PRIMORSKI dnevnik !® začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na .Clkl°stil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18. septembra 1944 a° 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim 'dnji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-'•zanski DNEVNIK v za-uznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 21 (13.851) Trst, petek, 25. januarja 1991 Prvič od izbruha vojne v Zalivu včeraj zračni spopad med iraškimi in savdskimi vojnimi letali Neprestano bombardiranje Iraka in Kuvajta le predigra pred začetkom kopenskih bojev Morda šele čez tri tedne tudi spopad na kopnem - Predstavniki RK začeli z obiskovanjem vojnih ujetnikov Protiiraške enote osvobodile kuvajtski otok Kavarah - Evroparlament podprl akcijo zaveznikov v Zalivu pehota se pripravlja na napad (Telefoto AP) BAGDAD, RIAD — V zalivski vojni je včeraj prišlo do novega preobrata, saj je Irak prvič z letali napadel zavezniške ladje v Zalivu. Pri tem iraška letala niso bila uspešna, v prvem neposrednem medarabskem spopadu od izbruha sovražnosti pa so savdski lovci sestrelili dva iraška bombnika.'Tudi savdska vojna mornarica je včeraj potopila iraško vojno ladjo, ki je polagala mine v severnem delu Zaliva. Enote protiiraške koalicije so včeraj osvojile tudi kuvajtski otok Karavah, pri tem pa naj bi bili trije iraški vojaki ubiti, 50 pa so jih zajeli. Medtem ko na zalivskem področju le s težavo prodirata dve mirovni pobudi, ki sta ju začela Iran v okviru Islamske konference in neuvrščeni, pa se intenzivno bombardiranje iraških položajev še naprej nadaljuje. Zavezniško letalstvo je opravilo številne polete, posebej močno pa je bilo bombardiranje iraškega pristanišča Basre. Poleg tega so bombardirali še druga mesta v Iraku in pa položaje Sadamo-ve elitne predsedniške garde v Kuvajtu ter iraško ladjevje v Zalivu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Bagdad zagrozil l urciji z vojno — Turčijo so dolga eh za zadnji branik pakta-ietSL ( na jugu Evrope pred »sov-Pa iah/levarnostjo«, že v kratkem se vkli tJ zarnenja »sovražnika« in 9re * v sPopad z Irakom. Da Post, an P°ysem konkretno mož-PanjeosVor/i? besede iraškega zu-raj ministra Aziza, ki je vče-Varjala 0Z1^ ^a bo Turčija odgo-rPsije,( zaradi »neopravičljive ag-110 je drT1 ,nal P1 j° storila s tem, Piki da ameriški bomb- Peletp „ °Pravljajo svoje vojaške lik v Irak iz oporišča Incir- S^dsedniJ35^1 S1'0™]1 ie turški d® Tur»k Ozal jasno povedal, P® bo 1 j ne 130 Prva napadla, da Pppad -r 9ovorila na morebitni Pp bi Sp ei?u je treba dodati še, 114 Trrčiin morebitnem napadu (Pletle L v sP°pad avtomatično 4 ^ATo VSe oslale članice pak- Italijanskega kontingenta še ne bodo okrepili Obrambni minister poročal o Zalivu RIM — Parlament je po zasedanju zunanje in obrambne senatne komisije včeraj ponovno razpravljal o zalivski vojni. V razpravi niso prišle na dan bistvene novosti in tudi poročilo obrambnega ministra Rognonija je v bistvu vsebovalo le štiri okvirne točke. Prvič: z ozirom na sedanji položaj zaenkrat ni predvidena okrepitev italijanskega vojaškega kontingenta v Zalivu; drugič: mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu je edina pot, ki pelje do rešitve zalivske krize, še prej pa se mora Irak umakniti iz Kuvajta. Tretjič: nevarnosti teoristič-nih atentatov ne gre zanemarjati, temu primerna mora zato biti tudi zaščita in četrtič: morebitni iraški napad Turčije bi lahko sprožil 5. člen sporazuma NATO, ki dodeljuje državam članicam možnost, da v primeru agresije zaprosi za pomoč druge države. Minister Rognoni je v svojem posegu ugotavljal, kako je bila evforija prvih dni neupravičena, saj se je izkazalo, da je Sadamova vojska še pri močeh, predvsem pa da razpolaga z vsaj še 650 letali, pa čeprav je njihova uporabnost omejena zaradi neuporabnosti letalskih stez. Opozoril je, da zato ni mogoče ugotavljati, koliko časa bi lahko trajala vojna, saj je Irak skrajno nepredvidljiv sovražnik. Na to ugotovitev je repliciral demokristjan Granelli, ki je dejal, da je to, kar bi bilo treba uničiti, prav ta nesmiselna politika vojne, ki je prepričana, da se spore rešuje le z nasiljem. Bistvenih posegov v razpravo pa kot že povedano, ni bilo. Zalivska vojna je bila tudi na dnevnem redu zasedanja vodstva PSI, ki je izrazilo solidarnost z izraelskim ljudstvom in ostro obsodilo zlorabo vojnih ujetnikov s strani Iraka. Socialisti so tudi ocenili možnost iraške agresije na Turčijo. Poleg tega pa so še enkrat obsodili predstavnike zelenih in demoproletarce, ki so se ogradili od pobude o večji solidarnosti z italijanskimi vojaki v Zalivu. G. R. Zaradi nastopov JLA položaj na Hrvaškem do skrajnosti napet LJUBLJANA — Uradno, grozeče, sporočilo JLA o razoroževanju hrvaških »redarstvenikov«, o povečanju bojne pripravljenosti JLA na Hrvaškem in izredno ostrem in kritičnem zadržanju do vseh tistih, ki so za konfederacijo, je povzročilo po vsej Jugoslaviji vrsto neprijetnih dogodkov in vojaških zaostritev. Do pravega preplaha je prišlo v Zagrebu, ko se je zvedelo, da je na sedežu milice v občini Velika Gorica blizu zagrebškega letališča počila bomba: ubila je enega pripadnika milice, ranila pa osem. Kasneje je prišlo na dan, da so nespretno ravnali z orožjem in da je ročna bomba eksplodirala po nesreči. Toda sledile so druge, zares grozeče vesti: peto vojaško območje, ki obsega Slovenijo in Hrvaško, je v polni vojni pripravljenosti. Na zagrebškem letališču je pristalo štirinajst antonovov, ki so pripeljali specialce. V Karlovcu je 6 vojašnic, kjer so vojaki v popolni bojni opremi in so dobili suho hrano za 48 ur. V Vinkovcih so kasarno zavarovali pred možnim napadom tudi od zunaj. Včeraj so sklicali izredno sejo hrvaške vlade, danes pa bo izredno zasedanje- hrvaškega sabora. Predsednik Tudjman je poudaril, da je to »spopad dogmatsko komunističnih sil s hrvaško legalno ustanovljeno demokratično oblastjo«. Treba je ohraniti mirno kri in se ne sme reagirati na provokacije. Tudjman je še potrdil, da so vsi pri- padniki »redarstva«, kot nazivajo pomožne policijske enote, legitimno člani hrvaških policijskih sil in da jih ne bodo razorožili. Na današnjem zasedanju sabora bodo črtali vse zakone, ki so v nasprotju z novo hrvaško ustavo, in nekako po slovenskem vzoru dosledno izvedli suverenost hrvaške države. Podobne vesti prihajajo tudi iz Slovenije. Niso tako grozeče, vendar niti najmanj pomirjujoče. Vojska je na meji potrojila svoje enote. Predvsem pa so pričeli množično in pospešeno premeščati slovenske vojake iz vseh vojašnic in drugih vojaških enot. Pošiljajo jih na peto armadno območje toda v kraje, ki niso več na Hrvaškem, oziroma so na njenem skrajnem robu. Nasprotno pa hrvaške vojake iz Slovenije in Hrvaške premeščajo na Jug, v Srbijo in drugam. Zvečer je zagrebška televizija sporočila, da predsednik Tudjman danes ne bo odpotoval v Beograd in da so torej prekinjeni hrvaško-srbski razgovori. Hrvaška vlada je včeraj sprejela pet sklepov: skupščini bodo predložili ustavni zakon, da se črtajo določbe o povezavi z Jugoslavijo, vlada sprejema vso odgovornost za oborožitev rezervnih enot, vlada se upira pooblastilom JLA, da so postale policijska sila, vlada je mobilizirala celotni sestav aktivne in rezervne policije in zahteva posredovanje zvezne vlade, ki naj prekliče sklepe armade. B. S. Slovenska skupščina o zapletih z Jugoslovansko ljudsko armado Srečanje Kučan - Miloševič NA 2. STRANI °Ziv litovskega predsednika Landsbergisa sovjetskemu voditelju Gorbačov naj ukaže umik vojakov tl V ,ln .3l!j . Titovski predsednik Vitautas skiK41*3; Gorbs^^°ZVa^ sovjetskega- voditelja Hinkov i? °va' nai ukaže umik sovjet- izjavil pred dnevi, da v Programu njegovega pred- b^be^A w bergis l. Gori lakov ap0j*’ kot je Prejšnjih dneh. S tem bi do-°a SH® ni rba*“ov iziavil nred dnevi, da b ^ ^ " bo9or!i ■Ste vi^I9*1 januarja, pravi Lands-^hie- ki v Predsednik, rekli, da m. nedoižr^hsu z zasedbo poslopij in koj ui Ge je t n ljudi, ne odražajo vaših %ih a?'ate umi, Gs'Potem zahtevamo, da ta- poslopij ^Toroženih sil iz vseh zase- ^bije ?.°vietski n°j nano 50 v noči na ’3' Nviu UtoVske tJiadalci zasedli TV stolp in Ktk* vet kot 2nVn1Zije'.pri čemer ie bil° 14 arsker, Zasedle n ranJenih. Včeraj so črne 94 rnateriala 1 skladište papirja in tis- Landsbergis je pred litovskim parlamentom včeraj dejal, da bo do obnovitve dialoga med Litvo in Sovjetsko zvezo lahko prišlo samo po umiku vojakov iz s silo zasedenih poslopij. Filosovjetska stran v Litvi pa je povsem drugačnega mnenja. Alfred Gelbakh, ravnatelj litovskega filosovjetskega časopisa Sovjetska Litva, je v intervjuju za konservativni časopis Sovjetskaja Rosija pripisal vso odgovornost za dogodke v tej pribaltski republiki Landbergisu in drugim litovskim voditeljem ter njihovi nespametni politiki. O dogodkih v Pribaltiku je razpravljal tudi ruski parlament, ki mu je Boris Jelcin predložil dokument, v katerem pravi, da je sovjetski predsednik Gorbačov kršil ustavo, ko ni zagotovil spoštovanja človekovih pravic in ni zaščitil suvrenosti pribaltskih republik. Po daljši in mestoma žolčni razpravi je ruski parlament dokument zavrnil. Evropski parlament je včeraj ostro obsodil sovjetsko vojaško agresijo proti trem baltskim republikam ter zahteval umik vojaških sil iz Litve, Latvije in Estonije. Dokument, ki ga je s tem v zvezi odobril evropski parlament, ne izključuje možnosti gospodarskih sankcij proti SZ. Medtem sta tako Svetovna banka kot Mednarodni denarni sklad odložila razpravo o kandidaturi Sovjetske zveze za pristop v obe organizaciji. Politični dogodki v SZ in skrajna nejasnost glede njene gospodarske prihodnosti govorijo v prid dejstvu, da o pristopu Moskve ne bo mogoče resno razpravljati še dalj časa. Predvsem gre tu za določitev stalnega menjalnega tečaja: trenutno jih imajo v SZ približno 3000, pravi predsednik Svetovne banke Conable, ki pa ni hotel komentirati zadnjih ukrepov Gorbačova v zvezi z umikom iz obtoka bankovcev po 50 in 100 rubljev. Pri Mondadoriju vse spet znova? RIM — De Benedettijevo nadzorstvo nad družbo Mon-dadorLje pod vprašajem. Rimski prizivni sodniki so namreč razveljavili prvostopenjsko razsodbo, s katero je bila De Benedettiju priznana pravica, da odkupi delnice družine Fermentom, kot je določala pogodba, ki je bila sklenjena ob vstopu CIR v Mondadori. Prizivni sodniki so namreč menili, da pogodba, ki je vezala obe skupini k enotnemu glasovanju na občnih zborih delničarjev in v upravnem svetu, ni v skladu z novimi določili prava, ki ureja odnose v delniških družbah. Ta izhodiščna nepravilnost naj bi po oceni rimskih prizivnih sodnikov razveljavljala vse ostale akte in torej tudi razsodbo prvostopen-sjkih sodnikov. Sedaj je vprašanje, kaj se bo zgodilo z milansko založniško družbo. Ali bo prevladalo zavezništvo med družino Formenton in Berlusconijem in bo družba prešla že spet v okrilje »njegovega oddajništva« ali pa se bosta nasprotni strani, ki se že eno leto borita, dogovorili in našli ustrezno rešitev za koncern Mondadori, kateremu spopad med tekmecema nedvomno ni koristil. Slovenska skupščina je včeraj razpravljala o zaostrenih odnosih z JLA Provokacije in konflikti iskanje izgovora za posredovanje armade LJUBLJANA — Enote Jugoslovanske ljudske armade so na 5. obrambnem območju (Zajema Slovenijo in Hrvaško) od včeraj v polni bojni pripravljenosti, kar pomeni, da so vojakom razdelili ostro strelivo, da so preklicali dopuste in da so vojaki v stanju stalne mobilizacije. Tako je slovenskim poslancem včeraj poročal minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Slovenski parlament se je včeraj zaradi vznemirljivih novic iz Hrvaške, pa tudi zaradi dogodkov v Pribaltiku in vojne v Zalivu sestal na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Igor Bavčar je v svojem ekspozeju najprej na kratko omenil ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada, da bi preprečila morebitne teroristične akcije, povezane z dogodki v Zalivu, glavni del svojega poročila pa je posvetil vznemirljivemu dogajanju v Jugoslaviji. V tem okviru je dejal, da prebivalce v Sloveniji in v drugih krajih Jugoslavije vznemirjajo predvsem ukrepi, ki jih je sprejela JLA sama ali predsedstvo Jugoslavije. Zaostritev se je začela z ukazom o odvzemu orožja, ki je bil skrajno dvoumen in neprecizen. Prav nedorečenost tega ukaza je imela po oceni Igorja Bavčarja namen sprovocirati javnost in tudi oblasti.na Hrvaškem in v Sloveniji. Igrice s podaljševanjem roka za izročitev orožja so dodatno zameglile razmere in stopnjevale ozračje ogroženosti in neizogibnosti konflik- ta. Hrvaška oblast je zaradi tega sprejela določene preventivne ukrepe, na katere je zvezni sekretar za ljudsko obrambo odgovoril in povečal napetost do skrajnih meja. Bavčar je v nadaljevanju poudaril, da ima Slovenija nekaj izkušenj v odnosih z JLA, poudaril pa je, da doslej bojne pripravljenosti na območju Slovenije še ni bilo. V tem okviru je pojasnil, da polna bojna pripravljenost pomeni, da so enotam razdelili ostro strelivo, da so posebej okrepljene in pripravljene specialne enote JLA. Poleg tega pa je bil poostren tudi nadzor nad državno mejo. Po oceni Igorja Bavčarja se na ta način umetno povečuje napetost in se računa, da bi ti ukrepi lahko pripeljali do incidentov, ki bi lahko prera'sli v konflikt, ki ga ne bi bilo mogoče več obvladovati. V tem okviru je zagotovil, da je slovenska vlada sprejela določ-rene ukrepe, ki so v njeni pristojnosti in sklenila predlagati skupščini nekaj stališč. V nadaljevanju je omenil se druge ukrepe JLA, ki jih je ocenil kot dodatno provociranje slovenske javnosti in oblasti. Gre predvsem za premeščanje slovenskih obveznikov, ki služijo vojaški rok na območju Slovenije, na področju zunaj Slovenije in celo zunaj 5. vojaškega območja. V tem okviru je Bavčar omenil tudi informacije o politični aktivizaci-ji »v okviru nastajajoče ZK gibanja za Jugos- lavijo, ki ne skriva ambicij, da bi skladno s svojimi političnimi nameni poskušala, če bi bilo treba, tudi na drugačen, ne samo politični način, obdržati nek sistem, za katerega smo vsi menili, da je že mimo«. Vlada je nato predlagala skupščini vrsto sklepov, s katerimi se najodločneje protestira proti povečani Vojni pripravljenosti JLA in se zahteva, da se stanje vrne v normalne okvire: se zahteva, da pristojni organi ustavijo premeščanje vojakov slovenske narodnosti; se nalaga slovenski vladi, naj pripravi besedilo ustavnega zakona, s katerim bi bila v primeru nadaljnjega zaostrovanja razmer zagotovljena pravna podlaga za pristojnost republike Slovenije nad vsemi obvezniki. Zaradi nesklepčnosti poslanci stališč niso mogli sprejeti. V razpravi pa je bila izražena popolna solidarnost z Republiko Hrvaško in je bilo ostro obsojeno delovanje JLA. Pred Igorjem Bavčarjem je zunanji minister Dimitrij Rupel poslance seznanil s položajem Slovenije in kriznimi žarišči v svetu. Dejal je, da je zaradi vpjne neposredno prizadetih 31 slovenskih podjetij, finančna škoda pa znaša v letošnjem letu 190 milijonov dolarjev. Slovenski minister za narodno obrambo Janez Janša pa je poslal zveznemu sekretariatu za.obrambo protest zaradi premeščanja vojakov slovenske narodnosti in zahteval ukinitev premeščanja. Prvi pogovori Milana Kučana s srbskim vodstvom v Beogradu LJUBLJANA— Za 18. uri napovedana tiskovna konferenca predsednika Milana Kučana se je pričela šele po deveti uri zvečer. Razgovori z Miloševičem so se namreč zavlekli preko predvidenega časa, kar lahko ocenimo kot rezultat velikih težav pri sestavljanju uradnega sporočila, povrh se je slovenska delegacija na povratku še ustavila v Zagrebu in se pogovorila s hrvaškim predsednikom Tudjmanom. »Minimum možnosti ža razgovor«, je ocenil pogovore slovenski predsednik Milan Kučan. Toda razgovori so se pričeli, se bodo nadaljevali in so koristni. Dve leti ni bilo nobenega kontakta med Slovenijo in Srbijo, skupno smo ugotovili, da je to bilo slabo, ker nismo govorili niti o onem, kar bi lahko rešili. Skupna je bila tudi ocena, da je treba vsaj začeti popravljati odnose, saj je Miloševič pravilno ocenil, »da ne morejo biti še slabši.« Ostala je cela vrsta vprašanj, ki so sporna, zato so ostale tudi velike razlike. Mi smo predlagali - pravi Kučan - da ne bomo sprožili nekaterih spornih vprašanj, da z njimi ne obremenjujemo razgovore, kot je na primer kosovsko vprašanje. Mi smo zelo jasno povedali slovenska stališča, pri katerem vztrajamo in je razvoj dogodkov samo dokazal, da so bile slovenske ocene pravilne. Iz skupnega sporočila pa vendar izhajajo tri stvari, glede katerih je bil dosežen napredek in ki izhajajo tudi iz skupnega sporočila. Izhodišče je v pravici naroda do samoodločbe, ki ne more biti omejena z ničemer drugim kot z enako pravico nekega drugega naroda. Srbija se je obvezala, da bo spoštovala interes Slovenije, da si na osnovi pravice do samoodločbe zagotovi pravico slovenskega naroda za lastno pot. Slovenija pa spoštuje interes srbskega naroda, da živi v eni državi in da bo bodoči jugoslovanski dogovor spoštoval ta interes. Tako govori uradno sporočilo, Kučan je dodal, da to seveda pomeni spoštovanje legitimnega interesa vsakega naroda, da živi v svoji državi, ki pa je logično omejen z interesi drugih narodov. Slovenija zagovarja nedotakljivost meja, tudi republiških in torej je možno ta interes in legitimna pričakovanja uresničiti samo v medsebojnem dogovoru. Vendar pa je tudi na tiskovni konferenci ta odstavek ostal najbolj sporni in nedorečen del uradnega sporočila. V naslednjih odstavkih je govor o razlikah pri interesih in njihovi obravnavi. Zelo važen pa je dogovor, da bosta obe vladi obravnavali odprta vprašanja ekonomskega sodelovanja v »interesu razvoja gospodarskega sodelovanja in dobrih odnosov med Srbijo in Slovenijo«. Predsednik Kučan je poudaril bistvene razlike in povsem drugačna stališča. Srbija govori o spoštovanju suverenosti narodov, Slovenija pa o spoštovanju suverenosti držav, republik. Tudi meje so za Slovenijo zgodovinske in jih ni mogoče spreminjati drugače kot z dogovorom obeh zainteresiranih republik. Bistveno je različen odnos do zveznih organov in inštitucij, kjer Srbija seveda vztraja na ohranjanju centralistične države, Slovenija pa je povsem drugačnega mnenja. Zelo skop je bil predsednik Kučan o razgovoru s predsednikom Tudjmanom in se je omejil na pred dnevi objavljeno skupno izjavo obeh predsedstev in skupni sklep, da branita suverenost obeh republik. Ni namreč možno živeti v stalnem ozračju groženj z državnim udarom in posredovanjem JLA. Razgovor se je torej pričel, je zelo težvan. Nekaj je bilo najbrž doseženega, čeprav so skupne izjave in skupni dogovori za sedaj še vedno samo okvirni. Prihodnji dnevi bodo pokazali, če gre v resnici za pričetek, za prve znake jugoslovanske odjuge. BOGO SAMSA Parlamentarni komisiji za pokole bodo poverjene širše pristojnosti Začasno naj bi pravosodno ministrstvo prevzel Claudio Martelli Minister Vassalli ustavni sodnik? RIM — Senat je soglasno odobril zakonski osnutek, po katerem poverja parlamentarni komisiji za pokole širše pristojnosti. Zakonski osnutek je predložila komisija za ustavna vprašanja. Komisija za pokole, ki ji predseduje republikanec Gualtieri, bo torej lahko preiskovala dogodke, ki so se pripetili'pred letom 1969 in ki so posredno ali neposredno vezani na prevratniško dejavnost. V njeno preiskovalno področje bo vključena tudi organizacija Gladio. Zakonski osnutek bo sedaj obravnavala poslanska zbornica. Komisija za ustavna vprašanja je na istem zasedanju zavrnila zakonski osnutek, da bi parlament imenoval posebno komisijo, ki naj bi se ločeno ukvarjala s primerom Gladio. Osnutek so predložili komunisti. RIM — Podpredsednik vlade Claudio Martelli bo najbrž začasno opravljal tudi funkcije ministra za pravosodje, če bo prišlo, kot vse kaže, do odstopa ministra Vassallija, ki naj bi ga predsednik republike baje kmalu imenoval za člana ustavnega sodišča. Trdijo, da naj bi se Vassalli odločil za umik, ker je globoko užaljen zaradi kritik, ki jih je bil deležen s strani KPI in nekaterih komponent sodstva. Da je Vassalli trn v peti komunistom, dokazuje tudi takojšnja reakcija KPI na govorice o njegovem imenovanju za ustavnega sodnika. Trenutno, pravijo komunisti, ne da bi kakorkoli spravljali v dvom osebnost prof. Vassallija, ne bi bil umesten njegov prehod iz vlade v vrste ustavnih sodnikov. Glede zamenjave Vassallija so socialisti mnenja, da bi moral začasno funkcijo pravosodnega ministra prevzeti Martelli. Govorice, da bi pravosodni minister postal Giuliano Amato so po besedah zainteresiranega povsem neutemeljene. FJK, Veneto, Trento Slovenija in Hrvaška sprejeli sporazum o skupnem sodelovanju LJUBLJANA — Na sedežu slovenske vlade je bil včeraj petstranski sestanek vlad republik Hrvaške in Slovenije in dežel Furlanije-Julijske krajine, Veneta in pokrajine Trento. Dogovorili so se za podpis »pogodbe o sodelovanju prek meja«. Ta mednarodni dokument bo koristen za vključeva-■ nje Slovenije in Hrvaške v Evropsko skupnost. Besedil0 pogodbe bo v nekaj tednih sestavila skupina strokovnja^ kov, podpisali pa jo bodo marca meseca. Po vsej verjetnosti bo do podpisa prišlo v Benetkah, ali pa celo v Rimu 00 prisotnosti predsednika vlade Andreottija. Pogodba temelji na obsežnih sredstvih novega zakona 0 obmejnem sodelovanju in na drugih ukrepih, ki jih je sprejel rimski parlament. V pogodbi bo predvideno sodelovanje na vseh ravneh, tako na strogo gospodarskem področju (industrijskem, trgovskem in turističnem), kot tudi na kulturnem, športnem, ekološkem in na drugih področjih. Gre torej za široko sodelovanje, ki bo na novo urejeno in b0 temeljilo na pomembnih finančnih sredstvih, kar bo °ni0( gočilo vključevanje obeh republik v Evropo, ne da bi kršiU ali prizadeli sedanje družbene in državne ureditve. Predsednik Biasutti nam je v tej zvezi slikovito dejal, da bo novi sistem zgodovinski, da pomeni pravi preobrat dosedanjem povezovanju dveh območij: italijanskih vzhodnih dežel in dveh republik, Slovenije in Hrvaške. Eden od glavnih pobudnikov sestanka je bil minister ra promet Carlo Bernini, ki je nastopal v svojih številnih fun*1' cijah, kot minister za prevoze, kot predsednik ARE (zdruz° nja evropskih regij), kot iniciator in dolgoletni voditelj ds lovne skupnosti Alpe-Adria, predvsem pa najbrž kot prsd sednik demokristjanske internacionale na območju Penta gonale. Sestanek je bil razmeroma zelo kratek, trajal je nafflre'j komaj dobro uro. V uvodu je hrvaški zunanji minister or*sv položaj v svoji republiki, kjer je peti armadni korpus stanju pripravljenosti. Minister je tudi navedel, da se m°r^ nemudoma vrniti v Zagreb, ker so v naglici sklicali izredfl^ sejo hrvaške vlade. Vsi prisotni so potrdili načelo, da J treba braniti demokratične dosežke, z italijanske strani P je bila poudarjena podpora in velika pozornost. Prav zato pa predstavlja srečanje in sklep o podpisu pogodbe P° memben signal, ki odraža pozornost in pomoč demokrat1 nim prizadevanjem obeh republik. TO Na sestanku so bile večkrat omenjene manjšine. * vprašanje je sprožil slovenski zunanji minister Dimitrij “ . pel, ki je podčrtal podporo, ki jo italijanski zakon o obn1 1 nem sodelovanju nudi obema manjšinama, italijanski in sl venski. Širše pa je govoril predsednik Lojze Peterle, in slC o kompleksnih problemih narodnostne skupnosti v Italij1 * v tej zvezi tudi omenil načela glede globalnega zaščitnsp zakona. O slovenski in italijanski manjšini je govoril pr® sednik dežele Furlanije-Julijske krajine Biasutti, ki je izlL jal iz možnosti reševanja nekaterih konkretnih vprašanj ;', tem pa je zajamčil, da bo postopek izredno hiter in učin*^ vit in da zakon ne omejuje načelne zaščite, ki izhaj3 drugih zakonov oziroma zakonskih osnutkov. Zasedanje je bilo za strogo zaprtimi vrati, kasneje so .j, predstavniki vsebinsko dokaj skopi z izjavami. Po dal) posvetovanjih pa so izdali naslednje uradno sporočilo: ^ »Na povabilo predsednika Peterleta so se danes v Lj° Ijani srečali predsedniki vlad republik Slovenije in Hrva ter severovzhodnih italijanskih dežel. Predsednik Peterle je povabil tudi italijanskega 1111111 ^ Carla Berninija, ki se je srečanja udeležil kot predse0 ^ Skupščine evropskih' regij in kot minister za Prornf vjrii projekte s področja infrastruktur, ki so predvideni v o^' Pentagonalnega sporazuma. Na srečanju so predstavili sedanji politični položsi gj| venije in Hrvaške in ob tem izrazili željo, da bi se raz po demokratični in mirni poti. . Na delovnem sestanku so bila postavljena izhodiš1-11^ opredelitev prekomejnega sporazuma med repubUK Slovenijo in Hrvaško ter severovzhodnimi italijanskib11^-želami (Furlanijo-Julijsko krajino, Venetom in avton01 ^ ma pokrajinama Trident in Bočen). Pri tem so upoštev .. ustaljene medregionalne odnose v okviru Delovne skupiti ti Alpe-Jadran in Pentagonalne pobude, nedavno spr Up italijanski zakon o obmejnih območjih, kot tudi sk01^^!)