„554 4	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRImukSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 283 (10.195)
TRST, četrtek, 30. novembra 1978
primorski DNEVNIK 1o začel izhaiaU v Trstu 13 mala 1945, njeeov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni »Doberdob* ™cu pn	LbuL (!dT seplembm 1944 do l, m'a£ Ž. v tiskarm «Sloveni]a» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NOVA PRETEČA NEVARNOST ZA ANDREOTTIJE VO VLADO
POGAJANJA 0 ZAKONU 0 KMETIJSKIH POGODBAH PREKINJENA ZARADI NEZDRUŽLJIVIH STALIŠČ
V poslanski komisiji se razprava nadaljuje - Poziv levice Krščanski demokraciji, naj prepreči dokončen razkol - Nesoglasja tudi glede imenovanja vodilnih funkcionarjev javnih ustanov in italijanskega pristopa k EMS
RIM — «Plavajoča mina* kmetijskih pogodb čedalje bolj grozi, da J* eksplodirala in s tem morda onemogočila nadaljnjo plovbo An-®e«Uijeve barke. Pogajanja med izvedenci večinskih strank so se !*®reč včeraj dokončno zataknila zaradi popolne nezdružljivosti sta-7^ glede dveh osnovnih točk zakonskega načrta, kakršnega je pred odobril senat: avtomatske spremembe spolovinarstva v najem-Bu}skl odnos in možnosti najemnika, da spremeni tip kulture brez dolnja lastnika zemljišča.
, pač pa se nadaljuje proučitev za-.'!na v poslanski komisiji za kme-
i- lvo; še včeraj je komisija odo-71'8 še nekatere člene zakonskega •^Mka, medtem ko je odložila raz-o členu 15, ki je eden od *Aolj spornih. Glede na to, da so ? Pogovori na politični ravni pre-in da torej praktično ni mož-J081*, da bi našli kompromisni spolom izven komisije, je jasno, da
*	Prej ali slej moralo priti do glazija, kjer pa bi se večina po
verjetnosti razklala: na eni rPni KD in desnica, vštevši z mi-na drugi pa KPI, PSI in PS *, medtem ko so predstavniki PRI f^dali vedeti, da se ne bodo ude-morebitnih glasovanj. Jasno ?• da bi tak razkol imel nujno hu-® Politične posledice ter bi lahko privedel do vladne krize.
, po drugi strani pa nihče noče ta-i° hudih posledic, zaradi česar so j^hentarji političnih predstavnikov C včerajšnji prekinitvi pogajanj zevi Previdni v skrbi, da ne bi prepre-še tako pičle možnosti, da bi mdarle tako ali drugače našli re-ki bi zadovoljila vse. Še najini jasno sta sedanji položaj začr-7*® socialistična predstavnika Sal-, štore in Vineis: pogajanja smo pre-— sta dejala — ker so si bila l^išča preveč oddaljena in ni ime-^ smisla nadaljevati razpravo. Se-V8! Pa bo treba videti, kaj se bo zgo-v komisiji za kmetijstvo. Če l6 bo KD povezala z desnico, da "1 v zakonski osnutek uvedla take Pmmembe, ki bi postavile na gla-l° dogovorjeni nomaativ, bomo lah-l? Samo ugotovili, da se je večina, 'Podpira vlado, razblinila. V tem Pmeru pa bo treba potegniti po-'“čne zaključke: z drugimi besedami čeprav tega socialistična pred-r*vnika nista rekla, vladna kriza °° neizbežna.
.mnogo bolj previdna je izjava ko-jjlnpistične skupine v poslanski zbor-'vCl' Spreminjevalni predlogi, ki jih
*	dala KD — pravi komunike — j/ Jake narave, da ne dovoljujejo SJdstnega nadaljevanja pogajanj.
'ivb temu pa KPI poudarja svojo priPrayljenost, da v kmetijski po-^ski komisiji razpravlja o vseh T^rebitnih predlogih, ki bi ne spre-osnovne vsebine zakonskega ^nutka. KD nosi sedaj odgovornost Pravi dalje KPI — da se izogne JJdaljnjim razdiralnim pobudam, pa vlada mora intervenirati, da se w®Preči dokončno razbitje.
. Predstavnik KD Mazzotta pa je v izjavi skušal omiliti posledice c ekinitve pogajanj z ugotovitvijo, B Slede obrobnih vprašanj obstaja ožnost kompromisa, medtem ko je J? drugi strani potrdil, da njegova "^nka vztraja pri svojih stališčih !r*de dveh ključnih točk, to pa za-Vjd' tega, da bi preprečili, da bi no-i, zakon proglasili na neustavnega. BaZzotta je tudi ponovil, da je last-,'na »družbena vrednota*, ki jo je c e ja zaščititi, ne pa izprazniti vsa ^vsebine*.
k Rot smo že omenili, so republi-aPci dali razumeti, da se nočejo JPešavati v polemiko' med levico in “i socialdemokrati pa so dali iz-
javo, v kateri . .žalujejo, da so njihovi kompromisni predlogi naleteli na gluha ušesa ter poudarjajo, da je v takem položaju nujno sklicati vrh večinskih strank, vsaj na ravni namestnikov tajnikov.
Zaplet položaja v zvezi s kmetijskimi pogodbami je toliko bolj zaskrbljujoč, ker so prav v tem trenutku na dnevnem r -du še nekatera druga kočljiva vprašanja, glede katerih ni soglasja med večinskimi strankami. Eno teh je vprašanje i-menovanja vodilnih funkcionarjev v nekaterih važnih državnih ustanovah. Gre za vprašanje, ki se vleče že več mesecev, ne da bi vlada sprejela dokončnih odločitev, kar pa je po drugi strani ohromilo delovanje nekaterih važnih javnih ustanov in ustvarilo nove težave predvsem gospodarskemu sistemu. Minister za
javne udeležbe Bisaglia je celo zagrozil z izstopom iz vlade, če ne bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Danes bo Bisaglio sprejel predsednik vlade Andreotti, ki ga i j seveda skušal prepričati, naj še majo potrpi in naj ne ustvarja vladi še novih težav.
Toda tudi druge stranke pritiskajo, da bi do imenovanj končno prišlo. Socialist Fortuna, ki predseduje poslanski komisiji za i.id; Arijo, je o-pozoril, da italijanskemu gospodarskemu sistemu grozi paraliza, medtem ko se perspektive gospodarskega razvoja oddaljujejo. Podpredsednik poslanske skupine KPI Di Giulio pa je ponovil, da se njegova stranka ne mara mešavati v manevre okrog tega ali onega imena: vlada naj odloči in predlaga kandidate parlamentu, šele nato bodo komunisti dali svojo oceno.
In končno še tretji problem, glede katerega ni soriasja, to je problem italijanskega pristopa mednarodnemu monetarnemu sistemu. Nihče sicer izrecno ne trdi. da bi Italija ne smela vstopiti v EMS, toda vsaka stranka po svoje ocenjuje pogoje, ki bi jih moral Andreotti po-
staviti evropskim partnerjem, da bi ta vstop ne imel hudo negativnih posledic za italijansko gospodarstvo.
(trnj
Prihodnji teden zasedanje CK KPI
RIM —• Prihodnji ponedeljek se bo začelo tridnevno zasedanje CK KPI, ki bo najprej razpravljalo o bližnjih evropskih volitvah (uvodno poročilo o tem bo imel Giorgio A-mendola), nato pa bo sklepalo o sklicanju 15. vsedržavnega kongre sa ter odobrilo osnutke kongresnih tez.
RIM — Na ministrstvu za indu' strijo je bila včeraj predaja poslov med odhajajočim Donat Cattinom in novim ministrom Romanom Prodijem.
BRUSELJ — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti je (z nekaterimi pomisleki) včeraj povoljno ocenila prošnjo španske vlade za pristop k EGS.
.....................................................................liliiiiiilimii,iiiiinil,uiiiiiiiiiiiiilllliiilllillliilimnlliliniliiilliiiitiiliillliinililllllllll.....minulim
Signorile sprejel delegacijo slovenskih socialistov iz F-JK
RIM — Namestnik tajnika PSI Claudio Signorile je včeraj na sedežu stranke v Rimu sprejel delegacijo slovenskih socialistov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so jo sestavljali Reščič iz Gorice, Černo iz Beneške Slovenije ter Volčič, Pečenko in Pečenik iz Trsta. Govor je bil seveda predvsem o vprašanju globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, tudi v luči nedavnih srečanj slovenskih delegacij s predsednikom republike Pertinijem in s predsednikom senata Fanfanijem, pa tudi glede na nameravana srečanja s predsednikom vlade Andreottijem in z vsedržavnimi tajniki političnih strank.
Signorile je sprejel obvezo, da bo PSI intervenirala pri predsedniku vlade in v vseh pristojnih parlamentarnih forumih, da bi iter o odobritvi zakona o globalni zaščiti končno stekel in se zadovoljivo zaključil v doglednem času. Za bolj intenzivno in poglobljeno spremljanje teh problemov so se tudi dogovorili, da bodo pri tajništvu stranke ustanovili poseben urad, ki se bo izrecno ukvarjal z manjšinskimi vprašanji. V drugem delu pogovora med Signorilejem in slovenskimi socialističnimi predstavniki pa so razčlenili nekatere šolske probleme s posebnim poudarkom na reformi srednje šole in na vprašanjih šolskih okrajev. ■
Pozneje so se slovenski predstavniki PSI sestali še s senatorjem Le-prejem in Maravellejem, s katerima so prav tako govorili o vprašanjih globalne zaščite Slovencev v Italiji in o problemih slovenskega šolstva.
Miliui^iHiiiiiimiiillinlilililllioooiiiiioouiiuiliO
OB PRILIKI 60-LETNICE DRŽAVNEGA ZEDINJENJA
Ceausescu je poudaril suverenost in vojaško neodvisnost Romunije
Na svojem ozemlju noče skupnih vojaških manevrov varšavskega pakta - Jutri bo nadrobneje obrazložil zunanjepolitične smernice pred narodno skupščino
BUKAREŠTA — Tukajšnji diplomatski krogi, tako še posebno zahodni, nestrpno pričakujejo jutrišnji govor Ceausesca ob 60. obletnici obstoja enotne romunske države. Predsednik socialistične republike bo spregovoril združenemu zboru narodno skupščine (parlamenta), centralnega komiteja komunistične partije in fronte socialistične enotnosti.
S plebiscitoma iz leta 1918 je prebivalstvo Transilvanije in Besarabije zahtevalo priključitev teh ozemelj k Romuniji. Po nacističnem ultimatu 1. 1940 je Transilvanija, ki so jo medtem odstopili Madžarski, vnovič prešla pod romunsko suverenost, a večji del Besarabije in kos Bukovine (dejansko torej sever-novzhodne pokrajine predvojne Romunije) sta bila oddana Sovjetski zvezi, ki ju je že tako zasedla v času. ko je bila romunska vojska na strani osi Berlin - Rim - Tokio.
Pozornost tujih diplomatskih predstavnikov v Bukarešti Ceausescove-posegu utemeljuje okoliščina,
NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU DEMOKRSCANSKEGA VODSTVA
Zaccagnini: Samo demokratična solidarnost lahko reši državo iz sedanje hude stiske
V daljšem roku pa je potrebno pripraviti pogoje za povratek k normalni dialektiki med večino in opozicijo - Nasprotovanje vstopu KPI v vlado
Za vse šolarje letos okrnjene božične počitnice
RIM - Božične počitnice za "čenče in dijake šol vseh vrst stopenj se bodo začele 24. "ecembra in bodo trajale do ''Ključno 3. januarja prihodnjc-?a leta. Sklep je včeraj sprejel minister za šolstvo Pedini, k! je v svoji okrožnici določil ^ nekatere važne datume v Šolskem koledarju. Velikonočne Počitnice bodo tako trajale 6 i n>, in sicer od 12. do 17. apri-a Prihodnjega leta, medtem ko ^ bo šolsko leto zaključilo 16.
