Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 16. julija 1939. Štev.29 Cena 1 Din SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. I tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Zapelani bratom i sestram pri Baptistaj Amerikanska luteranska lo- cinka, zvana Baptisti, se je za- čela širiti najprle v Medjimurji poleg Čakovca, zadnji čas pa v sobočkom srezi predvsem med j evangeličanci. V Medjimurji je pretežna večina zapelanih že spoznala zmoto i prišlo nazaj k pravoj Kristušovoj cerkvi, h ka- toličanskoj. Ta kriva vera se naslanja na sv. Pismo po lastnoj razlagi. To pa Kristuš sam prepovedava, ar je on sam, večni Bog razla- gao vučencom sv. Pismo i samo tak so je razmeli. Zmislimo si samo na dva vučenike, potüjo- čiva na Vüzem v Emmaus. Pri- znala sta, da je v njima gorelo srce, gda njima je Jezuš razte- gao Pisma. On, njegov sv. Düh, ki je nareküvao reči sv. Pisma, samo on je pristojen, da v pra- vom pomeni razloži visoke reči sv. Pisma, nikdar pa posamezni človek. Kristuš je pa to oblast predao svojoj kat. Cerkvi, šteroj je za glavara postavo sv. Petra. Tomi je z svojov vsegamogoč- noj rečjov odkrito i odločno po- vedao, da na njega zida svojo cerkev i da to vrata peklenska nikdar ne premorejo. Samo svo- jim apoštolom, voditelom svoje cerkvi je pravo: Sv. Düh vas navči na vse. Ne pa,dao te oblasti niednomi posameznomi človeki, od šteroga pravi isti Bog: vsaki človek je pa lažlivec. V božih re- čaj, v Kristušovoj veri je jedini va- ren tolmač sv. Kat. Cerkev. I ravno to zametavlete, bratje i sestre v krivoj veri Baptistov. Kristuš je javno povedao, da ki njegove cerkvi ne poslüša, je pogan i očivesni grešnik. Vi je pa ne po- slüšate. Nad vse hvale vredno je, da ščete pokorno živlenje živeti. To je Kristušova zapoved. Ve on pravi: če se ne spokorite, se pogübite. Vi pravite, da se po spovedi vnogi ne spokorite, ostanejo isti grešniki, kak so prle bili, vi se pa po ponovnem dü- ševnom krsti ščista Bogi posvetite. Da se vsaki grešnik ne spokori po spovedi, vsi Znamo i vsem tem Kristušova Cerkev jasno glasi, da je njihova spoved ne- valana i jo morejo ponoviti i na pot pokore stopiti. Pa če so nešterij ki se ne spokorijo, jeli pa sto i sto mili- joni katoličancov ne živejo lejko pokorno, svetniško živlenje?! O ne iščite vi v plevaj obrambo za svojo blodnost, iščite vi v zrni, v dobrih, svetih dühovnikaj i vernikaj svoje zmote Obsodbo. Kak Strahovita zabloda je zatajiti Kristušovo vero zavolo nešterih slabih katoličancov, po zgledi dob- rih katoličancov se pa ne ravnati! Dragi bratje i sestre v lo- činki Baptistov, ne pozabite, da brez zveze s Kristušom, ki je mogoča samo v kat. cerkvi; vaše pokorno živlenje nikaj ne vala pred Bogom. Kristuš je jasno povedao, da ne pride tisti, ki pravi Gospod, Gospod, to je ki Kristuša za Boga spozna, v nebo, nego ki spuni volo Božo. Ta vola je pa Kristušovo vero v ce- loti sprejeti i jo verno spunja- vati. Ta vera je pa položena je- dino i izklüčno v kat. cerkev. Sem hodite zato bratje i sestre, i tü se dajte voditi po gorečih dühovnikaj, pa najdete Kristu- šov mir za svoje düše na tom i drügom sveti. Bodite toplo po- zdravleni, Jezušova cerkev vas čaka z odprtimi rokami. (TSJ.) Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenske škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Potomstvo. Potomstvo je plemenit sad, ki ga sam Bog daje zakoncema: „dar Gospodov so sinoviˮ. (Ps. 126, 3.) Blagor roditeljem, ki sprejemajo ta vzvišeni dar iz božjih rok. Soproga morata v zakonu zasledovati tiste namene, radi katerih je Bog ustanovil zakon: Prvotni namen je ohranitev člo- veškega rodu, ki naj slavi Boga. Glede tega moli tako lepo po- božni Tobija v Stari zavezi: .Ti, Gospod, veš, da ne jemljem žene radi strasti, ampak iz ljubezni do potomstva, v katerem naj se blagoslavlja Tvoje ime iz vekov vekeˮ. (Tob. 8, 9.) V svetlobi te lepe molitve spo- znamo, da so otroci resnično v blagoslov. Ali ni divna slika, ki jo s pesniškim zanosom pred- stavlja psalmist, govoreč o dru- žini z mnogimi otroki: .Tvoja žena kakor rodovitna trta ob tvoji hiši, — tvoji otroci kakor oljčne mladike okrog tvoje hiše. Glej, tako se blagoslavlja, kdor se boji Gospoda.ˮ (Ps. 127, 3—4.) Šele z otroki se zakonska zveza izpopolni: v otrokih vidijo starši nadaljevanje svojega last- nega življenja. Otrok je slika in podoba očeta in matere, zato starši že po naravi tako vroče ljübijo svoje otroke. Zakonci, ki si ne želijo otrok, tudi sebi ne želijo dobro. Po- dobni so drevesu brez sadu, po- dobni evangeljski smokvi, o ka- teri govori gospodar: „Iščem sadü na tej smokvi, pa ga ne najdemˮ. (Luk 13, 7.) Nezado- voljen s tako smokvijo, zapove na to gospodar: „Posekaj jo! Čemu še zemljo izrablja?ˮ Zakonci, ki ne izpolnjujejo namena, ki ga je sam Stvarnik dal zakonu, grešijo proti Bogu, ker prelamljajo njegovo svečano zapoved. Taki grešijo tudi proti sa- mim sebi, kajti radi neke doz- deva ugodnosti, ki jo iščejo v mladih letih, se oropajo najlepše utehe in zadovoljnosti v svoji starosti, utehe, ki jo nudi pogled na dorasle otroke in ljubeznive vnüke. V starosti morajo večkrat namesto svojih otrok jemati k sebi tuje ljudi, in gledajoč na svoje premoženje, morajo se Vprašati: „Kar si pripravi!, čiga- vo bo?„ (Luk 12, 20.) Grešijo proti samim sebi tudi zato, ker si onemogočijo najglobljo srečo družinskega živ- ljenja. — Družina, urejena po božji zamisli, pomeni košček raja, ki ga je Bog pustil člove- štvu takrat, ko je izgnal prva dva človeka iz njega. Otrokom je Bog dal zapo- ved, da morajo svoje starše spo- štovati, ljubiti in ubogati. Kake globoke radosti so oropani za- konci, ki se odrekajo potomstvo ter po svoji lastni krivdi nimajo nobenega ali pa samo omejeno število otrok, ki jim slajšajo živ- ljenje s svojim spoštovanjem in svojo ljubeznijo. Oropajo se tudi posebnega blagoslova, ki ga je prinesel dru- žinam božji Sin Jezus Kristus, ki je svojo mladost, svoja najlepša leta preživel v okrilju nazareške drüžine. S tem je Gospod Jezus posvetil drüžinsko življenje, za- služil krščanskim drüžinam ne- izčrpljiv vir milosti ter nas s svojim lastnim zgledom učil, ka- ko moramo čuvati in izpolnjevati četrto božjo zapoved, da si na ta način ohranimo nespremenjen Vsaj del rajske sreče. Zakonci, ki so po lastni krivdi brez otrok, grešijo obe- nem tudi proti Cerkvi, proti dr- žavi in proti svojemu lastnemu narodu. (Dalje.) Razgled po katoličanskom sveti. Švica. Predsednik švicarske republike Filip Etter je obiskao te dni glasoviti samostan Einsie- deln. Pri tom obiski je bilo na- zočih dosta cerkvenih i svetskih dostojanstvenikov. Po sv. meši, štere so se gostje vdeležili, je apat Staub pozdravo goste i se zahvalo za visiki obisk. Nato je predsednik republike v svojem govori poveličavao velike zaslu- ge samostana Einsiedeln i se zahvalo svojim starim vučitelom. Bio je najmre gojenec i vučenec Samostanske šole. Francija. Od 9. do 12. ju- nija se je vršilo veliko romanje francoskih vojaških i civilnih le- talcov v Lurd. Letos je že tretje leto, kak se vršijo ta romanja. Romanja so se vdeležili piloti, njihovi starši, drüžine i svojci ponesrečenih letalcov. Na letoš- njem romanji so vdeleženci po- sebno prosili Lurdsko Devico, naj podeli i ohrani mir. Boj proti slabomi tiski v Ameriki. Msgr. Noll, predsednik škofijske komisije za razširitev dobroga tiska, je sestavo poročilo, ki pravi, da je v Zdrüženih dr- žavah Amerike 450 redno izha- jajoča nepoštenih listov. Da so listi zaistino slabi, dokazüje dej- stvo, da so vlade Kanade, Au- stralije i šče drügih angleških dežel prepovedale uvoz več kak sto časopisom. Amerikanska Pošta tüdi odklanja takše pupli- kacije, zato je založniki odavlejo po trafika j i na žel. postajaj. Zato so škofje sklenoli, da or- ganizirajo dobro misleče katoli- čane v boj proti vsemi, ka je slaboga. Nešterni se tomi upi- rajo i pravijo, da se s tem ome- jüje sloboda časopisom. Tem pravi msgr. Noll: „Kak država prepovedava vživanje opija, ki je čemer za telo, tak mora Cer- kev prepovedati to, ka je čemer ne samo za telo, nego za düšo.