Aktualno Podravje • Na volitvah se (lahko) deli denar na roko O Stran 2 Spodnje Podravje Ormož • Na sodišču zaradi plazenja zemlje Z> Stran 7 Kultura Svetujemo • Slovenia - 51. ameriška država? O Stran 10 VABLJENI V OBA TRAVEL FREE SHOPA EUROPE'S NO. 1 BORDERSHOP Ptuj, torek, 21. oktobra 2014 letnik LXVII • št. 82 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski RADIOPTUJ ) 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Danes priloga Slovenija • Dejan Zavec proti Ferencu Hafnerju Po 20 sekundah je začutil, po minuti je vedel . Šport Nogomet • Tokrat boljša igra Zavrča, slabši rezultat O Stran 13 Športno plezanje • Mina se v Aziji počuti odlično - zmagala drugič zapored O Stran 13 Kako se bo 38-letni nekdanji svetovni prvak po letu tekmovalnega premora ponovno znašel v ringu, kako se bo zopersta-vil levičarju, kako se bo znašel v težji kategoriji, ga lahko kakšna poškodba dokončno ustavi na njegovi športni poti - vse to so bila vprašanja, ki so si jih navijači Dejana Zavca in drugi ljubitelji športa zastavljali pred napovedanim dvobojem za naslov evropskega prvaka med Dejanom Zavcem in Ferencem Hafnerjem. A strah je bil povsem odveč! »Po 20 sekundah dvoboja sem začutil, da sem močnejši od tekmeca, po minuti borbe pa sem že bil prepričan, da bom dvoboj odločil v svojo korist,« je po tekmi o prvih občutkih v ringu povedal doslej edini svetovni profesionalni boksarski prvak iz Slovenije Dejan Zavec. Ta je prvo »zmago« zabeležil že pred samim dvobojem, ko je na uradnem tehtanju v hotelu Primus na Ptuju obstal znotraj predpisanih kilogramov v lažji srednji kategoriji - 69,85 kg. Več na strani 15 Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Uspešen teden: tri zmage, en remi O Stran 14 iNaptujU Isinčarl A I [vIGOrisrnci y r^enartuKrampergen gtranfffljnffl Cesta propada, denarja za dokončanje Direkcija nima niti v letu 2015 O Strani 4 in 5 Vindis spoznan za nedolžnega, PukSič že napovedal pritožbo S Stran 6 mmmm VltligKimi L J rizKo tStfarnffinTsi 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 21. oktobra 2014 Slovenija, Podravje • Tudi drugi krog lokalnih volitev v znamenju slabe volilne udeležbe Na Ptuju Senčar, v Gorišnici Kokot, na Za nami je še ena napeta volilna nedelja. Župana so v drugem krogu izbirali v 54 slovenskih občinah. Zmagovalec volitev v mestni občini (MO) Ptuj je Miran Senčar, 51-letni inženir elektrotehnike in podjetnik, ki je v zadnjih dvajsetih letih razvil lastno podjetje Tenzor. Štefan Čelan, ki se po 12 letih poslavlja iz ptujske Mestne hiše, je izid nedeljskega glasovanja komentiral z besedami: »Moram reči, da imajo volivke in volivci vedno prav in proti temu se ne da. Očitno so si zaželeli spremembe v našem mestu in prav je tako. Novemu županu želim veliko, veliko uspeha. Vem, kakšna peklenska štiri leta ga čakajo, in vem, kaj vse bo treba postoriti. Sam sem bil 12 let konstruktiven in v tem mestu povezovalen. Tudi v prihodnje bomo vse tisto, kar bo v dobrobit občank in občanov, podpirali. Na mestih, kjer bomo opazili, da bi lahko šlo kaj narobe, pa bomo svoja stališča jasno in glasno tudi povedali. Danes se je mojemu 11-letnemu sinu izpolni- Uvodnik •V tne skupine, ki se je zbrala okrog mene. Naše delo se je začelo z ustanovitvijo društva ZA Ptuj v aprilu. Nato se je skupina članov vseskozi povečevala. Ko so se pojavili prvi rezultati našega dela in ko je že bilo zaznati morebiten uspeh na volitvah, je število podpornikov močno naraslo. Posebej po prvem krogu volitev, ko je bilo v mestni svet izvoljenih osem svetnikov iz naše liste. Krog podpornikov se je nato še razširil in nastala je skupina, ki je z vso svojo energijo enostavno morala zmagati,« je v nedeljo takoj po izvolitvi dejal novi ptujski župan, ki je zmago skupaj s svojimi podporniki, prijatelji in sodelavci proslavil v hotelu Mitra. »Ničkaj velikega nismo pripravili. Narezek, šampanjec, torta, klepet in pogovor s prijatelji, podporniki ...,« je dejal Senčar. In prišli smo v zlate čase ... Zgodilo se je to v nedeljo, 19. oktobra, ob 19.00. Takrat smo izvedeli, katerih 211 državljanov oziroma državljank je zasedlo ene najbolj zaželenih stolčkov v državi, kjer bodo - če ne bo granitnih kock - ostali najmanj štiri leta. V tem trenutku so se začeli zlati časi. Ker takšne so nam vsi obljubljali. (Če bi nam kdo prerokoval kakšne manj zlate, sploh ne bi imel možnosti, da ga izvolimo.) Po vsaki zabavi pride streznitev, povezana z vsemi tipičnimi značilnostmi: slabim okusom v ustih, glavobolom, nekoliko zamegljenim pogledom v prihodnost... Upam, da bodo vsi ti simptomi hitro minili in nas bodo demokratično izvoljeni izbranci uspešno popeljali proti cilju, kije sicer skrit tam nekje za devetimi gorami in devetimi vodami. Pa če so ti izbranci moji, tvoji, naši, vaši ... Verjamem, da nima nihče od njih za cilj svojega štiriletnega obdobja, da bi nam šlo slabše. Pa da nima nihče namena, da bi onemogočil prav vsakogar, ki misli nekoliko drugače. Upam, da bomo vsi skupaj pozabili predvolilne neprimernosti, ki smo jih izrekli ali slišali, zapisali ali bili njihova tarča. Ker življenje gre naprej, pa naj je županski stolček zasedel Pepek ali Hanzek. In ko vam kaj ne bo prav, se spomnite, da ste si prvega moža ali ženo v svoji občini izvolili sami, niso vam ga izbrali v Culokafriji. Zdaj pa se od globokih lokalnih hitro vrnimo k lahkotnim globalnim temam: na primer, koliko evrov bi lahko dobila AB na evropskem stolčku (pa jih ne bo); koliko bo dobila ta nova kandidatka (si bo treba zapomniti njeno ime, če nas bo že predstavljala naslednjih pet let); koliko je dobil bivši komisar, kije bil v komisiji kar 10 let (in čeprav je bil v anketahpolitič-ne priljubljenosti vedno zelo visoko - ali veste, katero področje je imel v prvi in katero v drugi petletki?)... Skratka: še naprej se veselo zanimajmo, kaj se dogaja pri sosedovih, da mogoče vsaj za nekaj trenutkov pozabimo, kako je pri nas doma. Pa uspešna naslednja štiri leta, spoštovani obe spo-dnjepodravski županji in vsa moška množica županov! Jože Šmigoc Foto: Črtomir Goznik Novoizvoljeni župan MO Ptuj Miran Senčar je volilnemu uspehu nazdravil z ženo Tanjo. la največja želja. Dve leti me je nagovarjal, naj ne kandidiram, ker me potrebuje. Evo, Svarun, zdaj sem doma.« Novi ptujski župan Miran Senčar se je pripravam na volitve in nato sami kampanji posvečal zadnjega pol leta. Kot priznava, je bil tempo njegovega dela v tem času izredno naporen. »Seveda pa uspeh na volitvah ni samo plod mojega dela, ampak je to uspeh celo- Foto: Črtomir Goznik Zaskrbljeni obrazi v štabu dosedanjega župana Štefana Čelana. V ospredju na fotografiji je Štefan Čelan z ženo Andrejo. Slovenija, Podravje • O izplačilih članom občinskih volilnih odborov Na volitvah se (lahko) deli Člani volilnih odborov, torej tisti, ki so na minulih lokalnih volitvah sedeli na voliščih, so za svoje delo prejeli po 45 evrov. Znesek izplačil predsednikom in njihovim namestnikom je bil za sedem evrov višji. Nekateri so plačila prejeli kar na roko oziroma v kuverti, drugim je bil denar nakazan na transakcijski račun. Da se sredstva izplačajo kar v gotovini, ni v nasprotju z zakonodajo. Zakon o dohodnini namreč določa, da se plačilo, ki ga dobijo predsedniki in člani volilnih odborov, ne šteje v odmero dohodnine, so pojasnili na Finančni upravi RS. Stroški lokalnih volitev so stroški občin. Ti zajemajo nadomestilo članom občinske volilne komisije, nadomestilo članom volilnih odborov, tisk volilnega materiala, poštne stroške pošiljanja obvestil volivcem, strošek javne objave kandidatov, tisk volilnih imenikov, stroške morebitnega najema prostorov za volišča, kadar ti niso v lasti občine, in čiščenje po opravljenem glasovanju. »Za najem volišča odštejemo 42 evrov in 10 evrov za čiščenje prostorov. Sklep o tem sprejme Občinska volilna komisija. 42 evrov je zato, ker je potem v skladu z Zakonom o dohodnini neobdavčeno. Če bi bil znesek višji, bi se celotni znesek obdavčil. Takšni zneski so nekako že prešli v običaj, prave zakonske podlage o višini pa po mojem vedenju ni, zato so tukaj lahko razlike med občinami,« je pojasnil direktor občinske uprave občine Makole Igor Erker. Člani volilnih odborov in predsedniki so za vsak dan glasovanja na volitvah upravičeni do nadomestila v višini treh dnevnic, ki so določene v višini 15 evrov, torej 45 ev-rov neobdavčenega dohodka. Predsednik in namestnik predsednika pa imata še pravico do dodatne polovice dnevnice, se pravi dodatnih 7,50 evra, torej 52,50 evra. Po oceni Ministrstva za javno upravo naj bi bilo v Sloveniji 3.335 volišč, kar pomeni 20.010 članov volilnega odbora. Skupno so občine za člane in predsednike volilnih odborov namenile približno 923.800 evrov. Prejemki članov občinske volilne komisije so obdavčeni Za zakonitost volitev v občinski svet skrbi občinska volilna komisija. Teh komisij je v Sloveniji 212, vsaka komisija šteje osem članov, pri volitvah sodelujeta še tajnik in namestnik tajnika. Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 21. oktobra 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Destrniku Vindiš, v Lenartu Kramberger Senčar se veseli novih izzivov, Čelan dopusta ne načrtuje Miran Senčar primopredajo poslov pričakuje v nekaj dneh. Kot pravi, že komaj čaka, da stopi pred svoje nove sodelav- ce. »Povsod, kjer sem do sedaj delal, sem bil in sem med sodelavci zelo priljubljen. Verjamem, da bo tako tudi na Mestni občini. Zaposlene na občini je sicer nekdo prestrašil, da jih bom odpuščal, premeščal in ne vem kaj vse. Nisem takšen. Prepričan sem, da bodo sodelavci na Mestni občini z mano zadovoljni in jaz z njimi.« In kaj želi novi župan v štirih letih postoriti na Ptuju? »Čim več. Neke obljube smo dali. Seveda vseh obljub ne moreš nikoli izpolniti. Poznani so nam tudi programi drugih političnih strank in list. Predloge in projekte, ki so dobri, bomo poskušali uresničiti. Sem človek, ki ideje jemlje kot darilo in ne kot neko sovražnost.« Foto: Črtomir Goznik Uro po zaprtju volišč, v nedeljo okrog 20. ure, je Štefan Čelan protikandidatu in svojemu nasledniku na čelu MO Ptuj Miranu Senčarju čestital za zmago. Za zdaj še aktualni župan MO Ptuj Štefan Čelan pravi, da dopusta ali prostih dni za zdaj ne načrtuje. Čaka ga primopredaja poslov novemu županu, sam bo v prihodnje sedel tudi v mestnem svetu, kjer ima njegova lista šest svetnikov. En izmed njih bo Štefan Čelan. »Delali bomo za dobrobit mesta in upam, da bo posluh za to tudi na drugi strani,« pravi župan, ki je mesto ob Dravi vodil tri mandate. Poziv k umiritvi strasti Predvolilna kampanja na Ptuju je šla precej na nož. Na račun Mirana Senčarja in njegovih sodelavcev iz Liste ZA Ptuj je bilo izrečenih precej obtožb. »Obtožbe so bile neutemeljene. Tega do sedaj nisem bil vajen. Doslej nisem bil politik, ampak podjetnik. V svetu podjetništva takšnih podtikanj ni. Očitno se bom moral privaditi tudi tega. Zadovoljen sem, da je tega konec. Čas je, da se Ptujčani, ki smo bili prej prijatelji, nehamo grdo gledati, da bomo prijatelji naprej in da bomo razvoj Ptuja popeljali naprej.« Čelan pravi, da je bilo v 12 letih njegovega županovanja veliko nizkih udarcev. »Tako moja hiša kot tudi Mestna hiša sta bili velikokrat popisani s ta- Čelanu se za službo ni bati Delovno mesto ga čaka v znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj. Tam ima delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Imel pa naj bi še nekaj drugih ponudb za delo. O tem, kje se bo v prihodnje zaposlil, bo še premisli. »Zase se nikoli v življenju nisem bal, kje bom delal. Od 17. leta sem se znašel in sem si sam služil kruh. Da si z današnjimi kompetencami ne bi znal najti dela, ki mi bo ustrezalo, me ne skrbi.« kšnimi in drugačnimi grafiti. Upam, da se posledice delitev letošnje volilne kampanje ne bodo čutile tudi v prihodnje. Kampanja je postregla z mnogimi nizkimi udarci, ki so na neki način začeli razdeljevati ljudi v mestu. Drage Ptujčanke in Ptujčani, pozabite na vse to. Moje povabilo je, da v mestu sodelujemo. Edino v slogi je moč. Če je koga kakšna nizka poteza preveč prizadela - to je sestavni del življenja. Stopimo preko tega in sodelujmo v dobrobit tega mesta,« je pozval Čelan. Na ostro je šlo tudi v Gorišnici, na Destrniku in v Lenartu Drugi krog volitev za župana je potekal tudi v občinah Gorišnica, Destrnik, Lenart, Makole in Poljčane. Občino Gorišnica bo še naprej vodil Jože Kokot, ki začenja svoj četrti županski mandat. Protikandidata Slavka Visenjaka je ugnal za približno devet odstotkov oziroma 194 glasov. Na Destrniku in v Lenartu se je bitka za sedež v županski pisarni bila med nekdanjima in aktualnima županoma. V občini Destrnik je Vladimir Vindiš premagal Franca Pukšiča, v Lenartu Janez Kramberger Ivana Vogri-na. Razlika med Vindišem in Pukšičem je bila 15 odstotkov (93 glasov), med Kramberger-jem in Vogrinom pa približno sedem odstotkov oz. 249 glasov. V Makolah je novoizvoljeni župan Franc Majcen, ki so mu volivci zaupali 62-odstotno podporo. Občino Poljčane pa bo še naprej vodil dosedanji župan Stanislav Kovačič. Prejel je 56 odstotkov glasov podpore. Tudi v Mariboru ostaja na položaju dosedanji župan Andrej Fištravec. Mojca Zemljarič denar na roko ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, društev ter občanov. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. Občinska volilna komisija ima tudi tajnika, ki je imenovan izmed delavcev občinske uprave ter ni član volilnega organa. Predsednik in tajnik občinske volilne komisije sta upravičena do plačila v višini 50 odstotkov osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini. Njihove nagrade so sicer zakonsko določene, kot pa smo v Štajerskem tedniku že pisali, se v občinah Podravja plačila predsednikov in tajnikov občinskih volilnih komisij gibljejo od najmanj 1.258 evrov do največ 1.860 evrov bruto. Namestnik predsednika volilne komisije in namestnik tajnika občinske volilne komisije prejmeta 80 odstotkov nadomestila predsednika občinske volilne komisije, to pomeni na območju Podravja med 1.006 evrov in 1.488 evrov bruto. Člani volilne komisije in njihovi namestniki prejmejo 20 odstotkov nadomestila predsednika občinske volilne komisije, torej med 251 evri in 372 evri bruto. Omenjenim se dohodek šteje v odmero dohodnine. Vendar lahko prejemnik poleg predpisanih stroškov (10 odstotkov višine prejemka) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela. Sicer pa stroški enkratnega nadomestila za člane občinskih volilnih komisij in nadomestila članom volilnih odborov po oceni ministrstva za javno upravo za vse občine v državi znašajo približno 5,2 milijona evrov, kar je petino manj kot leta 2010, ko je bil strošek lokalnih volitev 6,49 milijona evrov. Leta 2012 je bil namreč spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, ki je znižal višino nadomestil za člane občinskih volilnih komisij, so še povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Število članov Skupno izplačano Občina vseh volilnih vsem članom Način plačila odborov (prvi krog) - v € Juršinci 72 3.420,00 TRR Makole* 72 3.510,00 GOT Slovenska Bistrica 300 14.573,00 GOT MO Ptuj* 232 14.525,50 TRR Hajdina 48 2.280,00 GOT Trnovska vas 47 2.235,00 GOT Sveta Trojica 48 2.742,00 TRR Sveta Ana 30 1.425,00 TRR Sveti Andraž 42 2.175,00 TRR Lenart* 54 3.268,50 TRR Majšperk 72 3.420,00 GOT Dornava 45 2.493,00 TRR Gorišnica* 66 3.135,00 TRR Zavrč 30 1.515,00 GOT Cirkulane 84 3.990,00 TRR Videm 102 4.845,00 GOT Podlehnik 90 4.356,00 TRR Zetale 42 2.040,00 TRR Ormož 294 14.581,00 TRR Sveti Tomaž 42 1.955,00 TRR Središče ob Dravi 42 2.665,00 TRR Markovci 60 3.600,00 GOT Poljčane* 42 1.942,50 GOT Destrnik* 108 5.130,00 GOT Foto: Črtomir Goznik Večina občin na območju Podravja je nagrado za delo v občinskih volilnih odborih izplačala v gotovini. Vir: občinske volilne komisije * občine, kjer je potekal še drugI krog volitev TRR = transakcljski račun. GOT = gotovina Po zbranih podatkih so člani volilnih odborov po vseh občinah, ki so odgovorile na vprašanja, prejeli 45, vsi predsednik in namestniki volilnih odborov pa 52,20 evrov. So pa bili različno plačani člani in predsedniki ter njihovi namestniki v volilnih odborih na predčasnem glasovanju. V občini Markovci so tako člani prejeli po 165 evrov, namestnik in predsednik pa 187,50 evra. V Zavrču so bila plačila članom 60, predsedniku in namestniku 67,50 evra, v Središču ob Dravi pa 105 evrov. 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 21. oktobra 2014 Trnovska vas • Kdaj bodo dočakali ureditev regionalne ceste Cesta propada, denarja za dok Že skoraj poldrugo leto prebivalci naselij Biš in Ločič čakajo na sanacijo regionalne ceste, ki je v katastrofalnem stanju. Dela so sicer začeli že lani, a so jih zaradi manjka sredstev Ministrstva za infrastrukturo in prostor morali prekiniti. Največji cestni projekt v občini, težek slab milijon evrov, naj bi nadaljevali takoj, ko bo večinski financer zagotovil še preostala sredstva v višini 400.000 evrov. Kdaj se bo to zgodilo, pa odgovora tako na Direkciji kot tudi na občini nimajo. Denarja torej ni. Zaradi nedokončanih del pa delno sanirano vozišče že propada, kar bo stroške samo še povečalo. Ko je pozitivno v prvi vrsti negativno Letošnja ptujska županska tekma je bila vse prej kot korektna in kulturno vzdržna. Javnost verjetno ne pozna poziva enega od županskih kandidatov, Petra Pribožiča, ki je še pred prvim krogom županskih volitev pozval k pozitivni kampanji. „Lepo vas pozdravljam. Želim dober in pošten boj, vzdržljivost z željo, da v kampanji poskrbimo tudi za promocijo Ptuja v slovenskem prostoru," je takrat zapisal. V času drugega kroga pa je povedal, da je po tem, kar se je dogajalo, mnenja, da bi morali ponoviti prvi krog volitev, kajti kampanja v drugem krogu je bila katastrofalna, predvsem zaradi podobe Ptuja. In prav podoba Ptuja je bila v tej kampanji najbolj negativna, talec obračunavanja z aktualno oblastjo. Lepo je, da smo kritični, dobronamerna kritika ni nikoli odveč, ampak je lahko samo spodbuda za spremembe na bolje. Ptuj pa so v spletnih pogromih „uničevali" predvsem tisti, ki so tudi materialno odvisni od te podobe. Pa razumi, kdor more. Celo več, še ne tako dolgo so bili taisti obrazi aktivni snovalci razvoja tega mesta, postavljali pilotske projekte za drag denar, ki so jih nato uničevali prav tisti, ki se sedaj odmikajo od nekaterih za Ptuj strateških ciljev, kot uvrstitev med pet turističnih simbolov mesta in podobno. Poudarjajo pomanjkanje inovativnosti in kreativnosti, sami pa se zadovoljijo z neinovativno ponudbo, nestrokovnimi sodelavci ... Naenkrat jim je na Ptuju po tolikih letih zapečkarstva in iskanja lastnih koristi začelo vse smrdeti. Celo tega ne vidijo, da imamo že nekaj let postavljene tudi koše za pasje iztrebke, ne pa seveda tudi košev za neodgovorne lastnike, ki svinjajo mesto, lulajo za kioski na Novem trgu in še kje, onesnažujejo pločnike in druge javne površine s cigaretnimi ogorki. Za lepšo podobo mesta si moramo prizadevati vsi, vsak dan v letu, ne samo za potrebe predvolilne kampanje. Na Ptuju deluje in je aktivnih več prostovoljskih organizacij, ki si za lepšo podobo mesta prizadevajo v resnici in ne z zapisi prek spletnih omrežij. Skušajo biti pozitivni kljub pomanjkljivostim. Skupaj z javnimi delavci se trudijo, da bi bilo mesto čim bolj urejeno. In ko se jim po statističnem uvrščanju med manjše ali turistične kraje, tudi izletniške v preteklosti, letos uspe uvrstiti v novo kategorijo23. tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna, je to nova priložnost za pogromnike mesta in njegovih dosežkov, ker kot pozitivna novica v tem predvolilnem boju ni ustrezala. Ni je kupil Čelan, „kupili" sojo vsi tisti, ki se trudijo za urejeno okolje, že leta in leta opominjajo na napake v okolju, pozivajo k večji urejenosti. Seveda se to ne dogaja prek spleta, dogaja se na čisto osebni ravni, s prepričevanjem, da je urejeno okolje pozitivno za vse, za prebivalce mesta in obiskovalce. Tudi podelitev priznanja za najbolje ocenjeno mesto v kategoriji srednjih mest se ni zgodila po Čelanovem ukazu. Tisti, ki neveste, podelitev priznanj najboljšim na področju urejanja okolja je že nekaj let sestavni del turističnih dne-vov Slovenije. Datum in kraj dogodka pa izbirajo slovenski turistični delavci. Letošnjega niso izbrali zaradi lokalnih volitev, tudi zaradi drugega kroga lokalnih volitev ne, ampak že mesece prej. Zato je pljuvanje po tistih, ki si prizadevajo za urejeno okolje, nekaj najbolj nizkotnega, kar se lahko zgodi. Spremembe, ki so tako zaželene, se lahko zgodijo tudi na kulturni način, brez prispodobe primitivizma in škodoželjnosti. Samo upati je, da se bo zagon za spremembe obrnil v pozitivno smer, da bo že jutri v mestu manj smrdelo, da bo več pozitivnih zgodb, ker jih bodo ustvarjali pozitivci, pa tudi zato, ker mesto potrebuje energijo vseh, kljub volitvam. Majda Goznik Pogovori o rekonstrukciji regionalne ceste skozi naselje Biš in Ločič segajo že vse od leta 2007, ko so po tej isti cesti vozili težki tovornjaki z materialom za gradnjo avtocestnega kraka Maribor-Pince. Po šestih letih pa so z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor končno prišli do dogovora za sklenitev sporazuma o sofinanciranju, ki je bil podlaga za podpis gradbene pogodbe o gradnji pločnikov v strjenem delu naselja Biš in Ločič, sanacijo poškodovanega vozišča regionalne ceste, gradnjo javne razsvetljave, avtobusnih postajališč ob regionalni cesti in ureditev odvodnjavanja regionalne ceste. Vrednost projekta gradbenih del je ocenjena na 977.914 evrov, naročnik projekta pa je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. Slednja se je zavezala, da bo kot večinski financer zagotovila sredstva v višini 658.820 evrov. A do tega trenutka je zagotovila le dobrih 39 % sredstev oziroma 258.820 evrov, zato so dela, ki so jih začeli maja lani, po slabem polletju morali prekiniti. Projekt sicer sofinancirata še Dars (124.000 evrov) in občina Trnovska vas (195.094 evrov). Čakajoč na zeleno luč Direkcije Končna cena projekta pa bi lahko bila še višja. Delno sanirano vozišče namreč že propada. »Do sedaj so bila izvedena dela navoza gramoza za pločnike, delno je bilo sanirano vozišče in asfaltirano z nosilno plastjo, ki propada zaradi manjkajoče vodozaporne plasti asfalta, delno pa so bila izvedena tudi dela na odvo-dnjavanju,« je pojasnil direktor občinske uprave občine Trnovska vas Jože Potrč in še dodal, da bo potrebnih še veliko dela in finančnih sredstev. Dokon- čati je namreč treba tampon za pločnike in robnike pločnikov, urediti avtobusna postajališča, asfaltirati vozišča in pločnike ter izvesti javno razsvetljavo. A vse do tega trenutka odgovora, kdaj bo Direkcija nakazala še preostalih 400.000 evrov in na kakšen način bodo končali projekt, na občini nimajo. Po zagotovilih Potrča pa pogovori med občino in Direkcijo tečejo. »Tripartitna pogodba med Direkcijo RS za ceste, DARS-om in občino je podpisana, tako da čakamo na zeleno luč Direkcije za ponovno nadaljevanje gradnje, ki se lahko nadaljuje v tem letu. V tem trenutku pa ni nobenega odgovora, Ptuj • V dijaškem domu postelja tudi za tiste, ki so se znašli na cesti Mesečni strošek biv Poslovanje Dijaškega doma Ptuj zadnja leta pestijo finančne težave. Poleg upada vpisa osnovnošolcev, dijakov in študentov, ki v času v šolanja bivajo v domu, se je nedavno spremenil še način financiranja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). V domu imajo 186 ležišč, zasedenost kapacitet je iz leta v leto nižja. V lanskem šolskem letu je bilo v domu 45 uporabnikov, kar pomeni, da je bila zasedena samo četrtina domskih kapacitet. Zaradi upadanja vpisa so približno polovico namestitvenih zmogljivosti lani spremenili v mladinski hotel Hostel Poetovio Ptuj. V hostlu je na razpolago 84 ležišč. Za zdaj večjega povpraševanja za bivanje popotnikov in turistov v hostlu niso beležili. V uredništvo smo minule dni prejeli informacijo, da naj bi v dijaški dom naseljevali ljudi, ki so se znašli brez strehe nad glavo oziroma brezdomce. Glede na to, da so kapacitete v domu slabo zasedene, se Foto: Črtomir Goznik Danica Starki, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj: »Vedeti moramo, da so ljudje brez stanovanja med nami. Takšne ljudi (brezdomce) laiki povezujejo z besedami umazan, krade, neurejen, zanemarjen, slab zgled in še bi lahko naštevala. Nobena od naštetih značilnosti ne drži za ljudi, ki so nameščeni v našem domu. To so ljudje, ki imajo pri nas začasno streho nad glavo, nimajo pa doma v pravem pomenu besede. So osebe, ki se borijo za preživetje, mi pa jim želimo pri tem pomagati. Gre za ljudi v stiski in v dijaškem domu jim za kratkoročno obdobje olajšamo življenje.