-obnovitev bilateralnih jugoslovansko-italijanskih sp0 mov. sp(r Predsedniki so se okvirno dogovorili, kakšen naj id razum, in zadolžili posebno ožjo skupino strokovnjak0 .'tev se bo v kratkem sestala v Trstu, za podrobnejšo Pr0 tanja' in opredelitev tem, ki so bile predmet današnjega sr° ^ tem,.f ter #' Predsedniki so opozorili tudi na potrebo po tem. posveča posebna pozornost vprašanjem obeh man] , pri tem izrazili željo, da bi namenili neposredno skr nim potrebam. Ob zaključku srečanja so se predsedniki dogov01 ^jj naslednje srečanje, ki bo marca v Benetkah, na kater bi dokončno potrdili sedanji sporazum.« B. S. , Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna prednaročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Predigra pred začetkom kopenskih bojev NADALJEVANJE S 1. STRANI Iz Savdske Arabije pa prihajajo vse bolj pogoste vesti o premikih ameriških kopenskih enot proti meji s Kuvajtom, proti iraškim položajem pa naj bi se pomaknile še nekatere artilerijske enote. Iz vojaških krogov so s tem v zvezi sporočili, da ti premiki še ne pomenijo, da se bliža kopenski spopad. Toda velja pripomniti, da se je včeraj vreme, ki je v prejšnjih dneh precej oviralo bombardiranje Iraka in Kuvajta, izboljšalo, tako da so nekateri opazovalci dobili občutek, da bi bili Američani radi v vsakem trenutku pripravljeni na napad. , Toda iz Washingtona prihajajo drugačne vesti. Kot se je dalo sklepati iz izjav ameriškega obrambnega ministra Cheneya in komandanta vrhovnega štaba Powella, ko sta v sredo govorila o enotedenskem obračunu vojne, naj bi do napada po kopnem prišlo približno čez tri tedne »v temni noči in ob visoki plimi.« Do takrat pa naj bi letala še naprej »čistila« pot v Kuvajt in naprej proti Iraku. Povsem jasno je tudi, da Američani ne bodo napadli, dokler ne bodo z letalstvom toliko ošibili vojnega stroja Sadama Huseina, da bi kopenski spopad terjal čim manj žrtev na zavezniški strani. Iraški vojni stroj pa še ne kaže pretiranih znakov šibkosti. To sta priznala tudi Cheney in Powell, ko sta povedala, da dosedanja bombardiranja še niso zadala smrtnega udarca bagdadskim oboroženim si- lam. Sadam Husein je namreč še živ, nobenih konkretnih znakov ni, da bi v Iraku prihajalo do vojaškega »kolapsa«, velik del letalstva je varno skrit v podzemeljskih hangarjih, ob vsem tem pa občasno izstreljevanje raket scud ne pusti spati Izraelu in Savdski Arabiji. Če je torej 12.000 poletov v prvem tednu le deloma prizadelo Irak, je moč sklepati, da bodo za občutnejšo ošibitev Iraka potrebni najbrž vsaj še trije tedni. Radio Bagdad pa je včeraj poročal, da je Sadam Husein obiskal enote na južni fronti v Iraku. V uradnem sporočilu iraške tiskovne agencije je tudi zapisano, da se je Sadam srečal z generali, ki so mu poročali »o dosedanjem poteku "matere vseh bitk" (tako je iraški diktator krstil spopad v Zalivu) in se pritožili, da se je sovražnik iz strahu pred kopenskim spopadom doslej izogibal bojev na kopnem in se je omejil na bombardiranja z velike višine.« Ob tem so v Bagdadu tudi sporočili, da naj bi iraške enote doslej zajele približno 500 vojakov nasprotnikovih enot, v bombardiranjih Bagdada in drugih mest v Iraku pa naj ne bi bili zadeti le vojaški cilji. Včeraj so v Iraku prvič priznali, da je med bombardiranji padlo tudi 90 vojakov. Predstavniki mednarodnega Rdečega križa so včeraj začeli obiskovati tudi vojne ujetnike. Iz Ženeve so sporočili, da so že obiskali sedem ujetih iraš- cavd^f neki bolnišnici na vzhodu s0 jia kih vojakov v Arabije, pred dnevi pa tudi 61 Iračanov, internirali v Veliki Britaniji. Nikakršnih in ujeaii pa pri mednarodnem RK niso posredovali ju0?! kih, ki so v rokah Iraka. Direktor medna zj l odbora RK Georges De Courten je s tfin„VeCjstaVf£ povedal, da je od iraških diplomatskih pr® zag°,je kov v zahodnoevropskih prestolnicah dob1 tretJ vila, da bo Bagdad sodeloval z RK na ženevske konvencije. Vendar pa teh zagot° upora ni Bagdad ni potrdil, na podlagi odločitev y.ns^0l ujetnikov za žive ščite in zaradi skrajno n® ^[gpa111 »razkazovanja« ujetnikov po TV pa lahko da kaj takega tudi ne bo storil. aCju 56 p Na stran zaveznikov v zalivskemu SP iajiieIlt,I1iU včeraj odločno postavil tudi evropski Paraj SaC* ajo je odgovornost za spopad v celoti prlPls ■ pozlV5j(ii Huseinu. V resoluciji pa evroparlamentar^.^gp)^ zahodne vojaške enote, da čim prej in z pri 1 p-možnim številom žrtev zaključijo to voj' EyrgVa pa naj pustijo vsaj priprta vrata za P°9®L0 upr b1 ski parlament še zahteva, da Irak dosled ^ vse resolucije OZN in se umakne iz (VU^J^po0 ^ bilo pogoj za nadaljevanje pogajanj. ^ icoU^v.gj- parlament se je tudi zavzel, da naj bi P ^[ic3 spopadu in obnovitvi pogajanj prišlo d° vZhodu ^ narodne mirovne konference o Bližnjem pokroviteljstvom OZN. od Tiskovna konferenca ameriškega predsednika teden dni po začetku vojne Bush: Vihar po urniku VVASINGTON — »Nocoj, po tednu dni zavezniških operacij, vam lahko, z zadovoljstvom sporočim, da Puščavski vihar poteka po urniku,« je sinoči predsednik Bush v Was-hingtonu nagovoril združenje rezervnih oficirjev. »Jedrskim ambicijam Sadama Huseina smo zadali resen udarec, zavezniška letala imajo premoč v zraku, s tem pa Sadamu Huseinu onemogočamo, da bi vojeval učinkovito vojno,« je dejal Bush. Predsednik ZDA, čigar sinočnji govor je bil njegov prvi javni nastop, odkar se je začela vojna, je hkrati opozoril, da »samo v okolici Bagdaga zavezniško letalstvo še vedno ogroža kakih dvajset tisoč iraških protiletalskih topov«. »Korak za korakom se sicer priblužujemo cilju, ki je osvoboditev Kuvajta in obnovitev stabilnosti in varnosti v Zalivu,« je rekel Bush, »toda vojna nikoli ni lahka in poceni. Prišlo bo do udarcev, prišlo bo do še več žrtev... Toda zagotavljam in obljubljam vam, da ne bo nov Vietnam,« je dejal Bush. George Bush je v glavnem povzel tisto, kar sta pred njim na popoldanski tiskovni konferenci v Pentagonu povedala obrambni minister Che-ney in načelnik generalštaba gene- ral Powell. Pri opisu stanja sta izjavila, da je zavezniškemu letalstvu uspelo dobiti premoč v zraku, toda treba je seveda dodati, da Irak še vedno nadaljuje z raketnimi napadi na Izrael in oporišča v Savdski Arabiji. Previdna sta bila tudi v ocenah, kdaj naj bi zavezniki začeli s kopensko ofenzivo zoper iraške položaje v Kuvajtu. Cheney je pri tem diplomatsko dejal, da je »treba pričakovati še presenečenja, in da Sadama Huseina še ni moč povsem odpisati«. General Powell pa je bolj odkrito, celo brutalno, rekel, da je treba »to vojsko (misleč s tem na iraško vojsko v Kuvajtu) najprej odrezati od zaledja, potem pa jo pobiti«. Pentagon za sedaj še ni prišel na dan z odločitvijo, kdaj in kako (in če sploh) naj bi začeli s kopenskim napadom. Namesto tega Američani in zavezniki povečujejo zračne napade, okrepljene z bombardiranji, ki jih opravljajo bombniki B-52. V napadih pa sedaj sodelujejo tudi francoska letala. Hkrati pa Iračani - ki so sinoči izvedli najnovejši napad z raketami zemlja-zemlja scud na Izrael in Da-ran, vendar, kot poročajo Američani, brez uspeha - začenjajo s svojimi le- tali napadati tudi zavezniško ladjevje v Perzijskem zalivu. Kot poročajo, so Iračani zavezniške ladje napadli z lovci mirage, oboroženimi s francoskimi raketami exocet, vendar so ladje napad odbile. Iraška letala mig-23 sovjetske izdelave pa so napadla zavezniške položaje v mejnem območju med Savdsko Arabijo in Kuvajtom. Tudi za ta napad ameriška stran trdi, da je bil v celoti odbit, dve iraški letali pa sestreljeni. Teden dni vojne je torej potekal v znamenju zračnih bojev, iraških raketnih napadov, stolčenih iraških radarskih in drugih elektronskih naprav - kot trdijo Američani - in tudi jedrskih reaktorjev in podjetij za proizvodnjo biokemičnega orožja. Potekal pa je tudi v znamenju najave prvih ekoloških katastrof. Iz Irana so danes sporočili, da je na jugu države padal »masten črn dež«, kar je nedvomno posledica zažganih naftnih črpališč in rafinerij v Kuvajtu. Iračani pa poročajo o tem, da iz iraških tankerjev, ki so jih zadela ameriška letala, teče nafta in se izliva v Perzijski zaliv. Ali se potemtakem uresničuje napoved ekolške apokalipse, ki jo je bilo slišati že pred vojno? MITJA MERŠOL Teheran središče številnih pobud za rešitev spopada Hir.T^setlnik Rafsandžani In sirski podpredsednik at> hladna10 .k odnosov, ki so nastopili s ori V' zlasti ,VOjne' Ta sistern Pa ie še krhek ka °sih« r, * 9°vorimo o sovjetsko-ameriš-spra^ntato? t 9lasil° CK KPSZ Pravda. 9°. KUALA LAMPUR — Od začetka vojne v Zalivu so 1 telj uživa v tej eksotižni državi, kjer je večina P^nsk^tj muslimanska, velik ugled in spoštovanja. Malezijska ^0sle agencija Bernama s primernim poudarkom dodaja, a niso še nobenega novorojenčka krstili za Georga Bush LONDON Britansko časopisje, ki sicer ne slovi P°jj;aja4j nja vredni profesionalni korektnosti, se poslužuje ne<^. voj‘^ besednega zaklada, ko poroča o vojni in o brUansk misiji. Ugledni londonski Guardian, ki noče imeti ni£va s bulvarskim tiskom, je objavil zapis, v katerem na.^fev,pikoVl5r nosti in retoriko« novinarjev. Najbolj donečih pride \evfj. deležni vojaki - naši fantje, ki so: pravi profesional® ■ g0vl'|j čneži, mladi noži, pogumni in se ne bojijo niti sataIJardrste nik pa je v glavnem: papirnata zver, bojazljivec, bas pes, ki se skriva pod zemljo. Kompjuter - prvi heroj zalivske vojne NEW YORK — Zalivska vojna ima svojega prvega heroja: kompjuter. Računalniki so povsod — na satelitih, s katerih nadzorujejo bojišča, na raketnih izstrelkih, katere vodijo z milimetrsko natančnostjo na tarče, na letalih, ki so nevidna izostrenemu radarskemu očesu, na »inteligentnih bombah«, ki lahko zadenejo katerikoli objektiv: skratka, brez računalnikov si je dandanes sploh nemogoče zamisliti kakršnokoli bojno akcijo. Kompjuterji so začeli delovati takoj po 2. avgustu, ko so v Pentagonu začeli načrtovati vojne plane. In samo kompjuterji, ki jih je v ameriškem generalštabu v Riadu na stotine, lahko koordinirajo, dan za dnem, ves razvoj vojnih operacij. »V glavnem smo odvisni od kompjuterjev,« pravi general Homer, ki je izdelal ameriški strateški načrt, »samo z njihovo pomočjo lahko spravimo skupaj tisoče podrobnosti, ki se potem vključijo v celovit načrt: računalniki določajo radijske frekvence, višine poletov, tip bomb, premike letal, ladij in tankov: brez njih bi bilo sploh nemogoče izdelati organski načrt.« Kompjuterska vojna zagotavlja uspeh ameriškega bombardiranja in, kot se zdi absurd, ščiti človeška življenja na obeh straneh bojne črte. Kompjutersko vodeno bombardiranje je zamenjalo dosedanje nediskriminirano bombardiranje (tako kot je bilo recimo med drugo svetovno vojno, ali proti Vietnamu), kar omogoča skrbno izbiro ciljev, da bi se izognili civilnemu prebivalstvu. Nikakor ni naključje, da so vojno začeli izstrelki cruise, ki so jih izstrelili z ameriških ladij v Zalivu. Cruisi imajo v svojem elektronske 0ti minu vse potrebne zemljevide, tako da 1,0 svojim tarčam z neverjetno natančnostjo, razdaljo 2000 kilometrov. . telji, ^ Trenutno je nabolj cenjen elektronski sis^ ^[0ti pelje ameriške izstrelke zemlja-zrak Patrl iraškim raketam scud, katerih tarča so ^eh1 Savdska Arabija in Bahrein. Elektronskos/r patrioti so se izkazali kot edino orožje P pim scudom. ppo9tey In tako se je elektronika izkazala kot n ^ ^d1 Ijiva v moderni vojni: Zaliv pa je pravzaP^ ^ v0jh velik preskusni laboratorj, saj so tu PrV preizkusili nekatere elektronske sisteme- Razmišljanje o spomeniku žrtvam nacističnega terorja Rižarna je simbol ljubezni do svobode in demokracije Krožek Che Guevara je prejšnji eden priredil v Trstu javno srečale o uničevalnem taborišču v Ri-Jjrni pri Sv. Soboti, da bi na ta na-‘n odgovoril na trditve misovske-yQ senatorja Pisanoja, da je treba ta Jedržavni spomenik razstreliti, ječanje je vodil vsedržavni pred-ednik ANED sen. Gianfranco Ma-s' spregovorila pa sta zgodovinar-Teodoro Sala in Jože Pirjevec. ,azrnišljanje Jožeta Pirjevca objav-rtmo v celoti, ker nazorno zavrača vat°lcevanja sen. Pisanoja, pred-sem pa ponazarja, zakaj je Rižar-? sknpna dediščina vseh tistih, ki sj‘10 v Trstu, simbol ljubezni do °bode, demokracije in pravice. sv°ji znani zgodovini Nemčije r>k V1 stoletia je Golo Mann za-, 31' »Evropa ni hotela sprejeti tak-Hitlenotnost^ ji je vsiljeval 0 ter Odgovorila je, morala je od-j^priti, in to toliko bolj odločno, nit- or boli 50 J0 vzpodbujali zavez-0s 1 in kolikor bolj se je bližal dan str 0 .oditve. Proti temu so s svoje p reagirale okupacijske sile, v 4v,PrRanju, da morajo ščititi svojo ttin0^61-0 in varnost... Strahote so bilr?jle strahote... Na vzhodu je g0v drugače Od začetka tu ni bilo dif 0r.a o sodelovanju, temveč o iz-tj6 in tako so bile tu tudi žrtve se jstotisočkrat številnejše. Temu Sg • -al olc v iiiicjoc. x činu. spj® Pridružila še najstrastnejša in sončna norost nacistične stranke, cijo d^Vo do Judov. Ni šlo za reak- V0j's^i so se Judje obnašali do za-tjo 3lcev z nemočno popustljivos-sko P° . i strahu. Šlo je za enostran-ep4,Utli» oD!tb”.iSC» 1» J* » pr.v Op ^lovenrrodno°svobodilnem s “ PHht0vitev]L?°Sebna komisiia .JUlOvih °činov okupatorjev za in hiaksn eaPcev- Njen predsednik Uuderl je objavil nasled- nje jeseni brošuro, ki obsega skoraj 200 strani, v kateri je nanizal, kolikor je bilo mogoče podrobno v tistem času, vsa nasilna dejanja, ki so jih domobranci pod zaščito fašistov in nacistov zagrešili proti civilnemu prebivalstvu. Na strani 99 te knjižice je zapisal: »Raven najbolj rafiniranih in največjih zverstev je dosegel Trst v slovitem poslopju "Risiera", luščilni-ci riža med Skednjem in Žavljami. Dolgo časa stalno dovažajo v ondot-ne zapore ljudi iz okolice Trsta in Istre, zlasti Žide. Poslopje stražijo SS-ovci. Ker se nikoli ni opazilo, da bi kakega jetnika izpustili iz tega poslopja, se je raznesel glas, da tam ljudi pobijajo. Poizvedovalcem je uspelo, da so od enega teh stražarjev dobili pojasnilo. Izpovedal je, da nihče, ki prestopi prag te kasarne, ne pride več ven. Posebni ljudje zaslišujejo jetnike. Po zaslišanju dobi žrtev udarec s kladivom po glavi, nato jo vržejo v predal, ki ima dno iz železnih paličic. Ta se pomakne nad posebne peči, ki so napravljene nalašč v ta namen. Iz tega predala vržejo truplo v ogenj in tako vsake pol ure zgori po en človek. Umorjenih je bilo na ta način že okoli štiri tisoč Židov in več ujetih partizanov. Dokler žrtve ne pridejo na vrsto v peči, jih drže zaprte v posebnih celicah, kjer mora jetnik ležati ali sedeti, stati ne more, ker je strop prenizek. Ko je bil Trst bombardiran, so ti SS-ovski stražarji obkolili poslopje kljub temu, da so okoli njih padale bombe, in se niso umaknili s svojih mest, da bi v primeru poskusa pobega žrtve postrelili.« Kot je očitno, gre za skopo, a pomembno pričevanje, če pomislimo na to, kar smo pozneje zvedeli o Rižarni, in tudi, da je bilo vedenje o krematorijskih pečeh, tudi v drugih nemških lagerjih bolj malo razširjeno. Šnuderl piše namreč dalje: »Tega poglavja ne bi bil zapisal, ker je preveč podobno izrodkom bolne fantazije, če ne bi imel v rokah tudi zapisnika s pričo, ki je bila v uničevalnem taborišču v Auschwitzu. Tam je postopek podoben onemu v tržaški Risieri. Tudi tam masovno sežigajo ljudi, zlasti Žide... Slična zverstva počenjajo v Mathausnu... Tudi v Strnišču pri Ptuju je taborišče, ki ne zaostaja za taborišči v Dachau in Massau. Tudi te vodijo SS-ovci. Zaradi tega ne more biti dvoma o resničnosti strahot v tržaški Risieri.« To je torej prva javna obtožnica o tem, kar se je dogajalo pri Sv. Soboti, obtožnica, ki je pomembna predvsem zato, ker prišteva Rižarno med najgrozovitejša uničevalna taborišča. To pa sen. Pisano zanika, češ: »Ex novo je bilo zgrajeno uničevalno taborišče, da bi tja peljali šolarje na oglede. Sv. Sobota ni Dachau ne Treblinka.« S tem da sen. Pisano na tako odločen način postavlja svojo tezo, lahkomiselno podcenjuje naciste, ki naj bi zbrali v Trstu nekatere od svojih najboljših profesionalcev smrti, samo zato da bi upravljali namišljeni lager. Globočnik, Wirth, Oberhauser, Herring, Stangl, Allers in drugi esesovci, ki so se začeli uriti v svoji morilski obrti na predvečer vojne, ko so likvidirali nemške handikapirance, in so se pozneje v njej izpopolnili v vzhodni Evropi, Na fotografijah, ki jih je posnel že pokojni Albin Bubnič, nekaj pogledov na Rižarno: ob naslovu vhod v taborišče, pod naslovom dvorišče Rižarne z obrisi krematorijske peči, v sredini celice političnih jetnikov, spodaj pa (od leve proti desni) tramovje desne hale, jeklena struktura, ki kaže, kje je bil dimnik, in notranjost ene od celic naj bi živeli v Trstu celo leto samo zato, da bi dvajset let pozneje lokalni antifašisti lahko oblikovali zgodovinsko potvorbo za šolske potrebe! Toda ne glede na to ugovarjanje sen. Pisanoju, bi tu podčrtal še drugo misel, in se pri tem navezal na začetni citat Gola Manna. Če se spominjate, veliki nemški zgodovinar ločuje med tremi bivanjskimi situacijami v času nacističnega gos-podstva: v zahodni Evropi so mnogi, tako pravi, odklanjali Hitlerjev »novi red«, narodi vzhodne Evrope so se borili za svoj politični in kulturni obstoj, Judje pa so bili povsod, kamor se je razširila senca kljukastega križa, obsojeni na »končno rešitev«. Zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi svoje etnične zapletenosti je Trst poznal vse tri bivanjske položaje. Poznal je odklanjanje nacizma s strani italijanskih demokratov, slovensko odporništvo in judovski holokavst. V Rižarni je to naše mesto, ki ima toliko obrazov, ki se zdi včasih razdeljeno v nepredušne prostore, našlo, pa čeprav na žalost v trpljenju, neko svojo celovitost. Rižarna je skupna dediščina nas vseh: Italijanov, Slovencev, Judov, je simbol naše ljubezni do svobode, demokracije in pravice, v znaku katere moremo in moramo dvigniti našo civilizacijo najvišjo raven. Zaradi tega in ne samo iz pietete do mrtvih, ki so že tako daleč v času, se mi zdi potrebno braniti Rižarno pred napadi sen. Pisanoja in njegovih pristašev. Na koncu bi prebral dva slovenska napisa, ki ju je Diego de Henriguez odkril na zidovih ženskega oddelka Rižarne. Prvi je oblikovan po cerkveni pesmi: Marija, pomagaj nam, vojskin je čas, na tebe ozira se vsak izmed nas, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti. Drugi napis je še bolj lakoničen: Bog se nas usmili, reši iz te ječe strahovite. V primeru s temi preprostimi besedami, kakšno težo imajo lahko besede sen. Pisanoja? JOŽE PIRJEVEC Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem volijo svoje predstavnike na prvih demokratičnih volitvah »Za skupen jezik z demokratičnimi silami« Pogovor z Robertom Battellijem, delegatom narodnosti v slovenskem parlamentu, vodjo poslanskega kluba in predsednika komisije za narodnosti KOPER — Začele so se volitve! Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem volijo svoje predstavnike na prvih povojnih tajnih, neposrednih in demokratičnih volitvah. Pomemben dogodek! Dolgo so se pripravljali nanj, četudi je bila zavest o potrebi takega prvega kamenčka, ki bi sprožil plaz sprememb, še starejša. Prelomnica torej, saj bi naj navoizvo-Ijeni delegati z glasom vseh, še tako različnih mnenj in želja, sooblikovali novo organizacijo vseh Italijanov na slovenski Obali, v Istri, na Reki, Kvar-jerju in še kje. Tudi krajevne organiz-cije italijanske skupnosti bi naj obnovili; novih moči v drugačnih časih in sodobnih razmerah torej, vse od temeljev dalje! V veliki večini Skupnosti Italijanov se volitve v novo skupščino, nekakšen mini parlament bodoče Unije ali kakorkoli bo že ime nove narodnostne organizacije, začenjajo danes. Pohiteli so le na slovenski Obali, tako v Piranu, kjer so volili upravičenci, pred vpisani v volilne imenike, lahko med kandidati izbrali že od srede dalje, pa v Kopru od včeraj. Skoraj povsod pa bodo hkrati volili tudi nove delegate v skupščine krajevnih Skupnosti Italijanov, le v Kopru so napovedali še ene volitve po opravljenih spremembah v osrednji organizaciji. Povabilu za priložnostni pogovor se je prijazno odzval Koprčan ROBERTO BATTELLI, sicer delegat italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu, vodja poslanskega kluba in tudi predsednik skupščinske komisije za narodnosti, ki pa na volitvah ne kandidira. Prve zahteve po prenovi zdaj že 45-letne Unije Italijanov Iskre in Reke so stare že več let. Zakaj je bilo za odločitev po korenitih spremembah potrebnega toliko časa in vztrajnosti, predvsem alternative v Skupini 88 in reškem Gibanju za konstituento? »Sam si še enkrat in pravzprav še zmeraj postavljam enako vprašanje, ne da bi našel izčrpen odgovor! Menim pa, da je počasnost reforme v Uniji v dobri meri posledica pritiskov, ki jim je bila italijanska narodnostna skupnost dolga desetletja izpostavljena, zaradi ideološko oblastniških, delno pa tudi geostrateških razlogov.... Ti vzorci so, po moje, popolnoma preživeli; njihovo odpravljanje iz prakse in javne zavesti pa bo dolgotrajno.« Volitve v novo skupščino nove osrednje organizacije vaše narodnosti so tu. Kaj vam pomenijo? Roberto Battelli (Foto D. Križmančič) Veliko! Predvsem pa možnost, da narodnost na novi, trdnejši osnovi, ponovno vzpostavi svoj odnos do teritorija, ki je tudi njen in da uveljavi svojo vlogo aktivnega, demokatičnega, kulturnega, družbenogospodarskega subjekta, uspešnega in odprtega, v skladu s svojimi potrebami, tako znotraj slovenske in hrvaške državne in družbene stvarnosti, kot v odnosu do matične Italije. Znotraj odnosov in interesov torej, ki te stvarnosti že po naravi povezujejo.« O podobi in vsebini dela bodoče "Unije" se bodo pogovorili izvoljeni delegati v novem parlamentu od letošnjega marca dalje. Kakšno bi naj, po vašem mnenju, bila ta organizacija? »Ko se pogovarjam s kandidati in berem njihove stališča in programe, razumem, da obstaja skoraj popolno soglasje o temeljnih pogledih obstoja razvoja narodnostne skupnosti: od skrbi za primerno šolstvo, tako za ustanove in vsebino njihovega dela, dalje za razvoj kulturnih in informativnih dejavnosti, gospodarskih, usklajeno z naravnimi danostmi naših krajev. Soglasni so tudi o potrebi po uveljavljanju narodnosti kot političnega subjek- ta, da upravlja in spoupravlja javne zadeve v prostoru, kjer narodnost živi, do zagotavljanja vseh ustavno pravnih zaščitnih okvirov, potrebnih za narodnosti obstoj in razvoj. Zavest o teh in še drugih potrebah je močno prisotna. Menim, da bo nova organizacija italijanske narodnosti oblikovana in sestavljena tako, da bo v organizacijskem, programskem in kadrovskem smislu vsemu naštetemu kos.« Italijansko skupnost ločuje slovensko hrvaška meja, posledice so razlike v narodnostnem položaju in pravicah. Kako bi naj bila temu kos nova organizacija? »Vsaka narodna manjšina se sooča s stoglavo pošastjo - asimilacijo, s temno senco statistične, demografske, jezikovno kulturne smrti. Prepričan sem, da bo italijanska narodnostna skupnost v boju z njo, čeprav je na trenutke kazalo, da bodo posledice nepopravljive, našla skupen jezik z demok-raitčnimi političnimi silami, vladami, tako Slovenije in Hrvaške, kot tudi Italije.