Kako so potekale razprave o osnutku statuta podietia V juniju in juliju so potekale po delovnih enotah več kot enomesečne razprave o osnutku statuta podjetja. V večini delovnih enot so bile razprave zelo živahne, saj je \j. zapisnikov razvidno, da so člani kolektiva postavili več svojih predlogov in različnih vprašanj. Posebno razpravo so organizirale tudi družbeno politične organizacije v obliki političnega aktiva. Navzoči člani so postavili več deset različnih vprašanj, pripomb in dopolnilnih predlogov, s katerimi naj bi nekatera statutarna določila jasneje oblikovali, druga pa dopolnili. Po teh razpravah v podjetju je bila še daljša razprava s strokovnimi sodelavci Republiškega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani. Delavski svet podjetja je nam- reč na 15. seji, dne 19. aprila letos, pristal na predlog Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da statut našega podjetja smejo prevesti v najvažnejše tuje jezike. Ta razprava je imela predvsem namen, da bo statut podjetja tudi sistematsko in smiselno .kar najbolj izdelan. Zaradi tega bo dokončni osnutek statuta sistematsko in oblikovno nekoliko spremenjen: tri obširnejša poglavja statuta bodo vsebovala strnjena določila o pravicah in dolžnostih delavcev, o poslovanju in upravljanju delovnih enot ter o poslovanju in upravljanju podjetja kot celote. Zaradi teh razgovorov in različnih predlogov bo osnutek statuta predložen delavskemu svetu podjetja nekoliko pozneje, kot je bilo predvideno. Preložitev roka za sprejem statuta in pravilnikov podjetja je pogojeno še z izidom novele temeljnega zakona o delovnih razmerjih, v .katerem je zaradi obsežnosti dela pri pripravljanju teh aktov rok preložen na 31. december 1966. O prečiščenem osnutku statuta bodo ponovno razpravljale družbeno-politične organizacije in republiški svet sindikatov. Zakon nas tudi obvezuje, da ga pred sprejetjem v delavskem svetu podjetja predložimo še v razpravo skupščini občine Kranj. Predvidevamo, da bo delavski svet podjetja dokončno lahko obravnaval osnutek statuta v mesecu septembru. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNE PREDPISE S kom se pogovarjamo o poslovnem in tehničnem sodelovanju PO DOPUSTU Pred odhodom na dopust smo vam izrekli veliko želja. Upamo, da so se vsaj večini od vas izpolnile, da ste preživeli res dvajset brezskrbnih dni. Upamo, da se je vsaj večina vas vrnila na delo spočitih, dobre volje in pripravljeni na nove naloge. Poslovno poročilo za prvo polletje kaže prav dobro — ne pa tudi odlično. Prvi dnevi dela po kolektivnem dopustu kažejo tudi dobro. Zdaj pa naprej. V Crikvenici, Novalji, Nerezinah in na Pokljuki je letovalo med kolektivnim dopustom 135 naših delavcev. Veliko jih je letovalo posamezno v kampih, šotorih in drugje. Vtisov je veliko. Prav tako ocen. Ni naš namen, da rečemo: letovanje, ali bolje dopust, je uspel. To prepuščamo vam. Želimo, da poveste mnenje o organizaciji letovanja, iznesete kritične pripombe in poveste svoje predloge za izboljšanje. V ekonomsko-organizacijski službi delajo na analizi ekonomičnosti kolektivnega dopusta. Ko bodo znani tudi rezultati (vsaj v glavnem) poslovanja naših počitniških domov, bomo to vse skupaj objavili v tovarniškem glasilu. Zato prosimo člane kolektiva, ki so kakorkoli preživeli svoj dopust, naj nam napišejo svoja mnenja in predloge. To bo službi za družbeni standard in organom upravljanja koristen napotek za prihodnje leto. V prejšnji številki smo objavili zapisek o razgovorih o poslovnem sodelovanju. Ob sestavi zapiska smo imeli namen obenem objaviti tudi nekaj podatktiv o podjetjih Ris, Borovo, Rekord in Tigar. Vsem smo poslali nekaj vprašanj s prošnjo, naj nam odgovorijo, žal smo pravočasno (za prejšnjo številko) dobili le dva dopisa odnosno odgovora, zato smo se odločili za objavo v 15. številki Save. V današnji številki vam torej posredujemo informacije o štirih večjih podjetjih gumarske industrije v Jugoslaviji — poleg teh pa tudi podatke o Savi — s katerimi vodhno razgovore o poslovnem ter tehničnem sodelovanju. Zaradi vse bolj pogostih izhodov med delovnim časom iz podjetja je upravni odbor na svoji 8. redni seji, 13. julija, sprejel sklep, da se permanentne izhodne karte v prihodnje izstavijo samo vodjem strokovnih služb ter delovodji transporta in delovodji skladišča. Vsi ostali pa morajo za vsak izhod odslej imeti redno izhodno karto, podpisano od vodje. Ker bo s tem sklepom prizadetih precej potnikov, turistov in nabavljačev, predlagamo, da med seboj organizirajo nabiralno akcijo. Iz zbranih sredstev bi lahko postavili na strehi kopalnice v