« je zdelo precej logično, da bi informacija lahko bila točna. Starklova: »Rešitev je začasne narave.« Odgovore, kaj se dejansko dogaja v ptujskem dijaškem domu, smo poiskali pri ravnateljici Danici Starki. Ta je navedbe, da v njihovi ustanovi nudijo streho nad glavo ljudem, ki zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin nimajo kje bivati, potrdila. »Ljudem želimo pomagati, jim prisluhniti in jim nudimo prvo pomoč z začasno namestitvijo za največ tri mesece. S tem zagotavljamo človeku osnovno varnost in osebno integriteto. V hostlu imamo na razpolago 84 ležišč. Ta ležišča so ločena od delov stavbe, kjer so nameščeni naši učenci in dijaki. Prazna ležišča so na trgu in nikakor jih ne zasedejo gostje, ki bi negativno vplivali na izvajanje osnovnega poslanstva Dijaškega doma Ptuj, to je vzgojo in izobraževanje. Dijaški dom ni stalna rešitev za osebe brez strehe nad glavo. Smo samo tisti, ki začasno pomagamo. Nastanjena oseba podpiše pogodbo za obdobje največ treh mesecev. V pogodbi so opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Obveznost je upoštevanje hišnega reda dijaškega doma in domskih pravil. Strogo zapisana pravila prejmejo tudi ob vselitvi. V primeru kršitev pravil se mora stanovalec naslednji dan izseliti. Alkohol, droge in obiski niso dovoljeni, kot tudi ni dovoljeno neprilagojeno obnašanje,« je povedala ravnateljica in dodala, da poslanstvo osnovne dejavnosti Dijaškega doma Ptuj kljub kriznim namestitvam brezdomcev v njihovi ustanovi ostaja nedotaknjeno. Foto: Črtomir Goznik Miran Kerin, direktor CSD Ptuj: »Za reševanje kriznih stanovanjskih situacij je na območju UE Ptuj slabo poskrbljeno.« torek • 21. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 ončanje projekta ni r ■ .,..., -j: '■■KL • ■ ■ -K čakamo na sestanek z Direkcijo RS za ceste, kjer se bomo dogovorili, kako naprej in na kakšen način dokončati projekt.« Direkcija: Tudi v sprejetem proračunu 2015 teh sredstev ni Za pojasnila smo se tudi sami obrnili na Direkcijo RS za ceste. Povedali so, da so dela na cesti skozi Biš in Ločič morali prekiniti zaradi znižanja proračunskih sredstev. V preteklih štirih letih je bilo namreč Direkciji z rebalansi proračuna, ki upravlja 6.000 km glavnih in regionalnih cest, odvzeto več kot 266 milijonov evrov sredstev. »Samo z rebalansom proračuna 2014 je bilo odvzeto več kot 62 milijonov evrov, kar je imelo za posledico zaustavitev vseh aktivnosti na projektih s področja investicij, ki niso sofinancirana z evropskimi sredstvi. Rebalans 2014 je posegel tudi na že podpisane pogodbe. Tako je ostalo več gradbišč na glavnih in regionalnih cestah, med drugim tudi gradbišče na cesti skozi Biš in Ločič, odprtih oziroma so bila dela na teh gradbiščih zaustavljena,« je pojasnila Helena Petrina iz Službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste in še dodala, da del na omenjeni cesti v letošnjem letu zaradi prevelikega obsega še nedokončanih del oziroma stroškovno zahtevnega projekta ne morejo nadaljevati. Vprašanje je tudi, ali bodo ureditev ceste nadaljevali v naslednjem letu, saj v sprejetem proračunu teh sredstev ni na voljo: »Direkcija RS za ceste bo pripravila aneks za podaljšanja roka izvedbe in ga posredovala vsem pogodbenim strankam v podpis. Kdaj se bodo dela nadaljevala, je odvisno od razpoložljivih sredstev Direkcije RS za ceste v prihodnjih proračunih. V sprejetem proračunu 2015 teh sredstev ni na voljo.« Potrč: »Če bi Direkcija prekinila izvedbo projekta, bodo nastali dodatni stroški« Kot kaže, bodo prebivalci Biša in Ločiča še najmanj eno zimo, če ne kar dve, morali počakati na obnovljeno cesto. Denarja torej ni, zavlačevanje s končanjem projekta pa bo po besedah Potrča samo še povečalo stroške: »Če bi Direkcija prekinila izvedbo projekta, bo treba zagotoviti dodatno varovanje gradbišča zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu in stanovalcev ob tem gradbišču, kar bi povzročalo dodatne stroške.« Monika Levanič anja sto evrov plača CSD mestitev, iščemo drugo in jih usmerjamo v iskanje zaposlitev ali iskanje drugih možnosti za dostojno življenje.« Kriznih namestitvenih m zmogljivosti v regiji primanjkuje Direktor CSD Ptuj Miran Kerin poudarja, da je za ljudi V ptujskem dijaškem domu imajo v tem času sedem kriznih namestitev. Streho nad glavo nudijo ljudem, ki so zaradi različnih stisk in težav ostali brez svojega doma. Vsako namestitev dobro pretehtajo Od aprila letos so v dijaški dom namestili 14 oseb, ki so se znašle brez strehe nad glavo. Danes jih tam biva sedem. Za tri osebe so v sodelovanju s svetovalkami Centra za socialno delo Ptuj (CSD) Ptuj že našli drugo namestitev oz. ustreznejša stanovanja. »Z vsakim stanovalcem, ki ga zaradi brezdomstva sprejmemo v našo ustanovo, sama opravim osebni razgovor. Streho nad glavo nudimo osebam, ki so se v stiski znašle zaradi ločitve od partnerja, razkroja družine, pomanjkanja socialne mreže in podpore, zadolžitve zaradi zastavljene nepremič- nine, izključenosti iz šolanja, slabega zdravstvenega stanja ... Zaradi navedenih razlogov so se ljudje velikokrat zanimali za nastanitev. Sedaj, ko imamo namestitve za zunanje uporabnike zakonsko urejeno (hostl), jih tudi nameščamo. Nastanitev v domu se plača iz socialne pomoči, ki jo uporabniku dodeli CSD. Cena nastanitve za en mesec znaša sto evrov in ne vključuje prehrane. Obroke hrane je možno dobiti v naši domski kuhinji, in sicer po rednih cenah za zunanje odjemalce,« razlaga Starklova in dodaja: »Vsak od nameščenih stanovalcev tudi sam prispeva k temu, da skupaj iščemo konstruktivne rešitve njegovega problema. Omogočamo jim skromno na- v kriznih stanovanjskih situacijah na območju UE Ptuj slabo poskrbljeno. »Kljub temu da smo vsaj trikrat na kolegiju županov v zadnjih desetih letih govorili o potrebi po ustanovitvi kriznih namestitvenih možnosti, se to še ni zgodilo. Smo pa uspeli to problematiko (zagotavljanje bivalnih enot) uvrstiti med prioritete Spodnjega Podravja znotraj Resolucije o Nacionalnem programu so- cialnega varstva Slovenije do leta 2020, o čemer bodo občinski sveti občin Spodnjega Podravja v prihodnje še razpravljali,« je povedal direktor Kerin. Delo Dijaškega doma Ptuj je že po osnovnem poslanstvu usmerjeno v socialno-varstvene storitve. V prihodnje si bo vodstvo prizadevalo, da bi obstoječe storitve nadgradili. V sodelovanju s CSD Ptuj peljejo aktivnosti za ustanovitev kriznega centra in centra za mlade, kjer bi le-ti lahko našli drugo priložnost. Danica Starkl si želi, da bi do realizacije načrtov prišlo, saj se potrebe po teh oblikah pomoči povečujejo. »Sicer pa stremimo tudi k realizaciji projekta, ki smo ga leta 2007 zasnovali skupaj s CSD Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Mestno občino Ptuj. Gre za vzpostavitev centra učenja. Projekt vključuje delo s starejšimi in mlajšimi odraslimi osebami ter nu-denje podpore pri nastalih težavah šolanja, pri izgubi stanovanja ...« je med drugim za naš časopis povedala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl. Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Simbioza giba Za dobro počutje podirali keglje Z medgeneracijskim projektom Simbioza giba so starejši imeli možnost od 13. do 19 oktobra vsak dan spoznavati nove športe in vadbe. »Na noge želimo dvigniti vse, ki so čakali na pravi trenutek. To je teden, ki spomni starejše, da obstaja nekaj, kar jih združuje. Da vedno in povsod lahko govorijo isti jezik. Jezik, ki mu pravimo gibanje,« so o projektu povedali organizatorji zavoda Ypsilon. FOTO: Mojca Vtič Stanovalci slovenjebistriškega doma za starejše so zamenjali okolje. In gibanje pomeni druženje, vključenost, dobro počutje, ustvarja povezanost, je povedala delovna terapevtka v domu starejših Slovenska Bistrica Nataša Pečovnik. »Tudi sicer smo aktivni, saj imamo od glasbenih, ustvarjalnih, plesnih dejavnosti. Zdaj smo začeli še z zeliščno skupino. Ta teden pa je bolj športno obarvan,« je povedala. Priznala je, da je nekatere starejše težje prepričati k vadbi kot druge. »Toda z malo spodbude je vse mogoče. Ob tem v gibal- ne aktivnosti skušamo vključiti vse, tudi gibalno ovirane,« je še dodala Pečovnikova. Tako je na kegljišču keglje podiral tudi Vilijem Kverh, ki je kroglo za kegljanje v rokah držal po 35 letih. »Noge in hrbtenica me bolijo, ob tem težko stojim, saj imam pokvarjen center za ravnotežje. Vendar odločil sem se, da poskusim in je super,« je povedal stanovalec slovenjebistriške enote doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Mojca Vtič Foto: MZ 6 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 21. oktobra 2014 Kmetje pozdravljajo krajše plačilne roke V Štajerskem tedniku smo predstavili prednostne naloge ponovno uvedenega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v novem mandatu. Naloge, ki jih je predstavil kmetijski ministra Dejana Židana, sedaj skrbno preučujejo kmetje in nekatere nevladne organizacije, z optimizmom pa so se na nekatere prednostne naloge kmetijskega ministrstva odzvali v Sindikatu kmetov Slovenije. Predsednik tega sindikata Anton Medved je z navdušenjem pozdravil Židanovo potezo in obljubo, da se bodo uvedli »posebni plačilni roki v prehranski verigi, in sicer z zdajšnjih 75 dni se bo v dveh letih zmanjšal na 45 dni, z delom pa bo začel tudi varuh v prehranski verigi«. Medved je ob tem dejal: »To je za pozdraviti. To je, če bo seveda uresničena, velika stvar za naše kmete in nasploh za slovensko kmetijstvo. Z zmanjšanjem plačilnih rokov v prehran-ski verigi lahko pričakujemo še boljšo proizvodnjo in angažiranost vseh, ki skrbimo za slovensko samooskrbo s hrano in drugimi proizvodi. Prepričan sem, da kjer je volja in vztrajnost, je tudi uspeh. In če bomo vztrajni, bo tudi ta naloga kmetijskega ministrstva opravljena z odliko.« Medved nam je ob tem dodal, da skupaj z vodstvom sindikata preučujejo vse zadane naloge kmetijskega ministrstva, tudi v prihodnje pa bodo s svojimi predlogi in pobudami konstruktiven sogovornik za boljšo prihodnost slovenskega kmetijstva. MŠ Destrnik • Vindiš spoznan za nedolžnega Pukšič proti Vindišu Franc Pukšič in Vladimir Vindiš svojih moči ne merita samo na političnem parketu, pač pa tudi na sodnih klopeh. Ptujsko sodišče je namreč konec septembra razsodilo zasebno tožbo Pukšiča zoper župana občine Destrnik Vindiša zaradi domnevne žaljive obdolžitve. Tožilstvo je Vindiša spoznalo za nedolžnega, Pukšič pa že napoveduje pritožbo. Svet je majhen Umazana politika Tečejo zadnje ure volilne kampanje za lokalne volitve. Še malo, pa bodo imele vse občine v Sloveniji svoje župane. Kot opazovalec, ki ima delni vpogled tudi v zakulisje dogajanja, zelo težko izrazim svoje zadovoljstvo nad kulturo političnega soočenja, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih. Lokalne volitve 2014 so prikazale izredno žalostno sliko o kakovosti kandidatov za županska in svetniška mesta po Sloveniji. Prepričan sem, da za to obstajajo različni razlogi. Eden od teh je zagotovo razdrobljenost občin. Njihovo veliko število se je v preteklosti izkazalo za koristno pri razvoju lokalnih skupnosti, ki so bile v preteklosti pozabljene, vendar dvajset let kasneje ugotavljamo, da omenjena dejstva niso pripomogla k izoblikovanju višje ravni kulture in pripravljenosti lokalnih politikov. Namesto da bi dodatna odgovornost izoblikovala vedno bolj izobražene in podkovane ljudske predstavnike, so na nekaterih območjih zadeve celo nazadovale. Namesto da bi občinske skupnosti predstavljale bazen, iz katerega črpati nove, usposobljene kadre za državno politiko, se danes soočamo z izredno slabo kakovostjo tako lokalnih kot državnih političnih elit. Vsi vemo, kako pomembno je postalo medsebojno obračunavanje za lastni vrtiček in vsi smo priča negativni selekciji, ki vedno enim in istim vodilnim zagotavlja oblast. Dejstvo, da ima v Državnem zboru predstavnike od samega začetka le še SDS in da so vse druge stranke že vsaj enkrat ostale brez predstavnikov in da so državljani pripravljeni vedno zagotoviti podporo uradno novim strankam, čeprav predstavljajo le nadaljevanje stare politike, kaže na obupano upanje po spremembah. Zmagajo vedno novi, vodijo pa vedno isti. Tako negativno ozračje oziroma tako hermetično zaprt prostor, v katerem obetavnim, intelektualno in profesionalno uspešnim ljudem vodilni položaji niso dostopni, vpliva tudi na raven političnega soočenja. Slovenija je mala državica in malo število državljanov, iz katerih izhaja še manjše število politikov, zagotovi, da vsi vedo vse o vsakem. Za zmago na volitvah ali za dosego nekega položaja je dovoljeno katero koli sredstvo. Blatenje nasprotnika, uničevanje njegovega osebnega življenja, ustrahovanje, izsiljevanje in tudi fizično obračunavanje so dejanja, ki so postala normalni del slovenske politike. Ko sem pred časom naivno mislil, da lahko dobronamerno prispevam pri oblikovanju državne politike, sem sam izkusil, kaj pomeni podati se v tako nevarno igro, ne da si član vsaj ene od delujočih »političnih tolp« ali še bolj neposredno rečeno od mafijskega sistema. V kratkem obdobju sem bil deležen osebnega ustrahovanja, kazenskih ovadb, diskreditacije preko nekaterih medijev, požiga kleti, poškodovanja avtomobila itd. Od vsega tega danes ostajajo le neprijetni spomini ter izgubljene profesionalne in politične priložnosti. Kazenske ovadbe sem vložil proti znanim in neznanim storilcem. Nisem ostal dolžan tistim, ki so mi želeli hudo, vendar se zavedam, da sem tako sam postal del začaranega kroga. Medtem ko se je moja nedolžnost v postopkih pred sodišči dokazovala, sem izgubil veliko časa, denarja, živcev in dobre volje. Zagotovo sem izgubil tudi zaupanje v številne ljudi in spoznal dušo nekaterih oseb, ki sem jih prej spoštoval. A danes vsaj vem, kako večina Slovencev gleda na takšna dogajanja. Ravnodušno. Opisani dogodki so postali del vsakodnevne politike. Danes to, da kandidatu za župana zabijejo - ali da kandidat za župana zaradi samopromocije naroči, da mu zabijejo - nož in grožnjo na vrata zasebne hiše, ne vznemirja nikogar. Negativne kampanje so normalnost. Pozitivne kampanje izjema. Takšno stanje je posledica dolgih let načrtnega slabega kadrovanja strank, mafijskega upravljanja politike in nadzora medijev od konsolidiranih interesnih krogov. Kdor koli želi ukrepati oziroma se temu zoperstaviti, postane del igre. Medsebojno obračunavanje brez meja posledično vpliva na nezaupanje državljanov do sodne veje oblasti, ki vsemu temu težko sledi, in do medijev, ki iščejo le škandal, ki bo povečal gledanost. Odkar so ubili Ivana Krambergerja, so v slovenski politiki očitno dovoljena popolnoma vsa sredstva za uničevanje nasprotnika. Laris Gaiser Jabolko spora je bil članek v glasilu občine Destrnik Občan - Pisani svet Urbančanov v rubriki Nagovor župana, ki ga je sredi oktobra lani napisal župan Vindiš. Po oceni Pukšiča naj bi župan zoper njega trdil več neresnic, s katerimi naj bi povzročil zaničevanje, prezir in zmanjšanje ugleda v splošni javnosti oziroma posegel v čast in dobro ime. V članku ga je zmotilo 11 stavkov, zato je v začetku leta na Okrožno sodišče Ptuj zoper Vindiša vložil tožbo. Po njegovi oceni naj bi namreč šlo za žaljivo obdolžitev. Konec septembra pa je ptujsko tožilstvo podalo zapisnik o glavni obravnavi, v katerem je Vindi-ša oprostilo vseh obtožb. Vindiš zadovoljen, Pukšič razočaran »Zame je bil ta sodni postopek mukotrpen in dolg. V članku sem se spraševal po določenih stvareh v občini, kot so na primer Terme Gaja itd. In nobenega dokaza ni proti meni. Glede na dolžino postopka sem pričakoval, da bom celo obtožen. Na razglasitvi sodbe pa sem bil spoznan za nedolžnega in oproščen vseh navedb, ki so me bremenile. V zagovoru sem stvari dobro razložil in podkrepil z dokazi,« je povedal Vindiš in še dejal: »Prepričan sem, da se z normalno komunikacijo vse reši, ker to niso takšne stvari, ki bi posamezniku povzročile neko ogromno škodo. Če izvzamem, pa je tudi on mene na televiziji imel za bedaka.« Nad odločitvijo tožilstva pa je razočaran Pukšič, ki je pričakoval povsem nasprotno. »Razočaran sem nad odločitvijo in pritožbo na višje sodišče smo že napovedali. Prepričan sem, da mi je povzročil škodo, ker je pisal neresnice. Z zavajanji je začel in tudi zaključuje,« je povedal Pukšič ter še zaključil z besedami, da to ni končna odločitev sodišča, saj še ni izkoristil vseh pravnih sredstev. Monika Levanič Franc Pukšič in Vladimir Vindiš svojih moči ne merita samo na političnem parketu, pač pa tudi v sodnih klopeh. Dornava • Baronov tabor v baročnem dvorcu V srednjeveških kostumih V začetku meseca je društvo Baron iz Prvencev na čelu s predsednikom in nekdanjim princem ptujskega kurentovanja Janezom Golcem - plemenitim Jakobom Breunerjem Markovskim - pripravilo Baronov tabor. Kot je povedal Golc, je z izvedbo letošnjega dogodka zelo zadovoljen. »V sodelovanju z osnovnima šolama Go-rišnica in Juršinci smo za 650 otrok izvedli otroške kreativne delavnice. Zanimiv je bil tudi triurni igrani viteški turnir, na dvodnevnem taboru pa se nas je sicer zbralo okrog 200 nastopajočih. Skupine nastopajočih so bile iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine.« Poseben dogodek je bila slavnostna večerja, na kateri se je zbralo okrog 150 gostov. »Ponudili smo jim črni kruh in fižolovo juho, za glavno jed pa piščanca, ribo, solato iz zelja in kuhano kašo. Seveda pri večerji ni manjkalo dobrega vina. Hrano je streglo 14 stre-žajev. Večerjo so spremljali nastopi skupin. Zaplesali so člani skupine Turdion, Vitezi Gašperja Lanbergerja so se pomerili z ognjenimi sabljami, dvorski norček nas je nasmejal s svojimi šalami. Nastopile so tudi pevka srednje- veške glasbe Eleonora Sobje-ska in plesalke orientalskih plesov. Za oči najzanimivejši je bil nastop orientalske ple- salke Tjaše,« je o dogajanju na Baronovem taboru še povedal Janez Golc. Mojca Zemljarič Foto: arhiv organizatorja Baron Janez Golc (v sredini) v družbi prijateljev, s katerimi obujajo duh življenja izpred nekaj stoletij. Foto: arhiv torek • 21. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ormož • Na sodišču zaradi plazenja zemlje (Ne)rešljiv sosedski spor Družba P&F Jeruzalem Ormož se je znašla na zatožni klopi ptujskega sodišča. Danes ostareli, nekdaj priznani ormoški gostinec Milan Gri-vec želi od družbe, ki je v lasti Vladimirja Puklavca, odškodnino v višini 65.000 evrov in odstranitev posledic plazu, ki je prizadejal škodo na Grivčevih nepremičninah. s- V- Iz P&F Jeruzalem Ormož še brez komentarja Od vodstva družbe P&F Jeruzalem Ormož smo želeli izvedeti njihovo plat zgodbe, povezane s plazenjem zemlje s hriba za nekdanjo Grivčevo gostilno v Ormožu. Zanimalo nas je, kakšen je njihov komentar na tožbo soseda, ki meni, da je za plaz in škodo kriva ormoška vinska družba, kdo je po njihovem mnenju kriv za plazenje zemlje ter kakšno odločitev sodišča pričakujejo. Vendar smo od direktorja družbe Mitja Herge dobili le naslednji odgovor: »Ker se sodni postopek šele začenja, zadeve v tej fazi ne bomo komentirali.« ■v ' 'S. Foto: Miha Soštarič Darinka Grivec nam je pokazala vlažne stene v garaži. Na ptujskem okrožnem sodišču so opravili doslej eno obravnavo v tej zadevi, prejšnji teden pa si je sodnica Albina Hrnec Pečnik skupaj s strankama v postopku ogledala na kraju samem, kakšne poškodbe je povzročilo plazenje zemlje ter meteorne vode na Grivčevih nepremičninah. Po opravljenem zapisu ogleda na terenu, ki mu nismo prisostvovali, naj bi še letos ta spor dobil končni epilog v ptujski sodni palači. Ker Milan Grivec že vrsto let leži nepokreten v bolniški postelji, nam je podrobnosti, ki so povod za pravdni spor, predstavila njegova hčerka Darinka. »Zaradi posega, ki ga je ormoška vinska družba pod vodstvom prejšnjih lastnikov,opravila v naravo, je začela plaziti zemlja, z brega za našim poslopjem pa so speljali tudi meteorno vodo. Proti našemu posestvu je nanosilo veliko ilovnate zemlje. Več tovornjakov zemlje smo odpeljali z dvorišča, zaradi zemlje in vode pa so naši prostori v gospodarskem poslopju praktično neuporabni. Stene so napite z vodo, ponekod je še vedno veliko zemlje. V drvarnici, kjer še občasno voda zalije prostor, moramo imeti drva na paletah, če želimo, da niso mokra,« nam pove Grivčeva, ki je z domačimi leta 2008 začela opozarjati takratno vodstvo družbe Jeruzalem Ormož VVS, ker pa se niso lotili sanacije plazu, so se odločili za tožbo. Grivčeva nam je povedala, da je pred leti takratno vodstvo ormoške kleti na vrhu hriba zgradilo dve teniški igrišči, za kateri si po podatkih, ki nam jih je dala Grivčeva, niso niti pridobili dovoljenj. »Ilovnata zemlja, napita s tenisitom s teh igrišč, je napolnila naše prostore in dvorišče. Takratno vodstvo si je ogledalo plazenje zemlje, vendar se ni odzvalo. Šele ko smo vložili tožbo, je sedanje vodstvo družbe začelo urejati vrh hriba, na katerem je danes skladišče podjetja, uredili pa so tudi odvodnja-vanje. Vendar bo treba sedaj sanirati še škodo, ki je nastala na naši lastnini.