* Junija.
Glede ocenjevanja učencev o-shovnih šol in dijakov nižjih Jjfednjih šol, se bo le to vršilo ?b koncu vsakega trimesečja. Posamezna trimesečja bodo polivala sledeča obdobja šolskega koledarja: prvo trimesečje r° trajalo od začetka šolskega pa do 15, decembra; drugo od J®- decembra do 10. marca pri-"odnjegn leta' in tretje od 11. 'Parca do 16. junija, ko se bo b°uk na vseh šolah zaključil. , Na višjih šolah pa bodo lah-k° profesorski zbori sami izbi-med trimesečji in štirime-J^ji, ki bosta trajali od za-CeJka pouka do 31, januarja Prihodnjega leta in od 1. februarja do konca šolskega leta.
RIM — «Potrebno je ustvariti politične in družbene pogoje za premagovanje nujnostnega stanja in za povratek k normalni dialektiki med večino in opozicijo, ki pa naj ne vodi k nasilnim kontrapozicijam ali k razbitju*. To je eden od ključnih stavkov iz uvodnega poročila tajnika KD Benigna Zaccagninija na včerajšnjem zasedanju strankinega vodstva. S temi besedami je skušal Zaccagnini dati pečat tisti «tretji fazi* — po centrizmu in levem centru — o kateri je govoril Aldo Moro.
Toda tajnik KD je istočasno tudi jasno povedal, da gre za dolgoročni problem. V kratkem in srednjem roku pa je potrebna politika, ki naj «v celoti valorizira sedanjo stopnjo soudeležbe vseh največjih strank v politični odgovornosti*. Samo taka politika namreč lahko pripelje državo iz sedanjega nujnostnega stanja. Glede na polemike in nasprotujoča si stališča, ki pretresajo odnose med petimi strankami vladne večine, pa je Zaccagnini mnenja, da sta potrebna poglobljeno razčiščenje razlik in obnovitev solidarnosti, brez katere bi se odpirale vznemirljive perspektive. Tajnik KD je dopustil možnost občnega pregledovanja vladne akcije, ki pa ne sme biti podvržena neizvedljivim rokom.
Glede politike soočanja je Zaccagnini poudaril, da ni bila nikoli pojmovana kot usmerjena le do komunistične partije, pač pa do vseh demokratičnih političnih sil, točneje do vseh tistih, ki so izdelale ustavo to pa brez vsakršne diskriminacije. Tajnik KD je tudi izrazil popolno podporo in solidarnost An-dreottijevi vladi in izrazil prepričanje, da je sedanja parlamentarna in programska večina najboljša rešitev, ker uresničuje najširšo možno nacionalno solidarnost, ne da bi onemogočala nadaljnjega demokra-tičnega razvoja.
Posebno poglavje je Zaccagnini posvetil odnosom s KPI. Potem ko je ugotovil, da ta stranka preživlja delikatno fazo svojega razvoja, je tajnil KD zavrnil obtožbe o operativni neučinkovitosti vlade in o nespoštovanju dogovorjenega programa s strani KD. Precej podrobno je tudi razložil, zakaj KD nasprotuje direktnemu sodelovanju komunistov v vladi: ne gre za neke predsodke ali za diskriminacijo do komunistov, ampak za realistično oceno, da bi taka udeležba ne mogla biti samo začasna, omejena na sedanje nujnostno stanje, razen da ne bi hoteli povzročiti novih traum, kot o-nih iz let 1947	1948. ko je bila le-
vica po znanem De Gaspenjevem potovanju v ZDA izključena iz vlade. Poleg tega pa bi po Zaccagni-nijevem mnenju udeležba KPI v vladi odprla pot »globoki in trajni spremembi našega zahodnega pojmovanja demokracije*.
V zvezi s socialisti je Zaccagnini poudaril predvsem njihovo iskanje avtonomije v odnosih s glasil nujnost resnega
nje o nje zahtevati, da se odreče raznim dvostranskim gospodarskim sporazumom z zahodnimi državami, zlasti še s članicami EGS.
Nekateri naglašajo, da so se Romuni dodobra zaščitili pred takšnimi in drugačnimi morebitnimi sankcijami. Dokaz tega naj bi bila dosedanja živahna dejavnost romunskih gospodarskih krogov v kapitalističnem svetu pa tudi na območju neuvrščenih. Še predvčerajšnjim popoldne, ko je bila «afera veleposlanikov* na višku, je Ceausescu sprejel podpredsednika romunsko - ameriškega ekonomskega sveta Geller-ta, ki je tudi na čelu znanega podjetje «Atalanta Corporation*; razgo-varjala sta se o potrebi po okrepitvi gospodarskega sodelovanja med Romunijo in ZDA, podrobneje pa o pomnožitvi stikov med omenjenim ameriškim podjetjem in romunskimi državnimi industrijskimi obrati. Kaže, da sta se domenila glede čimprejšnje sklenitve dolgoročne trgovinske pogodbe, (dg)
KPI in na-s
PSI, ki je po njegovem »odločilen težavnem
soočanja Hoč: italijanskem
element v
položaju*.	.	,,	,
Andreotti je govoril tudi o izidu volitev na Tridentinskem in v Goi--
S seje demokrsčanskega vodstva
njem Poadižju in ugotovil, da obstaja »pojav naraščajočega oporekanja vsedržavnim strankam*, pred katerim pa ne smemo zatisniti oči, ampak poiskati globlje vzroke ter popraviti vse dosedanje pomanjkljivosti v procesu avtonomije. Končno je tajnik KD govoril še o notranjih odnosih v stranki, o nujnosti odobritve Pandolfijevega načrta ter o vprašanju italijanskega pristopa k evropskemu monetarnemu sistemu. Predlog, da bi glede na bodoče mednarodne obveze omejili razpravo di rekcije zgolj na evropske probleme, je bil zavrnjen, tako da se je popoldne lahko začela razprava, v katero so med drugimi posegli Ru-mor, Colombo, Granelli in Donat Cattin. Pozno zvečer je govoril tudi predsednik vlade Andreotti, ki je poudaril obvezo vlade, da uresniči program, ki je bil dogovorjen med petimi strankami večine. Dodal je, da je solidarnost med demokratičnimi strankami oripomogla k premagovanju težavne družbene in gospodarske krize, ki pa š^ ni bila odpravljena, ter da je ta solidarnost toliko bolj potrebna v tem trenutku, ko stojimo pred važnimi medna rodnimi obvezami (očitno je tu mi slil na pristop Italije k mednarodnemu monetarnemu sistemu) in ko se začenja odločilna fa za definiranje triletnega načrta.
Zasedanje vodstva KD se je kon čalo z odobritvijo dokumenta, ki jemlje na znanje Zaccagninijevo po ročilo in ga ocenjuje kot «dobro iz hodišče* za razvoj notranje debate in za soočanje z drugimi političnimi in sindikalnimi silami. Razpra va o Zaccagninijevem poročilu pa se vsekakor ni izčrpala včeraj, am-
pak se bo nadaljevala na prihodnjem zasedanju demokrščanskega vodstva, ki bo 15. decembra, (tm)
RIM — Včeraj popoldne sta se sestali tajništvi socialdemokratske in socialistične stranke. Za PS DI je bil med drugim navzoč tajnik Longo, za PSI pa podtajnik Signorile.
V skupnem poročilu, ki je bilo izdano po snidenju, je rečeno, da so socialisti in socialni demokrati zaskrbljeni nad slabšanjem družbenopolitičnega položaja v Italiji. Em in drugi ostajajo zvesti politiki narodne enotnosti in pozivajo k večji solidarnosti med političnimi silami ter pospešitvi razčiščenja odnosov med njimi, tako tudi na področju programskih smernic.
da bo državni poglavar obravnaval probleme v zvezi z romunsko zunanjo politiko, tako tudi stališče, ki ga je zagovarjalo romunsko odposlanstvo na nedavnem moskovskem zasedanju Varšavskega pakta. Opazovalci menijo, da bo generalni tajnik KP Romunije ponovil že zgodovinsko tezo o zaščiti romunskega o-zemlja pred vsakršno tujo agresijo ali vmešavanjem v notranje zadeve Romunije; tezo potemtakem, na kateri pravzaprav sloni bistvo bukare-ške zunanje politike, kakor je bilo še enkrat potrjeno na moskovskem «vrhu*.
Razburljive govorice o domnevnem odpoklicu sovjetskega, poljskega, češkoslovaškega, bolgarskega, madžarskega in vzhodnonemškega veleposlanika v domovino zaradi posvetovanj z ustreznimi vladami so medtem skorajda utihnile; dognano je bilo, da dva diplomatska predstavnica sploh nista zapustila Romunije, drugi štirje pa, vendar zgolj iz protokolarnih obveznosti.
Istočasno so se zvedele določene podrobnosti o Ceausescovem ravnanju na zasedanju politično - posveto valnega komiteja varšavskega pakta v Moskvi. Uprl naj bi se sovjetski zahtevi, da preide poveljstvo vseh vojaških sil pakta v roke SZ. Zavrnil naj bi predlog o povečanju vojnih izdatkov in okrepitvi voja ških kontingentov. Odločno naj bi odklonil udeležbo pri kombiniranih vojaških vajah znotraj in izven romunskega ozemlja. Odklonil naj bi zamisel o bolj ali manj očitnem pre-ustroju varšavskega pakta v smislu, naj se iz «evropskega obrambnega pakta* spremeni v splošnejši in neopredeljen »obrambni pakt* svetovnega merila. Slednjič naj bi se Ceausescu ne strinjal z zunanjepolitičnim dokumentom, ki so ga predložile druge države članice pakta; zlasti ne v tistem njegovem delu, ki zadeva bližnjevzhodno vprašanje in ki nasprotuje uradni politiki bukareške vlade do Egipta in Izraela (Romunija je naklonjena mirovnim pogajanjem med Beginom in Sadatom, SZ pa ne).
Kakor že včeraj v beograjskih, tako so danes v tukajšnjih zahodnih diplomatskih krogih uverjeni, da Sovjetska zveza ne bo «s silo* reagirala na romunsko <<izzivanje», pač pa ne izključujejo kakšnih političnih in gospodarskih oblik pritiska na »izgubljenega sina*. Tako bi na primer Madžari lahko ponovno pogreli polemiko o ozemeljski suverenosti Transilvanije v odgovor na politični pečat, kakršnega hoče vtisniti Ceausescu proslavam ob 60. obletnici zedinjenja Romunije. Na gospodar skem področju omenjajo tuji opazovalci več možnosti pritiska, tako bi Sovjetska zveza utegnila zredčiti surovinske dobave Romuni j- zmanjšati uvoz iz te države, pozvati bu-kareško vlado k tesnejšemu sodelovanju v sklopu SEV in nazad-
BONN — Notranji ministri držav članic EGS se bodo danes sestali v Bonnu, da razčlenijo vprašanje terorizma in izdelajo temelje za skup-
ni boj proti političnemu nasilju. Po izjavi zahodnonemškega notranjega ministra Bauma naj bi glavne smernice dela zadevale sodelovanje med policijskimi glede nadzorstva nad obmejnim prometom, priprave nepona-reljivih dokumentov in vse večjo izmenjavo informacij ter izkušenj.
V kratkem vsedržavna stavka tiskarjev
RIM — Enotni sindikat tiskarskih delavcev je napovedal enodnevno vsedržavno stavko vseh uslužbencev pri časopisnih podjetjih in časopisnih agencij v znak protesta proti uvajanju novih tehnologij v tiskarsko delo v nasprotju z linijo sindikata. Datum stavke ni bil še določen.
