2§pcr Iffanfe Ą svld. Švica 'je danes edina država, kjer sa pridelava In prodaja žganja iz sadja vrši brez vsake kontrole in brez vsakega davka. Kdor hoče, more ooljubno proizvajati žganje iz raznega sadja in njegovih odpadkov. Sadjarstvo' se v švici lepo razvija in napreduje od leta do leta. Naštelo se je v Švici 12 milijonov sadnih dreves. Z rastočo proizvodnjo sadja pa tudi raste število žganjarn. Povprečno se na leto v teh žganjarnah pridela 12 mili-jonov litrov žganrja. Da je to veliko, se uvidi takoj, ako pomislimo, da je Švica majhna država, ki ima nekaj nad 3 milijone 300.000 prebivalcev, prebivajočih na 41.324 kv km zemeljske površine. Ker se pridela toliko žganja in ker je žganje radi po~ polne neobdačenosti jako poceni, se ga tudi veliko — popije. Statistično je dokazano, da Švica relativno (v primeru) med vsemi narodi in državami popije največ žganja. Tako nezmerno žganjepitje vpliva jako kvarno na Ijud3ko zdravje, pa tudi na ljudsko moralo. Po?ubne posledice pretiranega žganjepitja med ljudstvom so dale zvesni švicarski vladi spodbudo, da je predložila ljudstvu v splošno glasovanje spremcmbo tistih členov švicarske ustave, ki se pečajo z doloebami o alkoholu. Že leta 1885 je švicarsko ljudstvo nekatere ustavne določbe o alkoholu spremenilo, toda samo tiste, ki se nanašajo na pridelavo alkohola iz krompirja. Takrat ni šlo za žganje iz sadja, ker v tistih letih Švica še ni imela tako razvitega sadjarstva, da bi proizvodnja žganja iz sad.ja mogla postati nevarnost za ljudstvo. Leta 1923 je bila ljudskemu glasovanju predložena obširnejša sprememba alkoholnih določb švicarske ustave, pa jc pri glas-ovanju propadla. Predlog ni bil dobro sestavljen, tor se je proti njemu vršila ostra agitacija zlasti s tem, da bi sprejetje predloga pomenjalo nevarnost za obstoj in razvoj švicarskega sadjarstva. Na podlagi teh skušenj je bil predlog za ljudsko glasovanje, ki je bilo pretel<,!o nedeljo, C. aprila, veliko boljše sestavljon. V predlogu so začrtani ukrepi, ksko bi se onemogočilo vsako oškodovanje domačega sadjarstva. Pospeševala se fco pridelava namiznega sadja in njegova uporaba za hrano. Sadje se mora zaužiti, ne pa uporabiti za žganje. Država bo skrbela za olajšanje in pocenjenjo prevoza sadja v gorate kraJe, kyer sadja ni ter ga otroci poznajo samo iz knjig. Domača žganjekuha, tako js določeno v predlogu za glasovalije, bo tudi v bodoče svobodna; svoj domači sadni pridelek bo vsakdo tudi v bodočo smel porabiti za kuhanje žganja, ki bo v domaei porabi ostalo brez vsakega davka. Obrtne žganjarne pa fcodo pod kontrolo ter bodo morale ves izdelek žganja cddati državni alkoholni upravi, ki ga bo prevzela za primerno ccno. Ocl nameravanega davka na žganje se pričakuje svota 45 milijonov frankov, ki pa ne bodo tekli v državno kaso, rnsrvefi so bo polovica razdelila na kantone (Švica ima 22 kantonov ali okrožij) polovica pa se bo porabila za socialno zavarovanje — za starostno zavarovanje ter preostalib. in zapuščencev. Predlog, o katerem je preteklo nedcljo glasovalo švicarsko ijudstvo, je izdelal zvezni predsednik Musy, ki skupno s prcjšnjim predsednikom Motta zastopa katoličane v švicarski vladi. Z vladnim predlogom soglašajo vse politične stranke, izvzemši komunisto. Najhujšo agitacijo proti temu predlogu za spremembo ustave so vršili listi krogi in tisti ljudje, ki sc bojijo za svoj dobiček, ki so ga jim prinašale dosedanje razmere. Za zdravje in moralni napredck ljudstva pa se takšni ljudje brigejjo manj, nego za lanski sneg.