ˮ To zatiranje slaboga tiska pod- pirajo škofje, pa tüdi nekatoli- čani, posebno vučitelje i polici- ja. Škofje so začnoli tüdi orga- nizirati knigarne, ki bodo oda- vale samo dobre časopise. Te majo to označeno na tabli. Lüs- tvi pa naročajo, naj küpüvle samo v teh knigarnah. Polska katoličanska mla- dina. Tüdi na Polskom pristo- pajo akademiki za Vüzem k sküpnomi sv. obhajili. Letos se jih je vdeležilo vüzemskoga sküp- noga sv. obhajila 16.000. Gde nega vere, ženja praznoverstvo. V Chicagi ma šatringa, praznoverje i prorokü- vanje velko žetvo. Tü žive 150 jezero lüdi tak, kak njim povejo proroki, zvezdogledi i drügi na- povedovalci preminočnosti. Nad 2.500 lüdi zaslüži vsaki den več kak 20.000 dolarov, to je 900 jezero din, na račun teh šatrin- garov. I vse to se godi v sredi najboleprosvetlenoga 20. stoletja. Španjolski legijonari pri sv. Oči. 2. julija je sv. Oča spre- jeo 3000 Španjolski legijonarov z ministrom za zvünešnje zadeve don Ramanom Serranom Sunjer, vnogimi generali, oficeri i bolni- čarkami. Legijonari so navdüšeno pozdravlali sv. Očo, ki njim je Španjolski govoro i se njim za- hvalo za vse trüde, štere so pre- stali za katoličansko cerkev i vero. Sv. Oča so vsakomi od navzoči za dar poklonili čislo i svetinjico. Med blaženo so spisali sv. Oča v cerkvi sv. Petra z ve- likov slovesnostjov 18. junija Emilijo de Vialar. Naj nova bla- ženica prosi Boga za nas. Nemčija. Goreči katoličani, naj zabranijo širjenje nove po- ganske vere, so začeli z goreč- nostjov širiti sv. Pismo. Biblijo i Novi zakon so razširili v miljon i 300.000 komadaj. Jako se širi tüdi dobra katoličanska kniga za dühovno čtenje „Gotteswort im Kirchenjahrˮ (Boža reč v cerk- venom leti), v šteroj knigi so za vsaki den spisani krščanski na- vuki. Drügi narodni kongres socialne akcije. V Ameriki se je završo 14. junija v Clevelandi. Spravišča se je vdeležilo 40 püš- pekov, 5000 odposlancov razni drüštev i naroda sküpno 8000. Namen spravišča je, delavsko pitanje rešiti na podlagi okrož- nic papovi. Cela ves se je povrnola v katoličansko vero na Ki- tajskom. V prefekturi Idoshien se je cela ves javila za sprejem v katoličansko cerkev, v šteroj vesi je na sjotine drüžin. 20 drü- žin je že krščenik, ostale pa se pripravlajo. Poleg te vesnice se še 6 drügih vesi pripravla na sv. krst. Francoska. Meseca oktobra od 24—29. dneva se obdrži v Valenciji 15. narodno spravišče za dühovniška po- zvanja. Namen spravišča je: iskati, pod- pirati i odgajati mladence, štere Bog za dühovnike zove. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencov iz Slov. Krajine. Rantoša Franc, Mostje 84 Pisali smo na izseljensko poslan- stvo v Düsseldorf, da se Vam pošle pokojne hčeri obleka i 220 RM. Törnar Eufemije mati, Čren- sovci. Vaše hčeri naslov v Fran- ciji je: chez Mr. Massemin Leon, Bayenghen les Eperlecques, par La Recousse, Pas de Calais. To je javilo županstvo, šteromi je Zednim vaša hči povedala, da tri mesece od vas ne dobila nik- šega glasa. Vučko Ignac i tovariši, Sr. Bistrica. V Parizi smo urgerali, da vam peneze Zagrebečki ko- misarijat taki izplača. Javite drü- žbi, če naskori penez ne bi dobili. Žitek Peter i Mesarič Štefan, Ižekovci. Javili smo izseljenskomi odposlanstvi, da sta vašivi za- volo slabe hrane zbetežale i spravlenivi v bolnišnico i smo zahtevali, da se na stroške de- lodajalca spravita domo. Bolgarija se je odločila. Kjuseivanov, predsednik bol- garske vlade je skoz Beograd odpotüvao v Berlin, gde so ga slovesno sprejeli. V Beogradi se je prle pogovarjao z našim zvü- nešnjim ministrom dr. Cincar Markovičom. Oba sta dala izjave od prijatelstva med Bolgarijov i Jugoslavijov. To potüvanje bol- garskoga min. predsednika v Ber- lin pomeni, da se je Bolgarija odločila za osišče Rim — Berlin. To pa zato, ar Romunija ne štela del Dobrudže, gde prebivajo Bol- gari, odstopiti Bolgariji i ar Grčka ne štela dovoliti Bolgariji do- hoda do morja. Nemci se selijo. Nemška vlada se je spora- zumela z italijanskov gledoč na Nemce v Tiroli. Ti Nemci za- püstijo Italijo i se priselijo v Nemčijo. Istotak misli Nemčija preseliti Nemce iz Romunije i Madjarske. Nemško državlanske Gdanski. Nemčija namerava vsem Nemcom v slobodnom mesti Gdansk podeliti nemško držav- lanske i na te način razpolagati z prebivalstvom Gdanska. 2 N O V I N E 16. julija 1939. Nedela po Risalaj sedma. Tisti čas pravo je Jezuš vu- čencom : Varte se krivi prorokov, šteri prihajajo k vam v ovčenoj obleki, znotra so pa zgrablivi vučje. Po njihovi sadaj je bote spoznali. Je-li berejo s trnja gro- zdje, ali z oseta fige? Tak rodi vsakše dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi sla- boga sada i ne slabo drevo dobroga sada. Vsako drevo, štero ne rodi sada, se poseka i vrže v ogenj. Zato po njihovih sadaj je bote spoznali. Ne pojde vsaki, ki veli meni, Gospod, Gospod, v kralestvo nebesko: nego, ki spuni volo Oče mojega, šteri je v nebesaj, tisti pojde v kralestvo nebesko. (Mataj 7, 15-22.) ♦ Gospod je najprej znao, ka se bo godilo njegovoj Cerkvi. Za svetlostjov pride senca, za zdravjom beteg, za jakostjov hü- dobija, za istinov pa laž. Tak je znao, da bodo prišli k vernikom za apoštoli, štere pošila Kristuš, drűgi, štere On zove za lažlive proroke. Krivi, lažlivi proroki priha- jajo v ovčjih oblekah. Ovčice so krščeniki. V ovčjih oblekah Pri- haja, što se na zvüna dela krš- čenika. Takše skažlivstvo je ne- varno. Što ne pazi, skažlivca ne spozna i se ga ne čuva. Tej Skažlivci se zovejo zgrablivi vuč- je, ar majo namen razdreti krš- čansko vero. „Po sadi te je spoznaliˮ. Krive proroke je lehko spoznati. Nikaj ležej ne spoznamo kak osit i trnje. Človek bi mogeo biti jako nespameten, če bi s trnja pričaküvao grozdje i fige z osita. Tak je z lažlivim! proroki. Lehko je spoznati po njihovom deli i živlenji. Od njihovoga živ- lenja piše sv. Paveo: „Znana so dela mesa: nečistost, razvüzda- nost, pohotnost, malikovanje, so- vraštvo, svaja, nevoščenost, če- meri, nesloga, strankarstvo, vmori, pijančüvanje parovnost i drüge takše reči.ˮ Grozna vrsta grehov, ki vse- skoz sprevaja krive proroke od njihovoga rojstva do groba. Pa pogledati je trebe dobro ! Človek se ne sme dati vkaniti od spi- sov i navukuv teh lüdi, ki na- padajo kat. Cerkev pa si od njene dühovščine zmišlavlejo vse mogoče hüdobije, da bi tak obr- nili pazlivost lüdi od sebe. Jako nevaren nasprotnik Cerkve je bio francoski modri- jan Voltaire. Stavo si je za cio svojega živlenja, zatreti katoli- čanstvo. On je tüdi večkrat pri- poračao, da trbe lagati pa li la- gati. Malo pred njegovov smrt- jov so v Parizi vprizorili edno njegovo nesramno igro. Lüstvo njemi je ploskalo pa izročilo lepi venec. Te je že slavni državnik De Maistre napisao od Voltaira Obsodbo za večne čase: Dnes je Pariz venčao moža, šteroga bi v sodomi kamnjali.