obratu I vrtljivi katapult in se od tam izstreljevali na željena mesta. S tem bi rešili dvoje: čas potovanja bi skrajšali na minimum in ne bi bilo treba mimo vratarja. O naših sorodnih kolektivih več berite na naslednji strani Detalj s crikveniške plaže ▲ Kako le z zaposlitviio delavcev po odsiuženiu kadrovskega roka Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec, ki zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka začasno neha delati v delovni organizaciji, ostane še naprej član njene delovne skupnost. Neposredno po odslužitvi vojaškega roka ima pravico vrniti se na delo v isto delovno' organizacijo. Vse dolžnosti in pravice, ki se pridobijo po delu ali iz dela v delovni organizaciji pa med odsotnostjo delavca mirujejo. Omenjeni zakon je začel veljat 8. aprila 1965. leta in vsem, ki so po tem času odšli na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, delovno razmerje ni prenehalo. Vsem ostalim delavcem, ki so odšli na odslužitev vojaškega roka pred 8. aprilom 1965 pa je, glede na takrat veljavna zakonska določila, prenehalo delovno razmerje in jih delovna organizacija ni dolžna ponovno zaposlili. O ponovni zaposlitvi delavcev, ki jim je zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka prenehalo delovno razmerje, je na predlog kadrovske službe razpravljal upravni odbor podjetja na svoji 24. redni seji, dne 16. 3. 1966 in sprejel sklep, da se ponovno sprejmejo na delo vsi delavci, ki so odslužili vojaški rok in so bili pred tem zaposleni v našem kolektivu. Glede na omenjeni obseg zaposlovanja in zato, da bi lahko pravočasno planirali zaposlitev, pozivamo tiste delavce, ki so odšli na odslužitev vojaškega roka pred veljavnostjo Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (8. 4. 1965) in bodo v letošnjem letu odslužili vojaški rok, naj nam sporočijo, ali se name- ravajo zaposliti v našem podjetju. Poleg tega naj navedejo tudi okvirni čas, kdaj bodo odslužili vojaški rok. Tisti, ki so nam svojo željo o ponovni zaposlitvi pred objavo tega oglasa že sporočili, jim tega ni potrebno ponovno storiti. JANKO BAJDE ► Ker se nekateri še niso zbudili od kolektivnega dopusta, smo naprosili »trubača« naj jim »za-svira« vstajenje. (Nekaterih naših delavcev namreč ni bilo moč dobiti še nekaj dni po začetku dela). Preko trideset napačnih naslovov Pred .kratkim smo v uredništvu izpopolnili naslove članov našega kolektiva. Ob 13. in 14. številki Save, ki smo jo razposlali po pošti, smo dobili čez trideset izvodov našega glasila nazaj. Na večini je pisalo: »naslovnik odpotoval«, ali pa »nepoznan«. Naslove smo dobili v evidenci v kadrovski službi — delovna razmerja. Prepričani smo bili, da bo napačnih/naslovov zelo malo. Kot pa je videti — ni tako. Nekateri naši delavci so se preselili, vendar niso spremenili naslova — ne v kadrovski službi ne v uredništvu. Da bi imeli tudi to urejeno, naprošamo vse, ki zadnjih številk Save niso prejeli na pravi naslov, naj takoj javijo spremembo v naše uredništvo! Mi pa bomo to sporočili tudi kadrovski službi. Uredništvo S kom se pogovarjamo o (nadaljevanje s 1. strani) ris-industrija gumenih proizvoda-zagreb stenjevec- JUGOSLAVENSKI KOMBINAT GUME I OBUCE - BOROVO VUGOSLAV RUBBER AND FOOTVVEAR FACTORV - BOROVO BOROVO — BOROVO Podjetje Borovo (Jugoslovansko podjetje gumenih in obutvenih izdelkov) je bilo ustanovljeno leta 1931. Proizvaja pa gumeno in usnjeno obutev, gumene tehnične izdelke, pnevmatike, čevljarske in gumene stroje itd. V proizvodnji je zaposlenih okoli 10.500 delavcev; vključujoč še prodajni sektor oziroma njihovih 540 prodajaln, ki jih imajo, pa je zaposlenih 13.000 delavcev. Zaposlenih imajo preko 200 inženirjev, ekonomistov in tehnikov. Za leto 1966 je bil planiran bruto produkt 62’ milijard starih dinarjev, vendar je zaradi znanih težav s kavčukom prišlo do znižanja proizvodnje, tako da je bilo doseženih od predvidenih 62 milijard samo 55 milijard. Povprečni osebni dohodek za prvih pet mesecev tega leta znaša 65.000 starih dinarjev. Napori, ki jih vlagajo v rekonstrukcijo, so bili uspešni. Največ je bilo narejenega v zadnjem času v obratu za pnevmatiko (proizvodnja avtomobilskih gum), kjer "je bilo izdelanih blizu 15.000 ton letno (z upoštevanjem dejstva, da ta obrat ni popolnoma izkoriščen zaradi pomanjkanja surovin). Delavce izobražuj ejo prdko izobraževalnega centra. Kombinat Borovo ima zelo dobro organizirano informativno službo, v kateri delajo trije novinarji in dve uslužbenki. Tedensko izdelajo list Borovo, poleg tega pa imajo tudi še druge oblike informiranja. RIS — ZAGREB Prvi začetki podjetja datirajo iz leta 