Sindikat tiskarjev, ki je razpravljal tudi o zahtevni platformi, je sklenil, da sporazumno s sindikatom časnikarjev FNSI sprejme vse ustrezne ukrepe proti «divjemu* in nesmotrnemu uvajanju novih tehnologij, ki lahko znatno okmejo zaposlitev in strokovnost vseh nameščencev založniških podjetij.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiamiiuiiHi«
NA SEJI POSEBNE KOMISIJE
OZN ostro obsodila izraelsko politiko na arabskem ozemlju
Tudi IDA ne sprejemajo v celoti te politike • Sele čez dva meseca podpis sporazuma med Kairom in Tel Avivom?
NEW YORK — Posebna politična komisija Združenih narodov je na svoji zadnji seji odobrila tri resolucije, ki ostro obsojajo politiko in zadržanje izraelskih oblasti do arabskega prebivalstva na zasedenih ozemljih. To ravnanje je bilo že večkrat v ospredju svetovnega javnega mnenja, saj so prihajala na dan pričevanja o mučenjih, o vseh mogočih pritiskih. Bilo je težko razumljivo, da to počenjajo ljudje, ki so na lastni koži prestali nacistični teror.
Tako OZN zlasti obsoja ustanavljanje novih kolonij in širjenje že obstoječih, in pri tem navaja deportacije, zasedbo lastnine, masovne aretacije, izgone, uničevanje a-rabskega arheološkega in kulturnega bogastva, kot tudi ilegalno izkoriščanje naravnih bogastev na zase; denih ozemljih. Proti tej resoluciji so glasovali le Izrael, ZDA in Gvatemala, vzdržalo se je 29 držav, o-dobrilo pa jo je 83. Zanimivo pa je, da so za drugi dve resoluciji, ki obsojata druge oblike izraelske politike na zasedenih ozemljih, kot spreminjanje juridičnega statusa in demokratskega razmerja, glasovale tudi ZDA. Pri tem je ameriški predstavnik izjavil, da njegova država nasprotuje izraelskim kolonijam, vendar meni, da je treba to obravnavati v sklopu sedanjih mirovnih pogajanj.
Kot v posmeh tem resolucijam Združenih narodov je včeraj telaviv-ska televizija najavila, da izraelska vlada proučuje načrt, po katerem bi se v prihodnjih letih še 27 tisoč židovskih družin naselilo v Cisjor-daniji.
Prav v Cisjordaniji pa je včeraj prišlo do številnih spopadov med a-rabskimi demonstranti in izraelskimi četami. Včeraj je bila namreč 31. obluetnica glasovanja, s katerim so leta 1947 Združeni narodi odobrili razdelitev Palestine, in, s tem praktično sprejeli ustanovitev nove izraelske države.
Kaže, da je prav palestinsko vpra-
šanje še vedno glavna ovira na mirovnih pogajanjih med Izraelom in Egiptom: Sadat hoče, da bi že prihodnje leto uvedli upravno avtonomijo v Cisjordaniji in v Gazi, kar Tel Aviv vztrajno zavrača. Včeraj je v Združene države dopotoval e-giptovski ministrski predsednik Khalil, ki bo Carterju obrazložil sedanje stališče svoje države. To naj bi bila «zadnja etapa pred mirom*, poudarjajo v Kairu. Domnevajo namreč, da je Sadat nekoliko ublažil svoje stališče glede datuma uvedbe te avtonomije in če se bodo ZDA strinjale z novimi predlogi, ne izključujejo, da tudi Izrael pristane nanje.
Prav ta Sadatov načrt o upravni avtonomiji za Cisjordanijo in Gazo ostro zavrača skupno poročilo, ki so ga objavili po zaključku obiska delegacije PLO v Jordaniji. Ob tem obisku, ki je pomenil zbližanje med Organizacijo za osvoboditev Palestine in Huseinom po tragičnem »črnem septembru*, je Jordanija priznala PLO kot edino predstavnico palestinskega naroda, le-temu pa pravico do ustanovitve lastne države. Politiko egiptovskega predsedni-ga je ostro zavrnil tudi Arafat v svojem včerajšnjem govoru ob prvi obletnici »mednarodnega dneva solidarnosti s palestinskim narodom*.
(db)
.......................................H.«.........
PO URADNIH POSEGIH FANFANIJA IN INGRAA
Polemike zaradi «absentizma» parlamentarcev
RIM - Torkova poziva predsednikov poslanske zbornice in senata parlamentarcem, naj v večjem številu sledijo razpravi v zbornicah, ter sklepa, da bosta za rešitev vprašanja zadolžila načelnike parlamentarnih skupin oziroma odbor za pravilnik, je imel velik odmev v italijanskih listih in v javnosti. Problem ni nov, saj se Italija ubada z njim prve povojne dobe, v zadnjem času pa je postal vse bolj žgoč, saj se zelc pogosto dogaja, da tudi ob razpravi zelo pomembnih zakonov govorniki »pridigajo* zgolj praznim klopem.
Vselej, ko so časopisi in ostala sredstva javnega obveščanja, doslej načela vprašanje, je obveljalo opravičilo, češ parlamentarci so preobremenjeni z 'riom v komisijah, odborih in pododborih, da bi lahko
zajamčili svojo prisotnost v zbornici, ve:.dar ravno predsednika obeh domov parlamenta sta s svojima posegoma dokazala, da uradnim razlagam in opravičilom ne verjameta preveč. In razumljivo je, da sta njuni «obtožbi» imeli v javnosti zelo v;'ik odmev v času, ko vsi vidijo v množični neupravičeni odsotnosti in premajhni storilnosti eno od glavnih hib in slabosti italijanskega pro izvodnega stroja. Vsakdo, ki se je ob t j obtožbi čutil prizr 'etega in na zatožni klopi, se sedaj čuti manj krivega, češ «saj tudi parlamentarci niso v tem pogledu ravno nedolžni*.
Najbrž bi bilo pretirano, če bi imeli parlamentarca za izredno pri viligiranega človeka, ki malo dela in si kljub temu privošči marsikaj na račun države, ker ima pač v
rokah škarje in platno. Nasprotno življenje večine senatorjev in poslancev ni nič kaj zavidljivo, marsikateri od njih se le s težavo prebije do konca meseca. Vse to pa ne spreminja bistva vprašanja, ki vsekakor ne zadeva toliko prisotnosti parlamentarcev v zbornicah kot funkcionalnost in storilnost parlamenta. Če je res, da je v sedanji zakonodajni dobi parlament odobril kopico zakonov in odlokov, je pa prav tako res, da je prav tolikšna kopica zakonskih osnutkov in odlokov obtičala sredi parlamentarne poti zaradi političnih, birokratskih in drugih zapletljajev.
Odsotnost poslancev in senatorjev j^ posledica tudi teh dejstev. Res je sicer, da so italijanski parlamen tarči obremenjeni, včasih tudi pre-
več z delom v komisijah in odborih, prav tako res pa je tudi, da težišče pomembnih odločitev ni več v parlamentu pač pa na izvenparla-mer.tarnih sestankih med voditelji strank; vse več je sedežev in priložnosti za razpravo in soočanja; odnos med vlado in parlamentom je vse bolj ohlapen ter nevsebinski. Poleg tega pa so »delovna orodja* parlamentarnih skupin neustrezna in niso kos potrebam i zahtevam.
Zato tudi izzivalni predlog radikalnega poslanca Pannelle (parlamentarci naj bi potrjevali lastno prisotnost kot delavci v tovarnah) ne bi bila nobena rešitev: edina pot je v drugačni bolj ustrezni opre-litvi in ovrednotenju vloge parla-menta, ki jo v besedah vsi priznavajo v dejanjih pa prevečkrat za postavljajo, (vt)
V Teheranu primanjkuje bencina in goriva
TEHERAN — V iranski prestolnici je pričelo primanjkovati bencina in goriva za ogrevanje stanovanj. Po izjavah iranske državne naftne ustanove je vzrok sedanjega pomanjkanja slaba dobavna mreža. V Teheranu pa se širijo govorice, da vojaška vlada namenoma racionira bencin, da bi si zagotovila rezerve za svoje motorizirane e-note in da bi ustvarila med prebivalstvom občutek, da so vsega krivi delavci s svojimi stavkami.
Medtem pa se stavke nadaljujejo z nezmanjšajo ostrino. Predsinoč-njim so prekrižali roke delavci teheranskega električnega podjetja. Za dve uri so izklopili tok le nekaj minut pred policijsko uro, kar je povzročilo v mestu pravi preplah.
Na izključno političnem obzorju je treba zabeležiti, da je predsednik vojaške vlade general Azhari izjavil, da bodo razveljavili vse zakone, ki nasprotujejo islamu, zato je naprosil verske voditelje naj mu pomagajo, (voc)
Močan potres v Mehiki
CIUDAD DE MEXICO - Včeraj zvečer so tri močni potresni sunki prizadeli mehiško glavno mesto. Po prvih vesteh so se zrušile nekatere stavbe, poročajo pa tudi o smrtnih žrtvah. Najmočnejši sunek, ki je trajal skoraj celo minuto, naj bi dosegel 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, epicenter pa naj bi bil le nekaj kilometrov od zahodne obale v srednji Mehiki.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO ŠTIRIH LETIH PRIZADEVNEGA IN UČINKOVITEGA VODENJA SKUPŠČINE
V V
ARNALDO PITTONI ZAPUŠČA PREDSEDSTVO DEŽELNEGA SVETA
Bilje pobudnik za krepitev odnosov s parlamentom in sosednimi deželami, zagovornik antifašizma, demokracije in zaščite manjšin - Nasledil ga bo M. Colli (KP!)
Štiriletno predsedovanje Amalda i vin dolžnosti, ki mu bodo poverje-
Pittonija, ki je danes v soglasju s sporazumom med šestimi strankami o programski večini, vrnil deželnemu svetu svoj mandat, je označevalo pojmovanje vloge deželne skupščine kot enotnega temelja vsega demokratičnega življenja v Furlaniji - Julijski krajini, kot trajne in dragocene vezi med potrebami prebivalstva in izvoljenimi ustanovami. Prizadeval si je za učinkovito izvajanje pristojnosti deželnega sveta, za zaščito njegovega demokratičnega predstavništva, za čedalje večjo povezovanje ljudstva z deželno' upravo in njeno skupščino, v nadaljevanju tradicije trdne antifašistične zavzetosti.
Arnaldo Pittoni je bil izvoljen na listi socialistične stranke v tržaškem volilnem okrožju že ob rojstvu dežele v letu 1964, častno nalogo predsednika deželnega sveta pa je prevzel 4. decembra 1974. Od tedaj je vodil deželno skupščino s priznano nepristranostjo, z razsodnostjo in največjo odločnostjo za reševanje številnih problemov in čimbolj-še delovanje sveta, in je pri tem užival spoštovanje in ugled pri vsej skupščini, načelnikih svetovalskih skupin in posameznih svetovalcih. Svoje delo je usmeril k utrjevanju nove vloge deželnega sveta kot vernega tolmača potreb in pričakovanj prebivalstva, h krepitvi njegove sposobnosti in vpliva, za kar je žel priznanje vseh političnih skupin.
V tem okviru je bil pobudnik vrste pomembnih srečanj, s predsednikom poslanske zbornice Ingraom in senata Fanfanijem, s predsedniki parlamentarnih komisij, s komisijami za prevoze in za izvajanje osimskih sporazumov obeh zbornic, kot tudi za obiske kvalificiranih zastopstev deželne skupščine v Sloveniji in Hrvatski in drugod v Italiji in v tujini. Izrecno političnega značaja pa so bili nastopi predsednika Pittonija kot zastopnika skupščine proti vsakemu nasilju in prevratniškim poskusom, za obrambo demokracije in svobode. Pittoni je bil dober poznavalec naše manjšinske problematike in bila je v mnogo-čem tudi njegova zasluga, če so se naši problemi reševali. Zato je med socialisti bil tisti, ki so mu tudi slovenski socialistični volivci zaupali svoj glas.