« Grivčevi so pred leti morali sami sezidati obrambni zid, da so preprečili še večjo škodo. »Če zida ne bi bilo, bi ilovnata zemlja prišla dobesedno v kuhinjo.« Nastalo situacijo, predvsem dogajanje na hribu, s katerega plazi zemlja, so si ogledale tudi inšpekcijske službe. »Skorajda sta inšpektorja padla v luknje, ki so se naredile zaradi meteornih vod, ki so tekle z vrha hriba,« je dodala Grivčeva, ki bi si želela, da bi z ormoško vinsko kletjo, na katero meji njihova nekdanja gostilna, v kateri sedaj prebivajo, imeli takšne sosedske odnose, kot je to bilo v prejšnji skupni državi. »Takrat je naša gostilna prodala veliko vina prav iz ormoške kleti,« se spominja dobrih sosedskih odnosov, ki jih danes pogreša in s sedanjim vodstvom mora spor reševati v sodni dvorani. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Z bližnjega hriba je zemlja zasula del gospodarskega poslopja nekoč priznane ormoške gostilne. Slovenija • O plesnih v koruzi: mejne vrednosti so določene Mikotoksini lahko ogrozijo tudi zdravje ljudi Kot smo v Štajerskem tedniku že pisali, se na letošnji letini koruze pojavlja plesen in s tem mikotoksini (don in zon). V pogovoru z vodjem kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom je bil izpostavljen vidik vpliva koruze s prisotnostjo mikotoksinov na živali, prisotnost mikotoksinov v koruznih izdelkih pa lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. »Kakor hitro so mejne vrednosti mikotoksinov, postavljene so tako za don kot za zon, v izdelku presežene, izdelek ni varen za uživanje (zdravje) in ne sme biti prisoten v kakršnikoli obliki na trgu. Mejne vrednosti, tudi za don in zon za koruzne izdelke, so bile postavljene na osnovi celovitih ocen tveganja za zdravje ljudi,« je povedala Stanislava Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kako vpliva zaužitje hrane iz koruze, ki vsebuje miko- toksine, na zdravje ljudi, je Kirinčičeva odgovorila: »Odvisno je, kakšna je njihova koncentracija v zrnju (v pre-delanih/procesiranih zrnih so koncentracije lahko nižje), kakšno količino koruznega zrna človek zaužije, ali zaužije tak obrok le enkrat ali večkrat oziroma se z njim prehranjuje dolgotrajno, ali so tudi druga živila, s katerimi se prehranjuje, kontaminirana z miko-toksini ... « Koruzna moka je predelano živilo (praviloma je odstranjena zunanja ovojnica zrna), kar pomeni, da lahko Foto: Črtomir Goznik vsebuje manj mikotoksinov kot celo zrnje. Sicer pa so škodljivi učinki za zdravje pri izpostavljenosti mikotoksinom lahko kratkoročni in dolgoročni in so odvisni tudi od vrste mikotoksi-nov, ki jih zaužijemo. Obstaja namreč več vrst mikotoksi-nov, že prej omenjena don in zon, javnosti najbolj znan afla-toksin, ki je med najbolj strupenimi mikotoksini, ter drugi. »V literaturi se navaja, da so lahko učinki na zdravje v odvisnosti od vrste in količine zaužitega mikotoksina ter pogostosti uživanja lahko sledeči: genotoksičnost, rakotvornost, vpliv na srčnožilni sistem, učinki na prebavni trakt (npr. bruhanje), anoreksija, nižanje telesne mase, estrogena aktivnost, okvara ledvic, splošna strupenost, zaviranje imunskega sistema,« je še povedala Stanislava Kirinčič. Mojca Vtič »Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate' (gi surovina Z€OS Štajerski Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenje Surovine, d. o. o., na Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Mariboru, vsak delovni dan med 7. in 18. uro, ter v soboto med 8. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje bo potekalo na radiu Ptuj ob torkih in četrtkih. Akcija traja od 6. do 23. oktobra 2014. | Več o akciji na www.surovina.si. 8 š c / r A TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 21. oktobra 2014 Z obiskom kariernega sejma dokažite, da ste vzeli kariero v svoje roke! Karierni sejem, ki ga največji slovenski zaposlitveni portal Mo-jeDelo.com organizira že dvanaj-stič, bo letos potekal 22. in 23. oktobra (sreda in četrtek) v dvorani A2 Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Na sejmu se tudi letos predstavljajo izbrani delodajalci, s katerimi lahko takoj opravite zaposlitveni razgovor ter se tako izognete pisanju prošenj in čakanju na odgovor. Izkoristite izjemno priložnost in v dveh dneh opravite več zaposlitvenih razgovorov kot v celem letu skupaj. Kaj je karierni sejem? Število kariernih sejmov se iz leta v leto povečuje, kar dokazuje, da gre za učinkovito obliko iskanja zaposlitve. Karierni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu. Največja prednost za iskalce je zagotovo hitrost - do zaposlitvenega intervjuja pridete brez nadležnega pisanja pro- šenj, brez prijavljanja na oglase in negotovega čakanja na odgovor. Enostavno se oglasite na stojnici delodajalca, ki se vam zdi primeren, in opravite razgovor z ljudmi, ki so v izbranem podjetju odgovorni za zaposlovanje. Poleg domačih in tujih delodajalcev se na sejmu predstavljajo tudi ponudniki izobraževanj in ostalih kariernih storitev. Kot vedno bodo obiskovalcem na voljo tudi strokovnjaki, ki bodo brezplačno svetovali pri pripravi učinkovitega življenjepisa. Udeležite se lahko tudi kariernih predavanj in predstavitev podjetij, ki iščejo nove sodelavce. Kaj pridobim z obiskom kariernega sejma? Karierni sejmi so v prvi vrsti namenjeni povezovanju delodajalcev in iskalcev zaposlitve. Delodajalci se tako izognejo pisanju zaposlitvenih oglasov, čakanju in zbira- nju prijav, selekciji itd. Na drugi strani pa lahko iskalci na sejmu opravijo več kakovostnih razgovorov za službo, kot bi jih sicer v celem letu. Vsak, ki se je že srečal z iskanjem zaposlitve, zelo dobro ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, kaj šele dobiti ponudbo za delo. Karierni sejem je tako izjemna priložnost, da pridete do intervjuja brez nadležnega pisanja prošenj. To je še toliko pomembneje za začetnike, ki s pomanjkanjem delovnih izkušenj ne morejo konkurirati poplavi prijav na posamezno delovno mesto. Kako se pripraviti na obisk kariernega sejma? Če boste na sejem prišli nepripravljeni, boste dali prednost za zaposlitev svojim konkurentom. Že pred obiskom sejma se pozanimajte, katera podjetja iščejo vaš profil. Izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje dobro pripravite. Na sejmu ne boste sami, pač pa boste obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Nekaj smernic za pripravo na obisk kariernega sejma: • izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se na srečanje dobro pripravite (preberite, s čim se ukvarjajo, kakšne profile zaposlujejo in kaj pričakujejo od kandidatov); • pripravite 30-sekundni govor, ki bo kadrovika prepričal, da ste pravi kandidat za pogovor; • pripravite dober življenjepis in prinesite dovolj kopij za vse stojnice, ki jih boste obiskali; • prinesite tudi druga pisna potrdila, certifikate in priporočila preteklih delodajalcev, ki dokazujejo, da ste dober kandidat; • pridite urejeni (sproščena poslovna obleka, čisti čevlji in urejen videz); • s seboj vzemite primerno mapo ali torbico, v kateri boste imeli življenjepise in pisala (primerno tudi za shra- njevanje gradiv podjetij); • pred sejmom se spočijte, da boste imeli dovolj energije za vse intervjuje, ki vas na sejmu čakajo. Kako na samem sejmu? Večina kadrovikov bo proti koncu dneva že precej utrujenih, zato priporočamo, da se sejma udeležite med prvimi. Če boste prišli v skupini, se na sejmu razkropite, saj med intervjujem okrog sebe ne potrebujete motečih faktorjev. Do kadrovika pristopite profesionalno, se nasmehnite, mu ponudite krepak stisk roke in se predstavite. Veste, katero delo zasledujete; vaš cilj je kadrovi-ka prepričati, da ste primeren kandidat za to delovno mesto. Kadrovika pozorno poslušajte, iz pogovora z njim izbrskajte informacije, kakšne profesionalne in osebnostne karakteristike pričakuje od sodelavcev. Argumentirajte, zakaj ste vi primerna oseba za njihovo podjetje in kako vaša znanja ter veščine pokrivajo njihove potrebe. Med pogovorom bodite pozitivno naravnani. Kadroviku posredujte življenjepis, pozanimajte se za morebitne naslednje korake v se-lekcijskem postopku. Pripravljeni morate biti na morebitne poglobljene razgovore kar na sejmu samem, morda takoj, morda čez nekaj ur. Po vsaki obiskani stojnici posameznega delodajalca si vzemite kakšno minutko, da si v beležko zapišete pomembne informacije in svoje opazke o delodajalcih. Po sejmu pošljite kadrovikom, s katerimi ste imeli razgovor, zahvalo za čas, ki so vam ga namenili. Ne obupajte, če službe ali daljšega zaposlitvenega razgovora ne dobite takoj, saj izkušnje kažejo, da podjetja zaposlujejo kandidate, ki so jih spoznali na sejmu, tudi več kot pol leta po tem. Torej, če ste resen iskalec zaposlitve, obiska kariernega sejma ne boste izpustili. Prva priložnost se ponuja že v kratkem, saj se bo na Gospodarskem razstavišču 22. in 23. oktobra odvijal največji tovrstni dogodek pri nas. Vse druge informacije najdete na spletni strani www.kariernisejem.com. Pa veliko uspeha pri iskanju zaposlitve vam želimo. Ekipa Mojedelo.com Talum se je v 60 letih delovanja razvil v podjetje s kakovostnimi izdelki, proizvodnja je tehnološko v samem evropskem vrhu in ustreza vsem okoljevarstvenim standardom. Zaradi izvedenega razvoja v podjetju ima tovarna bogato zgodovino in trdne temelje, ki jih je skozi 60-letno zgodovino gradilo več kot 10.000 ljudi. V teh dneh na Gospodarskem razstavišču potekata dva pomembna dogodka, namenjena predvsem študentom in iskalcem zaposlitve, 15. študentska arena in 12. karierni sejem Moje delo. V Talumu smo v preteklosti že večkrat sodelovali tudi na teh dogodkih, saj se zavedamo, da je za podjetje pomembno, da nas potencialni kandidati za zaposlitev prepoznajo kot dobrega delodajalca, ki svojim sodelavcem omogoča strokovni in osebni razvoj, skrbi za vzpostavitev okolja, ki pozitivno vpliva na socio-psihofizično kondicijo in se trudi pozitivno vplivati tudi na širše družbeno okolje. Na Talum je vezanih približno 4 % delovno ak- tivnega prebivalstva upravne enote Ptuj. To pomeni, da Talum zaposluje več kot 1100 delavcev, približno 3300 prebivalcev podravske regije pa je odvisnih od dohodkov iz Ta-luma. V strategiji, ki smo si jo zapisali leta 2012 in jo poimenovali Prestrukturiranje z inovativnostjo, smo si začrtali jasne smernice, ki kažejo pot naše prihodnosti. V na znanju temelječi, odprti, inovativni družbi je bistvo vsega človek. Dejavnost je tista, ki narekuje naše zahteve po znanju pri zaposlovanju novih sodelavcev, kadrovskem štipendiranju, sodelovanju s fakultetami, srednjimi in osnovnimi šolami. Talum je tako med prvimi postal ambasador znanja. Mladim bomo omogočili pridobitev dokumenta/ priznanja, s katerim bodo lahko dokazovali, da so pridobivali praktične izkušnje preko opravljanje prakse, izdelave seminarskih, diplomskih, magistrskih, projektnih nalog. To referenco bodo pridobili tisti, ki bodo na osnovi določenih meril ocenjeni z najvišjo oceno in jim bo omogočila dodatno prepoznavnost na trgu delovne sile. Prenos medgeneracijskega znanja med zaposlenimi, izkušenimi strokovnjaki in mladimi, ki šele prihajajo na trg dela, je samo en od segmentov prenosa znanja. Prenos znanja na vseh ravneh pa je pri doseganju uspešnosti vsakega podjetja ključen. K sodelovanju vabljeni v prvi vrsti tisti, ki imate tehnična znanja, predvsem na vseh stopnjah strojništva, metalurgije, elektro področja ... Res pa ob tem ne gre pozabiti izpostaviti, da je najpomembnejše, da smo talumovci in tisti, ki to želite postati, odprti, inovativni vedno pripravljeni na nove izzive. torek • 21. oktobra 2014 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEDKlK 9 Podravje • Proračuni gasilskih društev Društva iz dveh gasilskih zvez lani rokovala z milijonom evrov Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da za njeno nemoteno delovanje skrbijo občine in država. Tako je na območju gasilske regije Podravja v lanskem letu 106 prostovoljnih gasilskih društev prejelo nekaj manj kot dva milijona evrov javnega denarja, skupaj pa so društva gospodarila z več kot 3,5 milijona evrov denarja. Gasilska zveza Lenart Prihodki skupaj Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev Benedikt 29.242 13.821 Cerkvenjak 43.344 36.704 Gočova 18.882 11.141 Lenart 27.857 9.694 Osek 11.152 4.992 Selce 10.078 5.019 Sv. Ana 61.933 14.307 Sv. Trojica v Slov. goricah 45.076 Sv. Jurij v Slov. goricah 68.365 15.136 Voličina 13.244 5.981 SKUPAJ 332.453 161.871 Vir: Ajpes Foto: Mojca Vtič Konec leta 2012 je bilo v Sloveniji 1.348 prostovoljnih gasilskih društev in prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, od tega 1.299 prostovoljnih gasilskih društev in 49 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki so skupaj združevala 151.156 članov. Gasilska zveza Slovenska Bistrica Prihodki skupaj Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev Impol Slovenska Bistrica 9.385 0 Kebelj 29.552 18.151 Laporje 26.970 13.458 Makole 28.007 26.437 Oplotnica 91.579 48.300 Poljčane 71.080 51.165 Pragersko 76.173 29.983 Slovenska Bistrica 107.291 73.084 Spodnja Polskava 17.416 9.624 Šmartno na Pohorju 48.799 21.139 Tinje 57.659 23.369 Videž 26.880 6.348 Zgornja Bistrica 29.403 11.927 Zgornja Polskava 23.487 19.034 SKUPAJ 643.681 352.019 Vir: Ajpes Makole • Zbor občanov V| ,| Raje kot o čistilni napravi o javni razsvetljavi »Izvajalce za čistilno napravo in izgradnjo kanalizacije imamo že izbrane, kar je bil pogoj, da smo se lahko prijavili na razpis. Na razpisu pa smo tudi uspeli, tako da naj bi dela začeli že konec naslednjega meseca,« je v uvodu povedal makolski župan Alojz Gorčenko na zboru krajanov Makole minuli petek, 10. oktobra, v domu krajanov v Makolah. Prisotni večjih pripomb na izgradnjo čistilne naprave niso imeli, več besed so prelili o javni razsvetljavi in cestah. Podravska gasilska regija je razdeljena na 14 gasilskih zvez, v katerih deluje 4478 operativnih gasilcev. Skupni prihodki 12 zvez so bili predstavljeni v Štajerskem tedniku pred tednom dni, sedaj predstavljamo dohodke še dveh. In sicer Gasilske zveze Lenart, ki jo oblikuje 10 gasilskih prostovoljnih društev, in Gasilske zveze Slovenska Bistrica, ki obsega 13 prostovoljnih teritorialnih društev in eno prostovoljno industrijsko društvo. Skupaj sta zvezi lani razpolagali skoraj z milijonom evrov dohodkov, od tega sta Čistilna naprava za 500 populacijskih enot naj bi konec julija že poskusno delovala, saj se naslednje poletje izteče rok za dokončanje projektov, sofinanciranih iz finančne perspektive 2007-2013. Z izgradnjo centralne čistilne naprave bodo krajani zadostili tudi zakonodaji, ki pravi, da se morajo pretočne greznice do leta 2017 nadomestiti z malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali pa je treba grezni- co ustrezno predelati. »Greznice brez iztoka se lahko vgradijo tam, kjer MKČN ni možno postaviti oziroma zaradi vodovar-stvenega območja ni dovoljen tudi iztok iz MKČN,« je dejala Jerneja Zorko s Komunale Slovenska Bistrica. Vendar zaprta greznica pomeni, da če gospodinjstvo porabi 16 m3 vode na mesec (npr. štiričlanska družina), mora biti greznica velika vsaj 16 m3, da se praznjenje izvede enkrat mesečno. »Če je manjša, seveda večkrat. Se pravi pogostost praznjenja pri uporabnikih, ki bodo imeli vgrajene greznice brez iztoka, je odvisna od porabe pitne vode in velikosti greznice,« je še povedala Zorkova. Sicer pa bo edini strošek za občane, ki se bodo lahko priključili na javno kanalizacijo v Makolah, nakup in položitev cevi od hiše do jaška, je povedal Gorčenko, ki se poslavlja od županske funkcije in se seli iz naslova javnih sredstev pridobili nekaj več kot polovico, skoraj 514.000 evrov. Sicer pa velik del prihodkov prostovoljnih gasilskih društev predstavljajo donacije pravnih in fizičnih oseb, denar iz pridobitne dejavnosti, članarine članov, društva pa lahko prejmejo tudi dotacije iz drugih fundacij, skladov in ustanov. Velja namreč, da se lahko del v občinski svet. Toda na vprašanje, čigav strošek bo črpalka v tistih gospodinjstvih, kjer so hiše nižje od kanalizacijskega voda, župan ni znal odgovoriti. »Lahko bi uporabnikom zaračunali komunalni prispevek, vendar ga zaradi finančnega stanja ne bomo pobirali. Okolj-ske takse bo manj, boste pa plačevali omrežnino. Računamo, da bo znesek na položnici enak kot danes,« je povedal Gorčenko. dohodnine, ki bi se sicer vrnila v državni proračun, nameni gasilskim ali drugim organizacijam, ta donacija za občane ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki so jo obvezani plačati. Davčni zavezanec lahko zahteva, da se do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, nameni za financiranje splošno-koristnih Po predstavitvi poteka trase so sledila predvsem vprašanja o javni razsvetljavi v zaselku Stodrež pri Makolah, češ da otroci hodijo po temi v šolo. »Trenutno ni denarja za javno razsvetljavo, ki je metanje denarja v zrak. Sicer pa tudi v drugih delih občini otroci hodijo v temi do avtobusnih postaj,« je odgovoril župan. O namenov (ki so v javnem interesu ali so dobrodelni) in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine, so pojasnili na Gasilski zvezi Slovenije. Mojca Vtič asfaltiranju novih cest pa je Gorčenko povedal, da se ceste po hribovitejšem delu občine ne bodo urejale, saj se je ves proračunski denar namenil za investicije v vodovodno in kanalizacijske omrežje, ob tem pa se bo po delih skušala urediti tudi cesta do Slovenske Bistrice. »Cesto bomo obnavljali po kosih, drugače ne gre. Če ni denarja, ne moreš, saj država ne pusti večje zadolžitve od osem odstotkov proračuna, kar za nas na letni ravni pomeni 200.000 evrov,« je povedal župan in poudaril, da je občina v osmih letih delovanja izvedla za 9,5 milijona evrov investicij. Mojca Vtič Seznam ponudnikov za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Makole Naziv ponudnika Sklop 1 (s popusti brez DDV) Sklop 2 (s popusti brez DDV) Komunala Slovenske gorice, d. o. o. 432.049,33 295.906,22 Purgator, d. o. o. 222.135,42 Cestno podjetje Ptuj, d. d. 409.924,75 254.472,23 GIC Gradnje, d. o. o. 444.537,46 Gradbenik Stanislav Bernjak, s. p. 362.791,75 240.205,9 Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o. 524.994,18 Gradnje Žveplan, d. o. o. 478.123,64 GMI, d. o. o. AGM Nemec, d. o. o. Gradnje Marguč, d. o. o. 362.538,58 Krt gradbeništvo, d. o. o. 271.544,56 GMI, d. o. o. Gradnje Marguč, d. o. o. Hidroinženiring, d. o. o. 212.333,90 R-group, d. o. o. 453.239,72 254.679,97 Vir: Občina Makole Foto: arhiv 10 TEDNIK Šolstvo in kultura torek • 21. oktobra 2014 Ptuj • Obogateno učenje tujih jezikov na gimnaziji Avstralski profesor med ptujskimi gimnazijci Da je v današnjem globaliziranem svetu znanje tujih jezikov zelo pomembno, najbrž ni treba posebej poudarjati. Prav zato v šolah tujim jezikom dajejo poseben poudarek in poleg rednih učnih ur za tuji jezik poskušajo učencev neki nematerni jezik približati tudi na drugačne načine. Na ptujski gimnaziji smo na povabilo ravnateljice Melani Centrih spoznali profesorja Benjamina Tweedieja. Benjamin Tweedie je avstralski profesor fizike; prišel je iz Brisbana. V Sloveniji - v Kranju - živi že sedem let. V našo državo ga je privabil mednaro- dni razpis, s katerim je Zavod za šolstvo iskal tuje profesorje za delo v slovenskih srednjih šolah. Takrat je k nam prispelo okrog 80 mladih strokovnjakov, polnih navdušenja za novo okolje in za delo v naših šolah. Navdušenje je pri njih ostalo, žal pa se je v zadnjem 4 Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Slovenia - 51. ameriška država? V septembru in oktobru se človek skoraj ni mogel izogniti temu, da ga ne bi z vseh mogočih kotičkov gledali osladno nasmejani županski kandidati. Še pločevinke z govejim golažem človek ni odprl brez bojazni, da ne bo ven skočil kak kandidat ... No, in tako mi je pogled, ko se je neki obsoški kandidat po televiziji petelinil, kaj vse bo on storil za svoje občane, ušel na ozadje pogovora. Kot vsi drugi slovenski županski kandidati je namreč tudi ta prepričan, da bodo po njegovi izvolitvo turisti na meji njegove občine stali v vrsti, da bodo kaj lepega doživeli. In v ozadju pogovora je kamera ujela neko turistično pisarno, ki je ponujala vraga pa pol: rafting, canyoning, canoeing, camping. V Ptuju - če niste vedeli - ponujajo glamping in wakeboarding, pa seveda Beach challenge powered by Beachmaster. (Ob boxing in kickboxing pa se človek niti ne upa obregniti; bi lahko bolelo ...) Še malo, pa bodo turistični navdušenci v Ptuju obiskali kakšen rancing, horsing in wineing ... Ker pogled na prvo stran nekega (mojemu srcu zelo bližnjega) slovenskega časopisa nazorno kaže, v katero smer gremo; vabijo nas namreč v »Europe's No. 1 bordershop - travel free shop«. Pravi šit, nimate takega filinga? Niti malo kul ... Jože Šmigoc Slovarček v besedilu uporabljenih besed: Beach challenge powered by Beachmaster - tekmovanje v odbojki na mivki, ki ga omogoča Združenje za odbojko na mivki boxing - boks camping - taborjenje canoeing - vožnja s kanujem canyoning - soteskanje Europe's No. 1 bordershop - travel free shop - (pojma nimam, kaj naj bi v tej prvovrstni evropski mejni trgovini počeli - poglejte v Gruškovje, kjer sta dve) filing - občutek, občutenje horsing - konjarjenje (beseda ne obstaja - zaenkrat) kickboxing - kikboks (te bom na gobec - ampak z nogo) kul - hladno; pogovorno pa: dober, prijeten, odličen, lep, hladnokrven (in še kakšnih 50 podobno pozitivnih slovenskih pridevnikov, ki vam jih sploh ni treba vedeti, če pravi čas uporabite angleški 'kul'? Kul, ne?) glamping - bolj fino taborjenje (naj si ustrezen slovenski izraz poiščejo tisti, ki glampirajo) rafting - splavarjenje rancing - rancarija (beseda ne obstaja - zaenkrat) Slovenia - Slovenija šit - sranje (po Vuku Karadžicu) wakeboarding - smučanje z vodno vlečnico wineing - vinjenje (beseda ne obstaja - zaenkrat; mogoče bi bilo dobro uveljaviti avtorske pravice?) www.travel-free.si f VABLJENI V OBA TRAVEL FREE SHOPA GRUŠKOVJE! ivel EE EUROPE'S NO. 1 BORDERSHOP Tokrat smo malce pljunili tudi v svojo skledo ... času zaradi najrazličnejših varčevalnih oblik zmanjšalo pri naši državi. Ben sodeluje v projektu Zavoda za šolstvo, v okviru katerega se dijaki srečujejo s tujejezičnim govorcem - v tem primeru z Avstralcem oziroma z angleščino - ne samo v okviru rednih ur angleškega jezika, pač pa tudi pri fiziki, glasbi, športni vzgoji (na ptujski gimnaziji pod Benovim mentorstvom nastaja ekipa za ragbi), zgodovini, geografiji, umetnostni zgodovini... -povsod, kjer lahko tuji profesor sooblikuje vzgojno-izobra-ževalni proces, saj pri pouku sodeluje hkrati s slovenskim profesorji v obliki timskega poučevanja (ob našem obisku na gimnaziji smo Bena Twee-dieja zmotili pri pouku glas- Foto: Črtomir Goznik Avstralski profesor Benjamin Tweedie dva dni na teden preživi na ptujski gimnaziji. be). Gre za projekt, ki mu uradno rečejo »obogateno učenje tujih jezikov«. »Mnogi starši ne poznajo tega našega projekta, saj se osebno s prof. Tweediejem ne srečajo, zato se mi zdi pomembno, da ga naše okolje spozna, da razume pomen tujih profesorjev v našem vzgoj- no-izobraževalnem procesu. Hočemo, da vsi razumejo, da pri nas ne poučujemo nekega strokovnega predmeta v tujem jeziku, pač pa učenci med učno uro, ki jo vodita slovenski in angleški (ali nemški) profesor, mimogrede spoznavajo, kako se nekaj pove v angleščini tudi na področju fizike, glasbe in podobno. 