JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRi DELU) Državna zaščita vojnih invalidov na Slovenskem po prvi svetovni vojni State protection of war invalids after the first world war in Slovenia Janja Omejec, Zvonka Zupanič Slavec1 1 Inštitut za zgodovino medicine, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Zaloška 7a, SI-1000 Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: Janja Omejec, e: janja.omejec@gmail. com Ključne besede: prva svetovna vojna; vojni invalidi; rehabilitacija; državna zaščita Key words: The First World War; war invalids; rehabilitation; state protection Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn. 2016; 85: 204-12 Prispelo: 19. feb. 2016, Sprejeto: 23. mar. 2016 Izvleček Vojni invalidi, vojne vdove in njihovi nepreskrbljeni družinski člani so bili trajne žrtve vojne. Prva svetovna vojna je prinesla velike spremembe v organizirano oskrbo in nego vojnih invalidov. Ob prvem povojnem popisu jugoslovanskega prebivalstva leta 1921 so v Sloveniji evidentirali okoli 11.500 invalidov in okoli 31.000 vojnih vdov z okoli 50.000 nepreskrbljenimi družinskimi člani. Popis je opravila strokovna služba Ministrstva za socialno politiko. Takšno število vojnih invalidov je terjalo učinkovito skrb zanje, saj so predstavljali ne le materialni, ampak tudi moralni in politični problem države. Novejša invalidska zakonodaja je razširila pravice vojnih invalidov ter znatno izboljšala njihov materialni in socialni položaj ter jim zagotovila razne ugodnosti. Predvsem pa je država širila rehabilitacijo invalidov, izvajala delovno terapijo in jih usposabljala za različno delo, tudi v proizvodnji. Nastajalo je tudi vse več ustanov, ki so invalide sprejele v trajno oskrbo. Abstract War invalids, war widows and their dependent family members were permanent victims of war. The First World War brought great changes in the organized care and treatment of war invalids. At the first post-war census of the Yugoslav population in 1921, Slovenia recorded around 11,500 people with disabilities and about 31,000 war widows with about 50,000 dependent family members. The census was conducted by a professional service within the Ministry for Social Policy. The large increase in the number of war invalids demanded more effective care for them, as they represented not only a material but also a moral and political problem to the country. A more recent disability legislation expanded the rights of war invalids and significantly improved their economic and social status and provided them with various benefits. Above all, the country expanded the rehabilitation of persons with disabilities, implemented occupational therapy and trained them for different work, including work in production among other areas. An increasing number of institutions were built that had adopted the disabled into permanent care. Zdravstveno stanje vojakov po prvi svetovni vojni Prva svetovna vojna je terjala velik davek za prebivalstvo tudi po že končani vojni. V prvi vrsti je za padlimi vojaki ostalo veliko družin brez očetov, bratov, sinov. Posledice pa so občutili tudi vojni invalidi, civilni vojni invalidi in njihove družine. Zaradi različnih telesnih okvar ali psihičnih ovir so bili vojni invalidi pogosto na rehabilitaciji ali pa so bili slabše opravilno sposobni in težje zapo-sljivi, zato so zaradi tega pomanjkanje trpele tudi njihove družine. 