C PoataU. — Eaci ogni nwcoladi t vtntrdi — 25 Aprile 19'8 Posamezna Itevilka 25 stotu Izhaja vaako sredo in pcttk x}utraj. Stan« za celo leto 15 L » » pol let a 8» * » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmmmli ši. 33 V Goriel v sredo 25. aprila 1928 utoxi. Nefrankirana pisma •«;¦ ne sprejemajo. Ogln se računajo po dogo voru in se plačajo ¦¦ naprej. — List izdtj- konsorci) »Gor. Str* žem. - Tisk Katoliik. tiskarne v Gorid. R va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniltvo ulica Mameli sttv. (pre) Scuole). Teles, int. itev. 30* Be^«BcIot na pot. Te dni slišiš po goriških ulicah zopet pogosto slovensko popevko in srečaš gruče mlüdih fantov, okrase* nih s cvetjem in zclenjem, s kovčes kom v roki: nnši fantje gredo k vo? jcikom. Z vojaškim službovanjem se prič; nc v življenju našega junta novo razdobje. Vojaška služba, čeprav ne dolga, tvori v zivljenju mlade; niča važen mcjnik. Vse svoje dni ße zivo spominja človek na mesece, ki jih je pre/Avel v vojaski suknji; v neizbrisnem spominu mu ostanejo utisi, ki si jih je nabral v tern času. Pomembnosti in, skoro bi rekli, uso? depolnosti te službe se fantje dobro zavedajo, zato se na njo pripravlja; jo tudi z izredno shvesnostjo. Žal, da se ta »slovesnost« le premnogos krat spači v razbrzdano popivanje, v lahkomiselno zapravljanje in v razne druge podivjane surovosti. Velikokri.it smo že dvigali svoj sva; reči glas proti vsem tern grdim raz; vadam, naj ponovimo dimes še en: krat svoj opomin: fantje * vojaki, ne otezite si svojega odhodu k vo? jakom z bridkimi solzami svojih mater, s kletvinami svojih očetov in s prezirom svojih sosedov. Rodite fantje, pravi slovenski fantje, cvet in ponos naših vasi, naše domačije! Taki ostanite tudi tarn, kamor vas dovede klic službene dolžnosti! Ljubezen staršev, ljubezen vseh dragih domačih, ljubezen rodne zemlje gre z vami na pot in vas spremlja v daljne kraje. Ostanite zvesti tej ljubezni in vračajte jo z vsem zarom vaših mladih sre! Mno; gokrat se ta ljubezen ne kaževhrup ni zunanjosti. Zdelo se bo mogoče, kakor da so se ozke vezi, ki so vas priklepale na dorn, razrahljale. Tos da to je samo videz. V resnici vas objemlje neprestano trepei skrbe; čih in ljubecih sre, ki žive za vas v domiičem kraju. Ne znbite zato nU koli zUttih naukov, ki vum jih . je dala dobra mamica, ki ste jih prejeli pd svojega skrbnega očeta! Vera vaših stčiršev, njihov jezik in vse, kar je njim svetega, bodi sveto in ncdoiakljivo iudi vum. Ravno tuko očuvajte neoskrunjeno v vaših sn cih vse, Cesar ste se koristnega in plemenitega nautili v dru/.bi vaših prijitteljev. In končno naj vam leb- di vedno pred očmi kras vašega do: mu in sočnost rodne grude, ki sta vir vuših življenjskih sil. Naš dom je priklenjen na našo zemljo s tiso; čerimi verigami, »inia korenine do pekla,« je zapisal naš tinžgar in nihče ga ne more izruti in uničiti, ako ga ne uničimo sami. V službi, katero nastopate, bodU te vzorni in vzgledni. Zavedajte se, da je časino za vsakogar, ako točno vrši svojo dolžnost. Pokažite in dokužiie z vsakim svojim nastos pom in z vsem svojim ponašanjem, da ste sinovi priprostih, toda nao: braženih staršev, da ste izšli iz ijLidstva, ki je zrelo in se ne p}laši nobene tekme. Pri tern se pridno izobrazujte in si skušajte pridobiti čimveč znanja za bodoče življenje. Hodite okrog z budnim, odprtim očesomf Vojaška služba bodi vam tudi solas Prišli boste v neznane kraje, mo: goče v sijujna, staroslavna mesta. Ne dajte se zapeljati od golega zw nanjega bleska, ne vdajte se opolz* kim zapeljivostim! Ostanite zna: čajni in pošteni, vredni ljubezni, s kutero gleda vsa naša slovenska javnost na vas sedaj, ko odhajate! Iri ko se boste po mesecih zopet vrs niii, vas bo naša domačija prižela v jopli ljubezni na svoje gnidi, vas — svpje zveste sinove. Kaj se godi po svetu? Bocenski provincial™ tajnik fa? šistovske stranke Giarratana je v svojem listu «La provincia di Bols zano« objavil članek »Assistcnza relij^iosa e insegnamento catechisti? 1 co« (Dušno pastirstvo in verski po* ' uk). Članek tudi za naše razmere ni brez pomena. Ponatw»nila go. je že ; »La vedetta dell'Isonzo«. Mi pa pri; našamo samo nekarere važnejše odstavke. ; Mussolini in dušno pastirstvo. \ Giarratana opravienje Mussoli* nija, ker se v svojem od.^ovoru av* strijskemu kanclcrju Seiplu ni ba* vil tudi z verskim poukom na juž? nem Tirolskem. »Mnogi so opazili, da vladni na= čelnik v svojem odgovoru msgrju Seiplu ni niti oddaleč nami.Ljnil na tista živa vprašanja na južnem Ti* rolskcm glede dušne^a pastirstva in pouka katekizma. Vse to je dalo povod domnevi, da se Mussolini ni hotel baviti z vprašanjem, ki je nu* dilo možnost, butniti ob Vatikan, in da se je bal dotakniti se vprašanj, o katerih ni popolnoma na jasnem. AH z drugimi besedami: Mussolini j-e bil odločen tarn, kjer je vcdel, da bo žel soglasn-o odobravanje. Nas* protno se pa ni dotaknil vprašanj, o katerih se lahko razpravlja samo na južnem Tirolskem s cerkvenimi oblastmi prizadeti'h s'kofij. Dobro je, ako omenimo, da je Mussolini odgovoril na govor msgrja Scipla, v katcrem ni niti od* daleč bilo govora c pouku katekiz* ma v šolah in o verski pomoči.