LIST IZ MÄÄKOYCEV


ISSN 1580-3554
Glasilo občine Markovci
Leto 18, številka 6, november 2017
Tudi podmladek prihaja...
Foto: Marjan Šenica
10 let Hišnega ansambla DU Markovci
V	začetku oktobra je bilo v Novi vasi pri Markovcih 6. srečanje ljudskih godcev in pevcev pod naslovom »Godemo in pojemo v korantovi deželi«. Z organizacijo tega, sedaj že tradicionalnega dogodka je Hišni ansambel DU Markovci obeležil 10 let svojega delovanja. 10 let uspešnega neprekinjenega dela z istimi člani, ki niso več ravno v rosnih letih, je izjemen uspeh.Zaslužnost za takšen dosežek ima v prvi vrsti pobudnik in vodja ansambla Franc Panikvar, nato pa tudi vsi ostali člani in članice, ki so se skupaj trudili za to, da so njihovi nastopi bili uspešni in zanimivi. Zbrali so se pred desetimi leti, začeli z zbiranjem repertoarja iz bogate zakladnice ljudskih pesmi in melodij in pričeli z vajami, nato pa tudi z nastopi na javnih in zasebnih prireditvah. Več kot so nastopali, več je bilo povabil na različne dogodke. Krog tistih, ki so želeli na svoji prireditvi tudi Hišni ansambel, se je hitro širil.
V	desetih letih dela so nastopili po različnih krajih v državi na najrazličnejših prireditvah, popestrili in obogatili številna slavja na zlatih in drugih porokah, rojstnih dnevih in še kaj bi se našlo. Nastopili so tudi na f3ŽO (Festival za tretje življenjsko obdobje), ki ga že več let zapored organizira ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije) v Cankarjevem domu. Prvič so na tem festivalu nastopili leta 2010 na ti. odprtem odru. Za drugi nastop so se odločili letos (2017), saj so nanj bili izbrani in tako nastopili na »Večeru pesmi in plesa« v Gallusovi dvorani.
Po petih letih dela so se odločili za izvedbo lastne prireditve srečanja ljudskih godcev in pevcev. Prireditev so naslovili »Godemo in pojemo v korantovi deželi«, za kraj dogajanja pa izbrali dvorano v Novi vasi pri Markovcih. Tako je prvo srečanje bilo 14.
oktobra 2012, od takrat pa poteka vsako leto. Vsa dosedanja srečanja so organizirali in pripravili člani ansambla praktično sami s pomočjo partnerjev in prijateljev, pa tudi ob pomoči DU Markovci. Tako je bilo letos (1. oktobra 2017) že 6. srečanje, s katerim je Hišni ansambel obeležil 10. obletnico svojega dela. Ob tej priložnosti so prejeli priznanje Društva upokojencev Markovci, ki jim tudi sicer vseskozi stoji ob strani in v okviru svojih zmožnosti pomaga, saj si društvo boljšega promotorja skoraj ne bi moglo želeti. S temi srečanji so se tudi nekako oddolžili vsem tistim skupinam, pri katerih so gostovali v vseh teh letih, saj so na vsako srečanje povabili več različnih pevskih in glasbenih skupin, ki so za vse obiskovalce izvedle resnično zanimive in pestre programe ljudske glasbe in petja.
Za svoje 5-letno delo na področju ljudske glasbene kulture so 19. oktobra 2013 na 2. srečanju »Godemo in pojemo v korantovi deželi« člani ansambla prejeli jubilejne bronaste Maroltove značke, ki jih podeljuje JSKD RS ljudskim pevcem in godcem.
Ob tej priložnosti se člani Hišnega ansambla zahvaljujejo vsem, ki so jim v teh letih uspešnega dela kakorkoli pomagali in tudi vsem obiskovalcem njihovih nastopov za vzpodbudo. Na kraju zaželimo vsem članom predvsem trdnega zdravja, ki je zagotovilo, da bomo ob njihovih nastopih še uživali in ob besedilih pesmi obujali spomine na mladost in preteklost.
Fotografije z nastopov si lahko ogledate na spletni strani https://www.dumarkovci.si/.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec
Spoštovane občanke in občani,
jesen je že dodobra zakorakala v našo deželo. Prav je, da se ozrem skozi leto, saj so se na področju občine dogajale različne stvari.
Na več lokacijah (v Bukovcih, Stojncih, Prvencih in Zabovcih) smo postavili nova otroška igrala. Z opremljanjem bomo naslednje leto nadaljevali tudi v drugih vaseh in ob vrtcu v Markovcih. Krožišči ob trgovini Špic in trgovini KZ Ptuj dobivata končno podobo in po načrtu bi naj bili končani do konca meseca novembra.
Pred časom smo na več mestih po naši občini postavili defbrila-torje. V naslednjih dneh ga bomo namestili tudi na gasilski dom v Za-bovcih. Območje občine je tako z omenjenimi napravami sorazmerno pokrito.
Dela ob gradnji kanalizacije v Novi vasi potekajo po načrtu in upam, da bodo končana v pogodbenem roku, do 24. novembra 2017. Pričeli smo tudi z gradnjo javne razsvetljave od stavbe Društva upokojencev proti kanalu in Novi vasi.
Pred nami je tudi priprava proračuna za leto 2018. Opredelili bomo sredstva za dokončanje projektov, ki se ne bodo končali v letošnjem letu, pripravili dokumentacijo za nove projekte ter planirali izvedbo projektov, za katere je dokumentacija v pripravi ali pa je že izdelana. V naslednjih dneh bomo v centru Markovcev postavili tudi polnilnico za električne avtomobile, v športnem parku Zabovci pa nekaj priključnih mest za avto-dome. Ponosni smo tudi na to, da smo že od lanskega leta omenjeni z našim postajališčem v Markovcih v brošuri Mreže postajališč za av-todome po Sloveniji, ki se deli po vseh večjih turističnih mestih in sejmih po Evropi. Naslednje leto bo v njej tudi postajališče za avtodome v športnem parku Zabovci.
Trudimo se, da enakomerno razvijamo vse vasi naše občine, zato smo in bomo veseli vaših pobud, predlogov in vprašanj.
Milan Gabrovec, prof.
župan
LISTU' IZ MARKOVCEV
Gasilska vaja Polje v Zabovcih
Oktober je mesec požarne varnosti. Tudi v gasilskem poveljstvu v Markov-cih vsako leto pripravimo vajo, s katero poskušamo čim bolje prikazati takšen ali drugačen način reševanja ljudi, živali in premoženja. Operativno-taktična gasilska vaja Polje, pri kateri sodelujejo 4 gasilska društva (Zabovci, Sobetinci, Borovci in Prvenci-Strelci), je letos potekala v organizaciji PGD Zabovci. Ker v letošnjem letu praznujemo 90. obletnico društva, smo vajo pripravili za celotno gasilsko poveljstvo Markovci.
Vajo smo načrtovali v dveh nivojih vodenja: v prvem delu s 4 društvi ter sosednjim društvom PGD Spuhlja, ki jo je vodil poveljnik PGD Zabovci tovariš Matej Cimerman, v drugem delu pa smo jo razširili na celotno GPO. Vodenje je prevzel občinski poveljnik tovariš Igor Ambrož.
Zaradi močnega udara strele v bližnji daljnovod so se pretrgale žice, ki so padle na mimovozeče vozilo, ki se je vnelo. Hkrati s tem je preko elektro omrežja bil povzročen požar na farmi piščancev v Zabovcih 39 pri lastniku Frideriku Horvatu. Lastnik je s klicem na ReCO prijavil dogodek. Aktivirana so bila omenjena gasilska društva. Poveljnik PGD Zabovci je prevzel intervencijo ter s pomočjo gasilcev iz Borovcev, Sobetincev in Spuhlje pričel z reševanjem in gašenjem požara na farmi. Medtem so gasilci PGD Prvenci-Strelci gasili ter pomagali poškodovancu ob gorečem avtomobilu.
Ker je na širšem območju zaradi udara prišlo do izklopa elektro omrežja ter s tem posledično izklopa črpalk za vodovodno omrežje, smo na požarišču ostali brez vode v hidrantnem omrežju. Vodenje intervencije je prevzel občinski poveljnik tovariš Igor Ambrož, ki je aktiviral ostala društva GPO Markovci za dovoz in dobavo vode iz bližnje Rogoznice, za katero je bila potrebna naveza cevi iz več društev. Ob ogledu vaje je bilo razvidno, da gre za gosto naseljeno območje, da je na eni strani gostilna, mlin, stanovanjske hiše, na drugi strani pa kmetija in kmetijski stroji, prav tako pa je tudi blizu farme bilo veliko kmetijske mehanizacije. Dostop do farme ni bil enostaven, zato je vaja morala biti skrbno načrtovana.
Ob nesreči avtomobila je bil poškodovan voznik, prav tako pa je prišlo do nesreče na farmi. Ker se je klicu odzvala tudi Civilna zaščita občine Markovci z ekipo prve pomoči in Rdečega križa, so poškodovancema nudili prvo pomoč in ju primerno oskrbeli.
Kakšen je pravzaprav pomen gasilske vaje?
Ko so se pričele oglašati sirene, oglašale so se v krajših intervalih iz različnih koncev, sem od daleč opazovala ljudi in promet iz Ptuja proti Zavrču in obratno. Presenečena sem opazila, da so vozniki upočasnili vožnjo in se umaknili skrajno k robu cestišča, nekatera večja vozila so se celo ustavila. Na prizorišču požara je bilo opaziti usklajenost gasilcev in podajo jasnih navodil vodje intervencije, g. Ci-mermana, poveljnika domačega društva. Enako je bilo tudi kasneje, ko se je požar razširil, in je poveljeval poveljnik GPO Markovci g. Igor Ambrož. Vaja je pokazala, da bi se gasilci tudi ob resničnem dogodku odlično znašli in dali vse od sebe, da bi prišlo do čim manj poškodovanih in čim manj gmotne škode. Ob takšnih in podobnih vajah si gasilci nabirajo praktična znanja, kako ravnati ob resničnih dogodkih.
Na letošnji vaji je sodelovalo 75 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite s 13 vozili iz 8 društev GPO Markovci in sosednjega društva iz Spuhlje.
Zahvala:
Z vajo smo zaključili praznovanje ob 90. obletnici ustanovitve PGD Zabovci. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem gasilskim društvom in članom Civilne zaščite občine Markovci, ekipama prve pomoči in Rdečega križa, ki so sodelovali na vaji. Hvala tudi vam, dragi obiskovalci, da ste si prišli ogledat vajo, saj ste bili tudi vi deležni velike pozornosti in ste bili del dogajanja. Velika hvala gre Frideriku Horvatu, lastniku piščančje farme, da je privolil v sodelovanje. Dragi gasilci, člani CZ, gledalci, lastnik farme, hvala, da ste sodelovali v vaji »Polje 2017«. Vemo, da lahko na vašo pomoč računamo kadarkoli in kjerkoli.
Matej Cimerman, Jana Janžel
2 |
Št. 6, november 2017

UST VL MARKOVCI-V
21. srečanje gasilskih veteranov je za nami
Tokratno srečanje je v organizaciji OGZ Ptuj in PGD Cirkulane bilo v Cirkulanah.
21. oktobra so se gasilski veterani in veteranke Območne gasilske zveze Ptuj srečali že enaindvajsetič. Tokratno srečanje je bilo v Cirkulanah, ki sta ga skupaj pripravila OGZ Ptuj in PGD Cirkulane.
Po uvodnem nagovoru moderatorke Tatjane Mohorko in zaigrane polke učenca OŠ Cirkulane so prisotne pozdravili predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in predsednik komisije za delo z veterani pri OGZ Ptuj Dušan Ber.
Sledil je kulturni program Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Učenci so prikazali, kako se je nekoč »kožuhalo« koruzo, povedali pa so, kako gasilci jemljejo gasilski dom kot svoj drugi ali celo prvi dom. Zbor osmih deklic je prisotnim zapel še pesmico, nato pa prikazal moderni ples, ki so se ga naučile pri plesnih vajah.
i gasilci in drugi reševalci smo samo ljudje
Za nami je mesec oktober, mesec požarne varnosti in čas nasvetov, posvetov, vaj ter preventivnega osveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za vse to moramo poskrbeti gasilci in vse enote, ki so vključene v ta sistem.
Gasilci v tem mesecu dajemo veliko pozornost preventivi, izobraževanju, predvsem pa se urimo s skupno in zaščitno opremo.
Prav v mesecu oktobru so v našem poveljstvu organizirane vaje. Že več let izvajamo dve veliki vaji, vaja Polje v Zabovcih in vaja Drava v Stojncih, kamor so vključena vsa društva iz OP Markovci in ekipi prve pomoči Civilne zaščite Občine Markovci. V letošnjem letu je bila organizirana tudi vaja Vitiva. Vaje so zelo zahtevne, saj simuliramo najvišjo stopnjo reševanja na področju zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vsa društva skozi leto izvajajo mesečne vaje z vso skupno in zaščitno opremo, ki jo imajo po načrtu izobraževanja gasilca.
