LETO (ASO) XLIV (38)
Štev. (No.) 11-12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4. aprila 1985
Bučite, orgle veselja,!
Bučite, orgle narave, bučite!
Iz groba vrnil se Božji je »Sin — ste kdaj kaj takega zrle, strmine?
Je takšna vest vas kdaj stresla, globine? In tebe, davno morjé, ki ne spiš?
Bučite, orgle resnice, bučite:
'iz groba vrnil se človek je Nov!
Na udih nosi trpljenj brazgotine, pod srcem nosi vseh muk brazgotine — in luč ljubezni jih dela mladost.
Bučite, orgle ljubezni, bučite!
Iz groba vrnil se naš je Gospod — za nas se dal je ubiti, Usmiljen.
Hudičev ključ na nebesih razbil je.
Spet smerno biti ljubezni skrivnost.
Bučite, orgle veselja, bučite: iz groba vrnil se Jezus je v čas, ki vanj bilé zagrebene so priče — ni vsak od njih od krivic izmaličen? — Ni smrt naš konec. Ni konec poraz.
Vladimir Kos
(s prisrčnimi voščili za veselo, blagoslovljeno Veliko noč.)
Ivan Bukovec: VSTALI KRISTUS
Kristus je vstal tudi za slovenski narod
Kakor trdno verujemo, da je Kristus vstal, in kakor tudi trdno verujemo, da bomo tudi mi vsi vstali, tako tudi trdno verujemo, da bo vstal tudi naš slovenski narod, ki sedaj ječi v komunistični tiraniji.
Slovenska zemlja je v 1400 letih, odkar so jG naselili Slovenci, že marsikaj doživela in pretrpela. Pustošili so jo Obri, Huni, Franki, i	Langobardi. Divjali so čez njo Turki, ki so po-
žigali slovenske vasi in vozili v sužnost mlade Slovence. Neusmiljeno so s slovenskim kmetom postopali graščaki, ki so ,mu hoteli vsiliti tudi protestantsko vero. Potem so nas pestili Francozi, Nemci na Koroškem in Štajerskem, fašisti na Primorskem in nato trojni okupatorji med drugo svetovno vojno.
Najhujše trpljenje in zločine pa smo v vsej svoji zgodovini doživljali v komunistični revoluciji. Po končani vojni pa so izročili verolomni Angleži našo nikdar premagano domobransko vojsko komunistom v smrt, tisoče vernih Slovencev pa je šlo na begunsko pot.
Slovenci smo v 1400 letih mnogo, slovenske zemlje izgubili, mnogo krvi prelili, mnogo solz pretočili — pa sm|o vendarle preživeli vse napade, vsa pustošenja, vse pokole. Tudi sedanjo komunistično okupacijo svete slovenske zemlje bomo preživeli in znlova vstali v svobodi.
Zavedajmo pa se, da nam svoboda ne bo podarjena, ampak da si jo moramo sami izbojevati. S kakšnim orožjem? „Z uma svetlim mečem“, bi nam odgovoril pesnik. Da, z uma svetlim mečem t. j. s pametnim, kvalitetnim in vztrajnim delom, z globoko narodno zavestjo, z neprestanim izobraževanjem, s požrtvovalnim javnim delom, s podpiranjem vsega slovenskega: slovenske Cerkve, tiska, slovenskih šol, organizacij, prireditev. To bodi naše orožje! S tem orožjem bomo doživeli novo slovensko vstajenje v svobodni in samostojni Sloveniji.
RUDOLF SMERSU
Vesti iz Poljske
FAZ — priredila P. D.
Skrivnost križa
Človek v dnu svoje duše ved.no teži k resnici, v svobodo, v srečo; zaradi tega vedno ustvarja novo, oblike življenja, hoče se osvoboditi vezi narave, nagona, prirojenih ali od družbe vsiljenih oblik mišljenja in ravnanja, čutenja in dojemanja sveta. Hkrati pa človek čuti ovirano to hrepenenje; zaveda se, da je o-mejen, sreča se s trpljenjem, katerega ne dojame v polni meri. Bolj se ga izogiba, bolj se srečuje z njim. Končno se zaveda, da trpljenje je del človeka, in da samo religija lahko daje ustrezen odgovor.
Bog-Kristus se je učlovečil in prevzel .nase tud; trpljenje. Ni ga odpravil, temveč ga je osmislil. Zato se kristjan ne izogiba križa, ne kapitulira pred trpljenjem jn smrtjo, k! je ena izmed oblik trpljenja. Ravno .nasprotno: to, kar je za pogane nesmisel, je za kristjana sredstvo zveličanja. Lahko bi rekli s sv. Pavlom: „V vsem nas stiskajo, pa nismo utesnjeni, v .negotovosti smo, pa ne obupujemo, preganjajo nas, pa nismo zapuščeni, ob tla nas mečejo, pa »nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje na našem razodene.“ Kristjan preko ljubezni, ki vedno zahteva trpljenje, preoblikuje svet, zato ima v mislih Pavlove besede : „Končno bratje: kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, karkoli je krepostno in karkoli; je hvalevredno, to imejte v mislih“ (Filipija-nom 4, 4-9).
Kristjan se ne sme bati življenja. Nismo .nikakršni masohisti. Nikakršni obupanci, ki bi iskali tolažbo ob misli na križ. M; se le zavedamo, da ta svet ni absoluten, ni večen. Kljub minljivosti tega sveta se
zavedamo, da je sedanji čas čas polnosti in milosti, čas božanske radosti, ker je ožarjen s svetlobo božjega sina. Tako brez pridržkov sprejemamo ta svet 'in ta. čas. Zavračamo samo strupeni sad greha, to kar človeka ponižuje in zasužnjuje, spravlja v nesrečo in ga hromi v njegovem hrepenenju po boljšem.
V boju med Lučjo in temo se kristjan odloči za prvo, kot lepo pravi .naš pesnik Balantič: „A tam v daljavi tihi sliši se veselje, ki kliče me močnejlše kakor greh.“
Marko Cukjati
Velika noč
Skozi mesta in vasi, po vseh poteh in stezah, prek polj, v šumenju gozdov velika noč poje...
Poezija.
Je le praznik bleščečih spominov?!
Na tem mogočnem stebru stoji vsa naša vera: Kristus je vstal!.
Morda so učenjaki, morda so prebrali nešteto knjig in o vstajenju in o mrtvem Bogu in praznem grobu pišejo na dolgo in široko.
Preprosta žena je povedala dovolj : moj Gospod živi !	•
To je dan, ki ga je naredil Gospod, praznik moje vere, praznik moje moči, praznik silnega upanja, da zmoremo nositi težo življenja brez obupa.
Vse postne stiske življenja osvetljuje ta resnica.
Stržen našega poguma je to posedanje' pričakovanje: vstali bomo tudi mi. Poslednje veliko presenečenje, ko bo Bog obrnil zadnjo stran človeške zgodovine.
Mi smo vstajeujski ljudje.
Moj Gospod živi!
V svet so prišla zanimiva poročila o poteku procesa proti morilcu oz. morilcem duhovnika Popieluszka, ko je poljsko ljudstvo spremljalo z ogorčenjem potek sodnega postopka. Zagovornik morilca oz. morilcev je navajal vse mogoče olajšave, združene z dvoumnimi podatki in se je seveda tudi dotaknil zločinov, ki so se pred leti dogodili na zapadu. Omenjal je -streljanje na škofa Romera, ko je pred oltarjem bral sv. mašo. Omenjal je tudi umor Martina Luthra Kinga in pa seveda Oswalda in Ruby ja. Poljaki so morali tiho prisostvovat: ciničnim olajševalnim argumentom in sprejeti sorazmerno lahko in nizko kazen za izvedeni strahotni zločin nad duhovnikom Popieluszkom. Zagovornik je namreč zatrjeval, da morilec „Piotrowski ni nameraval u-biti duhovnika“.
Zanimiv je tudi oris položaja sedanje poljske inteligence. Medtem ko snažilee železniških vagonov zasluži okrog 25.000.— zlotov mesečno, dobi učitelj z dvema otrokoma komaj
9.000.— zlotov za svoje delo v istem obdobju. Da se preživi, oz. da lahko preživi svojo družino, se loti priložnostnih ročnih .del ,— kot na pr. kidanje snega, snaženje pločnikov itd. Gospa Halina je že dolgo let učiteljica in za svoje delo dobi 13.500.— zlotov mesečno. Delat; pa mora, ker je vdova. Marek je po poklicu inženir. V začetku je delal v pisarni, a kaj kmalu je prevzel delo delavca v neki tovarni za traktorje, ker je skupaj z nadurami dosegel 20.000.—- zlotov mesečne plače. Ko pa je videl, da sna-žilec na železnici zasluži Čez 25.000.— zlotov, je kratkomalo- presedlal na to delo.
Položaj izobraženca na Poljskem je težak, saj predstavlja po marksistični ideologiji posebno plast ali celo poseben razred v družbi. Vodstvo stranke jih smatra za preveč individualistične elemente, ki niso dobičkanosni in produktivni delavci. Poleg tega imajo večji vpliv na svoje vrstnike kot pa ročni delavci. Saj so se vprav iz-
obraženci leta 1980 prvi pridružili stavkujočim delavcem v Gdansku in so s svojimi logičnimi argumenti podprli zahteve po samostojnih delavskih organizacijah. .
Poljski umski delavci se vedno bolj nagibajo k proletariatu,, ker so skoro povsem obubožali. Da bi dosegli vsaj lastno stanovanje, je zanje že višek želja! Zato ni čudno, da se marsikateri intelektualec raje posveti ročnemu delu kakor pa da bi vztrajal pri umskem poklicu. So odlični matematiki, ki so si poiskali nižjo službo v ministrstvu ali drugih javnih uradih, ker so tam dobili boljše dohodke !
Poseben položaj in ugled pri poljskem prebivalstvu pa imajo duhovniki in v zadnjih letih je vedno več mladih mož, ki vstopajo v semenišča.
Medtem ko so v prejšnjih desetletjih študirali največ sinovi obubožanih plemenitašev ali meščanov, se sedaj
V aprilu 1945 sva skupno dr. Živko Topalovič in jaz nekako uradno posredovala in prosila za bodoče begunce iz Jugoslavije pri zveznem oficirju maršala Alexandra v Rimu, Colonelu De Šališ. Obširno sva popisala, kaki ljudje beže iz vzhodnih delov Jugoslavije pred Titovimi bandami in kaki ljudje bodo še bežali, kö Tito zasede zapadne dele države in Slovenije. Popisala sva takozvane oborožene formacije, četnike in slovenske domobrance. Poudarjala sva, da so se ti borili samo proti komunistom doma, da se v ničemer niso pregrešili prati zaveznikom, da pa jih zato komunisti strašno sovražijo im bodo pomorili vse, ki jih dobe v roke,
Zagotavljala sva, da so bodoči begunci prijatelji zapadnih zaveznikov in takoj pripravljeni, da se bore na njihovi strani.
Predlagala sva:
izobražujejo predvsem otroci delavskih ali kmečkih staršev.
V sedanji komunistični Poljski je pa trenutno treba imeti veliko veselja in smisla do študija, ker gmotnih uspehov pod sedanjimi pogoji ni pričakovati.
Poljske oblasti sedaj ne napadajo Cerkve, kakor so jo na pr. nekaj let po zadnji vojni. Sv. oče, Poljak, je dosegel, da je Cerkev na Poljskem upoštevana ali pa vsaj sprejeta kot dejstvo.
Poljski komunisti se trenutno borijo proti duhovnikom, ki kritizirajo komunistični svetovni nazor. Umor kaplana Popieluszka in proces, ki je sledil, je viden primer. Javni tožilec je trdil, da je Popieluszko prekoračil meje zakonodaje, ker je „širil sovraštvo proti obstoječemu redu in ker je pozival na upor proti „znanstvenemu svetovnemu pogledu“ in po vsej Poljski, kjer je potoval. Kot duhovnik ni vabil na mirno sožitje in njegove besede niso opominjale na ljubezen do sočloveka, temveč je govoril o boju proti poljskemu družbenemu redu“.
Da se begunci moški, sposobni za vojaško službo, takoj formirajo kot edi-nice zavezniške vojske in uporabijo pri nadaljnjih akcijah proti nacistom, da se vsi drugi begunci uporabijo pri delih zavezniške vojne uprave, da se ostali begunci sprejmejo kot člani zavezniškega naroda v zavezniška taborišča.
Predvsem pa sva naglašala, da noben begunec iz Jugoslavije ne sme biti proti svoji volji vrnjen nazaj v Jugoslavijo, ker tam komunisti ubijajo vse svoje nasprotnike.
Colonel De Salts je vse beležil, kar sva povedala. Prečital je najini izjavi, kakor jih je napisal. Vem, da je poslal predstavko isti dan Glavnemu stcunu maršala Alexandra.