Bila so štiri težka leta, toda deželni svet se je znal pod Pittonije-vim predsedstvom soočati s posledicami hude gospodarske krize in z dramatično stvarnostjo potresa. Angažiranost skupščine in njenega predsednika na potresnem področju in stalen stik s prizadetim' prebivalstvom ter hitra izdelava zakonskih ukrepov za zadovoljitev njegovih potreb so najboljši dokaz slovesno sprejete obveze za izvajanje enotnih naporov za obnovo
S svetovalskih klopi in v okviru no-
ne (govori se o predsedstvu deželne komisije za izvajanje osimskih sporazumov), bo Arnaldo Pittoni s svojimi bogatimi izkušnjami še nadalje prispeval k reševanju težkih in perečih vprašanj, ki so pred deželo in njeno skupščino. Ne dvomimo, da bo tudi v svojih novih funkcijah naklonjen naši slovenski narodni skupnosti.
Po sporazumu med šestimi demokratičnimi strankami, ki podpirajo deželni odbor, bo novi predsednik deželnega sveta komunist Mario Colli.
DREVI V KRIŽU
Občni zbor združenja staršev
Danes zvečer bo v prostorih kriške osnovne šole »Albert Sirk* redni ob-
čni zbor vaškega združenja staršev, ki združuje starše otrok, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo ter srednjo šolo. Kriški starši imajo za seboj večletno bogato dejavnost, ki je obrodila v zapleteni šolski stvarnosti, kot je kriška, lepe in zavidljive uspehe. Pred leti pa je njihovo delovanje nekoliko izgubilo na učinkovitosti in prizadevanju, tako da predstavlja današnji občni zbor lepo priložnost, da se združenje staršev z načrtnim delom ponovno aktivno vključi in pridobi mesto, ki mu pripada v vaški stvarnosti. Mnenja smo namreč, da je danes v Križu potrebno enotno delovanje vseh organizacij, ki se ukvarjajo s šolstvom in z mladino in tu imamo v mislih predvsem starše, učno osebje ter prosvetno društvo Vesna in športno društvo Mladina, ki sta uvrstili v svoj program tudi korenite posege na šolskem in vzgojnem področju.
S. T.
V OKVIRU IZVAJANJ DOLOČB OSIMSKIH SPORAZUMOV
Podpis konvencije o gradnji ceste od pomola VIL na Kras
Zaskrbljenost zaradi pičle pozornosti, ki jo tržaška občinska uprava posveča temu vprašanju
Na sedežu deželnega odbora sta predsednik Comelli in tržaški župan Cecovini podpisala konvencijo o normali za dodelitev del za gradnjo hitrih cest.
Konvencijo so podpisali na podlagi odloka predsednika republike, s katerim je vlada v okviru izvajanja osimskih sporazumov, dodelila deželi Furlaniji - Julijski krajini 61 milijard lir, s katerimi naj poskrbi neposredno ali potom krajevnih u-stanov, za uresničitev infrastruktur
Že prejšnjo pomlad sta deželni in občinski odbor sklenila izkoristiti o-menjena sredstva za gradnjo avtocestne povezave med tržaško luko, industrijsko cono in državno cesto 202. Gre za hitro cesto za tovorni promet med sedmim pomolom in kraško planoto.
Veliko vprašanje povezave tržaškega pristanišča, še zlasti kontejnerskega terminala na sedmem pomolu s kraško planoto, je tako naredilo korak naprej k rešitvi. Pri posodobljenju in specializaciji pri-
Preiskava, ki jo vodi namestnik ržavnega pravdnika dr. Coassin o omnevnem primanjkljaju v denar-lem zavodu «Cassa di risparmio del-Istria*, je še vedno zavita v dokaj ;osto tenčico. Kot kaže, so kara-linjerji, ki sodelujejo s Caossinom iri preiskavi, včeraj zjutraj pri nje-;ovi teti aretirali prokuratorja in avnatelja denarnega zavoda dr. “aola Monteno. Karabinjerji naj bi retirali še eno osebo in sicer v raju Thiene v pokrajini Vicenza, d koder so aretiranca baje že pri-leljali v Trst. Gre za 47-letnega Gio-annija Zanoneja, ki vodi neko za-arovalno družbo. Če je Coassin, kot e zdi verjetno, podpisal tri :	orne
laloge, je na prostosti š_> ena ose-ia, ki jo preiskovalci sedr.j Ljejo. Paolo Montena je sin nekdanjega avnatelja gorižke hranilnice, ki je ired nekaj leti odšel v pokoj in pri em dobil približno 160 milijonov lir idpravnine. To mu vsekakor ni pre-irečilo, da je, kot upokojenec, zah-eval od mestnega prevozne"! po-Ijetja brezplačno avtobusno vozov-iico.
V vso zadevo naj bi bil vpleten udi tržaški gospodarski operater Aiigi Alberti, ki je lastnik neke fi-lančne družbe v Vidmu. Zadnje ča e naj bi Alberti opravil več špeku-acij v Italiji in v tujini po ne-aterih v ta namen ustanovljenih Iružb v Švici in Panami.
' V okviru preiskave so včeraj bili ■es dan na sedežu »Cas di rispar-nio delPIstria* finančni stražniki, ;i pregledujejo dokumente denarnega zavoda. Priman, :1 ja j znaša približno 9 milijard lir, omeni > pa laj, da upravlja hranilnica približ-io 14 milijard vlog. Zaradi preiska-'e finančnih stražnikov so bili u-adi v Ul. Dante 7 včeraj zaprti, sar je povzročilo nemalo . egcJ-^a-(ja s strani operaterje in varčevalcev. V prejšnjih dneh je Banca ntalia sporočila, da vloge varčevalcev niso v nevarnosti in je s tem n bistvu zagotovila svoj Po:ag.
Zvečer so začeli kroži’ tudi glaso vi o sodnem sporočilu zr. ene"! od ibeh komisarjev denarnega zavoda, ri sta pred dnevi "n radevo prijavi-a sodstvu. Gre za odv. Giorgia [auta, pri tem pa moramo dodati,
VČERAJ V PROSTORIH REKTORATA
Slovesen podpis pogodbe o sodelovanju med tržaško in wrodavsko univerzo
Topel sprejem poljskega odposlanstva - Univerzi bosta sodelovali nat področjih fizike, matematike, delovnega prava in italianistike
V zadnjih letih so profesorji tržaške univerze vzpostavili delovne stike s številnimi docenti tujih vseučilišč. Prepričani so, da je izmenjavanje izkušenj in primerjanje učnih programov koristno in včasih celo nujno. Tudi odnosi z našo matično domovino postajajo čedalje boljši, saj se je tukajšnja univerza tesno povezala kar s tremi jugoslovanskimi vseučilišči: z ljubljanskim, reškim in zagrebškim. Poleg z omenjenimi, sodeluje tržaška univerza tudi z dunajsko in včeraj je podpisala še peto pogodbo z vvroclavsko univerzo.
Te dni sta prispela v Trst dva pomembna zastopnika vvroclavskega vseučilišča, rektor Kazimierz Urba-nik in dekan fakultete za romanistiko prof. Jožef Heinstein. Rektor wroclavske univerze je že osebno poznal tržaškega rektorja De Ferro, saj sta se spoprijateljila že pred tremi leti, ko sta se prvič srečala na kongresu rektorjev vseh evropskih vseučilišč. Do globljega spoznanja pa je prišlo nekaj časa za tem, ko je De Ferra odpotoval v Varšavo in se tam ponovno srečal z Urbani-kom. Ta je že takrat odkrito povedal, da bi bil pripravljen sodelovati s tržaško univerzo, posebno zato, ker se je v zadnjih letih na Poljskem pokazalo veliko zanimanje do italijanskega jezika. S svoje strani pa je De Ferra priznal, da bi bilo sodelovanje s poljskimi profesorji gotovo koristno, posebno na znanstvenem področju. Tako je prišlo do odločitve, da sklenejo pogodbo, ki sta jo stranki podpisali danes na rektoratu. Prisotni so bili skoraj vsi dekani tržaške univerze, prof. De Ferra je po kratkem sprejemu imel slavnostni govor, kateremu je sledil prijateljski pozdrav poljskega rektorja in podpis pogodbe o sodelovanju na področju fizike, matematike, delovnega prava in predvsem italianistike. Oba rektorja sta izrazila upanje, da se bo sodelovanje pričelo čimprej, če bo mogoče celo v letošnjem akademskem letu in da bo res obrodilo zaželene sadove.
Rektorja De Ferra in Urbanik si ob podpisu sporazuma o sodelovanja izmenjata darila
.........................
GRE ZA RAVNATEUA MONTENO IN ZA ZAVAROVALCA ZANONEJA
Dve aretaciji v okviru preiskave o Cassa di risparmio deiijstria»
Primanjkljaj naj bi znašal kar 9 milijard lir - Dr. Coassin izdal še en zaporni nalog • Zagotovila Bance dltalia
da sodno sporočilo, ki ga zadeva še ne pomeni, da je vplci.n v kaj ilegalnega, temveč samo, da sodna oblast vodi preiskavo, v okviru katere je prišlo na dan tudi njegovo ime.
Corrado Pani v gledališču Rossetti
Klasični trikotnik na nekonvencionalen način
Zgodba Murraga Schisgala z i-talijanskim naslovom «5e enkrat ljubezen moja» (v izvirniku «Luv») obravnava klasični zakonski trikotnik, vendar na zelo nekonvencionalen način. Nič dramatičnega, nič nevrotičnega, nič psihološko kompliciranega ni v njej. Je pač z nekoliko komične plati obdelana varianta, ki je v življenju lahko tudi resnična, ali vsaj ena od možnih. S te plati se je je lotil tudi režiser Vittorio Caprioli, sam v komičnost usmerjen igralec, vendar tudi s smislom za mero, do kod je komika sama sebi namen in od kje naprej je le sredstvo za prikazovanje določenih situacij in karakterjev.	'
Zgodba je preprosta. Zakonca El-len (Antonella Steni) in Milt Mal-ville (Ugo Maria Morosi) nista več za skupno življenje. Milt bi se hotel ločiti, toda Ellen mu razpo-roke ne da. Na brooklinskem mostu, na katerem se vsa zgodba dogaja, sreča Milt po naključju svojega šolskega prijatelja Marrgja Berlina (Corrado Pani) v trenutku, ko se ves nesrečen pripravlja na skok z mostu v vodo. Milt mu samomorilsko dejanje prepreči in začenja se medsebojna izpoved. Harrp je obremenjen s celo vrsto telesnih in moralno • psiholoških hib, brez vere in zaupanja vase, v življenje. Milt nekaj časa hlini svojo življenjsko uspešnost, obenem pa ga spreleti preblisk, kako bi Harrgja pripravil, da bi se zaljubil v njegovo ženo in ženo pripravil, da bi se zaljubila v Har-ryja z edinim namenom, da bi žena pristala na razporoko z njim.
Manever se mu posreči, toda razplet zgodbe v drugem dejanju se
zaobrne za 180 stopinj. Milt s svojo novo partnerico ni zadovoljen, zakonska zveza med Harryjem in Ellen pa tudi ne funkcionira. Izkaže se, da sta pravzaprav Milt in Ellen še vedno zaljubljen par, toda zdaj je naenkrat odveč Harry. Dvakrat se ga skušata znebiti tako, da bi ga vrgla čez most, toda obakrat se zgodi, da po nesreči pade čez most Milt, a se obakrat reši. Končno skoči čez most tudi Harry, ko spozna nastali položaj, toda reši se tudi on, skratka situacija se povrne na izhodiščno točko: Milt in Ellen c i spet skupaj, Garry pa sam kot prej s svojim »tikom* in hipohon-drijo.