- Kristuš je trs, vejice, ki no- sijo grozdje so verniki, ki so z Gospodom zdrüženi na sv. križi. Figovo drevo, ki nosi sladek sad, je sv. Cerkev. Zato trbe grozdje iskati pri Kristuši i figov sladek sad v sv. Cerkvi. Trnje pa je v sv. Pismi znamenje greha. Zato sta trnje i osit podoba grešnoga, živlenja. Grešno živlenje ne rodi dobroga sadü i na njem se naj krivi pro- roki spoznajo. Bolgarsko - Jugoslovenski pogovori na Bledi. Na Bledi so se vršili dva dni pogovori med bolgarskim predsednikom vlade, ki je prišo z Berlina, i našim zvünešnjim mi- nistrom od političnoga položaja. Drüga obletnica smrti Dr. Antona Bonaventura Jeglič. (1850—1937.) Kda je svobodomiselstvo štelo Omajati vernost slovensko- ga naroda i njemi tak vzeti naj- dragocenejšo svetinjo, te je Bog dao tomi malomi slovenskomi narodi vodnika, ki ga je vodo dale po pravoj poti, po poti ver- nosti, kneza i škofa dr. Antona Bonaventura Jegliča. I kda je te mali slovenski narod bio boj za svojo svobodo, je škof dr. Jeglič stao v prvoj bojnoj vrsti. Škoro Polovica osemdesetosemletnoga živlenja Jegličovoga je bila iz- klüčno posvečena deli za poglo- bitev verskoga živlenja i za na- rodno osamosvojitev Slovencov. Živo je za čast božo i narodovo pravico... Na nebi slovenskoga na- roda, koliko je bilo svetlih zvezd, ki so nam pokazale pravo pot i nas, s svojov svetlobov šče vodijo po njej? Na prste bi jih našteli, a bili so velikana Slomšek, svet- oski naš škof, Mahnič, ki je z načeli razsveti istino, Janez Evangelist Krek, ki nam je po- kazao pot socialne reforme. I njim se pridržüje kak štrti veli- kan, ki je spadno sredi dela, za svoj katoliški narod i odišeo, da bo, kak vűpamo, šče dele molo za nas, dr. Anton Bonaventura Jeglič, bivši škof Ijubljanski i naslovo nadškof garelski. Spo- min na toga očo slovenskoga lüdstva, velikoga dühovnika Slo- vencov, naj oživemo v naših srcaj pri drügi obletnici smrti. Jegličova živlenjska pot. Dr. Anton Bovaventura Je- glič se je narodo 29. maja 1850. v Begunjah na Gorenjskom (ne deleč od Bleda). Bio je sin kmeč- kih staršov. V jesen 1. 1859. je prišeo v šolo v Ljubljani, v je- sen 1861. je stopo v gimnazijo. Od 1. 1862. do mature je bio gojence Alojzijevišča, katoličan- skoga dijaškoga zavoda. L. 1869. je napravo maturo z ódlikov. Nato je bio kak bogoslovec štiri leta v ljubljanskom bogoslovnom semenišči. V mešnika je bio po- svečeni 27. julija 1873. Nato je odišeo na Dunaj v zavod Avgu- štinej i je 1. 1876 postano dok- tor bogoslovja. Nato je postao kaznilški kurat v Begunjah. L. 1878. je nastopo slüžbo podvodje v bogoslovnom semenišči v Lju- bljani i včio je bogoslovce cer- kveno zgodovino, pravo i dog- matiko. V tom časi je pisao že leposlovne sestavke i apologe- tične članke proti svobodomisel- stvi (1. 1870-1873). L. 1882. je v Sarajevi po- stano stolni kanonik, upraviteo stolne fare, od 1. 1890. dele pa nadškofov generalni vikar (splo- šni namestnik). Postao je sara- jevski pomožni škof i je bio 12. sept. 1897. posvečeni kak nas- lovi škof siuntski. Po par me- secih prebivanja v Sarajevi je že predgao i pisao po hrvaško. Za redovnice je prestavo premišla- vanje v 4 knigaj, pisao v »Vrh- bosno* članke bogoslovne vse- bine. Od Sarajeva se je poslo- vi 3. maja 1898., kda je postano knezoškof ljubljanska kak nas- lednik škofa Jakoba Misije, ki je postano nadškof v Gorici i sled- kar kardinal. Velikansko delo je včino v ljubljanskoj škofiji z organizira- njom delovanja i živlenja, dühov- nikov kak vernikov, v slovenskom narodi pa kak podpirateo šolstva, braniteo narodnih pravic, kak pi- sateo knig versko i verskovzgoj- ne vsebine. Napisao je vse vkü- per do 100 brošuric i knig. Oživo je škofijske sinode (zborovánja dühovnikov); sam je je vodo štiri. Neprestano je pri- poračao misijone po faraj, Mari- jine drüžbe i vpelao vedno če- ščenje Olt. svestva. Bio je düša številnih katoličanskih shodov i veliki prijateo orlovska, Krščan- ske socialne zveze i izobraževal- nih drüštev. Kak svoj velikanski spomenik si je zapüsto v zavodi sv. Stanislava v Št. Vidi nad Ljubljanov, šteroga je dao pos- taviti i 1.1905 v njem otvoro prvo slovensko gimnazijo. V agitaciji za majniško deklaracijo iz T. 1917 je Jeglič pozvao zastopnike vseh slovenskih strank, da so sküpno ž njim podpisali pritrdimo izjavo. Kda so Italjani segali po Sloven- skoj zemli, je odišeo v Pariz i London, da pridobi prljatele za slovenski narod. V trdom deli so pešale nje- gove telovne moči, čiravno je bio njegov düh ešče izda gibčen, bi- ster i čili. Morao je dobiti za svojo düšnopastirsko slüžbo po- močnika, ka se je zgodilo 1.1929, kda je Zdajšnji Ijubljanski škof dr. Gregorij Rožman postano škof koadjutor (Pomočnik), škof Jeg- lič je za leto dni, 1. julija 1930. prepüsto škofijo svojemi pomoč- niki. Postano je naslovni nad- škof garelski i naselo se je v Gornjem gradi v Savinjskoj do- lini, kde ma ljubljanska,škofija imanje. Živo je tam v samoti, a na slovenski narod ne je poza- bo, nego je sledio javnomi živ- lenji i vsikdar s krepilnov reč- jov podpirao vsako delo v ha- sek tak lüblenoga slovenskoga naroda. Jeseni 1935 je našeo novo prebivališče v samostani očetov cistercijanov v Stični na Dolenjskom. V samoti tihoga samostana je čakao zadnje dni. (Dale) G. Benko Jožef 50 letnik. Gospo industrijalec i bivši narodni poslanec g. Benko Jožef, obhaja 50 letnico svojega rojstva. Gospodi Benki kak javnomi de- lavci Slov. Krajine i veleindus- trijalci, ki je z svojov darovit- nostjov podpirao ne gledoč na versko pripadnost siromake, kul- turne i socialne ustanov/;, iz srca Želemo: Bog ga živi duga leta i blagoslovi njegovo delovanje na düševni i časni hasek njegov i našega naroda. Dobrota je največja privlačna sila na svetu. „Za razveselitev samega sebe potrebuje človek modrosti v dejanju, za veselje, ki ga hoče človek pripraviti bližnjemu, je potrebna dobrota* pravi Bone. (Lesebuch 191.) Stvarnik ne gle- da na denar in na mogočnost pri človeštvu, ampak ceni dob- roto in plemenito vedenje. (Péczely jun.) Da, dobrota je naj- večja privlačna sila. Veliki možje, ki so se odlikovan v tej ple- meniti čednosti, so vredni našega zanimanja, kajti postati dober ni lahko. Veliko samozataje in premagovanje je treba, da postane človek dober, potrpežljiv. Sv. Franc Saiezij nam o tem veliko piše in sam pravi, da ga je celo življenje ta boj spremljal. Pod dobroto tukaj ne mislim čüstvene prijaznosti, nemožate po- pustlivost, suženjske vdanosti, ampak oni možati toda ne na- punjeni nastop, ki se razodeva v slučajih, ko mora človek tudi neljube slučaje, ki se primerijo vsakdanjem Življenju, tako urediti, da ne dovoli krvi, da bi zavrela in si nad bližnjim našim dala duške vsej svoji nejevolji. Z eno besedo: človek mora biti „gospodˮ sebe in svojih čustev. Dobrota nam pokaže, do kake stopnje popolnosti smo zmožni razviti naše düševne sposobnosti. Kdor je zmožen samozataje, ta je zmožen pridobivati druge. Dobrota namreč daje nevidno moč privlačnosti. »Prijatelju dobro storiti ni tako lepo, kakor je škodljivo posebnega v nesreči za- pustiti, toda ne maščevati se n^d sovražnikom, četudi bi videl, da je priložnost na dlani, to je Plemenita dobrota.