Dr. MIHA KREK Aprila in imaja 1945 v Rimu Kol. Sv. Slov. 1951 str. 49
Franc Sodja

POMAGAJMO MENDOŠKIM SLOVENCEM PRIZADETIM OR ZADNJEM POTRESU
'Kr1
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begunstva
Dr. Tine Debeljak	(219)
MED KNZHGRMI IN REVIZJflMl
MEDDOBJE 1984, at. 1-2
Ta dvojna številka, ki je izšla tik pred letošnjim novim letom, začenja številko s poezijo. Na tem čelnem mestu je tokrat priobčena pesem našega jezuitskega misijonarskega pesnika Jožeta Cukaleta z naslovom Dolga je pot, ki je naslonjena motivno na veliko pionirko indijske poezije Mirabai, ki v neki svoji pesmi izpoveduje, da je srečna, da more vso svojo mladost žrtvovati svojemu pravemu Bogu. Cukale-tova pesem je sorodna tako indijski, kakor, recimo, španski katoliški mistiki, ki se v globinah srečujeta v isti religiozni duhovnosti, ki je tako značilna za indijsko duševnost (Tagore).
Nato sledi razprava profesorja dr. Vinka Brumna o slovenskih naglavnih grehih, s čimer odpira nov kritični odnos do najbolj značilnih izrazito slovenskih lastnostih ter s tem prinaša nov donesek h karakterizaciji slovenskega narodnega značaja. Pa ne samo opisuje, temveč poudarja tudi svoj kritični odnos do njih. Te naglavne grehe slovenskega narodnega značaja podaja po svojem izkustvu in po teoretičnih dognanjih. Tako mu je eden prvih teh naglavnih grehov slovenska zaprtost, pa ne samo zaprtost mgd sorojaki, temveč predvsem zaprtost do drugih ljudi, v argentinskih razmerah do svojih sodržavljanov, tako družabno kakor do npr. v vprašanju mešanih zakonov itd. Smo ekskluzivni in odklanjamo vsak dialog in tekmovanje z drugačno usmerjenimi. Nalša značajna napaka je tudi neke vrste zatrt napuh, ki smatra vse za slabo, česar nismo sami odkrili, in se bojimo vsakega tujega vip iva od drugod, pa čeprav je ta še tako dober. Težko priznavamo kritiko naših nazorov in mislimo, da je vse, kar smatramo za .naše, resnično le vrlina, ne pa kakšen nedostatek. V drugi polovici študije se ozira tudi na slovenske značajske vrline, predvsem zato, da ne bi članek izzvenel le v negativnem smislu, temveč kot donesek k resničnemu spoznavanju slovenskega narodnega značaja.
V isti Številki pa profesor Brumen objavlja tudi enajst pisem o slovenstvu in slovenščini, s čimer načenja ta za izseljence tako aktualen problem. S temi pismi nekako dopolnjuje svojo razpravo o narodnem ■značaju s posebnim pogledom na našo razmerje do slovenstva in do slovenščine, analizira razna nasprotujoča si mnenja in apelira tudi v tej polemiki na pripravljenost za občestveno delo v skupnem iskanju osnov do pravilnega gledanja na ta aktualni problem.
S podobnim problemom se peča tudi izredno zanimiva razprava Avgusta Horvata pod skromnim naslovom Razmišlja o slovenskih razmerah v Argen-
razprava je predvsem pragmatičnega značaja. Med potovanjem v tujini razmišlja o slovenskih razmerah v Argentini, kjer navaja, zakaj smo Slovenci v tolikem številu pustili domovino in kako smo se naselili v Argentino. Podaja jasno vzroke naše druge politične emigracije po vojni ter vzroke, zakaj nismo znali, mogli ali hoteli s slovenskimi staronaseljenci najti in poiskati skupnih pogledov na slovenstvo. To razmerje med novo- in staronaseljenci Slovencev je eno glavnih vsebin zanimivega razmišljanja, na katero še posebej opozarjamo.
Od ostalih znanstvenih doneskov te številke je treba poudariti razpravo Leva Detele: Idejno estetske in razvojne razsežno’ ti slovenskega zdomskega ustvarjanja. Lev Detela je pred leti napisal posebno knjižico o analizi in oceni sodobnega koroškega leposlovja. Sedaj pa je kot dunajski opazovalec slovenskega literarnega ustvarjanja v e-migraciji kritično pogledal na splošno emigracijsko literarno ustvarjalnost ter jo ocenil z ozirom na motivni razvoj v njej ter tudi iz estetsko stilistične osnove.
V	tej dvojni številki je predstavljena tudi pesnica Milena Merlak s ciklom Pesmi, v katerih je iz nekdanje ekspresivne baročnosti in alegoričnega opisovanja prešla v mirno impresivno izpovedano pesem.
V	prozi je v tej številki najmočnejše predstavljen Vladimir Kos s ciklom Tri povestice, med katerimi je gotovo najboljša Nadvse jasna uganka. Kosova proza se močno razlikuje od njegovega pesništva. Tudi ta ciklus spaida v isto vrsto njegovih izrednih doživetij ob ljudeh slovenskega porekla v tujem okolju, kakor jih poznamo že iz zadnjih letnikov Meddobja in o katerih smo prepričani, da bi v skupni zbirki imeli velik pozitiven prinos k prilagajanju Slovencev v sodobno svetovno pisanje.
Najširše pripovedno delo v tej številki pa je Andreja Rota Pot skozi noč, ki je psihološka črtica, kako po čudnih ovinkih in po spominih na mladost najde ločenec po celonočnem izguMjb-nm tavanju stanovanje svoje žene in obenem spravo. Označujeta črtico psihološki zapleti in tudi deloma filozofska razmišljanja.
Posebno vrsto predstavlja sodobna pripovedna črtica pesnika in urednika Franceta Papeža pod naslovom Vrata. Ni to ne črtica ne esej ne zgodovinski zapis ne po'itično razmotrivanje polpreteklosti in sedanjosti, temveč vsega tega nekaj pa v dovolj'šni meri in v pravem sorazmerju. Vsekakor sočen sodobni literarni zapis, naslonjen na tajni
Vsakomesečno razburjanje spričo raznih povišič cen, je imelo to pot poseben prizvok. 25% skok v ceni bencina, ali kar 35% v' transportu, in drugi podobni ukrepi so ostali nekoliko v ozadju spričo napovedi nove gospodarske, ali bolje, finančne smeri. Vlada je napovedala in pričela spravljati Y tek nekaj, kar naj b; predstavljalo temeljito spremembo dosedanje politike. Prvi u-krepi v tej smeri so naleteli na vrsto kritik, ki pa tudi niso pripomogle k jasnosti položaja.
KJER NI, TUDI VLADA NE DOBI
Žalostno je, a znova se moramo povrniti k predmetu, ki smo ga že večkrat obravnavali. To je dejstvo, da radikalna vlada pravzaprav nima globalnega gospodarskega programa. Vse napovedane spremembe, ki naj bi temeljito obrnile položaj, tako ostanejo le delni poizkusi prebarvati neko stvar, ki v bistvu ostaja ista. Ni čudno, da so to pot so-
pomen odprtih vrat, ki je v partizanskem žargonu pomenil „odprta vrata v smrt ali kamor koli“. Tako je Papežu misija slovenskega uradnika v ministrstvu v Buenos Airesu odprla vrata v vse omenjene strani: v sodobno svetovno oz. argentinsko politiko, v spomin na medvojne čase in celo v preblisk ljubzni itd. Izredno živahen sodobni literarni prispevek, feljton, svojevrsten po obravnavanju in po motivnosti.
Literarni ton tej številki dajeta tudi doneska dveh piscev iz ZDA in Kanade. Impresionistična skica iz mladostnih spominov, neke vrste anekdota Črni pes Teda Kramolca in dramatsko napeta zgodba iz ameriškega- življenja Stres, ki jo je napisal Franc Biikvie, ki tokrat prehaja iz prekmurskega življenja v severnoameriško. Plastično risanje oseb in napetost dejanja sta odlika te črtice, ki je bila svoj' čas nagrajena pri natečaju SKA. Tudi humor in karikiranje kot nov element kažeta v novo smer Biikvičevega pisanja.
Ostali razdelki revije so posvečeni Zapisom, v katerih poroča Andrej Rot kot tajnik Slovenske kulturne akcije o uspehu literarnega in esejističnega natečaja, ki ga je razpisala SKA. Literarno zgodovinsko pa bo zanimala objava pismenih kontaktov pisatelja Biikviča s predsednikom SKA Ladom Lenčkom o pisanju njegovega romana Vojna in revolucija.
V kasteljaniščini je priobčena izvirno napisana pesem Vinka Rodeta Borges.
Za sklep pa tajništvo SKA priobčuje seznam kulturnih večerov v 30. sezoni v Buenos Airesu (12).
glašall v svojih kritikah, pa tudi v opisu položaja, tako ekonomisti z desne (kot npr. Alsogaray), kot oni z leve, ki se vedno 'bolj oddaljujejo od vlade. V bistvu bi posneli njihove kritike v enem samem stavku: Nič se ni spremenilo: isto je Sourouille, kot Grinspun, kot Martinez de Ho'z.
V čim je torej sprememba? Morda v nekoliko večji doslednosti. Vlada si je zadala nujen cilj, da vsaj delno omeji inflacijo. V ta namen skuša po eni strani omejiti stroške, po drugi strani pa nabrati več denarja. Prvo področje na katerem skuša varčevati so seveda plače, delavske plače. Ni tu govora o re-strukturaciji groznega državnega a-parata, ki požira dnevno tisoče in milijone dolarjev, prav tako nobenega resnega namiga ni o privatizacijah deficitnih državnih podjetij, ali podobnih pozitivnih ukrepih.
Kar se tiče večjega nabira denarja, se množijo davki, in se napoveduje davčna sprememba. A tudi tu stvar v samem bistvu šepa. V državi, spričo danega položaja, ni investicij, številna podjetja so do zadnjega zadolžena, in marsikateremu podjetniku je vseeno, če ga na boben spravi privatni dolg ali pa postopek spričo neplačanih davkov. Zato je razumljivo, da davčna nabirka že leta nenehno pada. Vlada bo morala končno priznati, da kjer ni, tudi ona nič ne dobi.
ČRNO UPANJE
Znova se povraćamo k petrolejskemu problemu. Ne moremo mimo njega, ker ga premleva vsa država. Niti se ni po’egla ideološka debata, ne gospodarsko preračunavanje glede uspeha te drzne predsednikove poteze. Nekaj je jasno: če res pridejo v kratki dobi tuji kapitali črpati argentinski petrolej, potem je vsaj nekaj upanja na delno omiljè-nje položaja. Petrolejske družbe prinesejo s sabo devize, ki jih država tako krvavo potrebuje. Pomenijo pa tudi večstranski gospodarski razmah, priložnosti za zaposlitev, nov tok nakupovanja.
Vendar, če bo vladala še naprej taka zmeda, tudi ta ekstremni ukrep ne bo prinesel zaželene rešitve. Predno se bodo namreč pokazali sadovi nove poti, bo tako socialni kot politični položaj prišel do kritične točke. Izbruh bi imel nedogledne in žalostne posledice. Vlada se tega zaveda, in to more videti dovolj jasno v debatah za socialni pakt, ki ga tu nazivaj o „koncertacija“. Pred kratkim časom še je bila ta beseda zvezda dneva, sedaj je nekoliko zatonila. A v sklopu teh pogajanj,
Priredil: Marjam Schiffrer
(27)
USTAiJE IP© DELU
Slovensko časopisje se v zadnjih mesecih z vso ihto (kot bi hotelo dohiteti zamujeno) razpisuje o treh tabu temah, o katerih do predkratkega navadni občan ni imel najmanjšega pojma. Naš list je že na široko poročal, kaj pišejo doma o poboju domobrancev (ne govorijo več o pokolu — poboj zveni mileje, poleg tega pa ima pokol pri-zven mučenja — domobranci pa naj bi bili s sodbo, ali brez nje — „samo“ u-streljeni). Človek ima vtis, da je ta ventil vsaj delno odprla partija sama, ker se je bala — eksplozije. Slovensko javno mnenje reagira danes vse drugače kot svoj čas ob Kocbekovih izjavah Pahorju in Rebuli pa še ob Svetinovi Ukani in Strletovem Velikem finalu na Koroiškem.