Lansko, predvsem pa letošnje leto je bilo na področju požarne varnosti žalostno. Samo PGD Prvenci-Strelci je v lanskem in letošnjem letu na požar izvozilo 23-krat, sledijo gasilska društva Sobetinci, Stojnci, Markovci, Bukovci, Borovci, Nova vas pri Markovcih in Zabovci.
Če "izračunamo" delo gasilcev PGD Prvenci-Strelci: vozilo MAN GVC 16/25 je izvozilo 23-krat, pri vsaki intervenciji je sodelovalo 9 gasilcev, na vseh požarih skupaj torej 207 mož. Če število sodelujočih pomnožimo z minimalno petimi urami dela, dobimo 1035 ur dela gasilcev s polno skupno in zaščitno opremo v ognju, dimu in v vsej nevarnosti, ki jim preti ob posredovanju v nesrečah. To je izračun le za PGD Prvenci-Strelci za eno vozilo. Vsa zgoraj omenjena društva niso veliko zaostajala pri izvozih, upoštevajoč po vozilih, ki jih imajo, in po kategoriji društva. Sledi preprost izračun, ki prikaže zastrašujoče številke, ob tem pa ne pozabimo vse premoženjske škode, ki so jo utrpeli občani, in škode na skupni in zaščitni gasilski opremi, ki jo plačujemo vsi davkoplačevalci.
Že nekaj let je na območju naše občine glede požarne varnosti zelo zaskrbljujoče, prav tako v sosednjih občinah. Veliko je bilo ugibanj, kdo podtika požare. Ljudje niso več mirno spali, da ne omenjam bojazni za svoje premoženje. Upamo, da so organi pregona priprli pravega osumljenca piromana.
Spoštovani gasilci, gasilke, pripadniki ekip prve pomoči CZ ter druge humanitarne organizacije, ki ste vključene v sistem zaščite in reševanja. Hvala vam za vso vašo humanost ter svoj prosti čas, ki ga namenjate pomoči ljudem ob naravnih in drugih nesrečah.
Ivan Golob,
poveljnik Civilne zaščite občine Markovci
Foto: Ivan Liponik
V drugem delu srečanja so prisotne nagovorili župan občine Cirkulane Janez Jurgec, član UO GZS in predsednik sveta veteranov GZS Jože Smole in član UO GZS mag. Janez Merc.
Gasilskih veterank in veteranov, ki so se udeležili letošnjega srečanja, je bilo 173, vseh skupaj z nastopajočimi in gosti pa skoraj 200. Člani in članice PGD Cirkulane so nas nato še pogostili in nam razdelili spominska darila, ki jih je za to priložnost pripravila Občina Cirkulane. Predsednik Zveze Marjan Meglič se je na koncu zahvalil organizatorjem in vsem nastopajočim.
Ivan Liponik
Št. 6, november 2017
I 3
Z MA k KO VC EV
16. oktober, evropski dan oživljanja
Evropa 16. oktobra obeležuje dan oživljanja. Letos smo se prvič pridružili temu dnevu tudi v naši občini. Članici ekipe prve pomoči OORK (Občinske organizacije Rdečega križa), predsednica OORK Valerija Šmigoc in vodja ekipe prve pomoči Nina Prelog, sta pred trgovino Špic market predstavljale oživljanje, predvsem uporabo defibrilatorja (AED). Letošnji dan oživljanja je potekal pod geslom »Vsakdo lahko reši življenje«, s katerim se skuša poudariti pomen slehernega očividca za preživetje sočloveka. Nenaden srčni zastoj je namreč eden izmed pogostih vzrokov smrti v razvitih državah. Tako je tudi pri nas v Sloveniji, saj srčni zastoj vsako letodoživi okoli 1600 ljudi, veliko pa jih umre, ker mimoidoči ali očividci ne znajo pomagati. Prav zato so predstavitve na javnih mestih, da bi se ljudje pravilno odzvali in pomagali z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja rešiti življenje. Takojšen začetek oživljanja namreč do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju.
Glavni nosilec aktivnosti ob evropskem dnevu oživljanja je bil Slovenski rea-nimacijski svet v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, medijskim partnerjem Valom 202 in z vsemi ostalimi mediji. V naši občini imamo dve ekipi prve pomoči:
Pred s tavnici ekipe prve pomoči RK, predsednica OORK Valerija Šmigoc in vodja ekipe RK Nina Prelog	Šolarji se seznanjajo z osnovami oživljanja
ena deluje v okviru Civilne zaščite, druga v okviru Občinske organizacije Rdečega križa. Člani obeh ekip so že v lanskem letu predstavljali oživljanje in uporabo defibrilatorja (AED) po vaseh v gasilskih domovih. Nadaljevali bodo tudi v prihajajočih zimskih dneh. Povabljeni ste, da se udeležite predstavitev.
Marija Prelog
Ponujamo široko paleto medicinskih pripomočkov na naročilnico.
ViL»/

Mlinska cesta 1A, Ptuj GSM: 070 74 99 73 e-mail: ¡nfo@novareha.si Tel/Fax: 02 782 01 06 Servis: 070 40 77 79 www.novareha.si
4 |
Št. 6, november 2017
UST VL iVlAKKOVTJf-y
Srečanje članov OZVVS Ptuj in pohod po poteh dogodkov iz leta 1991 v občino Markovci
Pohodniki, člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj praznujemo svoj dan v spomin na 30. september leta 1991, ko smo na Ptujskem prevzeli še zadnji objekt, ki ga je nadzorovala JLA, to je vojašnico na Ptuju. V počastitev tega praznika pripravimo srečanje članov in njihovih partnerjev. Letos smo to pripravili v soboto, 30. septembra, ko smo se zbrali pred Osnovno šolo Mladika na Ptuju, kjer nas je pozdravil ravnatelj Bogomir Širovnik, ki je tudi naš član. Ogledali smo si razstavo "Vojna za Slovenijo 1991", ki smo jo pripravili za učence OŠ. Po ogledu smo izvedli pohod ob nabrežju Ptujskega jezera do markovske občine.
Pred sedežem Občine Markovci nas je prijazno sprejel podžupan g. Franc Kostanjevec, ki je tudi naš član. Župan g. Milan Gabrovec se nam je opravičil zaradi obveznosti. Podžupan nam je na kratko predstavil občino in nas popeljal na ogled zanimive etnografske zbirke, ki je razstavljena v prostorih občine, nato pa smo se zadržali na krajšem sprejemu in obujali spomin na dogodke iz leta '91. V imenu udeležencev se je gospodu Kostanjevcu zahvalil predsednik OZVVS Ptuj gospod Vlado Žgeč in mu v spomin na srečanje podaril naš zbornik "Ptuj in leto 91" s posvetilom. Dan smo zaključili z družabnim srečanjem.
Vlado Žgeč, predsednik
Št. 6, november 2017
I 5
Z MAKKOVCEV
OBVESTILO OBČANOM
Spoštovani občani in občanke,
spet je prišel zimski čas in z njim pričetek kurilne sezone. Potrebno je pregledati dimnike in vse kurilne naprave, predvsem tiste na drva. Za vse to poskrbijo dimnikarji. Naša dolžnost je, da delujemo preventivno: v kurilnih napravah ne kurimo plastike, oblek in drugih neprimernih predmetov ter stare navlake. Vse našteto sodi na deponije za zbiranje smeti. Lahko smo ponosni, da imamo v naši občini zbirno mesto za smeti in da nam jih ni treba voziti na Ptuj.
Potrebno se je držati vsega zgoraj naštetega. S tem bomo ohranili čisto okolje, verjetnost, da bi prišlo do samovžiga saj, bo manjša, posledično ne bo dimniških požarov. Ob vsem tem pa je najbolj pomembno to, da bomo ob večerih dihali svež in čist zrak.
Opozoril bi vas rad tudi na Zakon obvezni uporabi javljalnika, ki je v veljavo vstopil z letošnjim letom. Napravo javljalnik ogljikovega monoksida (dima) imejte montirano na mestih, kjer uporabljate kurilne naprave, ki zajemajo zrak iz prostora, ter v kuhinjah pri napah.
Ivan Golob, poveljnik Civilne zaščite občine Markovci
MALICE
PON-PET
10 ~14h

zabava z
iSAuf çcbcto
£0-041,
Oglašujte v Listu iz Markovcev!
Döing vJifrga oglasi v vukö gospodinjstvo obiini* Markovti.
CENIK OGLASNEGA PROSTORA	
-zadnja Stran ovitka	250.00 EUR
-t/l notranja stran	1 SO, OD EUR
- 2/3 notranje štreni	11 0,00 EUR
-1/2 notranje strani	00,00 EUR
- 1/3 notranje strani	60,00 EUR
- l/J notranje strani	40,00 EUR
- vizitka	20r0Q EUR
Spoštovani bralci in oglaševalci,
v ceniku oglaševanja v LiiUi \z Markovcev še vedno veljav 1-1-1 gratii, torej enega plačat«, enega dobite ZASTONJ.
UredniSki odbor
Obisk senegalske delegacije v Markovcih
Sprejem pri županu občine Markovci Milanu Gabrovcu
Foto: osebni arhiv
Zavod most povezave Evropa-Afrika-Ptuj sta v septembru obiskala g. Biram Faye, pomočnik predsednika države Senegal in direktor agencije za energetiko na vladi Senegal, in g. Seydou Sane, podžupan glavnega mesta južnega Senegala in hkrati tudi predsednik velikega nogometnega kluba Casa Sport v Senegalu.
Z našo predhodno senegalsko delegacijo smo navezali stik z NK Bukovci. Bili so zelo navdušeni nad prijaznostjo vodstva kluba, zato so se tudi dogovorili o nadaljnjem športnem prijateljstvu. Kljub temu da je NK Casa Sport Senegal zelo velik in močan klub, jim prijateljstvo z NK Bukovci veliko pomeni. Iz tega razloga smo tudi s sedanjo delegacijo obiskali nogometno tekmo NK Bukovci in se sestali z vodstvom. Nogometni klub Bukovci je bil povabljen na prijateljsko tekmo v Senegal, Senegalci pa bodo prav tako vrnili obisk. V našem Zavodu smo imeli na obisku že kar nekaj senegalskih delegacij z ministri. Po obisku pri županu marko-vske občine so izrazili željo, da se želijo z občino Markovci tesneje povezati na področju kulture, športa in turizma. Senegal je na tem področju zelo bogata država.
Prepričani smo, da lahko s povezavo med občino Markovci in Senegalom ustvarimo izjemno prijateljstvo na vseh področjih.
Ivica Ličen in Idrissaa Wade, direktorja zavoda
Novi organi upravljanja v Turističnem društvu Občine Markovci
Turistično društvo občine Markovci je na letošnjih rednih volitvah imenovalo nov upravni odbor in predsednika društva g. Franca Brodnjaka, ki je bil ustanovni predsednik. Društvo je vse skozi zelo dejavno, saj predstavlja našo občino doma in v tujini in s tem pripomore k prepoznavnosti in pojavnosti. Več o našem delu in projektih najdete na spletni strani društva (www.td-markovci.si).
V poletnih dneh smo se udeležili 10. rimskih iger na Ptuju. Člani smo prav tako obiskovali in ocenjevali naše domačije in urejenost njihovih okolic. 2. septembra smo se udeležili 17. svetovnega festivala praženega krompirja v Velenju. V oktobru smo izvedli strokovno ekskurzijo članov društva. Odpravili smo se v Srbijo (Banja Koviljača, Sunčana Reka).
Tudi do konca leta bomo delovni, saj ustvarjamo in pripravljamo novo zloženko o občini Markovci.
Ivan Golob
6 |
Št. 6, november 2017
UST IZ iVlAKKOVTJf-y
Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane
Podmladek RK iz osnovne šole s prostovoljkami OORK in župnijske Karitas
V ponedeljek, 16. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan hrane. Rdeči križ Slovenije že 17. leto zapored sodeluje v tej mednarodni kampanji, ki smo jo poimenovali »Drobtinice«. Tako je podmladek RK v Osnovni šoli Markovci že 6. leto zapored organiziral ta vseslovenski projekt Drobtinice, ki predstavljajo prispodobo za kruh, ki je osnovnega pomena za naše življenje. Cilj akcije je zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki so namenjeni plačilu toplih obrokov socialno ogroženih šolarjev. Poleg kruha so šolarji ponujali še zelenjavo in sadje. Podmladku RK so pomagali učitelji, člani OORK, župnijska Karitas in Društvo podeželskih žena občine Markovci.
Stojnice so bile kot že tradicionalno postavljene na petih mestih po občini: pred trgovino Špic Tuš market v Markovcih, pred Mercatorjem v Markovcih in Bukovcih ter pred mesarijo Spirala in trgovino Natura v Stojncih. Za donacije kruha, pekovskih izdelkov, zelenjavo in sadje so članice podeželskih žena, članice OORK in Karitasa prosili pekarne in trgovine ter občane. Letos se je zbralo 810 €. Obiskovalce, ki so se ustavili ob stojnicah, so osveščali, kaj pravzaprav predstavljajo, saj jih večina ni vedela, da je 16. oktober svetovni dan, ki je posvečen hrani. Dan je namenjen tudi ozaveščanju širše javnosti o problematiki nepravilne prehrane naših otrok in prevelike količine hrane, ki se zavrže. Večina se jih je zelo pozitivno odzvala.