* To pravi že pogan, grški pisec Plutarch. Svetopisemskih rekov ne bom na- števal, slišimo jih od nedelje do nedelje. Sv. Zlatoust pravi: »Nič tako ne privlači srca kakor dobrota, Če je Stvarnik poslal dobroto z neha, je storil to zato, da z njo človeku pokaže pot nad zvezde k ne trn. “ Zlatoust postavlja dobroto nad čudeže. Sa- mo dobrota je pridobila svet za krščanstvo in dobrota krščan- stvo vzdržuje in pridobiva dandanašnji milijone v misijonskih deželah. Velik asket Faber piše: „Dobrota je sila, ki zamore storiti svet srečnim, dobrota nas približuje Bogu. Mnogi ljudje vzamejo s seboj v grob mnogo plemenitih čustev, Ili jih niso razvili, ker ogrevajoče „sonceˮ dobrote ni ogrelo teh čustev. Dobrota je često edini dokaz, ki ga ne zamore ovreči človeška prevzetnost. Sovražnih često nič tako ne vzbuja spoštovanja nego dobrota, s katero se mu približaš. „Srce ne razume no- bene govorice tako dobro, kakor ono od srca. Iz srca mora priti, kar na srce hoče vplivatiˮ, pravi Goethe. (Faust. U. Str. 225.) Najlepša dota, ki smo jo zmožni dati našim potomcem, je dota dobrega srca. Naš čas potrebuje veliko dobrote. Vse soci- jalne krize bi bilo konec, ko bi bila dobrota kraljevala v, na- šem času. Nevera v človeštvu bo minula, ko bo v srcih ljudi vzklila dobrota. Najponosnejši spomenik na svetu, postavljen še tako trdno, je minljiv, toda srčne dobrote ne uniči ničesar. Človek ni nikoli tako lep, nego ko je plemenit(Jean Paul). Ne maščevati se, to je plemenito. Sovragu skrivaj dobro delo storiti, to je nebeška plemenitost. (Klopštrek.) Maščevanje je de- diščin slabičev! (Körner. Rozamude, 5,3.) Bog je, ki je poklicao, da s sodbo maščuje naše sovražnike. (Schiller. Wilh. Teli. 4.3.) Dobroto deliti, jezo zatajiti se pravi: doseči najvišjo po- polno osebnost. Štefan Rous. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Lüdje so vreli od vseh kra- jóv. Svioni robci so šümeli i se lesketali v jütrašnjem sunci, mi- getale so nabrane janke. Ženske so v rokáj nosile molitvene kni- ge. Nemir, radosten smeh i gla- sen guč je je sprevajao. Prihajali so iz vseh vesnic pa far. Iz gornjih pa dolnjih kra- jov i šče s Preka. Dečki so ko- račili z razkapčenimi kaputami, z rokami v žepaj. Posamične vesnice so mele svoje čupore. To ali ono čuporo so zasrbele roke, da bi obračunala i porav- nata stare račune s čuporov, s šterov so se ravno srečali. Zvek- šega so se pripelali na potačaj pa je djali le strani po bližanji!! hižaj. Lüdje so si glasno pogu- čavali i ne mogli zadržavati svo- jega veselja, gda so se páli sre- čali stari poznanci, botrina pa rodbina. Tü pa tam si je šteri s cinkanjom na svojem potači delao tér med tov valovéčov vnožinov lüstva. Komedija se je nevtrüdno vrtela, kričeča muzlka jo je spre- vajala, šteroj je prednjačila frtata ladica. Včasih so se vozili na opasanih konjaj, kočijaj i pisanih ladjaj. Zdaj pa dečko ali ženska, ki z visikim hreščečim glasom zové mladino na komedijo, pri- me za tenki lanček, na šterom visi sedalo, te za časek zadrži, nato pa püsti i ti visiko zletiš, da ti skoro vzeme vso sapo. Včasih zna šteri pri tom nes- milene tresnoti v prednjega so- sida. Pri komediji se je nagrnilo največ decé, šteri so držali v žepi mogoče zadnji dinar, samo da do se šli šče ednok vrtit. Kodiši kre poti so molili na glas pa prosili mimoidoče edni od srcá, drügi skažlivo i se zah- valüvali za vsakši dar. Eden je meo leseno nog, drügi je bio brezi leve roké, tretji je bio slepi, štrti pa si je znankar sam tak gibčno podvino nogo, da bi zbü- do več smilenja pri lüdej. Vsa ta vodina lüdi se je prezvala se pa ta. Vsa cesta od cerkve pa do komedije, je bila náponi puna lüdi, da si si z žme- čavov delao ter med njimi. Edni so se stavlali poleg šatorov, gle- dali razpostavleno blago, primale težkali v roki, se pogajali i šli dale. Molitvene knige, čisla, kepe!, glendala, robčeki, vse je bilo znavešeno. Vse puno pisanoga cukra je biló, da so celo ose zavohale i silile kcoj. Nad vsem tem vrenjom pa so zvonili pa spevali zvonovje, da je njuva sve- tešnja pesem odmevala po rav- nici i se spreletavala nad tov vnožinov. Zvonar, v novom ob- leči i gladko obriti, je z velkov važnostjov hodo okoli i si je dnes vüpao stepsti za vüha kak- šega maloga huncvuta. Lüdje so prihajali pa odhajali v cerkev. Dnes je zaistino biló vse svetešnje: cerkev, glasi zvonov, lüdje pa cesta. Vsakši je pozabo na Vsakdenešnje skrbi i iz stotin obrazov toga lüstva je sijala sve- tešnja radost. Nazadnje je vküp zazvonilo z vsemi zvonárni za božo slüžbo. Breka je vtihnola i lüdje so pritisnoli proti predganici. Predga se je začnola. Ne- kelko menši plivanoš iz sosidne fare je stao na predganici, ob- lečeni v belo robačo i s knigov pred sebov. Bio je rdeči v obraz pa zdravih i naphanih lic, štere so njemi šče bole žarele od vročine. Z visikim glasom je gučao od nepremaglivosti pa trdnosti katoličanske Cerkve, štero ne bodo Premagala peklenska vrata; „... Na trdnoj pečini stoji katoličanska cerkev, trdno bo stala do sodnjega dneva, vsi nje- i ni sovražniki so se potopili íse bodo v morje svojih hüdobij. Gda človek gleda to ladjo, štera že devetnajststo let plava po morji, pa ne zgübila niti edne deske, te smo lehko mirni i brezi skrbi za njo. Pa čiravno je kakši slabi marinar na ladji ali kakši svitek starih, pozableni!! vož v koti, vse tonemre staviti pa zmen- šati te večne ladje. V denešnjih dnevaj, gda si mislimo, da se je denéšnji svet obrno od Boga, i se nám vidi, da ide mimo Cer- kve pa papo, kak mimo kamla na cesti, jasno vidimo, da té de- nešnji svet, čeravno nerad, more računati s Cerkevjov pa papom. Zato vse svoje sile naravnavajo na to, da jo spodkopqjo a nega je sile na sveti, štera bi jo raz- rüšila.ˮ Mogočno je grmelo iz nje- govih prs i se radüvao nad zma- gov Cerkve. Nato si je obrisao z rokov znojnato čelo i pravo dale: „Dosta preganjanja pa trp- lenja more prestati Cerkev. Ve je trplenja dosta na sveti. Več ga jé kak Znamo za njega. Ne obsije ga vsega sunce, lüdje do- stakrat skrivlejo svoje trplenje pred drügimi, tüdi sram jih je. Kelko vzdihov je na sveti, za štere zna samo noč, kelko skuz, za štere zna samo orošeni zglav- 16. julija 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Na podporo Novin je po- slao Ozvatič Štefan iz Francije 21 din. Bog povrni! Sprejem dijakov v Mar- tinišče. Vodstvo Martinišča ob- vešča stariše, ki bi radi dali svoje sinove dijake v Martinišče, da to kim prle sporočijo ali se pa sami oglasijo v Martinišči. Za- volo plačüvanja je najbole, da se osebno pogovorijo. Zavod je na- menjen v prvoj vrsti za dijake Slov. Krajine, zato pa naj bi se ti konči do zadnjega julija javili. Tisti dijaki, pa, ki so že bili lan- sko šolsko leto v Martinišči, naj tüdi sporočijo, če pridejo nazaj. Šolski uspeli dijakov iz Martinišča. Na konci premino- čega šol. leta je bilo v Martini- šči 101 dijakov. Od teh jih je zdelalo z odlikov 16, s prav do- brim 34, z dobrim 34; Ponavlalni izpit jih ma 15, ponašali do raz- red 2. Zaročila sta se gd. Ko- lenko Marica, vučitelica v Ba- kovci i g. Babič Matjaž, šolski upraviteo v Turnišči. Čestitamo. Sr. Bistrica. Premeščena je vučitelica ga. Kolšek Sabina v Središče pri Dravi i gdč. Ke- lenc Veronika v Bakovce. Gasilska četa v Črensov- cih se g. bani lepo zahvalüje za naklonjeno podporo v zneski 500 Din. Sprejem naših novomeš- nikov. V nedelo, 9, julija po- poldnevi so se vrnoli od svojega posvečenja iz Maribora domo naši štirje novomešniki, štere je narod z dühovščinov toplo spre- jeo i ki so obslüžili večernice i dali prvi blagoslov z Najsve- tejšim. Sprejemi so se vršili že na treh kolodvoraj i potem do- ma. G. Balažica so v Lendavi sprejeli g. župnik Bakan z kole- sarji, gasilci i Marijinov drüžbov, štera njemi je zaspevala dve le- pivi pesmi. Doma ga je sprejeo g. Berden i cela Hotiza. G. Gju- rana so v Renkovcih pozdravili kolesarje, ki so ga sprevodili do cerkve, gde ga je sprejeo z rečmi lübezni g. dekan Jerič i pozdra- vila Marijina drüžba i deca. Zadružni den v