Mojster prizorišča je vsekakor r rrado Pani, ki podaja svojega Harrgja z imenitno masko in karakterizacijo tipa, ki je malce čez plot pa ne preveč, ki bi se rad o-besil na kakšno rešilno bilko, čeprav sc. i ne verjame, da ' to še mogoče, Njegov Harry je skratka tip, ki se mu, takemu, kakršen je, moraš smejati, pa čeprav ni v njem razen njegove podobe pravzaprav nič smešnega. Ob Paniju sta tudi Antonella Steni in Ugo Maria Morosi ubrana na sorodno struno, vendar za r.ekaj tonov nižje. Skratka dve uri zabave z nekaj prijetne glasbe, dvema songoma in predvsem brez '■'ubokega psihološko intelektualističnega mrcvarjenja. Gledalcev na premieri v Rossettiju ni bilo mnogo, toda deležni so bili prijetne predstave. (j.k.)
Obvestilo vrtnaricam
Vzgojiteljice in asistentke z diplomo v državnih otroških vrtcih z i-menovanjem za nedoločen čas v šolskem letu 1976-77 oziroma 1977-78, o-ziroma stalne asistentke z diplomo v službi ob vstopu v veljavo zakona št. 463 morajo do 7. decembra vložiti prošnjo za poseben usposobljenosti tečaj, ki ga organizira tržaško šolsko skrbništvo. Faksimile za prošnjo v slovenščini imajo na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8. v petek, 1. decembra 1978 od 15. do 18. ure.
Tečaj za osebje v zavodih za slepce
Ravnatelj tržaškega zavoda za slepce Rittmeyer sporoča, da so podaljšali do 9. decembra rok za vlaganje prošenj za pripustitev k sprejemnemu izpitu za dveletni tečaj specializacije vodilnega osebja v zavodih za slepce. Zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije v zavodu samem. Sprejemni izpiti bodo 13. decembra in 16. decembra bodo znani rezultati.
Pouk se bo začel 18. decembra.
stani.šča je dežela igrala pomembno vlogo tako na političnem področju. kot na področju finančnih naložb. Tudi za povezave tržaškega pristanišča z zaledjem je dežela nakazala 10 milijard lir iz lastnih sredstev in tako prispevala k popolnemu kritju stroškov za gradnjo hitrih cest, ki naj bi znašali približno 66 milijard lir.
V svojem sporočilu, ki ga je objavilo sinoči, izraža tržaško tajništvo KD svoje zadovoljstvo ob podpisu konvencije med deželo in občino za gradnjo hitrih cest. S sredstvi, ki jih je država dala na razpolago za izvajanje določil osimskih sporazumov, lahko pride v kratkem čisu do uresničitve super ceste, ki bo povezovala sedmi pomol s Pa-dričami. Sedaj si mora tržaška občina prizadevati, da zadosti vsem birokratskim zahtevam, ki so potrebne za začetek gradnje. Pri tem pa izraža KD zaskrbljenost zaradi pičle pozornosti, ki jo tržaška občinska uprava posveča temu vprašanju.
Javni sestanek o avtobusnih zvezah v dolinski občini
Občina Dolina sporoča, da bosta na osnovi odredbe Konzorcija za prometni predel tržaške in goriške pokrajine (IV. bacino di traffico) ukinjeni s 1. decembrom tega leta avtobusni progi št. 40 (Trst - Dolina - Prebeneg - Mačkolje) in št. 41 (Trst - Ricmanje) konzorcialnega prevoznega podjetja ACT.
Omenjeni progi bo ponovno upravljalo zasebno podjetje SAP. Ob tej spremembi bodo odpadle ugodnosti, ki jih imajo imetniki abonmajev za celotno omrežje ACT. Ukinjeno bo tudi izdajanje abonmajev na občini po znižani ceni za upokojence in druge kategorije prebivalstva.
Občinska uprava vabi vse občane na javni sestanek v nedeljo, 3. decembra ob 11. uri v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu, kjer bor.-.o razpravljali o trenutnem stanju javnih prevozov.
Danes zadnji dan 1. salona ženske
V prostorih tržaškega razstavišča na Montebellu se danes zvečer zaključi 1. salon ženske, ki je že zaradi same novosti v včerajšnjem dnevu privabil precejšnje število o-biskovalk. Najbolj znani frizerji P irlanije - Julijskg krajine so pokazali svoje spretnosti v raznih pričeskah, tržaško združenje obrtnikov pa je predstavilo kakih 30 različnih večernih oblek, krznenih in usnjenih plaščev ter drugih ženskih potreb
DIJAŠKA PROSLAVA OB 35-LETNICI SFRJ
Človek in kultura v besedah Bena Zupančiča tržaškim dijakom
Človek kot družbeno in kulturno bptje, odprto za vse, kar naj ustvari sam kot posameznik, kot skupnost, kot narod
Dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem so se včeraj zbrali v Kulturnem domu, da bi tudi sami proslavili 35-letnico ustanovitve Socialistične federativne republike Jugoslavije. Koordinacijski odbor dijakov višjih srednjih šol je dal pobudo za včerajšnje srečanje, na katerem je spregovoril pisatelj in družbenopolitični delavec Beno Zupančič. Dijakom je Zupančič obrazložil nastanek in razvoj socialistične Jugoslavije, spregovoril je o novem človeku in novi kulturi.
Ustanovitev republike, je dejal Beno Zupančič, je pomenila začetek novega zgodovinskega obdobja, pomenila je samoupravljanje, ki je v zametkih bilo že prisotno v narodnoosvobodilnem boju, pomenila je neuvrščenost kot temelj mednarodne politike. Vse obdobje od takrat do danes, je nadaljeval Zupančič, pa lahko označimo kot prizadevanje, da spremenimo republiko • državo v republiko - dela in delavski razred je poklican, da se loti preobrazbe družbe, da prenovi njeno kulturno podobo, torej da preraste tradicionalno delitev dela na glavo in roke.
Beno Zupančič se je še zaustavil ob novem človeku, takem človeku, ki mora preraščati vse svoje okvire in meje, vštevši državne. Ob tem je poudaril vlogo narodnih manjšin na tej in na oni strani meje, kot vlogo mostu med narodi in državami.
Torej oris rdeče niti nenehnega o-svobajanja, kot jo je sam Beno Zupančič imenoval, osvobajanja, ki je veljavno za vsakega človeka, kjer koli že dela in živi, za živega človeka, ki si ne more kaj, da bi ne širil meje svoje človeške in narodne prostosti, ne da bi ju komu jemal in omejeval.
Naj omenimo še, da se je vabilu na predavanje odzvalo res veliko dijakov, ki so z zanimanjem sledili besedam Bena Zupančiča. Cenjenega gosta je v imenu dijakov pozdravila Romana Gulič, ki je tudi poudarila pomen takih srečanj, ki odpirajo nova spoznanja v novejšo zgodovino matične države. Predavanju so prisostvovali profesorji in ravnatelji vseh višjih srednjih šol, pisatelja Bena Zupančiča pa sta sprejela tudi predsednik SKGZ Boris Race in tajnik Duško Udovič.
• Celovečerni koncert godalnega a-meriškega kvarteta »Soni Vemorum*, bo nocoj ob 18,30-v bazihki sv. Silvestra. Kvartet »Soni Ventorum* nastopa predvsem v.Ameriki* sestavljajo pa ga glasbeniki, ki so svetovno znani kot solisti in izvajalci komorne in simfonične glasbe. Nocoj se bodo predstavili s programom, ki zajema
y.. ........ ..... ...........................
Predavatelja B. Zupančiča je v imenu dijakov pozdravila R.
mimio NOČ V PRISTANIŠČU
Požar v «Sachetti» poškodoval več čolnov
Silovita burja pripomogla, da so se plameni hitro razširili - Večmilijonska škoda
nov lir škode, nadalje čolni ^ ginia* Mattea Giuffreja iz Ul. Fd"? ca 24, «Brunetta» Marcella Benefl ti j a iz Ul. Palladio 1, »S. Giorgm £ Ferruccia Pitacca iz Ul. Concor® 13 ter Egidia Palcija iz Istrske ^ ce 8 ter »Corallo* Claudia Mar®, sana iz Ul. Flavia 74. Celotna s* da znaša v<_č desetin milijonov n**
,________________0_. _________ r______ skladbe Rossinija, Telemanna. Ger-
šlin. Salon bo odprt še danes od 15.1 sterja, Gabaya, Strawinskega in Jo-do 21. ure. Vstopnica stane 500 lir. | plina.
Silovit požar je preteklo noč uničil ah poškodoval več čolnov, ki so bili zasidrani v »Sachetti*. Vzroki požara še niso znani in preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je bil namerno podtaknjen. Toda podtaknjen ali ne, levji delež pri uničevalnem razsajanju plamenov je vsekakor imela burja, ki je, kot znano, pihala preteklo noč s sunki nad sto km na uro, tako da so imeli tudi gasilci zelo težko delo.
Pripetilo se je okrog ene ure ponoči .Tedaj je namreč nekdo telefoniral na kvesturo, da gori neki manjši čoln v Sachetti. Ko so agenti prispeli na kraj, so se bili plameni že razširili tudi na sosednje večje čolne. Nemudoma so poklicali gasilce, ki so pod poveljstvom podčastnika Fabrisa prispeli kar s štirimi brizgalnimi vozili. Skupno so siloviti plameni zajeli kar deset motornih čolnov in jadrnic, od katerih je bila vsaj polovica popolnoma ali delno uničena. Nekaj čolnov se je tudi potopilo in so jih šele pozno popoldne potegnili iz vode.
Med najbolj poškodovanimi so motoma čolna «Murena*, last Vincen-za Battinellija iz Ul. Cherubini 5, in »Esperide*, last Antonia De Marca iz Ul. I. della Croce 6, ki sta utrpela vsak okrog petnajst milijo-
NiiiMiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiMimfiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimul
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Zavzeta razprava o dokumenta za urbanistično ureditev občine
Politične sile podprle njegovo vsebino - Občina bo prispevala milijon lir za spomenik Igu Grudnu
Torkova seja občinskega sveta bi se bila morala nadaljevati, ker se je prejšnja končala pri razpravi o splošni problematiki turizma in urbanega planiranja v občini. Kljub temu so se svetovalci zadržali pri točki (na predlog ŠSk), v kateri je svet razpravljal o irispevku za spomenik Igu Grudnu. Ir"lasovan je bil prispevek v višini enega milijona lir, to je vsote, ki jo je uprava kljub vsem težavam le utegnila zbrati, čeprav po mnenju diskutantov (SSk in PSI) ta vsota ni pretirano visoka in je zatorej bila odločitev uprave, da prepusti pobudo v akciji (ter v nj?j sodeluje) prosvetnemu društvu, povsem pravilna. Dokument o urbanistični in turistični situaciji v občini je bil nato glavno, o čemer so svetovalci razpravljali.
Ugotoviti je bilo, da je bila reakcija na vsebino dok iraen*! med našo javnostjo takojšnja in v glavnem ohrabrujoča, sai je uprava dobila nič koliko pripomb raznih podjetij, inštitucij in organizacij. Tudi slovenske politično-gospodarske in kulturne ustanove ter organizacije so dokument v glavnem ugodno ocenile ob znanih zahtevah po ohranitvi etničnega razmerja v občini, po aktivnem sodelovanju slovenske narodnostne skupnosti !a pa konkretizaciji perspektive'r "'ga življa v kontekstu takega planiranja. Vse pripombe bodo tako priložene k dokumentu, ki je bil z majhnimi popravki v celoti sprejet in tako postal
1. SEJEM vse za ZENSKO
24./30. novembra 1978 TRŽAŠKI VELESEJEM Tr9 De oospen 1
Urnik: petek, sobota in nedelja 9.-12.30/15.-21. od ponedeljka do četrtka 15.-21.