1934, ko je bila ustanovljena delniška družba z nazivom RIS, tvorni ca gumene robe. Podjetje je imelo svoje prve delovne prostore v stavbi, kjer je danes tovarna zdravil Pliva. Do konca leta 1934 je tekla poizkusna proizvodnja, v 1934. pa so pričeli z redno proizvodnjo. Leta 1936 so zgradili nove delovne prostore — ki so še danes del velike tovarne. V začetku svojega razvoja je imel RIS 40 zaposlenih delavcev v majhni malnufakturni delavnici, vendar pa je njen obseg postopoma rast el in s tem število zaposlenih. Ob koncu letošnjega I. polletja je bilo zaposlenih 1.520 delavcev, od tega 34 tehnikov in prav toliko inženirjev ter 20 ekonomistov. V proizvodnji delajo v treh izmenah, glavni del proizvodnje pa zavzema: — proizvodnja sanitarnih izdelkov: gospodinjske in kirurške rokavice, kirurški predpasniki, ka-pailke za oči, -sesarvlke, dude, prezervative itd. — proizvodnja podplatov in podplatnih materialov: fazonirami podplati, obodni trakovi, lepila in plošče — proizvodnja tehnične gumene robe: profili, tesnila idr. •— proizvonja zaščitnih sredstev za delo: tehnične rokavice, predpasniki, zaščitna! očala idr. — proizvodnja športnih izdelkov: maske in plavuti za podvodni ribolov in gumene kape — proizvodnja penaste gume za ležišče in sedeže ter plošče Za letošnje leto so planirali 10 milijard starih dinarjev bruto produkta in pričakujejo tudi takšno realizacijo. Polletni plan so presegli za 1 odstotek. Povprečni osebni dohodek podjetja v prvih petih mesecih je bil 82.797 starih dinarjev, kar je 39 odstotkov več od lanskototmega. Glede na tehnično izrabljenost in ekonomsko zastarelost strojev, je podjetje RIS leta 1962 začelo z rekonstrukcijo, in sicer v dveh etapah. Prvi del modernizacij e je bil izvršen od 1962. do 1964. leta, drogi pa od 1964. do 1966. leta. Zaradi ugodne finančne situacije pa je bila druga etapa zaključena že s koncem lanskega leta. Vse planirane strojne naprave so bile 31. 12. 1965 inštalirane in usposobljene za redno proizvodnjo. Glavni vir financiranja so predstavljala lastna sredstva. Prav v zavezi z modernizacijo strojnega parka in povečanjem proizvodnje se jim je odprl nov problem: izobraževanje nove, v glavnem nekvalificirane delovne sile. Že v preteklem letu so organizirali s sodelovanjem mestnega zavoda za zaposlovanje več seminarjev za prekvalifikacijo (PKV in KV delavcev). Poleg tega so organizirali tudi redni in izredni študij na lastni sredni tehnični gumarski šoli. Na visokih in višjih šolah v letošnjem letu štipendirajo 25 slušateljev. et6pwK» lyM«SHUX O \ t> O TIGER — PIROT Tovarna gumenih proizvodov Tiger v Pirotu je bila 1935. leta postavljena s tujim kapitalom, in sicer samo za proizvodnjo gumenih opank. Po nacionalizaciji leta 1946 se je njihov predmet poslovanja štirikrat menjal — v skladu z dinamiko in razvojem tovarne. Zadnja sprememba proizvodnega programa je bila 30. junija 1966. Sedaj fjie ujiihova osnovna proizvodnja tale: gumena obutev, teh-pična roba, avto zračnice in avto-plašči, penasta guma, ter proizvodnja in prodaja kartonske embalaže. Skupno število zaposlenih je 2.286 — delavcev 1.882 — tehnikov 80 — inženirjev s fakultetno izobrazbo 21 — diplomiranih ekono-mistov 19 Planirani skupni dohodek za leto 1966 znaša 23,321,415.000 starih dinarjev v prvih petih mesecih pa so dosegli 4,430,618.568 starih dinarjev dohodka. Po petmesečnem obračunu so bili za to obdobje dbseženi, povprečni osebni dohodki v višini 63.547 starih dinarjev. Kot skoraj vsa gumarska podjetja v Jugoslaviji tudi podjetje Tigar veliko vlaga v modernizacijo proizvddmje in rdkoostroikcij o V letu 1965 so investirali skoraj 4 milijarde starih dinarjev, in sicer v glavnem v proizvodnjo pnevmatike. Podjetje ima svoj izobraževalni center in ustaljen sistem izobraževanja, ki je že nekoliko let uspešen. Kadre v svoji šoli izobražujejo v specializirane in kvalificirane delavce in tehnike, na višjih in visokih šolah pa štipendirajo večje število slušateljev. Poleg tega pa skrbijo tudi za izobraževanje nekvalificiranih delavcev in prirejajo za njih krajše seminarje. Šolanje za specializirane delavce traja štiri mesece in pol, za kvalificirane dve leti in prav tako dve leti tudi za tehnike. V šolo za kvalificirane delavce vpisujejo učence, ki so končali osemletko in delavce iz proizvodnje, ki imajo končano osemletko. V šolo za tehnike vpisujejo v glavnem absolvente poklicne šole. V šolskem letu 1965/66 je šlo skozi šolo za specializirane delavce 93 učencev, tečaje za kvalificirane delavce je obiskovalo 120 učencev, za tehnike pa 60. jf n mmuD IV »Gr?' b:> '-i':-X>' X o-Ž S ;vi:5 dd Vv':. Vsi.J