Naši stari starši nam danes pripovedujejo, kako spoštovan in zlata vreden je bil nekoč kruh. Če ti je kos kruha padel na tla in je bil umazan, si ga poljubil in ga potem dal na stran ali pa si ga počistil in pojedel. Danes imamo mnogo vrst kruha in sploh ne vemo, katerega naj kupimo in kateri je boljšega okusa ...
DROBTINICE
V soboto, 14. oktobra, so v naših vaseh potekale "Drobtinice". Učenci osnovne šole Markovci, ki smo priključeni k Rdečemu križu in Karitasu, smo stali ob stojnicah ter ponujali izdelke in pridelke za pomoč družinam v stiski. Zbirali smo prostovoljne prispevke. S to akcijo želimo seznaniti o potrebi hrane za vse, zlasti za tiste, ki so je najbolj potrebni. Vse skupaj se je odvijalo od 8.00 do 12.00 ure. Ljudje v naših krajih so zelo dobrosrčni. Zavedajo se, da je pomoč zmeraj dobrodošla. Mi na stojnici v Bukovcih pri prodajalni Mercator smo zbrali največ denarja. Ponujali smo korenček, mesne izdelke kmetije Ci-merman, solato, domače rezance, jajca, peteršilj, kruh ... Vsako leto se že veselim tega dneva, saj zelo rada pomagam ljudem.
Sara Merc, 7. r
Podmladek RK se zahvaljuje vsem donatorjem za njihove prispevke, saj brez njih ne bi bilo mogoče izvesti Drobtinic, ter podjetju Han d.o.o. in seveda vsem obiskovalcem stojnic.
Marija Prelog
Foto: Marija Prelog
Št. 6, november 2017
I 7
LISTU' IZ MARKO VCEV
Jesenska kmečka opravila v vrtcu
Priprava na trebljenje buč
Jesen je potrkala na vrata z različnimi opravili. V Vrtcu Markovci smo jo z veseljem sprejeli in se zavzeto lotili spravil njenih dragocenih plodov. Letošnji Teden otroka smo namreč namenili ohranjanju tradicije, in sicer obujanju starih običajev iz časov naših babic in dedkov. Svoje spretnosti smo preizkusili v različnih kmečkih opravilih. Za spravilo pridelkov nismo potrebovali traktorja ali kombajna, ampak le spretne roke in dobro voljo.
Otroci iz skupin Klobučki, Palčki, Lunice in Oblački so se lotili pobiranja krompirja. Res so njihove ročice še premajhne za izkopavanje z motiko, vsekakor pa so dovolj spretne za ročno pobiranje krompirja.
V	skupini Cofki smo se posvetili kožuhanju, enemu najpomembnejših jesenskih kmečih opravil, ki je v preteklosti lepšal večere na kmetijah. Kmetje so koruzo najprej ročno potrgali, jo spravili v skedenj in jo ob večerih pokožuhali. To je bil vesel dogodek, veselica za različne generacije. Tudi Cofki smo odšli na bližnjo njivo in se trudili s trganjem koruze. Veliko bolj spretni kot pri trganju smo bili pri njenem kožuhanju. Ob koncu smo bili zelo zadovoljni s svojim trudom, saj smo obdelali skoraj ves del njive, ki nam je bil namenjen.
Zvezdice so se lotile ročnega trebljenja buč, ki je zagotovo bolj zamudno, kakor današnje strojno delo. Otroci so vzgojiteljice presenetili s svojo zavzetostjo in kupčkom iztrebljenih semen. Balončki so luščili fižol. Starejši otroci iz skupin Smeški in Sončki so na svoje rame naložili grablje in v bližnji okolici pograbljali odpadlo jesensko listje.
Tako smo se otroci in vzgojiteljice vsaj za en dan preselili v čas, ko še ni bilo sodobne kmetijske mehanizacije in so bila kmečka opravila skorajda praznik, ob katerem so se ljudje družili, veselili in krepili medsebojne vezi ob nudenju sosedske pomoči.
V	Tednu otroka smo ob spoznavanju običajev peli ljudske pesmi, ustvarjali male umetniške izdelke iz jesenskih plodov, si ogledali dramatizacijo pravljice Razbita buča in se igrali igre naših babic in dedkov.
Hvala vsem, ki ste sodelovali ali s pridelki omogočili izvajanje dejavnosti.
Petra Zorko
Trganje in kožuhanje koruze
Grabljanje listja
Luščenje fižola
Pobiranje krompirja pri najmlajših
8 |
Št. 6, november 2017
UST VL iVlAKKOVTJf-y
Čuječnost in vzgoja
V oktobru smo v organizaciji OORK in župnijske Karitas gostili dr. Evo Škobalj, ki nam je predstavila njeno najnovejšo knjigo z naslovom Čuječnost in vzgoja.
Dr. Eva Škobalj je rojena leta 1967 v Mariboru, kjer živi in dela še danes. Kot profesorica španskega jezika je zaposlena na Prvi gimnaziji v Mariboru. Po končani srednji šoli je nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala etnologijo in španski jezik. Leta 2004 je opravila magisterij s področja kulturne antropologije in leta 2012 pridobila naziv doktorice znanosti na Oddelku za romanske jezike. Knjiga, ki jo je predstavila, je njena tretja izdana knjiga (spremna beseda knjige).
"Namenjena je vsem, ki želijo spoznati učinke in dobrobit čuječnosti v vsakdanjem življenju, medsebojnih odnosih, službi, vzgoji ... Brez usmerjene pozornosti je nemogoče stopiti v globino katerega koli problema ter ga videti in razumeti v celoti. Prav to, razumevanje problema, je pogoj, da najdemo optimalno rešitev. Knjiga je namenjena vsem generacijam: otrokom, staršem, starim staršem, učiteljem in vsem, ki v kakršnikoli obliki delajo z ljudmi. Kako mladino prepričati, da vzljubi znanje? Kako jih motivirati brez prigovarjanja in pridig, da bodo vedeli, kaj hočejo in da bodo dosegli svoje cilje? Knjiga je nastala na podlagi izkušenj in dolgoletnega uspešnega dela z mladimi. Temelji na navdihujočih življenjskih zgodbah, ki povzemajo pomen čuječnosti pri vzgoji in razvoju osebnosti. Te zgodbe so resnične in se tudi najlažje dotaknejo naše notranjosti. Svet zgodb prinaša navdih, ta pa razumevanje in najbolj optimalno ravnanje v danem trenutku," nam je povedala dr. Škobaljeva in nam predstavila nekaj njenih šolskih izkušenj s svojimi dijaki, ki jih opisuje tudi v svoji knjigi.
Kaj je čuječnost? "O čuječnosti govorimo, kadar želimo opisati točno določeno notranje stanje človeka. To lahko opišemo kot notranjo budnost, zbranost in zmožnost koncentracije in osredotočenja. Čeprav je beseda čuječnost že od nekdaj v slovenskem besedišču, se je v vsakodnevni komunikaciji redko uporabljala. Dejstvo je, da čuječnost dandanes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej, pa naj bo to v šolah, vrtcih, na fakulteti, v bolnišnicah, domovih za ostarele, v gospodarstvu ., pravzaprav povsod, saj je kot zdravilo na zahteve sodobnega sveta, kjer prevladujejo naglica, stres, zahteve ... Seveda je zelo pomembna tudi za družine in osebne odnose. Čuječnost je sposobnost vsakega človeka. Na voljo je precej tehnik in metod, s katerimi razvijamo čuječe zavedanje," nam je pojasnila predavateljica. Tehniko dihanja, pozornosti vdiha in izdiha smo poskusno izvedli tudi slušatelji. Ugotovili smo, da smo le nekaj sekund osredotočeni na dihanje, potem nam misli že pobegnejo drugam. Raziskave so pokazale, da redno izvajanje tehnik čuječnosti posameznikom pomaga priti do globoke izkušnje notranje mirnosti, dobrega počutja in višjega vrednotenja samega sebe. Tako se otresemo stresa, tesnobe in depresije.
Če želite spoznati in preizkusiti različne tehnike čuječnosti, jih najdete na spletu (Youtube). Knjiga je vsekakor vredna branja, saj nas popelje v razmišljanje samega sebe oziroma našega življenja.
Dr. Eva Škobalj, avtorica knjige Čuječnost in vzgoja
Marija Prelog
Jesenski pohod po Halozah
Dobro sodelovanje med vrtcem in starši je zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na vsestranski razvoj otroka in na njihovo počutje v vrtcu. Za uspešno vzgojno delo je pomembno, da se vzgojni funkciji družine in vrtca čim bolj povezujeta in prepletata.
Sodelovanje s starši je ključnega pomena za razvoj osebnosti otrok na mentalnem in osebnostnem nivoju. Sodelovanje vrtca s starši povečuje tudi občutek varnosti pri otrocih, izboljšuje otrokovo samospoštovanje, povečuje njegova pričakovanja in razvija pozitiven odnos otroka do vrtca.
V vrtcu Markovci organiziramo veliko srečanj, prav tako pa v vzgojno-izobra-ževalni proces vključujemo starše. Veliki poudarek dajemo prav neformalnim oblikam sodelovanja.
Tako smo v mesecu oktobru pripravili srečanje pod naslovom »Jesenski pohod po Halozah«. Skupaj s starši, babicami, dedki, bratci, sestricami .. smo se odpravili po haloški planinski poti do cerkve sv. Ane. Zbrali smo se pri tovarni ADK v Do-lanah. Pot nas je vodila po asfaltni cesti med vinogradi. S skupnimi močmi smo prišli do vrha, kjer nas je čakala zaslužena malica. Ob prekrasnem razgledu na našo občino smo se posladkali s sladkimi kostanji.
Skupaj smo preživeli lep jesenski popoldan. Želimo si še več podobnih srečanj v naravi ter med dobrimi ljudmi. „Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi." (Tone Pavček)
Sonja Ambrož Zelenik
Št. 6, november 2017
I 9
%
Z MAKKOVCEV
Nekaj
zanimivosti o trgatvi
V Halozah in Slovenskih goricah ter Prlekiji grozdja ne trgajo. Tukaj torej ne govorimo o trgatvi, ampak o »braju«. To opravilo je za vinogradnike, v kolikor je trta dobro obrodila in je za povrh bilo še lepo vreme, pravi praznik in veselje v gorici. Priprave za ta dogodek so se tudi nekoč pričele že teden prej. Prisluhniti je treba vremenskim obetom, počistiti in zamočiti leseno prešo (kdor jo je imel ali pa se je moral naročiti pri lastniku), pripraviti in umiti ter zamočiti škafe in "puto« in umiti, kadi, sode »polovnja-ke« ... Nekoč so bili vsi ti pripomočki narejeni iz lesa, pa tudi berače si je bilo potrebno naprositi. Kjer je bil vinograd blizu preše, so »putarji« grozdje nosili v prešo, sicer pa v kadi na voz in ga običajno s konjsko vprego odpeljali do preše. S pomočjo trtnih škarij ali žepnega nožička so grozdje brali v škafe, putar pa ga je v puti odnesel na prešo ali pa v kadi na vozu. V pomoč pri hoji navkreber mu je bil lesen kol, na katerega je delal zareze za vsako odnešeno puto.
Na preši, »podu«, sta bila običajno dva možakarja, prešarja, ki sta, v kolikor niso imeli mlina za mletje grozdja, z nogami »mučkala-tretala« grozdje, ga nato nalagala v leseno kletko ali v obroče, ga na koncu pokrila z vrati, »dvermi«, in na njih naložila »pejiče«, na njih pa »buho«. S pomočjo »riglov« in »prešpana«, na katerem je betonski kamen kot utež, je počasi začel teči sladek mošt, ki se je običajno stekal v kad pod "podom". Ko se je "prešpan" zravnal, so ga pri vretenu dvignili, »so šli po verigo«, in na zadnjem delu dodali dodaten »rigel«. Iz kadi so mošt s pomočjo »žehtarja« znosili v klet in s pomočjo »lakence« vlivali v sode »polovnjake« (polovnjak je sod, v katerega gre okrog 300 l vsebine) na vretje.
Nekako tako je bilo nekoč, danes pa se priprave ne razlikujejo kaj dosti, a je »tehnologija« precej drugačna, pa tudi prijatelje, znance in »žlahto« oz. sorodnike se pravočasno obvesti, da so na voljo za vesel in prijeten družabni dogodek, ki se mu reče »braje«. Lesene pripomočke so v večini zamenjali plastični, preše so hidravlične, posoda za vino je iz nerjaveče pločevine, edino učinek prekomernega pitja vina je ostal popolnoma enak, kot je bil njega dni.