« O dušnem pastirstvu. Giarratana nadaljuje: »Verske? ga vprašanja smo se dotaknili na rahlo že pred nekaj meseci. Svoje mnenje smo zelo jasno povedali. Bedasto je, ako kdo veruje v ver* sko preganjanje od strani fašistov* skih oblasti na ju/ncm Tirolskem. Cisto nemogoče je zasledovati huj* skanje nemških duhovnikov, ki so k nesreči ostali v tej provinci, da bi s svojo ncstrpnostjo otežcvali po= ložaj.« Nato razlaga, zakaj se vrača k temu predmetu. »Vprašanje duš* nega pastirstva je urejeno samo s pravili, ki jih jc dala Cerkev. Mi verujemo, da je Cerkev tu za dušno pastirstvo in mi verujemo tudi, da se mora dušno pastirstvo razvijati v največji prisrčnosti in zelo rcsno. Zato smo pisali in ponavljali, da prepuščamo Cerkvi, naj to po svoji volji in tako uredi, kot se ji zdi primerno za dosego cilja. Tu jc vzrok, zakaj smo se samo z zgodovinskega stališča zanimali za nasledstvo v briksenški škofiji. Izjavili smo ,da nas to vprašanje ne zadeva in da popolnoma zaupamo v izkušenost in modrost cerkvenih oblasti, da bodo zadevo resile tako, da bo najbolj primerno položaju in okolici.« Verski pouk v šolah. Gianratana se nato bavi z ver? skim poukom v soli. Po njegovem mnenju to ne spada v dušno pastir* stvo. Zato je treba stvar drugače vzeti. »Vprašanje verskega pouka v so* lah je čisto dugačno. Obravnavati ga je začel zloglasni Atanasius v .^voji knjižici, v kateri govori o du* ševni stiski preganjanega naroda: »O narodncm in verskem zatiranju na južnem Tirolskem« (naslov knji* Lsc, ur.). V tistem zvežčiču so našteti sic* dcči dokumenti: pismo, ki so ga 11. scptembra 1926. pisali dekani in ste? vilni župniki in ga 2. oktobra 1926. poslali tridentinskemu knezoškofu; odlok sols'kcga proveditorja od 25. septembra 1926; pismo prefekta Guadagninija od 18. oktobra 1926. na župnike, ki so poslali proveditor* ju spomenico; pismo grozi s kazni« mi tistim duhovnikom, ki bi se bra? nili poucevati verstvo v italijan* ščini.« »Vsi ti dokazi so torej,« nadalju? je Giarratana, »iz 1. 1926. Zade.va pa jc bila že popolnoma urcjena z ministrsko naredbo od 10. januarja 1924., čiic 1. člcn pravi: »V nižjih razredih Ijudskih sol v drugojezic? nem ozemlju jc dovoljen tak pouk (namreč pouik verstva, ur.) v jeziku, ki je v tistem kraju v rabi.« Giarratana razlaga, da je bilo mu nistrstvo skrajno .popustljivo in mi* lostno, ko je dovolilo v nižjih raz* redih pouk v nemščini kljub šolske* mu zakonu iz 1. 1923. ki določa ita? lijanski pouk. Od 1. 1923. do 1928. da so se otroci že dovolj naučili italijan.ščine, da bodo lahko sledili verskcmn povku v italijanščini. Za? tc da je šolski proveditor v Tri* dentu sporočil skofijskima ordinal rijatoma v Tridentu in Briksenu, da se mora v vseh Ijudskih šolah na južnem Tirolskem vršiti verski po? uk izključno v italijanščini. Ta od? redba se mora v krajih, kjer so otroški vrtci, izvršiti takoj, drugoti pa v teku dveh let. Glasovi tirolskega časopis.ja. Giarratana se vprašuje, kaj naj pomeni vest, ki jo je 5. marca pri? občil »Tiroler xA.nzeiger.« Vest se glasi: »Duhovščina dekanije Malles in vsa duhovščina briksenške školije je solidarna z ljiidstvom in je spre? jela slcdcči sklep: duhovščina se ne bo dala prcmakniti od določenega sklcpa z nobeno šc ta'ko hudo pre« povedjo, z nobeno grožnjo in od* , redbo, ki prepovedujc vcrs'ki pouk I v materincm jeziku. V sosednji tri? dentinski škofiji, hvala Bogu, ni nič drugačc. To je tembolj tolažljivo, ker je itamkajšnja kurija in tudi knezoskof Hndrici radi svoje sla? bosti nasproti fašistovskim zahte? vam polagoma izgubila vae pravice Cerkve. Poskusili so vsa sredstva, da bi pripravili nemško duhovščino, da bi sc u'klonila fašistovski držav? ni vsemogočnosti v vprašanju ver* skega pouka. Na neki konferenci duhovščine, ki se je vršila 16. fe= bruarja v Bocnu in ki so se je ude? lcžili vsi nemški dekani tridentin* skc škofije in tudi škof Endrici, je deset dekanov pogumno izjavilo škofu, da vsa ncmška duhovščina soglasno odklanja ukaz, poucevati verstvo v italijanskem jeziku. De* kani so prosili knezoškofa, naj ob? vesti o tern stališču nemške duhov? ščine sveto stolico, ki naj zagotovi verski pouk v ncmščini v vseh raz* rcdih.« Drugo vest pa prinaša isti »Ti* roier Anzeiger« od 1. marca: »V sedanjem trcnutku, ko fašis? tovska politika vlaei tudi vero in Cerkev v sužnost državne vsemo? gočnosti, obraea duhovščina in ljudstvo svoje poglcdc proti papeš? kemu Rimu. To pa tern bolj, ker je briksenška škofija že pol leta brez pastirja in ker se tridentinski kne? zoškof, kateremu je podrejen naj? večji del nemškega južnega Tirol* skega, kaže nezmožncga nasproti potrebi tolikih duš. Nemška duhovščina tridentin? ske škofijc je prosila knezoškofa Endricija, naj sveta stolica poslje apostolskega vizitatorja. Da si bo ta pridobil zaupanje ljudstva in du« hovžčine, mora dati jamstvo, da je politieno ncvtralcn, da je sposoben nemškega jezika in pripadnik kake tujc narodnosti. Sklep. Giarratana zaključuje z