16 let je trajalo, da so starši sprejeli nemško jezikovno diplomo, saj smo jim jo nenehno predstavljali ob različnih priložnostih. Želimo, da bi enako sprejeli tudi sodelovanje angleških profesorjev, ki sodelujejo v projektu obogatenega učenja tujih jezikov,« nam je pojasnila ravnateljica Melani Centrih. Uspeh sodelovanja s tujimi profesorji, ki na ptujski gimnaziji slovenskim dijakom predstavljajo svoje materne jezike (poleg nemščine in angleščine še francoščino), se kaže tudi na maturi, saj je ptujska gimnazija pri tujih jezikih nad državnim povprečjem, kar so pokazali tudi rezultati mature 2014. jš Ptuj • Knjiga receptov Bogastvo okusov podeželja Bogastvo tradicije in lokalne ponudbe Projekt Bogastvo okusov podeželja, ki je potekal v okviru LAS bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, se je konec septembra letos končal z izdajo knjige Bogastvo okusov podeželja. Javno prestavitev knjige je spremljala pokušina kulinaričnih dobrot po starih receptih iz te knjige. Kot je povedala vodja projekta Mojca Metličar, je nastal na pobudo članic društev žensk, ki so v svojih društvih že zbirale recepte jedi, ki počasi tonejo v pozabo. Pri snovanju projektne ideje sta sodelovali še Slavica Strelec iz KGZ Ptuj in Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci. Strokovni vodja Vlado Pignar je preveril verodostojnost vseh receptov, poskrbel za posodobitev in prilagoditev sodobnim trendom v prehrani. Pri izdaji zbirke starih receptov pa jih je predvsem vodila želja, da bi ohranili tradicionalno kulinariko, in ne samo ohranili, jo nadgradili ter jo približali ljudem. Tako so k sodelovanju povabili tudi gostince in posneli 15 promocijskih spotov jedi in menijev. Te jedi pa naj bi ponudili tudi v lokalih, da bi jih lahko poskusili domači in tuji obiskovalci. O terminih ponudbe se bodo sami odločali. Gostilne s ponudbo tradicionalnih jedi pa bodo tudi posebej označili. Že med potekom projekta so gostinci izvedli 10 tednov tradicionalne kulinarike. Ob ohranitvi skoraj pozabljenih receptov, obogatitvi gostinske ponudbe s tradicionalnimi de-gustacijskimi meniji, promociji lokalne ponudbe in večji prepoznavnosti območja ter povezovanju ponudnikov je pomemben cilj projekta tudi povečanje lokalne porabe hrane in vključevanje slovenske tradicionalne kulinarike v mozaik evropske kulturne dediščine. Prav tako pa ob tem želijo opozoriti še na izjemne naravne in kulturne vrednote. Celotna vrednost projekta je 45.000 evrov, od tega predstavljajo sredstva Leader 22.252 evrov. Mojca Metličar je ob izdaji knjige receptov povedala tudi, da recepti niso natanko t <» ~ . Foto: Črtomir Goznik Mojca Metličar, strokovna sodelavka LAS Bogastvo podeželja: „Skupaj smo ustvarili kulinarično zgodbo, ki naše območje vključuje na zemljevid slovenske kulinarične dediščine." umerjeni, v večini primerov so podane sestavine, količine pa so prepuščene lastni kuharski kreativnosti in domišljiji, tako kot nekoč. Po besedah Vladimirja Korošca publikacija Bogastvo okusov podeželja ni zgolj zbirka tradicionalnih jedi našega območja, temveč je dragocen dokument o tradiciji in preteklosti ter uporaben zapis izvirnih idej za kulinarično ponudbo lokalnih gostiln, restavracij in turističnih kmetij. Bogastvo okusov podeželja predstavlja še enega od drobnih, vendar pomembnih projektov, ki povečujejo prepoznavnost podeželja in zagotavljajo pogoje za nove gospodarske aktivnosti, še poudarja Korošec. MG Slovenija • Najperspektivnejši literati Uršljanka 2014 je Petra Žišt Letošnja najbolj perspektivna mlada literatka je Petra Žišt iz Slovenske Bistrice. Uršljanko 2014 so razglasili v sklopu festivala mlade literature Urška, ki je bil minuli konec tedna v Slovenj Gradcu. Zi-štovi bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti za nagrado prihodnje leto natisnil knjigo. Za častni naziv najboljšega mladega literata se je letos potegovalo 81 avtorjev iz vse Slovenije po izboru glavnega selektorja festivala, pesnika, esejista in kritika Zorana Pevca. »Sodobno besedišče, primerna stilna dovršenost, te- matska in leksikalna dinamika, zgrajena na filozofskih temeljih, ter lirični princip v zavedanju, da poezija ni opisovanje stvari, temveč prikaz pesniške stvarnosti, so tista umetniška sporočilna izhodišča, zaradi katerih smo se odločili, da je zmagovalka Urške 2014 Petra Žist,« so sporočili z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Petra Žist se je na letošnji Urški predstavila s kar tremi literarnimi zvrstmi: poezijo, prozo in dramatiko. STA/Mojca Vtič Foto: arhiv Foto: JSKD Nogomet Prvaki se vzpenjajo, Kidričani padajo Stran 12 Rokomet Uspešen teden: dve zmagi, en remi Stran 12 Boks Nova dimanzija boksa Dejana Zavca Stran 13 Rokomet Končno: prva zmaga Ptujčank! Stran 12 Nogomet Derbi Superlige ni dal zmagovalca Stran 14 Nogomet Podvinčani trikrat vodili, pa izgubili Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 14. krog Tokrat igra boljša, rezultat slabši Luka Koper - Zavrč 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Delic (13.), 2:0 Lotrič (56.), 2:1 Cvek (90.). LUKA KOPER: Hasic, Gregorič, Šme, Lotrič (od 79. Štromajer), Ivetic, Delic, Halilovic, Štulac (od 71. Žibert), Črnigoj (od 74. Puč-ko), Srečkovic, Mitrovic. Trener: Alen Ščulac. ZAVRČ: Ranilovic, Polic (od 46. Dugolin), Cvek, Kresinger, Šafaric, Jertec, Sambolec, Dedic (od 60. Kelenc), Datkovic, Kri-stic, Matjašič (od 73. Antolek). Trener: Željko Orehovec. S porazom proti Kopru so nogometaši Zavrča prekinili lep niz neporaženosti, ki je trajal pet tekem. Še bolj od tega bode v oči spoznanje, da so bili beli na obali boljši tekmec od domačinov, toda nogomet se igra za zadetke - Koprčani so dosegli dva, Zavrč pa le enega. Gostje so odigrali eno najboljših tekem letos, a jih je pokopala neučinkovitost. Le upamo lahko, da se bodo Zavrčani iz poraza kaj naučili, saj je pred njimi sila težek razpored. Že v sredo v pokalu na Ptuj prihaja razigrano Celje, v soboto pa se bo na ptujskem Mestnem stadionu zgodil športni praznik, saj v goste prihaja Maribor. Uvod v tekmo je pripadel gostom, ki so najprej poskusili preko Kresingerja, ki je meril mimo vrat. V drugem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so na Ptuju proti Kopru slavili z 1:0, na Bonifiki pa so kljub boljši igri klonili. nevarnem napadu je po strelu Matjašiča žogo pred golo-vo črto izbil koprski branilec Gregorič. Štajerci so bili še naprej boljši, toda »kanarčki« so iz prvega resnejšega napada povedli: Štulac je podal v kazenski prostor, Delic pa je z glavo dosegel svoj prvenec v koprskem dresu - 1:0. Tudi po tem dogodku so bili beli podjetnejši, poskušali so igrati, a konkretnejšega zaključka ni bilo. V nadaljevanju polčasa sta poskušala še Kresinger in Šafaric, toda brez uspeha. Za Koprčane je v tem delu PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 14. KROGA: Luka Koper - Zavrč 2:1 (1:0); strelci: Delič 14., Lotrič 57.; Cvek 90.; Rudar - Olimpija 0:0; Maribor - Celje 1:2 (1:1); strelca: Zahovic 30.; Rajčevic 6., 65./ oba ag.; rdeči karton: Viler 37./Maribor; Krka - Domžale 0:1 (0:0); strelec: Morel 87.; Radomlje - Gorica 0:3 (0:2); strelci: Balkovec 9./ag., Majcen 41., Henty 62. - Zavrč je klonil po petih tekmah, v katerih je nanizal dva remija in tri zmage; - Celjani so še drugič letos ugnali Maribor; - Luka Zahovič (Maribor) je dosegel 8. gol v prvenstvu; - Zlatko Zahovič: »Za naš poraz ni kriv sodnik, naši igralci v slovenski ligi dajejo premalo, premalo vložijo v pripravo na tekme«; - Olimpija, Maribor in Zavrč imajo enako število točk. igre nevarneje zapretil le Mi-trovic, toda kljub temu so bili rumeno-modri tisti, ki so na odmor odšli s prednostjo. Tudi drugi polčas so bolje odprli Haložani, toda Koprčani so se kmalu veselili povišanja vodstva. Mitrovic je podal do Lotriča, ki je iz bližine zadel za 2:0. Nedolgo zatem je v igro pri gostih prišel Kelenc, ki je vnesel kar precej živahnosti in bil vselej nevaren za domača vrata, toda sobotni večer pač ni bil rezerviran za Zavrč. V sami končnici tekme je Zavrl poskušal vse, da pride vsaj do častnega zadetka, kar mu je naposled tudi uspelo. V gneči v domačem kazenskem prostoru je bil v sodnikovem podaljšku uspešen Cvek - 2:1. TP 1. DOMŽALE 2. OLIMPIJA 3. MARIBOR 4. ZAVRČ 5. CELJE 6. KOPER 7. RUDAR VELENJE 8. GORICA 9. KRKA 10. RADOMLJE M iS iS M M M M M M M i0 T S S B B 4 5 2 i 2 2 i S 4 2 T T 5 i0 ii iS:B 2S:S 21:14 iB:iS i9:S iB:20 1S:1B 1S:1B ii:2T S:S2 S2 2B 2B 2B 24 i9 iS i2 S S Za mirno pot v Celje Po težki tekmi v Kopru varovance Željka Orehovca že v sredo čaka prva četrtfinalna pokalna tekma. Na Ptuj prihaja letos zelo dobra ekipa Celja, ki je v zadnjem prvenstvenem krogu v Ljudskem vrtu poskrbela za pravo senzacijo, saj je premagala Maribor. Vse to govori o moči varovancev Simona Rožmana, toda beli se zavedajo lastnih sposobnosti, zato bodo v sredo igrali na zmago. Pred srečanjem z rumeno-modrimi je Jure Matjašič optimist: »Vsekakor bo proti Celju zelo težko, saj letos igra odlično, so zelo agresivna in neugodna ekipa. Do zmage bomo skušali priti s pametno in potrpežljivo igro, vsekakor pa si bomo skušali zagotoviti kar se da najboljši možen izid pred povratnim srečanjem v Celju čez teden dni.« Najboljši strelci: 8 zadetkov: Luka Zahovič (Maribor); 5 zadetkov: Nik Omladič, Andraž Šporar (oba Olimpija), Sunny Omoregie (Celje); 4 zadetki: Dino Kresinger (Zavrč), Marcos Tavares (Maribor), Aleksander Rodič, Marko Vukčevič (oba Olimpija), Valon Ahmedi (Celje), Luka Majcen (Gorica).. Pokal Slovenije, četrtfinale, 1. tekma: Zavrč - Celje, sreda, 22. 10., ob 15.00 na Ptuju Zeljko Orehovec: »Sedaj se moramo dvigniti, razmisliti kako in kaj, saj je pred nami zelo težka serija tekem. Šafaric je v Kopru dobil četrti rumeni karton, vsekakor pa bom proti Celju posegel po nekaterih bolj svežih igralcih.« Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Samo srečanje je bilo povsem v naši domeni, poleg tega pa smo tokrat igrali bistveno bolje kot na tekmi proti Kopru na Ptuju. Žal je tako, da v nogometu štejejo zadetki in zaradi tega je Koper zasluženo slavil, saj je zadel dvakrat. Tokrat moram povedati, da je zatajila obramba, ki je sicer naš boljši del moštva. Kljub vsemu smo imeli dovolj priložnosti za zmago, a nismo zadeli in kazen je bila vzgojna.« Jure Matjašič, igralec Zavrča: »Bili smo boljši skozi celoten potek tekme, imeli smo večjo posest žoge in več priložnosti, toda na koncu smo izgubili. Koper je resneje zapretil le trikrat, dvakrat zadel, mi pa smo se mučili in nismo uspeli zadeti vse do končnice. Z menjavami smo igro še poživili, bili še boljši, toda žal se nam tokrat ni izšlo.« Ante Mitrovic, igralec Kopra: »Najpomembnejše so tri točke. Zavrč je pri vrhu lestvice, mi pa tudi moramo zmagovati, tako kot na zadnjih dveh tekmah, da vrnemo navijače na tribune in da vrnemo Koper na vrh. S tem se seveda ne smemo zadovoljiti, želimo se namreč približati Mariboru in Olimpiji ter tudi preostalim ekipam, ki so na vrhu lestvice.« Športno plezanje V Aziji se počuti odlično Mina Markovič je zmagovalka tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v kitajskem Wujiangu, kjer je na najvišji stopnički zmagovalnega odra stala že lani. Slovenska športna plezalka je vpisala še drugo zmago letos, obakrat je zmagala v Aziji, in 17. v svetovnem pokalu. Mina je bila vodilna že po polfinalu, tik za njo je pristala Maja Vidmar. Ta je v finalu po napaki v spodnjem delu smeri nazadnje zasedla osmo mesto, Mina podobne napa- Mina Markovič: »V tem jesenskem delu gre vse kot po maslu, tudi počutim se zelo dobro in uživam v plezanju. Preden smo šli v Azijo, si nisem predstavljala takšnega razpleta, ampak se prav nič ne pritožujem, ker je res 'the best'. Finalna smer je bila res zelo težka, nekaj najtežjega, kar sem kdaj plezala - najtežji finale letos. Na koncu sem kar zadovoljna s svojim plezanjem, mislim, da sem zasluženo zmagala.« ke ni storila, ampak je znova potrdila odlično formo in se veselila druge zaporedne zmage. Markovičevi sta družbo na zmagovalnem odru delali še Nizozemka Anak Verhoeven in Francozinja Helene Janicot. Markovičeva je z novo zmago in novimi stotimi točkami v skupnem seštevku prehitela Verhoevnovo in skočila na 3. mesto. Mesto vodilne je ohranila Južnokorejka Jain Kim, ki je tokrat ostala celo brez finala (10. mesto). Azijska turneja se bo končala s tekmo na Japonskem (Inzai) 26. oktobra. jm, sta Wujiang, rezultati: finale polfinale 1. Mina Markovič (Slovenija) 31+ 35+ 2. Anak Verhoeven (Belgija) 24+ 35 3. Hélène Janicot (Francija) 20+ 30+ 4. Magdalena Rock (Avstrija) 17+ 35+ 5. Katharina Posch (Avstrija) 17+ 35 8. Maja Vidmar (Slovenija) 13 36+ Skupni vrstni red: 1. Jain Kim (J. Koreja) 461 2. Magdalena Rock (Avstrija) 450 3. Mina Markovič (Slovenija) 414 4. Anak Verhoeven (Belgija) 400 9. Maja Vidmar (Slovenija) 160 2 2 B i S S 2 12 Štajerski Šport torek • 21. oktobra 2014 Nogomet • 2. SNL, 11. krog Prvaki se vzpenjajo, Kidričani padajo Damijan Romih, trener Aluminija: »V prvem polčasu smo poskušali igrati svojo igro, imeli smo nekaj priložnosti, a je šepal zaključek. V igri sta nam manjkala mirnost in koncentracija. Doslej smo na vseh tekmah zelo dobro reagirali ob prekinitvah, tokrat nekoliko slabše in takoj smo prejeli gol. Videlo se je, da je Dob v zadnjih tekmah dvignil nivo svoje igre in da se bodo počasi potrdile moje besede, da se bodo še borili za vrh.« Dušan Smolnikar, trener Rolteka Doba: »Srečanje je bilo zelo borbeno, naša zmaga pa je zaslužena. Priigrali smo si precej priložnosti, na srečo pa zadeli vsaj enkrat. Mojim igralcem bi čestital za borbeno predstavo. Recept za dvig na lestvici? Delo ... in malo sreče!« Foto: Črtomir Goznik Aktualni prvaki 2. lige, igralci Doba, so v Kidričevem slavili z identičnim rezultatom, kot so Kidričani slavili v Dobu. Na fotografiji Eros Grezda, ki je v 1. minuti zapravil najlepšo priložnost na tekmi. Aluminij - Roltek Dob 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Češnjevar (47.). ALUMINIJ: Murko, Medved, Leuštek, Horvat, Krljanovic (od 63. Podbrežnik), Škoflek (od 82. Petek), Lonzaric, Vrbanec, Vindiš, Nunic, Grezda (od 73. Bizjak). Trener: Damijan Romih. ROLTEK DOB: Vezirovič, Kukavica (od 64. Avbelj), Mirtič, Češnjevar, Leskovar, Krcic, Klopčič (od 82. Mešanovic), Kunstelj, Lunder (od 88. Repnik), Račic, Lukanc. Trener: Dušan Smolnikar. Kidričani so srečanje proti aktualnim prvakom 2. lige začeli oslabljeni, brez Topo-lovca in Pečovnika. Predvsem izkušnje in mirnost kapetana je strateg Romih (lani je vodil ekipo Doba) še kako pogrešal v sami igri. Aluminij je Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje 36:27 (17:16) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 8, Kaučič 5, Bom-bek 2, Mavrič 5, Bezjak, Hržič, Štefičar 10, Preac, Špindler 1, Klemnčič, Lorenčič 3, Cimerman 1, Vukan, Šerod, Hojžar. Trener: Tomi Matjašič. Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so proti Cerkljam vknjižili še drugo letošnjo zmago in se tako povzpeli na lestvici. Za slavje je bil dovolj dober drugi polčas, medtem ko bo prvi del igre moral iti v čimprejšnjo pozabo. Zmaga bo seveda blagodejno vplivala na samozavest rokometašev Velike Nedelje, pred katerimi je zelo težak razpored, saj v sredo v pokalnem tekmovanju gostujejo v Kopru, nato pa v soboto v prvenstvu še v Hrastniku. Prvi del je bil dokaj izenačen, nobeni ekipi si ni uspelo priigrati otipljive prednosti. Ko so domačini v 20. minuti povedli za tri gole (13:10) in imeli še napad, se je zdelo, da bodo gostom dokončno ušli, toda končnica prvega polčasa je bila z njihove strani zelo 1. B SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - Dol Tki Hrastnik 33:30, Mokerc Ig - Črnomelj 29:28, Škofljica Pekarna Pečjak - Grosuplje 25:25, Brežice - Radeče-Mik Celje 28:27, Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje 36:27, Drava Ptuj - Herz Šmartno 31:31, Dobova - Koper 2013 27:34. 1. KOPER 2013 5 5 0 0 10 2. HERZ ŠMARTNO 5 4 10 9 3. DOBOVA 5 4 0 1 8 4. DRAVA PTUJ 5 3 117 5. BREŽICE 5 3 0 2 6 6. MOKERC - IG 5 3 0 2 6 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 5 2 12 5 8. MOŠKANJCI - GOR. 5 2 1 2 5 9. DOL TKI HRASTNIK 5 2 0 3 4 10. V. NEDELJA C. O. 5 2 0 3 4 11. GROSUPLJE 5 1 2 2 4 12. RADEČE - MIK CE. 5 0 1 4 1 13. ČRNOMELJ 5 0 1 4 1 14. CERKLJE 5 0 0 5 0 slavil na prvi tekmi v Dobu, v zadnjem času pa so igralci iz bližine Ljubljane v zelo dobri formi - slavili so na zadnjih treh tekmah, vselej z rezultatom 1:0. Niz so v Kidričevem podaljšali na štiri ... Bolje so sicer začeli domačini, saj se je že v 1. minuti Grez-da znašel sam pred vratarjem Vezirovičem, a je streljal visoko preko gola. Če bi zadel, bi lahko domačini ob okrepljeni obrambi igrali igro hitrih nasprotnih napadov, tako pa so morali priložnosti iskati na postavljeno obrambo gostov. To jim je kar uspevalo, saj so do zaključnih strelov prišli Nu-nič (5. minuta), Vindiš (16.) in Škoflek (25.). V najlepši situaciji se je po podaji Leušteka v 29. minuti znašel Škoflek, a je slabo sprejel žogo in Vezirovič mu jo je odvzel. Gostje so bili slaba, tehničnih napak je kar mrgolelo in Gorenjci so jih v 29. minuti ujeli na 16:16. Tudi začetek drugega polčasa ni obetal kasnejše visoke zmage, toda kmalu so stvari vendarle začele prihajati na svoje mesto. Velika Nedelja je začela igrati prepoznaven hiter rokomet, ki mu gostje niso bili kos in razlika se je hitro povečevala. Ritma zelenih ni zmotil niti direktni rdeči karton mladega Vukana. V 54. minuti je bila na semaforju izpisana najvišja prednost na tekmi, +10, za varovance To-mija Matjašiča (33:23), nato pa so na parket stopili tudi mlajši igralci. Kljub manjšim oscilacijam so tekmo brez težav pripeljali do zmage. V domači ekipi je vratar Tadej Preac zbral 18 obramb. Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 33:30 (16:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 3, Zorli, Kovač 5, M. Bedrač 2., Valenko 6, Ranevski 10, Balas zelo nevarni iz protinapadov, med drugim je Leskovar v 11. minuti zadel prečko. Nekajkrat se je zelo izkazal domači kapetan Tomaž Murko. Odločitev je padla na začetku drugega polčasa: gostje so izvajali kot, po katerem je do strela prišel Lunder, Murko je žogo kratko odbil, iz bližine pa jo je pod prečko poslal Češnjevar. - 0:1. Izkušeni gostje so po vodstvu povsem umirili igro, z agresivnim pokrivanjem pa tudi onemogočili razvoj napadalnih akcij igralcev Aluminija. Domači strateg je poskušal s tremi menjavami preobrniti potek srečanja, a so bili njegovi varovanci premalo zbrani predvsem pri oddajanju in sprejemanju žoge. Gostje so se veliko pritoževali zaradi odločitev mladega sodnika Tadeja Mežnarja, ki bi 3, Lukaček 1, Vesenjak, Tement, Škorc, T. Bedrač, Bezjak, Sok 1, Firbas 2, Mendaš. Trener: Seba-stjan Oblak. Po tem, ko jim v samem startu prvenstva ni šlo najbolje, so igralci Moškanjcev-Go-rišnice kot kaže le ujeli pravo formo. V petek so še drugič zapored slavili, tokrat doma proti Zasavcem iz Hrastnika, s katerimi se bodo še enkrat pomerili že v sredo, ko bo na sporedu pokalno srečanje. »Uvodno tipanje« tekmecev tehtnice ni nagnilo na nobeno stran, šele v 11. minuti so domačini ušli na +3 (6:3). Toda izkušeni gostje se niso zmedli, zaigrali so odločneje v obrambi in kmalu povedli za dva zadetka. Vse do konca prvega polčasa se je nato igralo zadetek za zadetek, domačini pa so prvi polčas minimalno dobili. Tudi uvod v nadaljevanju je bil precej izenačen, v 39. minuti pa je Štajercem po zadetku Petka uspelo uiti na +3 (23:20). Po zaslugi izjemnega Klepeja, ki je skupaj dosegel kar 9 golov, so se Hra-stničani spet vrnili in izenači- jim lahko zaradi tega podeliti še kakšen karton več - pokazal jim ga je štirikrat. Jože Mohorič li. Ključna za zmago je bila serija domačinov 3:0, ko je bilo na semaforju 28:23. Precej je pomagal tudi vratar Škorc, in kljub temu da so se Zasavci v predzadnji minuti približali na -2, druge zmage rumeno-črnim niso več mogli odvzeti. Nedvomno je ekipi Moškanj-ci-Gorišnica veliko pomenila vrnitev Valenka, ki je pridno zabijal, obenem pa dodal pomemben delež v obrambi. tp Drava Ptuj - Herz Šmartno 31:31 (17:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič. Jensterle 7, Bračič, Maroh 4, Požar 1, Bedenik, Sabo, Hrupič 3, Jerenec 7, Lesjak 1, Silovšek 7, Žuran, Belec; trener: Uroš Šer-bec. Rokometaši Drave imajo v zadnjem času težave s poškodbami igralcev in so proti favorizirani ekipi Herz Šmartno ponovno zaigrali z nepopolno postavo. Ptujski rokometaši so odlično začeli tekmo, saj so po nizu obramb vratarja Belca in dobrih zaključkih v napadih povedli s 5:0 in 6:1. Po tem visokem vodstvu so se stvari na igrišču počasi normalizirale, kar je pomenilo, da so gostje zaigrali učinkoviteje in so v 13. minuti ujeli domačine. Ti so v tem obdobju naredili nekaj tehničnih napak in so v zaključkih akcij imeli tudi precej smole, saj so kar nekajkrat zadeli vratnico. Sledilo je enakovredno nadaljevanje, v katerem je Šmartno celo po-vedlo, a polčas so dobili ro-kometaši Drave (17:16). Tudi v nadaljevanju je bila igra v glavnem zelo izenačena in igralo se je gol za gol. Največ zadetkov - po sedem - so v domači vrsti dali Jensterle, Jerenec in Silovšek, medtem ko je bil pri gostih z desetimi najučinkovitejši Šmejc. V sami končnici je bilo zelo napeto, saj so gostje iz sedmih metrov povedli 30:31, nato pa je Dravi v zadnjem napadu v zadnjih sekundah tekme z zadetkom točko prinesel Silovšek. To je glede na prikazano tudi najre-alnejši rezultat. David Breznik 2. SNL REZULTATI 11. KROGA: Šenčur - Farmtech Veržej 2:3 (2:1); strelci: 0:1 Kek (24./11 m), 1:1 Pavlin (26.), 2:1 Ljubi-jankic (28.), 2:2 Kek (63/11 m), 2:3 Vinkovič (65.); rdeči karton: Deronja (90.); TKK Tolmin - Ankaran-Hrvati-ni 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Lo Duca (6.), 2:0 Kucalovic (60.), 3:0 Lo Duca (64.), 4:0 Kavčič (69.); Dravinja Kostroj - Triglav Kranj 0:0; rdeči karton: Gaber (45.); Krško - Šmartno 1928 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Fasvald (10.), ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj -ŽRD Škofja Loka 31:20 (15:10) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Majcen 1, Kolednik 4, Ivančič 1, Grabrovec 1, Požgan, Vincek 2, Šrajner 9, M. Selinšek 3, B. Selinšek 5, Ambrož 2, Lah 1, Lazar. Trener: Sašo Petek. Po izjemno težkem uvodnem razporedu, ko so se mlade Ptuj-čanke pomerile z najmočnejšimi ekipami lige, so v 4. krogu gostile vsaj na papirju nekoliko skromnejšo ekipo Škofje Loke. Ptuj-čanke so vknjižile prvo zmago, ki je bila prepričljiva, saj so domačinke prevladovale skozi celotno tekmo. Po tekmi je bil zadovoljen tudi trener, saj so njegove varovanke vso tekmo odigrale zbrano in požrtvovalno. Že uvod je nakazoval, da bi to lahko bil dan Ptujčank, ki so stvari takoj postavile na svoje mesto. Gostje v rumenih dresih so se si- 1:1 Urbanč (45., 11-m), 2:1 Ur-banč (59.), 3:1 Dvorančič (77.), 4:1 Slivšek (81.), 4:2 Bezovnik (82); rdeča kartona: Urbanč (85.); Bezovnik (87.); Aluminij - Roltek Dob 0:1 (0:0). 