Ignac Habjanič
Že 20. prireditev Vesela jesen
»Vino so sončni
žarki, ki jih povezuje voda.«
Galileo
Martinovanje je eden najbolj priljubljenih slovenskih praznikov in tudi v Kulturnem društvu Bukovci se vsako leto zberemo in se na nek način zahvalimo za letino, ki smo je deležni skozi leto. Letos smo občane, skupaj z Občino Markovci, medse povabili v petek, 10. novembra. Martinovo je sicer praznik mladega vina in dan, ko se mošt spremeni v vino ter po starih izročilih naj bi se to zgodilo točno 11. novembra, ob 11 uri in 11 minut. Slovenija je med srečnimi narodi, ki ima svoje vinogradništvo. Vino je zato naša dediščina, gospodarska in kulturna. Ta dediščina nas zavezuje k spoštovanju izročila. Letos smo klopotec v Repiščah pospravili že teden dni prej in s tem simbolično pričeli s praznovanjem martinovega. V sklopu prireditve so istočasno potekale tudi otroške delavnice, kjer so otroci izdelovali jesensko dekoracijo in z izdelki obogatili in popestrili prireditveni prostor.
V kulturnem programu so sodelovali Mejaši iz Repišč, Jurovski fantje iz Vidma, Hišni ansambel društva upokojencev Markovci, moški pevci KD Bukovci in Ženska pevska skupina Florina, prav tako članice KD Bukovci. Krst mošta je opravil farni župnik Janez Ma-učec. Prireditev je obiskal tudi župan Občine Markovci g. Milan Gabrovec, ki se je dosedanjemu kletarju Stanku zahvalil za vsa vabila na prireditve, ki so potekale in novemu kletarju zaželel veliko uspehov in dobre volje.
Vinski ključ je letos prevzel Franc Njegač, ki obljublja, da bo dobro skrbel za vino in nas čim večkrat povabil v svojo klet. Ob koncu programa so nas gospodinje razveselile s slanimi prigrizki in večerjo, kletarji pa so poskrbeli, da na mizah ni zmanjkalo rujne kapljice. Društvo se ob tem zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve. - od delavnic do pospravljanja. Posebej pa se letos zahvaljujemo va-ščanom iz Repišč, da so nas počastili s svojim obiskom. Naj omenim, da so va-
ščani pomagali pri pohodu, postavitvi klopotca, pospravljanju klopotca in na koncu še sodelovali v našem programu. Vzorno in zgledno sodelovanje, ki je zrastlo zgolj po pogovoru dveh oz. treh mož iz vasi z dosedanjim kletarjem.
S prireditvijo Vesela jesen svoja vrata ponovno odpira vaška knjižnica. Ta je odprta ob sredah od 17. do 18. ure. Lepo vabljeni!
Patricija Majcen
10 |
Št. 6, november 2017
LIST IZ iVIAKKO/CliV
Martinovanje pri VEPOSU v Novi vasi
Že 22 let se vsako leto pri Janku Strelecu v Novi vasi na martinovo zberejo prijatelji, znanci, poslovni partnerji in ljudje dobre volje. Ob blagoslovitvi se mošt spremeni v pravo vino, slišati je ubrano pesem markovskih pevcev in druženje je ob dobri volji vseh domačih, ki to pripravijo zares veselo. Tudi letos je bilo tako.
IP
Foto: Marijan Petek
Kar dve ekipi na gasilsko državno tekmovanje
Pionirke PGD Bukovci bodo že sedmič ime društva lahko ponesle na državno tekmovanje. Na fotografiji z mentorico Saro Kostanjevec in pomočnikom Gregorjem Kraljem ter Valerijo Fišinger.
V začetku meseca oktobra je v Ormožu, na novem gasilskem poligonu, potekalo dvodnevno tekmovanje v organizaciji Gasilske zveze Ormož in Gasilske regije Podravje. Na tekmovanju je nastopilo kar 98 ekip iz 14 gasilskih zvez v Podravju. V soboto je potekalo tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, kjer je tekmovalo 60 ekip, v nedeljo pa so svoje pokazali še člani in članice kategorij A in B ter starejši gasilci in gasilke; skupno 38 ekip.
Za ekipe iz gasilskega poveljstva Markovci je bila odskočna deska za sodelovanje na tem-regijskem tekmovanju, tekmovanje OGZ Ptuj, ki je letos potekalo v mesecu juniju v Borovcih. Tako se je s prikazanim in s športno srečo uspelo na regijsko uvrstiti kar trem ekipam. Pionirkam PGD Bukovci in PGD Stojnci ter pionirjem PGD Borovci.
Tako veliko ter pomembno tekmovanje je zahtevalo od mladih tekmovalcev veliko priprav in vaj. Vsaka tekmovalna enota je morala izvesti 3 vaje. Vaja z vedrovko, prenos vode ter korakanje. Mladi gasilci so pokazali svoje znanje in spretnost in ponovno se lahko pohvalimo da imamo v GPO Markovci regijske prvakinje ter podrprvakinje. Pionirke PGD Bukovci so zmagale v svoji kategoriji ter so tako že sedmič ponesle ime svojega društva na veliko državno tekmovanje. Takoj za njimi so bile pionirke PGD Stojnci, ki pa se na državno tekmovanje uvrščajo prvič. V tej kategoriji je skupno nastopilo 11 tekmovalnih enot.
Pionirke PGD Stojnci so se z osvojenim 2. mestom uvrstile na državno tekmovanje, na fotografiji skupaj z mentorico Štefko Slanič in predsednikom Dejanom Zemljaričem.
Pionirji PGD Borovci so osvojili odlično 11. mesto, na fotografiji skupaj z mentoricama Majo Črešnik in Ines Strelec.
V kategoriji pionirjev je bila konkurenca višja, saj je tekmovalo kar 25 enot. Kljub mladim letom pionirjev PGD Borovci so odlično in dosledno zastopali svoje društvo ter dosegli 11.mesto. Prav vsa društva katera vzgledno vzga-
jajo svoj mladi kader imajo zagotovljeno prihodnost. Tega se zavedamo tudi v MK OGZ Ptuj kjer jih spremljamo in spodbujamo. Vsem tekmovalcem in mentorjem iskrene čestitke ter veliko tekmovalnega duha in športne sreče
prihodnje leto na državnem, katero bo v mesecu juniju.
Janko Fišinger, Patricija Majcen
Št. 6, november 2017
I 11
LISTU' IZ MARKOVCEV
»Zvonov melodijo nosi veter v pozdrav«
20 let Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon
Zvonovi so v soboto, 28. oktobra, zvonili v čast 20-letnemu delovanju Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Veter je z njih melodijo vabil v staro telovadnico Osnovne šole Markovci, kjer se je razlegala pesem iz grl pevcev, katerih delo je bilo nagrajeno z Gallusovimi značkami.
Vrstila so se leta, notni material se je kopičil, menjali so se člani in menjalo se je vodstvo, osnovni namen društva pa je ostal enak vse do danes. To je želja po druženju in skupnem glasbenem ustvarjanju. Pesem člani društva v vseh teh letih prenašajo med ljudi na koncertih in prireditvah v domači občini in tudi drugod po Sloveniji in tujini. Glasba jim daje prostor, da se izrazijo in sežejo tudi po višje ležečih ciljih. Posamezne sekcije društva se namreč vsa ta leta redno udeležujejo revij pevskih zborov, kjer so se nekatere uvrstile na regionalno in tudi državno raven, vse
»Brez Darka Meznariča danes Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon ne bi bilo to, kar je.« Foto: Videosekcija Akcija!
"Naj rod naš še dolgo živi!" je donelo po dvorani.
t i u
Foto: Videosekcija Akcija!
12 |
Št. 6, november 2017
UST VL iVlAKKOVTJf-y
Komorni zbor Glasis prepeva že 5. sezono.
Foto: Videosekcija Akcija!
Mladi so jamstvo za bodočnost društva.
pogosteje pa zbori v domače kraje prinašajo zlata priznanja iz zborovskih tekmovanj po Sloveniji in tujini. Društvo je v dvajsetih letih zrastlo ne samo po številu članov, ampak tudi po kakovosti svojega ustvarjanja. Za dvajset let več kot uspešnega delovanja je Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) društvu podelil jubilejno priznanje, ki ga je predsednici Maji Kostanjevec predala vodja območne izpostave JSKD Ptuj, gospa Iva Ferlinc.
Od 19. stoletja in vse do danes se v Markovcih pri svetih mašah razlega ubrano petje Mešanega cerkvenega zbora sv. Marko. Na ta praznični dan smo se spomnili vseh tistih, ki so kdaj stali pred zborom in ga vodili po poti uspeha. Pod vodstvom zdajšnje zborovodkinje Alenke Domanjko Rožanc so pevci na slavnostnem odru povzdigovali duše k Bogu, v roke pa so vzeli tudi note ljudske skladbe Dajte, dajte.
Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček se je dvajsetemu rojstnemu dnevu društva poklonil z venčkom skladb cerkvenega leta. Vanj so vpletli kar nekaj refrenov skladb, kar priča o njihovem raznolikem in plodnem delu. Na oder so stopili tudi nekateri člani, ki se, preoblečeni v svete tri kralje, v mrzli noči podajo od hiše do hiše. V zadnjih letih so se jim pred svečnico pridružila še dekleta, ki ohranjajo svečniško pesem. Za ta poseben večer so združili ljubezen do slovenske ljudske pesmi in skupaj stopili na oder.
Veselje do petja ohranjajo tudi pevci Cerkvenega pevskega zbora Jutranja
Foto: Videosekcija Akcija!
zarja, ki pod taktirko Mitja Kostanjevca prepevajo ob prvih nedeljskih svetih mašah, ob jubileju pa so se predstavili tudi s posvetno skladbo.
Za zlata priznanja, ki se kar stekajo v društvo, je zaslužen tudi Komorni zbor Glasis, ki se je odločil, da bo posegel po zahtevni zborovski literaturi. Čeprav v društvu deluje najmanj časa, 5. sezono, je njegovo delovanje veliko doprineslo k ugledu domačega društva.
Ujete trenutke iz preteklih nastopov, koncertov in glasbenih taborov so na filmsko platno prelili člani video sekcije Akcija!. Ob posnetkih se je po-točilo nekaj solzic smeha in nostalgije. Praznovalo je društvo kot celota in praznovali so tudi posamezni člani, ki so prispevali k njegovemu razvoju in puščali svoje sledi z dolgoletnim petjem v zborih, ki ga sestavljajo. Ves trud in ure, preživete v prostorih društva, vsak vdih in izdih tonov, ki so se združevali v čudovite melodije, so bili nagrajeni z Gallusovimi značkami. Te je JSKD podelil vsem tistim, ki v zboru delujejo več kot pet let in jih obarval v bronasto, srebrne so bile podeljene tistim, ki prepevajo več kot deset let, v zlato pa so se odeli tisti, katerih petje že več kot 15 let napolnjuje dvorane in srca ljudi. Najžlahtnejše so bile podeljene pevcem z najdaljšim stažem, ki si prejeli častne Gallusove značke.
Šest sekcij in več kakor sto članov bi ne moglo na ta večer ponosno stopiti na oder, ko ne bi leta 1997 prišlo do ideje o ustanovitvi društva. Za to je zaslužen Darko Meznarič, ki je kar 16 let
Iz arhiva je razvidno, da cerkveni zbor kot nosilec dejavnosti v društvu od svojega nastanka v 19. stoletju ni nikdar prenehal delovati. Zbor je že takrat imel priznane zborovodje - skladatelja Josipa Kegla in Franca Blažiča, ki sta znatno prispevala k razvoju cerkvenega petja v slovenskem prostoru.	Foto:
Videosekcija Akcija!
predsedoval društvu in je nepogrešljiv rani, ko je stotero grl združeno zapelo
člen pri oblikovanju, spodbujanju in ohranjanju kulture v markovski občini. S podelitvijo naslova 'častni član Kul-turno-umetniškega društva Markovski zvon' so se mu člani društva zahvalili za opravljeno delo. "Naj rod naš še dolgo živi!" se je na koncu razlegalo po dvo-
Markovsko in s tem odprlo pot, po kateri bo Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon stopalo do naslednjega velikega jubileja.
Staša Meglič
* *
KUD KULTURA KOMORNI ZBOR KOR

Sprehod skozi zlate čase slovenske popevke.
Gost večera: Oto Pestner
Nedelja, 26. november 2017, ob 17:00 uri v ve č namenski dvorani ob č ine Markovci
Vstop je prost.
Št. 6, november 2017
I 13
%
LISTI 17 MARSOVCEV
Marjanca Hari, dr. stomatologije, se že 25 let ukvarja z osveščanjem prebivalstva o uravnoteženi zdravi prehrani.
Uravnoteženo zdravo prehranjevanje
Foto: Marija Prelog
V septembru se je pričel jesensko--zimski sklop predavanj v organizaciji Rdečega križa in župnijske Karitas o osve-ščanju kvalitete življenja naših občanov in tudi širše.
