Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
Na preglednem topografskem zemljevidu so prikazana vsa naselja z ve~ kot 5000 prebivalci, manj{a naselja pa so vklju~ena tako, da je zagotovljena kar najbolj enakomerna gostota prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter njihovih imen. Vsa imena so praviloma izpisana v celoti, torej brez kraj{av. Tako kot na ve~ini drugih zemljevidov Slovenije so tudi tu pokrajinska imena zapisana le v vzpetem svetu (gorovja, hribovja, gri~evja, planote), medtem ko gosto poseljene ravnine niso poimenovane.
Ve~jezi~nost je omejena le na zamejstvo. Pri tem je bila uporabljena zanimiva dvojnost. V Italiji, Avstriji in na Mad`arskem so naselbinska imena na zgodovinsko slovenskem narodnostnem obmo~-ju zapisana s po{evnico; najprej je torej navedeno njihovo ime v jeziku ve~inskih narodov, ~emur sledi slovensko ime. Pri naseljih s slovenskimi imeni zunaj tega obmo~ja in na Hrva{kem so slovenski ekso-nimi zapisani v oklepajih za originalnimi imeni. Tak{en na~in je bil uporabljen tudi pri zapisovanju nenaselbinskih zemljepisnih imen, na primer imen nekaterih rek, jezer in vrhov, `al pa ga pogre{amo tudi pri imenih gorskih skupin, saj so na primer imena Gaitaler Alpen, Saualpe in Koralpe zapisana izklju~-no v nem{kem jeziku. Zemljepisna imena na dr`avnih mejah so zapisana dvojezi~no, pri ~emer je imenska razli~ica v jeziku mati~ne dr`ave dosledno postavljena na njeno stran dr`avne meje. Temeljno na~elo zapisa dvojezi~nih imen je bilo, da so slovenski endonimi zapisani s po{evnico, eksonimi pa z oklepajem, kar je usklajeno z odlo~itvijo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije.
Predstavljeni zemljevid Slovenije je pomemben dose`ek slovenske kartografije, {e posebej, ~e ga merimo skozi prizmo na{ega partnerskega sodelovanja s svetovno uveljavljenim zalo`nikom. Naj si bo izdelek vsebinsko in izrazno v{e~en ali ne, zavedati se je treba, da je v zavesti dolgoletnih bralcev National Geographica dobodbra prepoznaven, to pa obenem pomeni, da, tak{en kot je, zadovoljuje radovednost in okus milijonov ljudi na vseh koncih sveta.
Drago Kladnik
Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-1
Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 112 strani, ISSN 1581-6613
V sodobna geografska preu~evanja je zajeta temeljna prostorska problematika, ki temelji na odnosu, poznavanju in vrednotenju ~lovekovih dejavnosti v okolju. Tako temeljna kakor tudi aplikativna preu~evanja so ~edalje vidneje podprta s sodobnimi raziskovalnimi metodami, ki temeljijo na mate-mati~no-statisti~nih izhodi{~ih. Zaradi tega je ~edalje ve~ vrednostno argumentiranih medsebojnih odnosov med osnovnimi pokrajinskimi sestavinami kakor tudi ovrednotenih soodvisnosti med nosilci dru`beno-gospodarskega in socialnega razvoja ter naravnimi sestavinami okolja. Najrazli~nej{i izsledki geografskih raziskovanj, ki so podprti in dokumentirani z empiri~nimi spoznanji, nudijo dragoceno osnovo za oblikovanje temeljnih geografskih zakonitosti, obenem pa tudi za njihovo aplikativno uporabnost v sklopu najrazli~nej{ih prostorskih ved. Ob vsem tem se pa~ moramo zavedati, da nobeno raziskovalno podro~je ne more slu`iti samo svojemu lastnemu namenu, temve~ so njegova spoznanja lahko le prispevek k ob~emu bogatenju vedenja o zna~ilnostih in razvoju posameznih obmo~ij in njihovih predelov ali pokrajin.
Zapisana spoznanja izhajajo iz prebiranja prvega zvezka 45. letnika revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Tudi v tem zvezku, ki ga je uredil dr. Milan Oro`en Adami~, prevladujejo raziskovalni prispevki sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, enega pa je prispeval Gregor Kova~i~ s Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem.
Uvodno razpravo Differences between 100-meter and 25-meter digital elevation models according to types of relief in Slovenia šRazlike med stometrskim in petindvajsetmetrskim digitalnim modelom vi{in glede na tipe reliefa v Sloveniji’ (strani 7-31) sta napisala Mauro Hrvatin in Drago Perko. Raziskava temelji na preu~itvi {tirih izbranih reliefno razli~nih obmo~jih, in sicer [krlatice v Julijskih Alpah, doline
104
Geografski vestnik 78-1, 2006
Knji`evnost
Mirne med Tr`i{~em in Savo, Jeruzalemskih goric in kra{kega predela [kocjana na Diva{kem krasu. Zna~ilne razlike med 100 m in 25 m digitalnim modelom vi{in sta raziskala z vidike vi{ine, naklona in ekspozicije povr{ja. Med drugim ugotavljata, da je razlika med DMV-25 in DMV-100 pri povpre~ni vi{ini povr{ja najmanj{a na krasu in najve~ja v Alpah, pri povpre~nem naklonu je prav tako najmanj{a razlika pri [kocjanu in najve~ja v Mirnski dolini, pri povpre~ni ekspoziciji povr{ja pa je najmanj{a na obmo~ju Mirne in najve~ja na krasu. Glede na velikostno razvrstitev reliefnih oblik pa avtorja raziskave ugotavljata, da so na prikazih DMV-100 dobro vidne mezoreliefne in elementarne reliefne oblike, medtem ko se na DMV-25 izraziteje ka`ejo tudi vse manj{e oblike povr{ja. Zato je za kra{ka in gri~evnata obmo~ja primernej{a uporaba DMV-25, saj omogo~a zaznati vse drobne reliefne oblike bodisi naravnega bodisi antropogenega nastanka (porekla).