Medji- murji. Julija 9. se je vršo za- družni den v Belici poleg Čakov- ca, šteroga se je vdeležila po svojem tajniki tüdi hranilnice i posojilnica v Črensovcih, štera je pomagala leta dugo to i tüdi drüge medjimurske posojilnice. Posojilnica v Belici je obhajala te den svojega obstoja 10 letni- co i zednim se je vršo njeni občni zbor. Zadrugari medjimur- ski so se najprle zbrali v cerkvi i zadostni svojim verskim duž- nostim, zatem so pa obdržali spravišče, na šterom so govorili g. Gortan od ZZ. v Zagrebi i g. profesor Kuntarič. Za pred- sednika beliške posojilnice je zvoljeni Baksa Florijan, ki je meo z črensovskov agrarnov zadrugov i posojilnicov duga leta najprisrčnejše stike. Po spra- višči je posojilnica v Belici po- gostila v občinskoj hiši zastop- nike Povableni zadrug. Goščenje prav dobro so pripravile Vrle i prilične kmečke Medjimurke. Iz srca želemo, da se zadružna miseo vtrdi v Medjimurji na ha- sek dobroga naroda. Odborova seja Rafaelove drüžbe se je vršila 9. julija v Črensovcih. Poročala sta preč. gg. izseljenskiva dühovnika Ška- far Ivan i Camplin Ivan. Tajniško poročilo je dao g. Rous. Z Francije so se vrnili domo na počitnice g. Camplin Ivan, izseljenski dühovnik. Doma ostanejo do konca toga meseca. Naj njim dober Bog blagoslovi prezaslüžene počitnice. Ižakovci. Kralevskoj ban- skoj upravi se najtoplej i pri- srčno zahvalimo za svoto 3000 Din., štero smo dobili za delo pri nasipi v okraji Ižakovci. S tem nasipom smo velika vrata zaprli pred vodov, da ne bo več davala svoje valove k siromaš- kim hišam i vznemirjala naroda. Žižek Mihal. Kobilje. Preminočo nedelo je bila v našoj cerkvi lepa slo- vesnost. Naš g. dühovnik so us- tanovili za šolsko deco Marijin Vrtec. 80 malih dečkov i deklic je bilo te den Sprejetih v Mari- jin Vrtec. Bog daj, da bi ta deca pod Marijinim varstvom tak ži- vela, da bi njihova srca bila prave žive rože v vrtci Marijinom. Boji na mandžurskoj granici. Borbe med Rusijov i Ja- ponskov so vedno vekše i v boj segajo z obe strani vedno moč- nejše sile. Borbe se vodijo hitro i je gibanje vojske najhitrejše, ka jih pozna zgodovina na Dal- nom vshodi. Kak pravijo Japon- ska poročila, so Rusi zgübili že okoli 300 letal, to se pravi dve tretini vsega letalstva, šteroga ma Rusija na Dalnjom vshodi. Volitve v glavni odbor JRZ. Mesto dr. Stojadinoviča je ednoglasno bio v nedelo v Be- lomgradi zvoljen za predsednika JRZ stranke dr. Dragiša Cvet- kovič, predsednik vlade, za pod- predsednika dr. Korošec i za 2. podpredsednika dr. Kulenovič. Pri toj priliki je držao dr. Korošec lepi spominski govor od + dr. Spaha. Po soglasnom sklepi glav- noga odbora so izklüčeni iz stran- ke JRZ. sledeči poslanci: dr. Sto- jadinovič, Djura Jankovič, Ugrin Jokšimovič, Dušan Letica, dr. Niko Novakovič, Svetozar Stan- kovič, Svetolir Stankovič, Dobri- voj Stošovič i Dušan Priskovič. Zmed teh izklüčenih jih je že več nosilo ministrske časti, najvekšo pač dr. Stojadinovič. Takša je slava sveta. Na toj važnoj seji je bio tüdi dr. Klar, lendavskoga sreza poslanec. Kak kotriga glav- noga odbora je znova zvoljen. Fantovskim odsekom. Mladec s ponosom služi svo- jemu narodu in svoji državi. Danes imamo že svojo na- rodno državo Jugoslavijo! Imamo to, o čemer so samo sanjah predniki naši. Dosegli smo, v kar so samo zaupali voditelji naši prejšnjih stoletij. Naša država je sad stoletnih bojev, je sad pre- stanega gorja, krivic i trplenja. Ustvarjali so jo in jo ustvariti naši največji in najboljši možje. Zato je naša dolžnost, da mi ljubimo, da čuvamo to svojo dr- žavo Jugoslavijo. In mi jo hoče- mo čuvati, jo hočemo braniti pred vsakim sovražnikom našim, ker vemo, da nam je potrebna, če hočemo ohranjati in ohraniti svoje Slovenske svetinje. Vemo, da je potrebna prav tako Slo- vencem, kot tudi Hrvatom in Srbom. A le medsebojna sloga in enotnost nam daje zagotovilo, da bomo mogli zmagati vse na- pore in premagati vse nakane onih, ki bi nas mogoče radi vrgli zopet nazaj v položaj tlačanov in brezpravnih. Za nas Slovence, Hrvate in Srbe velja v polnem pomenu: kdor noče imeti brata za brata, bo imel tujca za gos- podarja ! Mladci! Mi smo ponosni Slovenci in odločni Jugoslovani. Iz tega ponosa naj raste odločno deto naše, s katerim bomo ču- vali svojo zemljo, svojo besedo, pesem, s katerim bomo gradili svojo kulturo. Hočemo graditi v trudu in znoju, polnem radosti, svojemu narodu in svoji državi slavo in čast ! Mladec je ves zavzet za svojo organizacijo. Slovensko ljudstvo je izo- braževala, slovensko in katoliško zavest je med Slovenskim naro- dom v veliki meri ohranjala in utrjevala vprav naša organizacija. Ko je bila pred desetletji usta- novljena, je bila ustanovljena prav s tem namenom. In potreb- na, zelo potrebna je bila že tak- rat. Mnogi Slovenske krvi so namreč izgubljali slovensko za- vest. Njih deto je v zvezi s tuj- cem rüšilo to, kar je slovenski narod v zgodovini s težavo zgradil in branil. Tuj jezik in tuja kultura je bila tem ljudem svetejša, kot materina Slovenska. Naša organizacija je že takrat uspešno nastopila proti takemu rušenju slovenskih svetinj. In kdo bi mogel danes prešteti tisoče in desettisoče raznih prireditev, kdo stotisoče predavanj, ki jih je prirejala naša organizacija v svoji preteklosti za našo mladino, za naš narod ! A vse to ogromno delo je vedno vršila le iz lju- bezni do svojega naroda, iz skrbi zanj in za njegov procvit in napredek. Bliža se veliki kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Povsod pri nas bi zdaj morali govoriti o Kristusu našemu Kralju: Kristus Kraljuj ! Kristus mora kraljevati ! Prav lepo nas pripravlja na kon- gres knjiga: APOSTOL KRISTUSA KRALJA. Knjiga je tako lepa, da je bila prva izdaja hitro razprodana in zdaj je izšla že druga izdaja. Knjiga tako presunljivo govori o veliki Jezusovi ljubezni do nas in o zaupanju, ki ga moramo imeti nanj. Navdušüje nas za velikodušno in požrtvovalno delo za Kristusovo kraljestvo in tako vzgaja apostole. Apostol pa mora biti vsak katoličan. Berite jo in širite posebno med člane verskih in katoliških društev. Cena je zelo nizka: broširana stane 10 din, po pošti 12 din; v plat- no vezana pa 16 din, po pošti 18 din. Pišite na naslov: Glasnik presv. Srca Je- zusovoga Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse i nformacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah I Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ Začetek šol. leta na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Na banov, kmetijski šoli v Ra- kičanu se začne novo šolsko leto dne 1, oktobra 1939, Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Šolsko posestvo obsega 97 ha obde- lüvao zemlje in 24.5 ha gozda. Na tej površini se goje vse kmetijske pa- noge v takem obsegu, da tvori zavo- dova kmetija zaokroženo gospodarsko enoto zase, ki zadostuje v dovoljni meri za teoretični in praktični pouk iz vseh kmetijskih panog, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva. Ob tej raz- vrstitvi panog si prisvojijo učenci ste- oretično naobrazbo tudi praktično zna- nje, da ga lahko po dovršiti šole s pridom uporabljajo na domačih posest- vih. Vsi gojenci stanüjejo v zavodu, kjer imajo, hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dob- rim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 Din do nájveč 300 Din. Prošnjo za sprejem (banovinski kolek 10 Din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 25. avgusta 1939. in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, od- nosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spri- čevalo o nravnosti pri onih prosilclh, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev. odnosno varuha (banovinski kolek 4 Din), da bodo krili stroške šo- lanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 Din), ki ra- čunajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na do- mačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejeto podporo. 