ugoto? vitvijo, da tak položaj zahteva od? ločnih ukrepov, kaiti vsa ta gonja da je le poslcdica italijanske vcli? kodušnosti. Vprašu.nje je seveda, ali bodo taki ukrepi kaj hasnili, kajti nemška duhovšeina je znana po svoji značajnosti in neupoglji? vosti. Okno v svet. Konferenca male antante. Proti koncu tega meseca se bo v Bukarežtu vršila običajna konteren? ca držav male antante. Gradiva za zborovanje je menda preccj. Cbisk itali.janskih parlamentarcev v Buclimpcšti jc res znamenit dogo» dck. Kakor poroča »Piccolo«, je marsikak delegat govoril o nedo? takljivosti narodnih manjšin. Po? slancc Re David je n. pr. rckel, da pogodbe ne morejo biti grob nobe? ncga naroda. Itali jansko ? amerikanska pogodba. V četrtek \9. aprila so zastopniki Združenih držav in Italije podpi? sali v Washingtonu pogodbo o mir? ni poravnavi vseh sporov, ki se utcgncjo pojaviti med obema drža? vama. Tako pogodbo so Združene države .ž.e sklenile s Francijo. Sedaj sc pa pogajajo s 17 drugimi država* mi za isto stvar. Albanija toži Grčijo. Albanska vlada je pri Zvezi na? rodov vložila pritožbo proti Grški, da se nc drži gospodarske pogodbe. Albanija sc takisto pritožuje proti ravnanju z albansko narodno manj? šino v Grčiji. O pritožbi bodo raz? pravljali na prihodnji scji sveta Zvczc narodov. Francoske volitve. V ncdcljo so se vršile volitve v francoski državni zbor. Po dosed a.i Clognanih izidih so zmagalc vladne stranke. Zanimivo je deistvo, da je štcvilo komunističnih glasov nara* slo. Večina kandidatov je pa še v ncgotovosti, ker se morajo vraiti ožje volitve. Te bodo v nedeljo. V ozjo vo-litev pride tudi vojni mini* stcr Painleve. Vsi drugi ministri in va.žne?jši politiki ^so pa že sedaj iz? voljeni. ran I. »GORISKA STRA2A« Med Grčijo in Jugoslavijo. V kratkem se bodo pričela po* gajanja med Grčijo in Jugoslavijo za ureditev vseh spornih vprašanj med obema državama. Pogajanja se bodo tikala posebno Soluna in prometa preko grškega ozemlja: V Romuniji. Vlada je končno sklenila prepo* vedati zborovanje, ki ga je narod* no«kmečka stranka sklicala v mesto Alba Julia za 6. maja. Načelnik kmečke stranke Maniu je pa iz» javil, da se bo zborovanje kljuib prepovedi vršilo. — Vlada je v vsej Romuniji vpeljala predhodno časopisno cenzuro. Vukičevič v Splitu. Jugoslovanski ministrski pred* sednJk Vukičevič je bil za pravo* slavno veliko noč v Splitu, kjer je imel tudi znamenit političen govor. Po poročilu tržaškega »Piccola« je izjavil o angleškem posojilu slede* čc: »Anglija je ponudila Jugoslaviji eno tretjino vee kot Nemčiji, ki jamči z Dawesovim načrtom, in dve tretjini vee, kot je posodila Poljski. Anglija stremi za tern, da bo dolgo vrsto let zagotovljen v srednji Ev* ropi mir. Italija, ki ni odvisna samo od angleške politike, temveč tudi od angles'kega kapitala, nc bo mogla več ribariti v kalnem na Baikanu. In to je velik uspeh vlade.« Ogrski parlament in Rothermere. Ogrska vlada jc bila dozdaj urad* no navidez popolnoma brezbrižna nasproti delovanju lorda Rother? mere. Pretekli teden je pa javno pokazala, da se z njim strinja. Po* slanska zbornica je namreč s poseb* nim glasovanjem odobrila in po* zdravila Rothermerovo delo. DNEVNE VESTI. Kralj se vrnil iz Afrike. . ponedeljck 23. aprila se je kralj vrnil s svojo družino iz afrikanskih kolomj. V Sirakuzi so ga slovesno s^rcicli. Časopisje in aretiranci. Podtajnik v notranjem ministr* stvu Bianchi je odredil, da bodo morali časopisi objavljati seznamc jiretiranih oseb z navedbo prestop* kcv, radi katerih so bile zaprte. Ta* kisto sc bodo objavljala imena iz* l uščcnih iz zaporov. Casniki bodo moruli vpcliati poseben predal za to vrsto novic. T odatno k ternu odloku nam spo? rocii prcfcktura, da nam bo kvestu* ra od easa do easa sporočala imena "»IK ki bodo zagrešili nečastna de* janja. V prvi vrsti bodo objavlje* n.i iincna rmstolovcev. razširjeval* cev omamljivih strupenin itd. Ta ukrcp ima namen ueinkovito za* branicvati razširjenje teh socialnih bolczni. Fran Žgur — oproščen. Za(7nji petek predpoldne se je moral pred goriškim tribunalom zagovarjati znani pesnik in trgovec Fran Žgrr iz Podrage na Vipav* skem. Obtožen je bil, da je razde* lieval med šolske otroke abeced* n:k »Prvi koraki« in da se je v nje* jL'ovi hiši vršilo nenaznanjeno zbo* rovanje. »Prve korake« jc za božič 1. 1926. izdala »Goriška Matica«. 