1. KRŠKO 11 8 2 1 24:14 26 2. TKK TOLMIN 11 7 1 3 23:12 22 3. ALUMINIJ 11 6 2 3 16:5 20 4. TRIGLAV KRANJ 11 6 2 3 21:14 20 5. ROLTEK DOB 11 5 1 5 12:11 16 6. FARMT. VERŽEJ 11 4 2 5 19:19 14 7. ANKARAN-H. 11 4 2 5 15:18 14 8. ŠENČUR 11 3 1 7 12:24 10 9. DRAVINJA KOS. 11 2 3 6 14:19 9 10. ŠMARTNO 28 11 1 2 8 8:28 5 cer trudile, toda v soboto je bila razpoložena praktično vsa postava domačink. Ob polčasu je bilo 15:10, v nadaljevanju pa so »ten-zorke« zaigrale še trše v obrambi. Ta je temeljila na pomaganju, vse to pa je prineslo precej lahkih golov v napadu. Veseli spoznanje, da so se pri mladih Ptujčankah med strelke vpisale prav vse rokometašice, ki so stopile na parket, izjema je le Požganova, ki zaradi zdravstvenih težav ni igrala. Še vedno je odsotna tudi Zor-čeva, ki je ne bo še nekaj časa. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 4. KROGA: Ten-zor DP-Logik Ptuj - Škofja Loka 30:21, Jadran Bluemarine Hrpe-lje Kozina - Adria Transport Logatec 40:14, Brežice - Litija. 1. JADRAN HRPELJE 4 4 0 0 8 2. NAZARJE 3 3 0 0 6 3. BREŽICE 2 1 0 1 2 4. LITIJA 2 1 0 1 2 5. TENZOR DP - LOGIK 4 10 3 2 6. ADRIA T. LOGATEC 3 1 0 2 2 7. ŠKOFJA LOKA 4 0 0 4 0 Rokomet • 1. B SRL (m), 5. krog Uspešen teden: dve zmagi in remi Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl (na fotografiji Peter Zorec) so dosegli drugo zmago v tem prvenstvu. Rokomet • 1. B SRL (ž) Končno: prva zmaga! *< vr. C Foto: Črtomir Goznik Mlade ptujske rokometašice so se veselile prve zmage v sezoni. torek • 14. oktobra 2014 Šport Štajerski 13 Boks • Dejan Zavec - Ferenc Hafner Po 20 sekundah je začutil, po minuti je vedel ... Nadaljevanje s strani 1 To je kar 3,2 kg več od meje za veltersko kategorijo, v kateri je Dejan nastopal doslej, in seveda prav toliko manj hujšanja. Še kako dobro se Dejana spomnimo npr. pred dvobojem v Oranienburgu pri Berlinu, kjer je bil njegov tekmec Joel Mayo, ko je bil pred tehtanjem dobesedno na koncu z močmi in je še isto sekundo, ko je stopil iz tehtnice, na dušek popil liter in pol pijače (da o kasnejši hrani niti ne govorimo!). »Ti trije kilogrami mi pomenijo več, kot bi si lahko kdo sploh mislil. Včasih se mi je zdelo nepojmljivo, da bi dan pred dvobojem zaužil kakšno kapljico vode, sedaj pa sem -tako na črno, na skrivaj - popil deci kokakole (smeh)!« Ker je bil tokrat zaradi hujšanja manj fizično izčrpan, je bil posledično tudi psihološko v veliko boljšem stanju. Na uradnem treningu je v hotelu Habakuk zabaval občinstvo, vmes malo potreniral, potrpežljivo opravil 20 intervjujev, na koncu pa posnel še televizijski spot za najavo dvoboja ... »Na dan dvoboja bom zjutraj normalno opravil lažji trening za raztegovanje mišic, potem se bom z mojimi puncami malo pocrkljal, zvečer pa dvoboj,« je sproščeno razlagal. Lepo je biti Dejanov navijač Vse to se je preneslo tudi na njegove najzvestejše navijače, ki so se tudi tokrat proti dvo- Foto: Črtomir Goznik Ferenc Hafner se je Dejanu vztrajno upiral, v 7. rundi pa je vendarle klonil pod težo udarcev. rani Tabor odpravili v velikem številu. Že nekaj ur pred dvobojem (napovedan ob 22.05) je bilo iz sosednjih lokalov slišati navijaške vzklike. Vsak je imel na sebi vsaj kakšen rekvizit z Dejanovo podobo ali njegovim podpisom: od majic vseh vrst, kap, šalov, zastav . .. Lepo je biti Dejanov navijač, vedno imaš kakšen razlog za veselje - ko ti je najtežje, se lahko spomniš nanj in na njegovo pot od dna do vrha sveta . Med navijači v urah pred dvoboji vedno krožijo številne šale in zanimive prigode, ki so jih doživeli ob poteh z Dejanom. Težko je pozabiti nepozaben let z družbo Air France in odličnimi sladicami na letalu, pa naliv v Biloxiju, je pokazal svojo žilavost in vzdržljivost ter se pogumno zoper-stavil močnejšemu tekmecu. Ko je v sedmi rundi prejel močan udarec v telo, mu je sodnik v ringu prvič štel, nekaj sekund pozneje še drugič, ob tretjem podobnem dogodku pa je dvoboj prekinil - nadaljevanje bi bilo za močno načetega Madžara (krvavel je tudi iz rane blizu očesa ter bil močno otečen v obraz) preveč tvegano. Dejan je s suvereno predstavo osvojil naslov evropskega prvaka! A to še zdaleč ni končni cilj, želje znova segajo preko Atlantika . Prav na to temo je bilo na tiskovni konferenci po dvoboju največ govora. »Vse dobre stvari so tri in tudi jaz želim še tretjo možnost za dvoboj v Ameriki. Nikoli nisem skrival tega, da so moje misli glede boksarske Foto: Črtomir Goznik Nova dimenzija boksa Dejana Zavca Pozornejši spremljevalci Dejana Zavca so v zadnjem času opazili, da je večkrat govoril o treningu, ki je »prilagojenem njegovim letom«, o »raznovrstnejšem treniranju«, skratka o nekaterih novostih. Ob tem so se hitro pojavila nejeverna vprašanja iz ozadja: je to nazadovanje in zaton kariere? Kdor bolje pozna Dejana, pa ve, da »polovičarstvo« pri njem ne pride v poštev. Do svetovnega prvaka pač lahko prideš samo s predanim in povsem osredotočenim delom. In takšno, povsem osredotočeno predstavo je Dejan pokazal v Mariboru. Le da jo je še nadgradil! Že od začetka borbe je bilo namreč vidno, da Dejan dobesedno »poplesava« v ringu. Njegovo gibanje je bilo lahkotno, brez težav se je izmikal udarcem tekmeca, ko pa je bilo treba, je napadel »kot kobra«. To je bilo ključno za prepričljivo zmago, ob kateri ni utrpel praktično nobene praske. »Že kaj kmalu sem opazil, da imam kondicije in moči zares dovolj in da si lahko privoščim tudi nekaj 'razmetavanja'. S tem sem seveda 'v prazno' potrošil nekaj več energije, a sem se na drugi strani izmaknil precejšnjemu številu udarcev. Zares sem zadovoljen s tem,« je po tekmi priznal tudi sam. Izjemno je bil zadovoljen tudi njegov kondicijski trener Tomi Jagarinec: »To je bila Dejanova neverjetna predstava, v kateri je vse naredil natančno tako, kot je bilo treba. Povsem je obvladoval celotno situacijo v ringu, tudi med samo borbo je kljub glasnemu navijanju v dvorani ujel in upošteval vse nasvete trenerja. Zame pa je najpomembnejši podatek ta, da ni staknil prav nobene, niti najmanjše poškodbe in da še zdaleč ni potrošil vseh moči.« Koliko časa bo glede na njegovih 38 let trajala regeneracija in kdaj bi lahko bil ponovno pripravljen za dvoboj? »V treh mesecih bi že lahko bil povsem pripravljen! V tem času bi lahko za kakšnih 20 ali 30 % še dodatno nadgradili sedanje kondicijsko in fizično stanje, kar bi že bilo dovolj tudi za tiste najzahtevnejše preizkušnje,« je še dodal Tomi. Dejan je v Taboru s svojo predstavo vsemu boksarskemu svetu poslal še eno sporočilo: nisem še za staro šaro, v meni je še dovolj energije in motiva tudi za najzahtevnejše dvoboje. Prav zaradi tega sta brezhibna zmaga in predčasni konec še toliko pomembnejša, saj je bilo treba pokazati neki presežek. Ta je prišel v obliki odličnega gibanja, močnih udarcev (predčasni konec) in odličnega fokusa. Posnetek Dejanove borbe se bo prav kmalu (se je že) znašel na zaslonih ameriških boksarskih strokovnjakov in zagotovo jim bo dal snovi za poglobljen razmislek! Dejanovi navijači so tudi tokrat v dvorani Tabor pripravili izjemno vzdušje. pa Jurčkovo klobaso na letališču v Trstu, pa hudo močan domač zvarek iz avtobusa proti Leipzigu, pa na kroženje okoli dvorane Spodek, na nepozabno vzdušje v Stoži-cah, ko je Dejanovo borbo za ubranitev naslova svetovnega prvaka spremljalo več kot 12 tisoč navijačev, pa na zaplete z opremo legionarjev v Budimpešti, pa na vedno odlično opremljenost navijačev s »tekočimi zadevami« na avtobusnih ekspedicijah po Evropi ... Ob takšnih zgodbah je čakanje na dvoboj bistveno lažje in čas hitreje mineva. Še kakšen pir ali dva ali trije . gredo lažje po grlu . V petek so lahko gledalci v Mariboru v predborbah znova videli nastop Denisa Sim-čiča, ki se je tokrat s Čehom Josefom Obeslojem razšel z neodločenim izidom. Zanimivo si je bilo ogledati tudi dvoboj v full contactu, kjer je domačin Gregotr Strašanek v borbi za evropski naslov organizacije WAKO moral priznati premoč Hrvatu Luku Tomicu. Proti 22. uri je bilo vse pripravljeno za glavni dvoboj večera Dejan Zavec - Ferenc Hafner. Dvoboj je štel za naslov evropskega prvaka po verziji WBO. Madžar je v ring prišel dokaj skromno, zagotovo pod vtisom navijanja več kot 3000 slovenskih navijačev, Dejan pa ob ritmih skladbe I gotta feeling precej bolj spektakularno in ob precej bolj glasnem skandiranju Dejan, Dejan . Po odigranih in odpetih himnah - slovensko je zapel Tim Ribič - so trenerji in ostali spremljevalci zapustili ring in v soju luči sta ostala le še Dejan Zavec in Ferenc Hafner. Pravljična sedmica Navijači so že nekaj minut pred tem opravili generalko in združili glasove v glasnem spodbujanju, ob znaku zvonca, ki je pomenil začetek dvoboja, pa se je stopnja glasnosti še povečala! In se ni znižala vseh sedem rund . Toliko je namreč Dejan potreboval, da je dokončno zlomil odpor vrstnika iz Madžarske. Že v peti rundi je bil Hafner v težavah, a kariere že nekaj časa usmerjene preko velike luže, kjer se dogajajo največje stvari. Sam si želim biti del tega in naredil bom vse, da mi uspe,« je povedal Dejan, ki je podal zanimiv odgovor na vprašanje, kdo mu bo pri tem pomagal: »Vsi, nikogar ne izključujem iz te poti. V stiku sem z Loujem DiBello, ohranjam kontakte s svojim nekdanjim nemškim klubom SES, seveda pa se bom pri tem iskanju naslednjega tekmeca močno angažiral tudi sam. Zame ni pomembno, ali se bo dvoboj zgodil v Sloveniji, Nemčiji, Angliji ali ZDA, le tekmec mora biti 'ameriški' -nekdo iz svetovnega vrha!« Hvala Dejanu za priložnost Pred novinarje je stopil tudi Ferenc Hafner, ki je bil kljub močno otečenemu obrazu dobre volje: »Dejanu najprej čestitam za odlično predstavo in zasluženo zmago! To je bil velik dvoboj! Sam sem se želel predstaviti občinstvu s čisto in pošteno športno borbo in to sem tudi storil. Veseli me, da je to sprejel tudi Dejan, za kar se mu zahvaljujem. In seveda hvala za priložnost! Upam, da se bom lahko z Dejanom pomeril še kdaj. A ne danes (smeh)!« Pozen petkov večer se je nadaljeval z uradnim »after par-tyjem«. Ekipa naše medijske hiše pa se je prijetno utrujena odpravila proti Ptuju, z obveznim postankom pri ameriškem gigantu hitre prehrane . Za naslednji dvoboj pač moramo biti ustrezno pripravljeni . V Juršincih tudi Primož Peterka Sprejemi za najbolj znanega občana občine Juršinci so po njegovih zmagah že nekaj povsem običajnega. A tokrat ni bilo povsem tako, saj je predsednik Fan cluba Dejan Zavec Jože Mohorič poskrbel za lepo presenečenje: v Juršin-ce je namreč zvabil Primoža Peterko! Nekdanji skupni zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih je navdušen nad Dejanovimi dosežki in se je z veseljem odzval vabilu. »Redko kdaj v petek zvečer prekinemo ogled družinskega filma in se skupaj posvetimo gledanju športa. Tokrat smo bili vsi enotni, da je boks z De-janom pač zanimivejša izbira. Uživali smo ob njegovi predstavi in se skupaj veselili njegove zmage,« je povedal Peterka, ki mu je župan občine Juršinci Alojz Kavčič v spomin podelil knjigo o Janezu Puhu. Sledili so nagovori Jožeta Mohoriča, Alojza Kavčiča in Dragice Toš Majcen, ki so Dejanu izrazili podporo na njegovi športni in zasebni poti ter mu zaželeli srečo tudi v prihodnje. Dejan se je za lepe želje iskreno zahvalil ter vsakemu obiskovalcu posebej stisnil roko in mu namenil besedo ali dve. Tudi So-malijcu, ki je bil slučajno tam in je prodajal afriške spominke . Tak Dejan preprosto je - zanj ne obstajajo mali in veliki, bogati ali revni, levi ali desni . In zato ga imamo - preprosto -radi . Lepo je biti navijač Dejana Zavca - tip preprosto nikoli ne razočara . Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik S sprejema v Juršincih: Alojz Kavčič, Primož Peterka, Jože Mohorič in Dejan Zavec. 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. oktobra 2014 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Podvinčani trikrat vodili, pa izgubili 3. SNL sever: Na der-biju brez zmagovalca Na derbiju v Dravogradu je bil rezultat neodločen, s čimer sta ekipi Drave in Dravograda zadržali 2. in 3. mesto na lestvici. Podvinčani so prejšnji teden z zmago nad Mariborom B očitno poleteli nekoliko previsoko, zato so tokrat trdo pristali v Lenartu. Na lokalnem derbiju so Mariborčani proti sosedom iz Malečnika pokazali dobro strelsko formo, saj so zmagali s 5:3 - po dva zadetka sta za zmagovalce dosegla Ploj in Dodlek. V tem krogu so po dvakrat zatresli mrežo še Zor-ko (NK Podvinci), Brumen (NK AjDAS Lenart) in Ovčar (NK Fužinar). REZULTATI 8. KROGA: Koroška Dravograd - Drava Ptuj 1:1 (1:0), AjDAS Lenart - Podvinci 4:3 (2:2), Maribor B - Ma-lečnik 5:3 (2.0), Fosilum Šentjur - Mons Claudius 1:0 (0:0), AHA Emmi Bistrica - Fužinar 1:3 (0:2), Šampion - Radlje 4:0 (0:0), Korotan Prevalje -Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:1). 1. MARIBOR 8 7 0 1 33:10 21 2. DRAVA PTUJ 8 5 2 1 19:9 17 3. K. DRAVOGRAD 8 4 2 2 16:8 14 4. PODVINCI 8 4 13 16:12 13 5. FUŽINAR 8 3 3 2 15:11 12 6. ŠAMPION 8 4 0 4 19:18 12 7. KOROT. PREVALJE 8 4 0 4 13:12 12 8. ŠMARJE PRI JEL. 8 3 2 3 17:14 11 9. RADLJE 7 3 1 3 12:12 10 10. MONS CLAUDIUS 8 3 1 4 9:22 10 11. MALEČNIK 7 3 0 5 15:21 9 12. AjDAS LENART 7 3 0 5 10:17 9 13. FOSIL. ŠENTJUR 8 3 0 5 9:22 9 14. A. E. BISTRICA 7 0 0 7 5:22 0 KOROŠKA DRAVOGRAD -DRAVA PTUJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Nabernik (5.), 1:1 Čeh (77.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat (od 89. Nežmah), Čeh, Tisaj, Murat, De. Krajnc, Tomažič Še-ruga, Panikvar (od 20. Lavrinc; (od 86. Droždek)), Rešek, Babic, Da. Krajnc. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so na težkem gostovanju v Dravogradu v zelo ostri tekmi iztržili točko, čeprav so bili večino tekme boljši tekmec. V Dravogradu se je na enem izmed derbijev 3. lige zbralo približno 300 gledalcev, ki so videli zanimiv obračun. Domačini so se hitro veselili, saj se je že v 5. minuti žoga po predlož-ku nekajkrat odbila od ptujskih obrambnih igralcev, na koncu je po sreči prišla do Nabernika, ki jo je dobesedno zabil v mrežo - 1:0. Po tem vodstvu so do konca tekme Ptujčani prevzeli pobudo na igrišču. Že v prvem polčasu sta Murat in najboljši strelec lige Tisaj zgrešila nekaj 100-odstotnih priložnosti za zadetek. Domačini so ves čas tekme čakali svoje priložnosti iz nasprotnih napadov, a niso bili preveč zbrani v zaključnih strelih. Na drugi strani je Drava v drugem polčasu še bolj prevzela vajeti igre v svoje noge, a Murat in Tisaj ponovno nista zadela iz sila ugodnih položajev. Tik pred samo končnico tekme je po odloženi žogi Ti-saja za izenačenje poskrbel Čeh - 1:1. Do konca tekme so Ptujčani še bolj pritisnili, a Tisaj v sami končnici iz ugodne- Na derbiju Superlige v Gerečji vasi sta se ekipi razšli z remijem. ga položaja ni zadel iz dveh poizkusov. Glede na prikazano in število priložnosti je lahko varovancem Franca Fridla zelo žal, da na Koroškem niso vzeli popolnega izkupička. AJDASLENART -PODVINCI 4:3 (2:2) STRELCI: 0:1 Zorko (33.), 1:1 Šunko (33.), 1:2 Zorko (36. iz 11. m), 2:2 Krajnc (40.), 2:3 Osterc (47.), 3:3 Brumen (63,), 4:3 Brumen (80.) PODVINCI: Klasinc, Frangež, Kajzer (od 87. Orovič), Rumež, Lah, Marinič, Osterc, Topolo-vec, Zorko, Zagoršek (od 78. Pal), Kuserbanj (od 64. Pože-gar). Trener: Miran Ljubec. Po odlični predstavi v zadnjem krogu proti Mariboru B so bili Podvinčani v Lenartu tihi favoriti. Kljub številnim opozorilom trenerja Mirana Ljubca pa so Podvinčani ostali brez točk. Prve pol ure tekme je minilo v dokaj izenačeni igri. Kakšnih 300 gledalcev je prvi zadetek videlo v 31. minuti: Kuserbanj je izvedel prosti strel, žoga se je odbila od živega zidu do Zorka, ki se je dobro odzval in dosegel vodilni zadetek - 0:1. Le dve minuti kasneje je za AjDAS po polprotinapadu zadel Šunko - 1:1. Po prekršku nad Kuserbanjom je sodnik Gornjak v 36. minuti dosodil enajstmetrovko za Podvince, ki jo je uspešno izvedel Zorko - 1:2. Za rezultat polčasa je z izrednim zadetkom za izenačenje na 2:2 poskrbel Krajnc. V nadaljevanju so bili gostje boljši v igri in tudi v ustvarjenih priložnostih, a so manj uspešni v zaključkih akcij. Tekla je 47. minuta, ko se je po kombinaciji Mariniča in globinski žogi Kuserbanja sam pred vratarjem Poljancem znašel Osterc in zadel za 2:3. Po vnovičnem vodstvu gostov je imel izredno priložnost za povišanje prednosti še Zagoršek, a je ni izkoristil. Sledila je kazen, saj je Brumen dosegel zadetek za izenačenje na 3:3. Nogometaši Podvincev so imeli do konca tekme še eno veliko priložnost preko Mariniča, ki ni izkoristil, medtem ko je na drugi strani domačim zmago prinesel Bru-men - 4:3. Nogometaši Podvincev so drugič v prvenstvu izpustili lepo priložnost za ugoden izidi v gosteh, saj so bili boljši tekmec od Lenartčanov. Domačini so na drugi strani izkoristili svoje priložnosti in srečno (in spretno) prišli do zmage. David Breznik Superliga: Presenečenji v Središču in Poljčanah REZULTATI 8. KROGA: Središče ob Dravi - Apače 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Lesjak 21., 1:1 Marzidovšek 27., 1:2 Žgeč 41., 1:3 Nikollaj 53.; Boč Poljčane - Cirkulane 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Primožič 19., 2:0 Černoša 59.-11-m, 3:0 Primožič 63.; Gerečja vas - Stojnci 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Boškovič 63., 1:1 Komljenovic 77.; Videm - Bukovci 5:2 (4:1); strelci: 1:0 Koren 7., 2:0 Škva-ric 16., 3:0 Trep 39., 3:1 Ser-dinšek 41., 4:1 Božak 44., 4:2 Vočanec 51., 5:2 Božak 71.; Carrera Optyl Ormož - Haj-dina 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Zlatnik 28., 2:0 Rajh 36., 3:0 Melnjak 54. 1. GERECJA VAS 8 2. VIDEM 7 3. C. OPTYL ORMOŽ 7 4. STOJNCI 5. SREDIŠČE OB D. 6. HAJDINA 7. CIRKULANE 8. APAČE 9. BUKOVCI 10. BOČ POLJČANE 6 1 6 1 5 1 4 1 4 3 2 4 2 5 26:6 22:8 20:8 18: 2 5 0 10:24 1 6 1 12:23 1 6 0 6:29 2:2 (1:2), Grajena - KN Oplo-tnica 4:3 (3:0). 1. GRAJENA 5 5 0 0 13:6 15 2. ROGOZNICA 5 4 0 1 10:4 12 3. POLSKAVA A. G. 4 3 0 1 9:5 9 4. SLOVENJA VAS 6 2 13 15:11 7 5. MAJŠPERK 5 2 1 2 6:4 7 6. KN OPLOTNICA 6 2 0 4 10:13 6 7. PRAGERSKO 75 6 2 0 4 7:15 6 8. MAKOLE 5 113 8:11 4 9. HAJDOŠE 4 0 1 3 4:13 1 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 7. KROGA: Dornava - Videm 0:6, Skorba -Spodnja Polskava 2:1, Apače - Grajena 0:5. 1. VIDEM 7 4 3 0 17:5 15 2. GRAJENA 6 4 1 1 20:5 13 3. SKORBA 5 3 11 10:6 10 4. DORNAVA 6 2 2 2 9:21 8 5. SP. POLSKAVA 7 2 14 16:11 7 6. APAČE 7 0 0 7 3:27 0 VETERANI 40 VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Borovci - Ormož 1:3, Gorišnica -Markovci 5:1, Podvinci - Pod-lehnik 3:1, Tržec - Leskovec 1:1. 1. PODVINCI 7 6 1 0 21:4 19 2. GORIŠNICA 6 5 1 0 31:6 16 3. ORMOŽ 6 4 1 1 25:7 13 4. MARKOVCI 7 2 3 2 15:12 9 5. TRŽEC 7 1 3 3 8:25 6 6. BOROVCI 7 1 2 4 8:39 5 7. LESKOVEC 6 0 2 4 5:13 2 8. PODLEHNIK 6 0 1 5 5:12 1 VETERANI 40 ZAHOD REZULTATI 7. KROGA: Haj-dina - Zgornja Polskava 1:5, Pragersko - Majšperk 2:3, Pohorje Oplotnica - Lovrenc 0:1. 1. POHORJE OPLOT. 7 5 0 2 22:9 15 2. HAJDINA 7 3 2 2 15:17 11 3. LOVRENC 7 3 1 3 14:14 10 4. PRAGERSKO 7 3 1 3 17:20 10 5. ZG. POLSKAVA 7 3 0 4 15:15 9 6. MAJŠPERK 7 2 0 5 12:20 6 jb Foto: Črtomir Goznik Na koncu so zadeli le enkrat, kar pomeni, da je končni izid pravičen. Z igro sta obe moštvi dokazali, zakaj sta pri ali na vrhu tabele, gledalci pa so lahko bili s prikazanim zadovoljni. V uvodu sta se moštvi sicer nekoliko bolj osredotočili na bolj obrambne naloge, igra je zvečine potekala med obema kazenskima prostoroma. Prvo priložnost so gledalci videli šele v 23. minuti: Peter Me-znarič je poskušal kar dvakrat, toda Stegne je bil uspešnejši. Gostje so zatem vse bolj prevzemali vajeti igre v svoje noge, še posebej so zapreti-li v končnici prvega polčasa. Najlepšo priložnost v tem delu igre je imel v 40. minuti S. Me-znarič, ki je že ukanil Stegneta, toda na golovi črti je žogo izbil N. Šešo. V nadaljevanje so domačini začeli odločneje, toda pretirane nevarnosti za gostujoča vrata ni bilo. V 63. minuti so si domačini priigrali sploh prvo resnejšo priložnost na srečanju in jo tudi realizirali: po podaji z desne je žogo v mrežo z glavo pospravil Boškovič. Po golu so bili spet nekoliko pod-jetnejši fantje izpod Borla in v 77. minuti po lepem diagonalnem strelu Komljenovica z roba kazenskega prostora izenačili. Do konca tekme smo nato videli še prečko Priherja, ko je streljal z glavo, toda izid se ni več spremenil. tp GERECJA VAS - STOJNCI 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Boškovič 63., 1:1 Komljenovic 77. GERECJA VAS: Stegne, Lon-čarič (od 81. Kokot), Sagadin, Gabrovec, Lešnik, Rozman (od 87. A. Šešo), N. Šešo (od 46. Jazbec), Adedoja, Boškovič, Leben, Repina (od 69. Rola). Trener: Igor Vorih. STOJNCI: Ladic, Štiberc, Priher Ratek, Vinkovič, Komljenovic (od 90. Pukšič), Rog, P. Pernek, S. Meznarič, Korez, P. Meznarič (od 68. G. Pernek). Trener: Matjaž Korez. Derbi prvo- in tretjeuvrščene ekipe Superlige med Gerečjo vasjo in Stojnci si je ogledalo 250 gledalcev, ki so videli dinamično predstavo, v kateri so bili podjetnejši gostje, ki so si pripravili več lepih priložnosti. Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije PARI ČETRTFINALA - SREDA ob 15.00: Zavrč - Celje, ob 17.00: Gorica - Luka Koper; ob 18.00 Domžale - Olimpija Ljubljana. Rokomet • Pokal Slovenije PARI 1/16 FINALA - SREDA, 22. 