« Kaj je pričakovati v njenih odnosih do Beograda? »Odgovor je seveda povezan z razreševanjem jugoslovanske krize, za katero upam, da se bo razpletla sporazumno, po mirni in demokratični poti, za kar se v slovenskem parlamentu tudi sam zavzemam. Vendar je tudi zdaj zakonodaja, ki ureja zaščito narodnih skupnosti, v pristojnostih posamezne republike, v skladu z načeli enakopravnosti, ki jih vsebuje zvezna ustava. V zvezni pristojnosti pa je seveda še zmeraj sklepanje in spoštovanje narodnih oziroma bilateralnih sporazumov. Na našo pobudo je slovanska skupščina nedavno sprejela sklep, da bo v procesu popolnega osamosvajanja Slovenija spoštovala vse sporazume, ki zadevajo avtohtoni madžarsko in italijansko narodnost in da se bo zavzemala za čimprejšnje dogovarjanje s Hrvaško o spoštovanju enotnosti italijanske skupnosti. To je nadvse pomembno predvsem pri financiranju narodnostnih ustanov in zagotavljanju svobodnega gibanja ljudi preko morebitne slovenske hrvaške meje, za katero pa, upam, ne bo nikoli nič drugega, kot zgolj administrativna črta. V nasprotnem bi bilo, po mojem mnenju, zelo hudo - ne samo za pripadnike narodnostne skupnosti, temveč za celovito prebivalstvo obeh republik in za njihovo prizadevanje po vključitvi v evropske tokove.« Stiki in sodelovanje Italijanov v Jugoslaviji z matično Italijo so med vašimi najpomembnejšimi željami in zahtevami. Odnose nenazadnje potrjujejo trije projekti italijanske pomoči narodnosti v Kopru, Izoli in na Reki. Bi bilo po novem lahko kaj drugače? »Projekti, ki ste jih omenili in so vključeni v paket kreditov iz memoranduma Mikulič-Goria, so za življenje in razvoj narodnosti, tako sam ocenjujem, ključnega pomena. Dokazujejo tudi bilj aktiven odnos Jugoslavije in Italije do naše narodne skupnosti. Tega ne gre prezreti. To je dokaz, da nas ne gledajo več kot na nekakšen zgodovinski ostanek, temveč kot na živ subjekt vreden pozornosti in podpore. Za uresničitev teh projektov obstoje določene težave, ki so tako obejtivne kot subjektivne narave, menim pa, da so vsekakor premostljive in to v kratkem času. Po novem bo sodelovanje z našo matico Italijo lahko samo še bolj poglobljeno in pristno.« Ezuli ali bengunci, ki so si nov dom našli v Halji, resda niso več »tabu tema«, vendar so vaši novejši odnosi z njimi še deležni strahu in celo nasprotovanja. Kaj menite, kaj bi lahko v teh stikih novega storili s spremembami po volitvah? »Stiki med istrskim prebivalstvom in esuli so na individualni, družinsk1' človeški ravni zmeraj obstajali, če ]e meja to le dovoljevala. Novi so stiki med našimi in esulskimin organizaci' jami. Menim, da je to popolnoma not' malno, saj gre za snidenje med dvema deloma istega jezikovno kulturnega m zgodovinskega telesa, ki je bilo nash' no razdvojeno. Ne vem, če se bo p° volitvah v teh odnosih kaj bistvenega spremenilo; stiki se bodo seveda nadaljevali in poglabljali. Zavedati se m®' ramo, da leto 1991. ni leto 1921, 19’5 ali 1954. Razdvajanj, travm in nasilja pa je bilo v teh naših krajih menda dovolj, mar ne?!« . Znova sva pri volitvah! Volil1;1 bodo povsod izbirali med več kand1' dati kot je delegatskih mest; prip8' dajo različnim miselnim skupinam^ nekateri imajo svoje politične Pr0' grame. Dovolj za zagotovitev plut8' lizma v narodnostnih vrstah in 1,6 nazadnje demokracije? , »Kaj pa je demokracija drugega k° možnost, da se na rednih ali izredni volitvah izbira med več kandidati 8 imajo svoje programe, da je nadzor delovanja vodilnih in izv/^1ij organov s primernimi demokratični® institucijami? V narodnosti je vedno obstajala ra* ličnost mišlenj in interesov. Probl6^ je tičal v monolitnem enostrank8 skem sistemu, ki je vse družbene im rese podrejal lastnim. Zadnja leta J bilo tega vse manj! V odnosu med n rodnostjo in strankarstvom pa je ra* mljivo, da gre vsakemu posameznik svoboda političnega in vsakega dr gega nazoda, organizacija narodno^ pa je izraz narodnosti kot take in u j Ijavlja njene interese tudi v poln1 Drugače res ne more biti!« vj Napovedujejo se vam torej °° časi! Pri vsem pa vendarle ne 9 pozabiti na vrednost dolgoletn®9 dela Unije Italijanov vse do dan _ njega položaja italijanske narod11 tne skupnosti! vse »V vsem obstaja kontinuiteta in spremembe na boljše so zmeraj P jj ces. Tega se gre dobro zavedati i zato, da bi se ne znašli znova v.P°ati. žaju, Ijo bi morali koga rehabilih1 Rast je možna ob slabih in dobrin . kušnjah. Slednjih pa je bilo v z90<1 sti ni italijanske narodnostne skupn kar dokaj!« MIRJAM MUŽEN11- PSI: Danes odločitev o deželni krizi VIDEM — Danes se bo sestalo deželno vodstvo socialistične stranke, ki se bo izreklo o novostih v dveh važnih občinah naše dežele, v Tržiču in Cordenonsu, kjer sta bili izvoljeni upravi, ki slonita na sodelovanju med KD in KPI, socialisti pa so bili potisnjeni v opozicijo. Socialistično deželno vodstvo bo proučilo, ali je za tema dvema primeroma širši načrt sodelovanja med demokristjani in komunisti ter izoliranja socialistov, kot je hipotiziral podpredsednik deželne vlade Gioacchino Frances-cutto, ali pa gre za dva posebna lo-kalistična primera, kot zatrjuje stranka krščanske demokracije. Deželno vodstvo slednje se je sicer ogradilo od teh političnih operacij v Tržiču in Cordenonsu, bilo pa je brez moči, da bi spremenilo namere tamkajšnjih sekcijskih organizmov. V razpravo je posegel tudi sam predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, ki je te krajevne sekcije pozval, naj se nikar ne spuščajo v zavezništva s komunisti. Njegove besede, ki jih je izrekel v deželnem svetu v okviru razprave o zadevi Gladio, niso imele nobenega odziva, saj sta se kljub temu v Tržiču in Cordenonsu oblikovali koaliciji med KD in KPI. Drevi bodo torej socialisti odločali kako naprej s sodelovanjem z demokristjani. Zagrozili so namreč z odprtjem deželne krize. Komunisti pa so s svoje strani poudarili, da ta spor med KD in KPI je globlji od primerov dveh »anomalnih« koalicij. KPI v bistvu pravi, da v deželni večini vladajo globoka nesoglasja glede nekaterih bistvenih problemov, ki zadevajo nadaljnji razvoj naše dežele, glede katerih se bo moral z zakonskimi osnutki v kratkem izreči deželni svet. Zato se komunisti zavzemajo za nove odnose na levici in v tem okviru bi lahko bistveno vlogo lahko imela prav socialistična stranka. To je edina pot, pravi še KPI, če se resnično želi zmanjšati premoč KD tako na Deželi, kot v občinah. Po dveh dneh so prekinih stavko v izolski ladjedelnici 2. oktober IZOLA — Predvčerajšnjim in včeraj so delavci izolske ladjedelnice 2. oktober stavkali. Stavko so prekinili včeraj ob deseti uri, vendar so ob tem postavili nekaj pogojev. Zahtevajo predvsem izplačilo druge polovice novembrskega osebnega dohodka in decembrsko plačo in to do 31. januarja, sicer bodo stavko nadaljevali. Člani sindikata, v katerem sta včlanjeni dve tretjini zaposlenih izolske ladjedelnice, so napisali pismo občinskim in republiškim organom, v katerem zahtevajo pomoč od republiškega ministra za promet in zveze Marjana Krajnca in od ministra za industrijo in gradbeništvo Izodorja Rejca, da bi čimprej prišli do denarja, ki jim ga že od lani dolguje vrsta jugoslovanskih podjetij in to v višini približno dveh milijonov dolarjev. Prav tako bi radi prišli do 620 tisoč klirinških dolarjev, ki so jih zaslužili s popravilom neke sovjetske ladje v lanskem letu in bi izplačilo morali dobiti po meddržavni pogodbi o klirinški menjavi. Delavci (v ladjedelnici je zaposlenih 335 delavcev) tudi nasprotujejo uvedbi stečajnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi predolge blokade žiro računa. Danes se bo na temeljnem sodišču v Kopru začel predste-čajni postopek - prvi narok o ugotavljanju razmer v tem podjetju. Zaposleni (pa tudi služba družbenega knjigovodstva) trdijo, da podjetje ni v tako slabem položaju, kot bi lahko sklepali samo iz podatka o blokiranem računu, podjetje nima izgube, ni podkapitalizirano, niti ne pretirano zadolženo. Od republiške vlade tudi zahtevajo, da se čimprej izjasni o nadaljnji usodi te ladjedelnice. Povejmo, da so v Izoli nezadovoljni tudi delavci Mehana, ki zdaj že čakajo decembrsko plačo, a te še niso dobili. Za zdaj še niso stavkali, vendar so na zboru delavcev izglasovali nezaupnico direktorju podjeta Marjanu Starcu ter o vseh problemih obvestili republiške organe. Seveda izglasovana nezaupnica direktorju formalno nič ne pomeni in direktor to funkcijo še naprej opravlja. Š. B. Nov vaški dom v Senožečah SENOŽEČE — Senožeška krajevna skupnost je zadnja leta veliko naredila za lepšo podobo starega vaškega jedra, ki je nekdaj slovelo kot furmansko počivališče. Med drugim so obnovili tudi lep, več kot sto let star vaški vodnjak. Pred nekaj leti pa so začeli preurejati nekdanjo Miličevo hišo, ki jo je v šestdesetih letih odkupila senožeška kmetijska zadruga, v vaški dom. V pritličju mogočnega poslopja je nedavno odprl zasebno pekarno Nande Palčič, v nadstropju pa končujejo prostore krajevne skupnosti. Na podstrešju bodo uredili tudi nekaj stanovanj. Podobnih, več desetletij neizkoriščenih prostorov je v Senožečah še več, med prvimi pa bi Senožečani radi uredili kinodvorano. J. O. Zanemarjen# stavba v Piranu PIRAN — V piranski občini 50a‘)]jal* zaprav dolgo mečkali in se PrlP jjpij6' na prenovo t.i. Vogalne hiše na mA0 vem trgu. Gre za najbolj zanehU^ 0C stavbo na osrednjem trgu, ozirom8 . ^ vhodu na ta trg, ki v precejšnji me .vaj0 podobo mesta. Stare stene pa s a K0' marsikaj zanimivega in privlačnejše-na primer tudi stolp nekdanjega ga obzidja. Del tega sorazmerno ga in za prenovo zahtevnega ®e pje8 predela pa bi morali prenoviti » letošnjim poletjem. V piranski občini so ves čas pri 8 epf>' li, da bodo v Hotelih Piran uspel' jja''' čati tuje sovlagatelje, ki bi bili P fto' Ijeni prispevati za obetavno PrenjVide1,e tela Sidro, (ta je sestavni del Pr<- bj prenove). Za prenovo tega hol;eU,arK' , trebovali kakih osem milijonov -e jih samo piransko hotelsko pn®( fu); trenutek nikakor ne more zbrIaaosl8'| pa, predvsem zaradi razmer v JtTjaj ji, oklevajo. Zato so se v Pi*8111? ar lat1!., ločili, da bodo prenovili tisto, K a > prenovijo sami, v Hotelih Pira , bodo v prenovo vključili kasn6!’rali A tel Piran je pomembno, da bi m., vi8' ta način že od poletja polepšat' zgodovinsko zaščitnega mesteC^gin j. Odbor za prenovo pri plraI)Ss0inv8Sv-šnem svetu je doslej že izbral nosj. torje, ki bodo kupili prenovljcjj ne prostore in soinvestitorje za ^ vanja. st po5*^) S prenovo bodo pridobili nih prostorov v skupni P° cen8 av kvadratnih metrov predviden sto ., kvadratni meter poslovnih F gtivj,! znaša tri tisoč mark v dinarski c nosti) in šest stanovanj v s^jen8 cfl(r 453 kvadratnih metrov (Pr ,.pnih za kvadratni meter PrenoVjlnars^1' vanj pa znaša 2400 mark v tivrednosti). visOke-rf''0 Gre seveda za sorazmerno pren ^ ki jih v občinskem ndb^Fjejst''0. pri' mesta Piran utemeljujejo z najbolj,jipV stanovanja na enem .h ^ feb- gre za vlačnih, če že ne prest: mesta. meseCp d8' S prenovo naj bi pričeli v ruarju, do konca junija Pa renOv'le končati vsaj zunanji videz P niza hiš. Pripravila ga je Silvana Paletti Letos že tretjič izšel Rozajanske kolindren Ganar 91 NUHA, N LINICA MOJA' "Da nuna, rumica mo j A kobej kuhate tu ti kotiš?" "Krarapir nu rep« za ubet, ma nikomur na ra5en, zakoj po dim© to diši nu po ognjii tc mi romoni takoj ti star« so ite za sekat derva na ti uarsš". SIGNORA MIA 16S em 17/^ >.S. Aniuae * ' Jivino. Sufb J:gps.S. Mariih 20 N s's' Si'ba^w' 2 ir žit:* 22R ‘ "O signora, signora rr.ia, che cosa cucinat& in pentola?” "Pa ta te e rapo par il pransto, ma a nessunc lo dico percb% sarmo di fumo e mi parlano di fuocc, come i vecchi mi insegnarono p&r peter tagliare la legna." 23 § v. 24qTI^ 25PIŠSF” 2bSro^o; >8 P SS. T»*»4 29 T 308 ' 31Č ■et°^P^ — Letos je že tretje vrsti izšel Rozajanske ^ 9d j1611' to le stenski koledar, **• Le, ® Pripravila Silvana Palet-Lll°in v ie bil natisnjen s ciklos-^v4nceSOcielovanlu 1 Apnijo z ^Preiruj®1 ie Silvana Paletti ^0 v a s svojimi pesmimi, l itaitile^anskem narečju, kot h tiifU^^^ni. Imena mesecev, l * ceie svetnikov posameznih 5 sken?a leta 80 seveda v rezi-> sedainarečIu- P° katerem A Pa bnrf mesec Ganarju, nje-* VrH ». sledili Favrar, Marč, vV°^t' s Junj. Šužludor, t^^^ar, Otobar, No-h ^oiedl Dicembar. rt^rotnj, ^ Je bil izročen vsem d« cani„ 9lasila All'ombra hi!, ^rbpt/ kdor P® bi si ga želel v n Se m°ra obrniti na žu- a«PrVa stra^J- Na 9ornji sllki ^ na n, koledarja, ki se na-- mesac januar Laže za obnovo starih hiš SEŽANA — Lani je sežanski Zavod za urbanistično načrtovanje izdal približno 40 lokacijskih dokumentacij za prenovo starih zgradb v starih vaških jedrih. Ker je takšnih zahtev, posebno pa potreb za obnovo še več, je občinski sekretariat za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pripravil oceno stroškov za izdelavo takšne dokumentacije. Izračunali so, da bo treba letos za takšne lokacijske dokumente za obnovo vključno z vsemi soglasji plačati 7.570 dinarjev. Po besedah sekretarja Vladimirja Mlja-ča bodo investitorji glede na pričakovano odločitev občinskega izvršnega sveta lahko uveljavljali nadomestilo dela ali celotnega zneska, potrebnega za plačilo teh dokumentov. Denar za to naj bi zagotovili v občinskem proračunu. J. O. °va družba za Palače i?t SbP^ORo? Port0ro^7^Bodo^etos vendarle začeli prenavljati najstarejši (skoraj 80 '^raviij^j^začeli prenavljati točno sto let potem, ko je v Portorožu zrasel s^fbM^*sali nint6; P°rt°roška Igralnica in tuji italijanski partner so v Portorožu pribi;* °* 0 ustanovitvi delniške družbe. Ta delniška družba pa naj bi ^ IK-1^° 4,5 milijona dolarjev prispevali Hoteli Palače (z vrednos--fstoti/ tuji nart kta in zemljišča), 400 tisoč dolarjev Igralnica in 2,1 milijona , tujeqa ner' pomeni, da bo delež slovenskih podjetij znašal 70 S . °raj tret3 ^ odstotkov. Celotni ustanovni delež m b ^Sa^P^vlial )ln.0 za Prenovo hotela potrebnega denarja. ta Idi vrtela pan,lmi deli (gradnjo nadomestnih stanovanj za najbližje sosede bodo začeli 1 p I6) u,* ?ačeii jes C - u°do začeli kmalu po podpisu pogodbe, s pravo prenovo Pbc 6 li!^’ Zaklimf?1' Predvidevajo, da bo prenova trajala 20 mesecev in bi jo btw ^e ;1 le zaSfi*111 Pre<^ turistično sezono leta 1993. V prenovljenem Hotelu ' 0 Ud^alCe Sre,en kot arhitekturni spomenik) bo tudi igralnica za najbolj h„ Ob . 6tlieni Pristanišču rož. Prostori zdajšnje portoroške igralnice pa SaS,eh nai° nen,U 0blsku igralcev- ij^gov lakko si pa bo najpomembneje zagotoviti potreben denar za nalož-p^ruahujg Senski turizem pričakuje le iz tujine, ki pa iz razumljivih s* ‘ slovpnrtlembua :aina Prenova starega hotela pa se zdi za slovenski turizem z dv^’ minist*1 ni naključje, da se je pri pripravah na prenovo vključil ern9 predat61 Za turizem ingo Paš, ki se je prav včeraj v Portorožu avnikoma kapitala iz ZDA. Vabljivo ribarjenje (cipljev) v kalnem PIRAN, KOPER — Člani izvršnega sveta občine Piran so sklenili prekiniti pogodbo z zasebnim ribičem Zlatkom Novogradcem, s katero so mu 26. decembra leta 1990 dovolili enkraten ulov cipljev v portoroškem ribiškem rezervatu. To je posledica zapleta, ki smo ga pred dnevi poimenovali ribiška vojna v Piranskem zalivu. Člani piranskega izvršnega sveta so se za tak sklep odločili .zato, ker naj bi Zlatko Novogradec kršil določila omenjene pogodbe. Tako naj bi lovil v nasprotju s krajevnimi običaji in tudi o pričetku ulova ni obvestil občinskih upravnih organov. Ob morebitnem sporu bo odločala arbitražna komisija, pogodba pa tudi predvideva, da Zlatko Novogradec ne bi smel deset let niti sodelovati pri lovu na ciplje, če bi mu dokazali kršitve predpisov, običajev in določil. Občina Piran namerava ponovno razpisati natečaj za ulov cipljev, ki se v večji jati še zmeraj zadržujejo v Piranskem zalivu. Hkrati pa zaposliti ribiškega inšpektorja, ki naj bi poskrbel za večji red v ribiškem rezervatu. O ribiški vojni so razpravljali tudi člani komisije za lov in ribolov pri skupščini skupnosti obalnih občin. Ugotovili so, da gre v tem primeru tudi za nekatere pravno nepojasnjene zadeve, kar pa naj bi preučila pravna služba pri obalnem izvršnem svetu. Predvsem gre za spor o tem, kdo naj odreja možnost ribolova v ribiškem rezervatu (občina ali organi obalne skupščine) in za spor v zvezi s pogodbo, ki naj bi jo Delamris sklenil s piransko občino. Predsednik obalne komisije za lov in ribolov Andrej Avčin je tudi menil, da bi morali podrobneje pojasniti (opisati), kaj pravzaprav pomeni ribolov »v skladu s krajevnimi običaji« in zakaj je tak tradicionalni način ulova potreben. Na primer - ali sme ribič pri odkrivanju ribje jate uporabiti sonar, ali pa si sme pomagati le z očmi in drugimi izkušnjami (kakor so to počeli v preteklosti). Kdaj sme vreči mreže - jih sme vreči pred sončnim vzhodom in zakaj ne, koliko mora biti mreža oddaljena od gojišč rib in školjk, itd. Gre za podrobnosti, ki pa imajo svoj smisel in zaradi katerih lahko pride do nesporazumov. Pojasnjevanje je potrebno tudi zato, ker je prišlo do skoraj deset letne prekinitve tradicionalnega ulova cipljev in zato, ker se je v ribiški tradiciji ob slovenskem morju prav zadnjih deset let veliko stvari spremenilo. Zanimivo pri vsem je, da so člani obalne komisije za lov in ribolov menili, da bi morali obalni upravni organi razpisati natečaj za dodelitev ribolovne pravice v portoroškem rezervatu. Razmišljajo torej popolnoma nasprotno kot' v piranski občini, kjer trdijo, da lahko o gospodarjenju v rezervatu odloča le občina. Če še upravni organi med sabo ne vedo, čigava je katera pristojnost, ni čudno, da tudi ribičem ni vse jasno! Š. B. Beneški pust bo letos v Ažli ČEDAD — Ko pišemo te vrstice je že znano, da so pustne prireditve po naši deželi že marsikod odpovedali. Drugod pa ljubitelji teh običajev, s katerimi se ohranjajo dolgoletne tradicije, delajo^ s polno paro. Tako je tudi v Špetru, kjer bo letos že 6. tradicionalni pust Nadiških dolin ter vzhodnih Alp. Do pusta manjka le malo dni, zaradi česar je delo organizatorjev še toliko bolj zahtevno. Pustovanje je napovedano za predzadnjo nedeljo pusta, to je 3. februar. Iz Špetra, kjer se bodo zbrali ob 12.30 na športnem igrišču, se bodo pus-tovalci namenili v Ažlo, kjer se bodo zadržali v velikem toplem šotoru. Vasi, ki se bodo udeležile tega tradicionalnega beneškega pusta so: Mažerole, Mersin, Ronac, Črni vrh, Hlodič, Kravar, Matajur, Klenje, Rabelj-, Pontabelj, Naborjet, Čenta, Učeja in Bardo. Iz Slovenije pa bodo prišle skupine iz Drežnice, Cerkna, Ptuja in Liga, iz Avstrije pa iz kraja Schwaz. »Mi smo že dve leti v vojni...« V Križu pri Sežani odprli majhno trgovino »Barbi« s pestro ponudbo KOPER »Mi smo že dve leti v vojni in smo na vse te "trke" navajeni,« nam je povedal trgovec, ko smo ga pobarali, kako to, da v obalnih trgovinah pravzaprav ni videti kakšne pretirane nakupovalne mrzlice ali histerije. Vendar sta direktorja dveh največjih trgovskih podjetij (Jestvina Koper in Mercator Degro), s prehrambenimi izdelki Božo Ostanek in Boris Požar zatrdila, da je po izbruhu vojne v Zalivu in po jugoslovanskih grožnjah z vojsko, v trgovinah ob morju vendarle občutiti za spoznanje več nakupov kot običajno. Glede na to, da gre nekaj več takih izdelkov, ki so trajnejši (sladkor, moka, olje), sklepajo, da je to pač nekakšna reakcija na vojno. Nekaj več so nakupovali prebivalci iz zamejskih italijanskih krajev. Iz Italije namreč poročajo o nenavadno velikih nakupih in oblikovanju zalog, tako da je celo njim, ki imajo hrane na pretek, na trenutke v nekaterih trgovinah zmanjkalo tega ali onega. Po drugi strani je v obmejnih trgovinah več nakupov tudi zaradi realnejšega tečaja dinarja, ko se tujcem spet nekoliko bolj splača kupovati v Jugoslaviji (še posebej, če devize zamenjajo na črno), Jugoslovanom pa se zdaj veliko manj splača kupovati v tujini in so slovenski trgovci že zaradi tega prodali več blaga domačim kupcem, ki zdaj bolj premislijo, kaj bodo še kupili čez mejo. Kljub vsemu temu se v obalnih trgovinah ne bojijo, da bi jim česa zmanjkalo, saj pravega obleganja trgovin niso zabeležili. Drugače pa je seveda na bankah ob deviznih okencih. Devize prihajajo po kapljicah in vsi, ki bi radi do njih, se že v jutranjih urah postavljajo v vrste. SEŽANA — V Križu pri Sežani so zraven avtobusne postaje odprli trgovino z mešanim blagom, ki pomeni pomemben doprinos za krajane v popestritvi ponudbe, pestri izbiri blaga in konkurenčnih cenah. Trgovino so poimenovali »Barbi«, odprla pa jo je mlada 20-letna prodajalka Barbara Benčič. Pri ureditvi trgovine sta Barbari pomagala zlasti starša Irena in Mirko. Barbara, ki je sicer po poklicu medicinska sestra, se je za trgovino odločila predvsem zato, ker je zelo težko dobiti ustrezno službo, sicer pa jo je to delo veselilo od mladih nog. Zato tudi prijazen nasmeh na njenih ustih pred številnimi strankami v njeni trgovini ni nikakršna redkost. Poleg vljudnosti pa bo skrbela tudi za konkurenčne cene svojih izdelkov. Na zalogi ima vsakodnevno blago kot denimo mleko, kruh, mlečne izdelke, razna živila in mesne izdelke, od katerih velja poudariti suhomesnate izdelke in kraški pršut po konkurenčnih cenah. Sladokusci bodo gotovo prišli na svoj račun, saj je pestra ponudba slaščic, peciva, raznih tort in drugih dobrot, ki navadno gredo v prodajo ob praznikih. Postreže z ostalim drogerijskim in galanterijskim blagom, pekovskimi izdelki (otrobi, pšenica, ječmen). Ima tudi nekaj parfumerije in tekstilnih izdelkov. Trgovina je tudi s primernim urnikom bliže potrošnikom. Tako je odprta tudi popoldan, ko delavci prihajajo z dela in lahko kupijo vsakodnevna živila kar v bližini doma. Trgovina je lahko v ponos domačinom in jim obenem prihrani nekaj nepotrebnih poti. -OKS- Poziv Peterletu za piranski turizem PIRAN — Hoteli v Portorožu in Piranu bi za pripravo na letošnjo turistično sezono potrebovali okoli 120 milijonov dinarjev namenskih kreditov pod posebej ugodnimi pogoji iz republiškega proračuna. Navedeni znesek bi hotelirjem piranske občine zadoščal le v primeru, da ne bi prišlo do večje inflacije, je zapisal Andrej Grahor, predsednik piranskega izvršnega sveta v pismu, ki ga je naslovil svojemu »nadrejenemu« - Lojzetu Peterletu, predsedniku Izvršnega sveta Republike Slovenije. S pismom je želel predsednika republiške vlade opozoriti na velike težave, v katerih se je znašlo slovensko (še posebej obmorsko) turistično gospodarstvo po letu 1990, saj je izredno izvozno naravnano. To je lani pomenilo hibo, v letih, ki prihajajo, pa bi znal prav turizem v veliki meri pomagati slovenskemu gospodarstvu iz težav in pri uravnavanju devizne bilance. Doslej pa so nekatere akcije slovenske vlade pokazale dobršno mero razumevanja do poslovanja in razvoja turizma in gostinstva. V piranski občini med drugim predlagajo, da bi v Sloveniji čimprej sprejeli nov, z Evropo usklajen sistem kategorizacije hotelov, skupni program predstavitve slovenskega turizma, predlagajo sodelovanje pri izdelavi zakona o turizmu in drugih predpisih s področja turizma in gostinstva, dogovor z republiko Hrvaško o skupnem propagandnem nastopu turističnega gospodarstva itd. Predlagajo, da bi turizmu tudi v letu 1991 priznali primerne vzpodbude za neto'devizni priliv, da bi izvozniki s področja turizma lahko plačevali republiške dajatve z obveznicami, da Republika Slovenija uredi plačevanje prometnega davka od nabavne cene pijač in hrane, da bi zmanjšali obremenitve turističnega gospodarstva, oziroma jih porazredili tako, da bi primeren del nosile tudi agencije, prevozniki, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Republiška vlada naj bi ustanovila republiško agencijo za razvoj turizma, s pomočjo katere bi Republika Slovenija nepovratno, kot delniški kapital, vložila denar za posodobitev najpomembnejših turističnih kapacitet. Ob vsem tem je predsednik piranske občinske vlade opozoril Lojzeta Peterleta tudi na dva projekta, ki bi bila širšega pomena za Slovenijo. Prvi je ta, da bi občino Piran radi postopoma opredelili kot »zeleno« občino. To pa pomeni, da bi morali predvsem ustrezno dograditi čistilno napravo in ustrezen sistem odstranjevanja odpadkov. Ob tem pa čaka občino še vrsto drugih za varovanje prostora pomembnih nalog. Drugi projekt, pri katerem prosijo republiško vlado za pomoč, pa je ugotavljanje možnosti gospodarnega izkoriščanja tople (termalne) vode, ki so jo odkrili geologi 500 metrov globoko, nedaleč od lucijske marine, oziroma kampa. Vedo, da znaša temperatura vode med 24 in 30 stopinj Celzija, ne vedo pa še, koliko je te vode in ali bi jo bilo smiselno izkoriščati. Za to bi potrebovali tri milijone dinarjev. Če bi se izkazalo, da so globoko pod Lucijo večje zaloge tople vode, bi to v