VSTOPNINA: 500.— LIR
noobhodno potrebna p-cdloga za izdelavo podrobnih analiz in predlogov.
Stranke so dokunrnt soglasno o-dobrile, nekatere sicer z rezervo. PSI je izrazila zadovoljstvo nad resnostjo dokumenta, s katerim pride pred našo javnost ena najtežjih nalog: preprečevati nevarnost naseljevanja. KD je dok-.ner.ti. očitala ge-neričnost dej:;* ’o, da so bili sestavljavci le iz treh političnih skupin. Mnenje SSk se v glavne!., ujema z oceno, ki jo .. o dokumentu dala SKGZ, oslanja pa se tudi na vsebino že maja predložen resolucije, ki govori o ohranjevanju in melioraciji kraških naselij, kmetijstva, tradicionalne obrti, povezavi obala - Kras, prostih plažah, obširnih površinah, namenjenih rekreaciji, navtičnemu turizmu, skratka, o dejavnostih, ki bi naš živelj ščitile pred nevarnostjo naseljevanja. Četudi zagotovila, da ne bo gradnje stanovanj, nevarnost naseljevanja slej ko prej obstaja. KPI je poudaril , da je nekaj tehtnih razlogov, zaradi katerih je uprava zadrževala realizacijo programa za gradnjo v Sesljanskem zalivu. Med temi vzroki so bojazen pred ogromno maso armiranega betona, ki bi zalil obalo, nerešen položaj kraških naselij, revizija (redukcija) naselitvenih kapacitet in planiranje cenejše ljudske stanovanjske gradnje. KPI poudarja, da je dokument le skupek smernic, katerih sestavine bo treba natančneje proučiti.
Svetovalci so se r ato izrekli o majski resoluciji SSk, ki zahteva nekatere radikalne spremembe v splošnem regulacijskem načrtu. Kljub zahtevi KD, PSDI in MSI (vse te tri stranke so se glasovanja o resoluciji vzdržale), češ da bi bilo treba resolucijo umakniti, ker naj bi bila njena vsebina že zajeta v samem dokumentu, SSk resolucije ni umaknila, saj v nekaterih bistvenih vprašanjih detajlira prav generičnost sa mega dokumenta. Ostale stranke so glasovale za resolucijo. Svetovalci so s sprejetjem dokumenta napo sled spravili ad akta glasovanje o gradnji pomolov, nasipov in plaž v Sesljanskem zalivu.
I. Pertot
V	Podlonjerju
1. grafična razstava
V	Ljudskem domu v Podlonjerju bodo v soboto ob 18. uri odprli 1. deželno grafično razstavo. Zamisel so sprožili umetniki sami, ker so hoteli svojo umetnost posredovati tudi preprostemu človeku, ki ponavadi ne obiskuje mestnih galerij. Res je, da je pri nas likovna umetnost priljubljena, toda res .je tudi, da je marsikomu še popolnoma tuja, posebno zato. ker so na podeželju razstave prava redkost. Prav zato so se Podlonjerci odločili, da odprejo razstavo, na kateri bodo svoje izdelke razstavljali številni umetniki, predstavniki najrazličnejših šol. Prisotni bodo: Altieri (Kopriva), Cassetti (Trst), Cej (Trst), Celiberti (Videm), Černigoj (Trst), Cesar (Trst), Ceschia (Videm), Co-16 (Čedad), De Cilia (Videm). Do-gliac (Krmin), Dugo (Gorica), E-reditš (Trst), Gandrus (Trst), Gian-nelli (Pordenon), Guarrino (Trst), Kravos (Trst), Mitri (Trst), Moc-chiutti (Mossa), Navarra (Trst), Onesti (Pordenon), Palčič (Trst), Palli (Gradišče ob Soči), Pepeu (Trst), Perizzi (Trst), Subin (Pordenon). Sormani (Trst), Spacal (Trst), Valvassori (Gorica).
Najavljeni seji rajonskih svetov
Prihodnji torek, 5. decembra, sestaneta dva mestna rajonska s ta. Na sedežu v Ulici Mauron« št. 2 bo ob 20. uri začel zasedaj1^ rajonski svet za Kjadin in ^oC°uu. obsežnim dnevnim redom, ki vse je, poleg sporočil predsednika, r^e prav . o ponovni uvedbi inie*5cl)!he službe, o vprašanjih mestne cist in imenovanje predstavnika^ v ot£ g sko davčno,.komisijo. Poročali ^ tudi odgovorni za šolsko, urbani*®^ no in komisijo za skrbstvo cialno varnost.
Istega dne se sestane ob 20.30 Ulici Battisti št. 14 rajonski a za Novo mesto - Novo mitnico, bo razpravljal o gradbenem dovoli nju za zgradbo v Ulici Scorco št. 10 in bo izvolil svojega predsta nika v davčni svet.
Nov napad na duhovnika Maria Vatto
Duhovnika Maria Vatto, ki )e' žaški javnosti znan zlasti zarfe. vztrajnega dela med mladimi P y stopniki in emarginiranci in J® „ ta namen ustanovil ter vodi P°sLsti center za pomoč tem ljudem, zl . uživalcem mamil, je bil včeraj sPfa žrtev napada. V jutranjih urah ga namreč na domu v Ul. padla dva neznanca, toda duhoVI.. je takoj reagiral ter pognal nap" dalca v beg. Pri tem si je pahnil desno zapestje in se je. ■$. ral zato zateči po pomoč v bom* nico, kjer so ga le obvezali.
To je že drugi napad na Vatto v tem letu. Prvič so f!a padli ter ga tudi hudo pretepli t*1^ neznanci 26. januarja letos.
Namesto cvetja na grob ir£in jo Bevilacque daruje Tončka ščuk* tisoč lir za Dijaško matico. .
Ob 17. obletnici smrti drage®8 jj ta Franca Birse daruje družin* tisoč lir za Dijaško matico.
Upr**’’*
trt**'
M
Rektor, Akademski senat, ravnatelj ter ostalo osebje univerze, sporočajo žalostno ve**.
Je nmrl
prof. Mario Tessarott0
dolgoletni visoko cenjeni prof***® uporabno mehaniko na Inženir***®*
Za vedno nas je zapustila naša draga teta
PAVLA BIRSA vd. DANIELI
Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnic« glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo nečakinja Sonj« S družino ter drugi sorodniki
Kontovel, 30. novembra 1978
NA OSNOVNI ŠOLI V ROJANU
bo v nedeljo, 3. decembra 1978, ob 16. uri SLOVESNOST OB POIMENOVANJU ŠOLE PO
BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Pripravljalni odbor
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Rojanu to bazoviških junakih
«	vabi
bivše učitelje in učence, katerim J!1 mogel dostaviti vabila, da se “beležijo proslave, ki bo na os-“ovnj šoli v Rojanu v nedeljo, s' decembra 1978, ob 16. uri.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978	79
CARLO GOLDONI
« N E R G A Č »
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
^Mes, 30. novembra ob 20.30 ABONMA RED e mladinski J četrtek
' soboto, 2. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga so-?°ta po premieri
’ nedeljo, 3. decembra, ob 16-00
ABONMA RED G — druga nedela Po premieri
PD E. PREŠEREN - BOUUNEC in
SPD TABOR • OPČINE
rabita v soboto, 2. decembra, °b 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiero B.
Brechta
PUŠKE
GOSPE CARRAR
v režiji in priredbi D. Gorup, scena A. Kralj, glasba M. Beli-"č. tehnično vodstvo V. Sosič in L Simonič.
Kino
Kulturni krožek zavarovalnice RAS in Stalno gledališče Rosset-ti organizirata danes ob i8. uri v sejni dvorani sedeža na Trgu republike štev. 1 prvo srečanje, ki bo tokrat posvečeno pisatelju Jamesu Joycu. O pisatelju bo govoril Stelio Crise. Iz Joyceve-ga dela «Esuli», ki ga bodo v februarju predvajali v Avditoriju, bosta Mila Vannucci in Mas-simo De Francovich prebrala nekaj odlomkov. Vstop je prost.
Občina Dolina vabi občane v nedeljo, 3. decembra, ob IX. uri v gledališče »France Prešeren* v Boljuncu na
JAVNI SESTANEK O AVTOBUSNIH PROGAH 40 IN 41
v zvezi z napovedanim prehodom teh linij od konzorcija ACT na zasebno podjetje SAP.
Gledališča
f* CappeRa Underground 18.00 - 20.00 -‘2.00	«Batte il	tamburo	lentamen-
Režija John Hancock. Igra Ro-.®»t De Niro.
nst<m 16.30 - 19.00 - 22.00 «Una mo-*Be». j0hn Cassavetes, Peter Falk, a,,	Rowlands. Barvni	film.
** 16.30 «Battaghe nella Galassia*. Richard Hatch, Dirk Benedikt. Lor-Greene. Barvni film. ni 16.00-22.15	»Addio,	ultimo	uo-
"°*. Barvni film. Prepovedan mla-vdl" pod 18. letom.
“sionale 16.00 «A proposito di omi-rCldi». Barvni film.
^dtacielo 16.00 — 22.15 «Corleone».
I ioliano Gemma, Claudia Cardina-e- Orazio Orlando, Michele Placi-(,do- Barvni film.
n'ce	16.00 «11	vizietto*.	Ugo	To-
jSbazzi, Michel Serrault.
■jpelsior 16.00 «Pretty Baby». Barvni Brn Louisa Malleja. Keith Carradi-®. Susan Sarandon, Brooke Shields. rePovedan mladini pod 18. letom. JJu°n 15,30 «Fantasia». Barvni Walt o^snevev film.
ijbdlo 16.00 «La minaccia*. Yves Pii .?ntand- Barvni film. l0l>rainmatico 15.30-22.00 «Come ca-ki® in calore*. Prepovedan pod 18. Mij01*1' Barvni film.
5"erno 16.30 «11 conto č chiuso*. j®rlos Monzon, L Merenda. Pre-Povedan mladini pod 18. letom. *rora 16.30 »Confessioni proibite di "1® monaca adolescente*. S. He-"ingway. Prepovedan mladini pod r letom. Barvni film.
,w‘ol 15.30-21.30 «Elliot. il drago
V|nVisibile»-
‘"rio Veneto 16.30 »Napoli špara*. ”erV Silva. Prepovedan mladini pod tj . letom.
16 00 «Ringo il cavaliere soli-tario» peter Martell. Barvni we-
Vst«to.
°‘*a (Milje) Zaprto.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 Corrado Pani, Anto-nella Steni in Ugo Maria Morosi predstavijo Schisgalovo «Ancora una volta amore mio*. Abonenti 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 5. decembra izven abonmaja Compagnia della Loggetta, Centro Teatrale Bresciano predstavlja Piran-dellovo «La vita che ti diedi» z Va-lerio Moriconi. Abonenti 30 in 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 red «premierski» gledališka skupina Vannucci - De Francovich predstavlja «11 matrimonio secondo Svevo*. V abonmaju: kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije za ponovitve do 8. decembra. Rezervacija je obvezna tudi za abonente reda «stalni».
VERDI
Danes, 30. t.m„ ob 20. uri izredna ponovitev «Tosce» izven abonmaja.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 30. novembra ANDREJ
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.00 — Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 16.59 Jutri, PETEK, 1. decembra MARIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,5 stopinje, najnižja 3,7, ob 13. uri 5,5 stopinje, zračni tlak 999,9 mb narašča, vlaga 44-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, veter 42 km na u-ro severozahodnik s sunki 85 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje. •»»<> ■■■<--•
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. novembra se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
RODILI SO SE: Caterina Pieri, Guendalina Ussai, Alessandro Pero-sa, Damiano Tommasi, Massdmilia-no Krizsan, Boštjan Starc.