Seveda pa partija ne bi bila partija, ko ne bi takoj prešla v protinapad. Izvaja ga v več smereh. Med drugim je svojima uradnima zgodovinarjema Bibru in Vresniku naročila, naj čimveč pišeta o protirevoluciji v Sloveniji. Tako polni Drago Vresnik že pet sobotnih prilog po vrsti (zadnja 2;3. II. 1985) s podlistkom: „Zadnji dnevi sanjskih upov in poraza — Kvi-zlingi v Sloveniji na pomlad 1945.“ Pisanje je popolnoma pristransko, črno-belo (kako težko se je izkopati iz te-
ga!), polno partizanske leporečnosti. Mogočno von Löhrovo armado, ki se je umikala z Balkana, naj bi popolnoma razbile (!) in uničile razne partizanske brigade in korpusi (o Sovjetih ni govora!), ki so bile oborožene z najmodernejšim topništvom, s tanki in letali (!). Med vso to povestlco pa je natreseno nešteto cvetk. Tako naj bi člani „Taborske revolucije“, ki je doživela svoj finale 2. in 3. maja 1945 v dvorani na Taboru, bili po Vresniko-vem krivi ne samo pokolov (!) s krampi in lopatami na Barju, Lisičjem, Urhu in daleč naokrog po Dolenjskem, ampak tudi za žrtve, ki so padle na Turjaku 4. maja (še med vojno) in končno tudi tega, da smo imeli Slovenci
46.000	mrtvih, 35.800' v zaporih, 29.000 v koncentracijskih taboriščih, 80.000 v pregnanstvu in brez doma ter 60.000 na prisilnem delu. To naj bi bile le njihove (partijske) žrtve, drugih ne šteje. Za bralce (zlasti mlajše), ki jim zadeve 4. maja 1945 niso popolnoma jasne, bi zapisali, da je bilo takrat u-streljenih pod Turjakom nekaj nad deset komun'stičnih aktivistov. To so bili malo popreje aretirani ostanki ljubljanskega okrožnega političnga vodstva OF in NIOV. O tem, ali je bil ta skrajni korak potreben ali celo umesten, bi
se dalo govoriti. Na vsak način pa so ga, znali komunisti doma primerno napihniti in krepko začiniti in to sirotko v velikih žlicah ponujajo vznemirjenim občanom, da bi tisk vsaj malo uspavali, češ tudi oni so streljali. Seveda pa skrbno zamolče primerjavo številk in okoliščin.
Druga tema, ki jo mi morda malo manj poznamo, so takoimenovani dachauski procesi. Duhove sta razburili zlasti dve knjigi: Kreftovi Spori in spopadi in Torkarjevo Umiranje na o-broke. ki sta nedolgo tega izšli v Ljubljani. Kaj je v ozadju? Jugoslovanski komunisti v Dachauu so se sredi leta 1944 povezali v dobro zakonspirirano ilegalno partijsko organizacijo po barakah, formirali svoj komite in (vsaj v začetku) pričeli iskati preko partijcev drugih narodnost:, zlasti nemških, zveze z gestapovci, da si rešijo vsaj lastna življenja. Seveda pa je ta pot postala sčasoma kaj spolzka in so pristali končno na ravni navadnih vohunov in izdajalcev svojih sotripinov.neko-munistov. Za te usluge so, jasno, dobivali protiusluge: veliko jih je živelo izven taborišča in hodilo vanj le delat, drugi so dobivali tedenske obiske od doma in se z njimi sestajali izven taborišča in končno se je nekaterim v nerazumljivih okoliščinah posrečilo, da so se celo vrnili domov. Vse to so seveda tisti redki reišenci-nekomunisti, ki so po končani vojni prišli domov v Slovenijo, povsod komentirali. Dejstvo je, da je Ozna kmalu te glavne komunistične
„trpine“ polovila in zaprla. Na prvem, največjem, procesu, na Diehlovem procesu — je bilo 14 obtoženih. Med njimi so bili vsi komunisti, nekateri tudi španski borci. Na tem procesu, ki je bil od 21-26. aprila 1948 na Taboru v Ljubljani, je bilo 11 obsojenih na smrt in 10 pozneje usmrčenih. Trije procesa niso dočakali, ker so med zasliševanjem umrli. Na drugem — Bohinjčevem — so bili obsojeni na smrt le trije, ostali na dolge zaporne kazni. Kakšen je bil pritisk na obtožence. in kakšni načini zasliševanja, pokaže primer 23-letne Rezike Barle, žene španskega borca inž. Barleta, ki je bil že v Diehlovem procesu obsojen na smrt in ustreljen. Rezika Barle, ki je bila Nemka, poljska delavka (slovenščino je le delno obvladala), je prišla z Barletom po vojni v Ljubljano. Pred sodiščem je priznala, da je bila vohunka, povezana z mednarodnimi vohunskimi mrežami (!), da je hotela strmoglaviti (!) obstoječi red, pripravljala diverzantske akcije itd., itd. Bila je obsojena na smrt in usmrčena. Pozneje so se sodne razprave še nadaljevale, toda usmrtitev ni bilo več. Danes, ko je partija v zagati, je končno po Šetincu rehabilitirala vse mrtve in deloma tudi še žive obtožence. Partija se dobro zaveda, da bo poslej nanje lahko računala, saj je, spet po še-tinčfevem, 'bilo mnogo neutemeljenih sumov do slovenskih rodoljubov v nemških koncentracijskih taboriščih.
O tretjem tabuju — Golem otoku — bomo pisali pozneje.
so se prvič znašli delavci in podjetnik; na skupnem položaju. Eni in drugi vidijo nevarnost s strani vladne gospodarske politike: sindikalisti se zavedajo, da bodo delavske plače prve okrnjene, da vlada ne bo izpolnila svoje formalne obljube o mesečnih povišicah 90% inflacije in trimestralnih izenaebah z inflacijo. Podjetniki pa čutijo, da bo teža borbe proti inflacije padla nanje v svojstvu recesije, ki že ogroža ves produktivni aparat. Upanje na petrolej je za njih prazno, in črna barva petroleja se jim predstavlja le kot temna bodočnost, v katero ne vidijo jasno.
BREZ SOGLASJA NI KONCERTA
Beseda „koncertacija" je pravzaprav jasna in grafična. Da imamo „koncert“, to je „soglasje“, se morajo glasovi harm'onično ujemati. Tukaj pa žvižga vsak po svoje, marsikateri „fuša“, dirigent pa - izgleda kot da se včasih na note ne spozna preveč dobrö. Je v takem položaju mogoč uspeh?
Odgovor ni težak, in nam ga vsak dan daje dogajanje v deželi. To seveda izrabljajajo opozicionalne stranke, ki se pripravljajo na prvo volivno preizkušnjo letošnjega oktobra. Pretekli petek so na Trgu Once priredili svoj miting Intransigenti. Izredno število ljudstva se je nabralo, in zborovanje je bilo le potrditev dej'stva, na katerega kažejo že dalj časa politični opazovalci. Levica vztrajno raste. Ne smemo pozabiti, da se Intransigenti izšli pravzaprav iz radikalne korenine. Tja se bodo torej obrnili vsi glasovi, ki so v teh dveh letih obupali nad Alfon-s'movo vlado. Zmerna levica se bo z'bra’a pri Intransigent!!! ; skrajna levica pa bo verjetno tudi predstavila enotno listo. Komunisti pa še ne Yedo, kam naj bi se prislinili.
Z druge strani j« tudi opaizen porast liberalcev. Alsogarajeva Zveza demokratične sredine je v prestolnici nabrala izredno število novih članov, ter iznajdljivo in izredno delavno posega tudi v predmestja in še dalj v provinco Buenos Aires. Oipaziti je delavne pojave1 te desnice tudi po nekaterih provincah. Notranje struje v Zvezi vedno bolj pogosto nastopajo pod imeni „liberalcev“, beseda, ki v Argentini počasi izgublja nek ornaiovfiževalni prizvok zaradi rasti njihove moči.
Eno 'in drugo, strnjenje levice in rast desnice, je politično neverjetno pozitiven pojav, ker predstavlja normalizacijo potrebnega ravnovesja. Ta rast, ki je 'šele v začetku, in bo potrebovala še dolga leta, bo pozitivna tudi za obe doslej večinski stranki (radikale in peroniste), in bo temelj tistega urejenega političnega življenja, k; more narodu prinesti potrebnega utemeljenega upanja. Mi bi vsaj temu upanju dali več kredita kot pa petroleju.
■ ■■■■■■■REBO ■■■BUB EM ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■(raraBB
Ali je ris v slovenskih gozdovih nevarna ali koristna žival? O tem se bije boj med ekologi in lovci v sobotnih prilogah Dela (januar, februar 1985). — Ris je izginil iz slovenskih gozdov v začetku tega stoletja, kmalu za njim tudi volk in kot zadnji rjavi medved. Dočim sta se ta dva že med zadnjo vojno preko opuščene Kočevske sama vrnila iz hrvaških gozdov, so risa po vojni umetno naselili. Danes računajo, da je na Slovenskem nekako 200 risov. Krik in vik so zagnali lovci, ker je v lanskem letu krdelo risov skoraj popolnoma iztrebilo umetno naseljene muflone (ovne) in gamse v območju notranjskega Snežnika (prav tam so lani registrirali tudi dva napada na človeka). Ris namrhč, v nasprotju z volkom, pomori več divjadi, kot jo potrebuje za sitost. Lovci trdijo, da je volk selektor, to je pleni predvsem tiste gozdne živali, ki med gonjo hitro omagajo, ker so šibkejše kakor običajno ali celo bolehne. Ris pa je reduktor, ker iz zasede napada močne in zdrave živali in je pred njegovim smrtonosnim skokom varen samo popolnoma odrasel jelen, ker ga razvejeno rogovje varuje. Kot zadnji adut so lovci načeli vprašanje, kaj bo z gamsi v Julijskih Alpah, Karavankah in Savinjskih planinah, če se bodo risi razširili tudi tja (nedavno so risa opazili že v Udinem borštu nad Kranjem in v dolini Soče). Ekologi so jim (zaenkrat) ostali dolžni odgovora.
SPOMIN OSTANE ŽIV
Pred letom dni je umri Miloš Stare
Pred letlom dni smo 5. aprila izgubili Slovenci moža, ki je dolgo vrsto let usmerjal slovensko misel, se trudil za svoj narod in neutrudno pomagal slovenskim beguncem po svetu, predvsem pa nam v Argen, tini. V njegov spomin in nam v opo.
RUDOLF SMERSU
zorilo srn« ob prvi obletnici ustano. vitelja našega lista zbrali med prijatelji in sodelavci nekaj pogledov na njegovo osebnost, da nam tako osvetle nekatere manj znane strani pokojnikovega značaja in delovanja.
Nehaj spominov na Miloša Stareta
Ko sem obiskoval tretji razred humanistične gimnazije v Ljubljani, so me sošolci povabili na zborovanje dijaške organizacije „Razor“. Zborovanje je bilo v veliki knjižnici Jugoslovanske tiskarne, kjer je bila po sredi dvorane dolga miza, obložena s časopisi 'in revijami iz vseh delov sveta in v najrazličnejših jezikih. Skupaj z znanimi sošolci sem se usedel k tej dolgi mizi in radovedno čakal kaj bo. Ko se je dvorana napolnila, je stopil na oder meni neznan dijak in je s krepkim glasom začel Zborovanje. Povedali so mi, da je to Miloš Stare. Klical je na oder deklamatorje, recitatorje in nato govornika — nekega osmošolca (pozneje sem zvedel, da je bil to nadarjeni pa prezgodaj umrli Jože Piber).
Ko sem gledal fante, ki so nastopali na odru, se me je polastila želja, da bi tudi jaz takole nastopal. Po zborovanju sem stopil k Staretu in mu razodel svojo željo. Stare me je z veseljem poslušal in dogovorila sva se, da bom imel krajšo recitacijo na prihodnjem sestanku, kar se je res zgodilo. To je bil moj prvi stik z Milošem Staretom, s katerim sem bil nato tesno povezan do njegove smrti.
Stare je kot osmošolec ustanovil in vodil za dijake višjih gimnazijskih razredov govorniški krožek. Povabil me je, da naj se udeležujem govorniških vaj in naj pri njih sodelujem. Že tedaj smo videli, da ima Stare velik govorniški talent. Mojstrsko je predvajal razne govorniške bisere iz Shakespearovih 'in drugih dram. Priporočal nam je, da naj hodimo Ob nedeljah dopoldne v stolnico 'poslušat kanonika Mihaela Opeko,- gotovo enega najboljših slovenskih cerkvenih govornikov v. tistem času. Lahko trdim, da je 'bila prav Staretova zasluga, da se je tedaj precej mladih izobrazilo za dobre govornike.
V letih Aleksandrove diktature se je Stare že krepko udejstvoval v političnem življenju. Po razpustu političnih strank v letu 1929, je Slovensko ljudsko stranko tajno vodila tako imenovana „štirinajsterica“, sestavljena iz 14 vodilnih strankinih odbornikov z dr. Korošcem na čelu. Ko so pozneje nekateri izmed teh odbornikov iz raznih razlogov izpadli iz te štirinajsterice, sva bila leta 1932 vanjo povabljena Stare in jaz.