204 Zdrav Vestn | marec 2016 | Letnik 85 strokovni članek ZGoDoViNA Leta 1921 je bilo glede na prvi popis invalidov in vojnih vdov na slovenskem ozemlju 11.467 invalidov in 31.049 vojnih vdov z 49.182 nepreskrbljenimi družinskimi člani. Popis je opravila strokovna služba ministrstva socialne politike. Izhajala pa je iz podatkov, ki so jih pridobili v prošnjah za invalidske podpore, invalidnine in invalidske dodatke. Kasneje je število upadalo, ne samo zaradi umrljivosti ali izboljšanja stanja vojnih invalidov in vdov, ki so se ponovno poročile, temveč tudi zato, ker so ustanovili komisije in invalidsko sodišče za revizijo vseh invalidskih zadev.1 Na osnovi velikih potreb se je razvil niz različnih ustanov, med katerimi so imele velik pomen rehabilitacijske ustanove, ki so pokrivale področje fiziotera-pije in tudi delovne terapije. Leta 1916 so v Ljubljani odprli manjše ortopedske in terapevtske oddelke za invalide dežele Kranjske, istega leta pa naj bi v Kočevju odprli tudi strokovno šolo za lesno industrijo, namenjeno invalidom. Leta 1917 so bile za invalide ustanovljene tudi trgovske šole v Ljubljani ter tečaji na kmetijski šoli v Novem mestu. Leta 1918 je bila odprta obrtna invalidska šola v Ljubljani, kjer so želeli bolnim in invalidnim vojakom ponuditi priložnost, da se ponovno izučijo za svoj poklic, ki so ga opravljali pred vojno, dali pa so jim tudi možnost prekvalifikacije. S tem so želeli izboljšati gmotni položaj vojnih invalidov in bolnikov ter jih vrniti v delovno aktivno populacijo. Usposabljali so jih za poklic ključarja, stavbnika, pohištvenega mizarja, kiparja, zidarja, tesarja, kamnoseka, elektrotehnika, čevljarja, krojača, knjigoveza in pletarja. Poleg tega so jih izobraževali tudi v splošnih predmetih, kot so nemščina, slovenščina in računanje. V ustanovi so poleg izobraževanja invalidov skrbeli tudi za izdelavo protez. Priložnost za zaposlitev so dobila tudi dekleta, katerim so ponujali izobrazbo in delavno mesto negovalnega osebja.2 Zavod za slepe v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1918, pred tem pa so oslepele Slovence iz prve svetovne vojne v Zavodu za slepe v avstrijskem Grazu oskrbovale redovnice Odilijinega (Tilkinega) zavoda. V Zavodu za slepe v Ljubljani so imeli delavnice za usposabljanje v ple-tarstvu in ščetarstvu. Leta 1919 je bil na pobudo Slovenskega odbora za invalide pri narodni vladi za Slovenijo (v okviru države SHS) in njenega oddelka za socialno skrbstvo ustanovljen Kuratorij za slepe. Zavod je začel svojo dejavnost v šolskem letu 1919/20. Vanj je prišla večina slepih slovenskih otrok in odraslih, ki so se šolali oz. bili zaposleni v zavodih bivše Avstrije. Kuratorij je odprl dvora-zredno osnovno šolo, slepi vojni invalidi so šolo zapustili v šolskem letu 1921/22. Leta 1922 se je Zavod preselili v Kočev-je.3-6 Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka je začel s svojo dejavnostjo skrbi za slepe, slabovidne in starejše leta 1937.7 Prva svetovna vojna pa je bila na Slovenskem tudi povod za razvoj tehnične ortopedije. Prvi protetik na Slovenskem je bil sicer že v 19. stoletju Jože Veršič (1775-1847).8 V Ljubljani sta bili že pred razpadom Avstro-Ogrske dve manjši ortopedski delavnici, med vojno pa je avstrijska vojaška uprava ustanovila in vodila manjšo ortopedsko delavnico v bivši obrtni coni na Mirju. Kmalu po vojni sta odprla v Ljubljani ortopedsko delavnico družabnika Brezovnik