J :-- .:x:x. '; V0 "< i: k :S c : AČvr- N * £ <5 DMA ž A\<>- N * 3 8» »3S-33 t <>l A'Bg f,: G » .»,*> Pabril-M giHreaib proizvoda fctkvv*:*. REKORD — RAKOVICA Tovarna gumijevih izdelkov Rekord je bila ustanovljena leta 1925 v Leskovcu. Bila je prva tovarna gumijevih izdelkov v Srbiji in druga v Jugoslaviji (za Savo). Najprej so izdelovali le predmete za čevljarsko industrijo; podpeitmlke, tonita za opanlke, lepila, a leta 1929 so osvojili tudi proizvodnjo cevi in plinske maske. Zaradi potreb trga so prešli v letu 1930 že na proizvodnjo 30-metrskih cevi, veloplaščev, tehnične robe, gumenih opank, transportnih trakov ter kompletnih civilnih plinskih mask. Med vojno je bila kompletna tovarna Rekord preseljena iz Leskovca v Rakovico pri Beogradu, njihova proizvodnja pa je v glavnem ostala neiispremenjena. Po vojni so opustili proizvodnjo opank in škornjev ter so do leta 1961 v glavnem proizvajali cevi, transportne trakove, tehnično robo, lepila, veloplašče ter gumirano platno. Po letu 1961 pa je Rekord postopoma uvajal v svojo proizvod- njo tudi traktorsko pnevmatiko, a 1965 pa je ukinjal proizvodnjo ve-lopmevmatike. Naj večji odstotek njihove današnje proizvodnje predstavljajo gumene cevi, traktorska pnevmatika, transportni trakovi in tehnična roba. Ta proizvodni program pa predstavlja tudi nadaljnje perspektive njihovega razvoja. V tovarni Rekord je trenutno zaposlenih 925 delavcev, od tega 20 inženirjev, 15 ekonomistov, 35 tehnikov, 3 pravniki in 11 delavcev z visoko strokovno izobrazbo. V letu 1965 so ustvarili 6,9 milijard dinarjev bruto produkta, povprečni OD v prvih petih mesecih letošnjega leta pa znaša 74.000 starih dinarjev. V lanskem letu so pričeli z modernizacijo vseh oddelkov v svojih obratih in za obstoječi proizvodni program. Izobraževanje strokovnih kadrov za neposredno proizvodnjo organizirajo v lastnem izobraževalnem centru. Izobraževanje na srednjih in drugih šolah poteka le v rednih šolah. SCU/CL KRAK) , 3 l O V £ M f j A « j U G O S !. A Vij* SAVA KRANJ Prvo jugoslovansko gumarsko podjetje eo leta 1921 osnovali štirje kranjski trgovci pod firmo »Vulkan« v današnji valjarni obrata I v Kranju. Delali so pod-petnike. Stroje so že močno rabljene uvozili z Dunaja. Kmalu so »Vulkanu« začele ostro konkurirati dunajske tovarne gume z izvozom svojih proizvodov v Jugoslavijo. Že 1925. leta so ga prisilile na kolena. »Vulkan« ni dobil pomoči d3 takratne državne oblasti, ko je prosil zaščitno uvozno carino in brezobrestno posojilo. Podjetje so prevzeli Dunajčani in ga preimenovali v »Semperit« — jugoslovanske tvornice gumijevih izdelkov d. z o. z., Kranj. Proizvajali so poleg podpetnikov, radirk in tesnil še gumene cevi, čevlje iz gume in platna, gumene opanke, termofor j e, plašče in zračnice za bi cikle in nekatere druge artikle. Leta 1938 so postavili obrat za regeneracijo gume. Proizvodnjo so širili izključno s starimi, izrablje- nimi stroji, ki so jih v Avstriji že -izločili iz obratovanja. Ves čas od 1925. leta naprej so vodili tovarno nemški ravnatelji. POVOJNI RAZVOJ Naša tovarna med vojno sicer ni utrpela neposredne škode, vendar se je močno povečala izrabljenost strojnega parka in naprav, ker so jih domači delavci namerno slabo vzdrževali. Kljub zastarelosti strojev je po vojni proizvodnja rasla: leto proizvodnja v tonah 1930 400 1935 820 1939 1.300 1946 2.058 1952 1.138 1956 3.474 1959 5.112 1960 7.038 1965 11.600 1966 prvotni plan 19.800 -rebalans plana 12.800 izvršitev I—VI 6.929 Število zaposlenih: 1955 751 1960 1.166 1965 1.746 1966 stanje 30. 6. — 1.817 30 inženirjev 9 ekonomistov 2 pravnika 21 z višjo izobrazbo Leta 1958 se je začela proizvodnja v novem obratu v Stražišču v prostorih predvojne tekstilne tovarne »Tekstilindus«. Prva faza rekonstrukcije tovarne v Stražišču je bila zaključena aprila 1961. Hkrati je v Stražišču pred za-klj učitvijo- nove pnevmatilkarne in kasneje tudi valjarna. Z realizacijo teh načrtov se bo proizvodnja dvignila na 27.000 ton izdelkov. Vrednost celokupne proizvodnje bo znašala po končani tretji rekonstrukciji okrog 30 milijard S dinarjev. Za leto 1965 ustvarjeni celotni dohodek znese 138 milijonov novih dinarjev, za leto 1966 je planirano 157.8 milijonov novih dinarjev, ustvarjeno v prvem polletju 72.0 milijonov novih dinarjev. Povprečni osebni dohodek je bil leta 1965 670 ND na zaposlenega, v letu 1966 (do VI.) pa 781 novih dinarjev na zaposlenega. Iz gumarske industrije po svetu Nova linija tovornih avtogum ci družbe pravijo, da ima 576 nje-firme »General Tire« USA. govih radialnih kanalov za 17% Novi proizvod imenovan Super več vlečne moči in za 19% večji raketni Čargo, je dobil svojo lini- za vozni vlek. Guma, ki ima na jo v obratu v Akronu. Uslužben- sredini krone globino prot ek tor j a 4 cm/8 cm in 4,6 cm/8 cm na rani, napoveduje novo snovno konstrukcijo protektorja, ki sestoji iz Duragen — vrhnje obloge ter osnove iz naravnega kavčuka. S tem bi dosegli večjo odpornost proti vročini in abraziji in bolj tih tek. Bodoča oblika avtoplaščev Firestone, ustanovitelj istoimenske firme v Abronu USA, je cesto rekel: »Dirkalna steza je velika preizkusna osnova za avtomobilske gume!