Proti koncu leta 1932. sva oba s Staretom dobila povabilo na tajni sestanek v stanovanju msgr. Gabrovška. Ugibala sva, kaj bo, toda nisva mogla zvedeti namena tega sestanka. Ko so bili že vsi zbrani, je iz sosednje sobe stopil med nas dr. Korošec, resen in svečano razpoložen, nas je pozdravil in nam po kratkih uvodnih besedah prebral „Slovensko deklaracijo“, ki so jo pozneje imenovali Koroščeve punk-tacije. V sobi je med branjem vladala popolna tišina, potem pa je izbruhnilo navdušeno pritrjevanje. Deklaracija je bila Soglasno sprejeta. Ko sva se s Staretom vračala domov, mi je dejal: „Danes sva doživela zgodovinski dogodek, ki ga ne bova pozabila.“
Po tem sestanku sva s Staretom hitro obiskala vse občine v ljubljanski okolici (ostali člani štirinajsterice pa so obiskali občine vsak v svojem okolišu), ter delila tiskane izvode Slovenske deklaracije, katere so fantje in možje lepili in pritrjevali na zidove, telegrafske drogove in drevesa.
Kot pravi ljudski trilbun in govornik se je Stare pokazal zlasti ob parlamentarnih volitvah leta 1938. Dan za dnem je hodil iz kraja v kraj, in zgodilo se je, da je govoril na isti dan na dveh ali celo treh shodih. Pogosto sva šla skupaj in tedaj sva se dogovorila, o čem bo on govoril in kaj bom jaz povedal. Stare je govoril o splošnem političnem položaju, o našem razmerju do Hrvatov in Sr-.
TONE MIZERIiT
Oj, kako je ljubil slovensko knjigo!
Prosili so me za kratek spomin ob prvi obletnici smrti gospoda Miloša Stareta. Spričo izredne raznolikosti njegove osebnosti in njegovega delovanja, mi vendar ni bilo težko zbrati zorni 'kot, iz katerega naj bi obudil toplo srečanje s pokojnim. Res da je bil pokojnik v prvi vrsti politik 'in državnik, bil govornik, da je bil vodja naše izseljenske skupnosti, da je imel tudi močan kulturen prizvok. Vse to meni osebno ni toliko imponiralo, kot tista njegova lastnost, ki sem jo občudoval od prvega trenutka ko sem stopil z njim v stik: ljubezen do slovenske pisane besede.
Koliko let je že tega, kar me je po njegovi pobudi pokojni Joško Krošelj povabil v krog Svobodne Slovenije. Tam sem potem, teden za tednoin, od blizu mogel opazovati vso tisto tiho, skoraj nevidno delo, ki ga je za slovenski tisk, za slovensko knjigo in sploh za našo pisano besedo opravljal gospod Stare. Počasi sem tako razumel tisto gonilno silo, ki ga je vodila, da je u-stanovil založbo Svobodne Slovenije, v kateri je, kot prva, izšla knji-ga-učbenik za slovenske otroke po svetu: „Naša beseda“. Ljubezen do te besede je Stareta vodila v vedno nove težave, vedno nove napore in žrtve, vedno nove podvige.
Številne knjige založbe le skopo govore o trudu, pa tudi skopo govore o ljubezni. Da spoznamo resnič-
no veličino ljudi, jih moramo soditi po njihovih delih, pa sadovih. Tu stoj pred nami gospod Stare velik. A zame je še večji v tisti intimnosti, ki sem jo spoznal nekega večera, ko je nenadoma zagledal, domala v smeteh, slovensko 'izseljensko knjigo. Ni važno kje, ni važno v kakšnih okoliščinah. Zame je bilo pretresljivo eno samo dejstvo: špri-čo tistega prizora je mož, ki se ga danes spominjamo, imel eno samo obsodbo: „To je kriminal“, je dejal s tresočim glasom. A več kot to mi je povedala njegova globoko čuteča narava, čeprav s težavo, se je sklonil, in pričel pobirati knjige. Brisal je prah raz njih, a ni si brisal solz, ki so se mu zalesketale na licih. Ni ga bilo sram, saj je jokal ■— za sveto stvar.
Moramo in moremo ga proslavljati kakor narodnega voditelja, se ga spominjati kot govornika, opevati njegove zasluge za izseljenstvo, za domovino, za svobodo slovenskega naroda. Vse to je primerno in potrebno. A jaz, osebno, se ga raje in vedno spominjam 'kot moža velike ljubezni: ljubezni do slovenske pisane besede, k'i jo je teden za tednom izkazoval v izdajanju našega osrednjega lista. Ljubezen, ki je rodila v teku vseh teh let toliko knjig in zbornikov. A bistveno, ljubezen, ki je tega, na videz trdega moža, pretresla do solz, v neki pozni noči pod buenosaireškim nebom.
bov in o svetovnem političnem stanju, dočim sem jaz obravnaval domače politične zadeve in zlasti delavsko vprašanje.
Pa se je zgodilo nekoč, da me je tajnik SLS Matej Tomazin prosil, da naj grem govorit v Žalno na Dolenjskem po maši ob devetih. Tedaj pa se je Tomazin zmotil in je tudi Stareta naprosil, da naj gre v žalno govorit po maši, toda ob desetih. Zmotil pa se je v tem, da ga je prosil za žalno, namesto, da bi ga prosil za želimlje. Jaz sem začel po deveti maši govoriti, in ker sem bil sam, sem združil oba govora, ki sva jih imela na zborovanjih s Staretom. Kar naenkrat pa -opazim med govorom Stareta, ki je seveda prišel z enourno zamudo. Vodja zborovanja je po končanem mojem govoru, povabil Stareta na oder in ga prosil, da naj kaj pove. Ko je prišel Stare na oder, me je jezno pogledal, češ da sem mu „ukradel“ vsebino njegovega govora. Tedaj pa se je zopet pokazalo, da je Stare odličen govornik. Imel je ognjevit govor, ki je navdušil vse navzoče. Ko se je pozneje pojasnila pomota, se mu je jeza polegla.
V letu 1944 so hoteli gestapovci dobiti na vsak način v roke vodstvo Slovenske ljudske stranke in njene odporniške organizacije Slovenske legije. Ker nismo bili v Ljubljani nik-kjer več varni, smo sklicali skupno sejo obeh vej organizacije na Dobrovo pri Ljubljani. Tam sva se ponovno srečala s Staretom. Domobranci so močno zastrašili vas, da nas ne bi presenetili Nemci ali partizani. Nenadoma nas je prišel nekdo opozorit, da se bliža vasi nemška patrulja in da naj se hitro skrijemo. Prepričani smo bili, da smo bili izdani in da nas gotovo iščejo. Vendar se patrulja ni ustavila pri pravi hiši. Močno smo se oddahnili od prestanega strahu. Pa mi pravi Stare — sedaj že dobre volje: „Nekoliko pa te je le bilo strah.“ — „’O, seveda, prav toliko kot tebe.“ Pa smo nadaljevali s sestankom.
Stare se je še isti večer vrnil v svoje skrivališče blizu Ljubljane, med tem ko sem jaz odšel na Primorsko.
Srečala se nisva več na slovenski zemlji.
Pokojni predsednik SNO Miloš Stare v družbi s svojim predhodnikom dr. Mihom Krekom in naslednikom Rudolfom Smersujem. Na sestanku Svetovne krščanske demokracije v Limi.
MARKO KREMŽAR
Neznano delo Miloša Stareta
Zdi se mi, da sem prvič bliže sodeloval s pokojnim Milošem Staretom, ko sva pripravljala pred več kot desetimi leti politično študijski tečaj. Namenjen je bil predvsem študirajoči mladini, pa so napolnili dvorano tudi rojaki drugih starosti in stanov. Tematika je bla porazdeljena med več predavateljev, ki so se vrstili nekaj večerov zaporedoma. Poznal sem gospoda Stareta kot političnega govornika, a me je presenetil kot predavatelj. Svojo snov je podal tako živo in hkrati preprosto, da je občinstvo, sestavljeno v glavnem iz srednje in visokošolcev, ne le ploskalo, marveč — kar je veliko redkeje — po predavanju nadaljevalo z vprašanji in z debato.
Nekako takrat sem ga naprosil, naj bi kljub zaposlenosti pričel učiti na sobotnem srednješolskem tečaju, ki je tedaj že dolgo zbiral v prostorih Slovenske hiše nad sto dijakov. Študentje petega letnika potrebujejo stika z močnimi osebnostmi, medtem ko je za starejše šola večkrat najkrajša pot do razumevanja mladih generacij.
Z veseljem je sprejel vabilo pa priznal, da ga vseeno stvar skrbi. Čeprav izvežban govornik, je podvomil, da bi mogel vzdrževati pozornost študentov skozi vse leto. Pa je prvi dan pouka s sebi hitro odločnostjo stopil v razred in pričel učiti študente govorništva, organizacije, nastopa. 'Sčasoma so njegove ure obsegale vedno širšo snov in nikdar ni bilo slišati, da ne bi mogel pritegniti in obdržati pozornosti učencev.
Na pouk se je, kot mi je sam zaupal, vedno skrbno pripravljal. Ko sem nekoč ob koncu leta, že po odmoru, čakal pred razredom, da konča Stare svojo učno uro, ni bilo iz razreda nikogar, le njegov glas je donel skozi zaprta vrata.
Nemirno sem se prestopal pred vrati, ker je tekel čas „moje ure“, in čas je ob konieu leta enako dragocen učencem in profesorjem. Nenadoma pa je razred, kakih 40 fantov in deklet, izbruhnil v navdušeno ploskanje, kakor ga navadno ni slišati ne na zabavnih ne na kulturnih prireditvah. Profesor Stare je s poslovilno uro segel študentom v srce. Ne vem, kaj jim je govoril, a ko je čez. nekaj hipov odhitel ob meni proti konferenčni sobi, sem videl, da je bil' ganjen. Ganjeni pa so bili tudi dijaki, ki so pozabili celo, da je že zdavnaj odzvonilo konec ure.
Politično delo Miloša Stareta je znano, njegovo večletno delovanje na slovenskem srednješolskem tečaju v Buenos Airesu pa je ostalo skrito in spominjajo se ga s hvaležnostjo le njegovi učenci in kolegi.
Sveta masa ob obletnici smrti MILOŠA STARETA
bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v sredo, 10. aprila, ob 19.
Načelstvo SLS
KATICA CUKJATI
Jasno začrtana poi
Poteklo bo :eto dni, odkar je umrl naš požrtvovalni politični voditelj Miloš Stare. Prevzel je nase vso staffo in breme, ki jo predstavlja odgovornost poslanstva načelnika SLS v emigraciji. Z očetovsko skrbjo je usmerjal življenjsko pot slovenskih političnih beguncev po svetu. Staretovo delo v zvezi s to politično nalogo na vseh področjih družbenega in kulturnega življenja je pomemben del slovenske zgodovine za starejše in mlajše generacije Slovencev. To zaslugo pri graditvi Slovenije v svetu mu priznajo s spoštovanjem celo tisti, ki so si izbrali drugačne poti pri iskanju demokratične bodočnosti našega naroda.
Minilo je eno leto od težke izgube predsednika SNG in spomini nanj se počasi urejujejo v jasno podobo: čedalje bolj se ceni pomen njegovih razmišljanj in sodb, ob iskanju političnih smernic vedno bolj občudujemo Staretovo politično razgledanost ter vrednotimo previdnost, hrabrost ‘in njemu lastno modrost pri zavzemu političnih stališč.
'Stareta kot javnega političnega delavca smo poznali vsi emigracijski Slovenci, saj je'bil glavna osebnost na naših prireditvah. Njegov sloves kot urednik tednika Svobodna Slovenija ni poznal meja med zdomskimi in zamejskimi demokratično mislečimi Slovenci. Moj prvi osebni stik z gospodom Staretom je bil, ko je še poučeval1 na Srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka. Naredil je name močan pozitiven vtis osebe’ jasnih ‘in trdnih princip, njegove besede so bile iskrene in njegovi narodno-politični načrti
nesebični in požrtvovalni. Kljub generacijskim razdaljam mu je bila posebno pri srcu slovenska mladina, v kateri je videl bodočnost naroda. Njegova zavzetost za slovenstvo je bila tako prepričljiva, da sem takrat prvič pričela z rednim branjem Sv. Slovenije.
Ni dolgo tega, odkar sem pričela s svojim skromnim sodelovanjem pri Svobodni Sloveniji in od takrat naprej sem imela priložnost poglobiti stike s Staretom ter tako od blizu spoznati in ceniti vso njegovo marljivost, vestnost, značajnost, neo-mahljivost in smisel za organizirano delo.