Septembrsko predavanje je bilo namenjeno uravnoteženi prehrani. Predavala je upokojena zobozdravnica Marjanca Hari, ki se že vrsto let ukvarja s proučevanjem zdravega načina prehranjevanja. Izvaja tudi delavnice in kuharske tečaje. "Zdravje ni samo odsotnost bolezni. Nanj moramo gledati kot na življenjski stil, pri tem pa bi človek moral biti posebej pozoren na zdravo prehrano, na izogibanje stresu in sproščanje po napornem dnevu. Posvetiti se moramo tudi drug drugemu in graditi iskrene medsebojne odnose. Tako sta prehrana in življenjski slog dandanes ključna dejavnika zdravja človeka. Vse premalo se zavedamo, da hrana lahko deluje kot zaščitni faktor pred najrazličnejšimi boleznimi. Poskrbeti moramo za pestre in pogoste obroke," nam je povedala Hari-
jeva. Za uživanje hrane si moramo vzeti čas in se posvetiti le njej. Jesti je treba za lepo pogrnjeno mizo in brez motečih dejavnikov (telefon, televizija, časopis ...). Odvračanje pozornosti od hrane namreč zmanjšajo sposobnost nadzora vnosa prevelike količine zaužite hrane, saj možgani ne zaznajo občutka sitosti. Zelo pomembno je, da si hrano razdelimo na manjše obroke (od 1 do 5 obrokov na dan) ob približno enakih urah. Tako telesu zagotovimo stalen dotok hranil in preprečujemo napad lakote in prenaje-danja ter lažje vzdržujemo telesno težo. Ker živimo na podeželju in ima večina prebivalstva vrtove, je toliko lažje pripravljati jedilnike s čim več kombinacijami živil. Tako naj na krožniku prevladujejo živila rastlinskega izvora. Poleg zelenjave in sadja, ki vsebuje bogastvo vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin, so še posebej priporočljiva polnozrnata žita in različne kaše, ki so koristne za urejeno prebavo. Živila živalskega izvora so dober vir beljakovin in drugih hranil, vendar pa
vsebujejo tudi maščobe, posebej nasičene. V različnih življenjskih obdobjih ter življenjskih slogih imamo tudi različne prehranske potrebe. Tako je pomembna prehrana nosečnic in doječih mater, dojenčkov, otrok, predšolskih, šolskih in mladostnikov, odraslih in starostnikov.
Po predavanju nam je Harijeva pripravila tudi degustacijo polnozrnatega
kruha, čičerikinega in kikirikijevega namaza, orehovo potico, sadne kroglice . Tako smo pokušali nekoliko drugačne okuse z več ali manj vsemi skupinami živil, ki jih človek potrebuje za uravnoteženo prehrano.
Marija Prelog
Ob dnevu spomina
med višje kakovosti
Župan občine Markovci Milan Gabrovec in podžupan Zvonko Črešnik sta položila venec ob Dnevu spomina na mrtve.
Dandanes imamo potrošniki možnost nakupa različnih živil. Vse bolj smo pozorni na način pridelave in kakovost živil, ki jih uživamo. Slovenija ima zelo majhno samooskrbo s hrano in po večini smo odvisni od uvoza živil. Takšna živila so pogosto izpostavljena dolgim transportnim potem, različnim načinom skladiščenja, toploti, svetlobi, kar lahko vpliva na njihovo kakovost. Splošno znano je, da se priporoča uživanje hrane iz domačega, lokalnega okolja, s čimer se ohranja tudi domače kmetijstvo. Pomemben del kmetijstva je čebelarstvo, njegov najbolj poznan in razširjen proizvod pa je med. V Sloveniji naravne danosti čebelarjem omogočajo pridelavo vrstnega medu. Ob upoštevanju dobre čebelarske prakse lahko čebelar pridela in ohrani kakovosten in varen med - takšnega, kot so ga proizvedle čebele. Čebelarji se vključujemo tudi v sheme kakovosti. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Kmetijski pridelki in izdelki, označeni z oznako ene izmed shem kakovosti, kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. Poznamo nacionalne in evropske zaščite s pripadajočimi simboli kakovosti. V Sloveniji poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja medu, priznane na evropskem nivoju: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Nekateri čebelarji se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu.
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo se prideluje na območju celotne države Republike Slovenije. Pod tem imenom najdete akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Je eden redkih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki ima v svojem imenu ime naše države. Prepoznate ga po nalepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti in serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost takšnega medu.
Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla se prideluje na širšem območju Kočevske. Pod tem imenom najdete gozdni, smrekov, hojev in lipov med. Kočevski gozdni med prepoznate po enotni nalepki in logotipu Združenja Kočevski med ter po nacionalnem in evropskem simbolu kakovosti.
Kraški med z zaščiteno označbo porekla se pridobiva na območju Krasa v Republiki Sloveniji. Pod zaščitenim imenom Kraški med najdete akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med ter med divje češnje, rešeljike in žepka. Kraški med prepoznate po nalepki s serijsko številko in nacionalnim zaščitnim znakom ter po prelepki, na kateri je označen evropski simbol kakovosti.
Z nakupom medu, ki je vključen v shemo kakovosti, je potrošniku zagotovljena višja kakovost in natančno znano poreklo pridelave. Med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj, je 100 % proizveden v Sloveniji oz. na določenih geografskih območjih znotraj Republike Slovenije. Zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru kakovosti. Med višje kakovosti lahko kupite pri čebelarjih, ki so vključeni v kakovostne sheme. Najdete jih na seznamu, ki je prosto dostopen na novi spletni strani www.okusi-med.si. Na tej spletni strani so na voljo tudi dodatne informacije o vseh treh shemah kakovosti. Izberite zase in svoje bližnje le najboljše!
Nataša Lilek
14 |
Št. 6, november 2017
POLICIJSKA
Od sedmih do treh,
od sedmih do treh
ves čas na nogah,
so prsti že težki
od puške v rokah.
Od sedmih do treh
že metki letijo,
saj policaji tatove lovijo,
po sreči celo za petami stojijo.
Ker jim vedno v polnem šprintu sledijo,
noge jih že potno bolijo.
Od sedmih do treh,
od sedmih do treh
oči se jim že solzijo,
jih žulji bolijo,
A če na koncu tatove ulovijo, od sedmih do treh pohvale letijo.
Marko Kovačec, 9. r.
PRAVLJICA TRIJE OREHI
Nekoč pred davnimi časi je živel reven mož, ki ni imel ne žene, otrok in nič kaj lepe ali bogate hiše. Še za pod zob je imel bolj malo. Vseeno pa je imel nekaj: imel je orehovo drevo, ki je vsako leto dobro obrodilo.
Imelo je najlepše orehe, kar jih je bilo v tisti deželi, zato jih je prodajal, da bi kaj zaslužil. Zaslužka je bilo bolj malo.
Nekega dne, ko je pobiral lepe debele orehe, je nenadoma zaslišal lep, nežen glas, ki mu je govoril: "Preštej vse orehe in vsaki deseti bo zlata vreden." Ker možakar ni imel veliko, je vendarle poskusil srečo. Res jih je preštel, bilo jih je trideset. Nato je odprl vsakega desetega.
Ko ga je odprl, je bil prvi oreh čisti bron, v drugem je bilo čisto srebro in v tretjem čisto zlato. Bil je zelo vesel, da se mu je zgodilo kaj takega. Te tri orehe je prodal kralju v zameno za trideset bronastih kovancev, za trideset srebrnikov ter za trideset zlatnikov. Tako je imel veliko denarja, ki ga je v njihovi vasici rad delil z drugimi, saj je drevo vsako leto obrodilo zlata vredne sadove. Nina Krošelj, 6. r.
Mala Groharjeva kolonija, Ško^a Loka 2017
Bil je 29. september 2017, ko smo se Eva Domanjko, Sonja Meško, učiteljica Olga Zorko in jaz že zgodaj odpravile v Škof o Loko. Najprej nas je učiteljica zapeljala na Ptuj, tam pa smo prestopile na avtobus. Pot je bila zelo dolga in naporna. Komaj smo čakale na malo aktivnosti, saj je bila naša glava še zmeraj v sanjah. Po triurni vožnji smo končno prispeli v Škof|o Loko, kjer smo si najprej odšle po material za izdelovanje naših slik. Zraven smo dobile tudi temnomodro majico z napisom Groharjeva kolonija. Minilo je nekaj minut in že smo našle prijetno lokacijo za izdelovanje: Hudičeva brv (most). Imele smo srečo, saj smo bile edine na tej prelepi lokaciji, drugi pa so raje ostali v mestu. Učiteljica mi je priporočala izdelovanje s tušem, s čemer sem se strinjala. Ustvarjala sem ob robu ceste ter gledala Hudičevo brv, medtem ko sta Eva in Sonja delali s temperami in sedeli na hudičevem mostu. Velikokrat so mimo prihajali ljudje in hvalili dela,
da me je postalo sram in bi se zato najraje skrila. Minilo je nekaj ur in naši trebuščki so začeli kruliti. Tako smo vse sestradane odšle na kosilo, kjer smo potešile našo lakoto. Po kosilu pa spet na delo. Ni bilo več veliko časa in učiteljica je vsaki priskočila na pomoč. Tako je naše delo bilo končano in bil je čas, da izdelke odnesemo v galerijo. Podpisale smo naša dela in jih fotografirale. Bil je čas za odhod in vsi smo odkorakali na avtobus. Bila sem žalostna, saj je bilo dne konec, obenem pa tudi vesela, saj sem ga doživela. Med potjo sem se pogovarjala z učiteljico Olgo, ki mi je predala par nasvetov o risanju in slikanju. Z Evo in Sonjo tega dneva ne bomo pozabile, saj smo preživele dan z učiteljico Olgo in se pri tem zabavale. Vita Peklar, 9. b
OKREŠELJ
ŽIGA GAJŠ, 4. a
Pek, ki peče kruh, včeraj prišel je iz hiše. Prišel za njim še ves je suh, mesar, ki samo klobase riše. Prišel je še velik kmet, k traktorju je voz imel pripet. Prišle so še štiri miši, da vidijo, kaj se godi pri hiši. So koline danes tu pri nas, preden nas prežene mraz. Kruh bo topel pek nam dal, zraven se bo vroč ocvirk podal. Jaka Lorbek, 4. a
Teta Roza
Teta Roza je prava groza, vsak njen ton zveni kot bonton. Niso je samo besede, le sede popije čaj, takšen je njen značaj. Teta Roza je ena sama proza, plava voda, teče lava. Čebela cela bela vesela leta, teta skriva svoja leta. V vodi stoji bosa, ko jo oblije rosa, nato zavpije:
"Te ribe niso zdrave, saj so iz reke Drave." Lana Podrenek, 4. a
Planinci so se odpravili na Okrešelj. Foto: Gregor Zmazek
V	soboto, 7. 10. 2017, smo se učenci izbirnega predmeta šport za sprostitev in zdrav življenjski slog odpravili na Okrešelj. Ob pol osmih smo zapustili avtobusno postajo. Po nekajurni vožnji smo prispeli v prekrasno Logarsko dolino, natančneje pod Okrešelj. Sitih trebuščkov smo se odpravili na pot do slapa Rinka in nato nadaljevali do vznožja slapa. Hodili smo ob strmih prepadih, pili izvirsko vodo
in se sladkali. Na vrh smo prisopli okrog dvanajst ure. Ko smo se do sitega najedli, smo se odpravili k domu gorske reševalne službe, kjer smo se preizkusili v športnem plezanju. Plezali smo po pravi skali, kar je v nas zbudilo veliko adrenalina. Po napornem vzponu na vrh smo se odpravili k avtobusu. Naredili smo tudi nekaj skupinskih fotografij, potem pa se odpravili domov.
Pohod na Okrešelj se nam bo za vedno vtisnil v spomin kot zelo dobra športna izkušnja. Blažka Horvat in Barbara Tement, 8. b
BESEDOVANJE
Če žival ima val, orka ima orkan. Če ribič poln je rib, je v kitari kit. Če čebela ni bela, je list poln glist, pes je es, peresnica iz peres je kulica kul. Matej Hrga, 4. a
Irena je samo ena. Zjutraj jo budilka budi, takoj odhiti na avtobus, ki zgleda kot avto z večjimi kolesi. Vidi dve kolesi in kar takoj odhiti k lesi.
Ugotovi, da to ni avtobus, ampak trolejbus, in si oddahne, da ni zamudila. Žan Habjanič, Jaka Godec, 4. r.
V	tej vasi živijo sami asi. Tam stoji hlev, ki čuva ga lev,
v njem pa kokoš z jajci za poln koš. Mlinar si nov mlin sezida, v njem pšenica kot enica, moka čista kakor oka. Na pobočju je Boč, kjer so ovce za lovce. Gobarjev kot gob. Za zakonca ni konca.