« V 55. letih svojega obstoja je velik del znanja in izkustev dobila ta firma na avtomobilskih dirkah in velik del novih pridobitev so najprej preizkušali v pnevmatikarnah. Zadnji tak proizvod je guma s širokim protek-torjem in močnim trupom, imenovan »super športni široki oval«, za katero družba meni, da je to guma bodočnosti. Njihovi strokovnjaki menijo, da ta oblika gume prinaša več novotarij kot katerakoli od dosedanjih generacij in da bo- njen koncept zrevolucioni-ral dežen potrošne gume. Omenjena guma odgovarja potrebam potniške gume, ima kapacitete za dirkalno gumo in tudi izgloda kot dirkalna. To je zelo pomembno za stranke, ki žele- velike hitrosti. Glavni strokovnjak pri razvoju te gume trdi, da danes dobro gredo v prodajo gume, ki Se med vožnjo deformirajo, oz. prilagode cesti, kar posebno odgovarja nizkim športnim vozilom. Ta (Nadaljevanje na 3. strani) r/)Ce jtvzubiU-, t votivni Ranjeni vojak me je prosil, naj ga ustrelim Ob koncu leta 1943 je XIV. divizija dobila ukaz od vrhovnega štaba NOV, da krene na Štajersko, v kraje, kjer še NOB ni bila tako razgibana. Krenila je iz Suhorja v Beli Krajini, preko Hrvatske, ob desni strani Zagreba, med Zagrebom in Siskom prestopila Savo. Krenila je v Hrvaško Zagorje in v bližini Podsrede v začetku februarja 1944 prestopila slo-vensko-hrvaško mejo. Nemci so za to zvedeli in takoj pričeli z veliko ofenzivo, s katero so hoteli preprečiti razvijanje NOB na tem področju. Ofenziva je trajala približno 3 tedne. Po končani ofenzivi so v štab naše brigade poklicali 7 vojakov in vodnika. Trije simo bili iz Tomšičeve brigade, dva iz Šercerjeve in dva iz Bračičeve. V spremstvu dveh zdravnikov smo šli po krajih, koder je tekla ofenziva. Izpod Urške gore pri Slovenj Gradcu smo krenili preko Graške gore na Paški Kozjak. Zdravnika sta imela nalogo, da previjata ranjence, ki so ostali skriti pri kmetih po nemški ofenzivi. Nekaj smo dobili še živih, veliko pa so jih dobili Nemci in jih pobili. Na Paškem Kozjaku so zdravnika sprejeli, vojaki iz Kozjanskega odreda, mi pa smo se vračali nazaj v brigado. Dvanajstega februarja smo pod Paškim Kozjakom prišli k nekemu kmetu z namenom, da tam prebijemo dan. Ponoči bi nadaljevali pot, kajti podnevi se nismo' upali razkazovati naokrog. Stražar je stal pred kmetijo. Okrog poldneva je obvestil vodnika, da se v dolini pod hišo po- je vodnik povedal komandantu, kako je bilo. Komandant je ukazal dežurnemu, da naj skliče zbor. Padlega tovariša smo počastili z enominutnim molkom. Poleti smo se spet vrnili k tistemu Ikimetiu. 'Zvedeli smo, da smo bili izdani. Nemška kolona je krenila iz Pake, potem pa se je razdelila v tri skupine. Ena je šla pod hišo, druga proti njej, tretja, s katero smo se srečali, pa nad hišo. Sovražnikov namen je bil, da nas obkolijo in polovijo. Vendar ijiim zaradi, budnosti našega stražarja to ni povsem uspelo. Vili Klepač (v sredini) s svojimi soborci leta 1944 Milijon S din za moža, ki ljubi telovadbo Na svoji zadnji seji je naš delavski svet podjetja sprejel sklep, da podjetje prispeva milijon S din k nabiralni akciji za slovenske športnike. Posamezni državljani, organizacije ter podjetja so doslej prispevala skoraj 2,5 milijona za priprave slovenskih športnikov, ki bodo sodelovali na svetovnem prvenstvu. Nabiralno akcijo je sprožil LD zato, ker naši športniki niso dobili dovolj sredstev za priprave na prvenstvo. Predstavniki Save so v soboto izročili ček za odobreno vsoto Republiškemu odboru za telesno kulturo in obenem izrazili željo, da bi slovenski športniki, ko se bodo vrnili s prvenstva pripravili za Sav-čane kratek program vaj. Načelni pristanek so športni delavci v Ljubljani že dali. Tako lahko upamo, da bomo pri nas pozdravili najboljšega špotmika v orodni telovadbi — Mira Cerarja. fm V naše gasilsko društvo so se vključila tudi dekleta ■x h lil v- y ■ It Presuni guma kot klasi,ona guma ima ovalno oblikovan prerez in daje gum.i zelo nizko stabilno pojavo. Protektorjeva tekalna površina je za približno 5 cm širša kot pri konvencionalnih potniških