Kljub veliki zaposlenosti je Stare vedno našel čas za pogovore. Spomine na te razgovore prepletajo vtisi o Staretu kot politiku in kot osebi. Malokdaj se je ustavil pri osebnih doživetjih; le včasih se je s posebnim veseljem spominjal na prve politične nastope, na dijaška leta, na gledališke predstave in anekdote iz odvetniškega življenja. Njegova pripovedovanja so bila barvita, zanimiva, polna humorja ter bistrega ocenjevanja oseb in situacij. Velikokrat je govoril o svojih znaii-cih in prijateljih, ki so z njim delili usodo begunstva. Z njimi je ohranil tesne vezi posebno z dopisovanjem. Na te prijatelje iz najrazličnejših slojev — od kmetov do diplomatskih funkcionarjev, od duhovnikov do kulturnikov — je bil ponosen. Bil jim je iz srca hvaležen. Ne vem, če jim je v pismih sporočil te zahvale, v razgovorih je stalno poudarjal, da bi brez teh sodelavcev ne bilo političnega življenja.
Vse življenje je, posvetil delovanju, da bi slovenskemu narodu zasijala luč svobode, resnice in pravice. Pri tem je imel globoko vero-v Boga in zaupanje v slovenskega čtoveka. Poln optimizma in upanja je vedel, da ne bo dočakal zmage demokracije v matični domovini, bil pa je trdno prepričan, da bo slovenska emigracija v Argentini doživela ta dan.
Kot politik je Stare vztrajno o-stal zvest (svetovno nazorskim) principom. Njegova politična pot je bila jasno začrtana. Temeljito je poznal Slovence, slovensko zgodovinsko preteklost in mednarodno politično situacijo. Njegova največja. zasluga kot voditelj naše politične-emigracije je bila brez dvoma njegova nepopustljivost na ideološkem področju, ni poznal najmanjšega političnega kompromisa s komunizmom. Ta načelnost ni bila prisotna v frazah ampak v vsebini vseh njegovih razgovorov in v delovanju. To jekleno zadržanje je pomembno vplivalo na našo emigracijo v Argentini in ji daje posebno moč.
Ob globoki žalosti, ki jo je čutil Miloiš Stare po ženini smrti, mu je bila edina tolažba ta, da je vedel, da izroča v varne roke novih generacij Slovencev politično delo; bil je prepričan, da bodo bodoči slovenski politiki nadaljevali njegovo delo za svobodo Slovenije z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Življenje je zahtevalo od pokojnega načelnika SLS v teh težkih letih slovenske zgodovine številne žrtve in trpljenja, vendar je prežet z navdušenjem velikokrat dejal: „če bi mi Bog dal na izbiro, kateremu narodu želim pripadati in v kateri dobi bi želel živeti, bi hotel biti Slovenec v tem XX. stoletju.“
REZI MARINŠEK
Kravja dolina
Gospod Rudolf je prijazno pokazal na nalepljeni napis v sosednji sobici in Ksenija je glasno brala : Cotil, Ca-pillense, 25. de Mayo — in spraševala mamo, če vsi ti avtobus1: ustavljajo na bližnji postaji. Kaj ne veš, se je začudila, pa se takoj spomnila, da hčerka že dolgo let ni bila v tem kraju. Koliko? S-eveda, pet let je imela takrat.
Pet let! Ksenija si je iz lista prepisovala urnik, ona pa je molče zapustila šobo, prešla s trto zaraščeno galerijo, obstala pri gruč':, pri vhodnih vratih in ob sproščenih obrazih in prijaznih besedah in nasmehih se je tudi sama avtomatsko sprostila; a nekje, globoko jo je nekaj' mučilo. Pogovarjala se je z znanci. Pomislila je: kako se ram pozna, da smo na počitnicah.! Nič ni zaskrbljenosti, nič naglice, ne utrujenosti in ne naveličanosti. Smo polni življenja, volje, veselih misli in načrtov. Vse naše vsakodnevne skrbi smo odrinili v kot, morda začasno pozabili. A ob vrnitvi se spet pojavijo. Zakaj jih ne bi mogli dokončna odgnati? Zato, ker bi bil potem raj na zemlji? In tega ni!
Predstavljamo si, da brez njih ni normalnega življenja. To se pravi, da smo sedaj, tukaj, izven normalnega življenja?
Zasmejala se je misli in znanka ob njej jo je začudeno pogledala. Poglej, se je rešila iz zadrege, ponoči je bil tak dež, zdaj pa skoraj že ni več luž in se obeta lep dan. Kako ga misliš preživeti?
Ja, saj smo ravno pri tem, morda bomo šli ob vodi peš k Svetemu Štefanu, moram na pošto, hoja bo lepa in'zrak 'je Čist. Pa ti? Moram v Capilio.
Capilla del Monte, Gorska kapelica. Vedno jo je privlačevala. Vidiš, je razlagala Kseniji, tukaj bi morali živeti, mestece je prijetno, je mirno, s pogorjem v ozadju, z odprto pokrajino pred seboj, s prometnimi zvezami, poleti še preveč — hitela se je umikati ogromnemu avtobusu, ki je počasi zavijal proti postajališču, in glasno prebrala napis na ostrešju: audio, akondlcionador. Ksenija, nagnjena k ironiji, kot vedno, je skeptično dodala: saj, potem pa ,aud:a‘ ni, ohlajevalnik zraka se je ravnokar pokvaril, veste, ,banjo*, stranišče je zamašeno in gorje tistim, ki sede tam blizu ! Ampak, hčerka, je mama nejevoljna protestirala, t; pa imaš čisto poseben čut za humor, za črn humor, bi rekla. Prešli sta že na pol z zemljo in prahom prekrito opuščeno pro-
go in se povzpeli do cerkvice. Vidiš, je spet mama zadovoljna pripomnila, poglej razgled od. tukaj in poglej tudi fresko stranske kapelice Adama in Eve ! Zares enkratno ! Ob desnem citar ju so še vedno stale jaslice. Samo poglej to, je pridušeno vzklikala hčerki, prav take so, kot smo jih včasih doma postavljali! Niti ne manjka srebrne poti, niti zrcalnega jezerca! Ksenija si jih je ravnodušno ogledala.
Vendar je tudi hčerka ob kavici, na bulvarju, rada prisluhnila maminim spominom. — Takrat si imela pet let, izredno mentalno razvitih, samostojnih. Bila si majhna za svojo starost, a odločna. Tukaj si že sama izbirala ne le vrste sladoleda in kamenčkov, ampak tudi spominčke, hotela odločati sprehode, ure počitka in podobno.
In kam je šel ves naslednji čas? Kje so se zgubila vsa naslednja leta, ko 'jih danes ne najdem, se je spraševala. Pred njo sedi odraslo dekle, tako znana in draga, pa tudi tuja. Nikoli je ni zares razumela. Impulzivno jo je prijela za roko, ti si vse, kar še imam! Edina, ki si Še ostala doma! O, saj, ne misli, da drugi niso moji, a že so poročeni, imajo svoje življenje, na naju se spomnijo le ob poredkih obiskih. Saj vem, da so razdalje, eden na jugu, drugi na severu države! Ne vem, kaj bi naredila brez tebe !
Hčerka je spila kavo, odrinila revijo in preštevala nakupe. Sva na kaj pozabili? Pozabila si mi odgovoriti, je pomislila mama, pa je molčala. Na počitnicah sta in tako si želi, da bi jih lepo preživeli! Ksenija sama se je ponudila, da gre z njo. Mogoče je po tolikih letih želela spet videti v daljnih spominih ohranjeno pokrajino. Morda je v njej hotela najti tisto majhno punčko, ki je ni več — zdaj, po petnajstih letih, na prelomnici.
Morda jo je srečala pri sosednji mizici, kjer lje drugo dekletce izzivalno srkalo sladko pijačo in obenem skrbno pazila na zavitek bonbonov. Bratec je hotel enega, milostno je popustila pijačo, počasi odvila bonbon in mu ga dala... Vidiš, tukaj je tisti trg, kjer ste vsi trije jahali osličke, v senci pa je ležala žarna, žamita. Otipavali ste jo, Ivanček jo je hotel zajahati, pa mu je lastnik živali zabranil. Milančku pa se je smilila. Že takrat je imel rad živali. Imela je velike, rumene zobe in ves čas je nekaj prežvekovala.
No, — je veselo cbujal povečerne spomine dobrovoljni gost — sam sem še nekam 'znal kuhati, moj kolega pa prav nič. Bil je filozof, samo v knjigah, gospod. Učil sem ga peči palačinke. — Ob vhodu, pri zidu je stala klop. Usedli so se in se že vnaprej smehljali. Ksenija je odšla s knjigo v roki v sobo, mama pa se je pridružila poslušalcem.
Poglej, sem ga učil, tako se jo o-brne, — s sunkom je pognal filozof ponev in palačinka je odletela... gledava, gledava, palačinke nikjer. Pa, saj ni duh! Le kam jo je odneslo! Našla sva jo na vrhu omare. — Dej, še enkrat poskusi, sem mu rekel. Drugič mu je padla na glavo.. . Smeh prisrčen smeh.
In potem sem ga učil pražiti čebulo, zavreti mleko. Odšel sem, in ko sem se vrnil, je filozof stoično pojasnil: med tem so se zgodile tri nesreče — čebula se je zažgala, mleko pa prekipelo in še spekel sem se .. .In spet smeh. . .
Imeli bomo poroko, je spet po večerji oznanil gospod Rudolf. V majhni, starinski cerkvici, ki jo je pokojni ustanovitelj kolonije odkupil, popravil in v njej maševal, so se pričeli zbirati domačini in za njimi so pritisnili letoviščarji. Kot navadno se je obred zakasnil.
Samo poglej, kako so vsi črni, je zašepetala Ksenija, pa vendar se dele v dva dela — na levi se zbirajo revnejši, na desni premožnejši.
Nevesta, v temni obleki, brez šopka, je pristopila k oltarju. Pridružil se j: je ženin, ki je med obredom ves čas duhovniku vneto prikimaval.
Na hitro je bilo vse končano, pogasili so luči v cerkvi in pred njo in domačini so odšli v bližnjo hišo, kjer jih je čakala pogostitev. Psi so vneto lajali, še cerkev so zaklenili in pred njo je ostala le peščica turistov.
No', vidiš, pa je, •— in, če pomisliš, da to potem velja za vse življenje! je nekdo pripomnil. In če gremo malo hodit? je predlagal drugi.
Zavili so proti avtocesti. Nekje je zamukala krava, Ksenija si je vneto pobijala komarje, mlada žena je vsa vesela pritekla za njimi, češ da so otroci že zaspali. Gospod s pipo jo je na vse pretege vlekel. Zrak je bil čist, kresnice so letale, pokazal se je srebrni asfaltni trak, avtobus je švignil mimo in na drugi strani ceste, prav malo proč, je stalo pokopališče. Nič grozljivega ni bilo na njem. Preproste, bele kapelice so se svetile v mlečni svetlobi in tam je počival ustano-
vitelj kolonije.
Se morda spomniš, se je oglasila prijateljica, kako je revež sam zidal, sam mešal malto, sam sadil sadno drevje in borovce, ves borov gozdiček. Pozimi je prenašal polne kangle vode, zalival, gojil, trpel, ustvarjal in se veselil... Nekoč so prišli domačinski gospodje, vsi v črnih talarjih, on pa je imel preširoke delovne hlače spete z veliko sponko in mešal je malto. Nič se ni zmedel. Obrisal si je roke in jim razkazal svoje delo. Resno so kimali in se obenem umikali, da se ne bi umazali!
In veste, je pristavila druga, da so z vrta skopali štirideset tovornjakov kamna, navozili zemljo ■— in, da se sedaj borovci suše?
Le zakaj, se je oglasil njen mož. Kako zakaj ! Ali ne vidiš, da so spodnje veje vedno bolj suhe, le vrhovi so še lepo zeleni. Verjetno so korenine dosegle skale. Zemlje jim manjka!
Jutri bo lep dan, je drugi pripom-
nil.	Pravijo, da ste Slovenci odkrili lepo dolino, ki ste jo krstili za Kravjo dolino, ali Kravjo promenado; kje pa je, je hotela vedeti Ksenija. Gos-P'd s pipo se je ustavil, jo vtaknil v žep in slovesno obljubil, da, jih bo tja popeljal.
Dobro, ampak, kje je? — To je pa skrivnost, se je zasmejala znanka.
Veliki, črni ptiči so letali med borovci in glasno kričali. Gore so se svetile v jutranjem soncu, zvonček je vabil k maši, potem je zadišalo po sveži kavi. Kar hitro jo poberimo k potoku, je priganjala soseda, kdo gre v La Faldo, je spraševal drugi.-.. Mladina se je najprej razpršila. Tisti najvišji vrh je Uritorco, ni res?! je spraševala hčerka. Si upaš nanj? je veselo podražila mamo. . . Upam že, se je branila, le ne vem, če bi prilezla do vrha.