Šola v naravi Simonov zaliv, četrti dan
V četrtek, 14. 9., smo se zbudili ob 7. uri. Učitelji so nas že čakali za jutranji tek, ki nas je dodobra prebu-
Besedovanje
Če je kmet na kmetiji, potem je lončar v lončariji. Če je v kolesu kolo, v pekarni pekač, potem je rek v reklami in v gromu Rom. Če ris v risanki vriska, vrisk kot glas gre v glavo, potem je risov na risbi, kot pavov v Pavčku in v vsakem Rakušu je rak. Gašper Rakuša, 4. a
DOMIŠLJIJSKA FANTA
Živela sta fanta, ki sta imela zelo rada avte. Ker majhni avti niso bili dovolj, sta se odločila peljati s pravim avtom. Oče in mama sta še spala, fanta pa sta vzela ključe in odhitela do avta. Dolgo sta se mučila, da sta avto sploh vžgala. Zraven njiju je bil še prijatelj, ki se je moral usesti na zadnji sedež. Nato sta vžgala avto. Eden je prijel za volan, drugi pa je stisnil na plin. Odpeljala sta skozi vrata po njivi, dokler jih ni rešilo drevo. Prišel je oče, jih potegnil iz avta in vprašal, če so vsi celi. Vsi so odkimali. Nato pa je oče pogledal škodo na avtu in ograji in bil zelo jezen. Zatem tega več niso naredili, oče in mama pa sta se odločila, da bo ključ vedno zraven njiju. Lan Holcer, 7. r.
Poletna šola v naravi: Simonov zaliv 2017 - foto: Jurij Cvitanič Šola v naravi
IST [7 MARSOVCEV
dil. Po teku smo se osvežili in preoblekli, saj nas je ta dan čakal izlet z ladjo, še prej pa seveda zajtrk. Ta dan smo zajtrkovali piščančje klobase in sir. Pili smo kakav. Vsak dan smo si lahko sami vzeli še Viki kremo, maslo, marmelado in več vrst sadja. Po končanem zajtrku smo odšli na pomol, kjer nas je že čakala ladja Delfin, ki nas je odpeljala v Piran. Punce smo lahko na poti tja sedele naprej na krmi. Bilo je zelo zabavno, tu in tam nas je poškropilo morje.
V	Piranu smo si najprej ogledali akvarij. V njem smo videli veliko prebivalcev morja. Najbolj so mi bili všeč morski konjički in morene. Nato smo si ogledali še Tartinijev trg, kjer stoji kip Guiseppeja Tartinija. Učitelji so nam povedali nekaj zanimivosti o Piranu.
V	spominu mi je ostala hiša Benečanka. Po ogledu ozkih ulic Pirana smo si privoščili še sladoled. Nato smo se z ladjo odpravili nazaj v Simonov zaliv, kjer nas je že čakalo kosilo. Bilo je slastno!
Po popoldanskem počitku nas je čakalo tekmovanje v plavanju. Osvojila sem prvo mesto med puncami, v tekmi z zmagovalcem med fanti pa sem prav tako zmagala. Ko smo končali s tekmovanjem, smo se odpravili v sobe, kjer smo izpilili še zadnje podrobnosti naših točk, kajti sledila je predstavitev sob. Nekateri so se res potrudili. Imeli smo še podelitev priznanj za najboljše plavalce in najbolj pospravljene sobe.
Po večerji smo šli v sobe, kjer smo začeli pakirati svojo prtljago, saj nas je naslednji dan že čakala pot domov. Za zaključek dogodivščin polnega dneva smo si lahko ogledali še košarkarsko tekmo naše reprezentance. Po zmagi smo veseli zaspali. Pia Zemljarič, 5 .b
Petek, peti dan
Danes je zadnji dan petdnevne šole v naravi. Nekateri veseli, drugi žalostni, ker je zadnji dan. Zbudili smo se, se uredili in odšli na zajtrk, ki je bil kot po navadi odličen. Po zajtrku smo se najprej odpravili v piranske soline. Ker našega voznika turističnega avtobusa še ni bilo, smo najprej lahko šli kupit sol, nato pa v turistični avtobus, ki nas je popeljal do dveh muzejev solinarstva.Pričakala nas je tudi vodička, ki nam je povedala, kaj sploh je solinarstvo, kdo so bili solinarji, kaj so počeli in v katerih mesecih so pridelovali sol. Ker nas je čas že pošteno preganjal, smo morali nazaj v naše Markovce. Med vožnjo smo se še enkrat ustavili na počivališču. Tam smo pomalicali, nato pa se odpravili v Markovce, kjer so nas pričakali naši starši in s tem se je naša petdnevna šola v naravi zaključila.
Eva Zemljarič, 5. a
AURORIN GREH
Nekoč je na lepem gradu živela še lepša deklica. Ime ji je bilo Aurora. Bila je lepša od vseh drugih deklic. Imela je lepo belo kožo kakor sneg, rdeča lica, živo modre oči in temne lase. Bila je prav posebna. Najraje se je igrala zunaj. Tekala je naokoli in njeni svetli lasje so plapolali v vetru in se svetili na soncu. Najraje na celem svetu je imela jabolka. Ja, jabolka. Jedla jih je vsak dan, skoraj na vseh oblačilih je imela narisana jabolka. Imela je posteljnino z jabolki, skratka vse je bilo v jabolkih. Klicali so jo Jabolčna princesa. Živela je na gradu s svojo družino. Vsi so jo imeli radi in zelo je bila priljubljena. Aurora je bila zelo prijazna, ljubeča in samozavestna deklica. Nekega dne pa se je na dvorec pripeljal velik tovornjak. Aurora se je čudila, saj česa takega še ni nikoli videla. Prestrašila se je, zato se je skrila za drevo. Nek gospod je stopil iz tovornjaka in jo pozdravil. Ko mu je ta hotela odgovoriti, ju je med pogovorom zmotil oče. Gospodu je dal roko in ga lepo pozdravil. Ko se je ta čez nekaj časa odpeljal, je Aurora na vrtu zagledala dolg drevored velikih košatih dreves. V njem so bila jabolka. Zasvetile so se ji oči kakor najsvetlejši zvezdi na nebu. Seveda, jabolka! To niso bila navadna jabolka, ampak posebna. Bila so zlata jabolka. Aurorinih nekaj minut molka in strmenja se je končalo in odhitela je do očeta, da bi ga povprašala, zakaj so vsa ta zlata jabolka na njihovem dvorcu. Oče ji je povedal, da je to prav posebna vrsta jabolk, ki je zelo draga in je ne dobi vsak in povsod. Ukazal ji je, naj jih pusti na miru, saj so na dvorcu samo za okras. Naslednji dan se je deklica zgodaj zbudila.
Št. 5, september 2017
I 15
Z M A KKOVG EV
Nadela si je »jabolčne« copate in »jabolčno« haljo. Takoj se je odpravila do drevoreda. Sline so se ji cedile in hrepenela je po tistih jabolkih. Čeprav je dobro vedela, da jih mora pustiti na miru, je Aurora naredila napako in utrgala najlepše, največje in najbolj zlato jabolko s tretjega drevesa. V hipu je odšla za grad v svojo hišico na vrtu. Tam je jabolko najprej občudovala, nato pa ga z užitkom pojedla. Ko je končala, jo je pri srčku malo stisnilo, saj je vedela, da je naredila napako. Začutila je krivdo, a je ni hotela priznati. Tisti dan se je vseh izogibala in bila v svoji sobi. Dan za tem je oče poklical Auroro na zajtrk. S cmokom v grlu se je odpravila v jedilnico. Oče je pri zajtrku večinoma časa bil tiho in gledal svojo hčerko, ki prav tako ni rekla niti besedice. Po zajtrku jo je skregal. Aurora je bila tiho in gledala v tla. Čeprav je bila prijazna in ni marala laži, vseeno ni hotela, da so jezni nanjo. Očetu je rekla: »Poglej, shranila sem ogrizek tega jabolka. Iz njega bo jutri zrastlo še večje, bolj debelo in sočno jabolko.« Oče se je nasmejal, pobožal deklico po glavi in odšel. Aurora je bila rešena jeze in kazni očeta. Nikoli več se ni niti dotaknila zlatih jabolk. Zala Stolec, 9. a
Princeskin balon
Pred davnimi časi se je majhna princeska na velikem gradu igrala z balonom, ki ji ga je oče prinesel iz daljne tujine. Pa je šel mimo sobe njen brat in zagledal ta lep, velik, rdeč balon. Skril se je v svojo sobo in počakal, da je princeska odšla. Končno je dočakal ta trenutek. Hitro je smuknil po balon in se igral z njim. Kaj kmalu mu je ta počil. Ni vedel, kaj naj stori. Poskušal ga je zlepiti, a mu ni uspelo. Poskušal je narediti novega, a tudi pri tem ni bil uspešen. Vedel je, da je v škripcih, zato ga je raje skril. Čez nekaj časa je princeska srečna priskakljala, misleč, da se bo pred spanjem še malo zabavala s svojim balonom. Ko je prišla v sobo, ga ni nikjer videla. Pogledala je za omaro, na omaro, pod posteljo, za posteljo, pod mizo, v vse predale, a ga ni bilo nikjer. Ko je ugotovila, da je izginil, je planila v jok. Jokala je pet minut, dvajset minut, pol ure, tri ure in bratu je šla že pošteno na živce. Vedel je, da jo mora nekako umiriti, saj bo drugače jokala še celo noč. Šel je k njej in ji rekel: »Pa saj je šel samo na sprehod. Jutri se bo vrnil, boš videla.« »Pa saj baloni ne morejo leteti! » je zakričala. »Umirila se bom, če mi boš to dokazal.« Brat je vso noč razmišljal in se na koncu le spomnil načina., a je vseeno za to potreboval balon, ki ga ni mogel najti nikjer. Naslednji dan je zaropotalo pri velikih vratih. Bil je trgovec, ki je tržil z novimi izumi, z baloni. Brat je bil presrečen, da jih vidi, zato jih je kupil kar pet. Enega od njih je napolnil s helijem in šel sestrici pokazat, da baloni res letijo. Končno se je princeska umirila in oba sta živela srečno, dokler niso vsi baloni odleteli. Eva Kokot, 9. a
Ura matematike
Bil je običajen dan pri uri matematike. Kot po navadi smo preverjali nalogo, ki je nisem imel. Učiteljica Marija me je prosila, naj povem odgovor iz nekega primera. Ker ga nisem imel, sem poškilil k sosedu Marku. Odgovoril sem: »Odgovor je 69«. Odgovor je bil napačen, ne vem ali nisem dobro videl, ali je imel on narobe, zato me je učiteljica prosila, naj ga izračunam na glas. Nisem znal izračunati, zato sem raje molčal. Učiteljica me je prosila, naj grem v zvezek pogledat, kako se izračunal. Listal sem in ko sem prišel do te snovi, sem imel napisan samo naslov. Marko je planil v smeh. Nekaj časa sem še listal, nato pa je učiteljica izgubila potrpljenje in me vprašala, kaj tako dolgo iščem. Molčal sem in na koncu rekel, da je ta snov v starem zvezku. Marko je zopet planil v smeh. Učiteljica je kimala in migala z glavo in prosila Tea, naj pove odgovor. Odgovoril je pravilno. S tem si je učiteljica oddahnila. Po koncu ure sva se z Markom na polno smejala ob temu do-
godku, ugotovila pa sva, da sem pri njem pogledal napačen primer. Ugotovitev: domače naloge ne morejo škoditi. Patrik Pivko, 9. a
PRIGODA NEKEGA ŠOLSKEGA DNEVA
V	učilnici je sedel mali Aleks. Verjetno je razmišljal o mavricah, super junakih, avtih ali čem podobnem.
V	tistem trenutku ga je začelo močno žgečkati v nosu, kot da bo čez nekaj trenutkov prišla nevihtica ... ačiiih! Kot je vljudnosti podobno, je polovica razreda zakričala: "Na zdravje!" Ena roka od druge polovice učencev se je malo zatem dvignila, saj je temu učencu iz nosa tekla kri. Učiteljica je opazila in mu rekla, naj si gre umit nos na stranišče. Ker je ta učenec po naključju sedel eno mesto za Aleksom, je Aleksu švignilo v misli, da je učiteljica to rekla njemu. Ni imel občutka, da mu teče kri iz nosa, vendar ga je spet prešinilo, da je močno kihnil, saj si je pred nekaj minutami rovaril po nosu kot po jami. Vstal je in hitro zagledal nekoga drugega za seboj. Aleks je že mislil, da ga je to rešilo pred nekaj minutami dolgočasenja pri spoznavanju družbe v petem razredu. Še vedno se je hotel rešiti dolgčasa, zato se je njegova pest v hitrem zamahu premaknila proti svojemu obrazu, da je tudi njemu začela teči kri iz nosa.
