ZAJAMČENE CENE ŽITA
Z tikazoni državinega 6«kretarja za ibla-govai promet o zajaanoeni^ cemaii žita so zajjatovljeme aajaaioetne oene žita letine W5? iji 1958 vsem zadpužiuim orgainizaci-jam, kmetijskim ,posesitTom, 'kmeokim ob-dek>va'LnJiin z&druigaim ter ekonoinii jam JanetijsikiJi zadriig. 't& pšenico je dolo cema cena 36 din za kig, za rž 30, a za omes, ječanen ia koruzo 31 diu aa ikg.
Ta določitev cen omogoča km«tijiskiim orgaBizaoijam umvgo iboli si^urao p»slo-yanje, kaikor j« to bilo dois.tej. Kolukor JOaetijsike zadrage, km«tij&ka posesitva, knaieake oJbdeLovailtoe zadrage in eJcouo-mij« ine do6e*eio ugodnejfi« pooiudie, eo uprardčen.e zaiitevati od Z?eane dureikoije za prehrano. da odkuipa ponjujotte Jcoliči-ne žita po cenaih, ki jdJi je določil uJtaz o aajajneenih ceuah žita.
Določ-itev cea žifcu je uov iustriuueat Doslej se je uporafcljal si^Jem predipiso-Taaja oen, a y aadnj;iJi letii tudi sistem dogovorjenih cen za uakatere ikmetijsjke pridelke, da bi &e cau« yzdržtde ua Ti-iaai, ki u&treza zasAiužkom delavoeT iu uslužbejioev. Zaradi pKTnajbuega kmetij-stega pridelka oi> čedalje inočniejšem ,po-?pra*evanj>u po 'kmetij-sikih prideilkih &e-je pri nas uveljaTljala težnja po podra-iitvi žita. SeLe v 1. W% se ie za^čel polo-žaj jia tržJšču spreminiati. Ta spremeimba je prišla do izraza tako, da se je nekaj 'kmetij&ki'h prideLkov pojavido v 4.011«-nah, ki jih naš tnjf pri sedamji organdza-
ii prometa wi mogal sprejeti po cenah, krijejo proizvodne etroške. Zadnus1« so io oiKrutile naj.bolj lelošnjo poinlad. Lani so odkupovale pšeniico j.n koruzo po do-govorjeoiJi cenaii. V prvih mesecih leta 1957 pa je iprišlo do nagle^fa ziriižauja oen, <ako da niso mogle prodati žita, ki so ga ianel«. V tem razdobju so iinele samo za-dnužne organizacije v Vojvodini v sTOJih •kiadiščiih približno 2400 vagonov nepro-daue koruze. Oeprav so zadruge okrepile prizadevanje, da hi tržišče absorbiralo t€ količine koruite, ji,m to ni uspe-lo, ker ¦ je bila njihova tomza nuiago dražia ka-kor pa koriiza na tr^u.
Tako je zadružnim orgainizacijam p>re-tila stalua neigotovost v posloviitn.ju. No-sile so vse tTegamje naglega zn.iževanja cen in težavaejše prodaje žita. Posledica takega 6.tanja je biila, da so se zadruge Tčasih izmikiaLe odikapovainjm, ker je po-lnenilo gospodarsko negotovost in omogo-dalo fioanone izg^uibe.
PraT v avezi s tem bo uredba o za.iam-fenih cenah prispevala k ureditvi iržlšča ier k orffaimzira.ti.ju in krepitvi koopera-cije na tem podToč.j<u. Zavamvaine cene andijo zadrusram gtrtovost Pri skliepamju pogodibenih razmcnij z iridiividualBiaii proizvajalcd. S tani bodo zadruge rešene tvesa.nja. ki se ie pojavljato prejšnja le-ta. kontraliiranje žita t>a *e bo zelo okre-piilo in razširilo.
V uikaiZ.u določeoe cene veljajo za ka-korost žita. ki }e določena v ukazu o do-ločanju cen za naikup mlinsikih in mla-tilniških meric, liin to za _fra.uko vag<«) pogiodbena posta.ja prodajalca. framko skladišče že:lez,nišike postaje prodaj&l-ea a>li sklad':š<Se poofclaščenega podietia ali mlina. V lo ceno eo -vračunaini tudii stro-Ski vsikladiščenia in shrambe blaga po (rospodarskih orffanizacijaih. toda samo za prrih 30 fLni od tbtexa dne. ki> w> skk-
njiani pogodtbi zadmžne ong&mzacije, -kmetij&ka posestva, izadrmge, ekanornije ponudiijo ži-to DiLrakciji <ia prehraao.
Za tiste količine žita, ki jih mora Di-rekcija za prebramo prevzeti, ,L&h>ko po-oblasti posamezme kmeti.js.ke orgaasizaci-j€, -cla jiih. kupijo ua njen ra-čuu.
Višina zajamčeoiiii cea je na ra.v»u se-danjih traaih oen in je zek> ugodna. To-rej pooiiemijio zavarovane oeitie spodl>ud<> zadruigam ia dmiKiiin .p-roizTa-jaikem, da se z Tečjami djiTesticijaimii in delom trudijo, da iri povečaild ptideletk žita.
Ukaz o zajamoenih cemah žita letine 1. 1907 ia 1958 j.e prišel kot prvi ukrep v sistemn zajamčenah cen tiaetij&kih pri-delko-v. Razvoj tržišta bo verjetno prrve-del dt> tega, da ae bo ta »istem osta.1 sa-mo Pri žitu, iemv&č da bodo zaTaroTane cene aajel« tadi dru^e kmeti'jsk.e ppi-delke.