Vseeno sta šli. Počasi sta lezli v hrib. Bi'b je vroče. Strma kamnita pot, obraščena s trnovim' grmovjem, se je vlekla. Mama si je oddihovala, si brisala potni obraz, tudi dekle je zmagovalo. Usedli sta se na široko skalo. Blizu se je majhen kolibri vrtel na veji. Če hočeva res kam priti, morava vzeti pot pod noge, je menila mama in trudoma vstala. Ksenija pa je obsedela.
Malo počakaj. Usedi se, saj je še čas. Moram ti nekaj povedati.
Kaj je bilo v tem glasu, da je mamo prikovalo na mestu? Tesnoba, zadrega?
Se ne boš usedla? Ne, ti le povej. Tudi hčerka je vstala, si popravila očala in v zagorena lica ji je planil val krvi. — Poročila se bom in odpotovala, je zamrmrala. Kaj praviš, je vzkliknila mama? Govori jasno, saj te ne razumem!
Poznaš Dani ja, ne! Veš, da sva že nekalj časa prijatelja. Dobil je službo
»••■•■■■•■«•«•■■■■■■•■■•■•■■■■■■■■•■■■•■■■■••«■■■■■•■■a
Bil sem v Medjugorju
Po enem letu Ibi vaniia v Sloveniji sem slišal od znanih oseb, da se je v občini Čitluk, ki je oddaljena 30 km od Mostarja v Hercegovini, prikazala Marija šestim preprostim otro-kòm: Jakobu, Vicki, Ivici, Mirjani, Mariji in Ivanu. Govorice so se vedno bolj širile in sedaj je že minilo več kot tri leta od dneva, ko so vidci izjavili, da se jim je Marija prvič prikazala. Prišlo je tako daleč v javnost, da so ta dogodek že omenili v ljubljanskem dnevnem časopisju in v različnih revijah.
V Sloveniji so vsi škofje in skoraj vsi duhovniki vsa poročila o medžu-gorskih prikazovanjih sprejeli z veliko previdnostjo in rezervo. Dobro vemo, da glede osebnih videnj ali razodetij nihče ni dolžan, da jih spreme, saj niso- za zveličanje potrebni. Sprejeti in verovati moramo le to, kar nas Kristus uči in kar je katoliška Cerkev proglasila za dogmo. Nekaterim pa čudeži, razodetja in prikazovanja pomagajo na poti k zveličanju. Mnogokrat brezverca ali versko mlačnega človeka pripeli;ejo do pravega krščanskega življenja.
(Spoznal sem osebo, ki je večkrat romala v Medžugorje In celo organizirala več takih romarskih potovanj. Vabljen sem bil večkrat na to romanje, posebno pa, ko sem bil že posvečen v duhovnika. A delo na fari kot nedeljski kaplan pri sv. Križu na Žalah mi n; tega omogočalo. Končno sem se odločil za tako romanje avgusta lanskega leta. Sprem-
ljal sem skupino, ki je odpotovala v soboto 25. avgusta 1984 'iz Ljubljane. Po sorazmerno dolgi poti —- 600 km — smo prisili ob 17 v hotel, k: je nekaj kilometrov oddaljen od kraja, kjeir pravijo, da se prikazuje Marija. Poleg tega, da sem spremljal to skupino kot duhovni vodja, je .bila moja osebna želja spoznati ta kraj, o katerem se je že toliko slišalo in pisalo.
Okoli 18. nas je avtobus pripeljal blizu cerkve, ki po velikosti presega 'sanhuško stolnico. Na levi strani zunaj cerkve so bile številne vrste vernikov in čakale na spoved. Ob tej uri je bilo znotraj cerkve že več kot polovico prostora zasedenega. Verniki so molili in prepevali.
Znotraj cerkve sta dve spovednici: ena za angleško, druga pa za nemško govoreče1 vernike. Na vsaki strani prezbiterija sta dva prostora. Levi je namenjen zakristiji, na desn; strani pa stoji skromna miza in nekaj stolov, na steni pa Visi križ. V ta prostor prihajajo verniki do šestih popoldne, da molijo in pustijo na mizi ali pod njo različne nabožne predmete. To puščajo z namenom, da jih Marija blagoslov; ali pa da se jih dotakne. Nekaj minut po omenjeni uri mora ljudstvo zapustiti ta kraj, kamor imajo dalje samo dostop duhovniki, redovnice in kak bolnik. Ker je bil vhod v ta prostor zaklenjen, sem se usedel na klcip v' prezbiteriju- in tam začel spovedovati skupino, s katero sem
potoval. Ko se je približal čas, sem vstopil v sobo. S seboj' sem imel majhen kovček, v katerem sem imel več rožnih vencev, nekaj pobožnih podob in nekaj svetinjic. To sem imel s seboj na prošnjo voditeljice naše skupine. Ko sem vstopil v ta prostor, je bil skoraj že napolnjen. Molili so rožni venec v latinščini, saj to je skupni jezik, katerega razumemo duhovniki in še marsikateri verniki.
Ko smo že bili na koncu tretjega dela rožnega venca, so vstopTi vidci in zatem je nastala tišina. Stali so pred mizo. Zrli so na križ, ki je visa! na sten: na drugi strani mize. Stal sem za njimi. V hrvaškem jeziku so se pokrižali in začeli molit; očenaš. Med navzočimi smo v tišini eni opazovali, drugi moli'!’, ne-kater slikali 'n nekdo' je celo filma. Niso vidci zrna ili očenaša do polovice, ko ga je vseh pet v hipu prekinilo in padlo na kolena. Po kratkem in napetem molku se je sli-ša/ glas ene izmed vidkinj, ko je rekla; „Otišla je“. Nato so vsi vidci enoglasno nadaljeval' z očenašem na Istem mestu, kjer so ga prej prekinili. V trenutku kratkega molka sem lahko opazil na obrazu vidkinje Marije prečudovito veselje in srečo. Po končanem očenašu so Vsta-
li.	Tedaj sem opazil pri Mirjani, da je imeta solzne oči.
Nato so vidci odšli v prezbiterij in pokleknili pred oltar, kjer duhovnik mašuje. Kleče so skupaj s polno cerkvijo zmo'ili vero, sedem očena-šev, sedem zdravihmarij in sedem čast bodi. Nato se je začela sv. maša, pri kateri so somaševali vsi du-
hovniki, kateri so to želeli. Bilo nas je okoli dvajset iz različnih krajev Jugoslavije, Italije, Švedske, Avstrije, Nemčije in eden s Portugalske. Maša je bila v hrvaščini ; berila so brali v nemščini, angleščini, portugalščini in hrvaščini. Prošnje za vse potrebe je pa lahko izrazil vsak duhovnik po mikrofonu v svojem jeziku. Maša je res bila veliko doživetje, katero je zgleda'o, da je hitro minilo, čeprav je trajala skoraj dve uri.
V nedeljo smo zgodaj zjutraj imeli slovensko sv. mašo; pozneje smo pa šli v vasico kjer živita Vieka In M'rjana. Pogovarjali smo se z njima, se slikali in v razgovoru opazili, da sta preprosti, zgovorni in simpatični gospodični.
Nato smo nadaljevali pot na mali hribček, na katerem naj bi se jim Marija prvič prikazala. Med potjo smo molili rožni venec in prepevali Marijine pesmi.
Naša romarska skupina je šla na hrib, k; je oddaljen kakšno uro hoda. Na tem je že’ezobetons'ki križ, visok 10 metrov, ki je b’il blagoslovljen leta 1934. Skoraj vsak romar obišče te kraje, gre do križa in to peš, saj drugače se ne da priti. Med potjo, ko smo se vzpenjali na ta hrib, smo molili križev pot. Ko smo se v nedeljo vrnili v cerkev, je bila cerkev polna kot v soboto, da nisem mogel do prezbiterija. Šel sem v zakristijo pri zunanjem vhodu in ko sem vstopil, so vidci molili rožni venec: trije kleče, ostali stoje. Približno ob isti uri kot v soboto so šli vidci skozi prezbiterij v prostor, kjer smo bili zbrani v soboto. Šel.
v inozemstvu in me je vprašal, če grem z njim... Kar tako, enostavno?
Ne, ni enostavno, ti veš, da ne ! Ves mesec sem premišljevala.
In jaz, hčerka, in jaz!, je zajecljala.
Kaj govorim, se je zgrozila. Tukaj nisem jaz važna!, ampak njena sreča. S težavo je vprašala; ga ljubiš? Ne vem, je. zategnila Ksenija, a vem, da mi je drag, vem, da hočem z njim. Rada ga imam, je blago ponovila.
In, kdaj greš? — Ko bom polnoletna. — To se pravi, o Veliki noči.
(. . .in šla si z menoj, da me pripraviš, šla si z menoj, da si še enkrat obudila nekdanjo punčko, in šla boš v daljo in moje misli te bodo spremljale, tebe, hčerka moja... vse dni mojega življenja...)
Mama, kaj ti je? — Oči so se ji napolnile s solzami, s težavo je izdavila, — pusti me samo.
Ampak, mama!
Pusti me, je zavpila, pa hčerka se ni premaknila. Ne moreš razumeti?
Razumem, vse razumem, je glasno vzkliknila in se pognala po pobočju v dolino.
Tekla je in solze so jo slepile. Spodrsnilo ji je na ostrem kamnu, ujela se je za trnovo vejo in na dlani se ji je pocedila kri.
Pritekla je do prvih hiš in se upehana ustavila. Za seboj je zaslišala hčerkin glas in spet se je pognala naprej. Ne sme je videti objokane! Zavlia je s poti in nepričakovano se je znašla pred staro kapelico. Stranska vrata so bila priprta. Vstopila je. Sesedla se je v klop in zaželela, da ne bi nikdar več vstala.
Gledala je v star počrnel križ in tožila Bogu. . . Počasi se je pomirila.
Le koliko je ura, jo je zaskrbelo. Kdo ve, kje jo išče hčerka? Dvignila se je, stopila k oltarju in s prsti počasi potegnila po starem lesu.
Po večerji je gospod s pipo obljubil jutranji sprehod v Kravjo dolino. Seveda, če ne bo dežja, je dvomeče pristavil in pogledoval potemneno nebo. Zares je ponoči treskalo in grmelo in voda je pri vratih vdrla v sobo.
Danes odpotujete, ju je povprašal gospod Rudolf, ko sta preskakovali luže pred jedilnico. Ja, danes zvečer. Nič ne bo s Kravjo dolino, mokra trava drsi, ni varno. Pa drugič. Molče sta še enkrat obšli vrt in gozdiček in pobrali nekaj storžev pod borovci. Pospravili sta prtljago in zložili knjige.
Prebrala sem Ksenijo, se je Ksenija zasmejala in pozorno pogledala mami v obraz.
Saj, romantična storija, ali ne?
Ko se je večerni avtobus približal čakališču, se je zabliskalo za Uritor-com. Smehljaje sta dvignili roki v pozdrav spremljajočim in smehljaj jima je še dolgo sijal na licih, kljub vsemu, v slovo.. .
sem za njimi. Na Gospodov dan sem opazi! na obrazih vseh petih vidcev v trenutku popolne tišine veliko veselje, neko posebno zrenje in srečo.
V ponedeljek smo kmalu zjutraj imel: slovensko mašo in nato smo odpotovali nazaj v Ljubljano.
S tega potovanja sem jaz osebno doživel kot pozitivne znake to, da je Medžugorje kraj, ki združuje ogromne množice, ki skupaj molijo ; množično se udeležujejo svetih daritev in veliko oseb se približa k sv. spovedi, med katerimi je dosti takih, k; so živeli oddaljeni od verskega življenja.
Širijo se vesti, da je bilo v tem kraju že v tem času prikazovanj veliko bolnikov ozdravljenih. Nekateri trdijo, da vidijo različna znamenja al; da imajo videnja. Različne knjige in revije so objavile, da je Marija sporočila'vidcem, da prihaja kot „Kraljica miru“. Pros; kristjane, naj se poboljšajo; naj molijo rožni venec vsak dan, se postijo in vadijo v žrtvah. V mnogih kritičnih obdobjih človeške zgodovine je Marija klicala ljudi k spreobrnjenju in popolnost:.
Če bi nas kdo vprašal: ali je to, kar se govori o Medžugorju, resnično a’i so izmišljotine, bi lahko odgovorili v svetopisemskim odlomkom ;,z Apostolskih del (Apd 5, 38) : „Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; zakaj, če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničit; — da bi se kdaj ne 'ižkazalo, da se borite' proti Bogu.“
Franci Cukjati
J
Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
■m
SLOVENCI V ARGENTINI
RA D E N 01 — Swing cola je ime
novi pijači brez alkohola. Ne fbo imela ne konservantov rie kofeina, le sladkor, naravne rastlinske izvlečke in vitamin C v mineralni- vodi. Upajo prodati v tem letu kar milijon in pol steklenic.