veliki meri spremenilo gospodarske in turistične možnosti te občine. Zdaj v piranski občini čakajo na odgovor predsednika Lojzeta Peterleta. B. S. Srečanji sindikatov z lastništvom in z odbornikom Carbonejem Prvi rezultat Pittinijevega ultimata: pozitivno mnenje KZE za obrat Linde Pogovor s predsednikom Marinom Voccijetn Kulturni krožek Istria praznuje 10 let obstoja Vprašanje preustroja škedenjske železarne oziroma ovir za izvedbo Pittinijevega industrijskega načrta je bilo tudi včeraj v središču pozornosti. Dopoldne so se na to temo na sedežu Združenja tržaških industrijcev sestali predstavniki pokrajinskih tajništev kovinarskih sindikatov FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM in lastništva škedenjske železarne, popoldne pa je tržaške sindikalne tajnike sklical deželni odbornik Gianfranco Carbone, da bi jim orisal podrobnosti predvčerajšnjim doseženega sporazuma o varnosti tovarniških naprav in prevozov na območju škedenjskega obrata oziroma jih predvsem seznanil z ugodno rešitvijo tim. problema Linde. Sindikalni predstavniki so se na sedežu Združenja industrijcev pogovarjali z generalnim direktorjem železarne dr. Felicejem in s predstavnikom družbe Ilva, ki je manjšinski delničar pri Pittinijevi družbi, Addamijem, medtem ko se sam Pittini srečanja zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti. Sindikalisti so najprej poslušali informacijo o rezultatih sestanka upravnega sveta družbe »Alti Forni e Ferriere di Servola«, ki je bil v sredo in na katerem so upravitelji v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov praktično zamrznili Pittinijev predlog o likvidaciji družbe. Nekatere glavne ovire birokratske in institucionalne narave, ki so Pittiniju narekovale to »grožnjo«, bi namreč morali odstraniti že v teh dneh, tako da industrij ec ne bi imel več razloga za vztrajanje pri razpustu svoje družbe. Pokrajinska tajništva kovinarskih sindikatov so vsekakor takoj po sestanku na sedežu industrijcev izdala tiskovno sporočilo, v katerem potrjujejo svojo negativno oceno do Pittinijevega zadržanja, ki - pa čeprav v prizadevanju, da bi prišel do rešitve realnih problemov - povzroča močno zaskrbljenost med delavci škedenjske železarne. Sindikalne organizacije namreč menijo, da bi zapletenost odprtih problemov namesto »kapitulacije« morala narekovati bitko za modernejšo industrijsko kulturo, kar pomeni, da bi morale predstaviti svoje konkretne predloge in zamisli tudi proizvodne sile same. In prav v ta namen so sindikalisti predstavnikom lastništva škedenjske železarne predlagali, da bi z Združenjem industrijcem opravili bilateralni pregled položaja in tako poglobili tehnično-politične vidike osnovnega problema, kot tudi nekatere spremne aspekte. To naj bi namreč služilo za pripravo na konkretno soočenje s krajevnimi upravami in ustanovami glede vodenja, realnih časovnih rokov in procesov preureditve in industrijskega razvoja železarne. Včerajšnji sestanek na Združenju industrijcev je vsekakor potrdil, da se je vodstvo Pittinijeve družbe odločilo preprosto za neke vrste »zamrznitev« predloga o njeni likvidaciji (upravni svet naj bi se ponovno sestal v začetku marca), saj ostajajo veljavni vsi pridržki v zvezi z neodločnostjo pristojnih krajevnih uprav in uradov pri reševanju problemov v zvezi z izvajanjem načrta za preustroj železarne. Medtem pa je seveda vse večja tudi zaskrbljenost železarjev, kot nam je včeraj potrdil tudi član tovarniškega sveta Silvano Cek, saj bi zaprtje tovarne pomenilo ogrozitev več kot 800 delovnih mest v že sicer nespodbudni tržaški zaposlitveni panorami. Kot rečeno, pa je bilo vprašanje škedenjske železarne - ki je v teh dneh zaključila lanski poslovni obračun s primanjkljajem več kot 10 milijard lir na 110 milijard skupnega prometa -včeraj tudi predmet srečanja predstavnikov pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL in UIL (ki so jih zastopali Mauri, Petrini in Trebbi) z deželnim odbornikom oziroma predsednikom odbora za industrijska tveganja Carbonejem. Lakonično vabilo, s katerim je Carbone sklical sindikalne predstavnike, da bi jim »sporočil novosti v zvezi z železarno«, se je na koncu izkazalo za zelo konkretno: na osnovi note izrednega komisarja tržaške Krajevne zdravstvene enote dr. Domenica Mazzurca, ki jo je izdal po predvčerajšnjem tehničnem preverjanju položaja v škedenj-skem obratu, bo tržaška občinska uprava lahko izdala gradbeno dovoljenje za obrat za proizvodnjo utekočinjenega kisika družbe Linde. Tehnični zapisnik Krajevne zdravstvene ustanove, ki omogoča izdajo gradbenega dovoljenja, pa vsekakor dokazuje - je opozoril odbornik - da so bile skrbi glede varnosti osnovane in torej narekuje ustrezne rešitve za njihovo ublažitev. Rešitev vprašanja Linde pa po Car-bonejevih besedah pušča nerešene vse ostale probleme (na primer vprašanje cene vode, cestnih povezav, prevoznega sistema, energetskih naprav, izgradnje stanovanj za zaposlene tehnike, dostopa do pristanišča itd.), za katere pa že obstaja obveza za novo srečanje, ki naj bi bilo prihodnji teden. Na njem bi morali podrobno preučiti vse postopke, predpise, metode in formalne akte, tako da bi se lahko teh preostalih problemov, ki so povezani s splošnim programom industrijskega preustroja škedenjske železarne, lotili in jih tudi rešili na globalen način. Colonijev poseg v poslanski zbornici v prid škedenjske železarne Tudi Trstu denar za reindustrializacijo Poslanska zbornica je včeraj skupaj z normativom za podjetja z državno udeležbo, ki bo omogočil investicije za 10 milijard lir, odobrila tudi dve resoluciji, ki ju je skupaj z nekaterimi drugimi parlamentarci predstavil tržaški poslanec Sergio Coloni. Na osnovi prve resolucije bo morala vlada preko družbe SPI podpreti posege za reindustrializacijo, in to zlasti na območjih, ki jih je prizadela železarska oziroma jeklarska kriza. V času, ko je Pittini prevzemal škedenjsko železarno, je bil tudi Trst vključen med ta območja, opozarja posl. Coloni in dodaja, da bo sedaj njegova naloga, da na to dejstvo opomni pristojne upravne organe. Druga resolucija pa vlado obvezuje, da naloži zavodu IRI nalogo za izvedbo racionalizacije dejavnosti grupe Italstat, s čimer bi zagotovili njihovo koncentracijo v strateško pomembnih sektorjih. Njen namen je namreč po Colonijevih besedah v tem, da bi se izognili pretirani udeležbi države pri drobnih in po vsej državi razpršenih dejavnostih in da bi jo vpregli v uresničevanje velikih strateških infrastruktur, kakršna je npr. v naši deželi avtocesta Alpe-Adria. Kulturni krožek Istria praznuje v teh dneh desetletnico obstoja. Nastal je na pobudo skupine naprednih tržaških razumnikov istrskega porekla, ki so bili takrat in so še danes mnenja, da tradicionalne ezulske organizacije ne zastopajo stališč vseh Istranov v diaspori in da je njihova politika uprta nazaj, namesto naprej. Postavili pa so v dvom sam koncept begunstva, ki so ga mnogi v Trstu ves povojni čaš demagoško izkoriščali v politične namene. Prvi predsednik krožka je bil Giorgio Depangher, sedaj pa ga vodi Marino Vocci, ki smo mu ob tej priložnosti postavili nekaj vprašanj. Najprej smo hoteli zvedeti za krajši obračun desetletne dejavnosti krožka. Mislim, da smo v teh letih, če ne drugo, razbili neke vrste monopol, ki so ga nekatera združenja in organizacije imele nad tukajšnjimi Istrani ter nad njihovo kulturo. Z druge strani pa smo skušali ustvariti nov odnos s sonarodnjaki, ki so ostali v Jugoslaviji. Za mnoge tržaške kroge so bili pripadniki italijanske manjšine le titovci in komunisti, ki so, s tem da so ostali doma, pravzaprav izdali svoj narod. Na srečo se na tem področju sedaj stvari naglo spreminjajo. Ali se je spremenil tudi odnos tradicionalnih begunskih združenj do krožka Istria? Žal ne, čeprav mnogi njihovi voditelji in vidni predstavniki zahajajo na naše prireditve in marsikdaj iščejo dialog z nami. Uradno pa nas imajo vedno za različne in verjetno tudi za nezanesljive. Pred časom so ustanovili Vsedržavno federacijo begunskih in istrskih organizacij, našega krožka pa niso hoteli zraven. Vaša dejavnost je bila usmerjena predvsem v kulturno področje, pri čemer ste vedno upoštevali slovensko kulturo kot eno izmed polnopravnih komponent tržaške stvarnosti. Kaj menite o tem? Upam, da smo tudi na tem področju razbili zid medsebojnega nezaupanja, ki je delil Slovence in Istrane. Tržaški Slovenci so dolgo časa mislili (nekateri žal še danes tako razmišljajo), da smo bili Istrani premišljeno sredstvo asimilacijske politike do manjšine. V resnici pa so nas drugi izkoriščali za izvajanje te politike, katere smo bili Predsednik kulturnega krožka Istr*a Marino Vocci večkrat tudi sami žrtev, saj so istota no brisali tudi naše kulturne koreni^ in omejevali naše vezi z domačo z mlj°- , »ai Kako ocenjujete trenutni polo» italijanske skupnosti v Istri in 11 Kvarnerju? j Z mešanimi občutki in z velik1. pričakovanji. Med Italijani JugosIa' viji je opaziti veliko kulturno in P0* tično vrenje. Poglejmo samo pnpra na bližnje volitve za obnovitev Lin J Italijanov ali nove organizacije, k1 \r7 nio \7 volilno Co^narTlG S® ■* :et iz nje nastala. V volilne sezname v nekaj dneh vpisalo več kot deS1 soč ljudi, ki si želijo svobodno odl0^. ti o usodi svoje narodnostne skupno ti. Že ta podatek demantira ura^ številke zadnjega ljudskega Upam, da bodo v Trstu in v končno pravilno razumeli stvarne P bleme in pričakovanja italijanssta manjšine onkraj meje. Upam, da t>o^ to razumeli tudi Slovenija in Pr vsem Hrvatska, saj je skrajni čas, o republiki sporazumeta za enako ravnavanje vseh Italijanov, ki kot venci v Italiji potrebujejo neke vr globalno zaščito. S. E Danes na Pomorski postaji Javna manifestacija jamstvenega odbora o skladiščih GPL Mestni jamstveni odbor, organizacija, ki se bori proti načrtovanim gradnjam rezervoarjev utekočinjenega plina GPL v Miljskem zalivu, prireja danes, ob 20.45, v dvorani Oceania na Pomorski postaji zborovanje, da bi javnosti predstavil svoja stališča. Kot znano, se Mestni jamstveni odbor bori proti gradnji rezervoarjev utekočinjenega plina na področju bivše naftne čistilnice Aguila, iz ekoloških, varnostnih ter ekonomskih razlogov. Na zborovanju bodo spregovorili ravnatelj Fakultete za prirodoslovje tržaške univerze prof. Giacomo Costa, prof. Gui-do Bressan, prof. Giancarlo Ghirardi, prof. Elide Catalfamo, kantautor Angelo Baiguera, poslanec Willer Bordon, deželni svetovalec Andrea Weh-renfenning ter tržaški občinski svetovalec Paolo Ghersina. Na večeru na Pomorski postaji bodo tudi zbirali podpise pod peticijo, ki jo je že podpisalo več kot 3.500 občanov. ■ 5. februarja zapade rok za prošnje za premestitev na osnovnih in višjih srednjih šolah. Potrebne obrazce in informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/III, tel. 370301 vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro, v sredo med 17. in 18. uro, v petek med 16. in 17. uro. V krožku Che Guevara zanimiva in polemična javna razprava o »skrivnostih republike« »Vlada ni povedala javnosti vse resnice o obsegu in dejanskih ciljih tajne organizacije Gladio« Da bi prispeval k razčiščevanju nekaterih ozadij afere Gladio , je krožek Che Guevara v sredo zvečer organiziral javno debato z naslovom »Skrivnosti republike«. O tej temi so razpravljali senator Sergio Flamigni, ki je bil svoj čas član parlamentarnih komisij za boj proti mafiji in za preiskavo o prostozidarski loži P2, profesor Giuseppe De Lutiis, sociolog in avtor knjige »Storia dei servizi segreti in Italia«, ter goriški komunistični senator Nereo Battello, ki je član senatne pravosodne komisije. Pred razpravo, ki jo je vodila predsednica krožka Che Guevara Marghe-rita Hack, je Giacomo Sezione prebral apel proti vojni v Zalivu, ki so ga sestavili krajevni predstavniki Združenja za mir, ACLI ter Mladinske levice. Senator Flamigni, ki je v knjigi »La tela del ragno« podrobno raziskoval ozadje ugrabitve Alda Mora, je poudaril, da so italijanske tajne službe praktično vsa povojna leta protiustavno rovarile zoper italijansko demokracijo. Prevratniška dejavnost tajnih služb je bila logična posledica dejstva, da je bila italijanska suverenost, zaradi blokovske razdelitve sveta, omejena. »Obstajajo dokazi,« je dejal Flamigni, »da sta CIA ter SIFAR že leta 1951 podpisali tajni protokol, ki je med drugim predvideval, da se bodo z vse- Celoletna Mesečna mi sredstvi, tudi nezakonitimi, borili proti Italijanski komunistični partiji. Gladio so uporabili ravno za to nalogo.« Po trditvah sen. Flamignija so vodstva tajnih služb uporabile Gladio za razne protisindikalne manifestacije ter za nezakonit nadzor nad prebivalstvom. Dejal je, da obstaja utemeljen sum, da so člani Gladia kot informatorji sestavljali nezakonite dosjeje SIFAR, teh pa je bilo kar 157 tisoč. »Andreotti ni povedal resnice o Gladiu.« je dejal predavatelj. »Stalno so govori- 200.000 22.000 li, da ima organizacija 622 članov, objavili pa so seznam, ki obsega komaj 535 imen. Številne osebe pa, ki so se znašle na tistem seznamu, so brez vsakega dvoma dokazale, da niso nikdar pripadale Gladiu. Vladnih laži pa ni še konec. Na seznamih je bil tudi ne-kiBertoli, ki se je "slučajno" rodil isti dan kot provokator, ki je svoj čas izvedel atentat na Kvesturo v Milanu. Andreotti zanika, da je to bila ista oseba. Do danes pa nam niso še pokazali "pravega" Bertolija.« »Obstajajo dokumenti iz leta, jta' kjer je črno na belem zapisano, “f ([cU lijanske tajne službe lahko v treIl[ajtie razpplagajo s 1500 pripadniki protikomunistične organizacij e. v toliko pa bi jih lahko mobili^vj je nekaj dnevih,« je dejal De Luths,ja je poudaril, da je to jasen dokaZi jpO bila organizacija, ki jo danes z imenom Gladio, sredstvo, s k je so vlada ter tajne službe nadzor ^jia italijansko družbo. »Gladio brez dvoma vpletena v razne p° n’ državnega udara. Tega dejstva^ je bilo mogoče nikdar dokazati. yo' vlada prikrivala resnico z uveo e(j jaške skrivnosti,« je končal svoj r . De Lutiis. Senator Battello je svojčas^^oi-skupino Goričanov, ki so jih ja' njerji po nedolžnem obtožili P° Petovljah. »Zaradi te svoje °tiv :a, izkušnje sem prišel do spozna J.^v. kljub vsej dobri volji Posa®e7al teS' ga ni sodnika, ki bi lahko doka nico o strategiji napetosti. ^5111 bodo napisali zgodovinarji, ke avi'" ca ima pač to slabo lastnost, oa P večkrat ni dokazljiva.« (w) g pe Na sliki (foto Magajna) % Lutiis, Flamigni, Battello 111 va. ZA □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 264.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime. ter naslov naročnika. Pred kratkim je izšla brošura Tržaške trgovinske zbornice za leto 1989 Med podatki o ekonomskih gibanji!1 izstopa nezadržen demografski pad^c s st®tis" V založbi tržaške Trgovinske zbornice je te dni izšla brošura s j[Iiajo ličnimi podatki o ekonomskih gibanjih v pokrajini za leto 1989, torej bolj arhivsko kot praktično uporabnost. Za popolno sliko dese t)0 gibanj bi bili namreč nujni tudi podatki za leto 1990, na katere r očitno treba počakati do prihodnjega leta. Iz pričajo, da je tržaška pokrajina __________________________ prebivalcev: konec leta 1980 jih je štela 288.988, ob koncu leta ueua pucaK.au uu prmoanjega reta. »•- obsežnega gradiva izstopajo podatki o demografskem 25^° J, da je tržaška pokrajina v devetih letih (1980-1989) izgubll,g69 P® račun ^iža10 za 24.650, medtem ko so okoliške občine izgubile samo 430 prebiva tem pa je treba tudi ta minimalni negativni znesek pojasniti z d ^3$ skim upadanjem v miljski občini, ki je s tega vidika precej P0^0 §end-ki,medtem ko je v ostalih občinah to gibanje mnogo bolj uravnov Trgovinska zbornica zamrznila sklep o podražitvi Neobdavčeni bencin za zdaj po stari ceni Cena neobdavčenega bencina se za zclaj ne bo povišala. Tako je sinoči sklenil razširjeni odbor Tržaške trgovinske zbornice na predlog predsednika Giorgia Tombesija. Odločitev res-nici na ljubo ni dokončna, saj odbor včeraj ni preklical že sprejetega skle-Pa o podražitvi cene neobdavčenega “encina, piač pa je le za nedoločen čas Prekinil njegovo učinkovitost. Sinočnja odločitev razširjenega od-n°ra Tržaške trgovinske zbornice ne Preseneča, saj je njegov sklep, da bi Neobdavčeni bencin podražili za 100 kr pri litru, naletel na zelo ostre kritike. Celotno zadevo je na včerajšnjem zasedanju nadrobno obnovil sam Predsednik Tombesi. Spomnil je, kako le razširjenemu odboru prvič omenil atožnost, da bi podražili ceno bencina za 100 lir pri litru, 20. novembra lani, ln sicer potem ko je takšen ukrep že sPrejelo vodstvo Vjdemske trgovinske zbornice. Tombesi je tedaj dal ta pred-‘°3 v razmislek vsem pristojnim usta-‘Ovam in organizacijam. Sam sklep št. ° podražitvi je razširjeni odbor poem dejansko sprejel na svojem zase-anju z dne 17. decembra 1990. Proti s tet*aj glasoval edinole predstavnik bdikatov, vzdržal pa se je predstav-p miljske občinske uprave. Predsednik Tombesi se je v svojem , erajšnjem poročilu razširjenemu od-s°ru kritično obregnil ob dejstvo, da se po 17. decembru izrekli proti P dražitvi neobdavčenega bencina dj nekateri člani razširjenega odbo-, ' ki so bili odsotni na seji z dne 17. Cernkra1 in to kljub temu da so bili s Znanjeni z dnevnim redom, ki je ob-bjJal tudi predlog o podražitvi. Tom-pr * je pri tem mislil predvsem na stavnike tržaške občinske uprave, 0 ,s° še zlasti v zadnjih časih zavzeli 2° negativno stališče do podražitve. zkote(lsednik Tržaške trgovinske p0 rNice se je v svojem včerajšnjem Nierl U seve<^a dotaknil tudi srečanja predstavniki same zbornice, de-Zdp® uprave, združenja trgovcev in trZ«ieNja bencinskih črpalkarjev ter tjlep. N1 županom in tržaškimi parla-nUar 4rci. do katerega je prišlo 12. ja-Srečanje je bilo sklicano zato, ndst Se na njem dogovorili za skupen ve|j °P pri vladi v Rimu za podaljšanje beJ . Nosti ukrepa o neobdavčenem c>Nu tudi po njegovi zapadlosti ob koncu leta 1991, spričo polemike, ki je že poprej izbruhnila, pa je Tombesi skušal na sestanku utemeljiti sklep o podražitvi bencina. Tedaj je dejal, da bi s takšnim ukrepom 1. zmanjšali razliko v ceni med neobdavčenim in jugoslovanskim bencinom, 2. izenačili ceno neobdavčenega bencina v Trstu in Vidmu, 3. povečali dohodke tako imenovanega bencinskega sklada, iz katerega se črpajo sredstva za gospodarsko koristne pobude na Tržaškem. Kljub vsemu temu pa so se kritike proti podražitvi cene neobdavčenega bencina za 100 lir pri litru nadaljevale. Na samem srečanju z dne 12. januarja so jih posebno glasno in ostro iznesli nekateri predstavniki LpT in PSI, a kritično so se oglašali tudi predstavniki bencinskih črpalkarjev, trgovcev in sindikatov. Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so se o zadevi zadnjič izrekla včeraj, prav takrat, ko je zasedal tudi zborničin razširjeni odbor. Po njihovem mnenju je sklep o podražitvi v nasprotju s samo »filozofijo« uvedbe bencina po neobdavčeni ceni, poleg tega pa ga ne opravičuje niti gibanje cene bencina v Jugoslaviji. Kar se tiče uporabe bencinskega sklada, pa bi po mnenju sindikatov ta sredstva za razliko od dosedanje prakse kazalo porazdeliti po naslednjem ključu: 30% naj bi jih šlo Tržaški pristaniški ustanovi, 30% Ustanovi za tržaško industrijsko cono, 30% padriškemu Centru za raziskave, 10% pa zavodu za ljudska stanovanja IACP. Vse to potem, ko bi si Tržaška trgovinska zbornica zase pridržala že 10% vseh razpoložljivih sredstev. Spričo vse glasnejših kritik je Tombesi že pred včerajšnjim zasedanjem razširjenega odbora Tržaške trgovinske zbornice prosil pristojno ministrstvo, naj zaenkrat ne izda odlokov za izvajanje sklepa 70 z dne 17. decembra 1990. Na samem včerajšnjem zasedanju pa je, kot uvodoma rečeno, predlagal, naj bi učinkovitost tega sklepa zamrznili. To je utemeljil tudi s sklicevanjem na politično krizo, v kateri se nahajajo osrednje tržaške krajevne uprave in ki ne dovoljuje, da bi ukrep o podražitvi zdaj skupno in mirno pretresle vse pristojne strani. Razširjeni odbor Tržaške trgovinske zbornice je Tombesijev predlog soglasno odobril. Občinska uprava o zamudah in zastojih pri delu na mestni prometnici Ulica Rossetti: odprta rana ki se ne bo kmalu zacelila Leto dni življenja ob razriti cesti, še posebno če je to Ulica Rossetti, ena glavnih mestnih prometnic, lahko marsikoga spravi ob živce. Občina Trst je še pred dvema mesecema posredovala tiskovno sporočilo, v katerem je obljubljala, da bo do 7. januarja letos dokončala dela na desnem -delu cestišča Ulice Rossetti do Ulice Fosco- 10, do včeraj, to je 25. januarja, pa naj bi uredili vsaj polovico cestišča na odseku med prečnima ulicama Foscolo in Pascoli. Občinska uprava je zabeležila tudi datum (7. februar), ko naj bi bilo izjemnega stanja konec. Ob tem pa je vsem na dlani, da je Ulica Rossetti še vedno podobna veliki rani, ki se noče zaceliti. Brez slehernega pretiravanja lahko trdimo, da bi lahko po cestnem traku vadil Orio- 11, saj najbrž ni v deželi »proge«, ki bi tako od blizu spominjala na pot do Dakarja. Sicer pa je sleherna ironična opazka - med stanovalci in rednimi porabniki Ulice Rossetti so pikre pripombe na dnevnem redu - žal le odraz nemoči pred dejstvom, da ne bodo še tako kmalu odstranili gradbišč. Prav pred kratkim so celo ponovno razkopali odsek, ki so ga že pred meseci prekrili z novo in »primerno« nagubano plastjo bitumna. Občina ne bo torej spoštovala obljub, občani pa se upravičeno sprašu- jejo, zakaj je prišlo do zapletov in kako to, da ni bilo mogoče predčasno napovedati tako dolgotrajnega posega. Občinski odbornik za javna dela Lucio Cernitz je na kritike odgovoril s tiskovnim sporočilom, v katerem na-glaša, da je treba krivdo pošteno porazdeliti med sokrivci. Dejstvo, da še vedno niso zaprli jarka, ki zeva sredi Ulice Rossetti, je treba delno pripisati videmskemu podjetju, ki ima v zakupu dela, delno pa podjetju Ace-ga.Slednje je namreč odgovorno tudi Kakšna bodočnost za tržaško pokrajino Ustanovni odbor Mladinske levice (bivša ZKMI) prireja v ponedeljek ob 18. uri, v dvorani v Ulici Madonnina 19 javno razpravo Kakšna bodočnost za tržaško pokrajino. O tej temi bodo razpravljali načelnik skupine KPI v občini Devin-Nabrežina Giorgio De-pangher, svetovalec zelene liste v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Alessandro Sgambati, botanik Livio Poldini, geolog Bruno Grego ter deželni tajnik WWF Dario Predonzan. zaplinsko omrežje, do danes pa še niso začasno prekinili dobave plina na območju, kjer bi morali poseči delavci. Tehniki so namreč ugotovili, da bi morali odstraniti nekaj metrov stare cementne plinske cevi in jo zamenjati z novo. Odbornik Cernitz je povedal, da' se Acega ni še odločila za datum, ko naj bi prekinila dobavo metana, čeprav so se na sestanku, ki je bil 19. januarja, okvirno domenili za zadnji konec januarja. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi ritem dela gradbenega podjetja Cea, ki se za sedaj ni posebno izkazalo. Kljub velikosti gradbišča so namreč vključili v produkcijo le skupinico delavcev, zamude v poletnem času pa so se boleče poznale v zimskem obdobju, ko je sorazmerno dolga doba nenehnih padavin onemogočila nekatere tudi nujne posege. Občina je vsekakor napovedala, da bo poskrbela za nadzorovanje del, saj bodo menda le na ta način lahko konkretno posegli v primeru nadaljnjih neupravičenih zamud in zavlačevanj. Od vremena bo tudi odvisno, kdaj bo Acega zaprl svoje ventile, kot je v tiskovnem sporočilu podčrtal tudi občinski odbornik za javna dela, ki mu očitno ni več do obljub Kljub temu je najavil, da bi morali verjetno že na začetku februarja dokončno ukiniti sedanje »trim steze«, tako da bodo avtomobili spet redno vozili po sicer enopasovni cesti, ki pa ne bo več zahtevala od šoferjev neobičajne vozniške, lahko bi rekli slalomske tehnike. Do marca naj bi uredili tudi pločnike na odseku med ulicama Ginnastica in Pascoli. Glede na trud in na potrpežljivost občanov pa velja naglasiti dejstvo, da bodo pločniki zgrajeni (tako je vsaj razvidno od načrtov) v duhu najsodobnejšega načrtovanja mesta brez arhitektonskih pregrad. Potem bo odvisno od drugih, če bodo rampe res na voljo prizadetim osebam, ali če bodo to le olajšave za avtomobiliste v brezupnem iskanju parkirišč. (ef) Na sliki (foto Magajna) delavci na delu včeraj popoldne na Ul. Rossetti, kjer so odprli nov jarek blizu križišča z UL Chiadino. Nakladni minister Carli je včeraj sprejel Tombesija jel D a^ni minister Carli je včeraj spre-^0Qibp ••Se?n**ca Trgovinske zbornice bu Carm5 senatorja Andreatto. Minis-sedan, ^u sta gosta orisala zaključke za-se je J o.finančnem centru off-shore, ki SarNe zh Vl^a* Preteklo soboto na sedežu rekel Mhhster je Tombesiju iz- 2k°rnice Va^° za rielovanje Trgovinske vlog0 kateri je priznal pomembno k9su' kr/J0 130 'ahko odigrala prav v keti'2a b° treba tudi praktično poskr-NNančn; Uresničitev zahtevne pobude o eoni off-shore. ^ vi° pri Sv. Jakobu ud° ranil pešakinjo Ob •pj. PolHU SV' 'Jekoba se je včeraj nekaj v kateri 6 PriPetila prometna nesreča, |°sPa. nr Precej hudo ranila starejša fa, za 58-letno upokojenko Nado sta. anujočo v Ul. Cormorana 6 v Tr- n ^®Nska Prehor/6 °krog 11.30 prečkala ulico i vtDNiobii U za Pešče, ko je vanjo trčil 1 nesrečniln zbri na tla. Pri padcu si a.več uriaba zl°mila stegnenico in dobi--jSpel re«iCev' kla kraj nesreče je takoj jo peljal v ? ?detega križa in ranjenko sPrejeii ^rnarsko bolnišnico. Tu so ravnjki <,r,na 0rtoPedskem oddelku. kii?0vedali ^ Natančnejšem pregledu ksf ^ dni Ta ?e ko morala zdraviti ka-abinjerji jZ^lde 0 nesreči so opravili Deželna komisija za zdravstvo v akcijo za starejše prebivalce Status ostarele osebe je v našem mestu največkrat vezan na status osamele osebe, z vsem, kar lahko to pomeni v sodobni družbi. O vprašanju starejšega prebivalstva so že dalj časa razpravljali deželni svetovalci, po včerajšnjem zasedanju pa je problem postal osrednjega pomena, saj bodo prav temu posvetili posebno pozornosti. Deželni svet je namreč sprejel prošnjo, ki jo je komisiji za zdravstvo naslovila skupina 474 priletnih Tržačanov, in bo zato tudi primerno ukrepal. Podpisnike neobičanje peticije je skrbel predvsem razvoj deželne politike, ki neposredno zadeva starejše prebivalstvo, saj so navedli nič koliko primerov, po katerih naj bi brez težav ugotovili, kako težko je biti star v mestu, kot je Trst. Predsednik komisije za zdravstvo Oscarre Lepre si je prevzel nalogo, da bo z ekipo sodelavcev zbral vse podatke, s katerimi razpolagajo posamezna deželna vodstva zdravstvenih sektorjev, nato pa bo informacije dopolnil še z doprinosom, ki ga lahko nudijo krajevne javne uprave. Na podlagi zbranega gradiva naj bi sestavili sliko tistega dela naše družbe, ki ima 60 in več let. Svetovalca Augusta De Piero Barbina in Alberto Tomat sta posegla v razpravo in dejala, da bi morali zbiranje podatkov zaključiti čim prej, saj bo mogoče pričeti z delom le na podlagi res verodostojnih informacij. Zbiranje podatkov na deželni ravni, vendar s temeljnim doprinosom krajevnih uprav, je rezultat dogovora med predsednikom komisije za zdravstvo in svetovalci, ki so, kot komunistka Perla Luša, zahtevali, da imajo glavno besedo javne uprave, predvsem pa občine. Luša je izhajala iz dejstva, da so podpisniki pisma o pravicah priletnih oseb nakazali tudi nekaj otipljivih problemov, ki bi jih morali čim prej rešiti. Dejali so namreč, da bi morali najprej poskrbeti za primerno ureditev posebnih domov za ostarele, ki so potrebni zdravniške pomoči, in šele nato bi smeli krčiti število ležišč v bolnišnicah. Omenili so tudi vprašanje oseb, ki se sicer ne morejo vpisati v sezname onemoglih, pa so vendar odvisne od drugih. Naj navedemo primer oseb, ki stanujejo v šestem nadstropju v hišah, kjer ni dvigala. Očitno so odvisne od drugih, ko morajo po nakupih, »tehnično« pa niso onemogle. V Trstu je še posebno veliko primerov oseb, ki nimajo sorodnikov, da bi jim priskočili na pomoč. Trst bo zato nedvomno lahko solidno prispeval k uspehu deželne akcije, ki seveda ni izključno zdravstvenega značaja. Priletnemu prebivalstvu je treba nuditi tudi »kulturo«. S tem ne mislimo na »univerzitetne« tečaje, pač pa na razvejano kulturno dejavnost, ki bi morala pomagati starejšim osebam, da ohranijo dovolj elana tudi takrat, ko mnogi neupravičeno menijo, da imajo pred sabo le zaton življenja. ,, 8lizu Proseka odkrili cisterno K| "i lahko vsebovala veliko bencina g^atfiri)-] 80 v teh dneh odkrili podzemsko cisterno, ki bi po mnenju spopadih m ° vse':)ovala do 1 milijona litrov bencina. Šlo naj bi za objekt, ki so Hsi eo'°škeafl^rnci med drugo svetovno vojno. Odkrila ga je mestna skupina ^Npca. y društva Societa adriatica di speleologia, ki jo vodi jamar Armando stea v cist ^ -ni oziroma ali je sploh kaj v njej, je težko ugotoviti, saj so njene 'r, ^ 10n i,no ,deHele. So železobetonske in kar 3 metre široke. Nad cisterno iuq i '"-‘-»cit:, ou zeiezuutilunsKt; m ts.d.1 o iiieue uiiurLC. j 6 k°vinskeVaC*ra,'n'k metrov velik bunker, iz katerega se spustijo v i_i Hen^dNci C6Vb P® so na več mestih pokvarjene oziroma zamašene. PtOse^Sfadlh '^ovih, da je objekt zgrajen po Cistej. cistBr„ ec bencinskih cistern med drugo v cisterno '°Seši,Z9radili u9?tovdi, da je objekt zgrajen po istem vzorcu, po katerem, so Ust cisternVed bencinskih cistern med drugo svetovno vojno. Nedaleč od Prav Zflet 80 našli tudi kabino, v kateri naj bi bila naprava za razstrelitev to, ker je ni nihče razstrelil, računajo, da bi v njej lahko bil še Deželni odbornik pohvalil zaslužna gozdna čuvaja Deželni odbornik za gozdove Nemo Gonano je v imenu deželne uprave izrazil priznanje marešalu gozdnih čuvajev Tulliu Cusulinu in gozdnemu čuvaju Tarcisiu Zorzenonu z devinske postaje zaradi hvalevrednega humanega dejanja, ki sta ga opravila 18. t. m. Tistega dne sta priskočila na pomoč ženski, ki je bila v smrtni nevarnosti na neki cesti na kraški planoti. Ta dogodek po mnenju deželnega odbornika dokazuje »veliko stopnjo občutljivosti in dovzetnosti gozdnih čuvajev za probleme sočloveka, ki gresta onkraj službenih dolžnosti«. Danes popoldne skupščina levičarske komponente PSI V hotelu Savoia Excelsior bo danes ob 17.30 javna skupščina levičarske komponente tržaške PSI, na kateri bo tekla beseda o političnem položaju v krajevni stvarnosti s posebnim poudarkom na položaj na Pokrajini in Občini Trst. Na skupščini bodo govorili deželni voditelj levičarske struje Craxijeve stranke videmski senator Franco Castiglione, tržaški podžupan Augusto Seghe-ne, ki vodi levico na krajevni ravni ter senator Arduino Agnelli, ki se je v zadnjem času zelo približal tej komponenti. Na Tržaškem je levica v ostri polemiki s komponentama deželnih svetovalcev Carboneja in Tersarja, ki imata večino v tržaški PSI. Polemike se nanašajo na miljsko občino, kjer so tamkajšnji socialisti dali nezaupnico županu in somišljeniku Rossiniju ter s tem odprli pot izvolitvi novega župana PSI Ulcigraia. Rossini je prav na zadnji seji občinske skupščine napovedal ustanovitev samostojne svetovalske skupine, ki vodi opozicijo do novega miljskega občinskega odbora. Tudi glede tržaške občinske uprave pa obstajajo pri socialistih različna mnenja. Naravni kandidat za župana je bil dolgo časa Seghene, sedaj pa ni več tako, saj se govori o kandidaturah pokrajinskega sekretarja Perellija ter odbornika za urbanistiko Cecchinija. Skupščina ACT še ni odobrila bilance Svetovalci KPI kritični do odložitve Skupščina Konzorcialnega podjeta za prevoze ACT je na zadnji seji odložila odobritev finančnega proračuna za tekoče leto. Odložitev je uradno predlagal socialist Anghelone z utemeljitvijo, da je bilanca odvisna od sredstev, ki jih bo podjetje dobilo od pristojnih teles za poravnavo deficita ustanove. Povsem odprto je tudi vprašanje prispevkov posameznih občinskih uprav. Predsednik skupščine Weber je vsekakor zagotovil, da bodo o proračunu glasovali najkasneje v začetku februarja. S tem v zvezi so federacija KPI in strankine sekcije uslužbencev prevoznega podjetja ACT ter ACEGA in ENEL izdale tiskovno sporočilo, v katerem kritično ocenjujejo zadržanje KD, PSI in SSk, ki so se izrekle za odložitev proračunskega glasovanja »brez otipljivih tehničnih in političnih motivacij«. Odložitev odobritve bilance bo po mnenju predstavnikov KPI med drugim prizadela tudi uslužbence, ki že dolgo časa zaman čakajo na izvajanje vsedržavne delovne pogodbe ter notranjih sindikalnih sporazumov. Pakistanec obsojen na 8 let zapora zaradi prekupčevanja z mamili Tržaško sodišče je včeraj obsodilo pakistanskega razpečevalca mamil na 8 let zapora. Pakistancu je ime Ahmed Shabir, star je 29 let, v Italiji pa ima stalno bivališče v Rimu v Ul. Maršala 109. Obsojen je bil zato, ker so ga zasačili s skoraj pol kilograma heroina. Mladi Pakistanec je padel v mrežo policistov 13. januarja letos, ko je skušal pretihotapiti iz Jugoslavije v Italijo po mejnem prehodu pri Rabujezu 353 gramov heroina v dvojnem dnu potovalne torbe. Heroin je vseboval 114 gramov aktivne snovi, tako da bi zadoščal za pripravo od 4.560 do 7.600 doz. Ahmeda Shamira so po odkritju prepeljali v koronejski zapor, kjer bo gotovo moral odsedeti vsaj del svoje kazni, saj je sodišče zavrnilo zahtevo, da bi ga sputili na začasno svobodo do dokončne obsodbe. Na procesu ga je branil odvetnik Lunder, toda sodišče, ki mu je predsedoval dr. Brenči, ga je prepoznalo za krivega in obsodilo na 8 let zaporne kazni. Pristavimo naj, da je javni tožilec Reinotti zahteval še strožjo kazen, in sicer 10 let ječe. Koristno srečanje dijakinj šol Slomšek in Carducci Prejeli smo s prošnjo za objavo: Smo nekatere dijakinje 2. razreda Pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek in bi vas rade seznanile s srečanjem, ki smo ga imele z drugim razredom italijanskega Pedagoškega liceja Giosue Carducci iz Trsta. Žal se oglašamo z nekolikšno zamudo, in sicer zato, ker so nas pretresljivi dogodki na Bližnjem vzhodu tako prevzeli, da je šlo vse drugo v ozadje. Kljub temu pa mislimo, da je omenjeno srečanje vredno omembe v tisku. Lanskega septembra sta se na tečaju »Progetto giovani« v Trstu srečali naša profesorica naravoslovja Lili Cebulec in profesorica literarnih predmetov na liceju Carducci Maria Benes in takoj navezali prijateljske stike. Prof. Benesova je tedaj predlagala, da bi priredili srečanje med njihovimi in našimi dijaki. Načrt, ki ga je nato za srečanje izoblikovala prof. Veronika Brecelj, smo v razredu sprejeli z velikim navdušenjem, saj smo že dolgo želeli, da bi se spoprijateljili z našimi italijanskimi vrstniki. Resnici na ljubo smo spočetka srečanje pričakovali z določenim pridržkom, kajti prepričani smo bili, da se razdalja med nami ne bo bistveno zmanjšala s takšno pobudo. Toda ta neutemeljeni predsodek je delno izginil že ob vstopu italijanskih dijakov v našo šolo. Kmalu smo spoznali, da ni nobene meje, ki bi nas nepremostljivo ločevala od njih. Uvideli smo, da nas družijo isti interesi, želje in ideali... razlika je le v materinem jeziku. Na srečanje smo se skušali pripraviti tako organizacijsko kot miselno. V razredu smo skupno preučili razpravo o odnosih med Italijani in Slovenci v Trstu psihoanalitika dr. Pavla Fonde, ki nam je sicer po srečanju o tem tudi osebno predaval. Srečanje, do katerega je prišlo 11. t. m., se je začelo z ogledom učnih prostorov, zaključilo pa se je s prigrizkom ob dobri glasbi, ki nas je spodbujala k medsebojnemu pogovarjanju. Med srečanjem so nam tudi nekatere italijanske vrstnice predstavile svojo šolo. Dopoldne je tako hitro steklo v prijetnem prijateljskem in sproščenem vzdušju. Mislimo, da je tudi to srečanje lahko pomenljiv dokaz, kako je mogoče zbli-žanje med Italijani in Slovenci v teh krajih, kljub težki zgodovinski dediščini. Suzana Bandi, Erika Kraljič in Tanja Sturman iz 2. razreda Pedagoškega liceja A. M. Slomšek Tečaj o vinarstvu in vinogradništvu Na sedežu bivšega centra Olimpia na Trgu republike v Miljah se je v torek začel vinogradniški in vinarski tečaj, ki ga prireja Deželna zveza kmetov Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s Kmečko zvezo, Zvezo neposrednih obdelovalcev in Unijo kmetov ter pod pokroviteljstvom Občine Milje. Prvo predavanje je imel dr. Claudio Fabbro od deželnega odbor-ništva za kmetijstvo, na prihodnjih lekcijah - druga bo na vrsti danes - pa bodo govorili ravnatelj Konzorcija Isonzo dr. Ugo Cucit, enotehnika Stefane Trinco in Adriano Teston ter uslužbenec Deželnega centra za vinogradništvo Marco Zampar. Predavanja so vsak torek in petek do 8. februarja, vedno s pričetkom ob 17. uri. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili A. Specchi, F. Maggio, A. Bennici, A. Pay in P. Poliestri. V gostilni Pri županstvu v Dolini bo nocoj ob 20. uri ROCK BLUES KONCERT skupine D.D.Z. Vabljeni! V ponedeljek, 11. februarja, bo v gledališču Verdi na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VER-RETT ob spremljavi pianista VVarrena Georga WILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od 30. t. m. dalje. razna obvestila Zveza sindikatov upokojencev SPI CGIL za Križ, Prosek-Kontovel in Občino Zgonik prireja v ponedeljek, 28. t. m., ob 17. uri v Domu A. Sirka v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci. Sindikat igiokojencev CGIL vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo jutri, 26. t. m., ob 17. uri v gostilni »Pri Klopu« v Nabrežini. __________gledališča______________ VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri premierska predstava (red A) Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pas-guale D'Ascola. V nedeljo ob 16. uri (red D) ponovitev. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Od 29. t. m. do 10. februarja bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo C. Magrisa STADEL-MAN. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E. Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Jutri ob 20.30 bo na sporedu delo Sla-vomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio. Gledališče UL Ananian Nocoj ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Arniči di S. Giovanni. Ponovitve v soboto, nedeljo ter 1., 2. in 3. februarja. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi na predavanje, ki bo jutri, 26. t. m., ob 18.30. Psihologinja Jana Mosta bo govorila o ljubezenskih problemih, s katerimi se srečujejo odraščajoči fantje in dekleta. KD Kraški dom vabi na ogled veseloigre »Poročil se bom s svojo ženo« v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka-Kontovela. Predstava bo v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 27. t. m., ob 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku koncert SVNTHESIS 4. Vabljeni. SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR Danes, 25. t. m., ob 20.00, abonma red K - Jutri, 26. t. m., ob 20.30, abonma red F - v nedeljo, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G - v torek, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E GOSTUJE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Stanko Vuk Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede Režija JOŽE BABIČ, izvaja TONE KUNTNER V sredo, 30. t.m., ob 20.30, (ob 23.30 zaključena predstava) - v četrtek, 31. t. m„ ob 20.30, (ob 23.30 zaključena predstava). razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava fotografij VANNIJA CALANCE in RAFAELA PODOBNIKA. Urnik: od torka do petka 9-13, 14-19. V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo. trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-Jk, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. V Občinski razstavni ’ dvorani na Trgu Unita bodo v petek, 1. februarja, ob 18. uri odprli osebno razstavo olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COSSUJA. Danes slavi svoj 50. rojstni dan ZDRAVKO GRUDEN Da bi preživel še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu želi žena Meri, hči Valentina, sin Adriano z ženo Moreno in tašča Slava. Posebno pa voščita nonotu Sara in Martina, ter mu pošiljata 50 vročih poljubčkov. čestitke Danes praznuje v Dolini 14. rojstni dan naša draga METKA. Da bi bila vedno pridna doma in v šoli ji želijo Erika, mama, tata in nona. Pred dnevi je praznoval 75 let naš dolgoletni član in odbornik ANTON KURET. Vse najboljše mu želi SKD Slavec. kino ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserte, r. B. Bertolucci, i. D. Winger (jutri in v petek v angleščini). EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Senza es-clusione di colpi. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La bestia del peccato, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Verso sera, i. Marcello Mastroianni. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto. r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30 22.00 Svvoosie la sposa in-gorda.porn., □□ CAPITOL - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney.. LUMIERE - 17.45, 22.15 Cuore selvag-gio, r. David Lynch, i. Isabella Rossel-lini, Williem Dafoe. ALCIONE - 17.00, 22.15 La stazione, r.-i. Sergio Rubini. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, PETEK, 25. januarja 1991 SAVEL Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 2.54. Jutri, SOBOTA, 26. januarja 1991 TIMOTEJ PLIMOVANJE DANES: ob 4.36 najvišja 34 cm, ob 12.35 najnižja -40 cm, ob 19.42 naj višja 11 cm, ob 23.49 najnižja 0 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1038 mb, ustaljen, veter 12 km na uro, vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Andrea Vasari. UMRLI SO: 72-letni Tobia D Ambro-sio, 71-letni Enrico Lorenzut, 71-letna Vida Volpi, 87-letna Michelina Ferrelli, 86-letna Angela Moscojin, 85-letna Maria Giorgieri, 70-letni Mario Tellini, 79-letni Giulio Decimani, 76-letni Danilo Coloni, 70-letni Armando Chiaradia, 77-letna Irene Sorrentino, 89-letna Bianca Martini, 75-letni Ottone Giurissevich, 93-letna Antonia Simčič, 80-letni Giuseppe Luccardi, 79-letni Giuseppe Fabretti. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše . primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V okviru pripravljalnega tečaja za učitelje, ki se udeležujejo natečaja za vstop v stalež, bo 28. in 29. t.m. ob 16.30 v Ul. Donizetti 3 predavala prof. Mira Cenčič s Pedagoške akademije na temo: »Izvajanje šolske reforme na slovenskih osnovnih šolah«. Učitelji naj javijo svojo udeležbo Sindikatu slovenske šole na tel. št. 370301 med 11. in 13. uro jutri in v ponedeljek. __________mali oglasi________________ IŠČEM katerokoli zaposlitev v Gorici-Tel. (003865) 25901. PISARNA išče knjigovodjo s prakso. Tel. 365260. V SREDIŠČU Opčin dajemo v najem prostore za urade ali zdravniške ambulante in skladišče. Tel. 211043. PRODAM 80-basovsko harmoniko. Tel-(0481) 882179. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico. Tel. 421481 ob jutranjih urah. PRODAM star fiat 128. Cena po dogovoru. Telefon 212293,- OSMICO imata odprto Mirko in Danil3 v Zabrežcu št. 4. V NAJEM išče društvo skromne prostore tudi potrebne popravil za tedenske sestanke, eventualna možnost odkup3' v okolici Opčin do Sesljana. Telefon 722301-9-13. PRODAM renault 5 GTR, s petero vrati, sive barve, letnik '88. Telefon 208955; ITALIJANSKO podjetje išče komunikativne in sposobne osebe za trgovsko poslovanje z Jugoslavijo. Telefonirati samo resni interesenti od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure na št. (040) 299012- Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič prispevki Ob vplačanju članarine darujejo N.N. 8.000 lir, Milan Bolčič 10.000 lir, Amalija Pertot 5.000 lir, Vera Vidmar 15.000 lir in Laura 5.000 lir. V spomin na pok. moža prof. Maksa Šaha daruje Jelka Šah-Terčon 300.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na prof. Maksa Šaha darujeta Marija in Marko Udovič 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na dr. Stanislava Pavlico daruje Tanja 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Edija Grgiča darujeta Marija in Avgust Castellani 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na pok. Karla Furlana, Franca Ukmarja, Ivana Ferfoljo, Romana Daneua, Marte Malalan ih Milka Miliča darujeta Marija in Egon Bukavec z družino 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Karla Furlana darujeta Berta in Drago Bukavec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina Romana Daneua darujeta Karla in Gigi 30.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Romana Daneua in na Marto Malalan daruje Fani Sardoč 50.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Nade Briščak daruje Rudi Zidarič 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob obletnici smrti predragega in nepozabnega očeta Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 50.000 lir za Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič". V počastitev spomina dr. Pavlice darujeta Ondina in Veljko Pavletič 100.000 hr za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Marto Tence Malalan darujeta Gička in Marjo 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na prof. Maksa Šaha daruj® Elda Veljak Doles 20.000 lir za Mladiko- V počastitev spomin na Miroslava Logarja daruje Ivanka VVilhelm 100.000 n za orkester Glasbene matice. Ob obletnici smrti Mirka Grudna darujeta Živa in Pavla 50.000 lir za SK Tabor. Namesto cvetja na grob dr. Stank Pavlice darujeta Dana in Boris Možin 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na nepozabnega moža Mi kota darujeta žena Valerija in Mariz3 družino 50.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel, 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Proseka in 100.000 lir za ŠD Primorje- V spomin na Marto Tence Malalan 3 ruj eta Lojzka in Milena z družino 20v lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. ,a. V spomin na dr. Stanislava Pavlic0„,jc rujejo Drago, Petriča in Marijan “ t 300.000 lir za Slovensko dobrode* društvo. menjalnica 24. 1. 1991 TUJE VALUTE Holandski florint Grška drahma . FDUNG MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING . MILAN 1116 — 1100,— Japonski jen 8,463 751,95 745,— Švicarski frank 891,25 221,21 218,— Avstrijski šiling 106,846 667,— 660,— Norveška krona 192,20 36,488 35,50 Švedska krona 201,18 2185,30 2160,— Portugalski eskudo . 8,456 2004,90 1970,— Španska peseta 11,963 195,28 191,— Avstralski dolar 881,65 7,053 6,50 Jugoslov. dinar — 963,10 920,— ECU 1548,65 3 bankovc' TRSt 8,20 885-'' 105,50 188-"' 197^; 7,5° U-"' 820-'" eo--" dV^Ii/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIIVO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/6 Agencija Domjo Agencija Rojan Januarski umik mejnih prehodov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem JTR.?AŠ?E.M ,, PLEŠIVO - od 8. do 19. ure ŠKRLJEVO in ŠTMAVER . , nh„0=tilnm 48 NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: FERNETIČI BAZOVICA PESEK ŠKOFIJE LAZARET Prehodi druge kategorije: ŠEMPOLAJ REPEN SOCERB OREH MAČKOLJE KOROŠCI ČAMPORE Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): POTA/’*’ /~*T>rA/x’a m a a • - od 7.30 do 19.30 od 7. do 19. ure do 17. ure do 20. ure do 19. ure do do - od 8. - od 7. - od 8. - od 8. - od 8. 19. ure 19. ure BOTAČ GROČANA A CEREJ GROPADA NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRN1K-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO in B DRAGA MAVHINJE od 8. do 19. ure od 7. do 21. ure PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE - - od 8. do 19. ure od 6.30 do 18. ure ob nedeljah in praznikih od 8. ure ŠTEVERJAN-HUM . 0d 8. do 18. ure SOLKAN . 0(j 7 ure do 20. ure UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA - od 8. do 19. ure ob nedeljah zaprt RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI Prehodi za dvolastnike: CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE Prehodi za dvolastnike so ob nedeljah - od 8. do 17. ure ob nedeljah in praznikih zaprt - od 7. od 20. ure - od 7. do 19. ure - od 9. do 18. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 17. ure - od 8. do 18. ure - od 8. do 17. ure - od 10. do 17. ure in praznikih zaprti, prehod V ------ „ ~ ±11 fj! tu z. J111X111 z. upr ti, klancu je še januarja odprt samo ob četrtkih, petkih, sobotah z obvestilom 48 ur P ej z obvestilom 48 u od 9- ŠKRLJEVO in ŠTMAVER PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) STARI MLIN Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnio): j.inii8 SOLARIA zaprt do končka PONTECLINAZ . zaprt do konca janu FATAGNE A in B KOSCINA STOPA A in B PODREG OSTRUNJA PONTEMISECCO MELINA ROVAN \[i- • Urniki se bodo na Goriškem spremenili 1. 3., na Tržaškem demskem pa 1. 