25 izvodov tega abecednika je dobila Žgurjeva hčerka, da jih razdeli med potrebne. To se je deloma tudi zgo* dilo. To pa ni bilo po godu takrat* nemu brigadirju v Št. Vidu, ki je napravij ovadbo in tudi pri sodniji pričal, da je »Prve korake« razde* Ijeval g. Žgur. Zaslišane price so pa to zanikale. Po temeljitem za** govoru drja Tonklija je bil g. Žgur oproščcn z utemcljitvijo, da s svo* jim postopanjcm ni zagrešil nikake* ga kaznivega dejanja. Vescli nas, da je sodišče uvidelo neumestnost takih ovadb in je s popolnim opro* ščenjem dalo g. Žgurju zadoščenje. Belluzzo v Trstu. Minister za iavna dela Belluzzo je bil v soboto v Trstu, kjcr je imel velik govor o ciljih fašistovske po* like. Razpuščen odbor »Balille«. Poslanec Ricci, centralni pred* scdnik »Balille«, je razpustil goriški deželni odbor »Balille« in imcnoval za komisarja za goriško provinco prcdscdnika bivšega odbora Emi* lija Cassancgota. Ljubljanska »Glasbena Matica« je sedaj na potovanju po Češkoslo* vaškem, kjcr prircja konccrtc. V poštev pridejo mesta Praga, Brno, Olomuc, Požun itd. Na povratku bodo slovcnski pevci peli tudi na Dunaju. Občinske volitve na Koroškem so sc vršilc v nedeljo 22. aprila. Slo* venska narodna stranka je prccej naprcdovala. Naprcdovali so tudi socialisti. V Bcljaku, n. pr. bodo imeli socialističncga župana. Pozor! Preč. sobratom šempetcrskega dckanata sporočam, da se preloži konfcrcnca Zajednice S. J. na 21. junij 1928. Prcds. Težka nesreča. Na državni praznik ponoči se je na cesti, ki pelje iz Krmina v Go* rico, dogodila težka avtomobilska nesreča. Lastnik mehanične mizar* ske delavnice A. Olivieri se je pe* Ijal s svojo ženo Ivanko, rojeno Ko>* mavli iz Pevme po Furlaniji z avto* mobilom na sprehod. Avtomobil je vozil njcgov lastnik mehanik Pe* cile. V družbi sta bila še Pecilijev sin in gde. Ela Prinčič iz Gorice. Ko se je družba vračala v Gorico, .se je nekje v bližini Moše pri avto* mobilu utrgalo krmilo in sc je isti vsled tega prevrgel preko nasipa pod cesto. Pri tcm jc padel avtomo* bil na nesrečnega Olivierija, ki je z razbito črepinjo ostal na lieu me? sta mrtev. Njegova žena Ivanka si je zlomila hrbtenico in je dobila šc druge tcžke poškodbe. Njeno stan* je je nevarno. Prccej hudo poško'* dovana je tudi gdč. Prinčič. Zade* vo' preiskujc varnostno oblastvo, ki skuša ugotoviti krivdo težke nesre* če. G. Pecilc jc bil, kakor poročajo, aretiran. Vlak skočil s tirai V nedeljo 22. aprila jc blizu Vol* cje dragc skočil s tira vlak, ki je T.rihajal iz Trsta. Nobena oseba ni bila poškodovana. Progo so popra* vili v dveh urah. Belgijske manjšine. Da jc manjšinsko vprašanje da* nes vprašanje mednarodne politike, je že izven spora. Od vseh strani prihajajo namreč tožbe o zatiranju manjšin. In ker kri ni voda, držav* ne meje pa režejo narodna ozemlja na dvoje, se porajajo zapletki med državami. Pred ncdavnim je to poudarjal v bclgijskcm scnatu senator Esser iz ncmške pokrajine Eupen * Mai«? medy, ki je zdaj pod Belgijo. Ob* toževal je vlado v Brtislju, da ne drži svojih obljub napram prcbi* valstvu tc pokrajine; da dcla na vsc kriplje, kako bi zatrla nemški zna* čaj te dežclice. Senator je dokazal, da so oblasti poslale proč vse ncm* ške učitcljc in uradnike razen dvch. Tudi gospodarsko da dcla Brusclj proti Eupen*Malmcdyu. Na koncu govora jc manjšinski zastopnik zah* tcval, naj sc ustanovi poseben odde* lek za manjšine v notranjem mi* nistrstvu. Tudi vladni poslanci so govorniku ploskali. Potres v Balgariji. Posledice potresa v Bolgariji so strašnejšc, kot so sprva mislili. Me* sto Plovdiv jc skoraj čisto poruše^ no. Nad 1200 his se je zrušilo in nad 1400 jih je tako pokvarjenihj, da so jih izpraznili. Vcč vasi jc po* polnoma končanih. Poročila govo* rijo o stotinah mrtvih. Blizu stoti* soč ljudi je brez strehc. Škodo ce* nijo sedai na štiri milijarde levov. Vrhu tega jc v nckatcrih prizadctih krajih izbruhnil požar. Potres je Bolgarijo grozno zadel. Kraje ne* sreče ie obiskal kralj Boris, ki bi bil kmalu postal žrtev potresa. Ne* kaj minut potem. ko je zapustil ncko hišo, se je ista nenadoma zru* šila. Potres na Grškem. Komaj je ponchal potres v Bol* gariji, kjer jc povzročil velikansko škodo, žc prihajajo vesti iz Grcije o enaki ncsrcči. V noči od nedclje na poncdcljek ic potres skoro po* polnoma porušil mesto Korint. Vse prcbivalstvo mesta in okolica je brez strehc. Škoda še ni niti približ* no precenjena. Tudi štcvila mrtvih in ranjenih še niso mogli ugotoviti. Balkanski polotok res trpi. »Bremen« se vrne po zraku. Ncmški stotnik Kochl ki je z dvema tovarišema poletel preko occana z Ictalom »Bremen«, je iz* javil, da se bo vrnil po isti poti ta* koj, ko bo lctalo popravljcno. Hadžič na Sušaku. Pretekli tcden je jugoslovanski vojni minister general Hadžič obis* kal sušaško pristanišče. Potni listi med Jugoslavijo in Avstrijo sc bo* do menda odpravili. Vest še ni po* trjena. Preko severnega tečaja. Avstralski lctalcc stotnik Wil* kins in ameriški pilot Nielsen sta odletcla z zapadnoameriškega polo* toka Alaske proti severnemu teča* ju, ki sta ga prclctela in srečno do* spela do Snitzber.gov. Polet je tra* jal 21 ur in je prvi te vrste. L. 1926. sta šla Admundsen in Nobilc z zra* koplovom »Norge« v nasprotni smeri. Jugoslovanska socialistična stranka je pretekli teden priredila v Bel^* gradu kongres, ki se je zaključil v torok 17. aprila. Na kongresu so izvolili nov izvrševalni odbor. Taj* nik stranke je postal edini sociali* stični poslanec v parlamcntu Slove* nee, naš goriški rojak Petejan. Vobče pa ta socialistični kongres ni vzbujal posebne pozornosti. SiROMAKOVA BAJTA. Zgodba. Spisal Ivo Česnik. Potem jo jc mahnil po vasi in se pogovonl s tern in onim. »Kako jc, Dora? Ali ti je dolg čas?« »Starost, starost, Janez. Kmalu me poneso tja k sv. Danijelu.« »^aj še ni tako hudo. Zdrava si se vedno.