BREŽICE — Stoosemdset prikolic
je meseca februarja odšlo na švedsko. Izdeluje jih tovarna IMV; njena letošnja produkcija se bo vrtela okoli tri tisoč. Ker povpraševanje presega zmogljivosti, premišljujejo možnost, da bi uvedli drugo izmeno.
LJUBLJANA — Inflacija v, januarju je v Sloveniji 9,2%, v primeri z lanskim januarjem pa 65,7%.
MARIBOR —- Esperanto se poučuje kar na petnajstih šolah v Mariboru. Jezik naj bi služil—- med drugimi — za kulturno sodelovanje s Kitajsko. V ta namen izbirajo slovenske otroške in mladinske knjige, ki bi jih posredovali v zameno za kitajsko literaturo.
LJUBLJANA — 8.09 milijona prenočitev v lanskem letu je naštel slovenski statistični zavod, kar pomeni 9% več kot leta 1983. Tuje prenočitve so tudi narasle, tako po številu kot po deležu v celotnem štetju; zdaj predstavlja kar 40% vseh prenočitev. Letos je precej naraslo število Britancev, ki so izpodrinili s tretjega mesta Avstrijce. Največ turistov je prišlo iz Zahodne Nemčije in Italije.
KOPER — Na Kubo je odšlo prvih petdeset vozil C—25, izdelanih v tovarni Cimos. Oprema je različna, od rešilnih voizov do kombijev za intenzivno nego. Do konca maja naj bi jih izvozili na Kubo kar 550. Vozila sicer izdeluje francoski Citroen, a je več kot polovico opreme delo Cimosa in kooperantov.
JEZERSKO — Sto let je praznoval 13. februarja Zdravko švikaršič, glas-beno-narodopisni raziskovalec, predvsem koroških narodnih pesmi.
ILIRSKA BISTRICA — Mednarodno nagrado „International Commerce“ iz Španije je dobila družba Transport in siicer za svoja, prizadevanja in dosežke v mednarodni trgovini. Iz prevoza splošnih tovorov se je leta 1962 preusmeril v prevoz naftnih derivatov in drugih tekočin. Danes ima 160 težkih tovornjakov in priklopnikov, kar predstavlja skupno nosilnost štiri tisoč ton.
LJUBLJANA — Status kmeta naj bi imel tisti, ki s kmetijsko proizvodnjo doseže vsaj polovico povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v občini. To je bil eden izmed predlogov, ki jih je obravnaval sredi februarja slovenski Republiški izvršni svet o kmetijski dejavnosti.
ORMOŽ — Proizvodnja sladkorja v
ormoški tovarni je bila lani uspešna. Predelali so 250.468 ton sladkorne pese in proizvedli 31.953 ton sladkorja, 7.696 ton melase in 10.000 ton pesnih rezancev. Zmogljivost tovarne je bila izkoriščna osemdesetodstotno, izkoristek sladkorja pa 86,99%. Kljub vsem tem razveseljivim številkam pa imajo izgubo, ker je razmerje med ceno sladkorja in sladkorne pese prenizko; cena sladkorja je umetno nizka, da zavarujejo življenjsko raven prebivalstva.
UMRLI SO od 9. do 19. februarja 85:
LJUBLJANA — Marija Galič; Toni Kolenc; Marija Golobič; Ivanka^ Zavašnik; Jože Marincelj ; Jože Koščak; Anton Grm, 84; Marija Pacek roj. Dov-jak; Danilo Čuk; Marija Mendušič roj. Žriidaršič; Minka Legan; Stane Zajc; Marija Nograšek roj. Klopčar (Nace-tova mama), 89; Franc Kernjak; Ivan Cingesar; Anica Andolšek roj. Šmue, 81; Gašper Kumelj, 86; Andrej Dim-nik-Kozjakov; Ivan Petkovšek; Stanislava Snoj roj. Kranjc; Rudi Strnad; Slavka Podboj-Ziherlova, 85; Franc Miš, 73; Ivana Kamenšek, 89; Urška Maček roj. Jakomin; Martina Battolino_ roj. Jeruc; Frančiška Stegelj roj. Kaplja; Franica Matevžič roj. Mahorič; Veronika Mejač, 79; Rada Hribar, 80; Ela Picelj roj. Petras, 83; Stane Žitnik; Franc Selan, 80; Angelca Hlefoš roj. čeme (Sumre-kova mama), 81; Franc Cvehte; Viktor Kranj; Franc Jančar, Stožice; Antonija Štrumbelj roj. Češnovar, 82, Gornja Straža ; Ana 'Kovačič, 88, Ptuj ; Jože Uršič. Povirje; Frančiška Suhadolnik roj. Kržič, Preserje pod Krimom; Marija Bajcar roj. Drnovšek, Zagorje ob Savi; Ivan Jelenko, Sedraž nad Laškem. Ščuka; Antonija Kušar roj. Štirn, 77; Miha Berdajs; Marija Jalovec roj. Ja-
nežič; Ivan šegatin; Amalija Belas; Nada Kobi roj. Stermeeki; Zora Hrovatin; Metka Vimpolšek roj. Konda, 90; Terezija Skubic roj. Šturm, 67.
RAZNI KRAJI — Pavla Praprotnik, Gomilsko; Justina Horjak roj. Jeram; Marija Kifnar roj. Bajželj, 83, Litija; Venceslav Mrak, Celje; Gera Lovrec, Maribor; Marica Bratina roj. Kopše, 89, Križevci pri Ljutomeru; Terezija Pogačar roj. Jerman (Altrinetova mama), Radomlje; Roza Krapež, Vnanje Gorice; Anton Šuštar (Ferbarjev ata), 78, Potok; Karel Vovk, 74, Celje; Franc Škufca st.* Ponova vas; p. Leon Božič, dekan, Velika Nedelja; Katarina Hutter, 90, Jesenice; Angela Sever roj. Mis-slej, Postojna; Franc Kajtna, Celje; Jana Kopriva, Prevalje; Marženika Sancin, Celje; Franc Svetina, 78, Bled; Jože Koželj, 87, Dob; Ana Sešek, Gameljne; ing. Dušan Sikošek,e Jesenice; Veronika Kolenc roj. Keber, 93, Goriška Brda; Alojz Žiibret, Liberka pad Kosturnico; Franci Jezernik, Braslovče; Miha Križaj, 86, Naklo ; Jakobina Pej-ha, Rogaška Slatina; Roizi Krajšek roj. Medved-Sbuvan, 86, Ločna; Ivan Lavrič, Beograd; Marija Zirkelbach, Kranj; Jernej Lenarčič, Preska pri Medvodah; Miran Biderman, Hrastnik Karlo Nar-dinec, 68, Vrtovin; Lucijan Berjaik, 72,
Osebne novice
Nova diplomantka: Na Pomorskem hidrografskem institutu je decembra lani diplomirala gdč. Urška žitnik in dosegla naslov kartografinje. Čestitamo!
f ALOJZIJ MALI
Na dan Marijinega Oznanjenja so na pokopališču Villegas pokopali Lojzeta Malija, ki je zaradi kapi 24. 3. nenadoma odšel v večnost.
Njegova nepričakovana smrt je močno prizadela ne samo ženo in sorodnike, temveč vse, ki smo ga poznali.
Bil je najmlajši brat pok. župnika Gregorija Malija, katerega je dolga leta spremljal na življenjski poti in mu v zadnjem trpljenju stregel z najbolj čutečim bratovskim srcem.
Rodil se je 1. 1909 v Znojilah pri Kamniku. Ko je bil še mlad fant, je bila njegova želja podpirati duhovnike pri njihovem poklicnem delu. Veselil se je, ko je za praznike pritrkaval, postavljal mlaje in krasil cerkev.
> Od Boga je dobil velik dar za lepo petje. Rad je prepeval s pevci pri cer-
kvenem petju, prav tako pa tudi v lepi slovenski družbi, ob kapljici dobrega vina.
Do skrajnosti veren in pošten se je z odločnostjo umaknil rdečemu brezbo-štvu v Sloveniji ter odšel najprej v Vetrinje, potem pa v avstrijski taborišči Lienz in Peggez.
Da bi začel samostojno življenje, se je odločil za pot preko morja in 1. 1948 odšel v Argentino. Z velikimi trudom si je v Ramos Mejiji postavil lep dom, ki je dajal toplino | ne samo domačim, ampak tudi znancem in prijateljem. Nadvse srečen je bil, kadar so bili njegovi gostje slovenski duhovniki. Tedaj je na stežaj odprl svoje srce: Obujal lepe spomine na domovino in prepeval slovenske narodne pesmi.
Zelo pogosto so se njegove misli u-stavljale v Ajdovcu — na fari njegovega brata župnika, kjer so mu domači krvniki pobili .številne prijatelje-domobrance ter požgali mogočen prosvetni dom, ki ga je z velikim veseljem pomagal graditi. Hvaležen je bil Bogu, da si je tedaj čudežno rešil življenje.
Malijev Lojze je bil preprosta duša,
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Ivanka Gorše fa 1000 v spomin pok. duh. Jožetu Količku; Ei-letz Božo, Olivos, fa 3000; Janez Jelenc, Miramar, fa 1000; Rudolf Ribnikar, J. L. Suärez, fa 500; Mirko Kopač, Castelar, fa 500; Dano šerko, Salta, fa 2000; N. N., Mar del Plata, fa 4800;_ Anton in Ana Gaber, ZDA, 10 dolarjev; Josephine Mokorel, ZDA, 20 dolarjev; Frank Kuhel, ZDA, 3 dolarje; N. N., Kanada, 10 kanad. dol.; ga. Mimi Martinčič, Kanada, 10 kanad. dol. v spomin na pok. M. Stareta in S. Batagelja; dr. Peter Urbanc, Kanada, 20 dol. v spomin ob prvi obletnici smrti M. Stareta.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
Nova zaglavja je izdelal arh. Franci Klemenc.
a je njegov pogreb dokazal, da je mn», gim veliko pomenil. Iz vseh delov Velikega Buenos Airesa so prihiteli znanci in prijatelji, da bi se poslovili od dobrega pokojnika in dobrotnika.
Lepo je izvršil svojo življenjsko nalogo. Stvarnik, ki je vpisal vsa njegova dobra dela, mu bo dal plačilo, ki mu ga svet ni mogel dati.	-a-
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA VOŠČI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
NAJ NAS MOČ NOVE LUČI ZDRUŽI POVSOD V EN SAM MOGOČEN GLAS:
ALE L U J A, ALELUJA!
ZVEZA SLOVENSKIM MA VEM SN ŽENA
, f, Velika noč 1985.
NAŠ DOM SAN JUSTO
vošči vsem članom in prijateljem
srečne in blagoslovljene
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
SLOVENSKI DOM V CARAPACMAW
želi vsem članom, prijateljem in rojakom VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Srečne in blagoslovljene	
velikonočne praznike!	
STANDMETAL S	.A.
s jj ENTRE RIOS 3763	SAN JUSTO
Naš Gospod je od smrti vstal, od njega bridke martre; nam ise je veseliti, on nam hoče k trošti biti.
Najstarejša slovenska velikonočna pesem
Naj bo Aleluja pesem sreče in upanja — želi svojim članom, dobrotnikom in vsem rojakom - SLOMŠKOV DOM.
ROJAKOM V ARGENTINI IN PO SVETU
blagoslovljeno Veliko noe!
Oblak hnos. S. A.
ALMAFUERTE 3868
SAN JUSTO
Blagoslovljene velikonočne praznike voščita vsem rojakom
Marjan in Helena Loboda
ZAVAROVANJA
Sarmiento 385 . 1. nadstr. pis. 10 T. E. 312-2127	(1041) Capital
PARKET
želi vsem rojakom blagoslova potne praznike vstajenja Gospodovega
Benavente 4325 Villa Nueva (5521) Mendoza	Tel. 261627
Juan B. Alberdi 3981	Capital	Tel. 67-2494
KREDITNA ZADRUGA	MUTUAL
44 S. L. G. A. ” Z D. Z.	SLUGA
Bmé. Mitre 97 Tel. 658-6574 in 654-6438	Ramos Mejia ■
VOŠČITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM V ARGENTINI IN PO SVETU ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE	
VELIKO BLAGOSLOVA, ZADOVOLJSTVA	IN MIRU!
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja želj
dr. Katiea Cukjati
odvetnica
Av. Provincias Unidas 52
Lomas del Mirador
vsak dan od 17. do 20. ure
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
vabi vse člane in prijatelje na prvo letno
PRIJATELJSKO VEČERJO
ki bo v soboto 13. aprila ob 20-30.
Prijavite se do petka 12. aprila zvečer.
Slovenski dom v Carapaehayu
se iskreno zahvaljuje vsem številnim obiskovalcem, darovalcem in sodelavcem, ki so pripomogli, da je nedeljska tombola tako lepo uspela.
