—   207    —
Kratkočasnice.
— Mlada zala gospodična se je omožila z nekim starcom. Ko se pelje k poroki, se kočijaž medpotoma obrača večkrat v kočijo nazaj in pravi: „Peter mi je ime". Nevesta ne ve kaj to pomeni, zato vpraša ko-čijaža:čmu ji neprenehoma ponavlja svoje ime? Zato — ji odgovori — da ne pozabite mojega imena in ne porečete kadaj: „sam zlodi meje peljal k ti poroki!"
—  Neki dobrorejen gospod v J. na Štajarskem je razlagal ljudem neko naznanilo, in med dragem tudi reče: „Kdor me ni prav razumel, naj me pa pride še pitat". Ali ljudje, kterim je beseda npitati" le v pomenu „živino debeliti ali pitati" znana bila, ne pa v pomena ^prašati", kakor jo je vampeč rabil, se začno smejati na glas, rekoč: „kaj še pitali ga bomo; saj je že tako predebel".
—  V nekem mestu na Francozkem je tamošnjemu županu kanarček iz tičuice bil ušel. Hitro zapove župan zapreti mestne vrata, da tiček ne uide iz mesta.
—  Nek pravdarsk dohtar je naredil svoj testament in zapiše vse svoje premoženje samim takim ljudem tistega kantona, ki so se veliko tožili, in pristavi rekoč: „od tacih sem premoženje dobil, tirn ga hočem tudi zapustiti".
—   Klinov močnik. Serbska pripovedka. Enkrat pride vojak k neki ženi v hišo in jo zaprosi, naj mu da jesti. Ooa pa mu odgovori, da nima ničesa jesti v hiši. Na to pravi vojak: 5)Daj mi vsaj vponvo in malo vode, da si napravim klinov močnik!" Žena mu poda, česar je prosil. On pa vzame ponvo, dene va-njo železen klin, nalije vode in postavi vse nad ogenj. Kadar se voda sogreje, hoče imeti od žene malo soli, ktero tudi dobi, in posoli vodo. Kadar voda zavre, hoče imeti malo moke; žena mu da tudi to, samo da vidi, kakošen da bode vendar ta klinov močnik. On moko posiplje v ponvo in dobro pomeša. Potem če imeti jajce, in tudi to dobi, ter ga razbije v ponvo; slednjič reče še za maslo;   ž njim si lepo  zabeli;   vzame  ponvo   od
v
ognja, potegne klin iz nje ter poje močnik.  Žena pa je zdaj vedila: kakošen je klinov močnik.
—   208   —