4. Na Učji se lahko spremeni zaradi snega. od 8. od 9. do do 17- do konca marca2 ^ - od 9- d° 17' Ob »zalivskih« polemikah Chiambretti gleda na Vzhod . Vojna v Zalivu je naložila časnikar-lern kar precejšnjo odgovornost, še Posebno pa je razburila in razmigala televizijsko okolje, saj je mali ekran najboljše sredstvo za hitro posredovani6 najnovejših vesti, v bistvu skoraj lsti trenutek, ko se dogodki odvijajo. v Preteklih dneh so polemike zajele Predvsem državne mreže, da se je Sodstvo kar večkrat sestalo in se od-°čilo za mnoge ukrepe, ki naj bi zagotovili gledalcem čim hitrejše in čim rorektnejše informiranje. po zadnjih poročilih in posegih, ki So jih v sredo podali predsednik Man-ca in direktor Pasguarelli, pa tudi di-e«torji posameznih mrež in redakcij, vodstvo RAI sklenilo, da bodo poroda imela vrsto izrednih izdaj, po po-rebi bodo lahko daljša, časnikarji odo morali preverjati vire informacij n se izogibati nepotrebnega alarmiz-Zanimivejši je morda drugi del *IePa, ki zadeva preučevanje mož-°sti za riove strukture informiranja, osebna skupina bo v čim krajšem osu pripravila načrt za novo mrežo, nQ/ bi skrbela za medcelinsko pobovo preko satelita. Pri tem bi bilo faln° sodelovanje med evropskimi Zavami (načrt Euronews), zanimivi IQ tudi predlogi japonske televizi-vm-K- Spodbud je ta trenutek do-Jh da bodo načrt čimprej predložili "Pravnemu odboru. okviru posameznih mrež pa se _ ^eda nadaljujejo manjša razburjeni Preceišnjih kritik je bil, denimo, /Qf)ežen torkov Rumeni telefon (Tele-p 0 9iallo), ki je usmeril pozornost SefV.v voin° v Zalivu. Na RAI 1 je nn!il° Zavoli pravkar sporočil, da ne tefJnerava prevzeti odgovornosti za ,0fe^ ^ ki le bH predviden za ()0 5. februarja. Sicer je potrdil, da iHj s°deloval z intervjuji in reportaža-dj 'padajo pa bosta podpisala Piero PrvQSduale in Franco Porcarelli. Tudi na °ddaja tega tednika po posveče-y 0ini v zalivu. Med ^"poinoma drugačno smer pa jo Piero Chiambretti s svojo odda-0°d Bye Gortina, ki naj bi se pri- kazala na tretji mreži v soboto zvečer. Direktor RAI 3 Angelo Guglielmi je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da bo oddaja skoraj gotovo na sporedu v soboto, ker pa gre za televizijo resnice, bi se lahko zgodilo, da bo prepustila mesto važnejšim dogodkom. Očitno je tu mislil na dogodke v Zalivu in prav medtem ko je pozornost vseh usmerjana na Bližnji vzhod, se bo Chiambretti s svojo vedno nekoliko noro ekipo podal na severovzhod in obiskal Češkoslovaško, Bolgarijo, Romunijo, Sovjetsko zvezo in končno Albanijo. Za novo Chiambrettijevo oddajo je pravzaprav najteže najti oznako, saj bo zanimiva zmes raznih žanrov in smeri: predvsem bo to kronika, ki jo bodo podajali v zabavnem tonu, ne da bi bila variete, kajti spoštovala bo načela TV resnice, a bo pri vsem tem le skušala zabavati. Za svoje stikanje po vzhodnih državah so si Chiambretti, Paternostra, Mariannini, Sanguinet-ti in drugi omislili novo TV mrežo z imenom »Trois« (namig na Berlusconijevo Cing je jasen). Kot običajno bodo skušali seči stvarem do živega. Primer bo najbolj zgovoren: da bi obravnavali problem pomanjkanja hrane in praznih trgovin z jestvinami, bodo poslali v vrsto svoje igralce in bodo po dveh ali treh urah čakanja na mrazu snemali njihove reakcije. Med obiski v največjih mestih omenjenih držav bo ekipa stopila do ustanov, predvsem pa bo skušala najti stik z ljudmi. Trenutno se Chiambretti s sodelavci mudi v Bukarešti, med tiskovno konferenco se je namreč oglasil iz studiov romunske TV. V prvi oddaji bo ekipa odpotovala iz Milana na malih »126« poljske izdelave. V Pragi se bo vtihotapila v predsedniško palačo Vaclava Havla, pomešala se bo z množico na glavnem mestnem trgu, vtaknila bo svoj nos v lokale, med katerimi bo posebne pozornosti deležna slavna pivnica Fleku. Nedvomno bo to TV resnice, a prav gotovo tudi v Chiambrettijevem slogu. filmske premiere eva fornazarič V družbi, kjer vlada nasilje Nameravala sem posvetiti tokratno rubriko »filmu« sezone, to je povsem neobičajni, a kljub temu skoraj sramotno banalni TV nadaljevanki Twin Peaks. Ker bo serija razsajala (v dobrem, pa tudi v slabem), še nič koliko časa, pa se mi zdi prav, da se posvetim sodobni sovjetski produkciji. Presenetilo me je namreč dejstvo, da je končno prišel tudi k nam film Taksi blues Pavla Lounguina. Naj vam takoj osvežim spomin: sovjetski film je lani prejel zlato palmo za najboljšo režijo na canneskem festivalu. Nagrado vseh nagrad je prejel Lynch, Lounguinov film pa je marsikateri kritik gladko prezrl, češ da gre za »manj- še« delo, kar je bila seveda velika napaka. Taksi blues spada sicer v kategorijo filmov, ki jih neradi gledamo, ker so boleče realistični, tako kruti, da se nam zdijo pretiravanja na celuloid-nem traku. Pa ni tako. Spominjam se filma, ki so ga pred leti uvrstili v program beneškega festivala. Morda je bil tehnično šibek, prikazoval pa je življenje ločenega para, ki se krega zaradi stanovanja, hčerke, socialnega skrbstva, vodke, hrane... V stanovanjskem bloku iz časa prve dobe Gorbačova je vladalo nasilje. Nihče se ni umival, mož in žena sta se pretepala ob vsakem koraku in to seveda pred ne ravno nedolžno hčerko. Po projekciji so mnogi kritiki izrazili dvom, da gre le za zlobno pretvarjanje resnice in se je šele po tiskovni konferenci režiserke izkazalo, da morda le ni tako. Mila res niso imeli, s slabo vodko pa so tudi intelektualci gasili prehude življenjske probleme, od stanovanja, ki so si ga družine delile po sobah, do ljubezni, za katero je bilo malo prostora in časa v odreveneli družbi zrahljanega komunizma. Taksi blues učinkuje na gledalca kot prava klofuta, ki jo kdo dobi nepričakovano. Kdo bi si lahko mislil, da obstaja nekje na svetu (v SZ, pa tudi v Bolgariji, kot smo videli letos v Benetkah) skupina debitantov, ki hoče pokazati svetu, v kakšnem turobnem svetu mora živeti. Tudi Pavel Loungu-ine je debitant, ki mu je do prvega filma pomagal francoski producent Marin Karmitz, saj bi s samo sovjetsko subvencijo najbrž ne prišel do filma, ki ni najbolj komercialnega značaja. Filmska zgodba je sicer ^preprosta in skoraj banalna. Taksist Šilkov (Pjotr Zaitčenko) bo navezal čudno prijateljsko razmerje s faliranim glasbenikom Liočo (ena slavnih moskovskih rock zvezd Pjotr Mamonov), ki mu ni hotel plačati vožnje. Taksist je navajen na trdo življenje v družbi, kjer prevladujejo logika črne borze, plačevanje uslug po najbolj naravnih - in ne povsem etičnih - poteh in nasilje za vsako ceno. Takemu človeku težko obrazložimo, da nimamo denarja... Tako se bo stvar zapletla, oba protagonista in z njima tudi vsi ostali, ki so prišli v sktik s parom, pa bo odnesel vrtinec sovjetske družbe v porodniških krčih. Lounguine je film posnel v živo in je s tem podal skoraj »fizično« sliko dela sodobne sovjetske družbe. Ko so dnevniki polni vesti o napetosti v sovjetskih republikah, postane lahko tudi film, še posebno če je to skoraj dokumentarno podajanje vsakdanjega nasilja, priložnost, da nam postanejo nekateri podatki bližji, otipljivejši in zato lažje razumljivi. Taksi blues ni film-razvedrilo, je pa film, ki bi ga morali poznati. lil današnji televizijski in radijski sporedi iSiiisii! RAI 1 lO.pr ^ktualno: Uno mattina Nanizanka: Un anno U.Oo I?ella vita 11.05 jv^nji dnevnik Nanizanka: Benvenuti a 11.40 .Dune« variete: Occhio al bi-'l-SS ? lett° 12.05 i/6?116 in kratke vesti 13.3q ^ariete: Piacere Raiuno U.Oo £,nevnik - tri minute U.30 ";varkov svet I5.30 n?k': Conoscere troški variete: ITalbero 16.00 u?Urro U.55 ^ladinska oddaja: Big! 1 -OS AiParlamenta in vesti I8.45 \7taalno: Italia ore 6 p- °znosti za vikend: U-40 An^ere Arezzo ^•40 Pii1?,31!3!1 in dnevnik n*?11 intrigo internazio-•)» chre,(r- Alfred Hit- 23.00 K^ock) 23,10 Javnik Sav, rnentarec: Le di-Sai enlUre di Capitan eal9ari (r. Leonardo Srh;1 lr- Leonardo •j. sa q;1Irielli' i- Mario Bru-U'°5 D' ,ant° Versace) ^■30 RU)-.V911c in vreme j, nka: Mezzanotte e °-45 dint orni Uandi'k»eVaIna oddaia: ikapirani vo svetu i *-30 famiglia Brady in_ (pUst: ^nvolta di Haiti Ak5?DAl952) ne a^no: Gente comu- U.5S JSt1*^31120 e servito, 13 20 i6oo $ ^"Sr U'45 Šantle 5 NgIRobinson £viza n • s ^Oic Trajni?1000 dei nove, 0 Pilm canotizia diente ,wto vestito ^lo Va ™" 11 1985, r. 22.4o v^0nsen"Zlna' Ren6e ^•IOmIh R.ivediamoli, 24.0o ^h°W Urizio Costanzo 1 1 ^ X RAI 2 Eh- RAI 3 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anchlo 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 GJuando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Blunt, il guarto uomo (krim., VB 1986, r. John Glenister, i. lan Richardson) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Tednik o košarki: Tutti a canestro 17.30 Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Club '92 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 24.15 Rally v Monte Carlu 1991 (povzetek) 0.30 Film: Strada a doppia corsia (dram., ZDA 1971, r. Monte Hellman, i. James Taylor) 9.30 Smučarski tek 12.00 Vabilo v gledališče: La cicogna si diverte (An-dre Roussin, r. Marco Parodi, i. Gianni Agus, Marzia Ubaldi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka (vodi Barbara Ronchi della Rocca) 15.30 Italijanski rokomet 16.30 Tednik o zimskem športu: A tutta neve 17.10 Gospodarski tednik 17.40 Nan.: Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualno: Speciale Chi l'ha visto? 23.05 Večerni dnevnik 23.10 Variete: Harem - o odnosu med sestrami (vodi Catherine Sppak) 24.15 Nočni dnevnik 0.45 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) L*F TV Slovenija 1 TV Koper 8.50 9.00 9.30 10.30 15.15 15.25 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.25 18.55 19.30 19.59 20.20 21.25 22.00 22.25 1.10 Video strani Mozaik. Star papir 1990 Nanizanka: Simenon Video strani Video strani Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Vrnitev Arsena Lupina (ponovitev) Poslovne informacije Dnevnik Mozaik: Tednik (pon.) Video strani Spored za otroke: lutkovna igrica Pravljica o carju Saltanu (Puškin, 4. del) Nanizanka: Cirkuške živali Risanka in TV okno Dnevnik in vreme Zrcalo tedna Dokumentarna serija: Midasov dotik (3. del) Nanizanka: Zakon v Los Angelesu Dnevnik in vreme Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Maurice (dram., VB 1987, r. James Ivory, i. James Wil-by) Video strani 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.30 22.15 22.30 Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Novice Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Giorno per gior-no in risanka Don Chuck, il castoro Dokumentarec: Uomini e nazioni del XX. secolo Nadaljevanka: Il diario di Sara (4. del) Nanizanka: Justice TVD Novice Rubrika: Goli z evropskih igrišč D6E TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: ženski smuk (iz Saalbacha) 13.30 Tenis - Davisov pokal 15.45 EP v umet. drsanju 16.30 Ženski smuk (posnetki) 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Video meh (pon.) 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Oči kritke 21.10 Izraelski komorni orkester (1. del) 22.05 EP v umet. drsanju 23.25 Vutel RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la,16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Film: Il tormento e 1'esta-si (biog., ZDA 1965, r. Ca-rol Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison) 22.50 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.20 Filmska rubrika: Ciak 0.10 Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede) 1.00 Film: Seguestro perico-loso (krim., VB 1972, r. Stephen Frears, i. Albert Finney, Billie Whitelaw) 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker - Troppo tardi per amare, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege - Terapia d urto, 16.00 Compagni di scuo-la, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver - Ouando lei sorride, 19.30 Genitori in blue-jeans 20.00 Nanizanki: Cri Cri - Il trio comico, 20.30 Chiara e gli altri 21.30 Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Ezio Greggio) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanke: Valentina -Violoncello, 0.05 Cin Cin - La notte degli scapoli, 0.35 Kung Fu - Il calice, 1.35 Samurai 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Due magnifiche canaglie (kom., ZDA 1956, r. Sherman Rose, i. Mickey Rooney, Jack Carson, Jeff Donnell) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (It. 1974, r. Mario Amendola, i. Aldo Giuf-frč, Agata Flori) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiii 23.00 Film: Pronto ad uccidere - Allo sbaraglio (krim., It. 1976, r. Franco Prosperi, i. Elke Sommer, Ray Lo-velock) 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanj: ženski smuk (iz Saalbacha) 13.30 Dnevnik jji šport 14.00 Rubrika: Zenska TV 14.30 EP v umetnostnem drsa-anju (iz Sofije) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Dokumentarec: Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Settimo sguillo 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) TELEFRIULI TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Terre sconfinate, 11.15 Potere 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.25 Nadaljevanka: Delitto di stato 21.30 Nanizanka 22.00 Furlanske zgodbe: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Country glasba; 9.30 To je življenje; 9.45 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (22. del); 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij: 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Itali-ana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualnopolitična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18,32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. Nadzorni organ ni odobril sklepa pokrajinskega sveta Sporno javno finansiranje tečaja italijanščine za slovenske dijake Danes na Esp omega na pobudo IN Alt Razprava o varnosti in nezgodah na delu Ali imajo tuji (v konkretnem primeru večinoma novogoriški) dijaki, ki obiskujejo šole v Gorici, pravico, da se na stroške javne uprave učijo italijanščino? Vse kaže, da se deželni nadzorni odbor nagiba za odklonilni odgovor. Pred nekaj dnevi so namreč suspendirali sklep goriškega pokrajinskega sveta, ki je pred dobrim mesecem skoraj soglasno odobril finansiranje tečaja italijanščine za dijake iz sosednjega obmejnega območja, ki obiskujejo šole v Gorici. Novogoriški dijaki že precej let obiskujejo nekatere šole tostran meje. Več desetin jih na primer oblikuje višjo srednjo šolo za likovno izobraževanje, kar je povsem razumljivo, saj bi sicer morali potovati v Ljubljano. V tem šolskem letu pa se je število novogoriških dijakov občutno povečalo tako v nekaterih italijanskih kot v slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Letošnje šolsko leto jih obiskuje goriš-ke šole že okrog sto. Izbirajo predvsem humanistične in take tehnične šolske smeri, ki jih šole na Novogoriškem ne nudijo. Pri tem pa se dijaki srečujejo z vrsto težav, od birokratskih do didaktičnih, ki izvirajo iz razlik med učnimi sistemi dveh držav. Ne nazadnje pa je za mnoge velika ovira tudi italijanski jezik, saj ga ne obvladajo v zadostni meri. Sindikat slovenske šole in ravnateljstvo zavoda Cankar s priključeno sekcijo zavoda Zois sta upoštevajoč te probleme v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za šolstvo priredila tečaj italijanščine, ki ga obiskuje okrog 60 dijakov. Pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan je 18. decembra predstavil pokrajinskemu svetu v odobritev sklep za finansiranje tečaja s 7,5 milijoni lir iz postavke proračuna Pokrajine za kulturne dejavnosti. V utemeljitvi je bilo med drugim poudarjeno, da je prisotnost dijakov z druge strani meje zelo pozitiven dejavnik za uveljavljanje in poglabljanje sodelovanja ob meji. Tega mnenja je bila tudi velika večina pokrajinskih svetovalcev, ki so skoraj soglgsno (20 na 21) odobrili sklep. Edini, ki mu javno finansiranje tečaja italijanščine ni bilo pogodu (kar se dokaj čudno sliši za vnetega zagovornika italijanstva, kakršen je), je bil mi-sovec Sergio Cosma. Ugovarjal je, da je finansiranje neupravičeno, ker ti "tuji državljani prostovoljno obiskujejo italijanske šole s slovenskim učnim jezikom" in ker poleg tega Pokrajina ni predvidela, da bi tudi sami delno prispevali h kritju stroškov. Ker je pri glasovanju ostal osamljen, je Cosma nekaj dni kasneje vložil priziv zoper sklep na Deželni nadzorni odbor. V prejšnjih dneh so s tega organa obvestili pokrajinsko upravo, da so začasno suspendirali postopek za potrditev veljavnosti sklepa in pozvali Pokrajino, naj vloži morebitne protiugo-vore. Čeprav bo končna odločitev padla šele po dodatnem pretresu zadeve, pa z nadzornega odbora postavljajo še dodatni ugovor: sklicevanje na zakon št. 142/90 v utemeljitvi sklepa naj bi ne bilo umestno, ker da člen tega zakona obravnava samo obvezne posege, ki jih državna in deželna zakonodaja nalaga pokrajinam na šolskem področju, ne pa morebitne druge dejavnosti - tak naj bi bil primer tečaja -, za katere se odloči krajevna uprava. Skupščina mladih socialistov Na sedežu stranke - Korzo Italia 90/1 bo drevi ob 20.30 pokrajinska skupščina mladinskega gibanja PSI. Mladi bodo največ pozornosti namenili trem sklopom vprašanj: oceni političnega položaja na Goriškem, programu pobud gibanja v letu 1991 in oceni položaja mladih v Gorici. ■ Županstvo opozarja na skorajšnjo zapadlost roka (31. jan.) za plačilo občinske takse za trgovske lokale. Taksa za leto 1991 znaša 206.500 lir za trgovske obrate s prodajno površino do 200 kv. metrov, za trgovske obrate s. prodajno površino od 200 do 1500 kv. metrov pa znaša 411.000 lir. Vplačilo je treba opraviti po poštnem tekočem računu št. 10545499. Zavod za nezgodno zavarovanje INAIL prireja danes dopoldne v konferenčni dvorani razstavišča Espomego posvet o varnosti na delu s posebnim ozirom na pogoste nezgode na delu v ladjedelnici in na gradbiščih. Pozornost bodo posvetili zlasti pojavu podzakupa določenih del manjšim podjetjem, ki zaradi pogodbenih pogojev in slabše organizacije dela ne zagotavljajo spoštovanja vseh predpisov o varnosti. Na posvetu bosta sodelovala vsedržavni predsednik INAIL inž. Alberto Tommasini in generalni ravnatelj dr. Mario Palma. Poleg njiju bodo na posvetovanju s poročili sodelovali dr. Carla Maciocci, ki bo analizirala frekvenco nezgod na delu z ozirom na posamezna področja. O zdravstvenih aspektih problema bo govoril prof. Ferdinande Gobbato, docent medicine dela na Tržaški univerzi, državni pravdnik na goriški preturi dr. Finazzer Flori pa bo obrazložil kazenske odgovornosti na področju zakupov in podzakupov. Gian Antonio Sambo, deželni predstavnik združenja javnih industrijcev In-tersind bo govoril o varnosti na delu iz vidika delodajalcev, pokrajinski tajnih CISL Vittorio Brancati pa bo predstavil poglede sindikalnih organizacij. poročil bo zaokrožil novinar Ranieri Ponis, ki bo govoril o svetlih in temnih plateh delovnega okolja iz novinarskega zornega kota. Poročilom bo sledila razprava, zaključke pa bo povzel predsednik INAIL Tommasini. Posvet se bo začel ob 9.30 in bo predvidoma trajal do 13. ure. Knjižnica v Ronkah Jutri ob 11. uri bodo v Ronkah, odprli novi sedež občinske knjižnice. Ta ustanova bo odslej delovala v prostorih na Trgu Unita, nasproti občinske palač®-Dogodek je pomemben tudi za naše rojake v Laškem, saj se bo v nove prostor® preselil tudi slovenski oddelek knjižnice, ki je do nedavna bil nameščen v Romjanu. Občinska knjižnica bo razmeščena v treh nadstropjih. Slovenski odsek h® imel poseben prostor. Po sobotni slovesnosti ob odprtju novih prostorov, bo slovenski odsek občinske knjižnice spet redno na razpolago občanom ob ponedeljkih, sredah in petki® od 15.30 do 18. ure. Bivši borci obsojajo misovsko provokacijo Na prvem letošnjem Vrtiljaku nastopili gosti iz Vipave Lutkovna igra Salon expon Včeraj so se sestali pokrajinski odbori in mestne sekcije združenj bivših partizanov VZPI-ANPI in AVL ter deportirancev v nacistična taborišča ANED in soglasno obsodili provokacijo, ki jo misovska stranka napoveduje jutri popoldne v Gorici. Poslanec Pisano, ki se je pred časom proslavil z zanikanjem obstoja uničevalnega taborišča v tržaški Rižarni, naj bi ob 17.30 v Palače hotelu govoril na terno Proces odporništvu. V skupni protestni izjavi člani navedenih združenj poudarjajo, da je demokracija v Italiji pridobitev, ki je terjala težke žrtve in boj proti fašizmu. Fašistični režim je odvzel italijanskemu prebivalstvu svobodo, mu vsilil pogubno vojno, našo deželo pa odtujil in jo prepustil nemškemu protektoratu, kakršen je bil Adriatisches Kiistenland. Odbori CLN, ki so vodili odporništvo, so nastali po zaslugi vseh demokratičnih strank. Misovska pobuda pomeni napad na to veliko ljudsko gibanje, ne pa potrebno zgodovinsko poglabljanje takratnega dogajanja. Žato borčevska združenja pozivajo vse demokratične stranke in javne inštitucije, naj osamijo in zavrnejo ta napad na temeljne vrednote Italijanske republike. Potrdila o ticketu Goriško županstvo priporoča občanom, ki so bili do konca lanskega leta oproščeni plačevanja participacije (ticketa) na osnovi skromnih dohodkov, naj skrbno hranijo potrdila o vplačani participaciji za nakup zdravil, zdravniške preglede in druge zdravstvene usluge. Na podlagi teh potrdil bodo namreč lahko zahtevali povrnitev vplačanih zneskov v primeru da bodo, tudi na osnovi zdaj veljavnih predpisov, ponovno oproščeni plačevanja ticketa. Trenutno velja določilo, da morajo do nadaljnjega ti občani plačevati participacijo, občina pa pripravlja in preverja poseben seznam občanov, ki naj bi bili v prihodnje oproščeni plačevanja, na podlagi višine dohodka. Nad petdeset otrok se je v sredo popoldne zbralo v goriškem Kulturnem domu na Našem vrtiljaku, ki se je v novem letu prvič zavrtel in ki je našim najmlajšim to pot predstavil lut- kovno delo Salon expon v izvedbi osnovnošolske skupine Drago Bajc iz Vipave. Lutkovna predstava, ki jo je zrežirala Ada Bačar, je povsem priteg- Nocoj v Doberdobu manifestacija proti vojni Mirovniški izziv pred tržiško ladjedelnico »Podmornica naj bo rumena« Lokomotiva je iztirila V teh dneh, ko nam časopisi in televizijski dnevniki vsak dan posredujejo dramatične informacije o vojni v Zalivu, je najbrž vest vsakogar v precepu med vdanim sprejemanjem tragičnih posledic vojne in odporom do uporabe tako skrajnih sredstev za razreševanje mednarodnih sporov. Vsem, ki v teh dneh izpričujejo svojo zavzetost za mir in zavračajo vojno, se pridružuje tudi občinska uprava v Doberdobu, ki prireja nocoj ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu manifestacijo za mir in proti vojni v Zalivu. K udeležbi so vabljeni vsi občani ter predstavniki društev in organizacij. Sovodenjska pevska revija V nedeljo popoldne bo v sovodenj-skem Kulturnem domu pevska revija Sovodenjska poje. Pevsko srečanje zborov, ki delujejo na območju sovo-denjske občine, prireja Kulturno društvo Sovodnje. Letošnja izvedba je že osma po vrsti in se bodo na njej kot vsako letos predstavili vsi domači pevski zbori. Na vseh dosedanjih izvedbah je prireditev žela veliko zanimanje občinstva in se uveljavila kot ena od najbolj priljubljenih krajevnih pevskih revij. Letošnji zborovski koncert Sovodenjska poje bo v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri. Skupinica goriških antimilitaristov - med njimi tudi oba pokrajinska svetovalca zelenih golobice Fiorelli in Giorgi - se je včeraj navsezgodaj utaborila pred vlfodom v tržiško ladjedelnico: na pločniku so postavili šotor, ob prihodu delavcev prve izmene pa so začeli deliti letake za mir, proti vojni in še posebej proti vojaški proizvodnji v tržiški ladjedelnici. Delavce so z namigom na znano pesem Beatlesov pozivali, naj prebarvajo z rumeno barvo podmornico, ki jo izdelujejo v Tržiču. Mimo provokativnega predloga so v letakih utemeljevali, da je vojna neizbežna posledica proizvodnje in kopičenja orožja, saj se prej ali slej najde nekoga, ki bo to orožje uporabil. Kdor je proti vojni naj bi zato ne proizvajal več orožja in drugih bojnih sredstev, vključno s tistimi, ki jih proizvajajo v tržiški ladjedelnici. Protest pred ladjedelnico, naj bi trajal kar nekaj časa. Skupinica demonstrantov, ki so se jim včeraj čez dan pridružili še drugi somišljeniki, je namreč napovedovala, da imajo trden namen vztrajati tudi čez noč, ki so jo kljub ostremu mrazu nameravali prebiti pod šotorom. Na sliki (foto Marinčič) protest pred ladjedelnico. Na stranski železniški progi, ki povezuje ladjedelnico s postajo v Ronkah je v sredo zvečer iztirila lokomotiva. Hujših posledic ni bilo, pač pa so se delavci podjetja CTF iz San Gior-gia di Nogaro včeraj trudili, da bi skoraj šestdeset ton težak stroj spet postavili na tir. Lokomotiva je vlekla kompozicijo treh vagonov, iz ladjedelnice proti južni železniški postaji v Ronkah. Po vsej verjetnosti je do iztirje-nja, v neposredni bližini Ronk, prišlo zaradi vzdrževalnih del, ki so v teku na tem odseku železnice. Pod pritiskom teže lokomotive naj bi se tira razmaknila, stroj pa je zdrsnil na nasip, oziroma na podlago. Na mestu, kjer je prišlo do nezgode, dela železnica rahel ovinek. Nezgodna kronika Po daljšem, razmeroma mirnem obdobju, so v sredo zvečer na Goriškem spet zabeležili serijo prometnih nesreč, pri katerih je bilo pet oseb laže ranjenih. V Koprivnem je avtomobilist iz Vidma zadel 48-letno Carmelo Pau-letti, ki je peš skušala preko ceste. Na srečo je zadobila le poškodbe lažjega značaja. Do trčenja med tremi avtomobili je prišlo kmalu zatem v križišču Ulice Cellini v Krminu z državno cesto št. 305. Laže so bili ranjeni Maria Elena Turisani iz Krmina, Mauro Tor-tul iz Krmina in njegova žena Elvia. V Gradišču, v križišču državne ceste št. 351 za Romans pa se je poškodoval 67-letni kolesar Livio Rigotti. Pridržali so ga na zdravljenju. nila pozornost mladih gledalcev, ki5 z zanimanjem in radovednostjo sled1 ^ dogodivščinam mladih lutk. Priredit® Iji vrtiljaka, Kulturni dom, dijaški do Simona Gregorčiča, ZSKD in knjižn1®. D. Feigla, pa se že pripravljajo na Pr* hodnje srečanje, oziroma drugi let°'sa nji vrtiljak. Izvedeli smo, da bo n njem veliko zabave in enkratno pr®5 nečenje. 