časopis slovenskih delavcev
tt.
6/7
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer______
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255________________
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana
Ljubljana, 7. februarja 1996 • letnik 55
Sklep zadnje seje Sveta ZSSS: Pravilnik, ki določa višino in delitev sindikalne članarine, še ni zrel za sprejem.
Nesmisel! Tako namreč nikoli ne bo dozorel. Način, po katerem ga sprejemajo, vodi v končnem cilju v prav nasprotno smer. Namesto da bi bili sindikati vse bolj enotni, solidarni, se denarno in tudi sicer krepili, so njihove razprave vse izraziteje sre-dobežne.
Očitno lahko ta gordijski vozel, v skladu s svojim zagotovilom, objavljenim na2. strani DE, preseka le pooblaščena avtoriteta predsednika ZSSS, Dušana Semoliča.
stran 10
Recept,ki bi med drugim presekal demagogijo sklicevanja na (ne)pripravljenost članstva:
»V skladu s sklepom kongresa sindikata KNG smo lani tudi v našem podjetju prešli na 1-odstotno članarino... Ko bodo to storili v vseh podjetjih, bo povišanje porabljeno za oblikovanje solidarnostnega in stavkovnega sklada.«
Soniboj Knežak, predsednik sindikata Steklarne Hrastnik
Opomba:
Kralj Gordija je postal kmet, ki gaje ljudstvo, poslušno prerokbi, srečalo na vozu z volmi. Jarem je imel tako umetelno zavozlan, da seje carstvo nad svetom obetalo tistemu, ki bi ga uspel razvozlati.
Ko so ta gordijski vozel pokazali Aleksandru Velikemu, gaje kratkomalo presekal.
Z vozlom v nekaterih sindikalnih bučah bo res teže, saj demokracija nekako ne prenese »sečnje knezova«, toda malce odločnejša poteza je vsekakor potrebna!
IZJAVA ZA JAVNOST
Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije izraža vso podporo upokojenkam in upokojencem, ki se bodo zbrali na protestnem shodu pred parlamentom v Ljubljani in njihovemu boju za pokojnine, ki so pravica iz minulega dela.
Zato predsedstvo poziva Vlado Republike Slovenije in državni zbor RS, da nemudoma storita vse, da se nastali problemi razrešijo z dogovarjanjem, v duhu socialnega partnerstva.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
DELAVCI BODO VEČINSKI LASTNIKI KRIŽEVSKIH OPEKARN
stran 5
TE, sreda 1400
TA DRŽAVA NI PRAVNA!
•	Dejstvo je, da vsaka reorganizacija sodišč v povprečju prinese najmanj dveletni zaostanek, krni ažurnost reševanja delovnih in socialnih sporov in s tem pravno varnost delavcev.
•	Pravno varstvo delavcev v organizacijah in pri delodajalcih je brez dvoma na izjemno nizki ravni.
•	Skrb zbujajoča je pravna varnost zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in v manjših podjetjih.
•	Izjemno šibka je pravna varnost delovnih invalidov, ki jih je v naši državi približno 120.000.
•	Poseben problem so stečaji in ob njih gmotne terjatve delavcev.
•	Izpostavljen je tudi pravni položaj sindikalnih zaupnikov...
To je le nekaj poudarkov iz današnje tiskovne konference
ZSSS, o kateri bomo pisali v naslednji številki DE.
Tokrat pa, v potrditev tega, lahko v Ravbarkomandi preberete o konkretnem primeru brezpravja v novomeški
Dolenjki: »Ali slovenska pravosodna veja oblasti načrtno
podpira divji liberalizem?!«
V_________________________________________________Z
VSAKA CENTRALA,
KI JE DALA KAJ NASE,
JE IMELA SVOJ ČASOPIS
stran 3
* 'VAS
stran 9
NAPOVED ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO:
V Litostroju že pošiljajo na čakanje delavce z zloglasnega spiska stavkajočih.
Akademik Ciril Zlobec, pesnik in urednik z najdaljšim stažem v slovenski literarni zgodovini:
EVROPSKOST SLOVENSKE POEZIJE lE V BOGASTVU IZRAZA. NJENI SIRIM IN RAZNOLIKOSTI
»Na vsak način je vodstvo tisto, ki je dolžno imeti pobudo, ki mora nakazovati pot!«
Dušan Semolič,
DE št. 53,16.11.1995
Piše: Ciril Brajer
Oktobra lani je Delavska enotnost začela intenzivno spremljati razprave o višini in delitvi sindikalne članarine. Prejšnji petek so pravilnik, ki naj bi urejal ta vprašanja, obravnavali na Svetu ZSSS.
Čeprav je Rajko Lesjak uvodoma pozval kolege, naj mu na vprašanje »Koliko je ura?« ne odgovarjajo s pojasnili o notranjem ustroju tega občutljivega mehanizma, se je na seji Zgodilo prav to.
Če je zdaj znova jasno, kako je sestavljena zveza, kako deluje in kakšni oziroma čigavi interesi jo vodijo, nihče ne ve, koliko je ura. Ali pa se to ve zelo dobro:
•	Ni namreč moč začeti oblikovati pravšnjega stavkovnega sklada!
•	Socialnih skladov ne bo oziroma bodo šibkejši!
•	Izobraževanje in informiranje bosta na nižji ravni!
•	Strokovnost bo šibkejša, kot jo terjajo vse zahtevnejše naloge!
•	Članstvo ne bo nezgodno zavarovano!
•	Raven socialnih in drugih temeljnih pravic članstva bo nižja, ogrožen pa je tudi položaj zaposlenih v ZSSS...
Organizacija bo tudi finančno vse bolj razdrobljena, ob vse večji pestrosti višine, zbiranja in delitve članarine pa bo skupaj z vsemi svojimi organizacijskimi oblikami in ravnmi, predvsem pa s članstvom, vse lažji plen drugih dveh »socialnih partnerjev«.
Ta neizprosna dejstva lahko podkrepim še z nekaj drobci iz razprave na Svetu ZSSS:
Pravilnik nam ne jamči dela, še preživetja ne! Za naše območje pomeni 4,7 odstotka manj članarine in naloge že črtamo. Na te seje ne bom več hodil, je škoda časa. Bom raje pripravljal ljudi, ki bodo morali spet romati na zavod za zaposlovanje. Jaz bom svoje tri zaposlene namesto na zavod pripeljal na Dalmatinovo. Tole smrdi po sebičnosti in oportunizmu! Pri nas je vse manj sredstev, dela pa imamo vse več. Pravilnik pomeni spremembe, ki so korak nazaj. Ponekod letujejo v eksotičnih deželah, se ukvarjajo s športom, drugod niti za osnovno socialo nimamo. Enakopravnosti članov glede pravic v tej organizaciji že zdaj ni. Po tem bo še slabše. Ne moremo uresničevati nalog, ki nam jih zadajajo naši temeljni akti! Ta pravilnik nam ne omogoča poslovanja, prinesel bo izgube, ne predvideva pa njihovega kritja. Nam že zmanjkuje sredstev za solidarnostne namene. Mi že resno razmišljamo o presežnih delavcih. Pravilnik ne predvideva solidarnosti. Pravilnik krši najmanj en člen statuta ZSSS...
Namenoma nisem ločeval razprav članov območij in sindikatov dejavnosti. Čeprav je moč ločiti navzkrižje interesov tudi med njimi, je vendarle bolj smotrno oblikovati nekaj ključnih interesov, ki onemogočajo sprejem takšnega ali drugačnega pravilnika, če seveda zanemarimo osnovno dilemo o višini in delitvi članarine:
Ali bodo žiro računi na območjih?
Ali bodo žiro računi na sindikatih dejavnosti (s kombinacijo Z delavsko hranilnico ali brez nje)?
Ali bodo žiro računi pri sindikatih dejavnosti na območjih?
Rajko Lesjak je to poimenoval »epidemija žiro računov« in resno opozoril na to nevarnost. Verjetno zaman, saj je stvar zgrešena že v kali.
Naj zmedo ponazorim z viškom lisjaštva, ki se je razgalilo na omenjeni seji:
Možak,-ki je doslej veljal za največjega nasprotnika dviga članarine na 1 odstotek, je razpravljal približno takole:
»V naši panogi ni pripravljenosti na 1 odstotek! Mi se ne odrekamo enemu odstotku. Le še nekaj časa nam dajte. Nekatera podjetja v naši panogi so že vpeljala enoodstotno članarino...«
Popoln nesmisel torej, izza katerega pa nesramežljivo kuka jasen interes po solo ariji brez orkestra, kaj šele dirigenta. Zato verjetno ostane le še ena samcata rešitev. Predlagati in uveljaviti jo mora Dušan Semolič v skladu s svojo uvodno trditvijo. Je pač demokratično, soglasno izvoljen predsednik organizacije in s tem oseba z moralno avtoriteto, ki edina lahko preseka gordijski vozel. Meč pa je gotovo prvotni predlog pravilnika, objavljen v 48. številki DE, 12. oktobra lani.
Najboljši iz več vzrokov: Nikomur ne jemlje, vsem daje, pomeni složne, denarno močne in učinkovite sindikate, predvsem pa...
... Predvsem pa, boljšega kljub vsem mukam in skrivalnicam še nihče ni oblikoval. Če bi ga, bi bil menda že sprejet!

časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:.............................................
Naziv podjetjaali ustanove:.................................
Naslov:.....................................................
Podpis naročnika:
(Ne)poučeni Škot Grmič
24.8.1995 ste objavili sestavek »(Ne)poučeni škof Grmič«, bili so prispevki, pisal je Slovenčev pole-mičar Žajdela, dr. Peter Urbanc, Toronto itd.
V	teh prispevkih sta se med drugim pojavili dve vprašanji:
-	ali je dr. Tomažič napisal prošnjo za sprejem v Heimandbund?)
-	ali je škof in kako je škofTomažič odklonil ali preprečil ustanovitev bele garde na Štajerskem.
Pričakoval sem, da se bodo oglasili poznavalci tedanjih razmer na Štajerskem in ti dve vprašanji osvetlili oziroma nanju odgovorili. Tega do danes nisem dočakal.
Našel sem dnevnik dr. Jožeta Pirjevca, zgodovinarja iz Trsta, »Maribor postaja močan intelektualni center« (Večer, 27.1. 1996). Dr. Pirjevec se v dnevniku spominja 23. januarja 1996, ko je v Mariboru predstavil knjigo »Jugoslavija 1918-1992«. Piše:
»...V Mariboru se po uvodnih besedah razplete živahna diskusija, ki mi celo nudi priliko, da se spomnim. škofa Tomažiča. O njem mi je dunajski kolega Stuhlpfarrerpred kratkim povedal, da je s svojimi duhovniki zahteval, naj ga nacisti vpišejo v zadnjo kategorijo, med Jude in Cigane (ti so prejeli bele legitimacije in so bili brez kakršnih koli pravic), ko so uvrščali ljudi po »arijski« čistosti v svoje infamne kategorije. Kakšen zgled evangeljske hrabrosti in svetosti! Škoda, da ga naša Cerkev ne zna primerno ovrednotiti in popularizirati. ..«.
Danes rajši zapišejo, ko v Palmah mučeništva opisujejo življenje pobitih duhovnikov: »... Izkazal se je zelo spretnega v odporu zoper zasedbeno oblast - državljanska vojna se je takrat šele pripravljala ...« (Življenjepis Mihaela Grešaka, ustreljenega kot talca 22. 7. 1942 v Starem piskru v Celju).
Kako razumemo ta stavek: ali takt), da so se duhovniki borili proti okupatorju, dokler ni prišlo do državljanske vojne? Na Štajerskem je ni bilo!
Dr. Peter Urbanc iz Toronta piše v Brazdi zdne 10. 8. 1995, dani dokazano, da bi škof Tomažič zavrnil ustanovitev bele garde.
Nedavno sem v Svobodni misli (št. 2/1996) našel sestavek »Slovenske pesmi peli na napačni strani«. V sestavku je predstavljena knjiga »Korenine zla«, ki jo je napisal Ivan Jan.
V	sestavku je navedeno, da v knjigi piše, da mariborski škof Tomažič ni sprejel ponudbe iz Ljubljane, da bi tudi na Štajerskem organizirali belo gardo in domobranstvo.
O tem piše dr. Anton Trstenjak, piše Ivan Jan, ki je znan, da piše samo na podlagi obstoječih in verodostojnih dokumentov, in zato prošnja dr. Petru Urbancu in drugim: imate protidokaze ?
Prepričan sem, da lahko verjamemo dr. Pirjevcu, dr. Trstenjaku, Janu in potrdimo splošno znano misel: štajerski duhovnik se ni udinjal okupatorju!
Franc Jezovnik, Griže
Sodniki podirajo s kolektivno pogodbo dogovorjene pravice
Predsedn ik sindikata Neodvisnost, Saturnus Embalaža, d.d. ob Železnici 16, Ljubljana, Ernest Tekalec, prosim za objavo odgovora na vaš članek: »Sodniki podirajo s kolektivno pogodbo dogovorjene pravice«, objavljen v DE, dne 18. 1. 1996, na strani 4:
Sodba I. Pd 3450/94 z dne 9. II. 1995 še ni pravnomočna, vendar je sindikat ogorčen, da je do take sodbe sploh moglo priti. Tu ne gre za kakšno pravno zmoto, napačno tolmačenje predpisov ali pa za diskrecijsko pravico sodišča, pač pa za grobo kršenje določb zakona o pravdnem postopku (ZPP), zlasti člena 2, kršeno je razpolagalno načelo in razpravljalno načelo, saj je sodišče že po zaključeni obravnavi, ki je bila vročena tožniku 50 dni kasneje, udarilo v korist tožene organizacije podjetja Saturnus Embalaža s trditvijo in razlogom, ki ga to podjetje - v pravdi ga je zastopala odvetnica - sploh ni uveljavljalo. Tožnik, delavec, sindikalni zaupnik je bil s tem preklu-diran, saj med postopkom ni mogel
ugovarjati razlogom sodišča, ki so bili objavljeni šele s sodbo.
Za ustavno sodišče RS je v neki svoji odločbi poudarilo, da je delavec šibkejša stranka. Delovna sodišča se ves čas sklicujejo na določbe ZPP, v spornem primeru pa se teh določb ni držalo. Udarec ni namenjen samo tožniku, pač pa celotni sindikalni dejavnosti in pomeni potuho strukturam v organizacijah, da še naprej kršijo delovnopravne predpise, preganjajo oporečnike, ki so predvsem sindikalni zaupniki.
Na tiskovni konferenci, dne 10. 1. 1996, je sindikat poudaril, da je mnogo izgovorov za zaostanek na sodiščih (Pomanjkanje prostorov, strokovnjakov, denarja itd.), doslej pa ni nihče od opravičevalcevpovedal, da je glavni vzrok za zaostanek flagrantno kršenje delovnopravnih predpisov v večini delovnih organizacij.
Trojica: direktor, računovodja, pravnik, odvetniki, odvisni od organizacije, so nepremagljiv blok proti delavcem. Potuha je očitna, dogovor institucij, ki bi morale napraviti na tem območju red, je očiten, zaostanek na sodiščih pa tem strukturam zaželjen.
Doslej še ni bilo opaziti, da bi institucije (inšpekcije za delo, sodišča, pravobranilstvo samoupravljanja, ministrstvo za delo, preiskovalni organi - MNZ in tožilstva) kakor koli ukrepale indopozorile javnost na te flagrantne kršitve. Sindikat ima v primeru ene organizacije (beseda delodajalci ne pritiče strukturam v organizacijah v družbeni lastniki) za enega delavca kar po več tožb, ki bi bile preprečene že v prvem primeru kršitev. Začasne odredbe se ne izdajajo, odločbe delovnih inšpekcij se ne izdajajo ali pa ne takoj, da bi lahko bde preprečene nadaljnje kršitve. Vse se zavija v pogubno meglo razpravljanja, pravnih tolmačenj, različnih pravnih mnenj, prelaganja razprav, opazimo intervencije oseb na višjih položajih, kar pa je seveda izvirni greh že v začetku samega poizkusa, da bi se kršitve preprečile. Direktorji so neomajni, čeprav je zoper njih sproženih več postopkov (primer: Rogaška Slatina, kjer so vrelci prodani, kar je prepovedano, saj gre za javno dobro, primer Planike, kjer je že dokazano, da je organizacija (beri struktura) kršila pogodbo z Adidasom -zdaj naj rešuje te probleme država, to smo mi, davkoplačevalci).
Piko na I je pa dalo sedaj Delovno in socialno sodišče s to sodbo. Sindikat doslej nikoli ni objavljal imen sodnikov sodišč kršiteljev in je vse zadeve pokorno oddajal v razčiščevanje pristojnim organom.
Spisi ležijo vsepovsod. Ministrstvo za pravosodje se sklicuje na »slovensko folkloro« tožbarjenja, pravobranilstvo na dejstvo, da izgublja tožbe, inšpekcija za delo, da je brezzobi pes, ker nima pogojev za delo, državni tožilec A. Drobnič, da so ovadbe manj vredne kot papir, na katerih so zapisane (temu se je pridružil z istimi besedami predsednik ZLSD J. Kocijančič). Sedaj je še Ustavno sodišče RS (res samo v eni odločbi) zapisalo, da se sodišča držijo zakona »kot pijanec plota« (zapis v Delu). Kaj vse to pomeni?
Gremo h konkretni zadevi: sindikalni zaupnik g. R. Gerbec je bil pregnan iz podjetja z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja zgolj zaradi svoje sindikalne dejavnosti, ker je podpisal vlogo z dne 4. 6. 1993:1. Inšpekciji za delo, 2. Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, 3. Temeljnemu javnemu tožilstvu, Enoti v Ljubljani, zaradi preprečitve ali kar največje omejitve števila presežnih delavcev in ne-obravnavanja predloga sindikata za sanacijo v podjetju. Dokument je bil vročen tudi namestniku Sodišča združenega dela RS, že pokojnemu sodniku g. J. Žužku in občini Ljubljana Moste-Polje zgolj zato, da se prepreči odpuščanje delavcev, kar vpliva na vso družbeno skupnost. Kopijo dokumenta prilagam. Tisti trenutek, ko je direktor g. Zvone Žepič bil seznanjen s tem dopisom, je začel zoper sindikalnega zaupnika ukrepati. V disciplinskem postopku so bila kršena vsa načela disciplinskega postopka, organi nelegitimni, organizacija Saturnus pa je v sodnem postopku poleg drugih ugovorov trdila, da je sindikat dal nesoglasje k začetku disciplinskega postopka, po domnevnem roku 8 dni. To je bil ugovor Saturnusa in nič drugega glede splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG). Tožnik je takoj zahteval, da sodišče predhodno reši to vprašanje z vmesno sodbo. Predlog je bil zavrnjen, iz lojalnosti do sodišča, in da bi se postopek ne zavlekel še bolj (pravda teče več kot dve leti!), je tožnik popustil in pristal na to, da se presoja tudi vsebina očitnih kršitev delovnih obvezttosti. Popustil je tudi zato, ker je hotel dokazati, da ne gre za njegovo nedelo, pač pa za nedelo oblastne strukture v Saturnusu. Prav zato pa je sindikat in tožnik sprejel izpodbijano sodbo kot bombo zoper sindikat in delavca kot popolno razvrednotenje ustavnega načela sindikalne svobode in potuho organizacijam, da še naprej grobo kršijo vse delovnopravne predpise.
Agencija stA, te dni
Ves svet in še tri vasi za njim, posebno pa glavne vasi EU, so z velikim zanimanjem, posebno pa z velikim presenečenjem sprejele informacijo o slovenski zmagi nad inflacijo, ki po zadnjih vesteh do konca leta 1995 ni bila sposobna preseli svojih sramotnih 8,5 odstotka. Zelo veliko število časopisov je v zvezi s tem objavilo fotografijo našega znamenitega predsednika vlade z nasmeškom v levo in navzgor. Seveda pa so časopisi polni vsakovrstnih podatkov o neverjetnem gospodarskem in družbenem napredku Slovenije v zadnjem letu, vsi pa tudi na prvih straneh objavljajo čestitke vseh pomembnejših politikov, Rone Staller, gospodarstvenikov, predsednikov, podpredsednikov in namestnikov, kakor tudi gospe Orlovsky.
Jasnoje, da se pri tem ne moremo izogniti novici, da se je tem čestitkam pridružil tudi ameriški predsednik Clinton, ki je nedvoumno izrazil tudi svojo prav nič prikrito zavist, posebno v zvezi z našo neverjetno trdno in konvertibilno valuto. »Če bi naš dolar bil tako trden kot vaš tolar, bi bil jaz hitro na konju, posebno pa še enkrat izvoljen. Vsaj kake tri dni na teden bi po kako urico ali dve mirno spal. Tako pa.ni da bi govoril...« Sicer pa je v ameriškem uradnem sporočilu za javnost rečeno med drugim tudi tole: »Ameriški predsednik je zato za nedoločen čas poslal na prakso v Slovenijo vse svoje vrhunske monetarne, bančne in druge strokovnjake, s finančnim ministrom in predsednikom kongresa na čelu, pa tudi vse najboljše matematike in druge take računarje. Vsi skupaj naj bi se v Sloveniji končno naučili, kako se ob rastočih cenah in življenjskih stroških računa padajoča inflacija, s tem v zvezi pa vsak dan stabilnejši dolar/tolar.« In čeprav je že ta notica sama po sebi dovolj zgovorna, moramo na kratko omeniti tudi to, da so Američani pripravljeni sprejeti našo finančno pomoč za reševanje vrednosti dolarja. želo radi pa bi Američani uporabili naše ogromno znanje in izkušnje v zvezi z denacionalizacijo. Oni imajo namreč grozovite težave pri vračanju Indijancem na silo odvzete Amerike. Predsednik Clinton je v zvezi s tem dejal, da bi v zameno za našo pomoč pri reševanju teh tako imenovanih »indijanskih problemov« posredovali pri našem sporu z Italijo in poskušali pregovoriti italijanske desničarje, naj ne tiščijo v vračanje Trsta, Gorice, Vidma, Kanalske doline, Rezije itd. Sloveniji in naj s tem ne povzročajo nepotrebnih obmejnih napetosti, ampak naj te kraje obdržijo in s tem preprečijo slovensko vojaško posredovanje.
Seveda pa je zelo pomembna tudi Clintonova izjava, ki jo je dal takoj po prihodu na letališče v Tuzli, potem pa jo je še dvakrat ponovil: prvič, ko je govoril zAlijo Izetbegovičem, drugič pa takoj po prihodu na zagrebško letališče, namreč da zdaj, ko je namerno prišel tako blizu Slovenije, ni govora, da ne bi obiskal tudi te naše lepe, za ZDA tako pomembne, vsekakor pa najpomembnejše države. »Bilo bi politično zelo kratkovidno, če človek mojega kova ne bi izkoristil takt) ugodne priložnosti in ne bi obiskal kolegov in prijateljev, od katerih se lahko tako zelo veliko koristnega naučiš«, je v zaključku svoje izjave še poudaril predsednik Clinton.
Izvedelo se je tudi, da se v občini Žabnica, ki bo glavna gostiteljica predsednika ŽDA, že vso noč mrzlično pripravljajo na sprejem tega tako pomembnega gosta. Zjutraj pa bodo tako prijetno zaspani...
Brane Praprotnik
V	vašem članku je g. Gregor MiklU to pravilno komentiral. Sindikat Ne-, odvisnost pa se ne strinja z drugi-' mi navedbami v DE. Če je bilo v pravni praksi 17/94 objavljeno mnenji sodnika Višjega delovnega in social-, nega sodišča v Ljubljani g. Milane Fabjančiča, sodnice ga. Marte Klatn-pfer, bi moglo sodišče sprožiti zopet; SKPG zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti v skladu s čl. 22 ozi-' roma 23 Zakona o ustavnem sodišču: »zahtevo lahko vložijo - sodišče | v zvezi s postopki, ki jih vodijo.« Ne poznam primera, ko bi sodišče te storilo. Torej pravni aktSKGP velja, dokler ne bo vložena zahteva za ugotovitev skladnosti z zakonom, 33. čl. SKPG in rešena z odločbo ustavnega sodišča.
SKPG je akt »sui gene ris«. Podpisali sojo predstavniki organizacij in delodajalcev. Predstavniki oz. podpisniki SKPG torej ustavnega spora zoper to pogodbo sploh niso upravičeni , sprožiti, saj čl. 23 (2) zakona o usta- j vnem sodišču določa, da podpisniki . SKPG ne morejo predlagati v oceno te pogodbe, ker so jo namreč sami: sprejeli.
Torej je sodišče preseglo svojo pri- j stojnost glede na to ustavno določbo, i Sodišče pa je kršilo tudi ZPP, saj | toženi Saturnus ni izpodbijal veljavnosti čl. 33 SKPG, pač pa je navajal, da velja tudi za tretji odstavek tega člena 8-dnevni rok. Ker je tožnik tej trditvi ugovarjal, saj je nespremenlji-va, ker je tekst pogodbe popolnoma'. jasen, bi moralo sodišče o tem pa predlogu obeh strank odločiti. Pa ni! Nasprotno. Ker se je zavedalo, da je | trditev toženca nesmiselna in ni hotelo razsoditi v prid tožniku, je enostavno v utemeljitvi izpodbijane sodbe na str. 6 preprosto ugotovilo: »da vprašanje veljavnosti 8-dnevnega; roka za podajo soglasja sindikata za ta postopek sploh ni pomembno«.
Sodišče je opustilo odločitev o za- \ devi, ki je bila med strankama sporna, odločilo pa ni o zadevi, ki med strankami sploh ni bila sporna in je tudi nobena od strank ni mogla izpodbijati, saj so zastopniki obeh pravdnih strank SKPG podpisali in so torej določbe čl. 3fl SKPG obvezne za obe stranki
Čeprav gre za strokovno razlago, ki bi prav tako spadala v strokovno ; glasilo, gre tudi za obveščanje vseh sindikatov, ki prav tako zadevajo na
enake ovire in šikane.
Sploh pa ne gre za nikakršno širjenje delavskih pravic v razmerju s čl. 5 Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Ta predpis v zadnjem odstavku določa, da zoper sindikalnega poverjenika zaradi sindikalne dejavnosti ni mogoče začeti disciplinskega postopka.
V	nobenem primeru ne more biti sindikalna dejavnost kot taka kršitev delovnih obveznosti. V nobenem splošnem aktu sindikalna dejavnost ni identificirana kot kršitev delovne obveznosti. Zakonska določba torej le opozarja na sindikalno imuniteto in nič drugega.
Torej bi v disciplinskem postopku zoper sindikalnega zaupnika nihče | ne mogel uveljavljati, da je njega- ! va sindikalna dejavnost že sama pa sebi kršitev delovnih obveznosti. Ni | nikakršnega nasprotja med zakonom \ ZDR, čl. 5 in čl. 33 SKPG, kaj šele : širitev kakšnih pravic.
Podpisniki so SKPG sprejeli s konsenzom in po daljšem pogajanju, zlasti čl. 33. To je edini pozitivni predpis, f ki varuje imuniteto sindikalnega zaupnika in s tem sindikalne dejavnosti,
V	okviru navedenega članka v DE je napisana tudi neresnična trditev, da je sindikat izrekel opomin žara- , di nedela itd. Sindikat je izrekel ustni opomin samo zaradi odklanjanja kom i taktov z g. Žontarjem.
Takšno zavajanje tako v sodbi kot | v članku DE daje možnost za zame- \ glitev bistva spora. Zoper sindikalnega zaupnika po sedaj veljavnih predpisih (čl. 33 SKPG, drugega predpisa ni!) brez soglasja sindikata v organizaciji ni mogoče začeti di- j sciplinskega postopka. Določba je j smiselna in pravična: sindikat v po- , djetju prav gotovo že zaradi svojega \ ugleda ne bo ugovarjal začetku di- . sciplinskega postopka, če bo uvidel, j da ne gre za šikano sindikalne dejo- 1 vnosti in odstranitev oporečnika - j sindikalnega zaupnika, pač pa za sum kršitve delovnih obveznosti.
V	primeru g. Gerbca je sindikat pokazal veliko tolerantnost tudi vodstvu podjetja in je zato oba udeleženca skušal pomiriti in je od obeh zahteval razumen dialog. Vodstvo pa je to toleranco sindikata zlorabilo.
Ernest Tekalec, predsednik sindikata v d. d-
C■>.. L.«1 / it/l
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311* 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
VE
■M
Je-
Si-
ra-
ij‘
(li-
na
m-
iei
(Sli.
zi-\
•i/.
/Vr
tol
ja.
m
čl
te-
ni-
in
pi-
io-
mi
M-
iki
le-
mi
ri-
io.
raj
ia-
al,
ga
tel
Iji-
■no
po
ni!
-je
do
JV'
'be
do
go
za
:a-
iO,
in*
idi
iti,
ink
be
ki
>o,
no
eh
na
ao
7W
Uh
S).
:a, \
ko
10' i
ca.
'iti
‘ev
im
)St
ne
rej
te'
ko
Če
O'
po
Ni
trn
ile
»n-
sti
is,
ip'
■ti
)£
ev,
O'
mi
'O'
Razvoj slovenskega sindikalnega tiska (II.)
VSAKA CENIRAU, KI jE DALA KAJ NASL JE IMBA SVOJ ČASOPIS
Kot smo zapisali v uvodnem študijskem prispevku, se je z razvojem strokovnega gibanja na Slovenskem čedalje bolj pojavljala potreba po sindikalnem časopisju, ki naj bi skrbelo zlasti za pridobivanje in povezovanje delavcev v strokovne organizacije, podrobneje pisalo o različnih oblikah njihovega delovanja ter opravljalo druge informativne in izobraževalne naloge za sindikalno organizirano delavstvo. Zapisali smo tudi, da so v začetnem obdobju nastajanja strokovnih organizacij te naloge opravljali politični listi; ker pa ti sindikalni problematiki glede na svoj značaj niso mogli posvečati ustrezne pozornosti in ji odmerjati dovolj prostora, je za uspešen nadaljnji razvoj strokovno-sindikalnega gibanja postalo izdajanje lastnega časopisja eden temeljnih pogojev. Vsaka centrala, ki je dala kaj nase, je imela v obdobju med obema svetovnima vojnama svoj časopis! Zakaj in kako, smo podrobneje pisali v uvodnem prispevku, v današnjem pa se bomo posvetili predvsem njihovi vsebini.
Tudi vsebina večine strokovnih časnikov ni bila omejena le na prikaz razvoja in delovanja strokovnih organizacij ter na socialnoekonomsko problematiko, ampak so v njih pisali tudi o političnih dogodkih in procesih doma in v svetu. Zlasti ob parlamentarnih in občinskih volitvah je tudi večina tistih strokovnih organizacij, ki so se razglašale za nestrankarske, pokazala svojo »barvo« z agitacijo za kandidate določene stranke. Sicer pa je večina strokovnih listov veliko pisala o dejavnosti tistih političnih strank, s katerimi so bile posamezne strokovne organizacije povezane. Le redka strokovna glasila so se omejevala izključno na problematiko strokovnega gibanja. Še posebno pozornost so osvetlitvi politične problematike posvečala glasila razrednih strokovnih organizacij.
Strokovni listi so imeli predvsem nalogo seznanjati člane Z organizacijskimi podatki, z delovanjem strokovnih organizacij in njihovo idejnopro-gramsko usmeritvijo, s problematiko odnosov in sodelovanja strokovnih organizacij različnih smeri, z zakonodajo za varstvo delavcev in nameščencev ter z delovanjem de-