SLUŽBO DOBI
kuharska pomočnica
pozneje z možnim prevzemom kuhinje
v zimski sezoni — julij, avgust in september. — Plača dobra, po dogovoru.
Ravno tam tudi dobi službo oseba ženskega spola za serviranje v — postrežbo itd.
' Sr a. V. Dumrauff „Delo v Barilcčah“
C€ 907
8400 iS. C. de Bariloche Rio Negro
1955 - SLOVENSKI DAN -1985
30 LET SOLIDARNOSTI MED NAMI IN OB 40-LETNICI NAŠEGA ZDOMSTVA NA BELO NEDELJO, 14. APRILA, V SLOVENSKI VASI
SPORED :
11.00	Otvoritev z dviganjem zastav in pozdravom predsednika Zedinjene Slovenije, nato odhod iz Doma v cerkev Marije Kraljice
11.30 Sveta maša. Daruje delegat msgr. Anton Orehar
13.00	Kesilo
16.00	Akademija: „BOG IN SLOVENIJA! — 40 LET ZVESTOBE!“
•	Pozdrav predsednika Društva Slovenska vas •. Govor dir. M. Kremžarja
•	„Naša zgodba“ — v besedi in pesmi napovedovavca, solistov, recitatorjev in pevskih zborov Nato Prosta zabava
Prijateljska napitnica in nagradno žrebanje v pomoč mendoškim rojakom prizadetim zaradi potresa
ODPRI ROKE, ODPRI SRCE!
NARODNE NOŠE : PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU K OTVORITVI IN SVETI MAŠI !
Za člane Zedinjene Slovenije bo možnost za poravnavo članarine.
Vabi
ZEDINJENA SLOVENIJA
Poravnajte naročnine!
ESLOVENIA LIBR
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9503
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteiectual N9 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985:
Za Argentino $a 5.300, pri pošiljanju po pošti Sa 6.000'; Združ. države in Kanada pri polšiljanju z letalsko poišto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija,. Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno poišto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
1	w
NAMIŠLJENI BOLNIK	V soboto i3. aprila ob 20 v Slomškovem domu
Blagoslova polne praznike vstajenja Gospodovega žel; vsem Slovencem
C A C E S s. r.l.
Slovensko keramično podjetje
Pediro Molina 132-42 Guaymal'lén - Villa Nueva MENDOZA
OBVCSTILQ
VELIKI PETEK,.5. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 10. uri bogoslužje velikega petka.
VELIKA SOBOTA, 6. aprila:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 22. uri velikonočna vigilija.
SREDA, 10. aprila:
V	Slovenski hiši maša ob 19 ob obletnici smrti Miloša Stareta.
SOBOTA, 13. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Začetek visokošolskega tečaja ob 16.
uri v Slovenski hiši. Vpisovanje, nato pa inavguralno predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja.
V	Slomškovem domu ob 20 uprizoritev veseloigre „Namišljeni ^bolnik“, v izvedbi Slovenskega gledališča.
NEDELJA, 14. aprila:
SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi
v Lanusu.
SOBOTA, 20. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
NEDELJA, 28. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma po
Gospod je moja luč in moja rešitev.
Po treh dneh težke bolezni nas je je 24. marca, ravno po izipolnjenem 76. letu, zapustil in odšel k svojemu Stvarniku, naš dobri mož in stric, gospod
Alojzij IHaU
Prisrčna hvala dr. Alojziju Starcu za zadnje sveto okrepčilo, msgr. Antonom Oreharju za pogrebno sv. mašo, vsem duhovnikom, ki so molili ob krsti, številnim kropilcem in vsem, ki so ga spremljal: na zadnji poti.
Bog povrn; vsem številnim dobrotnikom, ki so darovali v dobrodelne namene v pokojnikov spomin ter nam bili v dnevih 'žalosti v vsestransko pomoč.
Žalujoči; žena Marija,
nečakinja Ivanka Rode, z družino,
nečaki 'in nečakinje v Sloveniji: Marija, Tone, Janez in Nežka z družinami.
Ramos Mejia (Bs. Aires), Nova Štifta, Smlednik,
Znojile pri Kamniku, Mengeš
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM
Stanislav Zupančič
Martillero Publico Nac.
Quintana 161 - San Martin (1650) — Tel. 755-2678
Čeprav je denar vedno manj vreden, brez njega le ne moremo biti. Precej izgube zavoljo inflacije pa lahko rešimo, če ga skrbno nalagamo na hranilno vloigjo, namesto da ga hranimo doma. To še posebno velja, ko ito lahko zelo enostavno in varno uredite v tako poznani in solidni ustanovi kot je
SLOGA
Pridružite se še vi več kot 2600 rojakom, ki že precej let pridno poslujejo z nami. Informacije V naši pisarni: Bmé. Mitre 97 - Ramos (Mejia, tel. 658-6574 in 654-6438 v uradnih urah od poni jka do petka od 15. „ ; 19. ure. Podružnica v Slovenskem domu, Cordoba 129 - San Martin, uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah po slovenskj maši do 11.30 ure.
■>iMBBSBBsaBaaaBaBWBB»BBMBBaiiaitaaaiBaHn!»BiMftiaB»aaMBi«MiH
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 26. marca, po dolgi bolezni, v 82. letu starosti v Gospodu zaspala gospa
Justsi Repič roj. Slofcar
K večnemu počitku smo jo položil; dne 27. marca na pokopališču na Chacariti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo v bolezni obiskovali, k- so nam izrazili sožalje 'in ki so jo spremili; na zadnji poti.
Prosimo, da se je spominjate v molitvi.
Žalujejo :
čfarja Rodziewiczowna	(36)
HRAST
(DEWAJTIS)
hčerki Marija in Angela z družinami sestre: Pavla, Tončka, Marija z družinami, brat Karlo z družino, bratranec Pavle Čibej v -menu vsega sorodstva.
Buenos Aires, Verona, Šturije, žapuže, Kamnik, Maribor 26. marca 1985

Orjak se je za trenutek zagledal v ta obraz, pridržal veslo, potem sta se srd in gnev zaiskrila v njegovih očeh. Pogreznil je spet veslo v globino, vzbo-čil obrvi in se ni več ozrl. Ladja je priplavala k bregu ob gozdu, od koder ni bilo videti več ničesar za seboj. Žar na reki je zginil, pesem v daljavi je utihnila.
Na bregovih je zavladala tišina in neporušen mir. Le stari Dewajtis je poslušal novice, ki mu jih je prinašala Dubissa, in močno šumel. . .
Dolgo je ob njegovih koreninah pomišljal osamel človek. Ko je odhajal, je bilo na nebu polno zvezd in iz vasi se je oglasil prvi petelinji klic. Hrast je blagoslovil odhajajočega z dolgim še-' lestom. Hrastje vnuki pa so se pridružili svojemu patriarhu in v tihem zboru ponavljali ta blagoslov...
VII.
„Gospodična Aneta!“
„Kaj je, gospod?“
„Ali bo že kmalu konec s temi hudobnimi živalcami ? “
„Ne gre, gospod, da bi poštene bu-čele tako zmerjali! Vzor marljivosti so kakor naiš Marko, z brenčanjem hvalijo Boga pri delu, zidajo palače, kakor jih stavbenik ne zna, bel vosek daje-
jo za oltarje in med za v boleznih.“ „Naj jh štorklje požro, to strupeno golazen!“
„Naj jih štorklje požro, to strupeno golazen!“
„Hudobni ljudje sovražijo revice! Ne pika bučelica bar tako, samo matico in svoj ulj brani do smrti! Kdor jo ljubi in spoštuje, tega nikdar ne bo pičila! Glejte, tri roje sem že ogrebla in nobena me ni pičila!“
„Gotovo se mažete s kako skrivnostno mažo, da ste lahko pred njimi varni, kajti ne mi ne živina nima pred njimi miru. Zadnjič so Marka nagnale, včeraj pa mi žrebca ohromile. Fej! Greniš je zatekel kakor kad, meni so pa oko napihnile. Kazen božja!“
„Vam dam obkladke na oko, bo takoj prešlo!“
„Dajte rajši svojim bučelam obkladke! Te hudobe letajo vsepovsod brez ceremonij! ... Jim bom še take zagodel, da bodo...“
„Prosim vas, ne preganjajte jih. Medu jim natočim, takoj bodo postale zaupljive in kot otroci bodo utihnile! Trije panji! Kaj to pomeni? Komaj začetek. Danes sem četrti roj ogrebla v dobravi duplini. Ta bo zadnji.“ „Kaj? še eden? In to divje gozdne bučele, najbolj strupene! In Grenisa mi boste vzeli, Aneta, in voz in konja in
lestve? O, ta je pa lepa!“
„Zadnjikrat vam pravim. Gotovo. Sama bi šla, toda stara sem. Ko bi bil Marko tu, bi mi pomagal.“
i,,iSeveda, čas ima ugrebati roje! Greniš, vprezi sivko! če pa mi zopet pridete, da ta ni zadnji, prav gotovo, vojaško besedo vam dam, da zamašim vsa vratca v ulju, naj vse pocrkajo!“ „Gospod, bučela ne crkne, bučelica umira. Ne bom prišla, kajti prostora nimam več in tudi čas rojenja mineva. Jeseni bomo pa zato imeli med in vosek .. . “
„Ho, ho! Zdaj ste pa zadeli mojo slabo stran! Razume se. Bo pa iz tega toliko pridelka, kolikor ga mačka naprede. O, to že vem! Samo, teta Aneta, hitro se vrnite, kajti zvečer prideta črna Julka in Hanka!“
„Čez eno uro bom nazaj. Hvala vam za konjiča!“
Greniš je zavozil pred hišo. Starka je položila na voz mrežo, vrečo, kropilo in drugo, kar potrebuje za ogrebanje rojev, nato je še sama zlezla na voz in se odpeljala; spremljala pa sta jo lajanje lisjaka in krakanje žerjava.
Ragis je ostal na klopi pred hišo s cedro v ustih in z nagajivimi očmi gledal okrog.
Bilo je praznično sobotno popoldne. Ljudje so se raizpršlii po poljanah in po reki: mladi zavoljo zabave, starejši pa zaradi pogovorov. S sosednje kmetije je bilo slišati samo kašljanje starega Wojnata in njegov raskavi glas, 'S katerim je vpil na hlapca in deklo.
. V Markovem domu se ni nihče prepiral, kvečjemu mlade štorklje na sle-
menih skednjev, iščoče žir. Lepo vreme, sonce in blagodat so vplivali na mir prebivalcev. Lisjak je dremal na pragu, sivi žerjav je otožno lovil muhe po zidu, rdeča veverica je iz objesti podila vrabce po višnjah ali pa lovila svoj lastni rep, vrteč ga kakor. blazna ; pod plotom so mignila včasih ušesa domačega kunca, ki je glodal vrbinje. Golobje so kot bel oblak padli v vodno korito, potem pa zbežali na sleme in grulili enoglasno pesem; psi so greli na soncu zdaj levi bok zdaj desni in se pretegovali kakor mehkužneži.
Vse je bilo skladno, mirno in zadovoljno z usodo; celo kos v kletki pri oknu je veselo žvižgal in škorec je skakal po klinih lestvice ter kričal:
,,Na zdravje! Dober dan! Srečno!“ Ragis je vihal brke, mežikal z očmi, gladil nalšeetinjene kuštre, potem vnovič nabasal cedro in začel peti pod nosom: „Materi rekla nič ni, zakaj — tari, tari, tari, šla je Fife v vrtni gaj, tari, tari, tari.“
Kakor v nasprotje in nakljub se Je začulo s ceste žvižganje, potem pa qup-let v nemščini:
„Beim Weine, beim' Weine, da sitz man gern zu drei,
Beim Liebchen, beim Liebchen, da sitz man gern allein!“VII. * Podkev je zazvonila ob kamen in za vrati se je prikazal Witold na konju, oblečen, kakor da bi jahal na lov v Windsor.
„Hej, je kdo doma?“ je zaklical .n se okrenil na konju.
Ragis je še bolj zamežal in se naredil, kot da spi. Tudi psi se niso oglasili, samo veverica in kunci so se razbežali na vrt, prestrašeni nad nepričakovanim krikom.
„Verflucht, verdammt!“ je zaklel gospodič. „Ali so vsi ,špitalarji‘ umrli ali kaj?!“ Niti glasu. „Hej, Marko, odpri vrata, sicer ti jih polomim!“
Psi so zagnali lajež, kakor da bi razumeli pretnjo. Tedaj je tudi Ragis odprl eno oko, pljunil ravnodušno vstran in začel miriti lajajočo drhal:
„Tiho, tiho! Sem! Sem k nogam! Boste ubogali!“
* Pri vinu, pri vinu rad družbo imam,/ pri ljubici, pri ljubicf pa rajši sem sam. ..“