2 Na sliki - foto Pavšič - trenutek lutkovnega popoldneva v Kulturn® domu. razna obvestila SLOVENSKO PLANINSKO TVO obvešča, da je še nekaj PT0Lh-mest za PLANINSKI PLES , ki bo 2. 1® z ruarja v Kulturnem domu. Vstop saIJLu. vabili, ki so na razpolago v trgovini p vabili, ki so na razpolago v trgovii zon in danes, med 17. in 19. uro tu' sedežu društva. di 1,3 razstave V pokrajinskem muzeju na 9ra^jKU do 31. januarja odprta razstava o rlr živega srebra v Idriji. Ogled je vsak razen ponedeljka od 9. do 19. ure. , ^ V galeriji Katoliške knjigarne J®str 23. februarja odprta razstava graf1* Janeta Žerka. Ogled razstave je ob d j() nikih, razen ponedeljka, od 8.30 do in od 15. do 19. ure. . raz- V galeriji Meblo v Novi Gon®^,*-stavlja do 2. februarja, umetniško miko Cesare Sartori. kino Gorica di CORSO 17.30-22.00 »Stasera a ®a5a Aliče«. j'a- VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ho P®rs0 ereo«. ^ VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi di di una moglie infedele«-. Prep° mladini pod 18. letom. TrUl „i EXCELSIOR 18.00-22.00 »Atto dl n1®*... COMUNALE 20.30 Koncert Simfo^is-ga orkestra RTV Slovenija in tke Liane Issakadze. Nova Gorica 20oo SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Dobri fantje«. Filmsko 9*®, 181 (mala dvorana Kulturnega do in 20.15 »Hladno poletje 1953«-SVOBODA (Šempeter) 20.00 ” poziv«. Ob 20. uri »Seks z dub DEŽURNA LEKARNA V G^g Bassi Thea - Raštel 52 - tel- o ^ DEŽURNA LEKARNA V Ibčinska lekarna št. 1 - UL Občinska lekarna št. 26 - tel. 482787. pogrebi Danes ob 10.10 uiseua .ce Ferletti iz splošne boln!/r,ipat' rancan, ob 12.30 Pasgua Sturni iz bolnišnice daPeza^-erin Štarancan, ob 13.30 Serafina Gerin iz splošne bolnišnice v Gisella GaloPP1 „ '$ta z spiošne bolnvolpatun‘a ob 12.30 Pasgua ,oi' Načrti Društva slovenskih pisateljev Širjenje slovenske književnosti v svetu V četrtek, 17. januarja, je bila v Ljubljani zadnja seja upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev pred občnim zborom društva. Seja je bila v veliki meri posvečena vprašanju naslednika dosedanjega Predsednika Rudija Šeliga in Pa evidentiranju novih odbornikov. Razprava je tekla tudi o vlogi v slovenski družbi, ki jo bo moralo Društvo slovenskih Pisateljev razvijati po velikih spremembah, ki so zajele Slovenijo v zadnjem času. Društvo je bilo ena od vodilnih sil, še prej pa eden od pobudnikov premikov, ki so privedli do demokratične oblasti in do odločitve za lastno državo. Ta vloga Društva slovenjih pisateljev je zdaj izpolnjena, nove naloge, ki bodo zadevale odbor, ki bo izšel z občne-9a zbora, pa bodo morale težiti Predvsem k utiranju poti slo-venski književnosti (sodobni in Pretekli) v svet. Ena od pogla-vitnih skrbi novega, odbora bo koralo biti prav seznanjanje Svetovne javnosti z dosežki slo-venske umetniške besede. Uresničevanje teh teženj pa ni brez možnosti, kajti Društvo slovenskih pisateljev uživa ve-.ugled v Evropi; pred časom je Prišla iz Madžarske ponudba arnkajšnjih pisateljev o skle-^vi dogovora o sodelovanju, Varšave pa vabilo za dva us- tvarjalca, ki naj bi obiskala poljske pisatelje. Prihodnji mesec bosta v Pariz na knjižni sejem potovala Veno Taufer in Tomaž Šalamun. Aprila pa bo v Sloveniji teden nemške kulture in bo Društvo slovenskih pisateljev gostilo tri nemške pisatelje. Februarja bodo v Sloveniji na povratnem obisku tudi hrvaški pisatelji. To gostovanje se bo dotaknilo tudi Trsta, saj bodo 20. februarja imeli literarni večer v našem mestu, ki ga bosta organizirala Združenje književnikov Primorske in Slovenski klub. Ob Prešernovem dnevu načrtuje Društvo slovenskih pisateljev tudi letos okroglo mizo na temo Krst pri Savici (povezava z bojem za samostojnost med zgodovinskim časom v katerem se Prešernova pesnitev dogaja in današnjim, je očitna); debatni večer bo 6. februarja v Cankarjevem domu. Tržaške pisatelje bo na njem zastopal Miran Košuta, dan prej pa bo prav tako v Cankarjevem domu veliki literarni večer na katerem bodo nastopili pesniki in pisatelji, ki so v preteklem letu izdali knjigo. Zadnje dejanje, ki ga bo sedanji upravni odbor opravil, pa bo občni zbor in sicer v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Cankarjevem domu. (Ris) Na pobudo Študijskega centra za mladinsko književnost Razstava ilustracij A. D’Osualda o kulturi in življenju Langobardov Morda postajajo prav zaradi nasilnosti televizijskega medija knjižne izdaje vedno bolj prikupne. Pozornost založnikov pa pritegujejo še zlasti knjige z didaktično vsebino. Na mednarodnih sejmih knjig za otroško literaturo pridejo te novosti takoj do izraza in to še posebej takrat, ko dopolnjujejo bogate tekste kvalitetne ilustracije. Univerzalni jezik podob vzbuja v bralcu čut do estetskih vrednot in ljubezen do knjig. Kulturno društvo A. Alberti iz Trsta si že vrsto let prizadeva približati občinstvu svet ilustracije kot spodbudno vzgojno sredstvo. Prav v tem smislu prireja zanimivo razstavo ilustracij o Langobardih. Razstava bo v Miljah in v Trstu, na svoj način pa se navezuje tudi na znamenito čedajsko razstavo, ob kateri so nastale različne pobude in zanimive publikacije. »Prihajajo Langobardi« je vabljiv naslov razstave ilustracij Ales-sandra D'Osualda, umetnika in grafika, ki zna preko podob in stripov približati mlajšim langobardsko civilizacijo. Razstavo je omogočil kulturni center za mladinsko literaturo A. Alberti iz Trsta v sodelovanju s Knjižnico Ljudske univerze in Združenja za langobardsko civilizacijo ter ob podpori miljske in tržaške občinske uprave. Razstava bo tako najprej na ogled v Miljah, nato še v Trstu. Miljska občinska galerija bo razstavo gostovala med 25. in 31. januarjem (Trg republike št. 4). V prostorih tržaške razstavne dvorane Državne ljudske knjižnice (Ulica del Teatro Romano) bo ista razstava na ogled med 2. in 10. februarjem. Razstavljene ilustracije poznamo že iz knjige, ki je lani izšla v Vidmu v založbi langobardskih izdaj Giuseppa Missia in nosi isti naslov: »Prihajajo Langobardi«. Podobe so bogato dopolnilo k tekstu, saj nam na prvi pogled veliko povedo o navadah, religiji, kulturi, oblačilih, o upravni in družbeni ureditvi te velike civilizacije. Furlanski ilustrator D’Osualdo že vrsto let deluje na tem področju ter se rad poslužuje oblike stripa, da bi na najučinkovitejši način približal publiki zgodovinske prizore. Preko stripa si prizadeva tudi za ovrednotenje manjšinskih jezikov. D’Osualdo je med drugim avtor serije stripov »Tarvos« (založnik Chiaretti), ki predstavlja prvi primer uporabe furlanskega jezika v stripu. Dežela Aosta pa je izdala vrsto knjig »Tsan«, katerih avtor je D'Osualdo. Ob svojem delu ilustratorja se je predstavil še na številnih razstavah, tako doma kot v tujini. Leta 1985 je imel osebno razstavo v Internationale Jugend-bibliothek v Miinchnu. Udeležil se je srečanja Storno-way in srečanja na temo mladinske literature manjšinskih jezikov v Trstu iz leta 1988. Ukvarja se z oblikovanjem in založništvom. Ob odprtju razstave danes, 25. t. m., ob 18. uri bo o ilustratorju D'-Osualdu spregovoril izvedenec na področju mladinske literature in podpredsednik italijanske sekcije Mednarodnega združenja za mladinsko književnost IBBY Livio Sossi. V okviru te pobude je ob razstavi predviden laboratorij za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki se bo odvijal v jutranjih urah v soboto po odprtju razstave. Ilustrator bo prisotnim prikazal ob gledanju diapozitivov zgodovino Langobardov ter mladim bralcem in poslušalcem približal stripovski jezik z razgovorom o ilustracijah. Docenti, ki jih pobuda zanima, se lahko telefonsko prijavijo na številko: 371403. Gre vsekakor za edinstveno priložnost, ki se dinamično vključuje v potrebe novih učnih načrtov. JASNA MERKU V knjižnici Srečka Vilharja večer z Milanom Rakovcem Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Klub Istra Koper prirejata zanimivo literarno srečanje s pesnikom, pisateljem in publicistom Milanom Rakovcem. Večer bo drevi s pričetkom ob 19. uri. Avtorja bo občinstvu predstavil kritik dr. Tonko Maroe-vič. Odlomke iz romana "Snovid" bo brala Sonja Polanc. Srečanje z Milanom Rakovcem bo vsekakor zanimivo in aktualno, saj gre za pisatelja in publicista, ki je s svojim delom zaznamoval sedanje prelomne trenutke in prispeval marsikatero izvirno misel. Publicist Braco Zavrnik v zbirki Znameniti Slovenci Podroben portret A. M. Slomška Sl0t!,P,rav avtor monografije o škofu Antonu Martinu Rti, 11 rrl orlr-li -m a vi o v> i 1^-a v iv« i-«n V»1 i/ii Br; >aC°Za alovi A ugledni mariborski časnikar in publicist vrnik, že na zavitku knjige (zbirka Zname-'!Sri$kflUueilci: ^nton Martin Slomšek, izdala Parti-%., 0 Kujjga v Ljubljani ob koncu laškega leta, 101 tič dn, 11 Janez Suhadolc) zatrjuje, da ne gre za Bloijji, 9ega, kot publicistični poskus umestiti škofa Braie ® .v kolikor toliko objektivne okvire, dobi ^Posled ,ro V1A, da smo Slovenci po dolgih letih Bijo le dobili celovito zasnovano portretno štu- t Slomšknelikega rojaka' t ^i kot* PortreL ki kot monografija lahko služi 'ako s , Ucbenik, torej kot širše branje, namenjeno Vsehi nranilu kot manj šolanim, izobraženim ali po-^l dcT^PUoabm ljudem, je Zavrnik poživljeno izri-Abnoj.J ■ Plastično in z mnogimi živopisnimi pod-n u sin/ delano sliko o osebnosti, življenju in 1 e 2a De-skega duhovnega velikana 19. stoletja. Apein doTl etno uapisano, vsakomur razumljivo, v retno slovenskem jeziku zaokroženo por- r‘ega buH-? . Slomška kot dušnega pastirja, narod-t/^ktičnji/ulja. vzgojitelja in svetovalca v povsem Ovetisj, vPrašanjih kmečkega dela in življenja na j°di knjig Podeželju njegove dobe. Ne nazadnje , bdi v b/f- °. Slomšku v zbirki Znameniti Slovenci L6’ •testnih!1’ Pro9ram dejavnosti mariborske škofi-ig sloverK.,kulturnih inštitucij v Mariboru in celot-,2, ki v* u javnosti v Slomškovem triletju 1989-i Lani je ®buje tri vrhunce. v S Svojim j”1*0 190 let od rojstva A. M. Slomška, ki 6hstVa _ duhovnim delovanjem zakoličil meje slo-sor°dnostna najobčutljivejšem nemško-slovenskem te6 ^kofijp6,!1!. sHdišču. S prenosom sedeža lavantin-d/? Sin« 185® ‘ 1989 smo počastili 130. obletnico v Lah6*11?® zgodovinskega dogodka) iz Št. An-de c •Ušek v, k’ dolini na Koroškem v Maribor, pa ski b UarnH rez dvoma opravil enega najpomemb-[/90dovinin°St;t10 utemeljitvenih dejanj v sloven- Sn k° v marn (verjetno zadnjo septembrsko nede-nn^kovo "morski škofiji že po tradiciji praznujejo (a ,rsko stnln- M' se nam obeta na trgu pred ma-skle ?9a Siri*? Sv' Janeza Krstnika odkritje veli-Stn«jjeho nrih” ITove9a spomenika, triletje pa bo v’’ ^ M m °dnje leto s počastitvijo 130. obletnice že/6 te ZUnS'umška (1862-1992). Ve i°slej ali ? sl°vesnosti in spominski jubileji so tUdi l6rnno hn bod° terjali temeljit prikaz Slomško-Pu/PAj Pon?//!6 in raznolike življenjske poti, pa Pes/de. Te vs?i!ino analizo njegove duhovne za-Ptav? Iotil Bra kac,0r zel° zahtevne naloge se je us-cpj-T kar jCo Zavrnik, pri čemer se je, kot sam 'dfis/i-da tri n/v.a, biografske podatke o Slomšku, bika • Vega tr s'0l?de življenjepise (Medvedovega, cioqr!l- clelo sl?Harjave9a in Kovačičevega; za Zavr-/om/da!) tj, dnjih dveh edina prava Slomškova -ki iri v° kore Pretežno objavljene vire, zlasti na n«i6d Pa c fP°ndenco in pastirska pisma. V ve- >šk ,r9anT^Ve9a cii? kajpak naslanjal tudi na izsledke ie slo,enska c"tov Sovna šest n/ /Iartin Slomšek, ki jo je,avtor raz-cpilon; seli/n/ u./i (Prolog, Obetavna mladika, y ' 0Prernlic>r!'u adžupnik, Škof lavantinski in m s 16 zanimivimi črno-belimi fo- A. M. Slomšek tografijami škofovih življenjskih in službenih postaj, je bržčas najbolj zanimivo poglavje Epilog. V njem Zavrnik piše, da je politično izročilo A. M. Slomška, knezoškofa lavantinskega, čas že zdavnaj presegel. Vendar bi pri tem želel opozoriti predvsem na drugo, pomembnejšo in usodnejšo razsežnost Slomškovih misli in hotenj. Dojemamo in ocenjujemo jih nepristransko šele iz dananšnje zgodovinske perspektive in časovne dalje. Avtor je namreč prepričan, da bodo Slomška v cerkvenih krogih vedno cenili kot nepopustljivega ustvarjalca vere in moči Cerkve. Na drugi strani pa mu bodo morali Slovenci končno le priznati, da je bil nadvse spreten in srčen narodnostni buditelj in prosvetitelj, ki je deloval v razmerah, ki si jih danes komaj lahko predstavljamo. Po Zavr-nikovem zapisu je Slomšek s svojimi dolgoletnimi narodnobuditeljskimi prizadevanji močno vpival na oblikovanje narodne zavesti; zlasti na Štajerskem in Koroškem, posredno pa tudi drugje v slovenskem prostoru. Hkrati je veliko pripomogel k nastajanju prerodne osnove v samem Mariboru in njegovem zaledju, torej na robu slovenskega narodnega prostora, še posebno tistega najbolj izpostavljenega pritiskom ponemčevanja. Ta vpliv je res vseboval izrazite konservativne politične in socialne primesi, saj je bil usmerjen skozi Cerkev in je branil njene zgodovinske težnje, ki so bile v 19. stoletju še izrazito oblastniške in idejno izključnostno obarvane. Res je tudi - tako piše B. Zavrnik - da je bila Cerkev tam, kjer sta prevladovali slovenska hierarhija in duhovščina, edino močno in dobro organizirano telo za obrambo pred ponemčevanjem (in italijanizacijo ter madžarizacijo) oziroma za uveljavljanje slovenstva in slovenščine. Slomškovo narodnostno buditeljsko in ohranitelj-sko delo je postalo in ostalo vseslovenska dediščina. Kakšno moč so imela njegova prizadevanja nemara najbolj priča vedenje Slomškovih škofovskih naslednikov in lavantinske duhovščine nasploh, ko je šlo za vprašanja slovenske narodnostne ogroženosti. Tako se je v času škofovanja dr. Andreja Karlina (1923-1933) začel postopek za Slomškovo beatifikacijo. To prvino Slomškovega izročila sta skrbno negovala tudi povojna mariborska škofa, pokojni dr. Maksimilijan Držečnik in sedanji škof dr. Franc Kramberger. Mišljeni sta zlasti dušnopastirska in narodnostno ohranitvena skrb med slovenskimi izseljenci oziroma zdomci in tesna povezava z vernimi Slovenci na avstrijskem Koroškem ter s Slovenci, ki živijo v Italiji in na Madžarskem.' Končno, avtor v Epilogu še podčrtuje spoznanje, da je Slomšek zapustil nadvse zajetno dokumentacijo, slovstveno in pričevalsko zapuščino (precej gradiva je žal izgubljenega), vendar kljub temu njegova osebnost in delo še vedno nista dovolj široko objektivno osvetljena. Prav zato čaka zlasti zgodovinarje v zvezi s Slomškom in tudi drugimi vidnimi slovenskimi cerkvenimi dostojanstveniki, kot sta bila, na primer, škof Anton Bonaventura Jeglič in Janez Evangelist Krek, še obilo dela. Zavrnikovo delo je dobrodošlo ne le zaradi svoje sveže informativnosti o osebnosti in življenjskem delu škofa in narodnega buditelja A. M. Slomška, obogatilo je namreč tudi popularno zbirko monografije Znameniti Slovenci ljubljanske založbe Parizan-ske knjige. Razveseljivo je tudi dejstvo, da delo o Slomšku kot eno prvih v tej zbirki vpeljuje tudi njen spremenjen videz: dolgoletno opremo s simboličnim Robovim vodnjakom pred ljubljanskim Magistratom je zamenjala strožja, a tudi bolj opredeljena podoba s portretom osebe, o kateri govori knjiga. Tako spremenjene platnice so delo arhitekta Janeza Suhadolca. Slednjič je ob jedru v monografiji o Slomšku -poleg sklepnih seznamov in pregledov - uvrščen še koristen Pregled dogodkov, v katerem so na eni strani nanizane pomembne letnice iz Slomškovega življenja, na drugi pa jih spremlja sočasno navajanje dogodkov v širšem kulturnem in političnem dogajanju Slomškovega življenjskega obdobja 1800-1862. V tej preglednici med drugim najdemo tudi zanimiv, doslej skoraj neznan podatek iz leta 1819, ko je Slomšek končal šolanje na celjski gimnaziji ter se vpisal na ljubljanski licej, kjer je bil njegov sošolec, poznejši prvak slovenskih pesnikov France Prešeren. IVAN VIRNIK Odličen nastop znanega Klavirskega kvarteta Guarneri Pretekli ponedeljek je v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti v Trstu muziciral Klavirski kvartet Guarneri, ki nadaljuje umetniško pot po vsem svetu znanega Godalnega kvarteta Guarneri. Godalni kvartet Guarneri je v 25 letih delovanja nastopil več kot 2000-krat na vseh pomembnih odrih sveta (350-krat samo v New Vorku). Sedanja sestava Klavirskega kvarteta Guarneri je John Dalley - violina, Michael Tree - viola, David So-yer - violončelo (vsi člani nekdanjega Godalnega kvarteta Guarneri) in pianist Seymour Lipkin. Glasbeniki iz Amerike so na ponedeljkovem koncertu po nepohvalni izvedbi uvodne skladbe '- Mozartovega klavirskega kvarteta v G-molu KV 478 -dobesedno muzicirali. Po slabi intonaciji godal, ritmičnem neskladju in neznajdenju v strnjenem tematskem gradivu prvega stavka, ljubezenski glasbi drugega stavka in ljubki eleganci zadnjega stavka Mozartove glasbe so izvajalci zablesteli v vsej umetniški veličini - to je v izvedbi zgodnjega dela Ludwiga Van Beethovna v Godalnem triu v G-duru op. 9 št. 1. To je delo, ki ga je skladatelj napisal po zgledu Mozartovega Di-vertimenta (Godalni trio je Beethoven posvetil grofu Johannu Georgu Von Brownu). Violina, viola in čelo so nastopili združeni v »en sam« instrument, ki razkriva otroško naivno veselje, prikrito mirnost in preprost humor - v Beethovnovem triu smo doživeli zabavo na najvišji umetniški ravni. Schumannov Klavirski kvartet v S-duru op. 47 je ena izmed njegovih najboljših komorno glasbenih mojstrovin. Z njim so glasbeniki iz Amerike sklenili glasbeni večer. Izvedba tega dela jih uvršča v sam vrh komornega muziciranja. Vsi romantični elementi so oživeli v naši zavesti ob poslušanju grenko-sladke glasbe pa naj bo to ob mračnem scherzu ali strastnem andante stavku. Godala so se organsko vlila v izvrstno igro pia-. nista, ki je tudi v izvedbi Mozartovega kvarteta pokazal raven interpreta. Odličen konec in torej vse dobro. MIRKO SLOSAR Po maratonskem boju se je uvrstila v finale v Avstraliji Srečna zgodba M. Seleš i —J ■m- t l-.f *'♦♦•!** ** *« * * 4* •mkMk-ui MELBOURNE — »Every picture teliš a story« — vsaka slika pripoveduje zgodbo, tako je pred dobrim poldrugim desetletjem pel Rod Stewart. Naslov njegovega hita bi si lahko izposodili za komentar k sliki, ki jo je fotograf AP posnel tik po koncu včerajšnjega polfinalnega srečanja med Mary Joe Fernandez (levo) in Moniko Seleš na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije. Grenak izraz lepe Mary Joe in Monikin nasmeh povesta vse o njunem dve uri in 39 minut trajajočem srečanju. Fernandezova je bila že na pragu zmage, imela je na razpolago meč žogico, a jo je zapravila in njena uvrstitev v finale letošnjega prvega Grand Siam turnirja je splavala po vodi. Namesto nje se bo jutri v finalu proti presenetljivi Jani Novotni borila srečna Novosadčanka Monika Seleš. Srečanje med Američanko Fernan-dezovo in Moniko Seleš je bilo sila vznemirljivo. Tenisačici sta se »spopadli« pod vročim soncem (33 stopinj Celzija), kar je ponagajalo predvsem Seleševi, ki je bila — kot je sama izjavila po dvoboju — še utrujena od težkega sredinega srečanja med dvojicami (igrala je poldrugo uro). Kljub temu je prvi niz osvojila brez večjih težav s 6:3. Le-te so se začele v drugem setu. Seleševa, ki je dotlej v Melbournu prepustila nasprotnicam vsega 12 iger, je popustila na vsej črti in izgubila s čistim 0:6. »Sploh nisem mogla igrati, nisem čutila ne nog ne rok, a vedela sem, da si moram opomoči, ker je bila tudi Mary Joe že izčrpana,« je komentirala ta del tekme Jugoslovanka. V tretjem setu je Monika povedla s 3:0, zatem pa je nasprotnici prepustila štiri igre. Pri izidu 5:4 za Fernande-zovo je Seleševa zagrešila pri serviranju kar dve dvojni napaki, a se je vendarle izvlekla iz težkega položaja. Še hujše se ji je pisalo v 12. igri tretjega seta. Pri rezultatu 5:6 in 30:40 je imela Američanka zaključno žogico, ki pa jo je Jugoslovanka z dobrim udarcem »rešila«. Po tem preplahu je Seleševa prevzela pobudo in v 15. igri odvzela že potrti nasprotnici servis, s svojim servisom v naslednji igri pa si je odprla vrata v finale. Jutri ji bo na drugi strani mreže stala nasproti presenetljiva Čehoskovaki-nja Jana Novotna. Po zmagi v četrtfinalu proti Steffi Graf, si je v polfinalu v samih dveh setih privoščila tudi Španko Arantxo Sanchez. »Zmage Jane Novotne niso naključne. Čehos-lovakinja je — odkar trenira s Hano Mandlikovo — zelo nevarna, zato je ne gre podcenjevati,« je o svoji jutrišnji nasprotnici povedala Monika Seleš. Obe finalistki sta se doslej srečali le enkrat: leta 1989 v Ziirichu, zmagala pa je Novotna s 7:6 (9:7) in 6:4. VČERAJŠNJI IZIDI Polfinale posameznic: Novotna (ČSFR) - Sanchez (Šp.) 6:2, 6:4; Seleš (Jug.) - Fernandez (ZDA) 6:3, 0:6, 9:7. Polfinale moških dvojic: Davis, Pate (oba ZDA) - Bates (VB), Jones (ZDA) 6:1, 4:6, 6:4, 5:7, 9:7; P. McEnroe, VVheaton (oba ZDA) - Woodbridge, Woodforde (oba Avs.) 7:5, 6:4, 6:1. Polfinale mešanih dvojic: Davis, White (oba ZDA) - Fitzgerald, Smylie (oba Avs.) 6:4, 5:7, 8:6; Bates, Durie (oba VB) - Kratzmann (Avs.), Shriver (ZDA) 7:5, 6:4. Na SP v smučanju smuk za kombinacijo Danes bele dame SAALBACH — Po dveh moških preizkušnjah in po včerajšnjem dnevu počitka stopajo danes na plan svetovnega smučarskega prvenstva v Saal-bachu tudi ženske. Bele dame bodo tekmovale v smuku, ki bo veljal za kombinacijo. Jutri bodo izpeljale še en smuk, tokrat za svetovne kolajne. V obeh smukih je velika favoritinja domačinka Petra Kronberger. 22-letna smučarka iz Pongaua pri Salzburgu bo po mnenju izvedencev sploh prima-donna tega prvenstva, saj lahko zmaga v vseh disciplinah, kar je že dokazala tudi v tej, zanjo izredni sezoni. Letos je nadaljevala po poti, ki jo je začrtala s skupno zmago v lanski sezoni. Kar osemkrat se je povzpela na najvišjo stopničko odra za zmagovalce in njenih zmag bi bilo verjetno še več, Dobro jadranje Arianne Bogateč na SP v Braziliji BUZIOS — Slovenska jadralka Arian-na Bogateč se je izkazala tudi v tretji regati letošnjega svetovnega prvenstva v razredu europa, ki poteka te dni v Braziliji. Kljub temu da ni ponovila uspeha iz druge regate, ko se je uvrstila na 8. mesto, se je članica TPK Sirena proslavila z zelo borbenim jadranjem. Medtem ko je bila sredi regate šele 26., se je nato z izrednim jadranjem prebila vse do 13. mesta. Tudi tretjo regato je osvojila Francozinja Reitzer, ki je slavila že v 1. in 2. regati. Dobro se je odrezala tudi bivša svetovna prvakinja, Tržičanka Chiara Calli-garis, ki je zasedla peto mesto. V moški konkurenci je tržačan Benussi končno pokazal, kar zna. Po dveh povprečnih regatah se je v tretji povzpel do četrtega mesta. Stroga kazen za Ferlaina RIM — Zvezno sodišče italijanske nogometne zveze FIGC je včeraj diskvalificiralo predsednika Napolija Corrada Ferlaina do 30. junija letos in mu naprtilo povrh še 50 milijonov lir globe zaradi »žaljivih izjav, ki jih je obtoženi izrekel na račun vodje sodniškega sektorja Paola Casarina in sodnika Fabia Baldasa med televizijsko oddajo II processo del lunedi. V 6. kolu tekmovanja za pokal košarkarskih prvakov Scavolini zmagal, POP 84 ne SCAVOLINI - BARCELONA 93:89 (57:57) SCAVOLINI: Gracis 8, Magnifico 30, Boni 6, Cook 20, Daye 22, Costa 4, Grat-toni 3. BARCELONA: Solozabal 7, Trumbo 12, Gonzalez 5, Montero 14, Ortiz 19, Estel-ler, Norris 18, San Epifanio 14. SODNIKA: Davidov (SZ) in Ohrman (Šve.). PM: Scavolini 21:24, Barcelona 14:19. 