in Pušenjak (Slika 1), ki je delovala do spomladi 1920. Ustanovljena je bila tudi Državna pro-tezna delavnica, ki je sprva delovala na Aškerčevi cesti v lesenih barakah, leta 1923 pa se je njena dejavnost, skupaj z invalidskimi učilnicami in delavnicami preselila v Šempetrsko kasarno. Na tej lokaciji je delovala več kot tri desetletja; v letih 1945-1948 kot Ortopedski zavod IV. Armade S.F.J., nato pa pod imenom Ortopedsko podjetje Soča, ki se je leta 1957 preselilo za Bežigrad na Linharto- državna zaščita vojnih invalidov na Slovenskem po prvi svetovni vojni 205 javno zdravstvo (varstvo pri delu) Slika 1: Ortopedsko podjetje Brezovnik -Pušenjak s skupino opremljenih invalidov Leta 1919. Na sliki je tudi dr. France Jež, pravnik, načelnik Invalidskega odseka pri Ministrstvu za socialno politiko v Beogradu (stoji v zadnji vrsti četrti z leve). (Vir: arhiv URI Soča) vo cesto. V tem podjetju je bil osrednja Srbijo preimenovala v Kraljevino Srbov, osebnost tehnični poslovodja Anton Jež Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS), st., ortopedski tehnik.9 Pozneje sta bila leta 1929 pa je nastala Kraljevina Jugosla- znana strokovnjaka na tem področju vija. S spreminjanjem države se je spre- tudi Polde Lampič in Jože Ahčin. Leta minjala tudi zakonodaja, ki je urejala 1921 je bila v celjskem Domu invalidov položaj vojnih invalidov, civilnih vojnih ustanovljena protezna popravljalnica za invalidov ter vojnih vdov. celjsko, mariborsko in prekmursko po- Obdobje od konca vojne pa do leta dročje. Dr. Anton Brecelj (1875-1943), 1920, ko je izplačevanje invalidnin iz načelnik Invalidskega odseka v Ljubljani, Avstro-Ogrske prenehalo, je izplačeva- je vzpodbudil za specializacijo medicin- nje prevzela Slovenija sama, saj so v tem ske ortopedije mladega češkega zdrav- času slovenske vojaške in civilne oblasti nika dr. Franca Minara (1889-1950), ki avtonomno odločale o vseh invalidskih je leta 1923 po končanem izobraževanju zadevah. Invalidske družinske podpore odprl in vodil prvi ortopedski kirur- je redno izplačevala z lastnim zagota- ški pododdelek ljubljanske bolnišnice, vljanjem sredstev. Slovenija je v tem ob- imenovan Institut za zdravljenje orto- dobju financirala 13.655 vojnih invalidov pedskih primerov. Leta 1937 je oddelek (15,3 % vseh invalidskih upravičencev v prevzel njegov kolega dr. Bogdan Brecelj Kraljevini SHS).11 (1906-1986).10 15. maja 1920 je bila v časopisih Domovina in Jutro objavljena Nova uredba Državna zaščita vojnih o invalidih, ki jo je izdalo Ministrstvo za invalidov v letih 1920-1925 socialno politiko. Ta uredba je priznavala novo pravico do stalne in izredne S koncem prve svetovne vojne je raz- pomoči invalidom, družinam padlih padla tudi Avstro-Ogrska. Ustanovljena (umrlih in pogrešanih) vojakov, sirotam je bila Država Slovencev, Hrvatov in Sr- brez očeta in matere, siromašnim bivšim bov, ki pa se je po združitvi s Kraljevino internirancem in konfiniranim civilnim 206 Zdrav Vestn | marec 2016 | Letnik 85 STROKOVNi ČLANEK ZGODOViNA Slika 2: Dr. Anton BreceLj (1875-1943) je kot načeLjnik Invalidskega odseka po 1. svetovni vojni poskrbel, da je država invalidom pomagala pri celostni rehabilitaciji (Vir: Inštitut za zgodovino Medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani) Slika 3: Dr. Franc Minar (1889-1950) je biL po prvi svetovni vojni posLan na specializacijo iz ortopedije, postal prvi ortoped na Slovenskem