ritvr 4.. : ---------- t«.t
t * t <: * ..
RDEČI PRAPOR


.v;.;.,-
<*»<>'<> "	****•	,	., f.! .** -.*]!.a	i v<*
Ofc -mm** &****>

■*»***?»**

f: ***sixt
£SS3'
V*** ***« t***-*!***'	;
t.v,w
„	o.**
<♦#;
Mm: ******	*m**x**. >•
**** * V*ri- .
. »>«’*-* »r*j**\ V
ČS5
1
s
*-£*
Š5
M
J
•i
CD
s
CD
§
*****
2' ■
-
*****
:e
#*** fr *?&*£*+**' •


i


%
: **" *'.
-i*-*

H1W
Ekonomsko-socialni položaj delavcev vselej v središču pozornosti
Težišče delovanja strokovnih organizacij je bilo na socialnoekonomskem področju. Strokovni listi so zato objavljali obširna poročila o poteku mezdnih gibanj in o njihovi zaostritvi v stavke, objavljali pa so tudi kolektivne pogodbe med strokovnimi organizacijami in podjetniki. Pri tem so popularizirali uspehe in sijih prizadevali čimbolj agitacijsko izkoristiti. Prav tako so za napade na nasprotne organizacije izkoristili njihove napake v posameznih akcijah. Strokovni listi so pisali tudi o velikih delavskih gibanjih v jugoslovanskem in mednarodnem okviru. V zvezi z mezdnimi gibanji so objavljali tudi članke in statistike o splošnih gospodarskih gibanjih ter o stanju v posameznih panogah in podjetjih. Gospodarska konjunktura je bila ugodna za mezdna gibanja, krize in z njimi povezana brezposelnost pa so močno zmanjševale možnosti za uspešne akcije. S podatki o cenah življenjskih potrebščin
“Zlasti ob parlamentarnih in občinskih volitvah je tudi večina tistih strokovnih organizacij, ki so se razglašale za nestrankarske, pokazala svojo,barvo’z agitacijo za kandidate določene stranke.”
“Večina, strokovnih organizacij je s Članstvom povezovala tudi naročilo strokovnega lista, kar od začetka velja posebej za razredne sindikate... Velik del članarine so torej strokovne centrale porabile za tiskanje časopisja, nekatere pa prav zaradi slabega gmotnega stanja niso mogle izdajati svojih glasil.”
lavskozaščitnih ustanov, s socialnoekonomskimi razmerami ter opravljati kultumoizobraževalne naloge. Strokovni listi so večkrat objavljali članke o idejnih temeljih strokovne organizacije, kije bila njihov izdajatelj, prav tako pa so v številnih polemičnih prispevkih poskušali prikazati tudi zgrešenost idejnih osnov in taktike nasprotnih strokovnih organizacij.
“S podatki o cenah življenjskih potrebščin in z izračuni življenjskega minimuma so strokovni listi sindikalnim organizacijam olajševali postavljanje zahtev za zvišanje mezd ob porastih draginje.”_________________________
Glasila nerazrednih strokovnih organizacij so pogosto zelo ostro polemizirale z marksizmom. Skratka, vsaka strokovna organizacija seje prizadevala prek svojega glasila prikazati kot najboljša zaščitnica delavskih ali nameščenskih kratkoročnih in dolgoročnih interesov in ciljev. Na osnovi različnih idejnih izhodišč so različno prikazovale tudi ustreznost posameznih oblik in metod bojev strokovnih .organizacij, iz katerih se vidi njihov program in organiziranost. Posebno pomembni so v njih članki o sodelovanju med strokovnimi organizacijami, o akcijski enotnosti oziroma o enotni delavski fronti, ki sojo strokovne organizacije glede na svojo opredelitev propagirale in podpirale ali pa zavračale.
Takole so cenzorji oklestili eno izmed Številk Rdečega prapora, ki je izhajal v Trstu od IS. marca 1898 do 31. maja 1911.
Tednik Delavsko-kmetski list je bil legalno glasilo KS J; izhajal je v Ljubljani od 21. avgusta 1924 do 22.
aprila 1926 (desno).
etski Ust
VM	v	k*	m** **.*•.&
i.m:> a
Kas se bo odločilo delovao JJMstvo Stovenije? Za svobodo ali sažadsffl
“S številnimi izobraževalnimi članki so si prizadevali čimbolj usposobiti delavce za delo v strokovnih in drugih organizacijah, z objavljanjem proznih in pesniških del ter socialne literature pa za dvig kulturnoprosvetne ravni bralcev.”
Pestro tudi o drugih področjih delovanja
Strokovni listi so obširno pisali tudi o delovanju ustanov za socialno zavarovanje delavcev, Delavske zbornice, borz dela in drugih ustanov za varstvo delavstva. Zlasti o problemih brezposelnih in njihovem podpiranju, prav tako pa tudi o zaposlovanju in položaju slovenskih delavcev v tujini so strokovni listi veliko pisali. Pomembno vlogo so imeli tudi pri volitvah delavskih in nameščenskih zastopnikov v ustanove za varstvo delavstva. Posebno pozornost so posvetili tudi delovanju delavskih zaupnikov in njihovemu usposabljanju za opravljanje posredovalnih nalog. Strokovni listi so pisali tudi o stanovanjski problematiki delavstva; pogosto so objavljali članke o njegovem zdravstvenem varstvu in delovnih nezgodah.
Strokovni listi so objavljali tudi prozna in pesniška dela iz socialne literature in si tako prizadevali za dvig kulturnoprosvetne ravni bralcev. Razredni strokovni listi
** i&fjte *»: »mm
<w*»M #«
**. t*t*l*» (Ml »»-
luna, i««m «»*{*!« MM«! tmm A**«-
*^#&*a*& * mom vtjeh
A***?*** f»
%****«*? Ctovoij j«
§ Irm. Ztw4Mo nt!
4.
*#!:******#*•
t.	frvmrfr im.
v


.*
m<- Mm-p.
m,,	&*'*** k»cs*ti
■ ’'W
4.v-.\.v,. .‘...w^..v	•-■- - • -v . ••••■.
A a	jt <v-J <■	i -v	<	ptldsms
rj	‘
-A x	i*	% j..	f
s« nmvm


V mrdnrttfdni
id*	itr«-' i
tištoifttrp Č<f>< ** >»•'