UMRLI SO: 81-letna Vittoria Co-lomban vd. Vascotto, 79-letni Gio-vanni Vrečar, 93-letna Giovanna Bon vd. Viviani, 79-letna Francesca Rener vd. Casaglia, 66-letni Fran-cesco Cuccaro, 74-letni Giovanni Nelzi, 80-letna Stefania Giraidi por. Giusto, 59-letni Stellio Bedalov, 83-letna Maria Zorzenon, 65-letni Renato Allegretto, 69-letna Valentina Pupis, 73-letna Giovanna Koren por. Czar, 76-letni Mario Tessarotto, 87 letna Maria Dabinovich vd. de Re ya, 15-letna Rossella Usseglio To maset, 75-letni Salvatore Bucca, 72 letni Mariano Giraidi. 58-ietni Mar-cello Crismani. 92-letna Igea Štolfa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20.30)
Trg Cavana 1: Largo Osoppo 1; Trg Giotti (sv. Frančiška) 1: Ul. Zo rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.	,
OBVESTILO
V ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30_ bo v dvorani IGO GRUDEN v Nabrežini sestanek z vsemi člani, klienti in tistimi, ki se zanimajo za Nabrežinsko posojilnico in hranilnico.
Odvetnika Vinciguerra in Može, člana tržaške odvetniške zbornice. branilca g. Grudna, bosta na razpolago prisotnim, da bi nudila potrebne informacije in obrazložila znane dogodke v -zvezi s posojilnico.
Vstop y dvorano, ki jo vljudno -daje na razpolago PD «Igo Gruden*, je prost.
• V nedeljo, 3. decembra, bo imelo združenje ARCI pokrajinski občni zbor. Osnovna tema občnega zbora, okrog katere bo tudi potekala debata. je načrtovanje kulturne, prosvetne in športne dejavnosti v tržaški pokrajini. Občni zbor bo v prostorih Doma pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 1.
Razna obvestila
Združenje slovenskih medicincev vabi svoje člane na sestanek, ki bo jutri, 1. decembra, ob 20. uri v Dijaškem domu. Razpravljal bomo o bodočem delovanju.
SPD Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo v soboto, 2., v ponedeljek, 4., v torek, 5. decembra, od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 3. decembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Za Miklavža je slovenska knjiga najlepši dar.
PD Rdeča zveza - Salež, vabi v prostore občinske ambulante v Saležu na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v soboto, 2. decembra, v ponedeljek, 4 . in v torek, 5. decembra od 14. do 18. ure ter v nedeljo, 3. decembra, od 10. do 14. ure.
PD Kraški dom - Repentabor, vabi na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč v staro šolo na Colu, ki bo v petek, L decembra, v soboto, 2., v ponedeljek, 4., in v torek, 5. decembra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 3. decembra, od 10.30 do 13. ure. Lep dar za Miklavža je dobra knjiga.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora v petek, 1. decembra, ob 15. uri s sledečim dnevnim redom: 1. tečaj za vzgojiteljice in asistentke: 2. priprava na občni zbor; 3. razno.
Izleti
SPDT obvešča, da bo odhod avtobusov za smučarski tečaj v Rava-scletto v nedeljo zjutraj ob 6. uri izpred sodnije (Foro Ulpiano).
Mali oglasi
PRODAM fotoaparat vrste minolta SR T 101 s serijo objektivov (f 35 mm; f = 58 mm; f = 300 mm). Za ceno in druge informacije o-bmiti se na upravo PD v Gorici (tel. 833-82) ali na telefonsko številko 31-422.
PRODAM teren parcelo 1100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja. Prodam tudi dva soda belega vina — 6 hi oz. 3 hi.
TRŽAŠKO podjetje EXPORT - IM-PORT išče uradnico/ka vestno/ega, marljivo/ega po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »marljiva*.
IŠČEM harmoniko Scandalli Super VI Telefon 229121.
KUPIM HIŠO z vrtom ali brez ali zazidljiv teren ali zemljišče za obdelavo. Telefon 228390.
ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vneh ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar. filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro) tel. 68-152.
V TRSTU - ULICA DIAZ 6
trgovina green vogue
Prodaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in ieans najboljših znamk
PO TOVARNIŠKIH CENAH
neposredno potrošniku
neka| —Imerov
oddelek za mlade
^o|lce unlsex	6.900
^ra|ce : lorucci	9.900
Jope Barracuda	9.900
Jeans c ln"l platno	,2.c:a
Jeans Tao	' 7.900
Jeans Riciard	14.900
Jeans 1 vir In	
Superlfle	16.900
žametni |ecns —	
čisti bombaž	12.900
Hlače «pences»	14.900
Podloženi vetrni |oplč	21.000
Podloženo nla’. ana	
log 1	?«900
Usnjena |opa	39.000
žametne jopo 4	
Podloženo	49.900
OBIŠČITE NAS!	
MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK
Moške volnene nogavice
Modna ženska krila Moške sraice
750
6.900
7.900
Volnene rletene lope 8.900 Moške volnene hlače iz.sou Modne ženske obleke 14.900 Modni ženski
kompleti	,	18-“00
Moške sukr.;-) Iz cic volne
Moški in ženski volneni plašči Moška obleka In člste,onnn volne	39UUU
Originalni krzneni p 'aš6i
In drugi artikli
19.900
29.900
89.000
Ob ponedeljkih zaprto Iščemo osebje z znanjem slovenščine
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Settembre 16 — TRST
SEJEM JE VČERAJ ODPRL DR. SCARANO OD TRGOVINSKE ZBORNICE
Kmetijski stroji več razstavljeni na sejmu
kot 400 tovarn kmetijske opreme
Predsednik zveze goriških trgovcev Barnaba poudaril važnost, ki jo ima trgovina s kmetijskimi stroji v goriškem gospodarstvu - Sejem bo odprt do ponedeljka - Na vinski razstavi je 166 primerkov kvalitetnih vin
RAZSTAVA V «PRO LOCO»
ATTILIO CARBONE DOŽIVLJA DANAŠNJOST
V prisotnosti gospodarskih operaterjev in predstavnikov tukajšnjih ter jugoslovanskih oblasti so včeraj dopoldne odprli 3. sejem kmetijske mehanizacije na razstavišču Espomego v Gorici. Na tem sejmu razstavlja letos 53 tukajšnjih in zunanjih razstavljavcev kmetijske stroje nad 400 evropkih in izvenevrop-skih tovarn. Stroji so razstavljeni na 6.000 kvadratnih metrih prostora. Kot je v svojem pozdravnem govoru poudaril predsednik goriške zveze trgovcev Gilberto Barnaba, se je ta sejem zelo razširil in od 17 razstavljavcev na prvem sejmu pred tremi leti smo prišli na letošnjih 53. Sejem je pravzaprav nadaljevanje tradicionalnih razstav kmetijskih strojev in opreme na Andrejevih sejmih, je še poudaril Barnaba.
Pred njim je govoril zastopnik goriške trgovinske zbornice dr. Scara-no, ki je poudaril zlasti voljo goriških trgovcev, da doprinesejo k boljšim odnosom med Jugoslavijo in I-talijo. Spregovoril je tudi goriški župan Pasquale De Simone, ki je dejal, da je tudi ta sejem, kot druge podobne prireditve, znak optimizma v gospodarskem življenju in optimizma v mednarodnih odnosih.
Na otvoritveni svečanosti so med drugim bili prisotni generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, konzul Benulič, predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj, predsednik Dežšfnega slovenskega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina, avstrijski trgovinski svetnik dr. Strasser. zastopniki videmskega sejma, zastopniki tukajšnje občine, dežele, pokrajine itd.
Sejem bo odprt od 9. do 21. ure vsak dan do vključno ponedeljka 4. decembra. Stroji so razstavljeni v dveh paviljonih in na obširnem dvorišču.
V tretjem paviljonu pa je odprt bife’ s toplimi malicami. Poleg tega pa je tu prirejena razstava belih vin «Bianco e bianco*. Deželna eno-teka «La serenissima* iz Gradišča razstavlja tu 160 različnih vrst čin. Te prodajajo samo v steklenicah. Istočasno je tu tudi pokušnja vin. vendarle samo belih. Gre za ista vina, ki so razstavljena v Enoteki. Razstavljena so tudi vina iz Piemonta.
Attilio Carbone je doma iz Neaplja. Diplomiral je na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost na oddelku za dekoracijo. Živi pa in dela že dolgo let v Gorici, tako da je postal že v pravem pomenu besede tukajšnji domačin.
Od l. 1965, ko se je prvič predstavil s samostojno razstavo v tej isti galeriji pa do danes, je njegova ustvarjalna pot posejana z različnim eksperimentiranjem. O-snovno gibalo pri tem pa je predvsem podoživljanje današnjosti: posebno pozoren in zavzet za probleme današnjega človeka se je doslej najprej pomudil pri konte-staciji (l. 1968), zatem pri «ljudo-žerskh mehanizaciji, nekaj let sem pa je v ospredju ekološko vprašanje. Pričujoča razstava je posvečena samo tej tematiki. Motive za to tematiko išče slikar v prostoru, kjer je doraščal. Tako nam je razobesil lepo število krajinskih izrezov italijanskega juga. Ekološki problem je nakažal s tem, da je poudaril dosedanje ravnotežje med človekom in naravo. Človek je v preteklosti s svojim preudarnim arhitektonskim prispevkom ustvaril prijazen dialog z naravo, sedaj pa grozi, da bo z vdorom grabežljive gradbene špekulacije to ravnotežje uničeno. Na tej osnovi je slikar sintetiziral svoj Jug: kopno se je z baročnimi arhitektonskimi odlomki poenostavilo v čisto beli-
Obilo kmetijskih strojev na letošnjem sejmu	no, medtem ko se morje ponaša
«iiiiiiiiiiiiiiiHMi>nmiiuii|>|(llllllllll,llllll,,inill,iliim,,l>ll,l,ll,lln,nilln,lll,,MII,(l,lllll'IIIIIimll>lllillIluinlllll>uliill>i>l>>,>llllill>,>ll,>>llill>>il>i>t>>lll>>,1>lli>b
s svojo «naravno» temno modro globino.
Seveda prevladuje tu čustvena komponenta in osnovno vprašanje se je tu prelilo v spev morju in soncu. Slikar gradi svoje kompozicije s hitrimi in širokimi, skoro neugnanimi zamahi, a je vendarle s svoji bistvenosti učinkovit. Vidno se navezuje na italijansko slikarsko tradicijo, kakršna se je bila utrdila predvsem na Jugu (in ki nas spominja tudi na <tmacchia-iole»).
Na nekaterih, posebno manjših izrezih, je opaziti večjo voljo do poenostavi jenosti in sinteze:	tu
zgleda, da se je bistveno vprašanje, ki si ga slikar postavlja, bolje izčistilo in v slikarskem pogledu uresničilo. Zato je pričakovati, da bo Carbone to tematiko še razvijal in poglabljal. Vsekakor pa gre njegovi pristnosti vse priznanje.
m. r.
OB SPLOŠNI STAVKI NA GORIŠKEM
Napovedujejo štiristranski sestanek o sporu v obratu Manifattura Goriziana
Po tej napovedi bi se dalo sklepati, da so se stališča strank zbližala - Danes sprevod in zborovanje v Sovodnjah
Reševanje spora v Manifatturi Goriziana beleži za danes dva dogodka: splošno stavko ter napovedano srečanje med strankami v sporu. Nimamo nikakršnih otipljivih dokazov, da bi lahko napovedali kakršen koli razplet spora okoli o-brambe delovnih mest, vendar se nam vse vidi, da se stališča v nekem smislu približujejo in da bi se utegnili pojaviti elementi, na katerih bi bilo mogoče pričeti pogajanja.