10.: Moškanjci Gorišnica - DOL TKI Hrastnik, Grča Kočevje - Drava Ptuj, Koper 2013 - Velika Nedelja Carrera Optyl, Cerklje - Jeruzalem Ormož. JERUZALEM IN DRAVA FAVORITA V torek in sredo, 21. in 22. oktobra, so na sporedu tekme 1/16 finala Pokala Slovenije. Vse štiri ekipe z našega območja bodo poskušale napredovati med 16 najboljših ekip. Največ možnosti za napredovanje imajo Ormožani, ki gostujejo v Cerkljah pri najslabši ekipi 1. B-lige. Kakovostna razlika med ekipama je velika, ob tem si je trener Saša Pra-potnik ogledal tekmeca pri Veliki Nedelji. Spomnimo se, da so lani Ormožani težko slavili prav na pokalnem srečanju v Cerkljah (zmaga Jeruzalema 26:25). Drava gostuje v Kočevju pri slovenskem drugoligašu, ki je sezono začel z eno zmago in dvema porazoma. Četa trenerja Uroša Šerbca je v vlogi favorita in podobno kot pri Jeruzalemu je pričakovati napredovanje v naslednji krog. Domači teren bi lahko za napredovanje izkoristili rokometaši Gorišnice, ki bodo gostili zasedbo Dola Hrastnika. Pred nekaj dnevi je ekipa trenerja Sebastjana Oblaka v tekmi 5. kroga 1. B SRL doma ugnala istega nasprotnika s 33:30. Če se bo tudi tokrat izšlo uspešno, ne bi imel nihče nič proti. Zagotovo pa bo tekma izenačena, kot je tudi položaj obeh ekip na lestvici (obe ekipi po 5 točk). Rokometaše Velike Nedelje po zmagi nad Cerkljami čaka gostovanje pri vodilnem moštvu 1. B SRL Kopru. Na Bonifiki bodo gostitelji v vlogi popolnega favorita. V taboru Velike Nedelje pa bodo zadovoljni že s tem, da bi se čim dlje časa upirali Primorcem, ki si letos želijo povratka v elitno druščino. DB, UK Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 1. liga MNZ Ptuj Odločilo sedem kegljev REZULTATI 7. KROGA: Podvinci - Skorba 1:0 (1:0), Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Leskovec 0:1 (0:0), Markovci - Podlehnik 4:2 (2:2), Tržec -Zgornja Polskava 7:3, Gorišnica - Lovrenc 0:0. 1. TRŽEC 6 5 0 1 22:6 15 2. MARKOVCI T 4 3 0 14:6 15 3. SKORBA T 4 0 3 13:10 12 4. PODVINCI 6 3 2 1 8:9 11 5. LESKOVEC 6 2 3 1 T:5 9 6. LOVRENC T 1 4 2 4:T T 7. GORIŠNICA 6 1 3 2 8:10 6 8. PODLEHNIK T 1 2 4 14:18 5 9. DORNAVA V. K. 6 1 1 4 T:12 4 10. ZG. POLSKAVA 6 1 0 5 10:24 3 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 7. KROGA: Pra-gersko 75 - Rogoznica 0:3 (0:1), Slovenja vas - Majšperk 1:1 (1:1), Hajdoše - Makole Drava Ptuj - Nafta 5:3 (2739:2732) DRAVA PTUJ: Fridl 503, Pa-vlič 491, Štampfer Golob 412, Plajnšek 450, Kozoderc 414, Kramberger 469. Na obračunu med Dravo in Nafto je bilo napeto prav do zadnjega lučaja: Ptujčanke so prišle do zmage, potem ko so bile v skupnem seštevku vseh podrtih kegljev boljše za sedem podrtih kegljev. V ptujski ženski keglja-ški vrsti so tokrat tri igralke opravile svojo nalogo v skladu s pričakovanji: Nada Fridl, Maja Pavlič in Marina Kramberger so osvojile posamezno točko. Največ kegljev je tokrat v domači ekipi podrla Fridlova, ki se je ustavila pri številki 503 (pri gostjah je imela Sonja Sapač 500). Po posameznih igrah je bil rezultat neodločen, 3:3, zato je o končnem zmagovalcu odločalo skupno število podrtih kegljev. V tem elementu so bile Ptujčanke boljše za sedem: 2739:2732. V članski ekipi KK Drava je prvič v svoji karieri zaigrala Milena Štampfer Golob, ki je kljub veliki tremi ob debitant-skem nastopu podrla zelo solidnih 412 kegljev. Ta rezultat ji je lahko v veliko spodbudo za naprej, saj se s tem športom resneje ukvarja šele nekaj mesecev. Pod vodstvom Marine Kramberger in Nade Fridl pa kaže potencial, da bi lahko v prihodnosti postala sestavni del ptujske ekipe. David Breznik torek • 21. oktobra 2014 Nasveti ŠtajerskiTEBUlK 15 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Priprava okrasnih gredic na zimo Jeseni je veliko dela tako na zelenjavnem kakor tudi na okrasnem vrtu. V času, ko na srečanje s svojimi preminulimi pripravljamo njihova poslednja prebivališča, moja prijateljica jim je rekla poslednje vrtičke, običajno »pospravimo« tudi na okrasnem delu vrta. Zato se bomo danes za nekaj časa ustavili na okrasnem delu vrta. V septembru in oktobru NE obrezujemo Ker sem pred kratkim gledala izobraževalno oddajo, kjer so vas učili obrezovati ciprese, naj še enkrat poudarim, da je vsa- oktober S 1 ® m č 2 t p 3 S s 4 N 5 # P 6 T 7 # s 8® do 9.00 0 č 9 do 13.00 0 od 14,00 £ p 10 * s ] ] s n 12 X p 13 t 14 s 15® č 16 # p 17 • s 18 do 12.00 od 13-00® N 19 t p 20 do 9.00 0 T 21 s 22 ,4- Č23® f p 24 do 17.00 od 18.00 s 25 do 14.00 n 26 • p 27 • t 28 od 9.00 £ s 29 « č 30 do 12.00 0 od IJ.OO " p 31 2» 18 24h ko rezanje trajnih rastlin, tako lesnatih, okrasnih grmovnic in drevja kakor zelenih trajnic, v tem času škodljivo. Prepričana sem, da trajnic, predvsem pa lesnatih grmovnic in drevja, ne sadite samo za nekaj let, ampak za dalj časa. Obrezovanje v tem času, ko se rastline pripravljajo na zimo, samo zato, ker se nam zdi, da mora biti vrt lepo (po naše) pospravljen, jim lahko zelo skrajša življenjsko dobo. Zadnji čas obrezovanja je avgust, potem pa ponovno šele takrat, ko odpade listje, tudi če govorim o iglavcih oz. cipresah. Naj še enkrat ponovim. Rastline, tako kakor vsa živa bitja, imajo svoj življenjski, letni in dnevni ciklus. Pogosto pozabljamo, da so rastline enaka živa bitja kakor živali in ljudje, ker ne govorijo in se ne premikajo. V letnem ciklusu se v spomladanskem času najprej zbudijo korenine (Valentin da ključ od korenin), potem ko se dovolj ogreje, začne gnati listje ali novi poganjki iglavcem, kasneje cveti ... Prvi počitek imajo rastline v avgustu, ko se pričenjajo ukoreninjati za zimo, zato je proti koncu avgusta cvetenje balkonskih rastlin slabše. To opazimo tudi navzven. Zelo redki pa razmišljajo, kaj se dogaja v rastlini. Za vse te procese se seveda v rastlini morajo ustvariti določene kemične snovi, ki jih podpirajo oz. pospešujejo. Zato imajo rastline v februarju pa vse nekje do konca marca v sebi zelo veliko encimov, hormonov za rast korenine in je takrat uko-reninjanje potaknjencev najuspešneje. To sicer vedo samo vrtnarji, ker je to delo možno samo v rastlinjakih. Drugo tako obdobje, ko pričnejo rastline ponovno obnavljati koreninski sistem, je v avgustu, zato vsaka dobra gospodinja ve, da se potaknjenci delajo v drugi polovici avgusta. Proti koncu avgusta se pričnejo rastline pripravljati na zimo. Tudi večji del sokov se obrne iz listov v korenine, kjer bodo služili kot rezervna hrana spomladi za nove poganjke. Zato je od septembra naprej najbolj smiselno zatirati trajne plevele, kot so slak, osat, kislica na njivah. Skupaj s sokovi, bodo takrat tudi herbicidi prodrli globoko v korenine. Poleti pa običajno sokovi silijo, poganjajo navzgor, od korenin v liste, cvetove in plodove in se slak in drugi pleveli še obrastejo. Pa nazaj k našim trajnicam. Torej v drugi polovici avgusta in vse do konca jeseni, nekje v novembru, torej se tok hranil v rastlini obrača navzdol, h koreninam. Rastlina se tako počasi pripravlja na zimo, listje spremeni barvo in odpade. Pri Tako lepo dopolni mačehe šaš, ki ostane enak celo zimo. Foto: Miša Pušenjak iglicah tega ne vidite, a potekajo povsem isti procesi. Ko mi režemo, porežemo, posebej masovno, kakor obrezujemo živo mejo, seveda rastlina obrne sokove navzgor, k ranam, ki se morajo zaceliti. S tem pa spravimo rastlino v stres. Ne pripravi se dovolj na zimo, lahko se celo prične ponovno obraščati ali pa spomladi gnati prehitro. V primeru mrzle, predvsem pa spremenljive zime seveda veliko poganjkov tudi pozebe. Posebej v letošnji pretopli jeseni, ko so se nekatere rastline že zmedle in cvetijo zdaj namesto spomladi. To lahko pomeni spomladi velikansko porabo energije, v koreninah pa ni dovolj hrane, saj je bila porabljena v jeseni za celjenje ran. Zato pa so potem lahko težave celo poletje, posebej tako, kakor je bilo letos, tudi z boleznimi, predvsem pa krajša življenjska doba. Upam, da sem vas vendarle prepričala, da se boste jesenskemu obrezovanju odrekli. Prav posebej vas opozarjam še na vrtnice. Malo ste že pozabili, da lahko imamo pri nas tudi zelo mrzle zime. Zima, ko je veliko snega, ni težavna. Težavne so suhe zime z zelo nizkimi temperaturami. Takrat vedno nekaj vrtnic pomrzne po vrhovih. Če pa so porezane, potem se lahko v primeru mrzle zime zgodi, da bodo pomrznile do korenin. Res je, da smo vrtnice nekdaj rezali v jeseni, a takrat smo jih po rezi tudi zavili v koruznico ali smrečje, da smo jih zavarovali pred mrazom. Tudi okrasnih trav pred zimo ne režemo. Trave imajo zelo plitek koreninski sistem. Posušeno listje ga varujem pred suhim mrazom. Če listje pore-žete, potem je koreninski sistem povsem izpostavljen zimskim vetrovom, mrazu, zmrzovanju, zato trave samo zvežemo skupaj tik pred pravo zimo, ne sedaj, in predvsem pri pampaški travi zaščitimo koreninski sistem, rastišče nasujemo na debelo listje Foto: Miša Pušenjak Tudi okrasno zelje in pisan mleček sta lahko popestritev jesenskih zasaditev, mleček pa potem lepo popestri tudi okrasne gredice na soncu ali slamo. Vse rastline, ki jih sneg pozimi lahko polomi, poškoduje, tik pred zimo samo povežemo skupaj, mogoče celo ob kakšen kol. Ampak za to je zdaj vsekakor še prezgodaj. Torej, okrasno grmičevje, drevje in trave, trajnice pustimo na miru. Porežemo lahko samo tiste trajnice, ki jim je listje že porumenelo. Sajenje spomladi cvetočih čebulnic Za sajenje česna na vrtu je še prezgodaj, vsekakor pa je zdaj idealen čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic, tulipanov, narcis, krokusov . V trgovinah so čebulice pogosto zelo izsušene. Zato svetujem, da se pred sajenjem čez noč namakajo v vodi. V to vodo lahko dodate pripravke iz morskih alg, da bo ukoreninjanje še hitrejše. Globina sajenja čebulic je odvisna od debeline čebulice. Ni zaželeno, da čebulice še pred zimo poženejo listje, zato jih sadimo globoko. Nad njimi naj bo dvakrat toliko zemlje, kolikor je čebulica visoka. To pomeni, da narcise sadimo 10-15 cm globoko, tulipane 8-10 cm v globino, tiste majhne spomladanske pa seveda bolj plitvo. Nad krokusi naj bo 3-5 cm zemlje in podobno pri vseh ostalih čebulicah. Pomladanske čebulnice so krasno dopolnilo trajnicam, tudi travam in vrtnicam, saj cvetijo v času, ko se trajnice šele prebujajo. Ker listja, ko odcve-tijo, ne smemo porezati, je ta kombinacija tudi takrat uspešna, saj zelo hitro po cvetenju trajnice in vrtnice prerastejo in prekrijejo ne več dekorativno listje. Zelo dobro pa je čez zimo posajene čebulnice zavarovati z listjem, saj tudi one lahko po-mrznejo, če je zemlja zmrznjena dalj časa. Preprosto nasujemo listje; tisti, ki imate vrtno kosilnico, ga z njo razrežite. Prav tako je razrezano, če ga pobiramo s pobiralci, sesalci listja. Ne smemo pa uporabiti listja hrasta in predvsem oreha. Izbor rastlin za jesensko-zimske zasaditve Pred leti, ko se še ni poznala kriza, so nam vrtnarji ponujali veliko večje število rastlin za jesenske zasaditve. Še vedno pa niste omejeni samo na sajenje mačeh in vres. To velja tako za sajenje na gredice kakor na grobove in seveda tudi v korita in posode. Veseli me, da vas je že veliko ugotovilo in spoznalo, da so majhne mačehe veliko odpornejše od tistih velikih. Zato za sajenje na izpostavljenih legah, to pa so tudi lonci in posode, izberite rajši te. V posodah so namreč veliko bolj mrazu izpostavljene tudi korenine, tukaj se včasih pojavi težava. Pa še nekaj, seveda je treba korita in posode pozimi tudi občasno zaliti. Seveda ne tako pogosto kakor poleti, v primeru suhe zime, pa tudi takrat, ko je zemlja dalj časa zamrznjena, pa je zalivanje seveda potrebno. Poleg mačeh imate na razpolago še vrese, predvsem pa se odločite še za dodatek zelenja. Kakšen šaš, ki pozimi ne zmrzne in se listje ne posuši, je res lepa popestritev jesenskih nasadov. Tudi okrasne trave so lepe, a pri njih se listje pozimi posuši. Zato v koritih lahko brez težav pustite poleti posajene trave, lepe bodo tudi suhe, pozimi, spomladi jih lahko popestrite tudi s troben-ticami. Šaši so zato v prednosti, ker obdržijo barvo listja. Vse te rastline potem spomladi posadimo seveda na okrasne gredice. Potem so zelo zanimive tudi druge trajnice, kot je navadni bršljan, listje je lahko zeleno ali pisano, tudi vinko pogosto uporabimo kot povešavo rastlino. V zadnjih letih pa se pogosto uporabljajo tudi hojhere, iskrivke s svojim resnično zelo lepo obarvanim listjem. Zelo lepe so v jesenskih nasadih, poleti pa nam popestrijo senčne kotičke naših okrasnih gredic. Sama rada uporabim tudi mlečke, ki imajo zelo lepo listje, poleti pa tudi lepo cvetijo. Tudi ajuga, skrečnik je lep v vsaki zasaditvi, kasneje pa popestri skalnjake ali obrobke gredic. Vsak vrtnar ima kakšno svojo kombinacijo, kar poglejte si jih v posameznih vrtnarijah in se prepustite domišljiji. Ob sajenju, ko rastlino zvrnete z lonca, poglejte koreninski sistem. Če je ta že močno prepleten in zvit v krog okoli lonca, potem ga je nujno nekoliko raztrgati, ne povsem, da bodo nove korenine pognale v zemljo. Če tega ne naredimo, se bodo sukale v krogu še naprej. Mnogi vrtnarji svetujejo drugače, a jaz verjamem moji žal že pokojni prijateljici Ruth Podgornik Reš, ki me je tega naučila. Lepa jesen je res priložnost, da se na vrtu veselimo lepote dolgo v zimo. Uživajte in se naužijte najlepših barv narave, ohranite jih v svojih mislih tudi za pusto zimo. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet 0 list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si Kolofon Priloga Ob dnevu spomina, 21. oktober 2014: Urednica priloge: Simona Meznarič. Sestavki in fotografije: Mojca Vtič, Majda Goznik in Črtomir Goznik. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. Tehnično urejanje: Daniel Rižner. Roža 1. novembra še vedno ostaja krizantema »Trend je kombinacija suhega aranžmaja in svežega cvetja,« je o nagrobnih aranžmajih povedala Aleksandra Bednjički iz Kidričevega. Cvetličarka z 18-letnimi izkušnjami še ugotavlja, da so nekdaj prevladovali sveži in skromnejši aranžmaji, danes pa so v ospredju suhi, predvsem z eksotičnim cvetjem. Aleksandra Bednjački še svetuje, da se ob odločitvi za nakup svežega aranžmaja ta postavi na nagrobni spomenik na dan 1. novembra, saj ga lahko morebitna slana uniči. Sicer pa roža prvega novembra še vedno ostaja bela krizantema, je povedala. In zakaj se stranke odločajo za suho-sveži aranžma? Ker se ga da dopolniti s svežim cvetjem, na primer s palmovim listjem, marjeticami in drugimi cveticami, ob tem pa se jih daj tudi odstraniti, ko izgubijo lesk. Prav tako ima suhi aranžma življenjsko dobo več mesecev, tako v času božičnih praznikov in novega leta dobijo tudi kakšen okrasek, je svoja opažanja še zaupala Aleksandra Bednjački. Suhi ali sveži dekorativni nagrobni aranžmaji ❖ lončni krizantem ♦> mačehe ❖ različni nagrobni pesek ❖ zemlja Izbira nagrobnih sveč ❖ polagan|e lepih trave na grobove Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo: ■ Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01 ■ PE Dornavska c. 23, Ptuj, telefon 051 625 559 ■ PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31 ARANŽMA 1 Palmovi listi so za podlago, da dajo volumen, kombinirani so s cipreso, ki je obstojna, drobni beli cvetovi statice, dodani so še suhi lotosovi cvetovi, proteja, rogoze, večje rdeče pobarvane lufe, zvezdaste suhe rastline, imenovane white lily. ARANZMA 2 Kombinacija suhega in svežega cvetja, ki se lahko še dodatno obogati. Vijolično suho cvetje, podobno skodelam, so tako imenovani bel cup, beli drobni cvetovi statice, barve jeseni so dodane z rumenim rmanom, aranžma pa poživijo storžu podobne vijolično pobarvane lufe. ARANŽMA 3 Aražma jesenski rjavih barv sestavljajo ciprese in suhi hoja listi. Bela statica, zelene ciprese ter suhi lotosovi cvetovi objemajo proteje in zvezdasto obliko cvetov white lily. ARANŽMA 4 Palmove liste so v tem aranžmaju nadomestile kokosove lupine, pridih jeseni so dodali tudi preparirani hrastovi listi. Svežino in polnost aranžmaju so vnesle ciprese, rumen rman, bela statica ter cvetovi white lily in proteje. 17 OB DNEVU SPOMINA, oglasnanrilnga Staigrgkgga tednika Ilkosova sveča za vse dneve v letu V podjetju llkos Candles, ki je vodilni proizvajalec in prodajalec sveč na slovenskem trgu, letno proizvedejo skupaj deset milijonov kosov vseh vrst sveč: nagrobnih, vrtnih, dekorativnih in dišečih. Vsaki od teh vrst oz. skupin namenjajo posebno pozornost, razvijajo nove in zanimive oblike za potrošnike. Gradijo na lastnem razvoju, zadovoljstvu potrošnika in kakovosti. Proizvajajo stiskane in nalite sveče, ki jih odlikujejo visoka kakovost, široka barvna paleta, bogata izbira oblik in pestra izbira vonjav. Kupec in njegove potrebe so generator njihovega razvoja. Razvoj, izboljšave in upoštevanje sodobnih trendov so jim omogočili prodor na tuje trge. Svoje izdelke danes izvažajo že v več kot 30 držav sveta. V proizvodnji sveč je redno zaposlenih 30 delavcev, na vrhuncu proizvo- Sebastjan Kolednik, vodja financ in član uprave Finakosa: „Sveče podjetja Ilkos Candles odlikujejo kakovost, široka barvna paleta, bogata izbira oblik in pestra izbira vonjav." Ilkos d.o.o., Moškanjci 95, 2272 Gorišnica, www.ilkos.si | info@ilkos.si dnega ciklusa, septembra in oktobra, pa se število poveča na 50. Letos so predstavili zanimivo novost, svečo z motivom, ki je tudi patentno zaščitena. Kot je povedal Sebastjan Kolednik, vodja financ in član uprave Fina-kosa, si naročnik lahko na dekorativnem ohišju sveče zamisli katerikoli motiv, logotip ali sliko. Sveča z motivom se lahko uporabljajo tako zunaj kot v notranjih prostorih. Najobsežnejši program podjetja Ilkos Candles je nagrobni program. Potrošnik lahko izbira med različno velikimi nagrobnimi svečami, ki gorijo od 25 do 150 ur, odvisno od velikosti in oblike. V okviru tega programa ponujajo tudi žalne sete. Proizvajajo tudi ekološke elektronske sveče, v katerih je možna zamenjava baterij in njihova ponovna uporaba. Sveče podjetja lIkos Candles ustrezajo direktivam o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ter se v celoti reciklirajo. Zelo zanimiv je tudi vrtni program, v okviru katerega ponujajo različne oblike sveč v keramiki, aluminijastem lončku, pločevinastem lončku ali plastičnem ohišju. Izdelki iz tega programa nam bodo olepšali vse letne čase in pomagali ustvariti praznično vzdušje ob najrazličnejših priložnostih, prireditvah, svečanostih, druženjih, piknikih in poletnih večerih na terasah. Še posebej lepo pa se bo v snežni odeji razplam-tel vrtni ogenj. Posebnost trenutka pa lahko poudarimo tudi z dekorativnimi in dišečimi svečami različnih dimenzij, oblik in barv, ki so na voljo kot čajne svečke in dišeče svečke v steklu. Sveče podjetja Ilkos Candles so na prodaj v trgovskih centrih, vrtnih centrih, poštah in cvetličarnah. 18 Štajerski FEDNIK Doma in po svetu torek • 21. oktobra 2014 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (15. del) Beg ali iskanje samega sebe? Na potovanju daješ in sprejemaš. Se spreminjaš. Rasteš. Pridobivaš nove izkušnje in spoznanja. Ljudje, ki jih na tej poti srečaš, ga obogatijo in naredijo še lepšega. Ljudje, ki praktično nimajo nič, a bi ti dali vse, kar imajo ... Na Cipru, kjer prebiva eno izmed najprijaznejših ljudstev na svetu, sem doživela veliko lepega. Prejela sem številne nepričakovane usluge, spodbudne besede, igrive nasmehe in tople objeme. Ljudje, ki ti pokažejo pravo pot, ko se izgubiš med ozkimi ulicami, prodajalci na tržnicah, ki z veseljem primaknejo kakšen kos peciva, ulični glasbeniki, ki melodično pobarvajo siv vsakdan, ter gospod, ki te povabi na čaj, ko posedaš na klopci, je tisto, kar ti na usta izvabi širok nasmeh. Utrujena od celodnevnega pohajkovanja po mestu sva se s prijateljem nekega dne skorajda sesedla na eno izmed mestnih klopc, zato povabila na čaj od prijaznega Ciprčana resnično nisva želela odkloniti. Možakar je očitno še predobro vedel, da lahko vročina Foto: Mateja Toplak Ljudje so preprosto velikodušni in dobrosrčni, zato so ti pripravljeni obrok, če nimajo menjalnega denarja, da bi ti lahko vrnili drobiž, kar podariti. Foto: Mateja Toplak Prijazen gospod, pri katerem sem kupovala razglednice, mi je svojo naklonjenost izkazal na prav poseben način ... človeka, nevajenega na ciprsko žgoče sonce, dodobra zdela. Velikodušno naju je povabil v svojo majhno, skromno hiško, postregel z dobrotami in močnim turškim čajem, zraven pa neprestano navdušeno čebljal. Zbrano sva ga poslušala, a ker gospod ni znal besedice angleško, midva pa ne turško, si lahko pogovor predstavljate kot eno samo veliko komedijo. Zaradi nerazumevanja jezika lahko situacije resnično spominjajo na prizore iz odličnih angleških humori-stičnih nanizank. Avtomobil, v katerem potuje že pet oseb, želi medse sprejeti še dva, z velikima nahrbtnikoma nabasana popotnika. Po daljšem in vztrajnem prepričevanju se nas je vseh sedem stiskalo v starem avtomobilu znamke Mercedes. Ob poslušanju tradicionalne turške glasbe smo, ne da bi spregovorili besedo, drveli po slabih ciprskih cestah. Kaj bi na to porekla policija, nismo, na srečo, nikoli izvedeli. Ljudje so preprosto velikodušni in dobrosrčni, zato so ti pripravljeni obrok, če nimajo toliko menjalnega denarja, da bi ti lahko vrnili drobiž, kar podariti. Prijaznost tukaj ne pozna meja. Verjetno sem se ravno zato počutila varno. Tudi pozno zvečer, ko sem se vračala s kakšne zabave ali druženja s prijatelji. Spomnim se gospoda, pri katerem sem kupovala razglednice, ki mi je svojo naklonjenost želel izkazati na prav poseben način. Nekaj minut je zavzeto brskal po predalnikih, nato pa iz svoje zbirateljske zakladnice privlekel bankovec za sto tolarjev - po vseh teh letih sem ga lahko spet občudovala. Neprecenljivo. Izjemno se mi je v spomin vtisnil tudi dan, ko sem se potepala po neki majhni vasici ter zavila v eno izmed prodajaln z glinenimi izdelki. Lastnica me je zaradi mojega zanimanja prijazno povabila v svojo delavnico. Skupaj sva ustvarili nekaj izdelkov, stara gospa pa je bila navdušena nad tujko, ki je naključno zavila v njeno majhno, a lično poda-jalno. Ciper je resnično otok prijaznih duš in toplega sonca. Kljub temu da je krvava zgodovina pustila močne sledi in da je Ciper že štiri desetletja razdeljen, mejo pa varujejo številni vojaki, na otoku vlada mir. Ljudje se s političnimi konflikti ne obremenjujejo več, že zdavnaj so se sprijaznili. Turški in grški Ciprčani res živijo ločeno, a njihova privzgojena naravna gostoljubnost, prijaznost in dobrosrčnost jih združuje kljub bodeči žici, ki se vije po sredi otoka. Vsaka zgodba ima svoj začetek in svoj konec. In vsa potovanja se končajo na istem mestu. Doma. Ko gledam nazaj, se sprašujem, zakaj sploh potujemo. Gre za beg pred realnostjo ali morda iskanje samega sebe? Najverjetneje potujemo, ker ne vemo, kaj iščemo. Če bi vedeli, ne bi potovali, ampak bi stali na mestu. Kaj pa tisto, kar iščemo? Ne vem. A morda je le res, kar pravi znana trditev: »Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to najde.