>rA<\»
Ilustracija v Proletarski mladini, 16. aprila 1923.
Tako je življenje mladih
,K:SJ r ^
''	»ir ?«
s mm
i »<< i« vsmi
\vi& mm.
“Tako so zlasti veliko pisati o tem, kako delodajalci ne izpolnjujejo določil o socialnem zavarovanju delavcev, o dolžini delovnega časa, o izplačevanju mezd, o zaščiti vajencev in ženske delovne sile, o zdravstvenem varstvu, o stanovanjski problematiki ipd. S tem so opozarjali inšpekcije dela na kaznovanje kršiteljev.”___________________
delavcev po »Zakonu o za suh delavcev«.
in z izračuni življenjskega minimuma so strokovni listi strokovnim organizacijam olajševali postavljanje zahtev za zvišanje mezd ob porastih draginje.
Ena pomembnih nalog strokovnih listov je bilo seznanjanje delavcev in nameščencev s socialno zakonodajo in s predpisi o delovnih razmerjih. Objavljali so zakone in pravilnike z obsežnimi obrazložitvami. Pri tem so svoje člane seznanjali s stališči strokovnih organizacij do posameznih zakonskih aktov, z razpravami o njih v parlamentu oziroma na ministrstvih, posebno pozornost pa so posvetili kršitvam njihovega izvajanja v posameznih podjetjih. Tako so zlasti veliko pisali o tem, kako delodajalci ne izpolnjujejo določil o socialnem zavarovanju delavcev, dolžini delovnega časa, o izplačevanju mezd, zaščiti vajencev in ženske delovne sile, o zdravstvenem varstvu ipd. S tem so opozarjali inšpekcije dela na kaznovanje kršiteljev.
so pogosto objavljali tudi odlomke iz del klasikov marksizma. Strokovni listi so veliko objavljali tudi različne prispevke o zgodovini delavskega gibanja. Posebej pomembne so jubilejne številke strokovnih glasil, v katerih so običajno z različnimi, tudi spominskimi prispevki osvetlili dotedanji razvoj strokovne organizacije, kije praznovala jubilej. S številnimi izobraževalnimi članki so si prizadevali čimbolj usposobiti delavce za delo v strokovnih in drugih organizacijah.
Poudariti velja, da so strokovni listi posvetili poglavitno pozornost razvoju in delovanju strokovnih organizacij na vseh ravneh, v posameznih podjetjih in ustanovah ter v pokrajinskem, državnem in mednarodnem okviru, toda pisali so tudi o delovanju političnih, kon-sumnih, kulturnoprosvetnih in drugih organizacij. Poleg socialnoekonomske problematike pa so posvečali precejšnjo pozornost tudi osvetlitvi splošnih družbenopolitičnih razmer. Svobodo njihovega pisanja pa je v večji ali manjši meri omejevala cenzura, ki je seveda najbolj prizadela glasila razrednih strokovnih organizacij. (Ivanič, Kresal, Prunk, Stiplovšek 1982, 87-91.)
Drugo obdobje v razvoju sindikalnega tiska na Slovenskem seje končalo s fašistično okupacijo aprila 1941, kije hkrati s prepovedjo delovanja slovenskih strokovnih organizacij prekinila tudi izhajanje njihovih glasil.
Pripmvlju: Damjan Križnik
(Prihodnjič:
Delavska enotnost - znanilka novega obdobja)
14. seja sveta ZSSS
OBRISI SOCIALNEGA SPORAZUMA PO SINDIKALNI MERI
Kot smo napovedali v zadnji številki DE, je svet ZSSS prejšnji teden obravnaval predlog socialnega sporazuma za letošnje leto, kot gaje pripravil Brane Mišič. Večina razpravljalcev, še posebej predstavniki sindikatov dejavnosti, je menila, daje z upoštevanimi pripombami iz razprave, lahko dobra podlaga za sporazum. Le posamezniki so menili, da bo tak sporazum lahko nova ovira za svobodno delitev ustvarjenega dohodka. Svet se je izrekel za poseben se-parat o zaposlovanju, saj se število nezaposlenih znova povečuje, nič pa ne kaže, da bo vlada temu vprašanju namenila večjo skrb. Svet ZSSS bo vztrajal, da se socialni sporazum za prihodnje leto sklene pred sprejetjem proračuna, saj uokvirja porabo na socialnem in gospodarskem področju.
Predlog sporazuma se začenja z obveznostmi partnerjev, vlade, delodajalcev in delojemalcev. Za vlado je predvideno predlaganje zakonov in drugih predpisev, ki naj bi omogočali uresničevanje v sporazumu zapisanih usmeritev. Člani sveta ZSSS so dodali, naj se vladine obveznosti ne končajo le s predlogi, saj se ti lahko zataknejo v parlamentarni proceduri. Skladno s pristojnostmi naj bi vlada tudi ukrepala. Še posebej naj bi jamčila za nepovečevanje dogovorjene ravni javne porabe.
Glavna obveznost predstavnikov delodajalcev, organiziranih v zbornicah in različnih združenjih, naj bi bilo spoštovanje podpisanega. Za podpisano, še posebej za povečevanje zaposlenosti in socialne varnosti, naj bi jamčili tudi direktorji podjetij. Sindikati kot predstavniki delojemalcev pa naj bi obema partnerjema pri vsem tem pomagali. V predlogu ni lanskoletne za sindikate sporne formulacije, da bodo v primeru spoštovanja podpisanega zagotavljali socialni mir, saj bi jim ob nespoštovanju podpisanega preveč vezala roke.
Na podlagi sprejetega socialnega sporazuma naj bi deloval eko-nomsko-socialni svet, poseben zakon pa naj bi izboljšal možnosti njegovega delovanja. Mnenjatega tripartitnega organa naj bi postala sestavni del procedure sprejemanja predpisov, ki zadevajo interese zaposlenih. Strokovno službo eko-nomsko-socialnega sveta naj bi
plačevala vlada, saj delo te službe ne bi smelo biti odvisno od finančne moči posameznega partnerja.
V	prihodnjem letu naj bi Slovenija imela petodstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi bila manj kot šestodstotna. Število brezposelnih naj bi se zmanjšalo za 10 odstotkov, zaposlenost v dejavnostih, ki so plačane iz proračuna, pa naj bi ostala nespremenjena. V prihodnjih dveh letih naj bi vlada zagotovila znižanje obremenitve plač na 38 odstotkov.
Plače naj bi ohranile vsaj sedanjo realno vrednost, le najnižje naj bi rastle hitreje. Naj višje plače pa naj bi ostale na sedanji ravni, njihovo povečevanje naj bi bilo odvisno od doseženega dobička. Plače po individualnih pogodbah, teh je 14.000, naj bi se obračunavale na podlagi povprečja plač v letošnjem marcu. Prav zato se bodo plače po individualnih pogodbah spremljale ločeno od plač po kolektivnih pogodbah.
V	predlogu socialnega sporazuma je tudi povečanje naložb, zaščita domače industrije (z večjim nadzorom uvoženega blaga), uvajanje evropskih socialnih standardov, znižanje obrestnih mer, krepitev pravne varnosti. V šestih mesecih naj bi vlada pripravila strategijo industrijske politike.
Uresničevanje posameznih delov podpisanega socialnega sporazuma naj bi spremljale tripartitne komisije podpisnikov, možnosti za njihovo delo pa naj bi uredila vlada.
Za občutnejše zmanjšanje nezaposlenosti naj bi vlada pripravila sistemske rešitve in stimulirala tiste, ki nanovo zaposlujejo. Za nova delovna mesta, preusposabljanje in dodatno izobraževanje naj bi bilo v proračunu več denarja. Pripravniki in vajenci naj bi bili veliko bolje zaščiteni.
Politika plač naj bi temeljila le na kolektivnih pogodbah dejavnosti, vse druge usmeritvene listine bi bile
Brane Mišič, avtor predloga socialnega sporazuma
odveč. Vse izhodiščne plače naj bi bile bolj primerljive.
Prav vse plače naj bi se vsake tri mesece povečevale na podlagi enakih meril, pri čemer bi upoštevali rast produktivnosti in 80 odstotkov rasti življenjskih stroškov.
Vlada bi morala preprečevati vsa izplačila v nedenarni obliki in preganjati tiste, ki ne plačujejo davkov in prispevkov.
Plače v letošnjem letu naj bi torej bile najmanj enake lanskoletnim. Masa plač v posameznem podjetju pa bi se lahko povečala, vendar le za toliko, kot se povečajo dodatki k izhodiščnim plačam.
Za delitev bodo podjetja lahko namenila še 25 odstotkov pozitivnega poslovnega izida (dobička), vendar največ eno bruto plačo na delavca.
Predlog socialnega sporazuma predvideva nadaljevanje procesa izenačevanja plač med gospodarstvom in negospodarstvom. Sindikat bo sodeloval pri sprejemanju zakona o javnih uslužbencih, ki bo temeljito spremenil položaj zaposlenih v negospodarstvu. Uravnaval bo namreč tudi plače poslancev in sodnikov.
Minimalno plačo naj bi letos določal povsem nov zakon. Gre za novo višino in tudi za nov način usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov. Do sprejetja tega zakona pa naj bi minimalne bruto plače znašale 55.000 tolarjev.
Regres za letni dopust naj bi znašal 107.000 tolarjev, enotno za vse zaposlene.
Vlada naj bi letos pripravila predpis, ki bi enkrat za vselej enotno uredil tudi dnevnice, kilometrino, regres za prevoz na delo in prehrano med delom.
Osebni prejemki iz naslova socialnih pravic naj bi se usklajevali enako kot plače.
Vlada naj bi v letošnjem letu stimulirala investiranje v gospodarske družbe z večjimi olajšavami. Izvedla naj bi tudi davčno reformo, kar pomeni zmanjšanje direktnih davkov in uvedbo davkov na premoženje.
Nihče ne bi smel prijaviti nižje osnove za plačilo davkov in prispevkov, kot znaša njegova izhodiščna plača.
Država mora bistveno izboljšati pravno varnost zaposlenih. Delodajalci naj bi med drugim bolj spoštovali zakone in kolektivne pogodbe. K povečanju pravne varnosti pa naj bi prispevala tudi nova zakona o kolektivnih pogodbah in delovnih razmerjih.
Vse to in še več naj bi torej urejal socialni sporazum, kot ga predlagajo Svobodni sindikati. Člani sveta ZSSS so mu hoteli dodati še sankcije, vendar so sami ugotovili, da jih lahko predpiše le zakonodajalec. Večino tega bi rešila že omenjena zakona, ki ju sindikati že dolgo zahtevajo.
Vladaje pred več meseci že ponudila partnerjem svojo, precej drugačno verzijo socialnega sporazuma. Predlog Braneta Mišiča, z dopolnitvami iz razprav članov sveta ZSSS, bo zato le ena od opcij, ki jih je treba upoštevati. Za ZSSS je Mišičev predlog nedvomno napredek, saj določa pogajalske pozicije, ki so bile prejšnja leta bolj odvisne od pogajalske ekipe in okoliščin na pogajanjih.
Franček Kavčič
POZIV POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, VLADI RS IN MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Republiški odbor sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenijeje na seji 5. 2. 1996 sprejel odločitev, da poslance Državnega zbora pred obravnavanjem paketa šolske zakonodaje ponovno pozove, naj pri odločanju o amandmajih k 110. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejmejo rešitve, ki bodo omogočile, da bodo lahko mentorstvo pripravnikom opra-vljali tudi učitelji - mentorji, in naj glasujejo proti sprejemu amandmaja matičnega odbora k 146. členu.
Obrazložitev:
Iz pregleda amandmajev k predlogu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - EPA 937, za 37. sejo DZ je razvidno, da matični odbor z amandmajem k 110. členu mentoijem znižuje časovni pogoj usposobljenosti za mentorstvo pripravnikom s petih na tri leta. Hkrati pa z amandmajem k 146. členu mentoijem odlaga usposobljenost za mentorstvo pripravnikom na šolsko leto 1997/98 oziroma za dve leti.
Na ta način se v zakonu ohranja paradoks, da zaposleni strokovni delavec z nazivom mentor vse do septembra 1997 ne bo mogel biti mentor pripravnikom. To hkrati kaže tako na podcenjevanje učiteljev z dolgoletno prakso kot tudi na nepoznavanje razmer v šolstvu, saj bi bilo z uveljavitvijo teh določil onemogočeno mentorstvo veliki večini učiteljev, pod katerih mentorstvom so se usposabljale nove generacije učiteljev. Zlasti bi se zaostril položaj
na manjših šolah in povsod tam, kjer ni učiteljev z nazivom svetovalec oziroma svetnik.
Na slovensko vlado in na ministrstvo za šolstvo in šport pa je Republiški odbor sindikata posredoval poziv, naj v okviru svojih pristojnosti sprožita postopek za naslednje spremembe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti:
-	v 13. členu naj se črta peti odstavek, ki pedagoškim in strokovnim delavcem v vrtcih, osnovnem in srednjem izobraževanju onemogoča napredovanje v plačilne razrede;
-	v 18. členu naj se poveča dovoljen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti, saj je prenizko določen dovoljen obseg sredstev v višini 3 % razvrednotil sam institut delovne uspešnosti (do teh ugotovitev so prišli tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v Analizi izvajanja zakona o razmerjih plač).
Stališče republiškega odbora se ujema tudi z ugotovitvijo izAnali-ze izvajanja zakona, da bi morali povečati število plačilnih razredov znotraj tarifnih skupin, povečati razlike med plačilnimi razredi in jih odstotkovno poenotiti.
Republiški odbor sindikata predlaga tudi poenostavitev pravilnikov o napredovanju, katerih največja pomanjkljivost je, da preveč upoštevajo različne formalne dokaze o usposobljenosti delavcev, premalo pa njihovo dejansko delo.
Republiški odbor sindikata se prav tako strinja z ugotovitvijo (izAnalize izvajanja zakona o razmerjih plač), da so težave pri izvajanju zakona v veliki meri povezane s prenizko izhodiščno plačo v Kolektivni po-
godbi za negospodarske dejavnosti.
Republiški odbor sindikata vztraja na izenačevanju izhodiščne plače v negospodarstvu in gospodarstvu in kot pogoj za svoje soglasje k socialnemu sporazumu za leto 1996 postavlja izplačilo regresa za letni dopust v enaki višini, kot bo veljal za gospodarstvo.
Bojan Hribar, sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije
V naši državi je bila te dni na obisku delegacija samostojnih sindikatov Črne gore pod vodstvom predsednika Danila Popoviča. Pogovor z njim bomo objavili r prihodnji številki DE, v prilogi Panorama. Kot nam je povedal zanimiv in odprt sogovornik, so črnogorska podjetja res zainteresirana za obnovitev stikov s slovenskimi podjetji, še posebej s tistimi, ki prodajajo gospodinjske stroje, pohištvo in obutev.
LITOSTROJ
PRED VELIKO STAVKO
Zaradi zamude decembrskih plač in zadnjega dela regresa so prvi delovni dan v februatju delavci devetih podjetij koncema Litostroj prekinili delo. Kot nam je povedal predsednik Skei v koncernu Litostroj Marjan Pirc, so delavci delo ustavili spontano. Po izplačilu zamujenih plač so se še istega dne vrnili na delo. Zaradi slabih izkušenj pa so od poslovodstva zahtevali, naj jim do 15. februatja izplača zamujeni del regresa (v povprečju skoraj polovico), do 20. tega meseca pa januarsko plačo. Če se to ne bo zgodilo, bo 21. februatja Skei organiziral veliko stavko, ki bo trajala do izpolnitve zahtev.
Stavkovne zahteve kažejo, da direktor, ki se skuša uveljaviti kot večinski lastnik Litostroja, delavcem že zdaj ne daje vsega, kar jim gre po kolektivni pogodbi.
V Litostroju so ta teden potekale tudi volitve v Skei. Za predsednika pa ni kandidiral Stanislav Pugelj, ki naj bi se po poročilu »Stavka v koncernu Litostroj«(Delo, 2. februar) potegoval za mesto predsednika Skei v koncernu, in bil zato med pobudniki stavke. Kandidiral je le dosedanji predsednik Marjan Pirc, ki je na volitvah dobil podporo za opravljanje te zahtevne funkcije. F K
SKEI LJUBLJANSKEGA OBMOČJA IMA NAJVEČ DELA S POSAMEZNIKI
Kot nam je povedal Valter Zavec, sekretar Skei za ljubljansko območje, se položaj podjetij kovinske dejavnosti bistri. Na eni strani so podjetja, teh ni veliko, ki so že potonila ali so tik pred tem. Še manj je odličnih podjetij. Največ pa jih je na prelomnici: če bodo poslovodstva skupaj z delavci uspešna, bodo zacvetela, vvnaprot- ! nem primeru pa se bodo pridružila množici že propadlih. Članstvo , seje tudi na ljubljanskem območju večinsko izreklo za splošno sta- j vko, ki jo Skei načrtuje v bližnji prihodnosti.
Valter Zavec seje pred novim letom preselil iz stavbe bivše šišenske občine v poslovne prostore na Kopitaijavi ulici, kjer domujejo drugi odbori in strokovna služba območne organizacije ZSSS za Ljubljano z okolico. Njegova pisarna je za članstvo odprta prav vsak dan od osme do štirinajste ure, ob sredah pa še dve uri dlje. Za zaposlene, ki potrebujejo pomoč, skrbijo štirje pravniki: Marinka Juvančič, Gorazd Fabjančič, Milovan Račič inValerija Nahtigal Čurman. Dela imajo zelo veliko, saj mora Skei
v zadnjih mesecih pravice posameznikov ščititi vedno pogosteje.
Pripovedovanje je Zavec začel z Detlom iz sestave logaškega Klija, za katerega je vodstvo napovedalo zaprtje. Direktor se po Zavčevem mnenju z delavci preveč pogovarja prek časopisov in jim tam tudi grozi. Bolj prav bi bilo, da bi skrbel za strokovno vodenje, izboljšanje organizacije in prodaje. Zaprtje Detla bo namreč povzročilo nove presežne delavce.Te imajo tudi v drugih delih Klija, vendar ta zanje ni izdelal nobenega programa. Po Zavčevih podatkih nimajo denarja za odpravnine. Presežni delavci lahko ostanejo brez vsega, saj Kli ministrstva za delo ni prosil za denar, ki bi ga lahko dobil za preusposabljanje delavcev.
Povsem na dnu je Igo, 280 zaposlenih lahko pričakuje tudi najhujše. Podobno je tudi v Iskrinih Žarnicah, saj delavci že dalj časa ne dobivajo nadomestila za prevoz na delo. Brez regresa za dopust so
/ \

offioa jo porWE^oi
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037.
Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
s__________________________2
ostali delavci desetih podjetij, med njimi sta Iskra Terel in Kot iz Tacna. Vego bo skušalo rešiti pred kratkim postavljeno novo vodstvo. Na sanacijo čakajo delavci Indosa iz Ljubljane in Inkopa iz Kočevja. V izjemno kritičnem položajujeTKG, saj je polovico proizvodnih prostorov podjetja prek SKB prevzela Kuverta. Večina od 527 delavcev Am Busa je v glavnem doma, saj ni denarja za financiranje proizvodnje. Banka jim je postavila novega direktorja, vendar je njihova uso-
da preveč odvisna od sanacijeTani3'
ki ne poteka po načrtih, potrjenih v državnem zboru.
Največ podjetij je na prelomnici, ko so sanacijo uspešno začela, a ne še dokončala. Tudi lastninjenje še ni pokazalo pravega obraza. Zavec je najprej omenil Pap Intel, ki je dobil novo vodstvo. Sem spada tudi Plutal, ki ga stara ekipa čudežno rešuje. ; Na poti ozdravitve je obrat ribniškega Rika na Litijski cesti v : Ljubljani, čeprav je njegov lastnik : matično podjetje v stečajnem po- ; stopku. Letošnje leto bo odločilno : tudi za Rog, ki daje kruh 700 delavcem. Svetlejša prihodnost se kaže delavcemTovila iz sestave Slovenskih železarn.
Zelo dobro gre le zaposlenim v Svitu, sestavnem delu Eti Elektro- ' elementa z Izlak, Fotoni, Iskri Si- | stemu in Sysenu, Kigu in Saturnu- i sovih družbah. Sem spada tudiTuba
Brez velikih problemov poslujejo i v Titanu. Kakoje v Litostroju opisujemo v posebnem okvirju. Gorenje Tiki in Elma sta se uspešno j preoblikovala in dobro poslujeta- !
Ker območni odbor Skei nima podatkov o poslovanju številnih podjetjih, zdaj anketira predsednike j sindikatov. Obdelani odgovori bodo | podlaga za nove akcije.
Le podjetja, ki poslujejo normalno, j izplačujejo plače po kolektivni po- i godbi, pravi Zavec. Podjetja v težavah znižujejo izplačila za pet odstotkov, kolikor dovoljuje tudi kolektivna pogodba. Najslabša podjetja dajejo zaposlenim za regres namesto denarja bone in različno blago.
Plače po kolektivni pogodbi pa : so po Zavčevem mnenju vse prej kot dobre, saj štiričlanska družina | potrebuje po uradni košarici živ-1 Ijenjskih potrebščin na mesec naj-: manj 99 tisočakov. Družine z eno j plačo torej ne morejo preživeti-, Denar iz naslova regresa za letni | dopust zaposleni v teh razmerah potrebujejo za skromno preživljanje- j Prav zato Skei tako odločno naspro- j tuje vsakemu kršenju te pravice iz dela. Nasprotuje tudi drugim pre-. dlogom za zmanjšanje pravic iz :
kolektivne pogodbe. Članstvo je tudi, na ljubljanskem območju z veliko večino in odločno podprlo predlog ! vodstva Skei, po katerem bodo, če ne bo šlo drugače, novo kolektivno pogodbo dejavnosti izsili s j splošno stavko. Franček Kavči! j
V LJUTOMERU MANJ BREZPOSELNIH
i
j
j
j
j
i
i
t
i
t
i

✓
J
ko
io
>t-
vo
a-
“Kakor kaže, se krizne razmere v ljutomerskem gospodarstvu postopno umirjajo,« pravi sekretar krajevnega sveta ZSSS v Ljutomeru Marko Milič. »Pred dobrim letom dni je bilo v občini Ljutomer od 1500 do 1600brezposelni h delavcev, sedaj pa je v občini brezposelnih 1300 delavcev. Najhitreje se število novih delovnih mest v ljutomerski občini povečuje v zasebnem sektorju, normalno zaposlitveno politiko pa vodijo tudi v Krki, Muri, Muralesu in še nekaterih podjetjih. Kjer upokojene delavce nadomeščajo z novimi.
V minulem letu podjetja v Ljutomeru, z izjemo obrata mariborske tekstilne tovarne, tucii niso odpuščala trajno presežnih delavcev.
Plače 9 odstotkov pod republiškim povprečjem
Pred leti so plače zaposlenih v ljutomerskem gospodarstvu za 20 odstotkov zaostajale za povprečnimi plačami v slovenskem gospodarstvu. Ob koncu lanskega leta pa je znašala povprečna plača delavca v ljutomerskem gospodarstvu 91 odstotkov povprečne plače v slovenskem gospodarstvu. Ker ima mnogo delavcev doma še nekaj zemlje, so socialne razmere v središču Prlekije manj hude kot v večjih industrijskih
središčih, kjer večina delavcev živi samo od plač.
Po prvem stečajuTehnostroja so se mnogi delavci znašli v hudi socialni stiski. Takrat se jih je veliko zateklo po pomoč na Svobodne sindikate. Po drugem stečaju Tehno-stroja v lanskem letu nismo bili priče takšnim socialnim stiskam delavcev kot ob prvem stečaju. Tudi sicer se delavci zadnje čase bolj poredko zatekajo po socialno pomoč na sindikat kot pred leti. Žal to še ni toliko posledica nove gospodarske rasti v Ljutomeru kot dejstva, da so se ljudje prilagodili novim razmeram na trgu delovne sile,« pravi Milič. Zanimivo je, da se zadnje čase zateka tudi po pravno pomoč na sindikate manj delavcev kot v preteklosti. Delavci množično iščejo pri sindikatu pravno pomoč samo ob stečajih, drugače pa bolj redko. Očitno tudi delodajalci delavskih pravic ne kršijo več tako brezobzirno, kakor sojih v preteklosti. K temu ni prispeval samo novi zakon o inšpekciji dela, pač pa tudi dosleden boj sindikata za delavske pravice.
Število uspešnih se povečuje
V Ljutomeru je kar nekaj podjetij, ki dokaj solidno poslujejo. Novomeška Krka namerava razširiti svoj ljutomerski obrat, obrat Mure tradi-
Marko Milil: Plače v Ljutomeru še vedno za 9 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem
dosega dobre poslovne rezultate tudi Murales, čeprav zaradi investicij v novo tehnološko opremo delavci v tem podjetju nimajo visokih plač. Zelo uspešno poslujejo in skrbijo za razvoj tudi v križevskih opekarnah in še v nekaterih manjših podjetjih.
Največ težav so imeli v zadnjih letih delavci Tehnostroja, ki so že drugič žrtve stečaja. »Po uvedbi dru-
gega stečajnega postopka za Teh-nostroj je v podjetju ponovno stekla proizvodnja. Stečajni upravitelj Milan Koren, ki dobro sodeluje s sindikatom v podjetju, je nazaj na delo poklical blizu 90 delavcev, ki proizvajajo po starih programih za znanega kupca. Spočetka je podjetje v stečaju imelo nekaj težav z nabavo repromateriala, vendar so se tudi te stvari uredile. Delavci, kijih je stečajni upravitelj poklical nazaj na delo, so zaposleni za določen čas in ne po pogodbi. Tako jim mirujejo njihove pravice na zavodu za zaposlovanje,« pojasnjuje Marko Milič.
Nič kaj rožnate niso zadnje čase tudi razmere v kmetijstvu. Velike farme so propadle. Križevska zadruga, ki je že dolgo v stečaju, je dala zemljo v najem kmetom, stroje so razprodali, za objekte, v katerih so pitali živino pa zaenkrat še niso našli kupcev. »Pred časom smo poskušali za vključitev v sindikate zainteresirati tudi nekatere kmete kooperante, ki so vključeni v organizirano kmetijsko proizvodnjo, vendar nismo imeli veliko uspeha. Tradicija tukaj ni na naši strani,« pravi Milič. »Res pa je, da bi se lahko kmetje kooperanti učinkoviteje borili za svoje pravice, če bi bili sindikalno organizirani.«
Zelo slabo so sindikalno organizirani tudi delavci pri zasebnih delodajalcih. V Ljutomeru je pri zasebnih delodajalcih zaposlenih blizu 700 delavcev, vendar pa jih je le od 10 do 15 odstotkov vključenih v sindikat. Nekateri zasebni delodajalci grobo kršijo pravice svojih delavcev, vendar pa je sindikat v zvezi s tem velikokrat nemočen.
»Pred časom smo v imenu delavcev tožili nekega obrtnika za premalo izplačane plače in druge prejemke. Delavci so spor na sodišču
sicer dobili, ostali pa so brez dela, saj je obrtnik pred pravnomočnostjo sodbe obrt odjavil. Zaradi bojazni, da bi izgubili zaposlitev, delavci pri zasebnikih velikokrat raje potrpijo, kakor da bi se borili za svoje pravice,« pojasnjuje Marko Milič.
Čeprav se gospodarske in socialne razmere v ljutomerski občini postopoma izboljšujejo, je ta občina po gospodarskih rezultatih še vedno na zadnjem mestu v Pomurju.
Tomaž Kšelu
V PALOMI SO PODPISALI SOCIALNI SPORAZUM
V Palomi iz Sladkega Vrha so konec prejšnjega tedna predstavniki reprezentativnega sindikata Pergam, delavskega sveta in poslovodstva podpisali socialni sporazum za letošnje leto. Njegov podpis bo Palomi letos zagotavljal socialni mir, kije izjemno pomemben za njeno nadaljnjo sanacijo. Poslovodstvo je pred mesecem dni namreč že uspelo skleniti dogovor tudi z bankami: dogovorilo seje o reprogramiranju starih dolgov ter o kreditiranju tekoče proizvodnje, ki daje pozitivne rezultate. Tako sedaj obstajajo vsi pogoji (vsaj na papirju) za uspešno izvedbo druge faze sanacije Palome.
Podpisniki socialnega sporazuma za leto 1996 so se dogovorili, da bodo zaostajanje izhodiščnih plač za kolektivno pogodbo odpravili do konca leta. Neizplačani del regresa za letni dopust in neizplačani del plač za leto 1995 pa bodo delavcem izplačali postopoma do letošnjega oktobra.
Neizplačani del plač v obdobju od leta 1991 do 1994 pa bodo po dogovoru med socialnimi partnerji delavci Palome spremenili v lastniški delež. Seveda morajo za to poprej dobiti soglasjeAgen-cije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.
/. K.
zd
C'
a-
•Ja
iz
V
3,
la
jv
aj
o-
D'
a, 1 h
ie
>e
;c
iil
d,
e.
o
e
1'
V I
I'
:
L
0
0 | a
\
e:
0
s
1
3
)
1
i
1