in strokovno veliko deLaL z vojnimi invalidi (Vir: NUK - digitaLna knjižnjica D-Lib) osebam obojega spola, ki so bile poškodovane ali bolne, siromašnim družinam tistih oseb, ki so bile usmrčene iz političnih ali vojaških razlogov ali so umrli v času internacije ali zaradi bolezni, ko so jo takrat pridobile ali se jim je poslabšala, civilnim invalidom, tujim državlja- nom invalidom in družinam padlih. V članku je bilo zapisano, da bo izplačevanje prevzela pokojninska likvidatura v Ljubljani, pozneje pa delegacija ministrstva financ v Ljubljani.12'13 Leta 1921 je začela veljati Uredba o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojakov. Zagotavljala je zaščito vojnim invalidom, ki jih je vojaška oblast spoznala za nesposobne za vojno službo in je bila njihova sposobnost za pridobitno delo zmanjšana za 20 %. Poleg tega je Uredba vključevala tudi vojne ujetnike, če so bili poškodovani, so zboleli, ali se jim je bolezen poslabšala ob prisilnem delu ali v taboriščih; civilne invalide, in družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov. Pravico do pomoči so imele tudi žene, otroci do 16. leta, starši ter mladoletni bratje in sestre tistega moškega, ki je bil telesno ali duševno nesposoben zaslužiti dovolj sredstev za njihovo vzdrževanje, pred tem pa je bila njihova oskrba odvisna predvsem od njega. Za popis je bilo odgovorno Ministrstvo za socialno politiko, ki je sprejelo nov pravilnik za ugotavljanje invalidnosti, enotno za vse pokrajine v državi. Uredba o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojakov je nudila različne vrste pomoči: brezplačno zdravljenje bolezni, ki jih je povzročila vojna in so se pojavile v šestih mesecih po koncu vojne ali pa tudi kasneje, če so dokazali, da jih je povzročila vojna, dostop do protez, ki so se izdelovale v državnih delavnicah, poklicno preusposabljanje, s katero naj bi se izboljšalo zdravstveno, duševno in premoženjsko stanje, podpora za izboljšanje premoženjskega stanu v obliki zemljišč, kmetijskih ali obrtnih priprav in orodja, semen, živine ali pa v obliki denarne pomoči, podeljevanje pravic za prodajo tobaka, srečk, razredne loterije in drugih monopolnih predmetov, z zaposlovanjem v državnih službah ter na splošno pomoč pri zaposlovanju, razni privilegiji, brezplačne vožnje na zdrav- Državna zaščita vojnih invaLidov na SLovenskem po prvi svetovni vojni 207 JAVNO ZDRAVSTVO (VARSTVO PRi DELU) Slika 4: Invalidski zakon iz leta 1925 (vir: Invalidski zakon (št. 366). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 12. december 1925. p. 785. Dosegljivo 27.1.2016 s spletne strani: http://www.sistory.si/ publikacije/prenos/?tar get=pdf&urn=SISTORY: ID:215) Zakoni in kraljevske uredbe. 366. Mi Al*k«Bnd*n I., p* mitoti Wi)i ia atradll T*(jl kralj Srb^r. HruUi i« Skrmr». p;cflalaoio ta obj*\)jariK> vtem ta vMkoaavir. d« {a aklenlla naroda* tkupUtna krtlRvis« Srbov, Hrvatov ia Stonat** v XVII. «dni h jI. ki >0 Je i m* l* dM IS, DO" »rab™ 19©. v Heofradu. ia da •m» Ki potrdili ta potrjujemo Invalidski zakon,' ki m tla« 1- pof la*|r-OMbf, uUiltnt a trna takonom. Ct#o 1, " • Vojn. in vo)«»kt invalidi ta rcdbioe pnd-bh, uuirltb ia pegrtfaajh v vojal, rodbin« utatbb invalidov. oe«apoacti>Jrs* prt opravljanju «luJfee. aluibtne ali pvna doUaoati, kakor Mi dvtlal vojni invalidi obojef« »t*!* ta njib la-o»tat* rodbin* Imajo pravico do drlavtt» aaHlt* ta pomoti akladao t odrtdbavil rrf* uk