« »Hvala Bogu, še, še. Kaj pa ti? Ah »ma kozika dosti mleka?« »Zdaj še en liter. Tje v jeseni bo storila.« In prišla ie jesen in mrzli vctrovi so zaveli od 0ora. Ivan Košir je pridno pripravljal drva, vrbovjc in vitrc za zimo. Zgodilo pa se je tcdaj, da mu jc poginila koza. v sa vas je takoj izvcdela. Prihi* teli so otroci in gledali. »Uboga žival!« »Kar je, je,« je rekel Blažcv Štc* tan.« Vsak mora enkrat končati! Tako jc. Kaj pa v vojski, ko šviga* jo kroglc mimo uses. Bil sem tarn in vem, kaj se to pravi.« Prišcl je Ukmarjev France in ji odrl kožo. »Škoda, škoda! Kaj hočemo, ne* sreča nikoli ne počiva.« Ivan Košir je izkopal globoko ia* mo tarn za bajto in vrgcl vanjo ko* zo. Otroci so mu pomagali kopati [ in zasuti. Mrzla burja je brila in j pot mu je lil raz megleno, turobno čelo. Živcl je dalje, a življenje je bilo zalostno. Pletcl je kose in cajne in se grel za ognjcm. Tiste dni sc jc hudo postaral. Zunai jc lahno naletaval sneg. Ivan Košir se je tedaj sredi noči zbudil. Nckdo jc udaril po durih in zaklical skozi okno: »Dobro se grej, tutka!« Po satansko se je zakrohotal Fluc in izginil v noči. Bil jc pijan in iz pijanske omotice so mu vsta* jali stari spomini. »Nocoj mu zagodem eno.« In zažgal mu je bajto. Ivan Košir se je komaj zavedel. »Bog se usmili! Kaj jc to? Gori, gori!« Zunaj sc je svetilo; grozna slut? nja se ga jc polastila. Hitcl jc vcn. Vsa streha je bjla v plamenu. Pulil si je läse, vpil, klical in dir jal napol oblečen v metežu v vas. Bil jc kot omočen in ni vedel, kaj po* čenja. »Gori, gori, moja bajta gori!« Na vsaka vrata je na vso moč tr* kal in zbudil ljudi. Zazvonilo jc plat zvona in vašča* ni so prihiteli k bajti. Velik plamen se je dvigal proti nebu in burjiba je ( nosila iskre v noč. »Da bi sc le druge hiše ne vnele! Bog nas varuj in sv. Florijan! Kako ste pa dclali z ognjcm, da sc ie zažgalo.« »Saj nisem jaz! Fluc, Fluc,« je vpil Ivan Košir. Strah in groza ie šinila čez obraze. Vsako hišo v bližini so strazili možje in fantje. Pa bili so lahko brez skrbi, ker so bile strehe pokri* tc s snegom. »Gasite, gasite!« je vpil Ivan Ko* sir in letal semint ja. Metali so vodo in sneg v plamen. Bilo je zaman. Gost dim sc je valil pri oknih iz hiše. Tedaj sc je Ivan Košir spornnil, da je pustil v hiši klarinet in nckaj denarja. Postcljo in drugo drobna* rijo so znesli v sneg. »Moj klarinct. moj denar!« Planil je v kuhinjo. »Držite ga, držitc ga!« Vse je napeto gledalo na vrata, iz katrih se je valil siv dim. Ves osmojen in črn je prihitcl vcn. S klarinctom in mošnjičkom v roki sc jc zgrudil v sneg. Nesli so ga k županu. Do jutra se ni zavedel. Hudo ope* kcl se je bil po obrazu in rokah in se v hudi zimi prcmrazil. Poklicali so duhovnika. Ivan Ko* šir sc je lepo izpovedal in spravil z Bogom. Potem sc je pa hitro bližala zad* nja ura. Stara Dora je bila pri postelji in se poiüovariala z njim. Vsc moLtvc je zmolila, kar jih je znala. Ivan Košir je v groznih bolcčinah tiho molil za njo. Kmalu ie začcl blcsti. Vpil je in se jezil in govoril o ognju in o Flucu. Pred smrtjo sc ie umiril. »Hudo je umirati brez svojcev in pod tu jo streho,« je šepnil. »Res je. Janez. Pa saj ni ta svet naš dorn.« »Rcs jc, pa vendar — Dora, čc vi* diš kdaj Fluca, rcci, da sem mu od* pustil.« »Že dobro, Jancz.« Začela je moliti ro/ni venec. Pol ure potem ic umrl... Fluca so prijeli orožniki. Ko ie presedel, se ni več vrnil v dolino. Pravili so, da je izdihnil v tujini. Napil se ie in zmrznil v obeestnem iarku. Moj Bog, kako je čudno našc živ* ljcnje! Kot izgubljeni sinovi lazimo po svetu in iščcno miru. Ko ga ne najdemo, se spomnimo, da je treba doma. Pa se spočijcmo šclc v hiši očeta našega, ki ie v nebesih. (Konec.) »GORISKA STRAŽA« Stran 3 Klub samomorilcev. V Berlinu so odkrili klub samo« morilcev, čigar člani so ruski štu* denti. Par članov tega kluba se je že ustrelilo. Glavni vzrok temu po* javu je iskati v veliki bedi. Vozel je razvozlan. 1. Prvi slovenski pesnik je Valen- tin Vodnik (1758—1819). Pisali so že pred njim nekateri pisatelji v na* šem jeziku, toda Ie pri Vodniku je prvem združena pesniška oblika z našo govorico. 2. Beseda »amok« pomeni neke vrste stekline, ki napade človeka v tropskih deželah. Kot politična psoVka je ta beseda znana iz našc goriške politične zgodovine zadnjih let. 3. Slovenski evangelist Krek je govoril v vseh večjih trgih na Go* riškem in tudi na Sv. Gori. 4. Prve črešnje na Goriškem do* zorijo na Gradišču, zadnje pa na Vojskem, (če jih je še kaj divjih.) 5. Navada, da poje dijakon v go« riški stolnici z mečem v roki pol* nočni božični evangelij, izvira iz neke zgodovinske price. Ta pravi, da je oglejski patriarh Popou (1019* 1045), ki je bil tudi vrhovni gospod Goriške, šel z vojsko nad Obre. Ti so pa tako hudo pritiskali na pa* triarhovo vojsko, da je ta moral kar v bojni opremi mašo peti. 6. Natančne letnice, kdaj so se naši predniki naselili v teh krajih, ni mogcče dognati. Sploh pa gre pri takih zgodovinskih dogodkih komaj za desetletja. Potemtakem so prišli prvi Slovenci na Goriško v drugi polovici šestega stolctja (550—600). 