DELAVCI BODO VEČINSKI LASTNIKI KRIŽEVSKIH OPEKARN
“Plače, ki so večje, kot določa kolektivna pogodba, prejemamo redno,” pravi predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Križevskih opekarnah Milan An-tolin. »Tudi regres, dnevnice, kilometrino in vše druge prejemke izplačuje podjetje po kolektivni pogodbi. Lani smo ob koncu leta
V Sloveniji je bilo pred leti 19 opekarn. Gospodarsko krizo, kije še posebej močno prizadela gradbeništvo, pa jih je preživelo samo šest. Ena izmed njih je opekarna v fiorecih pri Križevcih nedaleč od Ljutomera, kije po stečaju Dolgo-vaške opekarne edina opekarna v Pomurju.
Letos bodo proizvedli 11 niilijonov kosov opeke
»Gospodarsko krizo smo preživeli zlasti zaradi tega, ker smo tudi v težkih časih vlagali v novo tehnološko opremo in v modernizacijo proizvodnje,« pravi direktor podjetja Kri ževske opekameBranko Zidar, ki med delavci uživa ugled kot dober strokovnjak in umen gospodar. “V zadnjih letih smo investirali v novo tehnološko opremo 6 milijonov mark. S pomočjo novih strojev in peči smo znatno povečali fizični obseg proizvodnje, hkrati pa smo izboljšali tudi kakovost proizvodov. Pred desetimi leti smo v opekarni proizvedli letno tri milijone kosov opeke, letos pa jih bomo proizvedli že 11 milijonov. V naslednjih
letih želimo povečati letni obseg proizvodnje opeke, zlasti strešnikov, na 14 milijonov kosov. Zato bomo v nakup najsodobnejših strojev in peči investirali okoli tri milijone mark. Kdor hoče na trgu ostati konkurenčen mora nenehno iti v korak s časom in skrbeti za razvoj.«
Križevske opekarne imajo že dolgo tradicijo. Opekarna je v Borečih pri Križevcih začela obratovati že leta 1909. »Tisti, kije v Boreče postavil opekarno, je bil pameten mož, saj so tukaj ogromna nahajališča kvalitetne gline,« pravi Zidar. »Opekarna je bila najprej obrat gradbenega podjetja iz Radgone, 1953. leta pa je postala samostojno podjetje. Sedaj so Križevske opekarne delniška družba, ki seje že uspela lastninsko preoblikovati po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci imamo 48 odstotkov delnic, pri skladu pa imamo zaposleni rezerviranih še 12 odstotkov delnic, kijih nameravamo odkupiti v naslednjih štirih letih. Po deset odstotkov delnic imata pokojninski in odškodninski sklad,
Branko Zidar: Nujna je nenehna skrb za razvoj
20 odstotkov delnic pa je najprej odkupil novomeški investicijski skladVizija. Po našem posredovanju je te delnice pred kratkim odkupila Pomurska banka. To je za razvoj delniške družbe zelo pomembno, saj bomo s Pomursko banko, ki je
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi CZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: L del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov. 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Milan Antolin: Plače imamo večje od določenih v KP
naš dolgoletni poslovni partner, lažje skupno načrtovali razvoj Križevskih opekarn.«
Gradbeniki v Pomurju so se bali, da bi delnice Križevskih opekarn odkupilo kakšno konkurenčno podjetje iz sosednje avstrijske Štajerske. To bi lahko bilo za Križevske opekarne usodno, saj so Avstrijci odkupili kar nekaj opekarn blizu avstrijske meje na Madžarskem, Slovaškem in Češkem, ki sojih nato po hitrem postopku zaprli. Na ta način so z relativno skromnimi sredstvi zelo razširili svoj trg. »Strešnike lahko opekarne rentabilno prodajajo v kraje, ki so do 400 kilometrov oddaljeni od opekarne, prevoz strešnikov na daljše razdalje pa je predrag. Za opekarne na avstrijskem Štajerskem je zato slovenski trg zagotovo zanimiv, še posebej sedaj, ko je gospodarska kriza pri nas tako razredčila opekarne.«
Priznanje delavcem
»Za uspešno poslovanje Križevskih opekarn so najbolj zaslužni delavci, ki izredno vestno in pridno delajo,« pravi Branko Zidar. »Lahko rečem, da večina delavcev živi za opekamo, še zlasti odkar smo vsi zaposleni tudi delničarji podjetja. Križevske opekarne imajo sedaj 213 delničarjev. Delno se to že pozna pri odnosu do dela in materialnih ter drugih stroškov.«
Uspešno poslovanje podjetja pa delavci občutijo tudi v svojih žepih.
dobili delavci za nagrado še za 25 tisoč tolarjev bonov.«
Plače se bodo letos realno povečale za odstotek ali dva
»Povprečna neto plača v Križevskih opekarnah je lani znašala 70.494 tolarjev. Lani so bile plače realno večje kot leto poprej, letos se bodo realno povečale za odstotek ali dva,« pravi direktor Branko Zidar. »Res pa je, da s plačami delavci niso zadovoljni, in menim, da je tako prav. Človek, kije povsem zadovoljen z doseženim, lahko kaj hitro začne zanemarjati razvoj. V našem podjetju zato potekajo trda pogajanja med sindikati in vodstom podjetja. Doslej smo vedno znali realno oceniti, kaj lahko razdelimo za plače, kaj pa moramo investirati v novo tehnologijo, zato da bomo tudi jutri konkurenčni in uspešni na trgu. Pri tem smo vedno pazili, da ne bi investirali na račun plač. Upam, da bomo tudi v bodoče znali pravilno določiti to mejo.«
V Križevskih opekarnah je bilo na začetku devetdesetih let zaposlenih 210delavcev, sedaj pajihje 145. »Podjetje trajno presežnih delavcev ni odpuščalo. Število zaposlenih smo zmanjšali tako, da nekaj let tistih delavcev, ki so odšli v pokoj, nismo nadomeščali z no-vozaposlenimi, Lani pa je naše podjetje po več letih zopet začelo zaposlovati - na novo smo zaposlili dva delavca,« pojasnjuje Milan Antolin.
Kljub vsemu težke delovne razmere
Ali to pomeni, da v Križevskih opekarnah sploh nimajo večjih težav? »Probleme imamo z delom v več izmenah in s težkimi delovnimi razmerami. Vendar se moramo vsi, ki smo se odločili za delo v ciglenici’, s tem sprijazniti. Ker trenutno nimamo zelo velikih problemov, smo marsikdaj v nevarnosti, da si bomo kakšnega sami ustvarili, tako da bomo iz muhe naredili slona... Slovenci smo pač takšni, da brez problemov skoraj ne znamo živeti,«/pravi malo za šalo in malo zares Antolin.
Okoli 75 odstotkov celotne proizvodnje Križevskih opekarn tvori strešna opeka bobrovec. To živordečo strešno opeko potrebujejo zlasti pri prenovi starih mestnih središč. Največji kupci bobrovca so Kovinotehna iz Celja, Merkur iz Kranja, Potrošnik iz Murske Sobote, Dom - Smreka iz Maribora in še nekatera trgovska in gradbena podjetja. Bobrovec iz Križevskih opekarn krasi strehe v mariborskem Lentu, v starem delu Kamnika, v Škofji Loki, v Stari Ljubljani... »Proizvodnja bobrovca in nasploh strešnikov iz gline ima tudi svoj kulturnozgodovinski pomen. Strehe iz bobrovca so bile od nekdaj značilne za to našo prijazno deželo na južni strani Alp in prav je, da ji povrnemo njen nekdanji čar,« pravi Branko Zidar.
Radi bi ostali »prvi na strehi«!
Kakšne načrte imajo v Križevskih opekarnah? »V naslednjem obdobju nameravamo največ pozornosti posvetiti zmanjševanju stroškov, dvigovanju kakovosti proizvodov ter povečevanju asortimana strešne opeke. Radi bi ostali vodilni slovenski proizvajalec strešnikov iz gline, saj menimo, da bo povpraševanje po kritini iz gline čedalje večje - tudi zaradi vse večje skrbi za zdravo in prijazno okolje. Zato bomo veliko večino investicijskih sredstev vložili v modernizacijo tehnološke opreme za proizvodnjo bobrovca. Ob tem pa se zavedamo, da so naj večje bogastvo naše opekarne delavci, ki so v preteklosti pridno delali za to, da je v Borečih zraslo tako sodobno podjetje, kot so Križevske opekarne. Zato bomo vso pozornost posvečali tudi do-, brim medsebojnim odnosom in spoštovanju pravic delavcev, saj je od tega v veliki meri odvisna tudi kakovost in produktivnost dela,« pojasnjuje direktor Križevskih opekarn Branko Zidar.
Tomaž Kšelu
7. februarja 1996
Sindikalna lista
februar 1996
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	23,00
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	10.605,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 68.128 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
- za 10 let	34.064,00
-za 20 let	51.096,00
-za 30 let	68.128,00
2.	Nagrada ob	upokojitvi	204.384,00
3.	Solidarnostne	pomoči	68.128,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Url. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
Za seminar je še nekaj prostih mest!
V območnih organizacijah
Zasavje
Soniboj Knežak še naprej na čelu sindikata Steklarne Hrastnik
V DE, št. 1-2, smo 11. januarja objavili razpis izobraževalnega seminarja »Učinkovito soupravljanje«, kije namenjen članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom. Prvi seminarje bil od 5. do 7. t. m. v SIC Radovljica. Za naslednjega, ki bo od 26. do 28. februarja, pa je še nekaj prostih mest. Zato pozivam svete delavcev in sindikate v podjetjih, naj svoje kandidate prijavijo najkasneje do 19. t. m.
Za prijavo veljajo vsi pogoji iz razpisa, objavljenega 11. januarja v DE.
Dodatne informacije lahko dobite pri Vandi Rešeta, telefon: (061)316-489. .
Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS
Ker bo marca minilo štiri leta, odkar je Soniboj Knežak skupaj z 12 zaupniki prevzel vodstvo 1.180-čianskega sindikata Steklarne Hrastnik, je članstvo na dobro obiskani in še bolje pripravljeni letni seji vzelo pod drobnogled delo svoje organizacije od osamosvojitve do dandanašnjih dni. »Sprememba družbenega sistema, gospodarska kriza in vrsta dogodkov, ki so zaznamovali to obdobje so postavljali pred nas ogromno težkih in odgovornih nalog, s katerimi pa smo se dokaj uspešno spopadali. Nesporno je namreč, da nihče ni ostal brez zaposlitve in da smo redno prejemali plače, čeprav so bile v najtežjih časih tudi izredno nizke,« je bistvo teh štirih let strnil v en stavek predsednik Knežak, »podrobnosti« pa popisal v posebni številki Sindikalnega občasnika, ki gaje lahko prebral vsak član kolektiva. Zato je zborovalce kajpak bolj zanimala prihodnost Steklarne Hrastnik, o kateri je spregovoril generalni direktor Stojan Binder, in novi odnosi po privatizaciji, o katerih so razpravljali Pavel Bauerheim, Ivo Kaluža, Ciril Urek, Janez Justin in Franjo Krsnik.
Po razpravi so najprej opravili volitve novega izvršnega in nadzornega odbora, med izbranimi pa nato za predsednika sindikata Steklarne Hrastnik soglasno izvolili Soniboja Knežaka. Sledila je zabava, ki seje - kot po navadi - zavlekla pozno v noč...
D. K.
Polnoštevilnemu omizju je o perspektivah Steklarne Hrastnik spregovoril njen generalni direktor Stojan Binder (na sliki skrajno desno).
Zborovali tudi v SGP Zasavje
Izvršni odbor sindikata SGP Zasavje Trbovlje je pripravil letno sejo, na kateri je predsednik Rudi Tomše razčlenil vsebinsko bogato delo sindikata v podjetju ter predstavil nosilne naloge v programu dela za leto 1996.
Tudi Ciril Urek iz Območne organizacije ZSSS Zasavja je visoko ocenil njihovo delo, v nadaljevanju pa posebej izpostavil naloge sindikata ob lastninskem preoblikovanju podjetja in poudaril njegovo skrb za dosledno uresničevanje kolektivne pogodbe.
Ivan Krošelj, direktor tega uspešnega trboveljskega podjetja, je na letni seji obširno spregovoril o naporih zaposlenih za doseganje poslovnih rezultatov tako doma kot v tujini. Pri tem je opozoril, da se tržišča čedalje bolj zapirajo v lokalne okvire in da vse pogosteje prihaja do nelojalne konkurence. Zavzel se je za sistematično lastno kadrovsko politiko za potrebe bodočega podjetja, v kateri bodo predvidoma zaposleni večinski lastniki.
Zasavsko prvenstvo v smučanju
Komisija za šport in rekreacijo pri Območni organizaciji ZSSS Zasavje - vodi jo predsednik Rudi Tomše - je tudi za letošnje leto pripravila bogat program dela, ki ga namerava uresničiti z aktivnim sodelovanjem sindikatov podjetij in družb.
Tako bo pod pokroviteljstvom sindikata Eti Elektroelement Izlake v petek, 18. t. m., na Mareli zasavsko sindikalno prvenstvo v smučanju. Prijave pošljite na sindikat podjetja Eti Izlake, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
C. U.
sindikalni
|!III mi!
PC
°pe
^etti
lisk
'kal
inil
'on.
ItTis
>u.1 U3i »a«
»BITKA JE DOBLJENA,VOJNA M SE NI
vttia
|0bu.
“str
&be
Kot ste lahko sami slišali in videli, v torek (6. t. m.) ni bilo ne radijskega molka ne televizijskega mrka: po dolgotrajnih in trdih pogajanjih sta namreč pogajalski skupini novinarskega sindikata in vodstva Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek »pet minut pred dvanajsto« le našli skupni jezik in sklenjeni dogovor nato overili pri notarju! »Bitka je tako dobljena,« je dogodek komentirala predsednica stavkovnega odbora Alenka Terlep, »vojna pa še ne...«
Kot smo zapisali v prejšnji številki DE, je novinarski sindikat RTVS ob napovedi stavke postavil štiri zahteve, katerih skupni imenovalec ni bil nič drugega kot »dosledno spoštovanje kolektivne pogodbe za poklicne no-vinaije«. Kaj so dosegli? »Najprej novo izhodiščno plačo, ki ne bo več 43.782 tolarjev, kolikor je znašala ob decembrskem izplačilu, temveč 54.797, kolikor znaša po kolektivni pogodbi za poklicne novinarje,« je Alenka Terlep opozorila na prvi »bistven« dosežek, v isti sapi pa omenila, daje stavkovni odbor »šel na roko« poslovodstvu in »zaradi težav v poslovanju« (izguba) pristal na dvoodstotno zmanjšanje »enke«. To naj bi trajalo do konca prvega četrtletja; če celotno izplačilo izhodiščne plače zaradi zakonskih omejitev (dogovorao politiki plač, ki velja do 31. marca letos) ne bi bilo možno, naj bi razliko izplačali v 30 dneh po izteku zakonskih omejitev (torej 1. maja).
»Soglasje smo dosegli tudi v drugi stavkovni zahtevi - indeksni razvrstitvi novinarjev v skladu s tarifnimi razmeiji iz 44. člena kolektivne pogodbe za poklicne novinarje,« je nadaljevala Terlepova. »Ker so bila ta razmerja pri nas na RTV S nekoliko višja kot v kolektivni pogodbi, se mi zdi potrebno poudariti, da pri razvrščanju nihče ne bi smel pristati na nižji plači, kot jo je imel doslej. Nasprotno: s partnerji smo se dogovorili, naj bi takemu, ki bi se morda znašel nekje vmes, plačo zaokrožili navzgor.«
Vodstvo RTVS je v pogajanjih pristalo tudi na tretjo stavkovno zahtevo - zagotovitev pravic samostojnih novinarjev v skladu z drugim odstavkom drugega člena kolektivne pogodbe za poklicne novinarje -, tako da bodo imeli poslej tudi »svobodni« pravico do rednega letnega dopusta, regresa, nadomestil za čas odsotnosti zaradi bolezni ipd. Za-
držalo sije le pravico do uveljavljanja konkurenčne klavzule.
»Četrta stavkovna zahteur - oblikovanje normativov za normalno novinarsko delo in meril za ugotavljanje kakovosti novinarskega dela - se zdi na prvi pogled malce ,demode’, češ, v kateri novinarski hiši se pa še potegujejo za norme. A pri nas je dru-
gače,« je pojasnilaTerlepova. »Naši programi se nenehno širijo, novinarjev pa je čedalje manj, ker so mnogi odšli v nove medijske hiše. Norme smo torej zahtevali zato, da bi točno vedeli, kakšna je naša redna delovna obvez-' nost.« Delodajalec jim je ustregel tudi v tej zahtevi.
Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Venčeslav Japelj, ki je v zadnjih štirinajstih dnevih dopoldne opravljal svoje delovne obveznosti v matični redakciji (Primorske novice) v Kopru, popoldne pa vodil pogajanja v Ljubljani, je bil na ponedeljkovi tiskovni konferenci vidno utrujen, a zadovoljen. »Čeprav je bilo
»a'
iizf
naporno, saj smo imeli oPr^š[y samimi profesionalci, nismOi popustiti, ker je vodstvo RTv®-štiri leta zavajalo naše radijskdpot levizijske kolege pri uveljavljatrB | meljnih pravic iz kolektivne!o0t dbe,« si je oddahnil. »Ob j se rad zahvalil številnim sintUL za izrečeno solidarnost; bila D v veliko oporo «
In zakaj je potemtakem ' ek dobljena, vojna pa še ne«? »I ito' to, kar smo si priborili, šele mi11 )ye naših pravic po kolektivni pop ov.
je odvrnila predsednica stavi* ^
»Glede na našo prvo stavkovno zahtevo, pa tudi glede na pismo o dobrih namerah, nas je začudilo, da ne rečem še kaj hujšega, ko smo zvedeli, da bodo drugi sindikati znotraj RTVS začeli stavko, če bo vodstvo ugodilo novinarjem. Ta stavka bi bila uperjena zoper nas, torej bi šel sindikat proti sindikatu,« je povedal predsednik SNS Venčeslav Japelj in razmišljal: »Morda je pa tudi v tem delen odgovor na vprašanje, zakaj se je vodstvo RTVS dolga štiri leta tako uspešno upiralo uresničevanju kolektivne pogodbe...«
Kljub temu pa v dogovoru, ki sta ga podpisala Japelj in Petan, piše, da se plače drugih zaposlenih na RTVS ne bodo zmanjšale...
ga odbora Alenka Terlep. »N* > mo pa tudi pozabiti, da sin1 'n; novembra 1994 podpisali J® lol; o izvajanju nekaterih določili Soc tivi e pogodbe za poklicne no' V[1, v zavodu RTV Slovenija, a do1 1
vegaizvajanjav praksi nikolimf 1
Slabe izkušnje pač! No, tegas' '°I dsednik SNS Venčeslav Ja? e Z generalni direktor RTVS Žarf tan ,za vsak slučaj’ resda ovei1 notarju. Kako pa bo držal, bom 2 videli. Zato smo stavko samo pa ‘ ne pa tudi odpovedali..
Predsednik SNS Venčeslav Japelj, predsednica stavkovnega odbora sindikata novinarjev RTVS Alenka J in član stavkovnega odbora Andrej Šumenjak (z leve proti desni) so javnosti z olajšanjem pojasnilu dosegli na zadnjih pogajanjih z vodstvom Radiotelevizije Slovenija...
wmmmm
mmmmm
Po čem smo (pre)živeli? KSffrSS;
Skupina dobrin iz košarice	tričlanska delavska družina			štiričlanska delovska družina			indeks cen življenjskih potrebščin l.96/XI.95	indek življe potre I.96/7
	poprečni stroški	minimalni stroški	mini. mes. stroški	poprečni stroški	minimalni stroški	mini. mes. stroški		
1.Hrana	47,119.87	36,077.71	36,077.71	58,426.33	43,954.60	43,954.60	104.40	
2. Pijača	7,062.08	2,584.52	2,584.52	7,113.71	2,606.65	2,606.65	100.90	
3.Kajenje	4,671.25	2,525.00	2,525.00	4,671.25	2,525.00	2,525.00	101.00	
4.Oblačila	23,287.63	14,384.76	692.27	28,614.20	17,721.51	763.53	100.50	
5.Obutev	5,324.21	4,058.61	0.00	6,281.65	4,513.82	0.00	100.40	
6.Stanovanje	15,941.81	11,456.44	8,628.20	19,473.48	13,797.59	10,373.93	105.30	
7.Ogrevanje,razsvetljava	18,684.86	13,043.52	11,296.00	23,094.91	15,587.78	13,487.92	99.30	
8.Gospodinjska oprema	11,070.32	5,833.36	0.00	13,169.40	6,826.93	OjjČT	100.50	
9.Higiena,zdravstvena nega	12,810.14	10,727.59	7,580.52	■ 14,439.66	11,978.61	8,815.07	101.30	
10.lzobr.,kultura,razvedrilo	23,311.94	9,815.98	5,753.00	26,470.88	10,991.96	5,916.98	102.70	
11 .Prometna sr.in storitve	27,237.91	9,819.59	4,431.45	33,729.72	12,860.65	4,904.57	101.80	
12.Razni predmeti in storitve	3,378.37	2,028.56	0.00	4,207.39	2,256.47	0.00	102.40	
13. Drugi izdatki	34,554.29	8,479.98	7,466.69	37,159.88	8,769.49	7,466.69	102.40	
SKUPAJ (v SIT)	234,454.68	130,885.62	87,035.36	276,852.48	154,391.06	100,814.94		
1. Hrana	20.10	27.56	41.45	21.10	28.47	43.60
2.Pijača	3.01	1.97	2.97	2.57	1.69	2.59
3. Kajenje	1.99	1.93	2.90	1.69	1.64	2.50
4. Oblačila	9.93	10.99	0.80	10.34	11.48	0.76
5.Obutev	2.27	3.10	0.00	2.27	2.92	0.00
6.Stanovanje	6.80	8.75	9.91	7.03	8.94	10.29
7. Ogrevanje, razsvetljava	7.97	9.97	12.98	8.34	10.10	13.38
8.Gospodinjska oprema	4.72	4.50	0.00	4.76	4.42	0.00
9.Higiena,zdravstvena nega	5.46	8.20	8.71	5.22	7.76	8.74
10.lzobr.,kultura,razvedrilo	9.94	7.50	6.61	9.56	7.12	5.87
11 .Prometna sr.in storitve	11.62	7.50	5.09	12.18	8.33	4.86
12. Razni predmeti in storitve	1.44	1.55	0.00	1.52	1.46	0.00
13.Drugi izdatki	14.74	6.48	8.58	13.42	5.68	7.41
SKUPAJ:	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00
KOMENTAR:	L
Rast cen življrfjg. potrebščin je zn^Jai januarju 1996vpri|fl;1C) z decembrom 19°T' odstotka. InflacijdR] istem obdobju znmja 1 odstotek. Stroški ciat hrane in stanovanja^i reč v največji meri 1*9 I v podatku o rasti Ijenjskih potrebščin K
čilno je tudi, da s®) istem mesecu P0^». košarice življenjsk^V
trebščin za 1,28 odstotka. Najbolj sjJ{ podražili prav mesečni košarici, vl rih je delež hrane najf01
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Strokovna \
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
mmmmm
j IV	i iSSS:s Z'X,.X¥ '■• x;
*'avci mariborskega Tama 0 Petdnevni stavki v pone-els Popoldne končno dobi-^embrske plače.Tokrat so j stavkati člani neodvisnega 'Kata v podjetju, ki so delo Sln>li minulo sredo zjutraj, nekaj urah pa so se jim "»žili tudi člani SKEI v i.1!' ^ stavki je sodelovalo *30O tamovcev, saj jih 1700 L^eaka na delo. Po končani je že v ponedeljek popol-:Slekla proizvodnja v druž-|Metalurgijaj Tehnološka j*13 in Motorji, proizvodnja
f 5jS?.v v Tamu pa že dalj
K
NOV STAVKOVNI VAL V MARIBORSKI INDUSTRIJI?
besedah predsednikaTamo-"^>rave Janeza Laha so kredi-pri ’zP'ačilo plač ob državnem nofstvU Tamu zagotovile tri T'"®: Nova Kreditna banka
fin’Nova Ljub'janska banka
*JeT“ banka. Očitno pa so banke ' Oniahovale,saj sodelavcem
eU* .:‘ldnovaie, saj soaeiavcem ,dir|j teden vsak dan obljubi-laf bodo dobili decembrske ‘ istega dne. Potem ko je
uiic. ruiciu ivu jc
J1 j ekdala garancijo za vračilo ju ^°v na korespondenčni seji
^ na Koresponaencm seji ,gi ženska vlada, so bankirji na vi 'v Proračun v ponedeljek tik ,N( "°ncem delovnega časa ven-"^kazali okoli 419 mi'ijo-lih s° v-iev za decembrske plače ',0v ^Tamovih delavcev ter za j0i navo prispevkov za novem-inil ® Plače, medtem ko je za asl 0 Prispevkove za decembrske ^ez°Pet zmanjkalo denarja. yg(i ^	hodo dcnsr Z3
,01« 2 Vke uspeli zbrati čimprej, 'Pešajo mesečne zamudne „17a neplačane prispevke na "jtodatne tri milijone tolarjev. ayci v Tamu so se že nava-morajo za plače stavkati, Pbili v minulem letu prisiljeni p Plač izsiliti na ta način. Že fe.Se sprašujejo, kako bo z r-Uomjanuarskih plač, saj sami rrejo ustvariti dovolj za svoje .'dokler ne bodo v celoti po-iProizvodnje. Zakon o sana-rtiaje bil sprejet ravno zara-pa. da bi mu banke ob držav-TOštvu pomagale premostiti
jfev težave pri zagonu L 0^je. Nenehno ustvarjanje ^Negotovosti in številni zapleti T,resn'čevanju zakona o sana-; ania njegovi sanaciji močno
nislav Šajn pa opozarja, daje prišlo do stavke vTekstilni tovarniTabor zlasti zaradi premajhne usposobljenosti vodstva podjetja, ki naj ne bi vedeli, da lahko kljub blokiranemu žiroračunu delavcem izpla-čajo osebne dohodke do višine zajamčene plače.
Ker niso dobili decembrskih plač, so bili prejšnji teden nezadovoljni tudi delavci mariborske Bodočnosti. Vendar pa se niso odločili za stavko, saj bi s tem samo še dodatno poslabšali gospodarski in finančni položaj podjetja. Razmere v tem naj večjem invalidskem podjetju na Štajerskem se, odkar je na začetku meseca delavski svet Bodočnosti odstavil vodilno ekipo, postopoma umirjajo. Delavski svet je v petek na osnovi javnega razpisa imenoval za direktorico Bodočnosti Mileno Sisinger, dolžnost bo nastopila v začetku aprila. Ob koncu delovnega tedna pa so delavci dobili tudi 90-odstotne
decembrske plače. Po besedah predsednika sindikata obrtnih dela-
Homo spet priče takim prizorom?
škodujejo. Zaposleni so čedalje bolj nezadovoljni in črnogledi, vodstvo pa v takšnih razmerah izredno težko uresničuje zastavljeni proizvodni načrt in svojo poslovno politiko. Tamovci se sprašujejo, v čigavem interesu je, da morajo iz meseca v mesec moledovati in stavkati za zaslužene plače, saj je jasno, da brez
plač ne morejo preživeti sebe in svojih družin. Predsednik Skei v Tamu Drago Gajzer upa, da se bodo vsi odgovorni za sanacijoTama do konca meseca uspeli dogovoriti za
kontinuiran dotok zagonskih'sredstev.
Prejšnji teden je v Maribom dva dni stavkalo tudi nekaj več kot 400 delavk in delavcev Tekstilne tovarne Tabor. Po besedah Avgusta Žmavca, predsednika sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v podjetju, so izplačilo
decembrskih plač. Na delo so se vrnil i šele, ko so plače dobili. Sekretar območnega odbora sindi kata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Podravju Sta-