»Aleks, katere so Napoleonove usodne napake?« je zaklicala učiteljica. V naslednjih desetih sekundah je naš zdaj malo večji Aleks ugotavljal, da je pri zgodovini in ne več pri spoznavanju družbe. Tedaj mu je učiteljica z jeznim glasom rekla: »Imejte vsaj malo koncentracije, to ni prostor za sanjarjenje, to je prostor za prave zgodbe, ki so oblikovale nas kot človeštvo. Če se zdaj ne morete osredotočiti na stvari, ne vem, kako bodo vaše buče naredile novo zgodovino!«
Realnost je prišla nazaj v njegovo glavo. Samo predstavljal si je trenutek izpred treh let, ki ga je malo izboljšano prikrojil za svojo zabavo. Viktorija Puc, 9. b
Jure in iznajdljivost pred testom
Jure se je vsako jutro zbudil ob osmi uri, da se je najedel in oblekel ter odšel v šolo. V šoli se je s svojim sošolcem dogovoril, da se jutri dobita ob pol osmih v šoli, da naredita načrt za test. Dogovorila sta se, da bosta odšla peto uro v učilnico zgodovine, saj takrat učitelja ni več v šoli. Minila je četrta ura matematike in res sta odšla v učilnico zgodovine, ki je bila na srečo odklenjena. Vedela sta, da učitelj pusti teste v njegovi omarici, za katero ne ve nihče, kje se skrivajo ključi. Iskanje ključa jima ni delalo težav, saj se je Tine po pomoti naslonil na tablo, za katero so bili ključi in so padli na tla. Takoj sta odklenila omarico in prepisala vprašanja, ki so se nahajala v testu. Teste sta hitro pospravila, zaklenila omarico in ključe pospravila nazaj na svoje mesto. Naslednji dan nista bila niti malo živčna, saj sta poznala vse odgovore na vprašanja. Po testu se niso nič pogovarjali ter so odšli domov. Čez dva dni so prišli nazaj k uri zgodovine in vse so zanimale ocene. Učitelj je povedal, da sta ga presenetila dva učenca, Jure in Tine, in da bosta za nagrado odšla na tekmovanje iz zgodovine. Ko sta to slišala, sta bila v veliki dilemi, ali bi povedala po resnici ali pa se bosta morala pošteno učiti. Sara Kitak, 9. b
ŠOLSKA PRIGODA
V	šoli veljajo mnoga pravila. Eno izmed njih je, da se žoge za odbojko ne sme brcati z nogo. Eni se pravil držijo, drugi pa si jih malce ali na veliko prikrojijo. Učitelj športne vzgoje je zelo strogo upošteval to pravilo in je vsakemu, ki je to pravilo prekršil, ker
je brcal odbojkarsko žogo, dal kazen. To pravilo pa ni veljalo za štiri učence, ki so se požvižgali na vsa pravila in jih niso upoštevali. Domen, Teodor, Nik in Anže so vsak dan ostajali dve uri po pouku v šoli in
ker niso našli nobene druge žoge, so vzeli žogo za odbojko. Ker pa niso marali odbojke in so imeli raje nogomet, so igrali nogomet kar z odbojkarsko žogo. Vsak dan so skrbno pazili, da jih ne bi kdo opazil, a en dan so pozabili gledati, če jih kdo opazuje, saj so bili zelo zaposleni s streljanjem žoge na gol. Na skrivaj jih je skozi luknjico v vratih telovadnice gledala sošolka, ki ji je šlo njihovo večno kršenje pravil že pošteno na živce. Že takoj naslednji dan zjutraj jih je zatožila učitelju, a oni za to niso vedeli, zato so šli zopet kot vsak dan na njihovo skrivno mesto v telovadnici po žogo in nadaljevali z igranjem nogometa. Učitelj za športno vzgojo je tokrat to vedel in se odločil, da jih bo na skrivaj posnel in posnetek pokazal ravnatelju. Učenci so opazili, da jih je učitelj posnel in so mu ukradli telefon in ga razbili na tisoče koščkov. Razbit telefon je učitelj odnesel k ravnatelju in sklepal, da so to naredili štirje učenci. Ravnatelju je povedal, da so ga uničili učenci. Ker so učenci vedeli, da bo ravnatelj učitelju verjel, so učitelju v plašč podtaknili majhen košček železa in nekaj koščkov razbitega telefonskega stekla. Učitelj je tako mislil, da se mu je telefon v žepu razbil po nesreči. Ker bi moral nujno poklicati ženo in je imel težave z razbitim telefonom, je pozabil na kazen. Drugo jutro se mu je spomin vrnil, zato so morali naši štirje »mali prevaranti« cel mesec pospravljati žoge v telovadnici. Marko Kovačec, 9. b
SREČNO SE JE IZOGNIL SPRAŠEVANJU
Tine, učenec devetega razreda, ki je imel vse drugo na svetu raje kot učenje in sedenje pri knjigah, je danes prišel v šolo in ugotovil, da v šoli ni bilo Mateja, ki bi pred njim mogel biti vprašan zgodovino. Strah ga je bilo, saj je vedel, da če Mateja ne bo v šolo, bo vprašan on. "Kaj narediti?", se je ves čas spraševal. Najprej je hotel špricati pouk, vendar se mu to ni zdelo pametno. Potem se je domislil, da bi poklical mamo, da bi prišla ponj. Imel je srečo, da je bil ravno čas viroz in trebušnih grip. Odločil se je za trebušno gripo in poklical mamo. Mame so običajno v skrbeh, a tokrat ni mogla priti ponj, ni imela telefona v službi. Nič mu preostalo drugega, kot da gre k zgodovini, je vprašan in dobi slabo oceno. Prišla je ura zgodovine in učenci so v razredu čakali že pet minut, vendar učiteljice za zgodovino ni bilo. Nato je v razred prišel šolski knjižničar in povedal, da jih ima on uro zgodovine, saj je učiteljica zbolela. Vsi so bili veseli, še najbolj pa Tine. Ana Čuš, 9. b
NADALJEVANJE CANKARJEVE ČRTICE
Lačen sem bil. Mami nisem mogel povedati, da sem se zlagal, zato sem začel točiti solze, ki so tekle v potokih. Razmišljal sem, če bi bilo bolje, če sploh ne bi šel v ta paradiž. Mislil sem, da je Mihče drugačen, da je moj prijatelj. A sem se zelo zmotil. Vrgel mi je bob, kar me je zelo prizadelo, ampak vsaj sestrica je bila srečna. Čez nekaj dni sem videl Mihčeta, ki me niti pogledati ni mogel. Verjetno mu je bilo žal ali pa nerodno. Ni se mi opravičil. Nisem vedel, ali ga naj ogovorim ali ne. Pozabil sem na to, kaj se je zgodilo. A nekega dne me je Mihče ogovoril in se mi opravičil. Zdelo se mi je lepo, ampak nisem vedel kaj reči. Tega, kar je storil, ne bom nikoli pozabil. Čez nekaj časa sva se začela družiti. Skupaj sva bila vsak dan. Kot rit in srajca. A njegovi tega niso marali, saj sem bil iz veliko revnejše družine, ampak to naju ni ustavilo. Počela sva veliko neumnosti in doživela veliko. Nekega dne me je povabil na kosilo k njemu domov. Seveda njegovi niso bili zadovoljni. Počutil sem se manjvrednega in to je Mihče videl, zato sva takoj po kosilu odšla in se igrala na njihovem vrtu. Sedaj me je drevje gledalo z nasmehom, vrt pa ni bil temen in mrk, temveč vesel, prijazen in zdelo se mi je, da sem dobrodošel.
Postala sva najboljša prijatelja. Tistega dogodka z bobi nikoli več nisva omenjala. Maja Popošek, 9. b
KAZNI NEKOČ IN DANES
NEKOČ SO BILI OTROCI KAZNOVANI DRUGAČE
Nekoč so bili otroci kaznovani drugače, saj so bili lahko tepeni od staršev, učiteljev in od vaščanov. Lahko so jim dali zelo težke kazni, npr. klečanje na koruzi, ostati brez obroka ali pa udarce ... Dandanes je vse drugače, saj te starši ne smejo tepsti, ampak ti lahko dajo le manjšo kazen: npr. odvzem telefona, odvzem televizije ... Meni je to všeč, saj ne podpiram nasilja, ampak lahko starši povzdignejo ton govora, saj je včasih to potrebno.
Domen Tomažič, 8. a
Sploh se ne zavedamo, kako je bilo nekoč, kakšne so bile kazni. Ko so rabutali hruške z drevesa, ko so naredili nekaj narobe na paši ... so bili tepeni, vlekli so jih za uho ali za lase in zadajali še več bolečih. Nam je zdaj rabutanje hrušk v veselje, včasih to počnemo celo s starši in se zraven smejimo. Če naredimo kakšno stvar narobe, nam vzamejo telefon, prepovejo nam uporabo računalnika, gledanje televizije ... Danes je tepenje otrok prepovedano. Zdi se mi, da so bili včasih prestrogi do otrok, danes pa so nekateri premili. Neža Forštnarič, 8. r.
Otroci nekoč so bili kaznovani zelo strogo, saj so jih pretepali, niso smeli od hiše ter so dobivali težka dela itd. Otroci danes niso tako strogo kaznovani, saj jim bolj pogledajo skozi prste. Mislim, da so kazni nepotrebne, razen če ušpičiš nekaj zelo hudega. Otroci so nekoč veliko bolj trpeli kot danes.
Nejc Jakomini, 8. r.
Kazni so se vedno dogajale in vedno bodo. Razlika je samo v tem, da so nekoč bili otroci kregani in tepeni za vsako malenkost. Tudi kazni so nekoč bile bolj stroge in zelo boleče. Otroci so se vedno bali staršev in tudi učiteljev, saj so kdaj pa kdaj v šoli dobili tudi kakšno klofuto. Od takrat pa do danes so se kazni zelo spremenile, saj so danes v blažjih oblikah, npr. odvzem telefona in drugih elektronskih naprav. Tudi v današnjih časih se pojavijo kakšni starši, ki ravnajo po vzgoji, ki je bila nekoč in tepejo svoje otroke. Kristina Fideršek, 8. a
Po mojem mnenju so bile kazni včasih prehude. Dedek mi je povedal zanimivo zgodbo.
Otroci so se igrali v nedeljskem popoldnevu. Ker jim je bilo dolgčas, so so izmislili da gredo rabutat jagode.
Priplazili so se do hiše nekega vaščana in nabirali jagode. Ko je gospod izstopil iz hiše, so se vsi skrili. Odločili so se, da bodo dalje rabutali. Nabrali so veliko jagod in v tistem trenutku so vsi otrpnili. Za njimi je stal gospodar. Vse jih je v hipu poslal domov. Še isti dan je gospodar to povedal staršem vseh otrok. In dedek je razlagal: »Ko smo prišli domov z bratoma, smo jih s pasom dobili. Urban, če bi ti vedel, kako to boli in peče.« S šibo so jo dobili tudi po prstih da so jih boleli več dni. Takoj po tem so morali iti delat na polje. Po mojem mnenju je ta kazen prehuda. Primerjavo lahko damo tudi iz knjige Visoška kronika, ko oče sinu Izidorju zaradi laži odseka prst. Danes na našo srečo kazni niso več tako hude, a je včasih prav, da so otroci nekako kaznovani. Urban Amon, 8. r
16 |
Št. 6, november 2017
UST IZ iVlAKKOVTJf-y
Kiparska delavnica v Malečniku
5. in 6. oktobra je na dvorišču OŠ Malečnik potekalo že 32. otroško kiparsko srečanje FORMA VIVA. Letošnje umetnine so nastajale na temo Čarovnije v lesu.
Predstavniki naše šole smo bili Miha Pfeifer, Manja Slanič in Kaja Kristovič pod vodstvom učiteljice Olge Zorko. Ustvarili smo skulpturo, ki smo jo naslovili Moč sonca. Idejo smo dobili na licu mesta, ko smo si že ogledali les. K sreči nam je bilo vreme naklonjeno, saj smo izdelovali na prostem innismo imeli večjih zapletov. Potek letošnjega kiparskega srečanja je popestrila razstava Človek o psu - pes o človeku. V Malečniku nam je bilo zelo všeč, saj smo ob delu z lesom uživali.
Kaja Kristovič, 9. r.
Okrašena cerkev ob zahvalni nedelji
Tudi letos smo okrasili farno cerkev ob zahvalni nedelji. Članice Društva podeželskih žena so prinesle različne pridelke in izdelke iz svojih in okoliških kmetij. Članica Silva Krajnc iz Borovcev je izdelala velik venec iz vrbovih šib in ga okrasila z orehi in mahom, kar je letos bilo nekaj posebnega. Pri krašenju so sodelovali tudi člani Čebelarskega društva Markovci, ki so s svojimi izdelki okrasili svoj oltar. Vsi skupaj smo se zahvalili za dobro letino, ki žal letos ni bila najboljša. Živimo in delamo v upanju, da bo naslednje leto boljše. Pri krašenju je sodelovala tudi cvetličarna Čuš, ki je z različnimi aranžmaji in lončnimi krizantemami še dodatno polepšala cerkev.
Slavica Strelec
Spoštovani,
pevci moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela Markovci v prihodnjem letu
slavimo 50 let moškega zborovskega petja v Markovcih. V petdesetih letih neprekinjenega delovanja nam je uspelo sestaviti bogat
pevski repertoar, zato vas ob tej priložnosti vabimo na koncert »ABRAHAMU NAPROTI«, ki bo v soboto, 25. 11. 2017 ob 18.
uri, v cerkvi Sv. Marka v Markovcih.
Gostje koncerta bodo Vokalna skupina BeleTinke iz Beltincev. Prisrčno vabljeni!