7. Prvi slovenski »tabor« na Go* riškem je bil v Šempasu 1. 1868. Isto* časno sta se vršila tabora tudi v Liutomcru na Murskem polju ter v Žalcu v Say. dolini. Ti tabori so bili veliki politieni shodi slovenskega ljudstva, ki se je tedaj jelo zavc^ dati svojih politienih pravic in se zanje potegovati. 8. Najvišja gora na Primorskem je gotovo očalk Triglav (2868 m). 9. »Got. Stražo« po hebrejsko urejevati bi se reklo začeti najprej s sestavljanjem listnice uredništva in končati z uvodnikom mesto oflbratno. Kot je znano se hebrejske knjige začenjajo brati od zadaj. * * # Izmed mnogih rešilcev ni nihče prav razvozlal vozla. Zato pa tudi ni nikomur prisojena nagrada. Dru* gič se pomujajte bolj! UTRINKI. Kardinalski zbor. Izšel je »Annuario Pontificio,« vatikanski almanah, za 1. 1928, ki obsega 1000 strani. Notri je pregled čez vso katoliško hierarhijo. Zani* mivo je, kako je sestavljen kardi* nalski zbor. Vseh kardinalov je 66, manjkajo torej še 4. 33 je Italija* nov, 7 Francozov, 4 Nemci, 4 Span* ci, 4 Americans 3 Angleži, 2 Po* ljaka, 2 Avstrijca, 1 Belgijec, 1 iz Kanade, 1 Madžar, 1 Portugalec, 1 Čeh, 1 Brazilijanec in 1 Holandec. Dolgo časa se že govori, da bo po* stal tudi en Jugoslovan kardinal. Pravično bi bilo! »Rastite in množite se!« Te besede je slišal raz leco v no* trcdamski cerkvi v Parizu bogati podjetnik Ernest Cognacq, vzgled krščanskega moža. Sirota s 14 le* torn si je moral iskati kruha s pro* dajanjem šivank in trakov za čev* lje po semnjih. Ko se je oženil je odprl majhno trgovino v Parizu. Cognacqovo delo je imelo blago* slov. Postal je eden najbogatejših mož Francije. V njegovih podjetjih je delalo preko 7000 delavcev. Kr* ščanski mož pa je svoje podjetje obračal v socialno koristne namene. Za svoje delavce je skrbel kot oče; ustanovil jim je lepe domove, po** sojilnice, zavarovalnice. Ko je pa čul omenjeno pridigo v Notre Da* mil, je zapustil ustanovo 45 miljo* nov frankov za družine z vcliko otroci. Iz te ustanove izplačuje fran* coska akademija vsako leto 97 na* grad po 25.000 in 203 nagrad po 10.000 frankov. Lep vzgled katoliškega podjetni* ka, ki ni smatral svojega premože* nja za oscbno lastnino, marveč se je čutil le upravitelja imetja, o ka* 3 terem bo Sodniku polagal raeun! Znamenita na.jdba. Sempetersko cerkev v Rimu te* meljito prenavljajo. Največje umet* nike in stavbenike so pozvali v Rim, da očuvajo stare umetniške zakla* de. Lansko leto so našli in prcno* vili sarkofaga papeža Siksta IV. in Julija II. Zdaj so pa našli še mašno oblačilo papeža Siksta, ki je velike zgodovinske in umetniške vred* nosti. Velesila. Eno največjih nemških časopis* nih podjetij je bcrlinska založba Ullstein. Ta izdaja nekatere naj« Valuta. Dne 24. aprila si dobil: za H.Ü franc, frankov \ 74.56 do 74..H6 Lir za KJJJ belg. frankov 263.— do 267.— „ za -00 švic. frankov 364.75 do 366.75 „ za .100 češ.-slov. kron 56.- do 56.30 „ za 100 dinarjev 33.30 do 33.60 „ za I sterling 92.42 do 92.62 „ *a 1 dolar 18.89 do 18.95 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 263.60 do 269.60 Benečijske obveznice dne 24. aprila 1928: 77.95. Tržne cene dne 24. aprila 1928. Česnik cent. 90 do L 1 kg; šparglji L 5 do 6.20 kg; brokoli cent. 80 do L 1.20; kg; kislo zelje L 1.60 kg; evetaca LI do 1.20 kg; artičoki cent. 50 do 60 kos; čebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; janež L 1.20 do 1.60 kg; solata glavnata L 1 do 1.40 kg; solata prva cent. 50 do L 1.20 kg; krompir 60 do 70 cent, kg; sveži grah L 1.30 do 2 kg peter* šilj L 1.20 do 1.60 kg; krompir novi L 2 do 2.40 kg; radič zelen cent 80 do L4 kg; špinača cent 60 do 80 kg; pomaranče L 2.40 do 3.40 kg; suhe fige L 1.80 do 2.40 kg; li* moni cent. 15 do 20; jabolka L 2 do 5.20 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; lešniki L 7.50 do 8 kg; hruške L 2 do 5.40 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo svežc L 14—14.50 kg; ma* slo presno L 17 do 18 kg; med L 8 kg; iajca 40 do 45 cent, komad. večje nemškc časnike. Znani so »Vossische Zeitung«, »Berliner Allgedeine Zeitung«, »Berliner Montagspost«, »B. Z. am Mittag« in se dvajset drugih. Med terni jih je več s podobami. 2500 delavcev za* posluje založba Ullstein. Ima okrog 2000 urednikov, 65 velikih rotacijs* kih strojev poleg stotin manjših, 600 knjigoveških strojev. Za pre* važanje svojih tiskovin ima na raz* polago 85 avtomobilov in celo tri aeroplane. Podružnic ima po Nem* čiji preko 150. Res velesila, toda v — židovsko framasonskih rokah! Nemški katoličani za svobodo Cerkve. Na poziv ncmških škofov so na«? stopile velikanske orgariizirane množice nemških katoličanov proti krutemu preganjanju katoličanov v Mehiki. Na oljčno nedeljo so se vršili po velikih nemških središčih javni protestni shodi, ki se jih je udeležilo o'koli 450.000 mož. Na svetega očeta Pija XI. so prišle slee deče značilne brzojavke: »Katoliški možje vse dežele saar* skc so odločeni bojevati se skupno z Vašo Svetostjo proti zatiravcem cerkve in dvigajo svoj glas proti grozovitemu preganjanju Cerkve v Mehiki.