vmmM
'	RAZPIS
j Izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnike in 4 sekretarje območnih odborov Sindikata delavcev |Sf	trgovine Slovenije
jll^ebina, namen in komu je
od 13,00 do 14,00 ure odmor za kosilo
-penjen
djl ^ndikatu delavcev trgovine Slovenije skladu z družbe
z družbenimi spremembami na • CJ11 delovnopravnega položaja delavca, jj I1 s°upravljanja zavedamo pomembnosti < Ja’k' ga morajo imeti sindikalni zaup-L- ^dvsem pa profesionalni kader, ki dela HJ* 'katu delavcev trgovine Slovenije. iMPtejetjem kolektivnih pogodb, social-|fj0sP°razuma in dogovora o politiki plač, ■jjtPodročj'6 povsem na novo ureja, s hi-
Kristina Antolič,prEztrer/raca Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
od 10,00 do 11,30. ure Temah
Položaj dejavnosti trgovine in njene razvojne možnosti v Republiki Sloveniji
predavatelj - nosilec teme: Davorin Valentinčič, državni sekretar Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Vlade Republike Slovenije
^	•'JV-JC puvčJtni tta i ivz v cj i	^ n*
jj|arja' anjern atev'*a Pravn'b oseb’k'se
z dejavnostjo trgovine, pa zahte-jL^dikatadrugačno - učinkovitejšo or-lOl5j lr.anost, ki bi zagotovila nadzor nad pravic delavcev v teh družbah.Tu --jjj 8a in sodelovanje sindikata z inšpekcijo 1"se|° nepogrešljiva.
'Itnf Zakon 0 sodelovanju delavcev pri upra-1(K JU Ureia ndnnse. med delom in kanita-
od 11,30 do 13,00 ure Tema II.
Vloga inšpekcije za delo nadzor nad delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami ter sodelovanje s sindikati
predavatelj: Jana Uran, pomočnica glavnega republiškega inšpektorja za delo
od 16,45 ure
zaključek in ocena seminarja.
, 1 nteja odnose med delom in kapita-, tgJSem na drugačnih odnosih. Stroko-
f e°retične in praktične poglede na ta in (Ppdročja naj bi na seminarju razgrnili eCri11 ^venski strokovnjaki. Seminar bo ai!,a v\ tUc*' s P°gleclonl najbolj odgovor-
od 13,30 do 15,00 ure odmor za kosilo
3. Prijave za seminar in stroški
‘‘fet \ Ul a pugicuuiii najuvjij uugvzvvzi-
yadi Republike Slovenije na položaj
govine v Slovenije in njen razvoj.
Ga t"11 zabtevam je prilagojena tudi vse-i£'e8a programa, predvsem pa nosilci sčT^nih tem.
od 15,00 do 17,00 ure Tema III.
Strategija plač v Sloveniji in stališča stroke do politike izhodiščnih plač
predavatelj: mag. Janez Ženi, predsednik Društva za vrednotenje dela Slovenije
DRUGI DAN
feuur bo potekal v sredo in četrtek, 1,|evfebruarja 1996, v Sindikalnem i
lem centru v Radovljici.
p^bina programa
od 9,00 do 10,30 ure Tema IV.
Socialno partnerstvo v Sloveniji - organiziranost, delovanje vloga in vsebina dela ekonomsko-socialnega sveta predavatelj: mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
KAJ DELAJO
vcev v podjetju Dorčija Muršaka bodo zaposleni skupaj z novo direktorico storili vse, da bi podjetje sanirali. Pri tem pa računajo tudi na pomoč države, saj so prepričani, daje ohranitev 260 delovnih mest - zlasti za invatr=’ dne osebe -tudi v njenem interesu.
Medtem ko so delavci v kovinski in tekstilni industriji stavkali za decembrske plače, so upokojenci pripravljali svoj vseslovenski upokojenski protestni shod v Ljubljani. Nanj seje več kot tisoč mariborskih upokojencev, ki so nosili transparente proti novi pokojninski zakonodaji, odpeljalo v sredo zjutraj s posebnim vlakom.
Po težavah in zapletih z izplačilom decembrskih plač se delavci v številnih mariborskih podjetjih že s strahom sprašujejo, kako bo z januarskimi plačami. Jih bodo dobili čez deset dni, kakor določa kolektivna pogodba?
T. K.
Joki ob 9.30 uri 13 tkf,tev ‘n Pr>četek seminarja
sr avitev tem in načina dela
od 10,45 do 13,00 ure Tema V.
Sindikat in sodelovanje delavcev pri upravljanju
V drugih sindikatih
Sindikat zdravstva in socialnega varstva
Kakšen zdravstveni sistem bomo imeli
Že nekaj časa se pripravljam, da bi na kak način zbudila zanimanje med zdravstvenimi delavci ter med državljankami in državljani za reformo zdrastvenega varstva. Ta poteka zelo hitro, a dokaj neslišno in brez nacionalnega soglasja. Smo Slovenke in Slovenci res tako brezbrižni do sprememb, ki jih že ali jih še bomo občutili, ko bomo iskali pomoč za tisto, kar ima najvišjo vrednost? Za mojo, tvojo, vašo zdravstveno varnost gre, za zdravstveno varstvo, ki ga potrebujemo od spočetja do smrti. Redki so tisti, ki jih narava bogato obdari z zdravjem in se jim ni treba zatekati po zdravstveno pomoč. Občutek imam, da smo tako bogaboječi, ko bi morali na glas spregovoriti, kaj hočemo in koliko smo kot državljani pripravljeni prispevati za zdravje. Ali sta vzjemnost in solidarnost, ki sta bili do nedavnega resničnost, le še besedi za staro šaro, besedi, ki ne sodita v današnji liberalistični svet in njegovo ideologijo, liberalizem, ki se ravna le po pravilu, kolikor imaš, toliko tudi veljaš, in le za toliko si boš lahko kupil tudi zdravja?
Spremembe v zdravstvu potekajo, kot sem že omenila, čeprav še ni sprejeta strategija zdravstvenega varstva. Čeprav še ni sprejet plan zdra-
predavatelj: Milan Utroša, član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
od 14,00 do 14,45 ure Tema VI.
Dlavsko delničarsvo s poudarkom na predlagani vsebini zakona o delničarstvu delavcev
predavatelj: Brane Mišič, član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
od 14,45 do 16,45 ure Tema VII.
Vloga in naloge sveta delavcev na področju statusnih in kadrovskih zadev ter reševanje sporov z delodajalci
predavatelj: Gregor Miklič, član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Seminar bo potekal v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1, kjer je zagotovljeno tudi bivanje in prehrana za udeležence. Število udeležencev seminarja je omejeno na 35 do 40.
Prijave na naslov: Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4 (prijava za seminar)Rok: 15. 2.1996.
Ker je število udeležencev omejeno, pohitite s prijavami.
Stroške seminarja (bivanje, gradivo in zunanje predavatelje) krije Sindikat delavcev trgovine Slovenije iz namenskih sredstev za izobraževanje, prevozne stroške pa sindikati družb in območne organizacije ZSSS.kjer so udeleženci zaposleni.
Sandi Bartol, sekretar
vstven.
Kristina Antolič, predsednica
eg
a Varstva do leta 2000 z normativi in standardi, že prihaja do
uresničevanja tega scenarija zelo potihem, skoraj neslišno. Normative smo sindikati zahtevali med devetdnevno stavko v letu 1991.
Privatizaciji v zdravstvu ne bomo mogli ubežati, ta je tu. Pa me je vendar strah direktive ministrskega predsednika ministru za zdravsto, naj bo leto 1996 leto pospešene privatizacije v naši dejavnosti. Najbrž ne gre zgolj za postopno uvajanje zasebnega dela, ampak tudi za lastninjenje zdravstvenih domov in bolnišnic, zgrajenih iz samoprispevkov. Odrekali smo se tudi vsi zaposleni zdravstveni delavci, saj seje medicinska oprema kupovala na račun naših znižanih plač.
Bojim se trenutka, ko bomo tudi v zdravstvu preštevali vse tiste zaposlene, ki bodo izgubili delo in bodo ob doslejšnji nizki plači ostali ob še nižjem nadomestilu za brezposelnost. Nekaj vzorčnih primerov že beležimo: v nekem zdravstvenem domu blizu Ljubljane seje število zaposlenih že prepolovilo. Sedaj lahko državljanke in državljani v taistem javnem zavodu izbirajo zdravnika ati zobozdravnika le še med zasebniki.
Oblast, ki si je zastavila za cilj interes posameznika dvigniti nad interes družbe, države, je zaradi lastnega alibija naročila Mednarodnemu monetarnemu skladu, naj pripravi ugotovitve in usmeritve za hitrejšo preobrazbo zdravstva v naši mladi samostojni državi. Pa se sprašujem: Ali je tuja pamet res vedno boljša od domače, ali mora vedno prevladati tuji interes nad mojim, tvojim, vašim? Ali mi moja država resnično zagotavlja ustavno pravico živeti in delati v socialno pravični državi? Ne! Ta dilema se razblini ob branju »Novih izzivov v sistemu socialnega varstva v Republiki Sloveniji,« kijih je pripravil Mednarodni monetarni sklad.
Poročilo ugotavlja, da smo v moji domovini imeli dobro organizirano zdravstveno varstvo, saj je bilo namenjeno in dostopno vsem. Tudi preventive se nam ni bilo treba sramovati. Dispanzersko varstvo (otrok, šolarjev, mladine, študentov, žena, pljučnih bolnikov in aktivne populacije - delavcev) je bilo na ravni, ki so nam jo na »razvitem« Zahodu zavidali, in primerjali smo se lahko z “ONIMI z uveljavljeno tržno ekonomijo« (citat iz poročila). In kaj je potem tako narobe, da ta tujec, ki ne pozna moje domovine, niti zgodovine in mojega življenja, napiše, da je potrebno (citiram poročilo):
»Povečati vlogo privatnega sektorja v primarnem zdravstvenem varstvu. Slovenija bi morala konstantno in znatno povečevati vlogo privatnih izvajalcev v sistemu zagotavljanja zdravstvenega varstva. Vsaj v začetku bi se morala privatizacija osredotočiti na sistem primarnega zdravstvenga varstva. V5-10 letih bi morala biti večina družinskih zdravnikov in zdravnikov primarnega zdravstva iz privatnega Sektorja.«
Nedvomno je posredi surovi liberalistični koncept vlade in interes Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se ji dobrika, saj hoče čimbolj znižati izdatke v javnih financah za zdravstvo in čimbolj obremeniti moj, tvoj in vaš žep. Iz kosmate plače plačujemo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, iz čiste plače pa še premijo prostovoljnega zavarovanja, nadstandard in razne oblike samoplačništva. Ta zadnja oblika se je z ministrovo vednostjo zelo razbohotila, in tisti z debelejšo denarnico si z državnim blagoslovom kupujejo vrstni red, saj so po mnenju pristojnih čakalne dobe tako v tujini kot pri nas nekaj normalnega!
Ali je to moja Slovenija? Strah me je, kaj bo z mano, ko bom starejša in bolj bolehna, ko bo moja pokojnina, kljub obveznemu tridesetletnemu plačevanju pokojninskemu in zdravstvenemu skladu, nizka, in si ne bom mogla kupiti vsega tistega, kar berem v poročilu Monetarnega sklada. Vlada, minister in delodajalci pa bodo lahko kupovali zdravnike in zdravstveno osebje za določen čas v obliki individualnih pogodbenih zaposlitev. Same pogodbe, brez varnosti zaposlitve, plač, ne bodo zagotavljale mleka in medu. Hvala za tako Ameriko. Smo jo že imeli priložnost spoznati. Tudi njim samim je je dovolj.
Ali bomo Slovenke in Slovenci res hlapčevsko sprejeli vse, kar nam vsilijo? V svojem imenu in imenu tistih, ki nimajo možnosti, da bi bili seznanjeni s predvideno reformo zdravstva, zahtevajmo ljudsko preverjanje (referendum). Kroji se naša prihodnost, v kateri bomo vsi prizadeti. Prizadeti pa bomo tudi zdravstveni delavci, ko bomo izgubili delovna mesta. Ni nas 400.000 kot upokojencev, toda zaupano nam je dva milijona državljank in državljanov, da varujemo, ohranjamo in vračamo njihovo zdravje.
Nevenka Lekše, generalna sekretarka