Foto: osebni arhiv
Kulturno društvo »Alojz Štrafela« Markovci MOŠKI PEVSKI ZBOR MARKOVCI
1968-2018
50 let
moškega zborovskega petja
Št. 6, november 2017
I 17
Z M A KKOVG EV
Ribiči DU Markovci so tretji v državi
Ribiška ekipa DU Markovci (vsi so istočasno tudi člani ŠRD Markovci) se je z doseženim prvim mestom v Spodnji podravski upokojenski ligi uvrstila na državno prvenstvo upokojencev v lovu rib s plovcem. Ekipa šteje sedem članov, na tekmi pa so Društvo upokojencev Markovci zastopali: Dušan HORVAT, Ivan LESJAK, Zvonko PETEK in Stanko PETROVIČ. Tekmovalo se je v kraju Krašči ob Ledavskem jezeru, kjer je nastopalo 13 ekip iz cele Slovenije. Markovska ekipa je dosegla tretje mesto. Zmagala je ekipa DU Novo mesto, druga je bila ekipa DU Rače in tretja ekipa DU Markovci, ki so za drugo-uvrščeno ekipo zaostali za borih 20 kg teže.
Ob tej priliki velja povedati, da so marko-vski upokojenci bili državni prvaki že dvakrat, enkrat drugi in sedaj drugič tretji. Franc BROMŠE, vodja ekipe: "Pohvala ekipi za čas in požrtvovalnost, ki so jo vložili v tekmo, obenem zahvala DU Markovci za podporo in pomoč, ki jo nudi svojim ribiškim članom. Enako velja tudi za ŠRD Markovci." Anton MAJERIČ, predsednik DU Markovci: "V DU Markovci smo ponosni na našo vedno odlično ekipo ribičev, v kateri se zasedba sicer iz leta v leto nekoliko spreminja, vendar je to očitno potrebno in pozitivno, saj so že nekaj let v vrhu najboljših na nivoju države in pokrajine. Želimo in upamo, da bodo tako tudi nadaljevali."
Ignac Habjanič
Markovski upokojenci so že drugič postali državni prvaki v lovu rib s plovcem.
Foto: Srdan Mohorič
Zaključek lige ŠRD Markovci za leto 2017
Ribiči ŠRD Markovci smo imeli v oktobru uradni zaključek lige ŠRD Markovci in svečano razglasitev ter podelitev pokalov za dosežene uspehe v letu 2017. Tekmovanje v ligi je razdeljeno na dva dela, na spomladanski in jesenski del, v vsakem pa za uvrstitev šteje sedem uspešnih tekem. Seštevek da končnega zmagovalca lige. V spomladanskem delu je slavil Srečko ARNUŠ, drugi je bil Dušan HORVAT in tretji Janko HORVAT. V jesenskem delu je ponovno zmagal Srečko ARNUŠ, drugo mesto je osvojil Janko PETROVIČ in tretje Viktor SLAMERŠEK. Po seštetju točk in kilogramov je zmagovalec lige ŠRD Markovci za leto 2017 postal Srečko ARNUŠ, sledi mu Janko PETROVIČ in tretji Viktor SLAMERŠEK. Pokal je kot najstarejši tekmovalec prejel tudi Ferdo ŠKVORC. Spodbuden je podatek, da je od skupnega članstva v ligi tekmovala več kot polovica članov, kar 45 (nekateri samo občasno). Omeniti velja, da so tekmovalci, ki so nastopili vsaj desetkrat, dobili bon za 30 €, torej v celoti povrnjeno pristojbino oz. štartnino. Stanislav PETROVIČ, podpredsednik ŠRD Markovci, se je vsem zahvalil za sodelovanje, čestital prejemnikom pokalov in jih povabil na tako številno sodelovanje tudi v prihodnjem letu. Srečko ARNUŠ, zmagovalec lige ŠRD Markovci za leto 2017: "Mislim, da je moje skupno prvo mesto, zmaga povsem zaslužena, saj sem zmagal v spomladanskem in jesenskem delu. Med tako uspešnimi sotekmovalci pa to vseeno ni bilo lahko delo, saj je razlika med dobitniki pokalov zelo majhna."
Dober prijem!
Ignac Habjanič
18 |
Št. 6, november 2017
IST [7 MARSOVCEV
Vabilo na delavnice
IZDELAJ SVOJ VENČEK
OORK v sodelovanju z Anjo Zupanič vas vabi na delavnice izdelovanja adventnih venčkov, ki bodo dan pred prvo adventno nedeljo, v soboto, 2. decembra, od 9. ure dalje v gasilskem domu v Markovcih.
S prispevkom 12 € boste lahko izdelali venček po vaših željah,
saj bomo priskrbeli ves potreben material, s katerim boste lahko ustvarjali.
Spretni prsti in dobra volja so obvezni
Vabljeni v čim večjem številu!
Za prijave in več informacij pokličite 031 451 540 (Anja Zupanič).
PRIREDITVENIK november, december 2017
ČETRTEK, 23. NOVEMBER, OB 18. URI, POROČNA DVORANA OBČINSKE STAVBE:
PREDAVANJE Z NASLOVOM BIODINAMIKA KOT TEMELJ NOVE KULTURE, PREDAVA META VRHUNC, DOLGOLETNA PREDSEDNICA BIODINAMIČNEGA DRUŠTVA AJDAVRZDENEC
SOBOTA, 25. NOVEMBER, OB 17. URI, CERKEV SV. MARKA:
ABRAHAMU NAPROTI, KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA MARKOVCI
NEDELJA, 26. NOVEMBER, OB 17. URI, VEČNAMENSKA DVORANA V MARKOVCIH:
VEČER ZLATIH POPEVK, KONCERT KOMORNEGA ZBORA KOR, GOST VEČERA: OTO PESTNER
PETEK, 1. DECEMBER, OD 17. URE DO 19. URE, GASILSKI DOM V NOVI VASI PRI MARKOVCIH:
KUHARSKE DELAVNICE V IZVEDBI OGZ PTUJ
SOBOTA, 2. DECEMBER, OD 9. URE DO 17. URE, GASILSKI DOM V MARKOVCIH:
DELAVNICE IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV
TOREK, 5. DECEMBER, OB 16.30 URI, CERKEV SV. MARKA:
MIKLAV2EVANJE (PRIJAVE PRI GOSPODU ŽUPNIKU)
TOREK, 5. DECEMBER, OB 17. URI, NOVA VAS PRI MARKOVCIH:
PEKA PIŠKOTOV IN SPREJEM MIKLAVŽA
PETEK, 8. DECEMBER, OB 16. URI, GASILSKI DOM V PRVENCI H:
OTROŠKE DELAVNICE
SOBOTA, 9. DECEMBER, OB 18. URI, GASILSKI DOM V NOVI VASI PRI MARKOVCIH:
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE MARKOVCI
NEDELJA, 10. DECEMBER, OB 17. URI, VEČNAMENSKA DVORANA V MARKOVCIH:
17. MIKLAVŽEV KONCERT PIHALNE GODBE MARKOVCI
OKOLJU PRIJAZNE CENE
GEODETSKE
STORITVE
RA

Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358
PE: Trg osvoboditve 10, LENART anita@qeomera.si

Spoštovane bralke in bralci,
v kolikor bi v prihodnji praznični številki Lista iz Markovcev želeli objaviti voščilo ob praznikih, nam to posredujte na elektronski naslov markovski.list@gmail.com do petka, 8. decembra 2017.
Uredniški odbor
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc.
Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.
Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43,2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. https://www.facebook.com/ ObcinaMarkovci
Št. 6, november 2017
I 19
Z MAKKOVCEV
31. oktober 2017, slovenski državni praznik in 500. obletnica reformacije
Letos mineva 500 let, kar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez proti odpustkom, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. Ta dogodek velja za začetek obdobja reformacije v Zahodni Evropi, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele. Danes vemo, da je gibanje, ki ga je s svojim dejanjem sprožil Martin Luther, daleč preseglo okvire prenove vere in Cerkve, saj je prineslo tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše. Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma je bila sicer božja beseda, a le-ta zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, pa je božja beseda postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata splošnemu izobraževanju, s katerim se je povečala pismenost celotne populacije. Tudi slovenski jezik pri tem ni bil izjema, saj sta v tistem času med drugim izšla prva knjiga v slovenščini ter prvi celovit prevod Svetega pisma. Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, s prvo tiskano knjigo ni samo postavil temelje slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, ampak je obudil in okrepil slovensko narodno zavest, hkrati pa zagotovil trden temelj naslednjim generacijam, saj se je slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli ne lastne države. Hkrati pa so slovenski protestanti zanetili tudi kal politične volje za kulturno, kasneje pa tudi za politično samostojnost. Protestantizem pa Slovencem ni dal samo samozavesti, da so eno ljudstvo, ki govori en jezik in ustvarja povsem samosvojo kulturo, zapustil nam je tudi nekaj vrednot, ki so značilno protestantske in ki so bile v času slovenskega osamosvajanja še posebej pomembne in spodbudne. Zato je pravzaprav samoumevno, da smo Slovenci tako rekoč neposredno po osamosvojitvi odločili razglasiti dan reformacije za praznik in mu namenili dela prost dan, da bi se vedno znova spominjali in zavedali, koliko dolgujemo temu pomembnemu zgodovinskemu prevratu. Zatorej tudi ni presenetljivo, da se svetovni počastitvi te častite obletnice pridružuje tudi Slovenija. Vlada Republike Slovenije je v počastitev 500. obletnice začetka prelomnega reformacijskega gibanja leto 2017 razglasila za leto reformacije. Hkrati je ustanovila častni odbor za organizacijo praznovanj te obletnice, ki ji predseduje predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Povzeto po: RS MK
V spomin
Alojzu Letonja
Nedavno je svojo življenjsko pot zaključil in odšel v pristan večnosti, miru in tišine naš cenjeni član društva Alojz Letonja. Tako hitro pride slovo, kadar se v človeka prikrade bolezen in kruta usoda ti hitro pove, da je tvoje poslanstvo na tem svetu zaključeno. Iz družinske sredine ti iztrga nekaj najdragocenejšega. Naše društvo je ostalo brez delovnega, marljivega in nadvse cenjenega gasilca.
Alojz se je v gasilske vrste včlanil že kot mlad fant. Humanost je bila pri njem nemalokrat na prvem mestu. Z usposabljanji, ki so mu bila omogočena v takratnih časih, je postal dober gasilec. Svoje znanje je prenašal iz roda v rod, najprej na svoja sinova, kasneje na vnuke.
Prav zaradi svoje dobrosrčnosti so ga gasilci predlagali in izvolili za predsednika društva leta 1994. Pod njegovim vodstvom se je društvo dvignilo na visok nivo. Povezal je staro in mlado, s svojimi idejami, zasnovami in s pomočjo ostalih gasilcev pa ustvaril zdravo jedro. Sadove njegovega dela so negovali in nadaljevali kasnejši rodovi, nadaljujejo še jih danes.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabov-ci je Alojz Letonja predsedoval od 1994 do 2000, funkcijo podpredsednika pa je nadaljeval naslednjih 5 let. Tudi kasneje je ostal zvest član upravnega odbora, kjer so mu bile zaupane tudi druge funkcije.
Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi občinsko priznanje III. stopnje leta 2001, državno priznanje - plamenico III. stopnje leta 2002 ter plaketo veterana. Večkrat je bil nagrajen tudi z društvenimi priznanji.
Dragi tovariš Alojz, predvsem pa dober prijatelj, bil si gasilec s pokončno držo, dušo in telesom. Tvoja gasilska pot je dolga in bogata, zato smo mlajši rodovi radi prisluhnili pripovedovanju o najrazličnejših dogodkih. Kadar smo se v zimskih večerih družili v gasilskem domu, smo radi prisluhnili tvojemu žametnemu glasu in lepi slovenski pesmi.
Koliko delovnih akcij si opravil pri reševanju ljudi in živali ter njihovih materialnih dobrin, natančno ne ve nihče. Tudi ko si v letu 1998 sam občutili poplave v lastnem domu, si kljub tegobam, ki so te pestile na lastni domačiji, šel pomagat ljudem, ki so bili v še večji nevolji kot ti. Ob prevzemu predsedniške funkcije si okrog sebe pričel zbirati člane, za katere si vedel, da se lahko nanje zaneseš in s katerimi boš dobro sodeloval. Tudi sama sem se takrat znašla med njimi. Vame si zasejal seme humanosti. Bil si vse, kar človek lahko sploh pričakuje - dober družinski človek, gasilec, pevec, ni je bilo akcije v vasi, kjer s svojim znanjem in delom ne bi prispeval svojega deleža.
Dragi tovariš in prijatelj, hvala za vse tvoje nasvete, vsak trenutek, ki smo ga smeli preživeti s teboj, se poveseliti v tvoji družbi. Vedno se te bomo spominjali kot nasmejanega in dobrosrčnega človeka.
Našega dragega tovariša Alojza, ki ga nismo poznali in imeli radi samo gasilci, temveč vsak, ki mu je vsaj enkrat segel v roko, smo se poslovili v začetku novembra 2017.
J. Janžel
20 |
Št. 6, november 2017