7. Davčno ali Občin- sko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposred- nih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnino. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj Obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pri- stojnih sreskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste Prosilci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo in sreski kmetijski refe- rent v Lendavi. Ravnatelj: Ing. F. Mikuž s. r. Častna izjava. Jaz podpisani Mayer Dezider, trgovec in gostilničar Motvarjevci, s tem izjavljam, da so neresnične vse klevete in žalitve, ki sem jih Začetkom junija 1939 izrekal in razširjal v Ko- bilju in Motvarjevcih o Ferencek Mar- jeti, pos, v Kobilju št. 197, Gönc Ju- liji roj. Magdič, pos. Kobilje št 199, in o Gönc Veroni, roj. Gjeneše, pos, v Kobilju št 217. Preklicujem vse te neresnične obdolžitve, obžalüjem, da sem jih iz- rekel ter zgoraj imenovanne prosim za odpüščanje z zahvalo za odstop od kazenskega pregona. Mayer Dezider l. r. nik. Kak senca je trplenje, štero vsikdar sprevaja človeka kak ve- ren pes, ki ne laja vsikdar, pa li pomali brezi prestanka grizé. I što je tisti, ki se nájveč trüdi, da bi zménšao pa omilo to trplenje na sveti. Papa i njegovi dühov- niki. I zato preganjati pa klati dühovnike, ki so boži slüžabniki na zemli, ne bože deto, liki ša- tanova hüdobija, štera šče nigdi na sveti dozdaj ne prinesla lü- stvi haska, ešče menje pa sreče... Bodimo pa osvedočeni, da je nemogoče hoditi za Kristušom, da ne bi zádenoli v kriš. Ne mo- goče delati za nebesa, da ne bi divjao pekeo, da ne bi se proti postavlao šatan. Gda so apoštola Petra rázpnoli na kriš z glavov proti zemli, gda je vgašüvalo njegovo živlenje i njemi zastajalo Srcé, so šče šepétale njegova vüsta; „Gospod, ti znaš, da te lübim!ˮ Tüdi mi, iz lübezni do kri- žanoga Boga, radi prenašajmo vsakdenešnje težave i ne bojmo se nikaj, tüdi če se za hip za- kmiči nebo nad katoličansko v Cerkevjov. Mi nosimo s trdnim osvedočenjom v sebi zagotovilo Boga-Kristuša, šteri je pravo: „Ne bojte se, jaz sam z vami vse dni do konca sveta, Jaz sam svet premagao!' Amen.ˮ Nato je lüstvo zavalovelo. Vročina je bila velka. Ženske so si držale marelo nad glavámi. Lüdje so se zgrnoli v cerkev i se tak stiskali, da voda ne bi prišla do téo. Predgarove reči so se čü- dovito živo vtisnole v Jančekovo Srcé. Nekam omotičen je šö gori na dile. Čüdovito lepó je Janček igrao i ešče lepše i mehkejše so spevali pesmarje. Meša je minola. Lüstvo se je vsipalo iz cerkve. Ženske so si popravlale robce, štere so si zavolo vročine poveznole nazá- tanik. Lüdje so se gnetili okoli šatorov, gde so bilá razpostáv- lena velka pa mala srca z nek- šimi napisi i malimi glendalami na sredi. Vse poprek so bréčali, se iskali i zazavali botrino na obed, je vlekli za rokave. Botri- na se je eden časek branila, na- zadnje pa je li Šla: ka bi si pa mislili, če bi se na prvo reč vdali. Rabuka je bila čiduže vekša. Deca so ferlüžUa na kokoteke pa žvegle, se motovilila med no- gami starejših, da je je šteri zdaj pa zdaj znao kresnoti. Tr- govci so na ves glas dopove- davali lüdem, da majo najboše blágo. Kre grabe je škripao nekši štere na razglašeno frtataladico, da je vse cvililo v njoj. Od ko- vačnice je prihajala hreščeča mu- zika i vdarjanje na bobén. Janček se je stavo pri lec- tari i prebirao konje pa bábike za domačo deco, štera so se nagnjela okoli njega. Vse je obdélo. „Stlic, meni pa tisto čisloˮ, je pokazala Agica na venec, gde so bilé na niti napelane i nabra- ne rdečkaste kruglice iz lecta. Obeso ga njoj je na šinjek i pravo: „Če boš vrla pa rada mo- lila.ˮ „Bomˮ, i že odbežala ka- zat domo. Vsi so že dobili. Gda je plačüvao račun, je zagledno ne daleč Vinceka, Lizikinoga brá- čeka, šteri je rad vlekao palec v čobaj. »Šče ti hodi esi, da boš jahao konja domó", i njemi sti- sno konja v roké. »Samo pazi, da ti 'ne vujde", je pravo Janček za njim, gda je Vincek veselo odbežao proti domi. Janček se je potopo med lüdi. Naleto je na dekline. „Ka nam nikaj ne küpiš, bar kakše Srcé ?ˮ so ga obkrožile. „Ka ga nemate samé? Ve ste ga pa ne znam komi ódale, se jim je nasmehno. „Bog zna, če bi je šteo što i küpiti, Lizika bi že mela dobroga küpcaˮ so ga dražile. On nikaj ne odgovoro na to. Samo na tihom se je smejao. Gda je domá vrgeo kaput na posteo i ga obino hlad do- mače hiže, da se je prvi hip na- pravila kmica pred očmi, če je stopo notri, je najšeo pri stoli možaka iz sosedne vesi, s šterim so si bili v rodi. Pomali je pio vino i odščipavao vrtanke. „Bog daj, stricˮ, je stopo Janček k njemi i ségnola sta si v roké. „Ka pa bole ne pijete ?ˮ Natočo njemi je vino v kupico. „Ne sam ravno tak žéden, ali spar je takši, da se šče dnes zna kaj vlejátiˮ, se je brano. Bio je sühoga, čontenoga obraza i vtunjenih oči. „Lepó so predgali dnes, jeli?ˮ je za časek spregučao, „Lepó!ˮsi je vseo Janček. V misli so se njemi páli vrivale tiste reči, gda je predgar gučao od nepremaglivosti Cerkve pa od trplenja, šteroga morejo vzeti na sebe tisti, ki ščéjo slüžiti drü- gim. Ali ne bila to boža roka, štera je narahi, pa itak zadosta glasno klonkala na dverice nje- govoga srca? Ta roka naj bi ga prijéla za njegovo rokó i ga vo- dila na pot, kama šče zdaj sam ne vüpa, Zdaj stoji na križopotji, odked se cepijo ceste na vse kraje v svet. Doségamao se od toga ne spitavao. Osem let je hodo v gimnazijo, se včio, kak so zahtevali znatíželni Profesorje. Dosta včenjá je biló pa prišeo je den, gda je dao slovo tistim debelim židovom, za šterimi si je nabirao znanje i se páli na- poto v domačo ves. Srcé njemi je juvkalo, gda je pali prišeo med domače lüdi, gde se je, kak si je sam na tihom pripoznao večkrat, najbole počüto. Kak so zaplale njegove prsi i se globo- ko oddehnole! Nikaj se ne točo od drügih veških dečkov, delao je kak oni, se veselio ž njimi, hodo na proščenje pa v gorice, gde se je znao včasih malo natreskati. Rad se je povračao med svoje doma- če lüdi, ar je je lübo. Lübo je, mogoče tem bole, ar je poredci vido i je večkrat mogeo zapüs- titi. Gda je bio daleč vkraj od njih, v mesti, je mislo z lübez- nostjov na njé i te so njemi bili najbliže. Noso je v svojem spo- mini na nje samo to, ka je bilo dobro i zavolo toga dobroga, ka majo na sebi, je tak rad pozab- lao na telko hüdoga, ki ga je znalo doleteti v živlenji. Celó tisto slabo, ka ga je znalo doleteti od teh lüdi i ka bi inači žmetno odpüščao, je zdaj rad brisao iz srcá. Znao je, kakšo želo gojijo domači, vido je, s kakšov lübez- nostjov misli cela ves na njega. On pa stoji na križopotji cest... (Dale.) 4 NOVINE 16. julija 1939. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Polovična voznina za kongres dovoljena. Gene- ralna direkcija drž. železnic kralj. Jugoslavije v Ljubljani nam sporoča, da je prošnja pripravljalnega odbora za KKK, naj se vsem udeležencem kongresa dovoli znižana Polo- vična Voznina na drž. železnicah, ugodno rešena pod št. 51896|39 22, VI. 39. Udeleženci kongresa morajo pred odhodom kupiti celo železniško vozovnico in žel. obra- zec K 13 na podlagi kongresne legitimacije. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek s potrdilom kon- gresnega odbora o udeležbi lastnika vozovnice na KKK v Ljubljani. Udeleženci iz inozemstva kupijo na obmejni postaji celo vozovnico na podlagi potnega lista in kon- gresne legitimacije. Nadškof Zichy o kongresa. Nadškof v Kalocsi na Madžarskem Julij grof Zichy, ki je pokazal že prej veliko zanimanje za Regnum Christi, nam je poslal pismo, v ka- terem pravi, da se kongresa sam sicer ne bo mogel ude- ležiti, pač pa mu želi velikega uspeha in daruje v namene kongresa 300 P (pengö je približno 10 din) Obenem nam piše, da bo poslal na kongres nekaj svojih duhovnikov, med katerimi omenja gg. dr. Otto Angelija, dr. Jožefa Erdosa in dr. Gerarda Belona, prof. teološke fakultute. Vsem župnim uradom ! Te dni smo ponovno raz- poslali vsem župnim uradom kongresne lepake. Lepo pro- simo čč. gg. župnike, da jih izvesijo na vidnem javnem mestu. S tem budimo zanimanje med narodom za kongres. Pripravljajte! Kongresni odbor lepo, lepo prosi vse, ki jim je naložena skrb, da organizirajo udeležbo mladine, da pošljejo prijave čimprej. S tem olajšate delo odboru. Prijavljajte tudi druge udeležence za kongres. Po vseh župnijah smo že ponovno razposlali dopisnice kot prijavnico. Pošiljajte jih na škof ordinarijat v Ljubljano! Senzacija na kongresu. Senzaclja na kongresu bo Španska razstava. To je razstava o komunističnih lažeh in propagandi, ki so jo komunisti delali za svojo satansko stvar v muceniški Španiji. Razstavo vodi in prireja znani p. Jožef Legit iz Rima, urednik kat. informativnega lista „Lettres de Romeˮ. Takoj po koncu državljanske vojne je odšel v Španijo in si tam na lastne oči ogledat grozote divjanja komunistične vlade nad cerkvijo. V Ljubljani bo imel v razstavi tudi predavanje o Španiji. Ta razstava bo gotovo ena največji Zanimivosti na kongresu. Polnočnice po vseh ljubljanskih -cerkvah bodo na kongresu še posebna privlačnost. Vršile se bodo v noči od Sobote 29. na nedeljo 30. julija. S polnočnico, ki bo navadna tiha sv. maša, je združeno ljudsko petje. Pol- nočnice bodo dale kongresu le še bolj slovesno sliko. Že v naprej opozarjamo na polnočnice udeležence kongresa. Pohitite v kongresnih dneh v slavnostno Ljubljano in s svojo mogočno udeležbo počastite nebeškega Kralja, ki Mu Ljubljana pripravlja tako veličastne manifestacije. Iz Zagreba. Slomškovo prosv. drüštvo v Zagrebu je ustanovilo svoj Pripravljalni odbor za kongres KK. Ude- ležilo se ga bo njegovo članstvo v številu kakih 100 oseb. Prišli bodo v Ljubljano za zadnji dan kongresa t. j. 30. julija. Močno nas veseli, da bomo v svoji sredi pozdra- vili tako močno skupino vernikov iz Zagreba. Kongresne knjižice in znaki so pripravljeni za razpošiljanje po posameznih župnijah. Opozarjamo žup- nijske pripravljalne odbore, da jih bodo takoj začeli pro- dajati, ko jim jih bomo dostavili. S tem boste delo od- boru znatno olajšali in pospešili priprave za kongres. Veliki kat. list „Kulturaˮ, ki izhaja v Poznanju na Poljskem, kjer se je predlanskim vršil V. svetovni kon- gres KK, prinaša v svoji zadnji številki velik članek o le- tošnjem kongresu KK v Ljubljani. Obenem s člankom ob- javlja sliko kongresnega znaka. To nam da slutiti, kako živo se na Poljskem zanimajo za naš kongres. Največji italijanskl kat. dnevnik „L’ Avenire d’ Italiaˮ je 24, junija prinesel krasen članek o ljubijanskem kongresu KK. Zelo lepo in iaskavo piše tudi o Ljubljani kot kongresnem mestu. Pripravite se na sprevod. Ena glavnih točk na sporedu kongresa KK je sprevod v nedeljo 30. julija po- poldne. To bo sprevod kat. organizacij na Stadion, kjer bo zaključna slovesnost kongresa. Javnost bodi na spre- vod opozorjena že zdaj, da se nanj pravočasno pripravi. Natančnejša navodila bomo izdali in objavili v kratkem. Vsaka organizacija zase naj razmišlja, kako se bo spré- voda udeležila. V sprevodu morate nosti veliko Zastav in praporov. Kranjska dekanijaje dala prav za to priliko iz- delali ogromen križ, kakršnega so pred 100 leti prenašali Tirolci, in katerega bodo naši vrli Kranjčani nosili v glav- nem sprevodu vsak po svoje, kakor se mu zdi primerno. Gorečnosti in požrtvovalnosti ne stavljajmo meja ! Esperantisti in kongres Kristusa Kralja. Na po- budo Jug. kat. esperantske lige se pripravljajo tudi espe- rantisti na kongres KK. Predsednik lige g. Golobič Peter, ima v radiu vsak zadnji petek v mesecu 10 minut traja- joče predavanje o kongresu v esperantskem jeziku. Radio postaja je dobila zahvalne dopise iz štirih držav (Francije, Madžarske, Nemčije in Švedske). Jugoslov. kat. esperant- ska liga pa bo imela ob času kongresa svoj tretji občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 29. julija. Pozivamo jugosl, esperantiste, da se mednarednega kongresa KK v velikem številu udeleži. Ne odlašajte s prijavami! Osservatore Romano, vatikansko glasilo je na- šemu kongresu zelo naklonjeno. Prineslo je zgodovino kongresov KK, ki je bila napisana in mu odposlana na izrečno željo, sporočeno nam iz Rima samega. Že dva- krat je prineslo sliko o Ljubljani; 2 junija pa posebno krepko reklamo za kongres: poleg panorame Ljubljane povečano sliko kongresnega znaka z velikimi črkami: „V Ljubljani se bo vršil od 25.—30. julija mednarodni kong- res za kraljestvo Kristusovo. Glej manifest slovesnega zbo- ra vernikov in pogled na plemenito mesto, čigar odlična katoliška tradicija obeta srečen potek plemenite in gran- diozne svetovne prireditve ! Mörčar; „Bog dájˮ ti, pri- gorčar, palik sva prišla vküp, da si malo pogučiva. Ivajnčar: Mislo sam, da tebe vodára več nemo vido, že sam bio straj, ka ste meli palik do- sta vode, sam se bojo, ka sam mislo, ka te voda odnesla. Tak ste znankar bili vsi privezani za drevje? Vej sam čüo, ka mate tam pri Müri ništerni ploje, pa ste odili je privežüvat, ka bi vam je ovači voda odnesla, te pa mislim, ka ste ižo tüdi privezali. Mörčar: Nika se z nas ne norčari, vej ste vij že tüdi meli v ižaj vodo. Ivajnčar: To ti pa rad dam valati, mij Ivajnčarje smo meli i mamo vodo na stoli v peči i na peči, liki mij smo jo notri pri- nesli, vam pa je sama tekla v iže skoz na dveri i okna. Vö pa ste jo plali z lopatami pa nosili z škafi. Ledavčar: (Pride k njima) To, ka si njemi povedo nazad- nje, pa je čista istina, ali žalost- na, Bog vari povodni. Mörčar: No, ali je resan istina, ka vij Ivančarje repo za nat berete? Ivajnčar: Ha, ha, no vidim, da si nikšdga tanača nej dobo, pa nika neveš novoga. Praviš, ka mi repo za nad beremo, vej se pa tak more brati, vij jo pa te znankar za repike berete,ha,,ha? Ledavčar. Ta je pa lepa, ka mörčarje repo berejo za repike, hahaha. Ivajnčar: Znaš Ledavčar, zdaj ti povem nika novoga od Mörčarov. Bilo je pred par leti, ka so tikvi na zgornjem Štajer- skom dobro obrodile, ali na gé- sen je bilo dosta dežja pa je bila povodem voda je nesla s sebov tikvi doj po Möri; ravno je bio pri Möri eden njuv Člo- vik, pa vidi, ka plavajo po vodi nikše žute pa pisane stvari; mislo je, ka so zavci. Včasik biži domo pravit, ka plavajo po möri zavci i hitro so se odpra- vili vsi moški je lovit. Vsakši vzeme seov pükšo, ka do je strelali. Ali znaš kakše pükše so meli? — Bezove. Pridejo do vodé i začnejo strelati štupline iz be- zovi pükš na tikvi. Vidijo, ka tak nede nika, pa skoči eden notri, ka de tak lovio zavce, zgrabi edno, pa te vidi, ka so nej zavci liki tikvi. Sram je vse gratalo, pravli so, naj se zve, ka mo odili lovit zavce pa so te bili tikvi, zato vsi položijo pri- sego na edno staro püklavo vr- bo, ka