INFLACIJA: SEST- ALI DESETODSTOTNA
Vlada je v proračunskem memorandumu za letošnje leto napovedala, da bo inflacija zrasla kvečjemu za 6 do 8 odstotkov, rast v letošnjem januarju pa njeno napoved potrjuje. Januarja so se cene na drobno povečale za odstotek ali za desetinko odstotka manj, kakor so se v lanskem januarju, cene življenjskih stroškov pa za 1,4 odstotka (lanskega januarja za 2'odstotka). Vendar bodo morale biti drobnoprodajne cene v naslednjih mesecih nižje, kakor so bile lani, da se bo napoved vlade uresničila. V nasprotnem primeru bo inflacija bliže napovedim mednarodnih institucij, ki spremljajo gospodarska gibanja po državah: te so Sloveniji napovedale približno desetodstotno rast drobnoprodajnih cen. Za primerjavo - če bi se^ cene dvigale vse leto za enak odstotek kot januarja, bi imeli skoraj 13-odstotno inflacijo, to pa bi zaupanje v gospodarsko politiko Slovenije v svetu močno omajalo.Vprašanje je, ali bodo gospodarska nihanja v svetu ponesla slovensko gospodarsko barko na vrhu vala ali kje nižje, dajo bo zalivala voda.
V začetku letaje seveda zelo težko ocenjevati, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih, nekaj znakov pa vendarle je takšnih, po katerih je moč zaslutiti, kako se bomo zibali na valovitem morju svetovne trgovine.
Nizki inflaciji v prid govore statistični podatki, da so se cene pri proizvajalcih v zadnjih treh letih močno umirile in da so bile praktično pri vseh (izjem je le nekaj, elektrogospodarstvo, premogovniki, proizvajalci kamnov in peska, izdelovalci pijač) nižje od triletne povprečne rasti inflacije. Dobro za povečevanje gospodarske rasti bo odpiranje trga držav, nastalih iz bivše Jugoslavije (čeprav se že oglašajo proizvajalci, ki trdijo, da v teh državah kršijo dvostranske sporazume in ustvaijajo za slovenske izdelke slabše pogoje, kot jih ima blago iz
drugih držav), dobro bodo delovali sporazumi s članicami Cefte o povečanju medsebojne menjave brez obremenitve s carinami. Lahko bi recimo trdili, da smo v svetovnem merilu tako majhno gospodarstvo, da se lahko zrinemo v vsako tržno nišo, in nam torej ne bi bilo pretežko obdržati rasti proizvodnje in narodnega dohodka na lanskoletni ravni. Naštevali bi kajpak lahko še vzroke, zakaj je moč verjeti, da bo letošnja stopnja inflacije nižja od lanskoletne, vendar poglejmo še drugo, temnejšo plat zgode.
Med ugodna dejstva bi nemara lahko šteli tudi navado politike, da se v volilnem letu najraje ubada sama s seboj in pusti gospodarstvo pri miru.
Iz nekaj dejstev pa bi lahko sklepali, da inflacije ne bo mogoče obdržati na tako nizki ravni. Med
Koliko bo treba letos odštevati za tuje valute: ali toliko, da se bo povečala konkurenčna sposobnost slovenskih izdelkov na tujih trgih?
prvimi velja omeniti tečaj tolarja. Taje začel padati sredi minulega leta in v začetku decembra dosegel najvišjo raven približno 96 to-laijev za marko (ekstremnih, špekulativnih dvigov tečaja v nekaterih menjalnicah ne bomo upoštevali). Potem je padel, zdaj pa se spet postopoma bliža menjavi 94 proti
1.	Vplivi te rasti se bodo poznali v naslednjih mesecih na domačih cenah. Ker se svetovni trgovini letos obetajo slabši časi, bomo lahko prodali več kakor lani predvsem s pomočjo nižjih cen.To se ponavadi naredi s pomočjo tečaja, ker dru-
Slovenska gradbena podjetja gloda vprašanje, zakaj lahko italijanska konkurenca ponuja nižje cene.
DRŽAVA NAJ POMAGA TUDI GRADBENIKOM
Med panogami, ki jih namerava vlada oziroma ministrstvo za gospodarske dejavnosti posebej osvetliti in zanj izdelati strategijo gospodarske obnove, je tudi slovensko gradbeništvo, do razpada bivše Jugoslavije cvetoče, sedaj pa skorajda sesuto (tudi zaradi krize v Vzhodni Evropi). Zadnje čase so vsaj največja podjetja iz te dejavnosti sicer dobro »zasuta« z naročili - iz programa gradnje cest v Sloveniji - vendar komajda obvladujejo stroške. Zato so se znašla v precejšnjih težavah in vlada naj bi jim pomagala na več načinov.
Pomagala naj bi premostiti probleme, ki jih imajo velika podjetja zaradi neplačanih opravljih gradbenih del v Iraku in v bivši Jugoslaviji. Samo SCT ima do bivše Jugoslavije oziroma do držav, ki so nastale na pogorišču bivše skupne države, ter do Iraka skupno za več kot 76 milijonov mark terjatev. Pomoč naj bi bila podobna, kot jo ministrstvo za gospodarske dejavnosti na primer predlaga za tekstilno in usnjarsko pre-
delovalno industrijo. Možno je terjatve prenesti v javni dolg ali spremeniti v dolgoročne depozite ali kratkoročne terjatve bank spremeniti v dolgoročne. Naslednji ukrep naj bi bila podobna zaščita, kot jo ima kmetijstvo. Tretja oblika pomoči pa naj bi bila revizija odnosa med Darsom in gradbenimi podjetji.
Ta odnos je velika gradbena podjetja, čeprav so res dobila približno osemdeset odstotkov vseh del pri gradnji avtocest, strpal v veliko past. Zaradi konkurence tujih firm, ki je po prepričanju naših gradbenikov nelojalna, so morali dela prevzemati po prenizkih cenah, hkrati pa investitor avtocestnega programa Dars vsa tveganja in dodatne stroške prenaša nanje.
V dokaz navajajo ceno kvadratnega metra zgrajenega stanovanjain mostu (cene so povprečne). Pred leti so bile enake, zdaj pa je cena izgradnje kvadratnega metra mostu več kakor dvakrat nižja. Za to so zaslužni italijanski konkurenti, ki so ceno
spustili globoko pod mejo, ki je za slovenske gradbince še rentabilna. In zdaj v slovenskih gradbenih podjetjih ugibajo, ali italijanska podjetja nemara ne dobivajo državnih premij, olajšav in podobnega. Če je tako, zakaj tega ne bi zmogla tudi slovenska vlada, se sprašujejo. Pomembna pomoč bi bila tudi, če bi vlada sprejela mednarodno uveljavljeno metodologijo za urejanje odnosov med investitorji in izvajalci, kadar je investitor država. Kazalo bi jo tudi uzakoniti v zakonu o javnih naročilih kot način obnašanja investitorjev, ki zajemajo iz proračuna. Tako bi preprečili obremenjevanje izvajalcev del z dodatnimi tveganji in dodatnimi stroški. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pravijo, da so naštete ukrepe že vključili v strategijo razvoja gradbeništva, to je v eno izmed enajstih posamičnih strategij o razvoju panog, ki jih v okviru strategije industrijskega razvoja pripravljajo v tem ministrstvu.
B. R.
gih vzvodov za povečevanje konkurenčnosti naših izdelkov v veliki
meri tehnološko zastarela industrija nima. To so dvig produktivnosti z moderno opremo (kje so naložbe!?), boljša kakovost izdelkov, novi, tehnološko zahtevnejši izdelki... Da bo tečaj tolarja še padal, kaže tudi izjava novopečenega ministra za ekonomske dejavnosti Metoda Dragonje, češ daje eden glavnih vzvodov za pospeševanje proizvodnje ustrezen tečaj tolaija in da bo skušal narediti vse, da bi gospodarstvo dobilo ta vzvod. Zniževanje tečaja tolaija pa seveda neposredno vpliva na rast maloprodajnih cen doma in na inflacijo. Nič kaj prida za gibanje inflacije niso zahtevki za podražitve storitev gospodarske infrastrukture, se pravi transporta, cen energentov, naftnih derivatov in električne energije ter komunalnih storitev. Vlada sicer ve, da se tem podražitvam, ki jih je včasih imenovala strukturno usklajevanje cen, ne more izogniti, jih pa poskuša, kolikor more, zadrževati. Lani je na primer jesensko-zimsko podražitev električne energije razdelila v dva obroka, nikakor pa se ni mogla odločiti, da bi podražila naftne derivate. Vendar se temu v bližnji prihodnosti ne bo mogla izogniti, ne pri nafti in ne pri elektriki, saj so cene obeh precej pod ravnijo cen v evropskih državah. Cene energentov pa neposredno vplivajo na proizvajalčeve cene in torej tudi na inflacijo.
Kajpak so to samo ugibanja, kot smo že zapisali, ki pa se bodo verjetno uresničila. Tako tista v prid nižji inflaciji kot tista v njeno škodo. Skratka, ta hip bi bilo vsako napovedovanje odstotka rasti slovenske inflacije navadna špekulacija, zato prepustimo dejavnikom, naj krojijo dogodke po svoje. Potem ko se bodo zgodili, bomo pametnejši.
Boris Rugelj
VLADNI MLINI MELJEJO 0 POČASI, PODJETNIŠKI PA NE 1
V prejšnji številki DE smo napovedali, da bomo prihodnjič ocenili ukrepe vlade za pomoč tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji. Ta prihodnjič se je raztegnil vsaj do naslednje številke našega časnika, saj vlada do srede, ko zaključujemo to številko lista) še ni utegnila obravnavati položaja teh dveh panog in možnosti za njegovo izboljšanje. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek
s predlogi, ki jih je pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod vodstvom bivšega ministra dr. MaksaTajnikatja, ni bil zadovoljen, vendar ni pojasnil, ali so premalo učinkoviti ali pa morda preveč širokogrudni. Z njimi pa niso bili zadovoljni tudi tekstilci in tudi ne v sindikatu teh dejavnosti. Medtem, ko si vlada beli glavo, kako pomagati tekstilcem in usnjarjem, Alojz Omejc, predsednik sindikata dejavnosti, razlaga, zakaj je uvoz tekstilnih izdelkov nelojalna konkurenca in potreben preganjanja. V tržaški luki da se tare naših podjetnikov, meni Omejc. Tam namreč poceni kupujejo kontejnerje z uvoženimi tekstilnimi izdelki iz jugovzhodne Azije, ki so se med transportom poškodovali. Italijanski ali drugi uvozniki te kontejnerje prodajajo samo za toliko, da si povrnejo stroške, v njih pa je še več kakor polovica povsem nepoškodovanih izdelkov, denimo bund. Ker je pri nas še vedno obdavčeno delo, ne pa kapitalski dobiček, so zaslužki naših podjetnikov tudi desetkratni. Izdelki slovenskih konfekcio-narjev jim zaradi kakovosti in tudi zaradi stroškov proizvodnje ne
morejo niti od daleč konkurirati. Ker si povprečni državljani s svojimi zaslužki boljše konfekcije skorajda ne morejo privoščiti, je rezultat za : domače proizvajalce na domačem trgu kajpak porazen. Zato bi uvozna taksa v višini osmih odstotkov, kot predlaga gospodarstvo, bila dobro dopolnilo necarinski zaščiti, ki jo predlaga vlada.
B.R
KAJ PONUJAJO SLOVAKI, KAJ HOČEJO OD NAS
Stiki s Cefto, katere polnopravna članica je Slovenija, se nadaljujejo in poglabljajo. Po lanskoletnih predstavitvah slovenskega gospodarstva na Češkem in Madžarskem se je na začetku tega tedna predstavilo gospodarstvo Slovaške, sredi tega meseca pa se bo še poljsko. S Slovaške seje tokrat predstavilo 31 podjetij, na poslovni konferenci pa so predstavniki slovenskega gospodarstva lahko slišali, kakšne so možnosti razvoja slovaškega gospodarstva in trenutne razmere. Govorili so kajpak tudi o tem, kako razmahniti trgovino med obema državama. Zanimivo pri tem je, da članice Cefte, srednjeevropskega združenja za prosto trgovino, to je Slovenija, Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, zelo malo trgujejo med seboj. Pri tem so bile
štiri ustanoviteljice dolgo tudi v vzhodnoevropskem gospodarskem združenju.Todatakratje bila očitno dominantna trgovina s Sovjetsko zvezo in državami zahodne Evrope, in kar se Zahoda tiče, je tako še zdaj. Tako na primer slovaško gospodarstvo opravi le 2,4 odstotka svojih zunanjjetrgovinskih poslov s'Poljsko in 2,9 odstotka z Madžarsko, s Slovenijo pa komajda 0,84 odstotka: Le s Češko, s katero je bila do pred nekaj leti v skupni državi, je ohranila visok delež poslovanja, kar 31-odstotnega. Lani je v enajstih mesecih blagovna menjava med obema državama dosegla 124 milijonov dolarjev in Slovaška je bila na osemnajstem mestu med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Slovenija je na Slovaško prodala največ zdravil
(ta obsegajo četrtino vrednosti | \ menjave), avtobusov, stolov, ke- ! s mičnih izdelkov, akumulatorjev,	I
kartona, papiija itd., tam pa kupovala	1
največ ploščatih valjanih iz železa in jekla, lesne celuloze, žaganega lesa, surovega aluminija,
nepremaznega papirja in kartonov,
kemičnih izdelkov itd.
Kako povečati menjavo med Slovenijo in Slovaško, državama, kjer prebivalci govorijo precej po-* dobno, gospodarstvi pa se dokaj dopolnjujeta? Stikov je že bilo nekaj: lani oktobra seje v Bratislavi pre- j dstavilo slovensko gospodarstvo, decembra je bila v Ljubljani slo-vensko-slovaška poslovna konfe- . renca in zdaj je tu slovaško gospodarstvo. Dodatne možnosti ponuja j sporazum o brezcarinskem trgo- i vanju, veljaven od začetka tega leta 1 za vse izdelke razen za avtomobi- | le. Vendar ga bo treba dograditi še z odpravo dvojnega obdavčevanja in z medsebojnim priznavanjem atestov. Gospodarstvi tudi še nista vzpostavili trajnejših stikov prek predstavništev podjetij.
B. R-
Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem.
Knjiga s 500 stranmi kot
-	dialog med posameznikom in religijo,
-	med teologijo in humanistično znanostjo in
-	med Cerkvijo in družbo.
Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša:
-	vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
-	fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec.
Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061 /321-255,061/1310-033 in po faksu 311-956.
G Er
Obnova nekdanje Jugoslavije
L NOVE MOŽNOSTI ZA DELO IN ZASLUŽEK
Nedavne napovedi, da bo potrebno samo v obnovo Bosne in Hercegovi-ae vložiti najmanj pet milijard ameriških dolarjev, niso bile izrečene na pamet. Seveda bodo še kako krepkih finančnih 'njekcij potrebne tudi druge države, ki s° se rodile na tleh rajnke Jugoslavije, ?aj je šlo veliko tega, kar je bilo ustvar-jenega po drugi vojni, povsem po zlu. •o še posebej velja za industrijo. Tudi tovarne, ki jih niso razdejale bombe, Se ne morejo več kosati s konkuren-eo. Preveč let ni bilo denarja za razvoj 'n prepotrebne naložbe, marsikje niso Služili niti za vsakdanji kruh.
Zato je razlogov, da bodo zunanji toinistri Evropske unije konec tega toeseca znova govorili o položaju na območju nekdanje Jugoslavije, več kot dovolj. Ker pa mnogi pri Evropski uniji še kako dobro vedo, da milijonom in toilijonom ljudi, ki so danes goli, bosi, brez. strehe in na svoji najtežji življenjski Preizkušnji, ne bo moč pomagati le s Priporočili in spodbudnimi besedami, bo sredi aprila med drugim tudi posebna toinistrska »donatorska« konferenca.
Evropska unija pričakuje, da bo toogoče položaj v nekdanji Jugoslaviji Politično stabilizirati le, če bo prišlo do °bnovitve regionalnega gopodarstva. blnija seje angažirala za hitrejšo gospodarsko obnovo Bosne in Hercegovine tor nekaterih drugih območij nekdanje Jugoslavije. Zdaj je tudi natančno na-Vedla, da bo potrebno samo za onovo “osne in Hercegovine odriniti 5,2 mi-ujarde dolarjev. Ob tem je Evropska Jtomisija predlagala, naj bi iz Pharejevega sklada zagotovili denar za gospodarsko obnovo vzhodne Slavonije in tako dodatno spodbudili mirovni proces oziroma pomiritev med Hrvati in Srbi.
Pri obnovi gospodarstva na tleh nekdanje Jugoslavije se ponujajo nove otožnosti gospodarske rasti tudi pre-iokaterim slovenskim podjetjem. Čeprav nebo tako preprosto, kot je bilo Pred leti, ko je bilo za Balkan tako rekoč Vse dovolj dobro, gospodarskega in seveda tudi drugega sodelovanja ne gre Podcenjevati. Vsak nov trg je vreden pozornosti, še posebej, če ga imamo
takorekoč pred nosom, tik pred domačimi durmi.
Eden izmed zgledov, kako osvežiti in okrepiti nekdanje sodelovanje, je nedvomno Gorenje X iz Čačka. V obdobju, ko so se druge podražnice Gorenja izogibale vsakršnim stikom in so si kar prilastile nepremičnine in kapital, so bili v Čačku tako pogumni, da so celo ohranili »nevarno« ime Gorenje. Poleg tega je
nekdanji Gorenjev servis v Čačku še naprej skrbel za popravila gospodinjskih aparatov slovenskega proizvajalca, hkrati pa seje lotili trgovine na debelo. Blago je prihajalo v Srbijo prek posrednikov iz Makedonije in Madžarske, po isti poti pa so v Slovenijo pošiljali v Srbiji izdelane grelce, tennostate in druge dele. Z odpravo mednarodnih ukrepov zoper ZRJ seje ponudila nova možnost sodelovanja. IzVelenja so srbskim partnerjem sporočili, da ne bodo uveljavljali pravice do kapitala, kije ostal v Čačku, temveč so jim ponudili tesnejše sodelovanje in tudi finančno pomoč. Odločitev slovenske tovarne, da bo servisu v Čačku zaupala generalno zastopstvo na črnogorskem in srbskem trgu, postavlja seveda na zelo trhle temelje stereotipne teze nekaterih srbskih medijev in politikov, češ da se Slovenci pripravljamo na nov roparski pohod.
/1. U.
PRECEJ PRIPOMB NA PREDLOG ZAKONA 0 VARSTVU POTROŠNIKOV
Predlog zakona o varstvu potrošnikov je prestal drugo obravnavo v parlamentarnem odboru za gospodarstvo. Med člani odbora in številnimi povabljenimi ni bilo dilem o tem, ali tak zakon potrebujemo ali ne. Ker pa gre za dokaj obsežno tematiko, ki zadeva ob zelo različne interese, je bilo za drugo obravnavo voženih veliko dopolnil, tudi vlade kot predlagatelja. Odbor je dopolnila proučil, predlog zakona pa naj bi pred njegovo obravnavo v državnem zboru predvidoma presodil na februarski seji.
Razprava seje začela z načelnim vprašanjem o skladnosti predlaganega zakona z zakonom o obligacijskih razmerjih. Sekretariat državnega zbora za zakonodajo je namreč - tako kot že pred prvo obravnavo pred poldrugim letom - spet opozoril na domnevno neskladnost dokumenta s splošno zakonodajo o obligacijskih razmerjih. Eden od soavtorjev zakonskega besedila in pravni strokovnjak dr. Marko Ilešič je kaj hitro razpršil dvome. Pojasnil je namreč, da so se s tem vprašanjem spoprijemale tudi države Evropske unije: meneč, da je treba potrošnika kot šibkejškega partnerja v obligacijskem razmerju posebej zaščititi, so večinoma rešile zadevo s posebnim zakonskim predpisom, v katerem so predvidele ugodnejši režim za potrošnika, pri tem pa niso bistveno posegle v splošne predpise.Tak je tudi koncept
slovenskega zakona, ki ni v nasprotju z zakonom o obligacijskih razmerjih, ampak ga dopolnjuje. Potrošniku pa daje možnost izbirati med enim ali drugim predpisom.
V množici dopolnil, ki niso izzvala posebno vroče razprave, je po pričakovanju izstopal amandma na 57. člen, ki opredeljuje status potrošniških organizacij. Po predlogu Zveze potrošnikov Slovenije, ki ima pri nas najdaljše in najbogatejše izkušnje z varstvom, informiranjem in vzgojo potrošnikov, naj bi natanko definirali pogoje za delo teh organizacij, pri čemer naj bi bilo vodilo nevtralnost, neodvisnost in nepro-fitnost, kot velja v razvitem svetu. Ločili naj bi nacionalno od strokovnih potrošniških organizacij. Prvo naj bi financirali z nevtralnim proračunskim denarjem, druge pa naj bi kandidirale za koncesije.
Vlada stoji na nasprotnem bregu, češ da predlagano dopolnilo »pomeni težnjo po monopolizaciji varstva potrošnikov s strani Zveze potrošnikov Slovenije« in da teh zadev tudi drugod ne urejajo z, zakonom. Predsednica ZPZ Breda Kutin to trditev zavrača in pravi, da gre za zlonamerno tolmačenje dopolnila. Le-to da ne omenja konkretne ZPS, ampak postavlja mednarodno priznana merila, ki naj seveda veljajo za vse tovrstne organizacije.
B. K.
»SUPERDINAR« ŽE DAVNO POD POVRŠINO
Drugo obletnico rojstva »super-dinarja« so Srbi pričakali s strahom. Povzročajo ga predvsem podražitve, ki zelo spominjajo na začetek hiperinflacije leta 1993. Ko je socialna in gospodarska kriza dosegla vrh, je 24. januarja 1994 na prizorišče stopil Dragoslav Avramovič, avtor novega gospodarskega programa. Ustavil je stroje v tiskarni denarja, vrednost dinarja je prilagodil vrednosti marke v razmerju ena proti ena. Danes, dve leti pozneje, dobite v banki za marko 3,30 dinarja, preprodajalci pa zahtevajo zanjo 3,50 dinarja.
V okviru praznovanja drugega rojstnega dne nove srbsko-črnogorske
valute so v beograjski televizijski oddaji poudarili, daje dinar konvertibilen in da se mu pri plačevanju v tujini ni treba sramovati. V dokaz, da je superdinar trdna valuta, so tamkajšnja sredstva javnega obveščanja objavila, daje Romunija uvrstila jugoslovanski dinar na seznam valut, ki jih je mogoče menjati za leje. Dejstvo pa je, da ima večina Srbov v denarnicah še vedno raje marke. Dinarjem se nekoliko laže odrečejo, marke, ki jim ljubkovalno pravijo »maruške«, pa skrbno hranijo za hude čase.
Celo časopisi, ki so že po tradiciji naklonjeni vladi, kot sta Poli-
tika inVečernje novosti, opozarjajo, da vse, kar se dogaja ta čas, neverjetno spominja na začetek hiperinflacije leta 1993. Gospodarski komentatorji Naše Borbe, ki že tako od nekdaj ne verjamejo izjavam ministrov, da imajo vse pod nadzorom, pa pišejo, da je bilo vse, kar se zdaj dogaja, že videno. Tudi v Zvezi samostojnih sindikatov ZRJ opozarjajo, da ima ZRJ še zdaj eno največjih inflacij v Evropi. Cene se povečujejo s takšno hitrostjo, da mora povprečna družina za golo preživetje nameniti okoli 1.700 dinarjev, kar je skoraj petkrat več od povprečne plače.
ov
te,
ja,
3V,
ed
ta,
>o-*
lo-
aj:
re-
žo,
lo-
tja
;0-
;ta
ni-
še
ija
te-
sta
ek
R.
J
3
%
do.o.
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 5
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste Zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
L BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od 12. 2. do 16.2.
ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC. Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena.
3' VELIKE BLOKE- počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine. Nekaj prostih ležišč za šolske počitnice vfebruarju.
k BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste.
5- ROGLA- garsonjera, 65 DEM dnevno - posamezni termini v marcu 1996. KOPE-garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v marcu 1996.
7-	KRANJSKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM.
8-	RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi. Vrhunska oprema za seminarsko delo.
9' KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
1(>, ČATEŽ - POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, termini v mesecu marcu 1996, cena cca. 72 DEM dnevno.
H. MORAVSKE TOPLICE-bungalov za 4 osebe, v času po 12. januarju, enotedenski paketi - cena 54 DEM na dan.
12.	MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 3.150 SIT.
13.	PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v marcu. Cena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen).
U. POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM.
1S- POKLJUKA - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, kopalnica , 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v mesecu marcu.
16.	BOVEC - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 oz. 72 DEM.
17.	KRVAVEC-garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem 80 DEM.
18- RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
19. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, -cena 45 DEM.
2°.vMOST NA SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje na Črnem vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri,
ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
INFORMACIJA SINDKALNIM ZAUPNIKOM
ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z zmogljivostmi v Fiesi, Ankaranu, Savudriji, Novemgradu, Poreču, na otoku Cresu in še na 25 lokacijah. Pošljite nam zahtevek za organizacijo dopustov za vaše sodelavce.
B.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno^a 45 oseb.
2.	OTOČEC - hotel Šport - posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
3.	VIPAVA-ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli
boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
4.	KOČEVSKA REKA - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine- pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom
-	kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
5.	GOSTILNA PRI TONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinska ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
6.	LETUŠ - Šmartno ob Paki - gostišče PIRNAT - ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143.
7.	ŠPANIJA za mlade-LLORET DE MAR-cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
8.	KOČEVJE- MOTEL JEZERO -7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
9.	DOLINA SOČE - Kosovid, Dantejev Pekel, vožnja z ladjico Lucijo - kosilo, cena 1.700 tolarjev. Idealen program za višje razrede osnovnih šol.
C.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
D.	SEJMI
1.	DUSELDORF - EUROSHOP - oprema trgovin, oprema skladišč, displeji, varovalni sistemi, blagajne. Od 24. do 28. februarja -cena tridnevnega ogleda je 1.130 DEM.
2.	ŽENEVA - AVTOMOBILSKI SEJEM - od 7. do 10. marca.
3.	MILANO - MODIT - mednarodni modni sejem - od 1. do 5. marca 1996. Avtobusni prevoz, tridnevni ogled sejma, cena 380 DEM.
4.	BERLIN - ITB- največja svetovna turistična borza - od 9. do 13. marca 1996. Odhod 9. marca. Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM .
5.	KOLN - mednarodni sejem - železnina, od 3. do 6. marca 1996 - orodja, ključavnice, alarmne naprave, gradbena oprema za notranjo izgradnjo, sanitarije.
6.	MUNCHEN - IHM - mednarodni obrtni sejem - od 9. do 17. marca 1996. Dvodnevni ogleji, potovanje z avtobusom, cena 199 DEM.
7.	LONDON-KNJIŽNI SEJEM-OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca
-	cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM.
8.	PARIZ-GRAPHITEC-tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve -od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled stane 980 DEM.
9.	BOLOGNA - RAZSTAVA GRADBENIŠTVA - od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje in obnavljanje stavb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti.
10.	ESSEN,- mednarodni sejem klimatskih naprav in sanitarij - od 5. do 9. marca. Štiridnevni ogled stane 1.390 DEM.
11.	HANNOVER-CEBIT- največji računalniški sejem, od 14. do 20. marca, programi 2,3 ali 4 dni. Cena od 870 do 1690 DEM.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.	. „
2.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
3.	Prodamo 5 objektov na otoku Cresu v Stari Gavzi, kličite 063/702-211, g. Rak-
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v februarju, marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEW YORK-šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashin-gtona, VVest Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM.
3.	SRILANKA-desetdnevni obisk čudovite dežele za skupine, cena 2.300 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
I.	PUSTOVANJE
1.	BENEŠKI KARNEVAL-17. februarja, avtobusni prevoz, cena 39 DEM. Skupine bodo nagrajene.
2.	PUST V MADŽARSKI PUSTINJI - dvodnevni izlet z šemarijo na tipično madžarsko kmetijo. Odhod 17. februarja, cena 165 DEM.
K. ŠOLSKE POČITNICE
1.	Od 16. februarja do 3. marca 1996. Sprejemamo inf. prijave za smučarska središča in toplice. Prosti termini: Kope - garsonjera od 16. 2. do 23. 2.; Atomska vas - garsonjera za 4 osebe, termini od 10. 2. do 17. 2.1996. Počitnice v Bohinjski Bistrici, počitniški dom za 23 oseb - tri in štiriposteljne sobe. Polpenzion 32 DEM. Termini od 16. do 23. februarja. Pokljuka, app za 2 osebi, termin od 17. do 24.2., cena 580 DEM.
2.	Počitnice v Tuniziji, od 17. do 24. februarja. Polpenzionska in penzion-ska storitev, hoteli od treh do pet zvezdic v Hammametu. Cena za en teden od 7 40 do 895 DEM.
3.	Smučarski paket v Bohinju - tri, štiri, pet, Šest ali sedem dni, Cena do 9. februarja od 242 do 548 DEM, po tem terminu pa od 271 do 613 DEM.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
m
TE
7. februarja 1996
NOZ V HRBET UPOKOJENCEM