gumah. Kalup zanje predstavlja nov koncept, v kateri se guma preša v konkavni obliki, kar omogočal bolj enakomerno porazdelitev gume po tekalni površini. Rezultati tega so: — boljši vlek, — lažje rokovanje, — izboljšava v obrabi protektor-ja, — boljše izoblikovanje pri visokih brzinah. Posebno zadnja točka je bila za firmo važna pri razvoju »ovala«. Firma je zelo navdušena nad to gumo. Iz strokovne revije Rubber World mika kolona vojakov, ki se sumljivo ozira proti kmetiji. Posvetovali smo se, kaij narediti. Stražar je zatrjeval, da so naši, ostat-11 pa smo bili nasprotnega mnenja, zato smo krenili v hrib nad hišo, kjer je bil gozd. Kolona, katero je stražar opazil v dolini, je skozi gozdi krenila proti sosednji samotni kmetiji. V gozdu smo se zopet posvetovali, kaj naj storimo. Sklenili smo, da se vrnemo na kmetijo. Nameravali smo počakati ob robu gozda, eden pa naj bi šel v hišo, kjer smo bili prej. Od tam bi poslal nekoga na kmetijo .proti kateri se je bližala kolona neznanih vojakov. Zvedel naj bi, kateri vojaki so. Toda do roba gozda nam ni uspelo priti. Srečali smo se z drugo nemško kolono, ki je bila v sestavu s prejšnjo. Ker je bil gozd zelo gost, je bila razdalja med nami in Nemci komaj 10 do 15 metrov. Vojak, ki je bil pri kmetiji na straži, jih ije ofpazil pmvi in dejal: »No, le poglejte, saj sem vam rekel, da so naši!« V tistem trenutku se je sprožilo naše in, sovražno orožje. Vojak, ki je prej zatrjeval, da 0br8t j so vojaki naši, je bil ranjen v gla» centr. vo, jaz pa laže v hrbet. Tekli smo razd. cošte po hudi strmini. Vojaku, ki je bil ranjen, je na sredi hriba prišlo slabo. Prosil me je, naj ga ustrelim. Rekel sem mu, da ga ne morem, in da bomo drevi prišli ponj, kajti v tistem trenutku sem zagledal nemškega psa, ki je šel po krvavi sledi. Tekel sem naprej in 20 metrov niže smo se dobili z ostalimi. Bilo nas je le 6. Vodnik je ukazal, naj počivamo v gozdu do večera, ko se bomo vrnili po ranjenca. Toda ni ga bilo več. Nemci so ga na saneh odpeljali. Pozneje smo zvedeli, da so ga med potjo ustrelili. Vračali smo se v brigado. Bili smo žalostni, kajti bilo nas je samo šest. Zjutraj, ko smo prišli v brigado, O delu in vključevanju žensk v maše društvo so mnogo razpravljali na raznih sejah in posvetih. Kljub močni propagandi je vključevanje žensk v gasilsko organizacijo še vedno pereč problem. Na podeželju namreč pogosto ni nobenega drugega društva, pa se zato ženske ter mladinke z velikim veseljem udejstvujejo v gasilskih društvih. V mestih pa je vključevanje žensk v gasilsko organizacijo bolj problematično. V mestih imajo ženske mnogo več prilike za udejstvovanje bodisi v kulturno-prosvetnih, fizkultumih in drugih društvih, ki jim nudijo več razvedrila kakor pa gasilske organizacije. Kljub težavam je vključeno v Sloveniji več tisoč članic in mladink, več sto pa jih ima naziv častnika ali podčastnika. Cesto so primeri, da članice skupno s člani uspešno nastopajo pri raznih gasilskih in reševalnih akcijah, samostojno nastopajo člar niče in mladinke na raznih gasilskih proslavah in prireditvah. V gasilskih operativnih desetinah so sanitejke. Ženskam v gasilstvu je treba dati tudi ustrezne funkcije v upravnih odborih društev, tako da tudi same aktivno posegajo v društveno življenje in sodelujejo pri reševanju raznih problemov v gasilski organizaciji. Vsekakor je res, da ženske ne morejo tolikokrat na vaje kakor moški,i dosegajo pa vendar vidne uspehe, zlasti, na/ področju preventivne požarno-varnostne službe. Tudi, če izstopijo iz gasilske organizacije, ostanejo budne pri ravnanju z ognjem, od česar ima skupnost koristi. IVAN PETRIČ Pot, dolga dvain- pet- deset dni Pred kratkim so me opozorili na tale problem: Naročnik, ki želi naročiti pri nas nek novi izdelek, pošlje pismeno naročilo v Savo. Pri razdeljevanju pošte v obratu I oddajo dopis v prodajo na staro pošto. Od tu vrnejo dopis RTS v obrat II, obratnemu tehnologu — seveda z dopisom KS. Obratni tehnolog pošlje svoj dopis in naročilo vodji RTS v obrat I. Le-ta da nalogo razvojnemu tehnologu in obenem obvesti SOP ter delovno enoto, kjer bodo izdelali poizkusni izdelek. Narejen poizkusni izdelek (vzorec) dobi ponovno vodja RTS skupaj z rezultati poizkusa. Vsa pot se ponovi — le v obratni smeri: vodja RTS odpošlje dopis o rezultatih poizkusa skupaj z vzorcem glavnemu operativnemu tehnologu, ta v prodajo na staro pošto, prodaja v obrat I — od koder kurir odnese vse skupaj na PTT Kranj in končno naročniku. Menim, da je vsak komentar o tem odveč. Sprašujemo se le, kako je to mogoče po tolikih organizacijah in reorganizacijah? P. S. Pot, ki