Franci Petek objavlja Typology of Slovenia's Alpine region with emphasis on land use and changes in land use šTipologija slovenskega alpskega sveta s poudarkom na rabi in spremembah rabe tal’ (strani 33-52). Za potrebe raziskave je na{ alpski svet razdelil na 6 mezoregij, in sicer na: So{ke in Savske Julijske Alpe, Zahodne in Vzhodne Karavanke ter Kamni{ke in Savinjske Alpe, kjer je 150 katastrskih ob~in. Za vsako najmanj{o enoto je ugotavljal spremembe rabe tal v odvisnosti od oblik in sestave povr{-ja ter dru`benogeografskimi zna~ilnostmi. S statisti~nimi metodami je najprej opredelil tipe alpskega sveta na podlagi povr{inskih prvin, dru`benih dejavnikov ter rabe in spremembe v rabi tal v obdobju 1900-2000. Sinteza dobljenih izsledkov je postregla s sedmimi pokrajinskimi tipi, kar ka`e na izredno prepletenost in soodvisnost ~lovekove primarne dejavnosti od naravnih prilik, predvsem povr{ja v na{em alpskem svetu. Poglobljena raziskava je dala sedem zna~ilnih, geografsko zaokro`enih tipov rabe in spreminjanje rabe tal, in sicer: a) bohinjski, b) breginjsko-graparski tip, c) tip samotnih kmetij s prevlado gozda, ~) visokogorski, d) gozdni, e) urbanizirani in f) dolinsko-`ivinorejski tip.
Bla` Komac in Matija Zorn objavljata razpravo Soil erosion on agricultural land in Slovenia - measurements of rill erosion in the Besnica valley šErozija prsti na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji - meritve `lebi~ne erozije v dolini Besnice’ (strani 53-86). Problematika erozije prsti je pere~ pojav, ki mu doslej
105
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
na{a geografija ni posve~ala ve~je oziroma pomembnej{e raziskovalne usmeritve. Uvodoma nas avtorja prispevka seznanita s tovrstnimi raziskavami in njihovimi izsledki na Slovenskem. Njuna raziskava je zajela pore~je hudourni{ke Besnice, desnega pritoka Save nad Kranjem. Obseg in intenziteto erozije sta ugotavljala posredno z morfometri~nimi meritvami. Prvi rezultati ka`ejo, da zna{a specifi~no spro{~anje na njivi v pore~ju Besnice 36 ton na ha letno, kar pomeni, da se povr{je erozijsko zni`uje s hitrostjo 2,6 mm na leto. Proti eroziji, ki jo pospe{ujejo nalivi, se zoperstavljajo z na~ini obdelovanja zemlje, terasami, travnimi povr{inami in podobnim. [tudija z dragocenimi spoznanji je spodbuda za tovrstna preu~evanja {e v drugih pokrajinah; s tem bi dobili dejanski vpogled v razse`nost erozije prsti na Slovenskem.
Gregor Kova~i~ prikazuje Flooding in the area of Kne`ak, Ba~ and Koritnice in November 2000 šPoplava na obmo~ju Kne`aka, Ba~a in Koritnic novembra 2000’ (strani 87-100). Obilno poznojesensko de`evje je povzro~ilo poplavo, ki je zalila 59 ha zakraselega povr{ja in povzro~ila {kodo na zgradbah, prometnicah in kmetijski zemlji. Pregledno so prikazane naravne pokrajinske razmere poplavljenih povr{in in nazna~ene so materialne posledice povodnji. Posebej je poudarjena suha struga pod Bor{tom pri Koritnicah, ki se vije v meandrih in je postala v ~asu povodnji dero~i potok, ki je poplavil Ba~. [tudija, ki temelji na podrobni terenski preu~itvi geografskih zna~ilnosti prizadetih obmo~ij in njihovega zaledja, pomeni ve~plasten pogled na vzroke in posledice vodnih ujm, obenem pa opozarja na izredno dragocene ugotovitve, ki temeljijo na terenskem preu~evanju, podprtem s sodobnimi metodami in tehnologijo.
Objavljene razprave temeljijo na uporabi sodobnih raziskovalnih metod, ki terjajo empiri~no vrednotenje pojavov in procesov v prostoru. Metode so nazorno predstavljene, rezultati raziskav pa so jasno in pregledno oblikovani. Zato sem prepri~an, da njihovi izsledki niso obogatili samo geografske stroke, temve~ ponujajo dokumentirana spoznanja v razmislek vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s celostnimi problemi okolja ali z njegovimi posameznimi sestavinami. Razprave so podprte z obse`nimi pregledi uporabljene doma~e in tuje strokovne literature in virov. Med besedilom so {tevilne preglednice in razli~-ne kartografske in grafi~ne ponazoritve obravnavanih pojavov ali procesov in dokumentarni fotografski posnetki. Vse to zagotavlja reviji ugledno mesto med znanstvenimi publikacijami doma in v svetu.
Milan Natek
106