« — Druga brzojavka pra* vi: »Katoličani svobodnega mesta Hamburga izrekajo svoj najživah* nejši protest proti divjemu prega* njanju svojih katoliških bratov v Mehiki.« Podobne brzojavke so pri« šle iz stoterih krajev. Istočasno pa so začele prih.aja.ti izjave, protesti, spomenice na mehikanskega posla^ nika v Berlinu. Najsijajnejši je bil protestni shod nemških katoličanov v Mona* kovem, glavnem mestu Bavarske. Govorila sta knez Alojzij Löwen* stein in kanonik Neuhäusler. Ko je nastopil mehikanski nadškof Gonzales, ki je obiskal papeža, pa mu mehükanska vlada brani iti do* mov, je tisočglavo množico objelo nepopisno.navdušenje. Nadškof je potrdil vesti o strašnem preganja* nju katoličanov. Diktator Calles d'aj-e kar trumoma streljati duhov* nike, redovnike, redovnice, katolis* ke lajične organizatorje. Zborova* nja so se udeležili bavarski ministri z ministrsikim predsednikom drjem Heidom na čelu. Kaj je novega na deželi? Šempas. Kakor so poročali nekateri listi (»Piccolo« in po njem »Edinost«) se je odigrala 15. t. m. v Šempasu pri hiši g. Bensa prava žaloigra. Ka* kor pa doznavamo, ie izvirala vsa zgodba le iz malo previnske glave ianta Ušaja, ki ie prišel v hišo Bcnsovo precej pozno in je bale v šali pravil. da dekle ustreli, če po* roči koga drugega. Edina nepremiš* ljenost fantova je bila ta, da si je izposodil nrazen revolver brez po* stavnega dovoljenja. Druge roman* tične reči so se porodile v živahni domisliji poročcvalcev omenjenih listov. * * * V sredo 18. t. m. se ie nri ropota* nia mimobrnečega motocikla spla* šila junica posestnika Komel*a in je prevrnila motocikel. Motociklist si ie raztrgal hlače — druge ncsreče ni bilo. Plačati je pa moral 150 lir posestnik Komel. Učiti homo mo; rali tudi junice, da drugič le lepo pozdravijo motociklistc. Dornberg. Po »Vedetti del Isonzo« z dne 19. aprila smo izvedeli o odposlanstvu iz Dornberga, ki se ie v imenu vse* ga prcbivalstva občine poklonilo višiim oblastvom, da iim obrazloži čustva hvaležnosti za izvršcna do* bra dela v prid naše občine. Tudi mi se zahvaljuiemo za vso pozor? nost in naklonjenost, ki se udej* stvuje v podvigu važnosti, lepote in udobnosti naše občine, ter jemlje* mo z veseljem na znanje obljubo oblastva o še nadalniem liubezni* vem in naklonliivem zanimanju. — Prcdstavniki odnoslanstva so po* klonili pokrajinskemu tajniku spo* min. ki jc bil sprejet z velikim za* došeenjem. Renče. V nedeljo dne 29. t. m. se bo vršil v Renčah ob 3 pop. cerkveni kon* cert, katerega priredi cerkv. zbor s sodelovanjem solistov g. J. Bratuža in g. Arn. Arčona ter stoln. org. g. Aug. Cez. Seghizzija in g. L. Bratu* ža za preludiranic in spremliavo na orgljah. * * * Ker se nisem mogel osebno poslo* viti od vseh svojih znancev in pri* jateljev ob odhodu Ameriko, se tern potom od njih poslavliam ter iim izrckam svoio zahvalo za vso izkazano mi pjiiateljsko prijaznost. Franio Cotie. Renčr 218. Cerkno. Pretekli petek smo pokopali mo* ža Mohorja Sedeja. Šestinscdem* desetič je videl ozeleneti prelepo cerkljansko dolino in se nato pre«= selil v kraljestvo večne pomladi. Bil je mož, kakršnih štejemo le še malo v naših vrstah: pošten, skro* men in z vsakim vljudem. Pred^ vsem ga je odlikovala globoka ve* ra. S svojo pridnostjo si je, kljub temu da je bil navaden krojač, pri* dobil precejšnjega znanja, zlasti v zgodovini. — Cc si hotel kaj iz* vedeti iz cer'kljanske preteklosti, so te poslali k niemu, čcš, on ti bo gotovo znal povedati. Bil je silno vnet za prosvetno delo. Že takrat, ko je prosveta na Cerkljanskem šele vzhajala, je bil vedno med naj* pridnejšimi delavci in potem dalje do pozne starosti. Bil je tudi vnet cerkveni pevec in pesem, katero je tako ljubil, mu je donela v zadnje slovo. Odšel je po plačilo k Njemu, v katerega je vedno zaupal. Pokoj njegovi du'si! Štjak. Odslužen vojak scm. ki sem po* leg aktivne službc pretrpel se vso svetovno vojno. Videl sem, kako so sc rušile antverpenske trdnjave in kako se i«j upiral Verdun. Videli smo, kaj je imel na prodai samarski in taškentski bazar. Zato me boli, ko vidim, kako se nekateri nezreli fantiči že 2 Iqti pripravliajo na vo* jaško službovanie. Mi smo svoi čas zadnji večcr zapeli par poslovilnih pesmi na vasi in smo odšli. Danda* nes pa nekateri noriio že mesece in se še pred svečanim mirom velike* ga tedna niso ustavili. Utihnili so zvonovi, oni pa niso mirovali in so motili ljudi celo pred božiim gro* bom. Sedaj so pred durmi in si sku* šaio pomagati s harmoniko. Ha, ha, ha, nespanvjtne device! Kaj brez olja greste na ženitnino? Šebrelje. (Strašen zločin.) V sredo 18. t. m. se jc kakor strela raznesla po Še* breljah vest, da se ie obesil kmet Matevž Černilogar, star 62 let. eden skoraj najvcčjih posestnikov v Še* breljskem vrhu. Drugi dan smo vi* deli, da so odšli k tej hiši orožniki iz Šcntviške gore, zdravnik g. dr. Carrara iz Cerkna in naš obč. na* čelnik. Ko so se vrnili v vas, so orožniki pripeljali s seboi vklenje* ne štiri nečake pokoinega in niiho* vo mater. Zdravnik [e namreč ugo* tovil, da ie bil raini ustreljcn od zadai ravno skozi