nieden nesmi vö ovaditi, ka so oni delali pri möri. Ali ravno je odo eden naš Človik tam pa je vse to vido ino čüo, pa tak smo vsi zvedli, kak so mörčarje lovili zavce po Möri. Ledavčar: Kak je grato mörčar rdeči, kak rak. Zdaj vi- dim, ka je istina. Ivajnčar: Znaš, kak se mör- čarje radi valijo, ka oni majo lepe speglane žakle. Naj ti ova- dim, oni majo dosta lepi speg- lani žaklov ali tisti žakli so pa- pernati. Ha, ha, ve tak znaš, gde se takši žakli dobijo i ka je notri v njij. Ledavčar: Ha, ha, joj, joj, to je pa lepo, vidim, ka je isti- na, ka je on tak tüo. Mörčar: Naj bo, li si po- guči, Ivajnčar, kak ščeš, liki mij smo pa li bole čedni kak vij, mij mamo seli od nas ritara, tajnika i ešče slugo na občni, vij si to zmorte, či morete. Ivajnčar: To maš prav, seli je ritar mörčar, pa ovi drügi, šteri tü ščejo biti ritarje, so mörčarge. Liki to je ne prav, ka seli pred volitvami vaši kandi- datke odijo tak ponižno k nam i nam tak vroče segajo v roke pa tak sladko gučijo, naj li da- mo mij na njega svoj voutom. Zdaj ti pravim, drgoč si sami Postavte ritara pa ne nücajte naših votomov, či ste ví tak čedni. Mi vam radi pistimo, samo li mejte ví ritara i tajnika, zato se mi ne brigamo, mij se samo brigamo, naj nam ovači dobro ide. Mörčar: Zdaj morem iti, drgoč ti pa že zgučim, Ivajnčar, ka ne boš tak moder. Ostani Zbogom, ov keden se palik vidiva. Ivajnčar: Pojdi li pojdi zbogom i srečno pa ov keden si palik malo pogučiva, vej ges ešče dosta znam od vas, ka ti vö povem, ka se ne pozabi. Ledavčar: Drgoč si more- mo tüdi kaj drügo pogučati, ka praviš? Ivajnčar: Drügoč pa prideš ti, Ledavčar na vrsto, od vas tüdi dosta znam, ostani zbogom, ov keden na svidenje. Kupujem po najvišji ceni: Ržene rožičke (stari krűh, krüšni oča) lepo nabrane Suhe, čiste, nadalje vse vrsta semena. — ČEH FRANC, i trgovina z mešanim blagom, Sobota. Lendavska c. št. 2. — Telefon št. 2. Pošta. Andrejč Franca Partija, Mai- zenhelden, Nemčija. V pogodbi, štero je naša držáva sklenola z nemškov državov, se glasi v drügom poglávji v 12. točki, da delavci po pošti smejo poslati 10 mark i zvün toga mesečno 40 mark potom banke, ka je dužen go- spodar poskrbeti. V deseti mesecaj pa več kak 400 mark se ne sme poslati. — Kotnjek Marta, Auxillac pres Mu- rat. Od domačih sprejeli 46.75 din. S tem je plačana naročnina do 18. junija, kak si mela liste na svoj naslov. — Horvat Verona, Le Mont Renaud. Sprejeli 137.75 din. Na koj je višek? — Gjörek Franc, Bükovnica. Naroč- nino sprejeli. Šterakoli bratovčina je dobra. Z domačim gospodom si lepo pogučite. — Serec Alojz, Kakernehl, Nemčija. V inozemstvo se mora pla- čati naročnina Novin v gotovini. Neje mogoče plačati s prepisom deleža. — Gjergjek Jurij, Kovačevci 36. Za Fujs Agneško, Francija, sprejeli 100 din. Na lansko leto nega duga. Jeneš Marija iz Odranec, Francija. Prečastiti gospod ured- niki Vu imeni Jezuša i Marije se vam najprle etak oglasim: Hva- len bodi Jezuš Kristuš i njegova nebeska mati Marija, obramba grešnikov. Za tem vas pa iz srca lepo pozdravim i se vam lepo zahvalim na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista. Jako sam vseli vesela, da dobim liste do rok. — JI. junija so nas obiskali naš slovenski düšni pastir g. Ivan Camplin. Te den smo si očistili naše düše. Ali malo časa smo se mogli veseliti ž njimi, hitro smo se morali lo- čiti. — Šče ednok vas iz srca pozdravim. Pozdrave pošilam tüdi vsem düšnim pastirom i vsem čtevcom Novin i M. Lista. Jakič Trezika á Sept Menles par Eu. Prečastiti g. urednik! Pozdravlam vas kak nova naroč- nica vaših listov. Oh, kakša to- lažba i obramba so nam mladim lüdem tej listi v tüjini, kde je vse puno sküšnjav ! Šče ed- nok vas pozdravlam i vam želem zdravje od lüboga Jezuša. Kotnjek Marta, Auxillac. Prečastiti gospod urednik! V ime- ni Jezuša i Marije vas pozdrav- lam i se vam zahvalim na red- nom pošilanji Novin i Marijinoga Lista, šteriva me jako razveselita, kda jiva v roke dobim. Zdaj sam se preselila v Auxillac k Hoti- žanki Lackovič Kristini. Jakó sam zadovolna i obema se jako dobro godi. Šče ednok pozdravlam vas, g. urednik, svoje domače i celo polansko faro. Horvat Trezika, Pierrejeux, Moselle iz Lipovec. Velečastiti g. urednik! Hvalen Jezuš i Marija naša nebeska mati. S temi rečmi se k vam poklonim i vas prav lepo pozdravim z Boga pomoč- jov. Naj vas mili Jezuš čuva i varje, ka bi nam šče dugo let mogli vrejüvati i pošilati te lübe krščanske liste v to mrzlo tüjino. Pozdravleni g. urednik. Pozdra- vlam svoje domače v Lipovci, nevesto, Vaneka, Tončeka, brate, sestre, soside, vso rodbino i bel- tinsko faro. Z Bogom, lübi moj domači kraj i moja rojstna ves. Lackovič Kristina, Auxllac. G. urednik, tüdi jaz vas poz- dravlam i se vam zahvalim, da ste bili tak dobri i ste mi po vaših krščanskih listaj spravili pajdašice. Jako sam zadovolna ž njov. pa tüdi vert i vertinja sta zadovolniva, zato ka je spo- sobna za vsako delo. Pozdrav- lam vas ešče ednok, g. urednik. Pozdrave pošilam svojim doma- čim i celoj vesi Hotizi. Pozdrave pošilata g. ured. Novin Fujs Alojz i Ozvatič Štefan iz Francije. Beltinsko faro z duhov- niki, posebno svojo ves Iža- kovci in svoje domače poz- dravlajo: Prša Roza, Gorčan Terezija, Küzma Ilonka, Mesarič Orša i Žižek Verona. Vse so šle v Nemčijo na delo i se brid- ko tožijo, da dobivajo preslab Strošek. Dve sta že tak oslabele, da so jivi morali spraviti v bol- nišnico. Naše Novine, štere njim domači za njimi pošilajo, je ja- ko veselijo. Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Kuhar Štefan, pos. v Pucon- cih št. 63, ki je dne 2. maja 1939 okrog 8 ure zvečer v Markišav- cih oddal skozi zaprto okno ku- hinje Cipota Janeža strel iz lov- ske puške ter s tem z obče ne- varnim dejanjem povzročil nevar- nost za življenje, ljudi, ker se je v kuhinji nahajal gospodar Cipot Janez sam in tik pred strelom tudi njegova hči Kuhar Terezija in slednje sin Kuhar Štefan, - je bil obsojen na 5 mesecev stro- gega zapora, izvršitev kazni pa se je odložila za dobo treh let. Cigani iz Pertoče: Baranja Franc, Šárközi Jurij in Cener Jo- žef, ki so v noči od 26—27. III. 1939 v Gederovcih ukradli Stav- ku Viktorju 2 kokoši, 2 raci in 1 petelina v vrednosti 400 din, dalje v noči od 7.-8. IV. 1939 v Borejcih Martincu Jožefu 37 kg. suhega svinjskega mesa, ma- sti in zaseke v skupni vrednosti 700 din, Kolmaniču Jožefu 9 ko- koši v vrednosti 270 din, Fariču Francu 6 kokoši v vrednosti 100 din in Zadravcu Štefanu 1 kokoš v vrednosti 20 din, so bili ob- sojeni in to Baranja Franc na 8 mesecev strogega zapora in iz- gubo častnih pravic za dobo dveh let, Šárközi Jurij na pet mesecev strogega zapora in Cener Jožef na 1 leto in 5 mesecev robije ter na izgübo častnih pravic za dobo treh let. Pravlica. Ednok so se rože prereko- vale, štera bi mela lepši obleč. Edne so bile celo tak predrzne, da so prosile lüboga Boga, naj njim spuni žele. Lübi Bog jim je pravo, naj si li zaželejo kakšišteč obleč i dobijo ga. Prva je prosila le- lija lepo snežno-belo oblačilo. Gda njoj je stvoriteo spuno želo, so ga za lepe obleke prosile tüdi ostale rože. Nazadnje je ostala samo vijolica, ki je bila zado- volna z svojov prostov oblekov. Lübi Bog je pitao tüdi njo, kakši obleč šče meti. Ona pa njemi jn odgovorila, da je za njo prelepa ta prosta obleka. Stvoriteo se je razveselio skromnosti i poniznosti vijolice i njoj dao najlepšo vijoličasto obleko i najprijetnejši dihek. Gančki Pavel Gaal. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jošef, župnik v pok.