« Konec Polenšak • Pevska sekcija upokojencev je praznovala Prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev Na Polenšaku so v petek, 10. oktobra, peto obletnico delovanja praznovali ljudski pevci z godcem Mirkom, ki delujejo kot pevska sekcija DU Polenšak. Skupino sestavljajo Lizika Zorko, Slavica Fras, Marija Vršič, Lizika Mlinaric, Marta Šegula, Jože Murk ter Mirko Šegula, ki skupino spremlja na diatonični harmoniki. Njihova vodja je gospa Slavica Fras. V dvorani gasilsko-kultur-nega doma na Polenšaku so gostitelji ob izdatni podpori in pomoči občine Dornava ter dobrih ljudi - svojih so-krajanov - pripravili srečanje, na katerega se je odzvalo 15 gostujočih skupin iz bližnje in širše okolice, s svojim obi- Pa brez zamere Lego Kocka preteklosti, ki definira sedanjost Poznate Lego kocke? Seveda jih. V kolikor niste prav smrkavi pod nosom, ste se v otroštvu verjetno igrali s temi nekoč zelo, danes pa zaradi vseh mogočih računalniških igric malce manj popularnimi koščki plastike, ki jih lahko premo sorazmerno s širino domišljije sestavljate na tisoč in en način. Lego kocke so zagotovo zaznamovale kar nekaj generacij otrok, jim pomagale razvijati domišljijo, kreativnost, sposobnost načrtovanja, vizualizacije, ročne spretnosti, in tako dalje. Lego kocke so eno izmed didaktično najbolj izpopolnjenih igral. Njihova genialnost leži prav v preprostosti, ki daje ogromno možnosti za izražanje otroškega ter odraščajočega duha. Lego kocke nam dejansko nudijo priložnost, da oblikujemo ter razvijamo svoje sposobnosti. Da ustvarjamo. Da smo sami svoj stvarnik. Majhne, največkrat kak kvadratni centimeter ali dva velike kocke ponujajo skoraj neskončen potencial. V kolikor ga znate izkoristiti, seveda - to pa je, kakor veliko stvari na tem svetu, odvisno od vas samih. A prav vse, kar je napisano v prejšnjem odstavku, ne drži. No, seveda drži, a hkrati ne drži. Kajti zapisano bi moralo biti v pretekliku, ne v sedanjiku. Namreč: Lego kocke sicer niso izginile z obličja Zemlje, a so se v temelju, v bistvu, v biti spremenile. Sedanje igralo pod tem imenom sicer ima nekaj podobnosti z Lego kockami izpretekosti, a v osnovi to ni več didaktični pripomoček, ki bi razvijal osebnost, svobodo, kreativnost posameznika, temveč bolj pripomoček za ukalupljanje, sredstvo za dresuro posameznika - igra, ki ga "nauči", kako čimbolj točno slediti pravilom, navodilom in diktatu drugega. Lego kocke sedanjosti so namreč izdelek, kije vsakokrat znova namenjen zgolj enemu "pravemu" cilju, do katerega otroka vodi zgolj ena "prava" pot - slediti navodilom. Lastni domišljija, ustvarjalnost in angažma so nezaželeni, celo napačni. Želite sestaviti svoje Lego vesoljsko vozilo? Potem kupite ustrezen kit in sledite navodilom. Bi radi zgradili svoj srednejevški grad? Ni problema - v trgovini poiščite ustrezno Lego škatlo in se ravnajte po priloženih smernicah. Opazite razliko? Nič več lastne ustvarjalnosti, nič več subjektivnih, osebnostnih vložkov, le bolj ali manj slepo sledneje navodilom. Drži se (edinih pravih) navodil in smernic, pa boš uspel. Oziroma vsaj mislil boš, da si uspel. Da si to, kar si naredil, ustvaril. Pa nisi. Kar si počel, je samo sledenje navodilom. Lego kocke so postale zgolj na videz kreativni pripomoček, ki pa ne dopušča individualnosti in ustvarjalnosti posameznika. Skozi igro so nam ukradli svobodo. Ne verjamete? Morda vas bo prepričal kratek etimološki ekskurz v pomen imena same igre. "Lego" izvira (kakopak) iz latinščine in ima več pomenov. Prvi in, verjamem, tudi ciljni pomen snovalcev teh kock, pomeni "izberem", "določim", "zberem". Gre torej izključno za pomen, ki se nanaša na posameznika, na svobodo individualne odločitve in izbire. Lego kocke - sestavljanje kompleksnih in smiselnih struktur iz osnovnih gradnikov, nič večjih kot kak manjši kostanj. Da, svoboda se zdiprava beseda za to. A pozor. "Lego" ima tudi drugo, temnejšo razsežnost. Pomeni namreč tudi "vzamem", "kradem". In tole ni več šala, saj zveni skoraj srhljivo natančno, mar ne? V kolikor se prvi pomen besede nanaša na izvor, na Lego kocke preteklosti, nam premena pomena daje slutiti vpričnost. V času računalniških igric, virtualne realnosti in ostalih simulakrov se Lego kocke večini najbrž zdijo nekaj zastarelega, a so v bistvu natančen pokazatelj sedanjosti. Gregor Alič skom pa jih je počastila tudi skupina Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline. Večer je bil prepleten z mnogimi prelepimi spomini, med katerimi je našel svoj prostor tudi idejni vodja skupine ljudskih pevcev na Polenšaku, žal že pokojni gospod Vinko Matela. Po bogatem kulturnem programu so se vsi nastopajoči, sponzorji in gostje preselili čez cesto v Turistični dom Polenšak, kjer se je družabni večer ob prigrizku, dobri domači kapljici, pesmi in plesu nadaljeval v pozen petkov večer. Martina Horvat torek • 21. oktobra 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Znani so že vsi letošnji nomi-niranci za vstop v Hišo slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame). Priložnost za vstop v ta znameniti glasbeni muzej so si letos prislužili naslednji glasbeni izvajalci: Green Day, Nine Inch Nails, N.W.A., Joan Jett and the Blackhearts, Lou Reed, The Smiths, The Spinners, Sting, Chic, Kraftwerk, The Marvelettes, Bill Withers, War; Stevie Ray Vaughan in the Paul Butterfield Blues Band. Hiša slavnih rock'n'rolla, stoji v Clevelandu, njen idejni oče pa je bil lastnik podjetja Atlantic Records Ahmet Ertegun. Prva skupina glasbenikov je bila v Rock and Roll Hall of Fame sprejeta 23. januarja 1986. Med prvimi glasbeniki, ki jim je pripadla ta čast, so sami legendarni glasbeni izvajalci: Elvis Presley, Ray Charles, James Brown, Little Richard, Fats Domino, Chuck Berry, Sam Cooke, The Beverly Brothers, Buddy Holly in Jerry Lee Lewis. ®@® Mlada ameriška country-pop zvezdnica Taylor Swift, je že drugič v svoji kratki karieri prejela priznanje Billboardova ženska leta. Nagrado Billboard woman of the year, časopis Billboard vsako leto podeli tisti glasbenici, ki s svojim uspehom, vplivom in karizmo najbolj navdihuje glasbeno industrijo. S tem je postala prva ženska izvajalka, ki je nagrado prejela dvakrat. Taylor Swift se lahko kljub svoji mladosti že pohvali s številnimi velikimi nagradami, med njimi je kar sedem grammyjev. Lani je bila za Billboardovo žensko leta izbrana Pink, leta 2012 Katy Perry, leta 2011 pa je to nagrado prvič prejela letošnja dobitnica Taylor Swift. Nagrado ji bodo izročili 12. decembra na posebni svečanosti. Album z naslovom 21 britanske glasbene dive Adele še naprej podira rekorde. Po podatkih podjetja Nielsen Soundscan je v ZDA dosegel že 11-miljonsko naklado. Album 21 je bil kar 24 tednov na prvem mestu ameriške lestvice albumov Billboard 200. Kar trem skladbam iz omenjenega albuma: Rolling in the deep, Set fire to the rain ter someone like you pa je uspel preboj na prvo mesto na uradni ameriški lestvici singlov Hot 100. Po podatkih SoundScana je najbolje prodajan album še naprej istoimenski album skupine Metallica iz leta 1991 (16,04 mio). Sledi Shania Twain z albumom Come on over (15,58 mio), tretja pa je Alanis Morissete z albumom Jagged little pill. Četrta je zasedba The beatles z albumom 1 (12,41 mio), prvo petorko pa zaključuje album Milenium skupine Backstreet Boys (12,25 mio). Slavna ameriška rock pevka Tina Turner (rojena kot Anna Mae Bullock) je bila pred dnevi deležna prav posebne časti, saj so v mestu Brownsville v ameriški zvezni državi Tennessee odprli muzej v njeno čast. Muzej je našel svoj prostor v nekdanji šoli, ki jo je še kot deklica obiskovala tudi Tina Turner. 74-letna pevka, ki že dolga leta živi v Švici, se je lani odrekla ameriškemu državljanstvu. Pevka se slovesnosti ni udeležila, kljub temu pa se je vsem zbranim obiskovalcem zahvalila preko posebnega video sporočila. V muzeju, kjer ne bodo zaračunavali vstopnine, si bodo obiskovalci lahko ogledali njene zlate in platinaste plošče, obleke z njenih nastopov kot tudi stare lesene mize in tablo, ki so jih uporabljali učenci ter učitelji. Kraljica rokenrolla je v svoji izjemno bogati karieri osvojila vse pomembne glasbene nagrade, prav tako pa se lahko pohvali z nekaterimi velikimi svetovnimi uspešnicami, kot so The best, We don't need another hero, 'What's love got to do with it, Proud Mary in številnimi drugimi. Janko Bezjak Od tod in tam Foto: MH Polenšak •> Na Polenšaku so na sončno oktobrsko nedeljo že petič zapovrstjo organizirali društvene igre v soorganizaciji vseh devetih domačih društev. Letos je taktirko vodenja prevzelo Slovenjegoriško društvo General Maister Polenšak, sodelovali pa so še: TD Polenšak, PGD Polenšak, DU Polenšak, RK Polenšak, Društvo Oltimer Polenšak, Lovska družina Dornava-Polenšak, Športno društvo Polenšak, Čebelarsko društvo Dornava Polenšak ter sekcija kolesarjev TD Polenšak. Vsako od društev je pripravilo svojo igro. Ker so igre namenjene predvsem druženju, je bilo vseskozi čutiti obilo zabave in sproščenih pogovorov, komentiranja iger, smeha in navijanja za svoje društvo, pa tudi zdravo mero tekmovalnosti. Pomembno je sodelovati, ne zmagati! Na koncu je bil rezultat sledeč: prvo mesto je osvojila Lovska družina Dornava-Polenšak, drugo mesto RK Polenšak in tretje mesto Slovenjegoriško društvo General Maister Polenšak Ekipe so za prva tri dosežena mesta prejele pokale, vseskozi pa je prireditev spremljala peka kostanjev ter degu-stacija mošta. Društvene igre so letos ponovno več kot uspele, saj nam je bilo naklonjeno vreme, pa tudi ljudje so vnovič pokazali svoj interes in dobro voljo za sodelovanje. Martina Horvat Cas ... dobrina, s katero razpolagamo vsi, in dobrina, katere vrednosti se velikokrat ne zavedamo, čeprav s časom trgujemo vsak dan. Lahko bi morda celo rekli, da je čas najbolj dragocena izmed dobrin, saj je edina stvar, ki jo imaš in ki je kadarkoli zares tvoja., A kljub svoji vsesplošni prisotnosti in navidezni neskončnosti gre za izredno omejeno dobrino. Ravno pred kratkim sem (ponovno) tako mimogrede razmišljal o času, življenju in človeški minljivosti in se s tem ponovno opomnil na dejstvo, da časa ne gre izgubljati. Marsikdo namreč nemalokrat reče, da se dolgočasi in da nima kaj početi. Za vas ne vem, vendar meni se te besede zdijo nekaj najbolj grozljivega. Na svetu je toliko postoriti, toliko videti in toliko spoznati, prebrati in se naučiti, da se človeku nikdar ne bi bilo treba (ali smeti) dolgočasiti. Pravzaprav je že eno samo človeško življenje povsem prekratko in osebno imam časa zmeraj premalo ... Verjetno zavedanje lastne minljivosti človeku omogoči, da toliko bolj ceni trenutke, ki jih ima in jih čim bolje izkoristi oziroma unovči. Kar imamo, je samo ena priložnost, in ko se ta izteče, se izteče ... Ni druge možnosti, nikjer ni gumba za ponovni zagon ali brisanje napak. Je kar je in trenutki, ki so bili zapravljeni, so pač zapravljeni. Življenje je izjemno in le nekaj trenutkov v tem vesolju imamo, da življenje izkusimo. Matic Hriberšek BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT 3. BLACK WIDOW - IGGY AZALEA feat. RITA ORA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINAJ 3. ANACONDA - NICKI MINAJ NEMČIJA 1. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 2. LOVERS ON THE SUN - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 3. FADE OUT LINES - THE AVENER Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Vse več mladih navdušenih pevcev 16. oktobra je prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo potekala v obnovljeni telovadnici OŠ Breg. Družba Radio-Tednik Ptuj jo je pripravila v sodelovanju s šolo in MO Ptuj. To je bil doslej najmočnejši nastop, 26 mladih pevcev se je predstavilo s kar 19 slovenskimi zabavnimi in dvema ljudskima pesmima. Od nastopa do nastopa jih je vodil Dalibor Bedenik. Nastopajoče in občinstvo je tudi tokrat pozdravil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Zahvalil se je MO Ptuj, ki je razumela sporočilo, ki ga prinaša projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je v prvi vrsti namenjen spodbujanju petja slovenske pesmi med mladimi in s tem slovenske besede ter identitete ter OŠ Breg. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Njihove nastope je ocenila komisija v sestavi Lea Florjančič in Aleš Dajčman (OŠ Breg) in Borut Horvat (družba Radio-Te-dnik Ptuj). Zmagovalci so vsi, ki so zapeli, polfinalni nastop Peli so: Lučka Krajnčič, Zala Cebek in Blaž Cebek, Tajda Šijanec in Zora Vuzem, Ema Golob in Lucija Jana Lončarek, Tjaša Kozar, Mišel Fridl, Maša Patekar, Alana Ledinek, Sara Ploj, Naja Prelog, Neli Orešek, Sara Pečovnik in Anja Valenko, Vanesa Sagadin, Amadeja Vinkler in Aleša Kolednik, Lucija Petrovič in Sara Drevenšek, Živa Antonič, Jasna Štibec, Maja Rozman, Lena Pučko in Eneja Zupanič. Vsi nastopajoči so v spomin na svoj pogum in sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prejeli ročno uro, darilo družbe Ra-dio-Tednik Ptuj. Prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je imela v OŠ Breg tudi praznični prizvok. Tega dne so se v tej ptujski osnovni šoli v uporabo so predali šolsko dvigalo, ki ga bodo lahko uporabljali gibalno ovirani učenci. Na mlade pevke in pevce, ki so tako lepo končali praznični dan, je nadvse ponosen tudi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. Želi si, da bi to glasbeno pot nadaljevali in nadgrajevali. Najboljši pevci s predizbo-rov se bodo za finalni nastop potegovali na dveh polfinalnih nastopih, ki bosta v Podleh-niku in v Juršincih. Najboljši trije s finalnega nastopa, ki bo 23. decembra na Ptuju, pa si bodo oder delili z najboljšimi slovenskimi pevci zabavne in narodno-zabavne glasbe na Eneja Zupanič, 13 let, zmagovalka: „Zelo sem presenečena, da sem se uvrstila v polfinale, tega nisem pričakovala. Pesem Majde Sepe Med iskrenimi ljudmi sem si izbrala, ker je zelo čustvena in ker mi je zelo všeč. Zelo rada pojem." Orfejčkovi paradi, ki bo 26. decembra. Čakajo jih pa tudi druga presenečenja. Že nocoj bodo enega polfinalista izbrali tudi na prireditvi v Podlehni-ku, jutri pa na OŠ Ljudski vrt. MG Foto: Črtomir Goznik Eneja Zupanič: „Ze od nekdaj rada pojem, spodbujajo pa me tudi starši." pa si je prislužila 13-letna Eneja Zupanič, ki je nastopila kot 19. Foto: Črtomir Goznik Mlade pevke in pevci OS Breg 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 21. oktobra 2Q14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK beluševa kremna ješprenjčkova špageti z gobami, ribji paprikaš, juha, pečena piščan- juha iz mesnatih hrb- krompirjeva musaka juha, španska pita*, zelenjavna juha, zelena solata, testenine, sadje čja bedra na zele- tiščnih kosti in svinjine, z mletim mesom, kumarična solata s polnozrnat kruh, čokoladni biskvitki njavi, zelena solata, pražen krompir, jabolč- rdeča pesa v solati, kislo smetano sadna solata jabolčno pecivo** ni hren, endivija v solati puding s smetano Jabolčno pecivo A. » < Sestavine: 150 g margarine, 180 g sladkorja, 3 jajca, 160 g moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, 100 g kokosove moke, 1 dl mleka, 2 jabolki, 2 žlici drobtin, 50 g mandljevih lističev. V posodi penasto umešamo margarino in sladkor. Dodamo jajca in mešamo toliko časa, da nastane penasta masa. Nato dodamo moko, pecilni prašek in kokosovo moko. Prilijemo še mleko in dodamo na kocke narezana olupljena jabolka. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. Vanj vlijemo pripravljeno testo. Potresemo z mandljevimi lističi in sladkorjem. Pečemo 40 minut pri 190 stopinjah. Španska pita Sestavine: 150 g šunke ali klobase (na primer pariška), 150 g trapista, 150 g kislih kumaric, 3 jajca, 1/2 skodelice olja, 1,5 skodelice mleka ali jogurta (lahko obojega po polovico), 1,5 skodelice moke, 1/2 vrečice pecilnega praška, sol po potrebi (pazite: šunka je lahko precej slana!). Šunko, sir in kumarice narežemo na kocke. Jajca stepemo in vanje umešamo sol, moko s pecilnim, olje in jogurt ali mleko. Dodamo vse narezane sestavine (šunka, sir, kumare) in premešamo. Sestavine vlijemo v naoljen pekač in pečemo pri 200 stopinjah, da porumeni. Postrežemo s solato, jogurtom, pivom ... (Sestavin je dovolj za manjši pekač; če hočete uporabiti velikega iz pečice, podvojite količino sestavin.) POZNAVELEC ZVEZD RADIJ ŠPANSKA PROVINCA, ASTURIJA IZDELOVALEC POSODE ERBIJ INDIKATOR PIJANOSTI RIBA Z BRKI ZELENKAST DRAG KAMEN ZVESTA ŽIVAL SLIKAR (MILAN) PEVEC JONES MITROVO SVETIŠČE SODARSKO ORODJE, TRLO FURLANEC HOKEJIST (GREGOR) SEKALNO TNALO PRIPADNIK SEMITOV PREGOVOR MODEL DAEWOOJA BAJKA SULEC (LJUDSKO) RIMSKI PESNIK KOROŠKI DUET NAŠ PEVEC (DARKO) OLGA ČEČKOVA OTO LESJAK POLJUB EVROPSKI VELETOK PERJE PRI REPI RIBIŠKI KAVELJČEK CAMPA IVAN STEBLO TRAV POD AMERIŠKA GRUNGE SKUPINA POZITIVNO STANJE KARMEN KLASINC DOMAČA SORTA KROMPIRJA ZOBNA GNILOBA IZDELOVALEC IGEL FUNKCIJSKO POOBLASTILO VLADARSKI NASLOV IZ BESEDE ASTROLAB PRISILNO DELO V FEVDALIZMU UGANKARSKI SLOVARČEK: EBOLI = princesa iz Don Carlosa, KEGL = slovenski pevec (Darko), KERT = slovenski hokejist (Gregor), KSER = gora jugovzhodno od Bogatina, LEALI = italijanski pevec (Fausto), PATTIERA = hrvaški pevec (Ivo), PSKOV = mesto v Rusiji, RADELCA = vas pri Radljah, ROT = ljudsko ime za ribo sulec. ■vvivii 'nvd>i IvaNviAi 'avnoi 'samvvi 'vobno '3ri3i/\iiodaoa 'vnva -dIN '13 'VIBNdl 'MOlAlO '10 '30 '10d 'SOUIAI 'SO!V>i ">13d 'ld3>1 'NVIAI0d013d 'Vid! 'VlSUVa 'S3d 'QDVdVIAIS 'dO>iSO>ilV 'SVIdiUSV 'V0INA3d0 'HV31 'AO>iSd 'V93ZO '>13311 :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H torek • 21. oktobra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da se govori samo še o volitvah. Skrajni čas, da so končno mimo. ... da je novi poetovion-ski župan v nečem boljši od Zavca, saj je zmagal že v drugi rundi, po točkah, Za-vec pa šele v sedmi, a s tehničnim K. O. ... da so slovenske občine dobile 54 županov v drugi rundi, Slovenija pa evropskega prvaka šele v sedmi (ha ha). Pa se sedaj primerjajo, kdo je bil uspešnejši. ... da je kljub temu Za-včev zmagovalni pas vreden več kot vse slovenske županske verige skupaj, čeprav jih bodo oni nosili okrog vratu, Trdobojec pa okrog pasu. ... da se baje slovenski davkoplačevalci in tajkuni bolj kotZavčevih pesti boji- jo novega parlamenta, vlade in županov. . da je poetovionski odbor SMC odrekel podporo kandidatoma za župana v drugem krogu, ker naj bi čakali na svojega (v dogle-dnem času)... Vidi se... . da je bilo že na vročem televizijskem soočenju poetovionskih županskih kandidatov slutiti, kdo bo zmagal. Dosedanjemu ni pomagalo, čeprav je sklenil roke kot največji pobožnik, novi pa mu je že tedaj pokazal jezik. A smo mu hvaležni za reklamo za naš Štajerski tednik. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo ... , s RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Ivana Majcen, Bukovci. «Uttum www.felix.si X UČILA Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Mati narava se rada poigrava. Tokrat sta na vrtu svoje babice Kristine Meško iz Osluševcev vnučka Florijan in Lana Gašparič našla korenček, ki ponazarja dlan s petimi prsti,« je ob današnji fotografiji zapisal avtor. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 2 2 7 9 3 1 8 3 5 6 4 9 7 4 5 8 3 3 1 2 6 9 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© € GGG Bik vv ©© €€€ G Dvojčka vv ©©© €€ GGG Rak vvv © €€ GG Lev vv ©©© € GG Devica vvv © €€ GGG Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon vvv ©©© € GG Strelec vv © €€€ G Kozorog v ©© €€ GGG Vodnar vv © €€€ GG Ribi vv ©© € GGG Velja za teden od 21. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 27. oktobra 2014. - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Prišel sem do zaključka, da je politika preveč resna stvar, da bi jo prepustili politikom.« Charles de Gaulle »Našipolitiki so amaterji s profesionalnimi plačami.« Žarko Petan »Politiki so odgovorni samo za uspehe!« Žarko Petan »Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo zgradili most tudi tam, kjer ni reke.« Nikita Sergejevič Hruščov »Brez nasprotja ni napredka: to je zakon, po katerem je šla doslej civilizacija.« Karl Marx »Najboljšapot vodi zmeraj naprej.« Helen Keller »Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo.« George Bernard Shaw »Napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas.« Neznan avtor 22 Štajerski Šport, poslovna sporočila torek • 21. oktobra 2014 Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS Kovinar Ormož do uvodne zmage v 1. A DL Na prenovljenem in z elektronskimi tarčami moderniziranem centralnem strelišču v Ljubljani se je minuli konec tedna v organizaciji SD 1956 Trbovlje začela nova sezona ligaškega tekmovanja, ki šteje za Pokal Strelske zveze Slovenije. Najboljših 400 strelcev v Sloveniji se bo v nadaljevanju sezone predstavilo še na turnirjih v Ljutomeru, Ormožu, dvakrat v Ljubljani in v zaključku marca v Kidričevem. V 1. A DL s puško je prvi turnir potekal pod vtisom večjih sprememb v pravilih za puško, ki strelcem v novi sezoni prinašajo rezultate na decimalne vrednosti in finalno tekmovanje najboljše osmeri-ce po mednarodnih pravilih ISSF. Aktualni pokalni prvaki Slovenije in tretjeuvrščeni v lanski sezoni 1. A DL, ormoška ekipa Kovinarja, je sezono začela izjemno - z zmago na 1. turnirju z rezultatom 1223,7 kroga! Največji delež k velikemu ekipnemu uspehu je prispevala mlada Urška Kuharic, ki se je v finale uvrstila s petim najboljšim rezultatom s 410,6 kroga, v finalu pa se je morala zadovoljiti z osmim mestom. Zelo uspešno je novo sezono odprl tudi drugi Kovinarjev strelec Jan Šumak, ki je finale ujel za las na 8. mestu s 408,8 kroga, tam pa prehitel V novo sezono v 1. A DL s puško so odlično startali poredni pokalni prvaki Slovenije, strelci Kovinarja so slavili zmago. svojo moštveno sotekmovalko Kuharičevo in osvojil 7. mesto. Na prvem turnirju 1. A DL s pištolo so uvodno zmago dosegli strelci iz Železnikov (1129). Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, aktualni prvaki iz sezone 2013/14, so s 1124 krogi osvojili 2. mesto, Ptuj-čani, ki so podprvaki lige, so s 1110 krogi v uvodu pristali na 6. mestu, medtem ko so lanski zmagovalci 1. B DL, ormoški strelci Kovinarja, s 1105 krogi, osvojili 9. mesto. Četrta spodnjepodravska ekipa v najmočnejši 1. A DL, ekipa tri- Zaplešite z dolgoletnim tekmovalcem v standardnih in latinsko-ameriških plesih ter plesnim učiteljem Jernejem Brenholcem. Prijavite se v brezplačno PLESNO PREOBRAZBO Radia Ptuj in Štajerskega tednika! S pomočjo plesnega učitelja Jerneja Brenholca si boste v novembru in decembru nabirali plesne izkušnje v družabnih plesih ter se enkrat tedensko družili v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus, svoje plesno znanje pa boste lahko pokazali tudi na naši zaključni prireditvi v decembru. Na plesno preobrazbo se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljite elektronsko sporočilo na radioptuj@ radio-tednik.si. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 27. 10. 2014. Izbrali bomo 12 plesnih parov, ki jih bomo telefonsko obvestili o izboru do četrtka, 30. 10. 2014. Vadili bomo od 4. 11. do 16. 12. 2014, vsak torek ob 17.30. A Jernej Brenholc yp. poučevanje plese in storitve PRIJAVNICA za plesni par Ime in priimek:_ Ime in priimek:_ Naslov, kraj:_ Starost:__Tel. št.:_ Zakaj ste se prijavili na našo akcijo in zakaj naj izberemo prav vas: V 1. B DL s pištolo je slavila ekipa Olimpije (1104) pred Trzinom (1095), Kidričani so s 1064 krogi osvojili 6. mesto, med njihovimi posamezniki pa se je najbolje odrezal Uroš Mohorko in s 359 krogi osvojil 16. mesto. Zmago je slavil Konjičan Cvetko Ljubic s 375 krogi. 1. A-liga pištola 11. ŠTEFAN KOVAČ TURNISCE 1088 2 12. KOPAČEVINA Š.LOKA 1066 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Klemen Tomaševič, Železniki (379) 30 2. Blaž Kunšek, Marok Sevnica (379) 26 3. Petra Dobravec, Železniki (381) 24 4. Rožle Repič, Kamnik (381) 22 5. Kevin Venta, Kovinar Ormož (378) 21 6. Aleksander Ciglarič, J. Kerenčič M. (377) 20 9. Boštjan Simonič, Jože Kerenčič M. (375) 17 12. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (375) 14 15. Sašo Stojak, Ptuj (373) 11 17. Simon Simonič, J. Kerenčič M. (372) 9 18. Majda Raušl, Ptuj (371) 8 22. Mirko Moleh, Juršinci (367) 4 23. Matija Potočnik, Ptuj (366) 3 29. Ludvik Pšajd, Juršinci (363) 0 35. Mateja Levanič, Kovinar Ormož (352) 0 Foto: Arhiv SZS štirikratni za-iz Ormoža, ki Ekipni rezultati: krogi točke 1. A-liga puška 1. ŽELEZNIKI 1129 15 1. KOVINAR ORMOŽ 1223,7 15 2. JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ 1124 12 2. OLIMPIJA 1220,1 12 3. DUŠAN POŽENEL REČICA 1116 10 3. KOLOMAN FLISAR TIŠINA 1217,9 10 4. MAROK SEVNICA 1115 9 4. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE 1215,5 9 5. GROSUPLJE 1112 8 5. I. POH. BATALJON RUŠE 1213,3 8 6. PTUJ 1110 7 6. DUŠAN POŽENEL REČICA 1211,3 7 7. KAMNIK 1108 6 7. GANČANI 1209,9 6 8. BREŽICE 1105 5 8. KAMNIK 1208,3 5 9. KOVINAR ORMOŽ 1105 4 9. GROSUPLJE 1208,0 4 10. JURŠINCI 1094 3 10. JANKA JURKOVIČA VIDEM 1207,2 3 11. ČRENŠOVCI 1198,0 2 12. F. LEŠNIKA VUKA H.VAS 1183,5 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Saša Marija Ratnik, KFT (408,9) 30 2. Robert Markoja, Štefan Kovač (411,1) 26 3. Željko Moičevic, Grosuplje (413,0) 24 7. Jan Šumak, Kovinar Ormož (408,8) 19 8. Urška Kuharič, Kovinar Ormož (410,6) 18 19. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (404,3) 7 1. B-liga pištola 1. OLIMPIJA 1104 15 2. TRZIN 1095 12 3. SLOVENSKE KONJICE 1087 10 4. ŠKOFJA LOKA 1085 9 5. MROŽ VELENJE 1084 8 6. KIDRIČEVO 1064 7 7. DOMŽALE 1063 6 8. VREMŠČICA 1050 5 9. GORENJA VAS 1044 4 10. POSTOJNA 1039 3 11. ELEKTRO MARIBOR 1032 2 12. MORIS K.REKA KOČEVJE 1000 1 Posamični rezultati strelcev: 1. Cvetko Ljubič, Slovenske Konjice (375) 30 2. Branimir Bevk, Olimpija (373) 26 16. Uroš Mohorko, Kidričevo (359) 10 21. Matevž Mohorko, Kidričevo (356) 5 25. Jurček Lamot, Kidričevo (349) 1 Simeon Gonc kratnih prvakov iz Juršincev, je s 1094 krogi pristala na 10. mestu. Aktualni podprvak lige med posamezniki, miklavški strelec Aleksander Ciglarič (377) je osvojil 6. mesto, ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta pa se je s 378 krogi v kvalifikacijah iz finalnega tekmovanja poslovil po 14 strelih in osvojil 5. mesto. Z rezultatom osmouvrščene-ga finalista (375) sta brez finala na 9. in 12. mestu ostala miklavški strelec Boštjan Simonič in Kovinarjev Emerik Hodžic. STORITVE GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 W7 ali 0^2 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOŽIČ, d. o. o. - stiroporfasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 657^. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. GARAŽNA VRATA - sekcijska termoizolirana vrata po meri, motorni pogon z dvema daljinskima upravljalcema, velika izbira panelov, večletna garancija, zagotovljen servis in vgradnja, avtomatika za dvoriščna vrata (krilna in drsna), najboljše cene! Mob.: 385 91 50^1218; www. garaznavrata.hr STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2^1 533 ali tel. 385 W 855 311. DRVA ZA OGREVANJE - bukev, gaber, akacije. Hitra in brezplačna dostava, narežemo po naročilu. Tel.: 385 98 609 771,385 98 ^02 596. www.varazdinske-vijesti.hr V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci: • OŠ PODLEHNIK. v torek, 21.10. 2014 ob 18.00 vjedilnici OŠ Podlehnik • OŠ LJUDSKI VRT. v sredo. 22.10. 2014 ob 18.00 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost, ADIOF fn — www.radio-tednik.si torek • 21. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Deslrnlk - Potopisni večer 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 ŠKL 18:00 Majšperk-Odprtje razstave 19:30 ŠKL 20:00 Koncert skupine MDSS Ptuj 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP IV 08:00 Srečanje vašfianov pri lipi 10:00 Kronika iz občine Starše 18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO 19:00 Starše - Spravilo koruze 20:00 Skorba trga In preša 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Vldeo strani 08:00 Ljudski pevd na Polenšaku 10:00 Majšperk - Odprtje razstave 11:30 Oddaja ABCO 17:00 Seja sveta Markovci - V Ž.IVO 18:00 Vitomarci - Ljudski pevci se predstavijo 20:00 Društvene igre na Polenšaku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@sipW.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Prireditvenik Torek, 21. oktober 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje mag. Braneta Lamuta, Arheološke razstave Ormoža, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Od Robiča do Hodoša, potopisna pripoved Mateje in Aljoša Krambergerja Sreda, 22. oktober 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Zgodovinsko predavanje dr. Ivana Rihtariča, Martin Gaberc, Knjižnica Josipa Vošnjaka 18:30 Makole, knjižnica: Potopis Turčija, Mojca Plaznik in Uroš Plavec, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 19:00 Hajdina, prostori društva upokojencev: predstavitev nove pesniške zbirke Olge Vidovič iz Hajdoš z naslovom Lepo je biti ženska, ZKD Občine Hajdina Četrtek, 23. oktober 18:00 Ormož, bela dvorana Grajske pristave: koncert Glasbene šole Ormož 18:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: prireditev ob 25-letnici delovanja Sončka, Sonček - društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož 18:00 Sveti Jurij ob Ščavnici, Kocbekova dvorana: Kultura združuje, plemeniti, osvobaja, s podelitvijo najvišjih priznanj, Zveza kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici 18:30 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: odprtje razstave Pot do oceana (avstroogrski ujetniki in izgradnja Murmanske železnice) 19:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti AP: odprtje fotografske razstave Anje Seničar z naslovom Anatomija Melanholije 19:00 Ptuj, Dominikanski samostan: slovesnost ob izidu faksimila in študijske izdaje Gratae posteritati, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 20:00 Središče ob Dravi, pub Akcija: bralni večer z Ado Škerl, Obledeli pasteli, KUD Prasila Petek, 24. oktober 13:00 Hajdina, spominska plošča pri OŠ Hajdina: spominska svečanost ob dnevu mrtvih, ZB za vrednote NOB Hajdina 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja Jožeta Šubica, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Obisk misijonske dežele - Madagaskar, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 21.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 10:05 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja), 34. oddaja, pon. 11:30 Modra, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:40 Pregled tedna jon. 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:45 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:20 Glasbeni predah 17:00 Otroci razmišljajo: Trgatev, pon 17:05 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 20. Preverjanje ekip prve pomoči i civilne zaščite 18:40 Festival Stunf, pon. 19:00 Pregled tedna, pon. 19:20 Otroci razmišljajo: Trgatev, pon 19:25 Glasbena 8 (sloj, 34. oddaja, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV {Glasbeni predah 20:00 Ptujsk ta kronika, pon. 20:20 Povab lo na kavo: Soroptimistke, pon. """'"—:k občine Ptuj 2014, 21:00 Prazni 21:30 Poletn vina. pon* 22:00 PtujsVa kronika 22:50 Info kanal utrip Ptuja: Dnevi poezije in 9:20 Film ČamDUS: Vaj, non. 9:25 Glasbena i) (tuja), 34. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Utrip oo volitvah, pon. 20:30 JMura Drava TV. 10. oddaja 21:00 Cista umetnost, 36. oddaja, pon. 21:30 Regi TV Gorišnica, pon. 22:40 Inro kanal Četrtek 23.10. 9:00 Dnevnik IV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info Kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 34. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 6:00 Ptujska kronika 6:35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Cista umetnost, pon. 8:50 Otroci razmišljajo: Trgatev, pon 8:55 Glasbeni predah 19:00 20. Preverjanje ekip prve pomoti in civilne zašCite, pon. 19:20 Festival Stunf, pon. 9:2 9:51 10:0 10:2 10:5 22.10. Dnevnik TV Maribor, pon. Kuhinjica, pon. Film Campus; Babica, pon. I Ptujska kronika, pon. i Info kanal Glasbena 8 (slo), 34. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 19:50 Grajske igre 2014, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 35. oddala 20:50 Povabilo na kavo: Soroptimistke, pon. 21:3013. Reggta Ptuičanka, pon. 21:50 Glasbeni predan 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal 12:00 Info kanal 14:00 Gostilna »Pri Francet«, 101. oddaja, pon. 15:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:00 Info kanal 17:30 To bo moj poklic; Fizik in meteorolog, pon. 18:00 Nemški gimnazijski projekt,pon. 18:15 Izzivi trenda staranja, pon. www.petv.tv Spiemljite nas lahko tuii na 12 in SIDLIV Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. SPOMIN Včeraj, 20. oktobra, je minilo leto, odkar te ni več med nami, dragi oče, mož, tast, dedek in pradedek Anton Nahberger S POBREŽJA 14 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite z dobro mislijo ter prižgete svečko. Vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Martin Rakuš MEDRIBNIK 27 21. 10. 1930-10. 10. 2014 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali rože, sveče, za svete maše, hvala za vsa izrečena sožalja. Zahvala gospodu dekanu Emilu Drevu za cerkveni obred, govorniku g. Miru Lesjaku za besede slovesa, pevcem PD Cirkulane za odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcema križa in pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogrebne svečanosti. Iskrena zahvala tudi osebni zdravnici ge. Mili Saftic ter osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: njegovi najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ ZELO UGODNO premog z dostavo (tudi v vrečah). Tel. 041 279 187, Vladimir Pernek, s. p. KMETIJSTVO KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. BELE kokoši, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM pujske, težke od 20 do 60 kg. Tel. 041 579 080._ PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 422 067._ KUPIM traktor s priključki ali brez, lahko je Zetor, Ursus, Deutz, IMT, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič. Tel. 041 680 684._ PRODAMO kakovostna bukova in akacijeva drva z dostavo in razrezom ter kurilno olje brez stroškov dostave. Tel. 041 660 282. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. PRODAM telico, brejo 9 mesecev, in kravo, brejo 3 mesece. Telefon 041 941 878._ PRODAMO odojke od 20 do 40 kg. Tel. 041 951 765. NEPREMIČNINE NA PAŠMANU zelo ugodno prodamo dalmatinsko kamnito hišo z dvoriščem in dvema vrtovoma ter atraktivno parcelo na Ogljenu s pogledom na Zadar. Tel. 070 270 130. V BUKOVCIH oddam 2-sobno stanovanje in poslovni prostor, 70 m2, v pritličju. Tel. 040 213 122. RAZNO PRODAM 1000 l kurilnega olja za 950 €. Tel. 031 429 605. RADIOPTUJ 89,8" 98,2 "I04;3 Našel si svoj mir v večnosti tišine; našel si svoj prostor, kjer ni več bolečine. V SPOMIN 22. oktobra bo minilo dvajset let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega očeta in dedka Leopolda Goričana 1934-1994 S POBREŽJA 124 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu. Vedno ga bomo pogrešali! Vsi njegovi Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za tabo pridemo vsi. V SPOMIN Jutri, 22. oktobra, minevata dve leti, odkar se je za vedno poslovil naš dragi Avgust Rozman Korenov Gusl S SP. HAJDINE 35 Hvala vsem, ki se ga spominjate, s toplo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi, ki ga imamo radi Šest let je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, dragi moj sin Dušan, niso prebudile. V SPOMIN Dušan Kokol BODKOVCI 31 roj. 5. 10. 1989-19. 10. 2008 Boleča je izguba, ko nas je zapustil moj sin Dušan, brat, stric, nečak, bratranec, sosed in prijatelj. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižigate sveče, darujete rožice, sošolcem iz OŠ Juršinci, sestrični Alenki in vsakemu posebej. Z neizmerno bolečino v srcu: mama Lojzka, atek Anton, brat Boris z družino, mati in vsi, ki smo te imeli radi Skromo si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka Stanka Plajnška IZ NADOL 28 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala sosedoma Marinki Vogrinc in Ivanu Bedeniku za pomoč v času njegove bolezni. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, zahvala cerkvenemu zboru ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ!!! Tel. 040 179 780. Zaman vaju iščejo naše oči, zaman vaju kliče naše srce, srce vajino ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla sta, več vaju ni, a na vaju, draga mama in ata, spomin v naših srcih večno bo živel in ne bosta nikoli pozabljena. V SPOMIN Marija 2. 12. 1934-21. 10. 2014 Anton 5. 6. 1939 - 8. 12. 2002 Lajh IZ RJAVCEV PRI VITOMARCIH Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel in prižigate sveče. Neizmerno vaju pogrešamo vajini najdražji Kidričevo • Ob svetovnem dnevu hrane in revščine Akcija Drobtinice za socialno ogrožene otroke Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, in 17. oktobru, svetovnem dnevu revščine, so se v občinski organizaciji Rdečega križa Kidričevo tudi letos priključili vseslovenski akciji Drobtinice, za spremembo pa so letos svojo stojnico postavili pred trgovino Jager. V Rdečem križu Slovenije so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, posebno pozornost namenili osnovnošolskim otrokom iz socialno šibkejših okolij. Letošnja, že 14. tradicionalna enodnevna kampanja Drobtinica ozavešča slovensko javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in nepravilne prehrane naših najmlajših - osnovnošolcev - ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. Prostovoljci in mladi člani RK so v okviru osem-intridesetih območnih združenj Rdečega križa tudi letos preko različnih dejavnosti, kot so stojnice, predavanja, koncerti, delavnice o zdravi prehrani, likovne delavnice in natečaji, razstave in celo gledališke predstave ter številnih drugih aktivnosti spodbujali čut ljudi za vrednote humanosti in solidarnosti. Člani občinske organizacije Rdečega križa Kidričevo so v soboto stojnico Drobtinic postavili pred trgovino Jager, kjer so po besedah Nuše Fe-renčič mimoidočim ponujali kruh, ki so ga donirale Ptujske Foto: M. Ozmec Člani in podmladek občinske organizacije Rdečega križa Kidričevo so mimoidočim ponujali kruh, jabolka in pečen kostanj. pekarne in slaščičarne, jabolka, ki jih je doniral Rdeči križ Slovenije ter pečen kostanj, ki so ga nabrali člani Društva upokojencev Kidričevo. S prostovoljnimi prispevki so zbrali blizu 200 evrov, ki jih bodo namenili za prehrano socialno šibkih učencev na OŠ Borisa Kidriča. Sodelavci RK Slovenije se v imenu otrok zahvaljujejo podjetju Mercator, ki je poleg promocije Drobtinic v svojih prodajalnah kampanjo tudi letos podprl s skoraj štiriton-sko donacijo kruha in drugih pekovskih izdelkov. Hvaležni so tudi trgovskima podjetjema Tuš in Spar za podporo pri pripravi ter promociji humanitarne kampanje. Letos se je z donacijo 8.000 evrov kampanji priključil tudi Johnson & Johnson, poleg tega pa so akcijo Drobtinice nadgradili tudi z možnostjo SMS-donacij na številko 1919 s ključno besedo DROBTINICA, vredno 1 ali 5 evrov. V preteklem letu so s pomočjo kampanje Drobtinica po vsej Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov in s tem pomagali mnogim otrokom iz socialno šibkejših okolij, saj so jim v okviru 80 osnovnih šol, kjer je kampanja potekala, zagotovili 21.000 toplih obrokov. -OM Slovenija • Iz dela policije Obseg gospodarske kriminalitete v devetih mesecih večji za tretjino Obseg obravnavane in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete se je v Sloveniji v prvih devetih mesecih leta v primerjavi z letom 2013 povečal za 33 odstotkov na 15.206 kaznivih dejanj. Občutno, za 114 odstotkov, se je povečala premoženjska škoda, nastala kot posledica gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer na 436,4 milijona evrov. »Slovenska policija je z uspešno zaključenimi primeri resnega kriminala že večkrat dokazala, da ni pomembno, kdo je storilec gospodarskega kaznivega dejanja, saj so bile v preteklem obdobju obravnavane osebe iz najrazličnejših področij družbenega in gospodarskega življenja,« je poudaril Florjančič. Preiskanost gospodarske kriminalitete znaša 91,3 odstotka, med posameznimi skupinami gospodarskih kaznivih dejanj pa se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, kaznivih dejanj zoper pravni promet ter kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Največji delež premoženjske škode je bil povzročen s kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo, in sicer 86,7 odstotka. Na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijske kriminalitete so kriminalisti v prvih devetih mesecih letos obravnavali in s kazensko ovadbo zaključili 66 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete, kar je za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največja korupcijska tveganja so bila zaznana na področjih bančnega sistema ter tudi zdravstva, energetike, upravljanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države in izrabljanja evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. Florjančič je poudaril, da odločno in učinkovito ukrepanje v boju proti gospodarski kriminaliteti in korupciji ostaja prednostna naloga slovenske policije. Doseženi rezultati so velik izziv tudi za delo v prihodnje, saj slovenski policisti in kriminalisti iz leta v leto obravnavajo več gospodarskih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena velika premoženjska škoda. V prvem polletju letos so izvedli skupno 165 finančnih preiskav, v katerih so obravnavali 315 fizičnih in 108 pravnih oseb. S finančnimi preiskavami so ugotovili skupno 162,17 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, od tega so na pristojna tožilstva podali 89 pobud za začasno zavarovanje v skupni višini 103 milijonov evrov. (sta) Osebna kronika Rojstva: Simona Kostanjevec, Zagojiči 21, Gori-šnica - deček Anej; Renata Štumberger, Zg. Hajdina 111, Hajdina - deklica Naomi; Maja Krajnčič, Žamenci 8 a, Dornava - dečka Filip in Marko; Vesna Rojko, Grajena 20, Ptuj - deček Anej; Mojca Kocbek, Pongrce 27, Cirkov-ce - deklica Rosa; Martina Bombek, Pušenci 10, Ormož - deček Jan; Katja Tašner, Črtkova ul. 9 a, Ptuj - deček Neo; Janja Veselič, Moškanjci 90 b, Gorišnica - deklica Eva; Biljana Cetušic, Zg. Hajdina 129 b, Hajdina - deklica Mia; Nuša Rajher, Tavčarjeva ul. 12, Maribor - deček Marin; Simona Perša, Župetinci 33, Cerkvenjak - deček Teo; Darja Vrtačnik, Markovci 7, Mar-kovci - deček Florjan; Stanka Galun, Skorba 48, Hajdina -deček Miha. sS Umrli so: Anton Jeras, Grajenščak ^ 80 a, roj. 1926 -umrl 30. septembra 2014; Avgust Šibila, Apače 251, roj. 1943 - umrl 8. oktobra 2014; Franc Gajšt, Pleterje 67, roj. 1950 - umrl 10. oktobra 2014; Martin Rakuš, Medribnik 27, roj 1930 -umrl 10. oktobra 2014; Veronika Miljančič, roj. Škerget, Kidričevo, C. na Hajdino 8, roj. 1931 - umrla 5. oktobra 2014; Marija Paradiž, roj. Še-ruga, Hajdoše 7, roj. 1927 -umrla 9. okrobra 2014; Ana Fric, roj. Fošnarič, Skorišnjak 30, roj. 1921 - umrla 9. oktobra 2014; Bojan Korošec, Mali Okič 5, roj. 1961 - umrl 12. oktobra 2014; Frančišek Zavec, Hlaponci 38, roj. 1934 - umrl 11. oktobra 2014; Frančišek Obran, Mala vas pri Ormožu 6 a, roj. 1931 - umrl 12. oktobra 2014; Cvetko Vi-raj, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, roj. 1955 - umrl 13. oktobra 2014; Marija Pu-klavec, roj. Malec, Hardek 41, roj. 1930 - umrla 10. oktobra 2014; Frančiška Kovačič, Po-povci 14, roj. 1931 - umrla 10. oktobra 2014; Bernardka Režabek, roj. Furman, Lešje 14 a, roj. 1961 - umrla 13. oktobra 2014; Stjepan Treti-njak, Draženci 68, roj. 1951 - umrl 13. oktobra 2014; Terezija Veronek, roj. Kekec, Tr-govišče 45, roj. 1935 - umrla 14. oktobra 2014; Štefan Turnšek, Gerečja vas 40 g, roj. 1948 - umrl 11. oktobra 2014. »Na področju oškodovanja bank obravnavamo 144 kaznivih dejanj. Letos smo že zaključili s preiskavami 45 kaznivih dejanj, v katerih je kot posledica nastala velika premoženjska škoda v višini 112,4 milijonov evrov, trenutno pa še obravnavamo 99 takšnih kaznivih dejanj s 440-milijonsko škodo,« je pojasnil Florjančič. Napoved vremena za Slovenijo Urša v kad repo buša. 10/18 10/18 Danes bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Pogostejše bodo v zahodnih krajih. Na vzhodu bo oblačnosti nekoliko manj, a popoldne in zvečer bodo tudi tam krajevne plohe. Zvečer bo prehodno zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem od 14 do 18, najvišje dnevne od 18 do 21 stopinj C. V drugi polovici noči na sredo se bodo padavine, deloma nevihte, od severa okrepile in prehodno zajele vso Slovenijo. Zapihal bo močan severni veter, ki bo do srede zjutraj že večinoma oslabel. Ohladilo se bo. Dopoldne bodo padavine od severa povsod ponehale in zjasnilo se bo.