3 TOČKE: Scavolini 6:14, Barcelona 5:20. PON: Magnifico. PESARO — Italijanski prvak Scavolini je zadal sinoči prvi poraz Barceloni v tekmovanju za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Zmaga ekipe trenerja Scariola je povsem zaslužena, saj so se njegovi košarkarji izkazali z borbenostjo in veliko željo do uspeha. V prvem polčasu sta obe ekipi zaigrali izvrstno in predvsem zelo točno, o čemer priča tudi rezultat ob polovici srečanja. Scavolini si je sicer ob polovici polčasa priigral 9 točk prednosti (35:29), a gostje so prav ob koncu izenačili. Pri tem je treba omeniti, da se je malo pred iztekom polčasa poškodoval dotlej odlični San Epifanio, ki se v drugem delu ni vrnil na igrišče. Italijanska peterka je spretno izkoristila njegovo odsotnost in je s točnim Mag-nificom v napadu spet povedla za nekaj točk (najvišja prednost v drugem delu: 80:74). V zaključnih minutah so igralci trenerja Maljkoviča skušali s presingom nadoknaditi zamujeno. Prav nekaj sekund pred koncem so znižali na 2 točki (89:91), nakar pa je Daye s prostim metom zapečatil zmago domačinov, ki so tako storili korak naprej na poti do uvrstitve med najboljše štiri. POP 84 - MAKABI 70:72 (32:37) POP 84: Sretenovič 12, Perasovič 10, Pavičevič 2, Kukoč 16, Čižmič, Naumov-ski, Tabak 3, Savič 12, Lester, Naglič 15. MAKABI: Henfield 10, Daniel 4, Goo-des 6, Merser 12, Simms 2, Lippin 7, Jam-chy 21, Horton, Cohen, Royal 10. SODNIKA: Richardson (Ang.) in Lehman (Švi.). PON: Sretenovič in Goodes. 3 TOČKE: Kukoč 2, Sre4tenovič in Naglič 1, Jam-chy in Lippin 2, Goodes 1. SPLIT — Košarkarji Makabija so presenetljivo premagali dvakratne evropske prvake kar na njihovem domačem terenu in s tem postavili pod vprašaj uvrstitev splitskega POP 84 med četverico ekip, ki se bo potegovala za evropski naslov. Za Spličane je bil namreč to že drugi poraz na Gripah, zaradi česar bodo morali odslej z zmagami na tujem nadoknaditi zamujeno na domačih tekmah. Izraelci so igrali zelo pametno, preudarno. Gradili so dolge napade, metali na koš iz izdelanih položajev, ob tem pa so tudi v napadu polovili mnogo odbitih žog. Domačinom so torej vsilili svoj ritem igre, kar je na koncu Jugoslovane stalo zmago. POP 84 so igrali vsekakor slabo, odpovedali so predvsem pri skokih, preveč pa so vztrajali pri metu iz velike razdalje (izvedli so številne mete za 3 točke, zadeli pa so le štirikrat). Makabi je prvič povedel konec prvega polčasa. V začetku drugega je svojo prednost še povečal (57:49). Domačinom je sicer uspelo tudi izenačiti, a nekaj minut pred koncem si je Makabi spet priigral prednost petih točk. 47 sekund pred krajem je Naglič s trojko znižal na 70:72. Potem ko je Lippin zgrešil prosti met eden za enega je imel POP 84 še zaključno žogo, a prav najbolj proslavljen splitski igralec Kukoč je zgrešil met za tri točke (žoga je poplesala na obroču in ušla...). OSTALA SINOČNJA IZIDA: Bayer Leverkusen (ZRN) - Cadbury s Kingston (VB) 93:83 (46:36) Aris Solun (Grč.) - Opel Limoges (Fr.) 108:88 (55:47) LESTVICA Barcelona 10 točk, Scavolini in Aris 8, POP 84, Makabi in Bayer 6, Limoges in Kingston 2. če se ne bi konec decembra poškodovala. Na začasni lestvici svetovnega pokala vodi z 276 točkami. Njena sedanja najhujša tekmica, Francozinja Carole Merle jih je zbrala le 92, kat jasno kaže na premoč Avstrijke. Za Kronbergerjevo in trenerja avstrijske ženske smučarske reprezentance je bilo verjetno najbolj P0" membno dejstvo, da se je prav preg začetkom prvenstva proslavila s trem) zmagami: v slalomu v Kranjski g°rl ter v smuku in v superveleslalomu v Meribelu. Ti uspehi potrjujejo, da je v izvrstni formi in je objektivno glavn1 favorit današnjega kombinacijskega 111 tudi jutrišnjega »pravega« smuka. Njena naj hujša tekmica naj bi bila Nemka Gutensohnova, ki ji je tud1 najbližja na lestvici smuka za SP (z® Krombergerjevo zaostaja le za eno točko). Smučarke se bodo danes preizkusu na 2.361 metrov dolgi tekoči, z ume1" nim snegom prekriti progi, ki je P® mnenju domala vseh protagonist »zel _ lahka in malo tehnična.« Med včerajšnjimi poskusnimi smuki je bila na) hitrejša Nemka Miriam Vogt, ki je ^ koncu prehitela Kronbergerjevo le l dve stotinki sekunde. Po včerajšji pr® izkušnji sodeč, bo tekma zelo nap®1 in bodo o zmagi odločale stotinkej Razlika med včerajšnjo prvouvrščen^ Vogtovo in petouvrščeno Gutensohne vo je namreč znašala le pičlih 18 st tink (!). : Včeraj so opravili prvi preizkus smuk tudi moški. Najhitrejši je bil A strijec Hbflehner pred Italijane Runggaldierom in domačinom Wirn bergerjem. „ Na sliki: Tako akrobatsko fig1?^ je »pokazal« Poljak Marek Kub* med sredinim superveleslalomom obvestili _____J SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. februarja a tobusni izlet v Forni di Sopra (^ag most). Odhod avtobusa z Opčin ot> uri. Informacije 212936 in 2128^ Vpisovanje na sedežu kluba v Pj^g. deljek 28. in v sredo 30. t. m. od do 20. ure. ŠD POLET sklicuje 23. letni občni zbor, ki b°e. torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetn ga doma na Opčinah ob 20.00 in j 20.30 v drugem sklicanju. ®ne „o. red: 1. poročila, 2. razprava, 3. raZ .j-Vabljeni člani in simpatizerji dr tva. pregled mladinskih odbojkarskih prvenstev na goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi tokrat je Soča CDR prišla na svoj račun in je na 2. mestu v neposrednem stiku z vodilnim San Luigijem. IZIDI 5. KOLA: Šanson - Farra 2:3, Vil-lesse - S. Luigi 0:3, Soča - Corridoni 3:0, Acli Ronchi - 01ympia 3:1, Lib. Cormons - Capriva 0:3. LESTVICA: S. Luigi 8, Soča, Alloys Italia, Azzurra, Farra in Villesse 6, Acli Ronchi in Lib. Cormons 4, 01ympia in Capriva 2, Corridoni 0. SOČA CDR - CORRIDONI 3:0 (15:7, 15:13, 15:12) SOČA: E., S., A., Mirjam in Mara Černič, Tuniz, Devetak, Florenin, S. in C. Princi. S svojo igro mlade slovenske igralke niso povsem prepričale. Delno zadovoljivo igro so pokazale v 1. setu. V drugem nizu sta si bili ekipi enakovredni v točkah skoraj do konca, na-I so gostiteljice potegnile krajši konec. : »dstavnice Corridonija so bile sicer j zagrizene in zbrane, kljub temu pa zgubile ne le drugi, ampak tudi tretji Sočanke bi morale biti bolj zbrane d tekmo, predvsem v sprejemu, ki je Jek vsake akcije. (E. Č.) 1. MOŠKA DIVIZIJA aš prapor je z drugo zaporedno zma--vi na razpredelnici skupaj z Acli-z Ronk. 01ympia je počivala. 01 2. KOLA: Torriana - Corridoni : Naš prapor - Fincantieri 3:0, Grado -: Ronchi 1:3, Intrepida - Cormons 3:0. LESTVICA: Naš prapor in Acli Ronchi 4, 01ympia, Grado, Intrepida in Torriana 2, Corridoni, Fincantieri in Lib. Cormons 0. NAŠ PRAPOR LOOK -FINCANTIERI 3:0 (15:6, 15:1, 15:11) NAŠ PRAPOR: Cibini, Braini, Zavadlav, Šuligoj, Makuc, Mervig, Mužič, Mikluž, Leghissa, Bevčar. Tudi v drugi prvenstveni tekmi so naši gladko zmagali. Tokrat moramo reči da nasprotnik ni bil enakovreden, saj je bil veliko slabši v vseh elementih. Briške odbojkarje čaka v naslednjem kolu prvo zahtevnejše srečanje in to proti ekipi iz Ronk, ki je lani še nastopala v D ligi. (B. M.) MLADINCI Valovci so s pomembno zmago na tujem proti neposrednemu nasprotniku za sam vrh utrdili vodilno mesto. 01ympia je počivala. IZIDI 12. KOLA: Acli Ronchi - OK Val 1:3, S. Luigi - Turriaco 3:2, Fincantieri -Intrepida 3:1, Mossa - Torriana 2:3. Počivala je 01ympia. LESTVICA: OK Val 22, 01ympia in Acli Ronchi 16, Turriaco 10, S. Luigi, Fincantieri, Mossa in Torriana 8, Intrepida 0. NARAŠČAJNICE Skupina A IZIDI 2. KOLA: Romans - Staranzano 2:0, Sagrado - Acli Ronchi 2:0, Villesse -Dom Robo 2:0. LESTVICA: Romans in Sagrado 4, Acli Ronchi in Villesse 2, Dom Robo, Intrepida in Staranzano 0. Skupina B IZIDI 2. KOLA: Soča Scame - Fresco Discount 2:0, Acli Ronchi - Azzurra 0:2, S. Luigi - Intrepida 2:0. LESTVICA: Azzurra 4, Soča Scame, Intrepida, Mossa in S. Luigi 2, Acli Ronchi in Fresco Discount 0. DEKLICE Skupina A IZIDI 1. KOLA: Šale Sicilia - Svag 0:3, Soča Čerimpex - Farra 3:0, Staranzano -Acli Ronchi 1:3. LESTVICA: Soča Čerimpex, AcU chi in.Svag Dizorz 2, Farra, Šale in Staranzano 0. 3^ SOČA ČER-IMPEX - FARRA (17:15, 15:7, 15:5) A . ve\\e% SOČA: M., V., E. in M. Černič, tjč, rin, Florenin, K. in V. Devetak, Volk. . prve11' Sočanke so zelo dobro pričel® F fliai stvo deklic in dokaj prepričljiv0 "pria)’1 gale šesterko iz Fare in to klj.uj) j, starosti v primerjavi z nasprotnic3 Pomemben prispevek k zina91Jaiar31f Mirjam Černič, ki je taktično z jgr3*' zelo dobro in bila v veliko oporo kam. (S. P.) Skupina B IZIDI 1. KOLA: Intrepida Bier 3:2, Torriana - S. Luigi 3:1. Gr Sovodnje 3:2. in T »r LESTVICA: Grado, Intrepida 11 laCtie> ana 2, Sovodnje, S. Luigi in Bier 0. POKAL CORAG 0;2 SOČA SCAME - STARANZANO (3:15,5:15) .. D ,leqrio. C SOČA: E. in M. Černič, Pehe9 v tič, Florenin, Devetak, Volk. . nofa-,^ i Tokrat so sočanke doživele priz11^. lurviat au aucanivc - domači telovadnici, treba P< da so bile nasprotnice boljši Trenutek z derbija med Valpraporom Teknoprogres in Olympio v deželnem prvenstvu dečkov. admci, trena j vsen “ s menTih-igm-ffil^sfejfe požrtvovalnostjo so igralke 12 eni 5e.rh z pridobile mnogo točk že na sa s0 jii ^ su, ko so naše skušale naPas9'č tel°v,io-lahkoto, zaustavile. V sobotc) Jivnia p ) niči v Štaranzanu povratna le G> P-., Kaj meni Jadranov trener Valter Vatovec po prvem delu košarkarskega prvenstva C lige Prenovljena Jadranova ekipa je doslej povsem zadovoljila anov trener Valter Vatovec Ven0,Prvem delu košarkarskega pr-Vq C lige je za naš dnevnik Jad-;w|V ,rener Valter Vatovec pripravil pednji prispevek. ven v gotovo si je pred začetkom pr-n0Va Va redkokdo mislil, da bo Jadra-devp|^renovljena mlada vrsta dosegla por.. Zrnag. Kljub vsemu temu pa se iztfjj?. vPrašanje, ali bi bilo mogoče od v l^e kaj več glede na to, da smo saniQ e“ IS odigranih tekem izgubili dot)rQeri0 s precejšnjo razliko in to z lih tt.i e^lp° iz Roncad. Na vseh osta- kovrpj^ah pa smo bili povsem ena-6kipa5j''' tako boljšim kot slabšim Odlrjf./J v ligi. O zmagovalcu so, žal, ^ ® malenkosti ob koncu tekme. od'rih primerih smo zadnje mi-?ru9ih'5rali pametno in preudarno, v smo si zmago zapravili z j 1 'n nedopustnimi napakami. teSrio h ^tvo, da smo vse tekme tako Velikj Qoili kot tesno izgubili, priča o (shlto l2enačenosti prvenstva, kjer l2ieni0Vsaka ekipa premaga vsako z zadnjeuvrščenega Conegliana, ki je doslej slavil samo enkrat. Kolebanje našega moštva v igri so bila v prvem delu prvenstva velika. Nekatere tekme smo odirali odlično, druge pa žal ne. To gre pripisati predvsem dejstvu, da imamo najmanj izkušeno ekipo v ligi. Če izvzamemo Sosiča, Čuka, Merlina in Pregarca, so izkušnje ostalih zelo majhne ali nikakršne. Skok pod košema je element igre, ki je v košarki izredno pomemben. Žal pa je po odhodu Daneua in Rauberja to za nas postala rak rana. Ekipa brez skakalca V ekipi namreč nimamo pravega skakalca, tako da je moral glavno vlogo prevzeti Čuk, kar se tiče skokov predvsem v obrambi, medtem ko smo v napadu v tem elementu praktično nenevarni. To pa pomeni veliko razbremenitev za nasprotnika, saj že vnaprej ve, da v napadu skačemo z enim igralcem, to pa sta izmenično Smotlak in Paulina. Dodaten minus naše ekipe je ta, da ne razpolagamo z nizkim krilnim igralcem in smo zato primorani vseskozi igrati s tremi beki. Zato so za nas ekipe, ki igrajo s'tremi visokimi igralci, zelo neugodne. V takih primerih se zgodi, da mora eden od naših bekov kriti precej višjega in močnejšega igralca od sebe. To nasprotnik izkoristi, s tem da postavi tega igralca v bližino koša in s tem skoraj redno doseže dober rezultat. Jadran je bil vedno znan po izredno dobrih strelcih. Sprememba generacije pa je žal privedla do tega, da med vsemi mladimi nimamo pravega strelca. Zato smo najeli Umberta Merlina, ki je v tem elementu igre izedno uspešen. Na samem zač.etku, ko je bila njegova forma še nezadovoljiva, smo imeli težave z zadevanjem iz velike razdalje. V napadu smo tako uspeli realizirati manj od 70 točk na tekmo, kar je izredno malo. Z dvigom njegove forme se je naša uspešnost v napadu povečala in prav v novembru in decembru dosegla višek, ki je bil kronan z nekaj res odličnimi rezultati. Po desetdnevnem premoru ob koncu leta je naša uspešnost bistveno padla. Dokaz za to je bil poraz na prvi tekmi po novem letu s Pierobonom, ki je kot prva ekipa zaigrala proti nam 40 minut v conski obrambi. Ob že kronično slabem skoku se je tokrat občutno znižal tudi procent meta z zunanjih pozicij, ki so glavno orožje proti tej obrambi. Vojna v Zalivu je posredno onemogočila redno treniranje vojaka Merlina in pritisk katremu je v tem trenutku izpostavljen, znatno omejujejo njegovo učinkovitost. Tako smo spet postali Jadran iz začetka lige, saj razen Čuka nimamo igralca, ki bi lahko z gotovostjo dosegal točke z zunanjih pozicij. To nasprotniki izkoriščajo, s tem da igrajo ozko consko obrambo in nam s tem povzročajo precejšnje težave. Primarni cilj obstanek v ligi Primarni cilj izpred začetka lige je bil obstanek. Ta bo po vsej verjetnosti dosegljiv že pri 26 točkah. Glede na že doseženo pa bi prav gotovo lahko ob normalnih pogojih dosegli le nekaj več. Optimalno bi bilo, vsaj točkovno, ponoviti prvi del prvenstva, to pa bo mogoče le, če ne bomo imeli kakšnih nepredvidljivih problemov, kot so poškodbe in morebitni osebni problemi, na katere se ne da vplivati. Glede na to da razpolagamo z dokaj mlado ekipo, je tudi pravilno, da skušamo v obrambi igrati predvsem obrambo mož - moža in consko obrambo izvajati le takrat, ko je res potrebno. S tem se marsikdo mogoče ne bo •'strinjal, vendar mislim, da je velikokrat važnejši napredek igralcev od golih dveh točk. Predvsem tekme, ki smo jih Mauro Čuk (med metom na tekmi najuspešnejši Jadranov košarkar. dobili proti po predvidevanju boljšim tekmecem od nas, so bile sad dobre obrambe, ki pa žal ne deluje z isto intenzivnostjo na vseh tekmah. Na ta element pa se da s treningom še veliko izboljšati. Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blo- 2 točki 3 točke Skupno PM Obr. Nap. Izg. Dob. kade Crisma 62 22:44 3:10 25:54 9:21 7 8 16 16 14 1 Oberdan 130 36:65 10:39 46:104 28:41 20 . 2 20 29 22 - Čuk 312 118:221 0:4 118:225 76:95 108 9 27 20 7 13 Pregare 249 78:139 11:24 89:163 60:77 47 8 38 29 19 3 Paulina 71 25:47 0:2 25:49 21:34 ' 39 29 13 15 3 - Merlin 241 46:83 38:93 84:176 29:36 26 7 7 13 5 1 Smotlak 97 34:61 - 34:61 29:43 41 39 14 20 3 21 Sosič 42 14:24 - 14:241 14:16 16 3 19 12 7 - Staniša 7 3:5 .-■ 3:5 1:2 4 1 2 1 - - Pertot 5 2:3 - 2:3 1:4 - - - 1 - 1 Škerk 7 2:6 - 2:6 3:3 - 1 1 1 - - SKUPNO 1223 380:698 62:172 442:1087 271:372 308 107 157 157 80 40 proti ekipi Latte Carso) je bil doslej (Foto Križmančič) ' Zaenkrat zasluži posebno pozornost naša mladinska ekipa. Po odhodu Arene in Ažmana je v bistvu zamejska košarka izgubila dva njena najbolj cenjena in zanimiva igralca. Ostala je skupina fantov, ki razen Oberdana ni nikoli imela vadbene kontinuitete in ni dosegla nikoli nobenega vidnega rezultata. To, da se enakovredno kosamo z vsemi in smo bili boljši od marsikatere elitne renomirane skupine, samo po sebi priča o dejstvu, da je bil kakovostni skok, te dosedaj vseskozi zapostavljene generacije, zelo velik. Prav na zadnjih tekmah je bila prikazana igra naše ekipe v vseh elementih res odlična. Obstajajo realne možnosti, da se ob tako hudi konkurenci uvrstimo med prva tri moštva, kar pomeni napredovanje v naslednjo fazo. Zelo važno je, a v tem trenutku ohranimo isto intenzivnost dela, in predvsem, da nas ti trenutni pozitivni rezultati ne »preslepijo«, kajti to bi lahko imelo za posledico nepotrebno izgubljene tekme, ki bi še kako negativno vplivale na končno uvrstitev. VALTER VATOVEC nedeljo v zadnjem kolu prvega dela košarkarskega promocijskega prvenstva Osrednje srečanje bo Santos - Kontovel k°lo prutec*na bo na Tržaškem zadnje i°c'jskp2®a bela košarkarskega pro-Dr A? Prvenstva, naše ekipe pa tuHj b sabo zahtevne in za neka-i-1 lest,, - ?'e*° važne tekme, tako za 91. lce kot tudi za obstanek v teknta kola Vomnen,J,Rivari Pod košema' P° Se i!11 Grila?'1 lmajo Gulič, Starc, Što- ^ VPP {'rlril&Ckvisicfi irav V»i oba ' da hi r!'6tn žari P za ekipoei zat>ljnji Ja Priložnost V b°dori?] za vrh lest Kont?eei‘ skUnačini dali ' sj i 0vBlu jp?111}'. ki sledi vodilnemu 'hofa v Zarini eBorova postava, ki host °sb za r,lb k°lih zapravila vse W ‘b PojnaaV,° mest0- Nemotivirano n hevaren lkanle ambicije pa je te,ha6l)^ičakov^>0;]tav, ki *ahko privede Ptavi.?6 hiorajn spodrsljajev. Prav Sh l^oSedJa bor°vci izogniti in po-ol. le slabe rezultate za- tfpi*"1 hioraVT v.ee izkušenosti, kar bi rjjblkih °brestovati v odločilnih obe' da iet atlia* Glede Santosa je J t0 za ekipoedinstvena in za morebit-vrh lestvice in prav vse od sebe. sledi vodilnemu k, ■ nedgn . ■ K^stvl081^ nav1!? bodo 90Stili CUS, ■viha ^br0 Pb. naj-an Liberta-nekateri 'JostIeŽlhini?iVo lo^bek '„kler bo se dobro borijo pod srečanje bo seveda v it?Uattro. Oh m Prvenstva, ekipo in Post810' zanirr,6 ekipi zasedata za- o!'1 Pr a>a seT0 pa b0' s kakšni-sdsoten J^abrežir, 2fta ekipi predsta- ^ hk^ia Dev^J6 že dall rasa 1 bas!P° Zelo važen k‘ je Za Pupi' '9rajo zeni gostje pa že nepopolni postavi, ker je prišlo do' trenja med trenerjem in nekaterimi starejšimi igralci. Soko-lovci bodo morali zlasti zaustaviti bivšega Jadranovega centra Fabia Banel-la, db njem pa še oba beka Lucchinija in Giovanellija. Pupisovi fantje bi morali izkoristiti prednost domačega igrišča, gre pa priznati, da v zadnjih časih igrajo boljše v gosteh kot doma. V primeru poraza pa bi se položaj Sokolove petereke znatno poslabšal. Cicibona bo skušala ponoviti dobre tekme zadnjih kol, čeprav bodo gostovali pri eni izmed najboljših ekip prvenstva. Fincantieri je doslej z lahkoto odpravil z ekipami, ki tičijo pri dnu lestvice, večkrat pa je presenetil tudi boljše ekipe. To moštvo v napadu ne »zapravlja«, igra mirno in urejeno ter vztrajno išče kombinacije, ki omogočajo igro 1:1 pod košem, kjer gospodarita Mezzavilla in D'Este, ob njiju pa sta še nevarna strelca Dudine in Bre-celli. Martinijevi fantje pa so žal znat- no šibkejši pod košema, zato pa bo zelo važno preprečiti gibanja in kombinacije nasprotnikov. V napadu pa se ne smejo prenagliti in paziti morajo pri zaključevanju protinapadov. Ostali dve srečanji bosta potekali v znamenju izenačenih bojev, zlasti v telovadnici Della Valle, kjer se bo bil izenačen boj med Scogliettom in Bar-colano. VANJA JOGAN Na Goriškem Domovci v gosteh Domovci bodo jutri pred težko preizkušnjo, saj bodo igrali na tujem proti solidni peterki Senators. Ekipi imata namreč na skupni lestvici enako število točk, zato gre za še bolj občuteni mestni derbi. V prvem srečanju so slavili naši fantje, saj so bili boljši v vseh elementih danes igra za vas - danes igra za vas Robert Kalc totocalcio Bari - Atalanta 1 x Cesena - Sampdoria 2 Fiorentina - Roma x Genoa - Milan 1x2 Inter - Cagliari 1 Juventus - Parma 1x2 Lazio - Torino x Napoli - Lecce 1 Piša - Bologna x 2 Cosenza - Foggia x Messina - Verona 1 x Modena - Ascoli x 2 Udinese - Lucchese 1 Robert Kalc (letnik 1968) je začel prve »nogometne korake« leta 1981, kajpak pri bazoviški Zarji, ki ji je nato vedno ostal zvest. V tem društvu je igral v vseh mladinskih kategorijah in že pri 17 letih je opravil krstni nastop v članski vrsti. Pred dvema letoma je nastopil tudi v tržaški reprezentanci 3. kategorije, poleg tega je tudi nekajkrat igral v mladinskih selekcijah ZSŠDI. Prejšnji teden je Katja Florenin pravilno napovedala osem rezultatov. igre. Tokrat se bodo morali belo-rdeči odločneje potruditi, saj je igrišče športne palače prava ledenica in je zato v njej veliko težje igrati. Domovi jutrišnji nasprotniki so v prejšnjem kolu na tujem proti vodeči Albi izgubili le z osmimi točkami zaostanka, vendar je treba dodati, da so bili do zaključnih minut popolnoma enakovreden nasprotnik. Izdala jih je namreč prevelika živčnost in podvig je splaval po vodi. Brumnovi varovanci pa so brez večjih težav odpravili ekipo iz Vileša, vendar s prikazano igro niso zadovoljili. Jutrišnje srečanje med ekipo Senators in Domom Gometal bo na sporedu ob 19.30 v športni palači v Pod-gori. Najzanimivejše srečanje kola bo nedvomno že drevi v Redipuglii, kjer se bosta med seboj pomerila drugouvrščeni Corridoni in Gradež, ki zaseda tretje mesto na skupni lestvici. Ostali pari tega kola so: Villesse - Alba in Petrolifera - Polisontina. (af) Košarka: deželni mladinci Pričakovan poraz Borovega moštva BOR - INTER 1904 76:96 (22:57) BOR: Tomšič 11 (2:4), Pavlica 2, Simonič, Debeljuh 27 (5:5), Drocker 20 (5:5), Possega 8 (2:2), Rudež, Škabar 3 (1:2), Starec 4 (2:2), Tul 2 (0:4). TRI TOČKE: Dorocker 1, Tomšič 1. V tem kolu deželnih mladincev so se borovci spoprijeli z drugouvrščenim Interjem 1904. Naši so po pričakovanju klonili pred starejšo in bolj izkušeno postavo, ki med drugim uvršča nekatere dobre posameznike, ki uspešno nastopajo tudi v D ligi. Če pa je bil poraz predvidljiv, nepričakovan in popolnoma neupravičen je bil odnos, s katerim so borovci stopili na igrišče. Na začetku so naši igrali dobesedno katastrofalno, kar priča sam delni izid ob odmoru. Obetal se je neverjeten polom. V drugem delu pa so Sancino-vi varovanci le reagirali ter znižali zaostanek na kočnih, častnih 20 točk. (A. Pavlica) konjske dirke - konjske dirke Velik favorit pariške tekme je Tenor de Baume (skupina 1), medtem ko bi od skupine x omenili Gedea, ki je zmagal v nedeljo in je trenutno v odlični formi. Konkurenca pa bo morala paziti na Ducala (skupina 2), ki se bo gotovo boril z najboljšimi. V Rimu bi moral leri (skupina 2) izkoristiti ugodno startno številko, tako da je, po našem mnenju, favorit. Od skupine x pa ne smemo pozabiti na Impudenteja, ki je predvsem v finišu izreden. Od skupine 1 bi lahko ugodno presenetil Guelfo Sbarra. Iro Hito Pont (skupina 2) je v Rimu naš favorit, medtem ko bi od skupine x omenili Fosfasa, ki se je na zadnjih tekmah zadovoljivo obnesel. Icora (skupina 1) bi lahko prijetno presenetil, saj je trenutno v dokaj dobri formi. Zelo težko je dajati predvidevanje za tekmo v Milanu, kjer ima kar nekaj konj možnost za zmago. Pa poskusimo: od skupine 2 bi omenili luppitra; od skupine x je po našem mnenju v prednosti Grifo d'Assia, ki ima ugodno startno izhodišče; od skupine 1 je Postiff pokazal solidno formo. V Firencah sta Incredible New (skupina x) in Govi del Pino (skupina 2) nesporna favorita. Omenili pa bi tudi Liousca (skupina 1). V Pizi je naš favorit Luca Dancer (skupina 2). Omeniti pa je treba še Ouieta Pricea (skupina x), ki je na zadnji tekmi ugodno presenetil, in Positifa (skupina 1), ki se je na zadnjih dirkah vedno visoko uvrstil. DIRKA TRIS Naši favoriti: št. 8 Idamut, št. 20 Glow di Jesolo, št. 9 Ladv Sal. Za sistemiste: št. 11 lacco Bi, št. 7 Erino, št. 12 Hinda H. totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 x 2 1 2 1 2 x x 1 2 X ŽELITE BITI O VSEM OBVEŠČENf ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ? BI RADI BRALI DNEVNIK ŽE OB JUTRANJI KAVI? Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPISI NIMAJO? PREBIRATE VČASIH NAŠ DNEVNIK? STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI? Ce je samo eden od odgovorov pritrdilen, ne pomišljajte! vam želi Ne odlašajte. Prednaročninska cena 200.000 lir velja samo do konca januarja-Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator. LVVTTO*.