sree, ki ie bilo razmesarjeno, in potem mrtev obe* sen. Sum ie padel takoj na sorod* nike ki so bili v hiši, posebno šc radi tega, ker so ncčaki y zadniem času silili rainkega, da bi jim izročil poscstvo. Pokojni J€ bil jako dober gospodar, veren mož ,le nesrečen v živlzjcniu, kaiti v marcu 1927 mu ie umrla žcna, mescca iunija pa cdini 23*letni sin. V petek se ie iz? vršil na lieu mesta zdravniski in sodni ogled, ki je uüotovil to. kar prej dr_. Carrara. Proti večeru pa se ie izvršil poüreb žrtve. Vše arc* tirance so v nedcljo pripeljali v go* riske zaporc. Liudstvo ie zelo za* dovoljno, da se ie aretaciia izvrši* la, k«r aretiranci niso na dobrem glasu in ne priliublieni. * * * Pomlad, lepa, krasna mlada de* vojka se zoret vrača k nam. Travi* ca zeleni evetke kliiejo in ptički prepevajo v tnladem jutru slavo» speve Stvarniku. V tern lepcm času so sc vrnili k nam tudi 4 novi zvo* novi. Slavnostni dan blagoslovlic nja bomo obhajali 30. t. m., ko bo prišcl k nam rrcvzvišcni knez in midškof goriški. Naznaniamo vese* lo vest soscdom in prijatcljcm, da nas ta dan obiščejo. * * * Kakor je sedaj gotovo, je vlada dovolila naši občini 120.000 L držav* ne podpore za popravo cesta, po» škodovanih po povodnii. Precej de* la smo že izvršili, zato upamo, da se bodo sedaj vpostavile vsc ceste v prav dober stan. Posebno cesta iz j Stopnika v Šebrelje je že prav do* i bro popravljena. — Kaže tudi, da ! bo vlada kmalu začcla z graditvijo mostov v Stopniku in na Želinu. Stran 4,___________________________________;__________»GORI5KA STRA2A« S tolminskih hribov. »Popotnik pridem čez Loro.« Ta= ko sem prišcl tudi jaz na belo nede* l.io čcz Ponikvc v prijazno ^orsko vasico Pečine. Kraj mi je zelo u,L|a? jal. Travniki že zelcni in vsi pose* iani s pomladanskimi cvetkami. V ozadju so tfledali od daleč z me^le* nimi kapami na s^lavi Kanin, Krn, Matajur in dru.ui vrhovi. Res pravi planinski raj! Ker je bila ravno ne? del.ja. sem sei, da izpolnim svojo krščansko dolžnost, tudi k sv. ma* si. Med sv. mašo je nrebral mašnik s pravim poudarkom veselo ozna- nilo. Pridiga je bila lepa in je od sedi, posebno Ponikovci, ki ob takili prilikah letijo vkup kot muhe na Unojišče in so Peeincem ob takih »veselih« dneh vedno stalni »go* stje«. In ne le to, še nekaj drugega, bolj žalostncga, se je zgodilo to noe na Peeinah. Po polnoei se je prav 'blizu plesne dvorane prelivala tudi eloveška kri. Mladina! Nikar ne misli, da delaš s takimi eini east svojim krajefn in narodu! — Lju? dje stokajo, da so veliki davki in da lezejo v dolgove, kar ie res. Čudno. j€ le to, da 'im nikdar ne zmanjka denarja za plesne zabaye in gostil* nc. Čudno se tudi zdi eloveku, za* kaj so v hribih nekatere gostilne, posebno ob nedeljah, odprte eez uradno uro. Veliko gorja bi se pre= .preeilo in v velik blagor ljudstva 'bi bilo, če bi oblastva, ki so v to postavljena. tudi na to malo boli pazila. Z nie kaj dobrimi vtisi sem se vraeal s hribov domov. Ne vem, če me še kdaj pripelje življenja pot v tc kraje. Le to bi želel ljudem, da bi bili v teh resnih easih bolj resni. Popotnik. Književnost in umetnost. Cerkvenosglasbena literatura za mesec maj. Katoliška knji^arna v Gorici ima v zalo.Lji sledeee skladbe: 1. Vinko Vodopivec, 12 Mari.jinih pesmi. 2. JVlav, Vzdihi k Materi (14 Ma^ rijinih pesmi). 3. Laharnar, Smarniene pesmi (8). 4. Laharnar, Marijine pesmi (6). 5. Premrl, Šmarnicc (10 Marijinih pesmi). 6. Sattner-Hochreiter. Planike, I. zv. (10 Mar. pesmi), II. zv. (14 Mar. pesmi). 7. Železnik, 8 Mar. pesmi. 8. Jobst, 9 Mar. pesmi. 9. Premrl, 40 Mar. pesmi (zbirka). 10. Hribar * Premrl, Slava Brezma* dežni. 11. Kokošar, Zdrava Marija (33 Mar. pesmi za 3 žen. gl.). 12. Deschermeier, 4 Mar. pesmi. 13. V. "Vodopivec, Litanije M. B. štev. 3. 14. Grum. Odpevi pri litanijah M. B. (46 odpevov). — Ze.lo lepe so St.: 1, 8. 9, 12, 13, 17, 20, 30, 35, 36, 38, 40.) Vse skladbe razen St. 11. so pisa* ne za mešani zbor. Vsem pevovodjem, pevcem in pevkam, ki si žele lepe in botfate zbirkc naših nabožnih pesmic brez not, prav toplo priporoeamo zlatä vredno knji^o »Venec svetih pe? smi«, ki je izšla že v osmi izdaji in ki vsebujc niemanj kot 1000 pesmic z vsemi kiticami (Marijinih pesmi je približno 340). Priroena zbirka, ki dela east naši nabožni literaturi, ima krasen tisk na finem papirju. Ccna v platno vezanemu izvodu jc primeroma nizka (14.40 L). »Roži Mariji«. Izšle so Marijine pesmi od Al. Mava pod naslovom »Roži Mariji« 15 cvetie z nasih Ljorie za samospe* ve in mešani zbor. Dobijo se pri upravi Kat. misijonov, Ljubljana, Tabor 12. »Nova Muzika«. Uprava »Nove Muzike« opozarja \ se one, ki so dobili prvo številko na ot CBRtFElS 1HI.BL3BHS om. lo/mooo Podružnice in «genclje : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica Kran], Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novome^to, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. ; Vloge na knjižicc po 4 °/n. Vloge v iekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejse obrestne mere). Nakup valut, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.