Protestnega zborovanja upokojencev, ki gaje ta teden organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije, seje udeležilo okrog 10.000 upokojencev iz različnih krajev Slovenije, med njimi tudi okrog 1500 Mariborčanov, ki so se v prestolnico pripeljali z vlakom. Upokojenci niso protestirali le proti zniževanju pokojnin, ampak tudi proti načinu, kako jih je vlada izigrala. Zato bodo sprožili ustavni spor.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je po mnenju upokojencev sporen z vidika pravne in socialne države in v nasprotju z ustavno prepovedjo odvzema že pridobljenih pravic. Pokojnina je individualna pravica, pridobljena iz dela, in ni socialna pomoč države.
Poslanci so namreč te dni drugič izglasovali spremembe zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, na katerega je državni svet vložil veto. »Gre za umazano kravjo kupčijo, kjer so krščanski demokrati kupili nekatere poslance, daje bil zakon izglasovan, ne da bi upoštevali mnenje državnega sveta,« ocenjuje Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev.
»Gre za politične obračune, ki jih plačujemo upokojenci, zato smo pripravili to zborovanje,” je rekel Vinko Gobec. »Kupčkajte se, vendar ne na naših hrbtih in ne za naš denar,« so ogorčeni upokojenci. Izračunali so, da v letu dni ne bodo izgubili le tretjino ene pokojnine, kot je bilo prvotno rečeno, ampak kar 40 do 75 odstotkov. Gre za poseganje vlade v pravice upokojencev
na področju usklajevanja pokojnin, pri upravljanju kapitalskega sklada in drugačni sestavi skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer bodo imeli upokojenci po novem le majhen vpliv.
Upokojenci ne nameravajo rušiti vlade. Boli pa jih, da so bili izigrani, da vlada sloh ni imela resnega namena upoštevati njihove pripombe in jih je prisilila kjavnemu protestu.
Zveza društev upokojencev je organizacija civilne družbe in ni strankarsko obarvana. »Vendar pa,« kot je dejal Vinko Gobec, »niti en upokojenec naj ne bi volil Slovenskih krščanskih demokratov in Liberalnih demokratov Slovenije, saj so oboji zasadili nož v hrbet upokojencem.«
Marija Frančeškin
GROZI NOVA STAVKA V BELEM
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije napovedujejo splošno opozorilno stavko, če do 16. februarja ne bo podpisana dopolnjena panožna kolektivna pogodbe s področja zdravstva. »S tem, ko smo na zadnji seji ROS-a izvršilni odbor preimenovali v stavkovni odbor, smo se praktično opredelili za stavko. Ali bo do nje prišlo ali ne, pa je odvisno od ministrstva za zdravstvo in od ministrstva za delo, ki sta glavna krivca, da do podpisa kolektivne pogodbe še ni prišlo.” Tako je na tiskovni konferenci rekel Zvone Vukadinovič, podpredsednik sindikata. Po opozorilni stavki Fidesa, sindikata zdravnikov in zobozdravnikov, grozi tako v kratkem času že druga stavka v zdravstvu.
Po enoletnih pogajanjih namreč še vedno niso podpisane spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, prav tako še vedno niso končana pogajanja o poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Skladno z dogovori na zadnjih ključnih pogajanjih, ki so potekala 19. decembra lani, so strokovne službe pogajalskih skupin pripravile usklajen tekst, ki ga je
sindikat 8. januarja letos poslal delodajalcem z zahtevo, naj razčistijo še nekatera odprta vprašanja.
Pogajalska stran predstavnikov delodajalcev še ni odgovorila na pisno postavljene zahteve. Minister dr. BožidarVoljč se skriva za ustnimi dogovori, ki jih pa ne uresničuje. Sindikatu zdravstva in socialnega varstva je takšnega nenehnega zavlačevanja dovolj, zato so se odločili napovedati stavko. Za pre-
dsednika stavkovnega odbora so imenovali dr. Igorja Kodriča, kije hkrati tudi predsednik sindikata.
Stavkovne zahteve so:
1.	podpis sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije tudi z uveljavitvijo dodatka za sobotno delo, dodatka za deficitarnost in spremembe priloge delovnih mest;
2.	dosledno spoštovanje pravic, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, in sicer:
-	sklenitev pogodb o zagotavljanju pogojev za delo sindikata v zavodu,
-	uveljavitev dodatkov za težje delovne pogoje v zavodih, izplačilo nadurnega dela in ostalih zaostalih izplačil izleta 1995 najkasneje do konca letošnjega marca, izplačilo solidarnostnih pomoči
-	plačilo mentorskega dela;
3.	nadaljevanje pogajanj in podpis kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike;
4.	sprejem kadrovskih normativov in standardov,
5.	izplačilo obresti za manj izplačane plače za obdobje junij 1992-januar 1993;
6.	uresničitev ustavne določbe, s katero je državnemu zboru naloženo, da odpravi protiustavnost 29. člena zakona o zavodih in 28. člena zakona o zdravstveni dejavnosti;
7.	sprememba pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu in pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih na področju socialnega varstva, in sicer: upoštevanje odsotnosti zaradi porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, poklicne bolezni ali nesreče pri delu v delovni dobi za napredovanje delavca,
- enako število napredovanj za vse zaposlene, celokupna delovna doba;
8.	dejavnost zdravstva in socialnega varstva naj se izvzame iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in ureja s kolektivno pogodbo.
Ker gre za kršitve kolektivne pogodbe, bo sindikat v primeru stavke zahteval dosledno plačilo stavke v breme delodajalca. Sindikat zdravstva in socialnega varstva šteje okrog 25.000 članov, od tega je okrog 1.600 zdravnikov, so še povedali na tiskovni konferenci.
M. F
STAROST NAJ BO VREDNA ŽIVLJENJA
Naglo staranje prebivalstva pri nas in v svetu, še zlasti v Evropi, je pojav razvitega sveta, napredka znanosti, zlasti gerontologije in medicine. V Sloveniji je danes 214.720 starejših od 65 let, kar dosega evropsko povprečje, to je približno 10 odstotkov vsega prebivalstva. V naslednjih letih pričakujemo porast starejšega prebivalstva, pri čemer bo vedno bolj pomembno, kakšna je kakovost njihovega življenja.
Prav te starejše generacije so vgradile v našo deželo mnogo truda in trpljenja, zato imajo pravico do ustreznih življenjskih razmer. Pri tem je pomembna razvita družbena zavest v odgovornih družbenih ustanovah in pri mlajših generacijah, ki pomagajo urejati te potrebe.
Na žalost pa smo v zadnjem času priča nesprejemljivim razpravam v državnih ustanovah, strankah in medijih. Res je, da je med starejšimi in mlajšimi upokojenci nekaj takih, ki imajo nadpovprečen standard, toda treba je pogledati resnici v oči in se zamisliti, kako preživlja starost 56 odstotkov ali 245.927 upokojencev, izmed katerih jih 37 odstotkov prejema do 40.000 tolarjev pokojnine in 19 odstotkov manj kot 35.000 tolarjev pokojnine.
Zvečine nimajo možnosti za dodatne zaslužke, saj so stari in onemogli. In kako varčujejo? S slabšo kakovostjo prehrane, odpovedujejo se kulturnim potrebam, letne dopuste preživljajo doma, mnogi si ne morejo privoščiti zdravstvenih storitev, ker naraščajo doplačila, vse večje prosilcev za družbeno
pomoč, če pa zbolijo, se težave še povečajo.
Starejših ljudi torej ne tarejo le nizke pokojnine, temveč nastajajo še druge težave, kijih sami ne morejo premostiti. Zato Zveza društev upokojencev, ki najbolj pozna težave in potrebe svojega članstva, stalno spremlja delo odgovornih institucij in jih spodbuja, kako učin-
koviteje reševati nastale probleme. Tako so občinske zveze in društva upokojencev v zadnjih mesecih organizirali več okroglih miz v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Kopru in drugod z namenom, da bi članstvo spregovorilo o svojih težavah, da bi predlagalo njihovo razreševanje in sodelovanje pri tem. V razpravah je sodelovalo več kot 600 upokojenih članov. Zanimive so nekatere ugotovitve.
Na vseh srečanjih so sodelovali strokovni delavci centrov za socialno delo, zdravstvene službe, predstavniki domov starejših občanov, župani občin, katerih dkupna ugotovitev je bila, da skrb za starejše ljudi ni ustrezno razvita, manjka usklajenosti med dejavniki, ni dovolj denarja, prostovoljcev. V sekakor pa je država naložila občinam za to področje preveliko finančno breme, zlasti na področju socialne varnosti, stanovanjske politike in nudenja pomoči na domu.
V 53 domovih starejših občanov je našlo drugi dom okrog 4,5 odtotka ostarelih ali 12.603 osebe. Med oskrbovanci je kar 70 odstotkov takih, ki potrebujejo posebno zdravstveno nego in oskrbo. V domovih je tudi 19,7 odstotka ali 2.113 oseb, ki so mlajši od 65 let.
Potrebe po novih domskih zmogljivostih naraščajo in do leta 2000 bi potrebovali 3.800 novih mest.
Pa tudi domovi ne služijo namenu, za kar so bili zgrajeni, saj se vedno bolj spreminjajo v negovalne bolnišnice na postelje priklenjenih starejših bolnikov. Misliti bo torej treba na ustanavljanje negovalnih oddelkov v bolnišnicah za nadaljevanje zdravstvene nege po prebolelih boleznih, vsekakor pa prizadevanja usmeriti v organizirano pomoč na domu, ki bo poleg enostavnih gospodinjskih in negovalnih del vključevala tudi zdravstveno nego.
Danes se te oblike sicer razvijajo, na primer javna dela brezposelnih, privatni servisi, servisi po domovih starejših občanov, vendar pa manjka ustreznih kadrov. Treba bo uspodobiti bolničarje, negovalke, na žalost pa je ta šola ukinjena.
Skrb za starejše ljudi je po zakonu naložena mlajši družini, ki pa zaradi zaposlenosti, stanovanjske utesnjenosti ne zmore celodnevne nege starejših oseb. Razmisliti bi morali o pomoči taki družini, ki neguje starejšega bolnika: ali naj bo to materialna pomoč, olajšava pri davkih itd.
Svojčas je veliko takšnih nalog opravljala patronažna služba. Sedaj pa so normativ za eno patronažno sestro dvignili od 1.700 na 3.000 oseb, zato njihova dejavnost na terenu upada, starejši
SINDIKATI PROTI MINISTRU V0UČU
Z veliko zamudo prihaja v parlament v drugo obravnavo Plan zdravstvenega varstva Slovenije - zdravje v Sloveniji do leta 2000, ki bi ga po zakonu morali sprejeti že septembra 1993. V tem času je prišlo do razpada mreže osnovnega zdravstvenega varstva, medicine dela in nekontroliranega razmaha privatizacije v zdravstvu, za kar bi moralo ministrstvo za zdravstvo odgovarjati.
Tudi na področju zdravstva je vse bolj čutiti razslojevanje prebivalstva, saj se zavarovanci vse bolj delijo na tiste, ki si lahko privoščijo samoplačniške ambulante, nadstandardno zavarovanje, in na tiste, ki tega ne zmorejo. Vse bolj postaja aktualno vprašanje, kako določiti novo možno raven solidarnosti.
Zato Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ponovno predlaga, naj se predlog plana vrne v prvo fazo obravnave in omogoči načelna razprava tudi o mreži javne zdravstvene službe ter strategiji razvoja zdravstvenega varstva, ki bi morala biti podlaga za pripravo plana in hkrati njegova utemeljitev. Strategija in plan rušita z zakonom v letu 1992 uveljavljeni sistem zavarovalništva.
Svobodni sindikati s tem v zvezi nasprotujejo predlaganemu krčenju obsega in kakovosti pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju, njihovi prestavitvi v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, odpravi možnosti zavarovanja za posamezne primere ter ponovnemu uvajanju participacije.
V načelni razpravi, ki je doslej sploh še ni bilo, bi se morali opredeliti do vsebinskih sprememb predlagane zdravstvene zakonodaje, ki bo močno posegla v dosedanje zdravstvene pravice nižjih slojev prebivalstva. Gre za zniževanje pravic iz zdravstvenega varstva delavcev, upokojencev, brezposelnih.
Zato Svet ZSSS predlaga državnemu zboru, naj začne postopek za razrešitev ministra za zdravstvo dr. BožidarjaVoljča. V tem postopku naj zlasti oceni, kako minister in ministrstvo, ki ga vodi, izpolnjujeta sklepe državnega zbora s področja zdravstva.
Pri tej oceni naj državni zbor upošteva tudi 'ministrovo zanemarjenje zakonske pobude 26.596 volivcev iz leta 1993 za popolno zdravstveno varstvo dolgotrajno brezposelnih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Državni zbor je to pobudo obravnaval 7. julija 1993 in zadolžil ministrstvo za zdravstvo, naj do septembra istega leta pripravi analizo o tem vprašanju hkrati z analizo izvajanja celomega zakona o zdravstvu. Ministrstvo te naloge ni opravilo in tudi plan do leta 2000 ne prinaša analize stanja in predloga rešitev.
Ministrstvo za zdravstvo je v preteklih letih popolnoma zanemarilo razvoj medicine dela, saj skoraj ni več obratnih ambulant, kar bo imelo dolgoročne posledice za zdravje slovenskih delavcev.
M. F.
ljudje pa so prepuščeni samim sebu ali pa delni skrbi svojcev in drugih prostovoljcev, npr. Rdečemu križu, Karitasu, Društvu pokojen-cev ipd.
Starejši ljudje se v starosti srečujejo tudi s psihosocialnimi težavami, osamelostjo, konfliktnimi situacijami, nezaželenostjo v okolju, in tako nastaja bivanjska praznina starosti.
Pri zmanjševanju omenjenih tegob odigrajo veliko vlogo ravno društva upokojencev, saj skupaj s starejšimi organizirajo različne interesne in družbene dejavnosti. Nadvse pomembna so tedenska srečanja v upokojenskih prostorih, kjer starejši ljudje dobijo razne informacije, hkrati pa posredujejo svoje želje in potrebe. Na okroglih mizah so tako predlagali, naj bi tedenska srečanja obogatili z vsebinskimi svetovanji, razgovori, na katerih bi sodelovali tudi socialni, zdravstveni, pravni dela-
vci. To bi bilo starejšim v veliko pomoč.
Toda na žalost se prostori društvom upokojencev odvzemajo, razprodajajo ali pa postavljajo visoke najemnine, ki jih društva ne zmorejo plačevati.
Omeniti kaže tudi ustvarjalno dejavnost starejših ljudi.Ti v okviru društev razvijajo različne dejavnosti, kar pomeni ohranjanje in prenašanje kulturnih in drugih vrednot na mlajše generacije. In kolikšnaje vrednost babic, ki pomagajo pri varstvu vnukov? Skratka, pomembno je sožitje med generacijami.
V lanskem letu so društva upokojencev organizirala 2.800 izletov, ki se jih je udeležilo 183.400 oseb. Člani društev so obiskali 19.300 bolanih ostarelih in jih skromno obdarovali. V okviru društev deluje 92 pevskih zborov, priredili so 89 razstav ročnii del, s športom pa se ukvarja 10.664 članov.
Angelca Žiberna
Človek ne more verjeti: Željki oračika je delavski svet trgovskega podjetja Dolenjka iz Novega tnesta 24. maja leta 1993 izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavka je sprožila spor Pred delovnim in socialnim sodiščem in ga dvakrat dobila. Pomeni, “a se je Dolenjka na prvo izgubljeno sodbo pritožila, da je sodišče v Ljubljani njeni pritožbi Ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno presojanje v Novo mesto. Senat oddelka tega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Francija Cvelbarja je v novi obravnavi ponovno presodil v korist Veljke Bračika. Dolenjka seje na
sodbo 11. novembra leta 1994 Ponovno pritožila. In potem vse tiho je bilo. Kmalu bo torej minilo tri leta, odkar je delavka brez Plače na cesti. Lepa podoba Slovenije kot pravne in socialne države, ni kaj!
O primeru Bračika, ali bolje povedano, o primeru Dolenjka smo v našem Časniku pisali maja leta 1993. Nepo-sredni razlog za pisanje je bilo anonimno pismo, v katerem so nas »pri-zadeti delavci Dolenjke« seznanili z nečednimi posli vodilnih ljudi v tem Podjetju. Neznani pisci so omenjali velike primanjkljaje v Dolenjkinem skladišču v Bučni vasi, ki so dosegali nulijonske vsote. Da pismo ni bilo iz Ute izvito, nam je po svoje potrjevala Judi preiskava novomeških krimina-Itstov, ki pa javnosti nikoli niso seznanili s svojimi ugotovitvami. Takrat smo tudi zapisali: »Za naš časopis pa s° bistvene navedbe, da morajo nelojalni 'do vodstva kajpak) delavci in poslovodje računati s šikanami, in narobe: "dor dela z roko v rpki z vodstvom, Je lahko brez skrbi.«Izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja Željki “fačika in kasnejši razvoj dogodkov te navedbe v celoti potrjujeta.
Kozmetika je izginila
Direktor Janez Jakopin je v pogovoru za naš časopis priznal manke v skladišču in videl več možnih vzrokov od suma kraje do zamenjave maga. Hkrati pa je ugotovil, da je neposredni vzrok za anonimno pismo v »nekaterih kadrovskih rošadah Poslovodij in pa v suspenzu, ki ga
Ali Slovenija prek sodne veje oblasti načrtno podpira divji liberalizem
ŽELJKA BRAČIKA ŽE TRI LETA NA CESTI
Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
Ignoranca in aroganca
Agonija Željke Bračika je šolski primer ignorantskega odnosa vodilnih delavcev do sklepov sodišč in do pravnega reda. Delodajalci delujo po sistemu »kaj nam pa morejo«, pri tem pa pozabljajo na velike osebne stiske njihovih delavcev in njihovega socialnega položaja, ki so ga povzročili z nezakonitim odpuščanjem.
Delavci so torej dvakrat prizadeti. Prvič, ko morajo zaradi počasnosti sodišč na razsodbe čakati tudi nekaj let, nato pa, ko dočakajo sodbo, ki jih vrača v delovno razmerje, še na odklonilen in aroganten odnos vodilnih do spoštovanja sodb.
Ta primer in mnogi drugi dobesedno kličejo sindikate k uporabi 205. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki odgovornega delavca lahko.kaznuje z zaporom do enega leta. Mogoče je prav to zdravilo za take primere.
i poslovodkinjo, trgo-' Žužemberku Željko
je podpisal za ] vine Market v !
Bračiko«. Zelo zanimivo: vodstvo Dolenjke je potem postavilo na cesto poslovodkinjo, ki soji ugotovili (tako sodni izvedenec) za približno 95.000 tolarjev inventurnega presežka oziroma 28.212 tolarjev resničnega manjka. Hkrati pa se niti Jakopinu niti komercialnemu direktorju Janezu Blažiču, ki naj bi imel v svojih rokah vse niti Dolenjkinega poslovanja, ni skrivil niti las na glavi. In to kljub temu, da vodstvo ni moglo »uskladiti« za več kot 10 milijonov tolarjev blagovnega manka, več tisoč kilogramov kave, embalažo itd.!!!
Gremo nazaj. Takrat smo si malce podrobneje ogledali »kadrovske rošade«, o katerih je govoril Jakopin, in ugotovili: »Najprej se velja ustaviti v Marketu v Žužemberku. Bilo je vse v najlepšem redu, ko je v tej trgovini sklenila svoje poslovodenje omenjena Željka Bračika. Vodstvo Dolenjke jo je poslalo tja, da bi postavila na noge njihovo zanikrno izpostavo. In res: Bračikovi je uspelo v nekaj mesecih dvigniti promet za več kot 100 odstotkov.
Iščemo »rekorderja«
Željka Bračika je brez dohodkov na cesti že 31 mesecev in 13 dni. Pozivamo vse delavce, ki so zaradi popolne nesposobnosti Drnovškove vlade, da naredi red v pravosodju, aii nasprotno, zaradi njene načrtne in divje liberalistične politike, v podobnem položaju, da se nam javijo. Vse iakšne primere, ki kažejo na kratenje osnovnih ekonomskih in socialnih svoboščin delavcev, bomo namreč skušali prek ZSSS ali panožnih sindikatov Posredovati sodišču za človekove pravice pri Svetu Evrope. Prišel je čas, ko bo morala ta vlada končno le povedati, kaj si predstavlja pod pojmom človekove pravice. Vsaka demokracija se namreč začne pri kruhu!
Nobenih zapletljajev ni bilo niti pri primopredajni inventuri, s katero se je Bračikova poslovila iz Žužemberka. Dokaz: po njeni vrnitvi v Novo mesto ji je vodstvo predlagalo, naj prevzame diskont ali pa trgovino na Kristanovi. Bračikovi je bila po njenih besedah ljubša trgovina na Kristanovi, ki pa je bila zanemarjena. Še zlasti pa so jo zmotile nekatere druge stvari. Predvsem tudi do 80 odstotkov višje maloprodajne cene od tistih, ki jih je trgovina dobila po dospetjih iz skladišča in po katerih bi kupci morali kupovati blago. Hkrati je opazila, da je v tej trgovini nenormalno veliko zalog Krkine kozmetike (za ca 300.000 tolarjev), ki seje v trgovini prodajala na divje. Pomeni, da vanjo ni prišla z dobavnicami po redni poti, temveč bogsigavedi kako. Bračikova je vse to omenila Blažiču in poudarila, da trgovino prevzame le pod pogojem, da se cene znižajo in pospravi kozmetika.« Bračikova nam je tedaj povedala, da ji je Blažič zažugal: »Tudi kozmetiko boš vzela!« Kajpak smo se vprašali, od kod se je v Dolenjkini trgovini znašla ta kozmetika. Iskanje odgovora pa smo prepustili kriminalistom. Ža nas je bilo dovolj pomenljivo že to, da je kozmetika izginila neznano kam, ko so v podjetje prišli kriminalisti.
Sodni mlini uničujejo delavce
Po tem dogodku se je kmalu pokazalo, kdo je gospodar v hiši. Bračikova nikoli ni postala poslovodkinja trgovine na Kristanovi. Blažič je
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »So/a, morala, cerkev«.
Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
najprej odredil, da se ponovno preveri primopredajna inventura v Žužemberku, kjer je Dolenjkina interna kontrola ugotovila za 96.269,90 tolarja izkazane previsoke vrednosti zalog. Bračikova nam je tedaj priznala, da so bile njene cene pri 15 artiklih višje kot na dobavnicah, kar je po njenih besedah pri kakšnih 2.500 postavkah mačji kašelj. Zraven tega je povedala, da v Novem mestu ne pozna poslovodje v družbeni trgovini, ki se pri inventuri tako ali drugače ne bi izognil manku. In res: sodni izvedenec je ugotovil, da je znašal primanjkljaj v Žužemberku po popravku omenjenih 15 artiklov ne prave cene borih 28.312,30 tolarja. Kako je prišlo do tega manjka? Bračikova: »V trgovini so takšni manki prej pravilo kot izjema. Nastanejo zaradi kraj, zaradi majhnih daril stalnim strankam itd. Poslovodje
so pri inventurah prisiljeni ta izpad nekako nadomestiti. Obstajajo različni prijemi, ki jih vodstvo Dolenjke dobro pozna in tudi tolerira. Seveda ne vsem. Ne morem razumeti, da so me po 29 letih dela pri Dolenjki na tak podel način vrgli na cesto!«
In potem so zapeli sodni mlini. Mimogrede naj povemo, da interese tožene stranke, se pravi vodstva Dolenjke, zastopa odvetnik Nace Štamcar, ki se ga Novomeščani spomnijo kot predsednika občinskega sindikata in gorečega borca za delavske pravice v nekdanjem novomeškem podjetju IskraTenel. Takrat, v razvpiti novomeški gradbeni aferi, je udrihal čez tako imenovano tehnomenedžer-sko uzurpacijo samoupravljanja, danes proti delavcem zagovarja to in še marsikaj drugega. Med drugim v imenu Dolenjke v pritožbi Višjemu
delovnemu in socialnemu sodišči v Ljubljani kot možno inačico predlaga tudi, da to »zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo obravnavo in odločanje pred spremenjenim senatom«. Mi bi samo še dodali: po možnosti naj bi bil ta senat tako »spremenjen« kot seje spremenil Nace Štamcar. Človeku gre na bruhanje!
S tem smo že začrtal i u vod v novo poglavje te žalostne delavske zgodbe, ki zadeva delovanje slovenske pravne države. Ta je za delavca docela uničujoča. Primer Željke Bračika nam jo prikazuje zelo nazorno.Med-tem ko je delavka zaradi samovolje nekdanjih socialističnih direktorjev domala tri leta brez dohodkov na cesti, je le-tem uspelo povsem utišati zgodbe o kriminalu v podjetju, »nevtralizirati« kriminaliste, poleg vsega pa še lepo olastniniti podjetje. V isti sapi, ko mora delavka na cesti brez dohodkov, kakor ve in zna plačevati svojega odvetnika, se direktorji zdaj že v vlogi novih lastnikov in menedžerjev hkrati v imenu in na račun podjetja lepo tožijo, pri čemer jim je sam izid sodnega spora deveta skrb. Razumljivo, njihovi vampi so tako in tako polni, stroške in posledice njihove poniglavosti pa bo v vsakem primeru plačalo podjetje. Lepa zgodba o uspehu, ni kaj!
Dodatno jo podkrepi še telefonski pogovor s predsednikom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki po telefonu pač ne more dati nobenih podatkov. Gospod predsednik mora najprej videti, kaj lahko stori po »sodnem redu«. Seveda po tem istem »sodnem redu« tudi predsednik tega sodišča ni dolžan skrbeti za socialni položaj delavca, ki je zaradi neažurnosti njegovega sodišča domala tri leta na cesti brez dohodkov. Seveda je drugo vprašanje, zakaj je to sodišče tako kronično neažurno. Na tej točki kajpak že trčimo na pravosodno ministrstvo oziroma na pravosodje koleno od vej oblasti, ki soji, kot nam kaže primer Željke Bračike, pravice delavcev kot lanski sneg. Tu pa ne gre več niti za osamljen primer niti kak ekscesni dogodek, temveč utečeno prakso te države, ki je nevzdržna. Ker se ta država kljub številnim opozorilom in prošnjam ne zgane, temveč se vede, kot da bi tudi prek sodne oblasti načrtno ščitila divji liberalizem, sindikatom ne bo preostalo drugega, kot da s tem in z vsemi podobnimi primeri seznani sodišče za človekove pravice pri Svetu Evrope.
Ivo Kuljuj
KRKA BI LAHKO TEKLA (ŠE) HITREJE
V tradicionalnem (po)novoletncm srečanju vodstva novomeške Krke z novinarji smo zabeležili nekaj zanimivih podatkov, ki govorijo v prid stabilnemu razvoju podjetja. Krka je lani prodala za 300 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 12 odstotkov več kot leto poprej. Za letos načrtujejo porast prodaje za 6 odstotkov, kolikor so tudi obljubili delničarjem. Potihem pa računajo na več.
Ob tem velja omeniti, da novomeško podjetje še naprej pospešeno vlaga v svoj razvoj, pri čemer pa se srečuje tudi z nekaterimi zelo bolečimi omejitvami. Nekdanji slogan »Krka teče hitreje« je danes uporaben samo še v pogojniku. Njegova prisotnost je nujna, ko zvemo, daje podjetje lani za davke, carine in prispevke plačalo državi okroglih 60 milijonov DEM, skupaj s privatizacijsko kupnino pa skoraj 100 milijonov DEM. Kaj pomeni tako velika obremenitev za zdravo in še hitrejšo rast podjetja, najbrž ni treba posebej razlagati.
Krka je lani največ izvozila v države Višegrajske skupine, Rusijo in države nekdanje SZ, Hrvaško in Makedonijo, medtem ko je doma prodala tretjino svojih izdelkov in storitev. Na Zahod so Novomeščani lani prodali za 17 milijonov dolarjev zdravil in surovin. Krka tudi sicer zavzeto išče svoje tržne niše v zahodnoevropskih državah, med katerimi se jim v zadnjem času najbolj odpira Nemčija. Pri tem pa podjetje kljub deklarativni odprtosti zahodnoevropskih trgov po pravilu naleti na številne ovire, ki pomenijo zaščito monopolov ali domače industrije. Tipična primera sta sosednji državi, Avstrija in Italija, kamor Krka kljub večletnemu prizadevanju preprosto ne more plasirati niti enega svojih zdravil. Tembolj se zato v Novem mestu čudijo domala anarhični odprtosti slovenskega trga, ki je lani pogoltnil kar za 200 milijonov DEM uvoženih zdra-
vil. Včasih tudi dvomljivega slovesa in celo dražjih od domačih. V tem pogledu v Krki veliko pričakujejo od zakona o zdravilih, ki naj bi končno naredil red.
Tretja velika ovira na poti hitrejšega razvoja podjetja pa se v Krki kaže v »papirnati« privatiza-
ciji, ki podjetju v ekonomskem pogledu nič ne prinaša, ga pa utegne kar solidno izčrpavati. Skladno s privatizacijskim načrtom naj bi se 92.000 novih lastnikov podjetja do konca letošnjega leta organiziralo v delniško družbo. Hkrati naj bi podjetje novim lastnikom izplačalo tudi prve dividende, za kar nameravajo odmakniti kar tretjino dobička zadnjih treh let. V tem pogledu so tudi v Krki trčili na ekonomski kreteni-zem slovenskega privatizacijskega modela, ki delničarjem za tri leta nazaj priznava pravico do dividende na podlagi prinešenega certifikatnega papirja. Tega se pač ne more razumeti drugače kot samo z novim prispevkom k slovenski blaznosti. Upati je le, da ima generalni direktor Krke Miloš Kovačič v talonu odgovor tudi na to »modrost« slovenske zakonodajne oblasti, ki ga sicer ne pozna niti en učbenik ekonomske teorije na svetu.	,	„	.
Ivo Kuljuj
/k NCI3N IM LJc55>
☆ ☆☆☆☆☆ Kotiček, nizkih strasti ☆☆☆☆☆☆
4
,<Uk£L