smo jo opisali, je bila dolga 52 dni. Morda je to izjemen primer, toda kaj, če kupec ali naročnik s prvim vzorcem ni zadovoljen — logično se vsa procedura ponovi. JOŽE ŠTULAR Obrat II RTS gl. operat tehnolog • pošta 5 ♦lopls+ne ^on 8 tran Obrat I RTS vodja ročileh-*—nologa- Sm do- vzorec dop i s centr. razde 1 ji. pošte Obrat I ^ prodaj Staro pošta RTS tehnolog *"rts Gl. op tehnol Obrat Obrat II prolzv. poizkusni Izdelek tDbvest 1 lp->S0P i/f D El m ex n c vzorec+jdopis o* 11 RTS vodja Obrat I 1 Ker nisem ravno najbolj duhovit, boš morala v tem pismu marsikaj prebrati in premešati — in končno izbrati za objavo tisto, kar je dobrega. Gre namreč za to, da sem se ustrašil, da bi naša Micka po tako kratkem času dela pri nas izgubila svoj položaj. Verjetno je dela preveč in ne moreš videti vsega, zato se sklicujem na tvoj poziv v predzadnji Savi. Tam kličeš in vabiš k sodelovanju, zato je prav, če preidem k stvari: opisal ti bom nekaj problemov delovne enote, v kateri sem »slučajno« zaposlen: av-topnevmatikame. Vsi se zavedamo, da se tu ustvarja največji del dohodka — ker nimam točnih podatkov — številk ne bi navajal. Kaj je torej zanimivega pri nas? Delo pri nas je zelo zahtevno in odgovorno, posebno še v zadnjem času, ko vse bolj pazimo na kvaliteto naših plaščev. Trud in tempo dela v tej enoti je največji prav pri nas in vprašujemo se: ali je delavec pravično nagrajen za svoje delo? Ce primerjamo delo v nekaterih drugih delovnih enotah in zaslužek, lahko ugotovimo, da sorazmerno skoraj ni razlike ali pa je — v naše slabo. To se je pokazalo očitno, ko so pričeli prihajati delavci iz obrata I v avtopnevmatikarno na Gaštej. Pravili so, da so za manj dela — zaslužili več! Nekateri sploh nočejo več v avtopnevmatikarno. Zakaj? Za izboljšanje kvalitete je potrebna tehnološka disciplina, zahteva se natančnejše delo — to pa vzame več časa — norma pa je nespremenjena. Kaj to pomeni? Večja odgovornost, večja delavčeva skrb za delo. To je tudi prav, toda odprto ostane vprašanje primernega nagrajevanja. Spoštovana Micka Gumica Naj se »spotaknem« še ob kontrolorje v naši delovni enoti. Večina jih je pravkar zaključila poklicno gumarsko šolo. Postavljam drugo vprašanje: Ali kadrovska komisija delovne enote službe kakovosti res ni mogla izbrati starejših, bolj izkušenih delavcev, Človek gleda in ne more verjeti, da starejši delavec dela na istem delovnem mestu 10 ali več let, poleg njega pa stoji kontrolor, ki je skoraj začetnik, in kontrolira njegove napake in — vpliva na delavčev zaslužek! Kontrolorji so vsekakor potrebni, toda ali takšni, kot so pri nas,! Važnejše od gornjega pa je morda še to, da je nekatere kontrolorje videti po obratu II — le tam, kjer naj bi bili, jih ni. Predlagam kontrolo na kontrolo! In še tretje o kontrolorjih: nekateri zaslužijo celo več kot kon-fekcionerji. Prav bi torej bilo, če bi pravično razdelili odgovornost in zaslužek. Tako pa delavec, ki za svoje delo odgovarja — manj zasluži. Kaj pa kontrolor?! Poletje je, mesec julij, čas najhujše vročine. Ni prijetno delati v popoldanski izmeni, ko sonce neusmiljeno pripeka skozi šipe. Človek se počuti kot v topli gredi. Poleg tega pa vdihavamo še bencinske hlape. Ker delavski svet delovne enote ne spi, je na eni svojih sej sklenil, naj se prepleskajo šipe na stropu. Toda sklep našega delavskega sveta je brezpomemben, kajti da se ne izvrši, je zadosti, da je le nekdo v podjetju »proti«. Postavljam vam vprašanje, kako bi se počutil on v svoji pisarni, če bi ga sonce neusmiljeno grelo skozi šipo. Gotovo bi se preznojil in če ne bi imel drugega; izhoda, bi šipe prelepil s časopisnim papirjem. Pa še o higieni v našem oddelku. Delavci ob stiskalnicah ne smejo zapuščati svojih de- lovnih mest. Snažilke, ki čistijo oddelek, garderobe in stranišče, jim nosijo malico in — perejo posodo. Mar delavska restavracija ne more dostaviti malice tem delavcem in oprati posode za njimi? Še o garderobah. Človeka spreleti, ko vstopi v našo. Čeprav je v delovni enoti zaposlenih največ delavcev, je umivalnikov le 13. Bilo jih je celo 15, vendar so dva »umaknili«. Vprašujem: ali je mogoče v 5 minutah, kolikor jih ima večina nas (zaradi avtobusov) na razpolago, umiti 100 parov umazanih in preznojenih nog. Težave so tudi s kopalnico: slabše je v njej kot v straniščih. T ransportni delavci, ki nakladajo in razkladajo saje, se kopljejo seveda pri nas. Vse bi bilo v redu, če za seboj ne bi puščali strašne umazanije in papirnatih vreč. Včasih bi za njimi moral priti buldožer, da bi pospravil, kajti snažilke že ne morejo. Tudi straniščne školjke puščajo vodo, odtok je slab in razširja se smrad, da bi človek tiščal nos, kadar je tam. Ves oddelek (znotraj) so počasi pričele prekrivati saje. In spet vprašanje: Kdo je za to odgovoren? Najverjetneje nihče. Celotni oddelek bo treba prebeliti in zato odšteti lepe denarje. Dosti pripomb imajo naši delavci tudi k delu dežurnih ključavničarjev in električarjev. Ponoči, ko se pokvari stroj, moramo te ljudi buditi in prositi — največkrat se za to kregajo. Še huje je, če morajo karkoli narediti po 5. uri zjutraj, ali ob koncu druge izmene. Mar ni stimulativnega sistema nagrajevanja za te delavce? Še so problemi o katerih smo pri nas že neštetokrat razpravljali — toda zaenkrat je ostalo pri sklepih in prošnjah. Tovariški pozdrav! Delavec iz avtopnevmatikarne Kegljači na tekmovanjih ob 15-lelnici Triglava Potem iko so ss uspešno prebili skozi kvalifikacijsko tekmovanje, so naši kegljači odlično zaigrali tudi na glavni dan proslave 15-letnice kranjskega kegljaškega kluba Triglava. Štirje najboljši kegljaški krožki so se spoprijeli v zaključnem tekmovanju v disciplini 6 x 100 lučajev. Tokrat so na tihem vsi spremenili običajno taktiko in že kar v prvi rundi nar stopili z močnejšimi kegljači. Nam se je to obneslo, saj je naš prvi tekmovalec Potušek porušil kar 428 kegljev. Drugi je startal Ambrožič in dosegel odlično znamko 459 kegljev. Sledili so Petelinšek 403, Toplak 375, Marijan Grašič 396 in Zukevič 420. Številni gledalci so »navijati« in nas do konca glasno bodrili. Ves čas, do zadnjega tekmovalca, smo bili v vodstvu. Potem pa je prišla »splošna nevarnost«. Nastopil je eden najboljših jugoslovanskih! kegljačev, znaini Triglavan Jože Turk in z rekordnim rezultatom 496 kegljev priboril prvo mesto svojemu krožku »Elektro-Kranj«. Končni vrstni red: 1. Elektro-Kranj 2522, 2. Sava 2481, 3. Tekstilinduis 2478, 4. Planika 2462. V borbenih igrah osmih gorenjskih kegljaških vrst nam ni šlo dobro. Uspeli smo premagati le kegljaški klub Bled in Podrečo. SREČANJE S »STEKLARNO HRASTNIK« V Hrastniku so naši kegljači obe tekmi izgubili predvsem zaito, ker nista mogla tekmovati naša najboljša tekmovalca, Ambrožič in Potušek. Bila sta zadržana zaradi zaključnih prireditev ob 14-letnici Triglava. Kljub tovariško prisrčnem športnem vzdušju so se jim doma v Kranju krepko oddolžili. V tekmovanju na 100 lučajev so zmagali z rezultatom 2248:2172. Posamezni člani naše tekmovalne vrste so podrli: Potušek 405 kegljev, Petelinšek 384, Toplak 363, Pogorelec 337, Zukevič 381 in Marijan Grašič 378. Rezultati večine so sicer precej skromni, vendar so zadoščeni za zmago. Zelo dobro pa so naši zaigrali v nadaljevanju in v borbeni igri z 10 kegljači zmagali z rezultatom 804:651. Gladko so dobili vseh 6 setov (142:116, 131:125, 141:99, 123:114, 116:99 in 151:98). Uspeh naših posameznikov se pokaže v številu porušenih kegljev in pri zgrešenih lučajih: Potušek 115 (1), Stane Grašič 86 (3), Voršič 87 (4), Marijan Grašič 84 (3), Robar 94 (7), Zukevič 70 (4), Petelinšek 71 (5), Toplak 69 (6), Iglič 71 (9), Pogorelec 57 (8). S takimi rezultati bodo laihko z velikimi upanjem v ponovno II j- sedel zmago odšli v Zagreb na tradicionalno velesejemsko tekmovanje. Borijo se za prehoden pokal, ki je že 10 let star in so si ga lanske leto prvič priborili naši. mis te v jedi jnama (IjuDk-' Avs t ral v-Vsi} mm 5o duiik polt, ljudska tčbnika obleten osebni reka v Peruju Iga.- Jia pi- jača USPEH POSAMEZNIKOV NA TUJEM Miro Ambrožič je kot član jugoslovanske državne reprezentance tekmoval na svetovnem prvenstvu v Bukarešti. Z rezultatom 872 in 873 v 200 lučajih je bil 14. v najostrejši konkurenci iz 10 držav. Bil je četrti najboljši Jugoslovan. Avgust Potušek je za Triglav tekmoval v Ljubi jami na republiškem prvenstvu starejših članov v parih. Skupaj s klubskim tovarišem Rajkom Starcem sta postala prva republiška prvaka z rezultatom 717 kegljev. V 100 lučajih sta porušila — Potušek 410 in Starc 407 kegljev. AVGUST POTUŠEK Zaradi tehničnih ovir obljubljene slikovne .križanke v preddopustni številki nismo mogli objaviti. Obljuba pa le dela dolg, zato križanko objavljamo danes. Ker pa je naš »glavni dopust« že mimo, smo morali tudi opise v križanki temu primemo spremeniti. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil nagrade: 1. nagrada 50.00 novih dinarjev 2. nagrada 40.00 novih dinarjev 3. nagrada 30.00 novih dinarjev 4. in 5. nagrada po 20.00 novih dinarjev Rešitve pošljite v uredništvo ali pa oddajte dežurnim vratarjem najkasneje do 27. avgusta. Rešitve lahko oddajo člani našega kolektiva ter njihovi najožji svojci. Pri reševanju vam želimo veliko zabave.