oVpV0
A

A*-0- ItvAb
0/\T()X(vU3
^ 'M ^ V^V'
Uo^' <\\° T"*

Humoreska
Ustvaija se
slovenska
vladna tradicija
-	No, kaj pravite na vse te zamenjave ministrov v našem parlamentu? smo povprašali zbrane ob pivskem šanku v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte. Odgovoril nam je seveda tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, kije zbranim predsedoval zlasti pri hitrem pitju velikih čaš piva:
»Stvarpostaja vse bolj tradicionalna.«
-	Kako to mislite?
»No, ti odstopi in zamenjave ter nove zahteve po zamenjavah ministrov vse bolj spominjajo na zahteve ljudske stranke po taka imenovani tehnični vladi.«
-Ampak kaj ima to opraviti s tradicijo?
»Ali ste že pozabili na Demosovo vlado? Se spomnite, zakaj je padla?«
-	Seveda, parlament je Peterletovi vladi izglasoval konstruktivno nezaupnico.
»Na čigavo iniciativo?«
-	Strank LDS, demokratov in prenoviteljev, ki se takrat še niso imenovali združena lista niti socialni demokrati.
»In seveda na iniciativo dr. Drnovška, ki se je predstavil kol novi začasni mandatar, pri čemer je trdil, da naj bi pred volitvami formirali tako imenovano strokovno vlado...«
-In!?
»Ali med pojmoma 'strokovna' in 'tehnična’vlada ne vidite nikakršne podobnosti?«
-	Če mislite, da sta pojma »strokovna« in »tehnična« vlada eno in isto oziroma samo drugo ime za isto stvar, in četudi vam v tem pritrdim, še vedno iz dveh podobnih primerov ne moremo sklepati, da gre za tradicijo.
»Tradicija ni v tem, da sta pojma tako rekoč identična pač pa v tem, kdaj si v Sloveniji omislimo takšno strokovno ali tehnično vlado. Drnovšek je s svojo tako imenovano strokovno ekipo zamenjal Demosovo vlado dobrega pol leta pred volitvami, sedanje tehnične zamenjave ministrov pa potekajo v istem času, spet slabo leto pred volitvami. To pa je že tradicija. Ker imamo Slovenci tak volilni sistem, da se parlamenta ne da enostavno razpustiti, bomo torej zaradi tradicije pred vsakimi volitvami politične razmere zavozlali do te mere, da bomo potem zadnje leto pred volitvami dali vladno krmilo v roke ‘strokovnjakom’, 'tehnikom'ali kakšnim podobnim ’nevtralnežem’. Treba je le ustanoviti komisijo, ki bi se vsaka štiri leta izmislila novo ime, ki bi bilo podobno 'strokovni'oziroma 'tehnični'vladi. Sicer pa je zajetnemu delu poslancev takšna tradicija kar všeč. Rahlo jih odvezuje odgovornosti, hkrati pa jim daje možnost večmesečnih počitnic.«
-	In vendar je tokrat majhna razlika! Pred štirimi leti je nastopil na čelu vlade nov mandatar dr. Drnovšek, na čelu sedanje »tehnične« vlade pa bo, kot kaže, ostal dr. Drnovšek.
»No, tudi to je tradicija, povsem v slovenskm smislu. Pri nas bo po tradiciji Drnovšek vedno vodil strokovno oziroma tehnično oziroma bo-gsiga vedi kakšno premostitveno vlado, ker on tako in tako vselej vre najbolje ve in zna...«
-	Potem bi bilo dobro, če bi bil kar dosmrtni predsednik slovenske vlade ?
»O, to pa ne! Edina stvar, ki je Drnovšek ne zna, je sestaviti vlado, ki
bi zdržala vsaj štiri leta. Če namreč pogledamo, koliko ministrov je že zamenjala in koliko bi jih še moral, potem bi skoraj moral povabiti v vlado tudi najudva. Morda še v tem mandatu.«
Bogo Sajovic
		11 O It O & K O 1»
SVV* vodnar č		Popoln politik
Eden najpomembnejših evropskih politikov konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja je bil CharlesMaurice de Falleyrand-Perigord (rojen 13. februatja 1754). Kot prvorojenec ene najstarejših in najvplivnejših aristokratskih družin Francije bi moral prevzeti družinsko posest in naslov, vendar gaje zaradi pohabljene noge oče namenil za duhovniški poklic, dediščino pa je prevzel eden njegovih bratov, ki je lahko služil kroni kot vojak. Charles Maurice je tako postal duhovnik. Seveda so mu družinske zveze kar takoj prinesle mesto opata, živel pa ni prav nič »duhovniško«, bolj so ga zanimali posvetni užitki in predvsem politika. V revolucijskem letu 1789je bil imenovan za škofa, vendar je kmalu sprevidel, kam veter piha in je prvi med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki postal privrženec revolucije; še več, predlagal je zaplembo cerkvenih posesti. Kmalu potem je bil »razrešen« duhovniške službe in je postal poslanik v Angliji. Tam je ostal šest let, nakar je postal zunanji minister. Kmalu je spoznal Napoleonove možnosti, zato je bil vpleten v njegov državni udar in je obdržal ministrsko mesto. Bil je
soudeležen v mnogih pogodbah tistega časa. Po sporu z Napoleonom leta 1807 je kot minister odstopil. Seveda pa se ni odrekel naslovu beneventskega princa, ki mu gaje nekoč podelil Napoleon, in ne mastnim dohodkom, ki so mu iz tega in nekaterih drugih naslovov pripadali. Kljub uradni nemilosti je še naprej imel močan vpliv na politiko, navezal pa je tudi stike z nasprotniki Nepo-leona v tujini in domovini. Leta 1814 je prepričal skupščino, daje Napoleona odstavila in priznala za vladarja Ludvika XVIII., za kar je bil nagrajen z mestom predsednika vlade in zunanjega ministra. Kot minister je sodeloval na dunajskem kongresu in omilil precej mirovnih določb, ki bi bile na škodo Francije. Med vladanjem Ludvika XVIII. in Karla X. je imel odločilen vpliv na politiko. Ker je bil kralj Karel vse bolj nepriljubljen, je navezal stike s princem Ludvikim Filipom Orleanskim in pripomogla k njegovemu ustoličenju po revoluciji leta 1830. Spet je postal veleposlanik v Londonu in sodeloval pri več mednarodnih pogodbah in dogovorih. Močan vpliv na domače in tuje politično delovanje je ohranil vse do svoje smrti leta 1838.
Značilna za Talleyranda je tale anekdota: Ko je med »julijsko revolucijo« leta 1830 sedel v svojem salonu in z nekaterimi gosti igral karte, se je skozi odprta okna slišal hrup nemirov in tudi streljanje. Talleyrand je rekel:
»Naši zmagujejo.«
Enega gostov je zanimalo, kateri so ti »naši«. Talleyrand je z nasmeškom odvrnil:
»To vam bom pa jutri povedal.«	_
1 i Li						DELAVSKA ENOTNOST	KOLOBAR- NIK	HRVAŠKI SLIKAR (VJEKOSLAV)	APATIČEN Človek	DOBOJ	MESTO NA POUSKEM	MERILO	IGRALEC NA GOSLI. GOSLAČ	PROVINCA IN JEZERO V KANADI	RIKO DEBENJAK	IKRAVEC	GRM S TRDIM LESOM
					.. P	UNIVERZITETNO MESTO V SIBIRIJI											
X						NEKDANJI FRANCOSKI ZLATNIK											
						STOLETJE, VEK				PODELITEV IMENA					LESKOVAC		
															ALKALIČNA NATRIJEVA SPOJINA		
						CEKIN				Zidovski MISLEC (URIEL)							
						►					VRSTA AMINOKISLINE						
											NOGOMETAŠ BOKSlC						
						►						GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK					NAGRADNA KRIŽANKA
												OKRASNI KAMEN					
Avtor BORUT LEVEC	PRIPRAVA ZA PODVODNI RIBOLOV	ČRNI TRN	AMERIŠKI FILOZOF (GE-3RGE HERBERT)	▼				BARVITOST								ION Z NEGATIVNIM NABOJEM	TELESNO OKRASJE
			PREDSTOJNIK														
GLAVNO MESTO TASMANIJE							livo- RDE (A BARVA	NASPROTJE VOJNE	SANJE				LUKA V ALŽIRIJI				
									FRANCOSKA IGRA S KARTAMI								
													Športnik NA KOTALKAH				
DElEl DRUfABNIKA						LASTNIK								OSEBNI ZAIMEK			
						PISATEU FLEMING								POLITIK ERLANDER			
MLADA RASTLINA											SLOVENSKI •KOŠARKAR (SLAVKO)						
											BRIGA. SKRB						
SPREDNJI DEL TELESA					GLAVNO MESTO GANE					REKA V RUSIJI					RAZLIČNA VOKALA		
					MILANSKI NOGOMETNI KLUB					ODTOČNI KANAL					SMUČ. SKAKALEC BREDESEN		
ORIGINALNA KRATICA ZDRUŽENIH NARODOV			PEVKA BOŽIČ					UNIČEVALKA Železa				TRGOVSKI ZASTOPNIK					
			IZLIV REKE					ODPRTINA V STENI									
MESEC v Zidovskem KOLEDARJU						SLOVENSKI PESNIK (BRACO)						BOGASTVO GOZDOV				ANGLEŠKO SVETLO PIVO	ZMIKAVT
												GRŠKA Črka					
						BAIONARSORN											
URADNI SPIS				LADJA ZA PREVOZ GORIVA							ETBIN KRISTAN			POLOŽAJ pri Šahu			
				GRŠKA (RKA							SIMON Lf BON			RIMSKA Sest			
ARMEh LENINAKAN	?		UJA							KRAŠKA VODNA OBLIKA								
									PIHALNI INSTRUMENT								
•		GLOBOKA REČNA DOUNA															
Nagradna križanka št. 6/7
Rešeno križanko nam pošljite do 20. februarja 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 6/7. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.) - knjiga.
Rešitev nagradne križanke št. 4:
SKALARICA, LAGO Dl GARDA, ELENA, UMIAK. PINČ, EMU, LAP, MAKSIM GASPARI, TIRO. NEON, ORNE, SOTER, MANI, SENAT,
TROPOVKA, EZOP, ANI, AARE, REDOSEJA, IZ, RN, ŽDANOV, MEKINJE, AGAKAN, NIL, SIAM, MULAR, INNSBRUCK, ATON, KRAK, RAJH, AR, MARJANA, APNO, IŠKA, AN, ETAN, RIAS, ASTA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 4:
1.	Matija Demšar, Ljubljanska 54, 63000 Celje
2.	Sara Sršen, Stročja vas 8, 69240 Ljutomer
3.	Boris Borovina, Ljubljanska 9, 66230 Postojna
4.	Igor Vesel, Dobrava 43, 68000 Otočec ob Krki
5.	Branka Kovačič, Podgorska lOa, 61330 Kočevje
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil SALOMONOV
UGANKAR
Tone Anderlič, poslanec LDS v državnem zboru, seje zgrozil, ko so mu policajčki prepovedali nadaljnjo vožnjo, potem ko je zletel s ceste in so mu ugotovili kri v alkoholu. Tončku ni šlo v glavo, da je bil preizkus z alkotestom lahko pozitiven, ko pa ga vendarle varuje imuniteta. Hkrati tudi ne more razumeti, da so možje postave lahko tako omejeni in da ne kapirajo osnovnih prvin fukcioniranja političnega in pravnega sistema v državi. V kratkem bo vložil interpelacijo zoper ministra Štera, ki ne izvaja osnovnih nalog, zaradi katerih je bil izvoljen. Tonček očita Šteru, da ta očitno ne ve. da zakoni ne veljajo za »naše« oziroma tiste, ki jih sprejemajo. Klinc, pa taka demokracija!
Ivo Hvalica, poslanec SDSS v državnem zboru, je dejal, da se ograjuje od'izjave predsednika stranke Janeza Janše, da stranka ni zadovoljna z mediji, ker da to v
njegovem primeru velja. Zelo pametno, gospod Hvalica, kajti kdor se v Janšini stranki ograjuje od izjav predsednika, se mu lahko zelo hitro zgodi, da bo medije še kako
V
Sčernjavičeva metoda
Drago Ščernjavič, šef sindikata državnih nameščencev, je izračunal, da bi že lahko nekaj dni financiral oziroma refundiral plače svojih članov, če bi stavkali. Drago ni za stalne grožnje s stavkami, ker se mu to zdi zloraba te metode sindikalnega pritiska. Prepričanje namreč, daje stavka resnično skrajna oblika sindikalnega boja, ki jo je treba uporabiti res takrat, ko so dejansko izčrpane vse druge možnosti-»Ko pa enkrat pride do stavke, potem ni šale«, pravi Drago. »Če bi namreč stavkali člani mojega sindikata, potem bi bilo to enako razpadu države. Celo Artur bi bil lačen...«
Kuli
potreboval.
NAGRADNI SKLAD
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787;Trgovina: HalaTivoli.Ce-lovska 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo.
Knjigo (otroška slikanica) Oblak, mlinar in pobeglo zdravje - Tomaž Vrabič iz Škofje Loke. Delo je njegov knjižni prvenec. kije vzbudil veliko zanimanje.
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.