Kakor smo že napovedali, bo danes po sklepu enotne sindikalne fe-dgKcije CGIL. CISL,, UIL dvourna stavka v goriški coni in enourna stavka v ostalih predelih goriške ppkrajine, - Nekaj po 10. uri gg bo pred županstvom v Sovodnjah u-stvaril sprevod delavcev goriških o-bratov ter občanov, ki se mu bodo pridružili. Udeleženci se bodo nato po glavni sovodenjski cesti odpravili pred Manifatturo Goriziano, kjer bo zborovanje, na katerem bodo o razvoju položaja spregovorili sindikalisti.
Po vesteh, ki prihajajo iz sindikalnih virov, naj bi se danes ob 20. uri v deželni palači v Gorici sestali predstavniki v sporu udeleženih strank, da bi primerjali medsebojna stališča. Navzoči naj bi bili gospodar Costa, zveza industrij-cev, sindikalna federacija in de-žela.
Kakor se govori v dobro obveščenih krogih, gospodar ni pripravljen pristati na vpis delavcev v dopolnilno blagajno. Po drugi strani pa
naj bi si industrijska zveza prizadevala poiskati zaposlitev v goriških obratih vsaj za en del izmed 64 oziroma 70 odpuščenih delavcev. Navajamo obe številki, ker se obe pojavljata v razgovorih in nihče točno ne ve, katera je prava. Napoved drevišnjega sestanka, ki nima uradnega značaja, po naši oceni dokazuje, da sta se strani toliko zbliža" da je taa mogoč. Če napredka ne bi bilo, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, ki je posrednik v sporu, sestanka ne bi sklical.
noosvobodilni borbi in so danes pre-nešeni v socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji.
Proslavo je odprl član Mladinske ga centra Boris Peric, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen tega praznika za vse jugoslovanske narode ter tudi za našo narodnostno skupnost v Italiji. Na proslavi so so delovali tudi mladinci iz Nove Gori ce, člani taamkajšnje Zveze socialistične mladine. Podrobneje o sinoč nji proslavi bomo poročali v jutrišnji številki.
Naj ob zaključku omenimo, da je proslavo 29. novembra . pripravila vččraj popoldne tudi d6mska skupnost gojence v-Dijaškega doma Simon
Danes seja ®"
p«traji*s^»^-*fg^^g4.^S„g
skupnosti David Klanjšček. Sledil je
ZAČETEK V NEDELJO, 3. DECEMBRA
NA NEVEJSKEM SEDLU SMUČARSKI TEČAJ SPD
Na letošnji tečaj se je vpisalo rekordno šlevilo ljudi
tBfi®
BANCA Dl CREDITO Dl THIESTE T R 2 A š K A KREDITNA BANKA
S. P. A.
THS T - UUCA F. FIL^I 1Q -	61-440
TEČAJI VALU! V	MILANU
DNE 29. 11.	1978
Ameriški dolar	848.—
Funt šterling	1655.—
švicarski frank	480.—
Francoski frank	192,50
Belgijski frank	27,-
Nemška marka	440,—
Avstrijski šiling	60,-
Kanadski dolar	700,-
Holandski fiorint	400,-
Danska krona	154,—
Švedska krona	159—
Norveška krona	18.50
Drahma	18,50
Mali dinar	38—
Veliki dinar	38,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Goriški smučarski začetniki in drugi ljubitelji smučanja so srečni, ker je pred nekaj dnevi končno v gorah zapadel sneg in zato bodo šli že v nedeljo, 3. decembra, na Nevejsko sedlo, kjer so bo začel letošnji smučarski tečaj Slovenskega planinskega društva v Gorici. Ti tečaji so že v prejšnjih letih doživeli precejšen uspeh, letošnji pa je presegel vsa pričakovanja. V raznostopenjske tečaje so se vpisali tako najmlajši začetniki kot starejši člani in tudi taki. ki znajo že nekoliko smučati.
Tečaj bo v nedeljo, 3. decembra, v petek, 8. decembra, v nedeljo, 10. decembra, in v nedeljo, 17. decembra. Vsakič bosta vozila na Nevejsko sedlo dvu avtobusa, ki sta oddana do zadnjega sedeža. Zato vodstvo SPD vabi tiste, ki so si rezervirali mesto v avtobusu, ne bi pa ob eni ali drugi priliki mogli na izlet, naj pravočasno odpovedo mesto, tako bo to na razpolago drugim.
Avtobus bo odpeljal s Korna v Gorici ob 7.15, zatem iz štandreža (postajališče Lo pred marketom) ob 7.20, iz Sovodenj (izpred Kulturnega doma) ob 7.30. Izletniki iz Doberdoba naj se javijo na zbornem mestu v Sovodnjah. Vozila bosta kakor rečeno dva avtobusa. Povratek v Gorico bo zvečer, predvidoma med 19, in 19.30.
SPD obvešča tečajnike, da bodo dnevno karto zanje po znižani ceni 5.000 lir na dan (štirje dnevi 20:000 lir) prodajali to nedeljo v avtobusu. Zato naj tečajniki prinesejo s seboj celo vsoto. Za ostale izletnike bo stala dnevna karta 6.000 lir (brez znižanja stane dnevna karta 9.000 lir). Tečaje bo vodilo 7 učiteljev, in sicer ob že napovedanih dneh od 13. do 16. ure.
Z avtobusi bo šlo na Nevejsko se-
dlo tudi več osebnih avtomobilov, kajti vsi, ki jih ta tečaj zanima, niso mogli dobiti mesta v avtobusih.
Medrazredni sveti v goriškem okolišu
V medrazredne svete osnovnih šol na področju goriškega didaktičnega ravnateljstva so bili na nedavnih volitvah izvoljeni naslednji starši:
Gorica, Ulica Croce: 1. razred So n ja Remec; 2. r. Nives Rožič por. Tommasi; 3. a., Bojana Malič por. Briško; 4. r., Gabrijela Leon por. Kocjančič; 5. r„ Teodora Košuta por. Bensa.
Gorica, Ul. Vittorio Veneto: 1. r., Špes Paulin por. Cussigh; 2. r., Savo Sfiligoj; 3. r.. Emil Devetak; 4. r., Karel Bresciani; 5. r., Darko Bratina.
Štandrež: 1. r„ Milojka Devetak por. Bensa, 2. r., Mara Leban por. Paulin; 3. r., Ana Žnidaršič por. Pavio; 4. r.. Božidar Tabaj; 5. r., Marta’ Bizjak por. Zorn.
Podgora: 1. in 2. r., Ljudmila Humar por. Tronkar; 3. in 4. r., Marija češčut por. Kocjančič; 5. r., Slavna Rašajski por, Kogjančič.
Pevma - Štmaver: 1. r., Natjuška Mavrič'por. Radinja; 2. r., Umber-ta Ruzzier por. Pintar; 3. in 4. r., Bruna Stanič por. Vogrič; 5. r., Dolores Lenardič por. Mermolja.
Štcvcrjan: 1. r., Rudolf Koršič; 2. r.. Aleš Komjanc; 3. r„ Slavko Be dnarik; 4. r, Nevenka Uršič por Klanjšček; 5. r., Herman Srebr nič; za celodnevno šolo Boris Hla dnik, Miroslava Komjac por Ter pin in Hadrijan Koršič
Plešivo: 1. in 2. r.. Aljoz Ružinel 3., 4. in 5. r., Lucijan Prinčič.
Danes popoldne ob 17. uri bo redna sejg pokrajinskega sveta. Kot smo že na kratko poročali, imajo svetovalci pred seboj obširen delovni program. Svetovalci večinskih strank so se v teh dneh sestali nekajkrat, da bi ustvarili enotno platformo o najvažnejših vprašanjih, ki so danes v pretresu pokrajinskega sveta. Nj znano, če so dosegli soglasje v vseh vprašanjih. Jabolko nesporazumov med krščansko demokracijo in levico je že polnih deset let psihiatrična oskrba. Potem ko so Gorico že pred petimi leti in pol zapustili »basaslievci* so v Gorico prišli zdravniki, ki so izvajali na tem področju politiko, ki jo je želela goriška krščanska demokracija. Sedaj je prišlo tudi na dlan vprašanje, kako ravnati s temi zdravniki: bodo avtomatično prišli v stalež (to zahtevajo demokristjani) ali bodo z drugimi kolegi sodelovali na javnem natečaju (to zahteva levica)? Zdravniki očitno hočejo prvo rešitev, zato so tudi proglasili belo stavko. Nesoglasja o tem vprašanju so tudi med sindikatoma CISL in CGIL.
Na današnji seji bo govor tudi o ojačenju naprav pokrajinskega avtobusnega podjetja. Na dnevnem re diu bodo tudi nekatere interpelacije. Skoro gotovo bodo govorili tudi podpori prizadevanjem za globalno zaščito slovenske narodnostne manjšine.
Odv. Agostino Majo preide k Hranilnici
V dobro obveščenih upravno-poli-tičnih krogih v Gorici se je razširila govorica, da bo predsednik upravnega sveta splošne bol 'ši.ice odv. Agostino Majo podal ostavko na ta položaj ter bo s 1. januarjem naslednjega leta postal pravni svetovalec goriške Hranilnice in posojilnice (Cassa di risparmio). Ker ga bo nova službena dolžnost dokaj o-bremenjevala, bo zaprl tudi svojo odvetniško pisarno, ki jo je z uspehom vodil dolgo let ter naj bi jo prevzel odv. CLizzi, ki se ukvarja s prosvetnim delom.
Odv. Majo je svojo oolitično i.arie-ro pričel v liberalni stranki, ki jo je predstavljal tudi v občinskem svetu v Gorici. V r 'niem času pa se je približal republikanski stranki.
Proslava 29. novembra v Mladinskem centru
«... Vedi: zemlja ta je naša, dedi tvoji spijo v njej, zanjo bori se na prej!* S to mislijo Iga Grudna je Mladinski center sinoči počastil 29. november, državni praznik Socialistične federativne repul .ee Jugo slavije. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi, prp -■m mlndine, kar priča o zavzetosti našega mlajšega rodu za ideale, ki so zrasli v narod-
Miklavževanje v Prosvetni dvorani
V Prosvetni dvorani v Gorici bo v torek, 5. decembra, ob 16. uri, na pobudo Slovenske prosvetne zveze in Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, tradicionalno miklavže-vanje za goriške otroke. Na sporedu je otroška igrica, zatem bo sledilo obdarovanje otrok. Darila sprejemajo v Prosvetni dvorani v torek od 10. do 13. ure.
V Avditoriju srečanje kadrov CGIL
Jutri bo v Avditoriju v Ul. Roma prvo deželno srečanje indikalnih kadrov Furlanije - Julijske krajine, ki se ga bo udeležilo kakih 200 delegatov iz vse dežele. Srečanje, na katerem bo imel deželni tajnik Cala-bria uvodno poročilo, organizira CGIL, posvečeno pa bo obnovitvi or-ganizativne politike sindikalta za u-resničitev njegove enotne strategije za obnovo družbe. Zaključilo se bo v soboto.
Razna obvestila
Ženski iniciativni odbor za Goriško vabi žene in dekleta iz Pevme. St* mavra in z Oslavja na razgovor o splošnih in ženskih vprašanjih, ki bo jutri, v petek. L decembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi.
Kino
kulturni spored.
(.orir a
CORSO 17.30-22.00 «11 mio notne h nešsuno*. T. Hill in H. Fonda. VERDI 17.15-22.00 «Grease». VITTORIA 17.15-22.00 «L’ultima or-gia del terzo Reich*. M. Laud in D. Levy.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Cosl come
sei*. M. Mastroianni in N. Kinsky. PRINCIPE 16.30 — 22.00 »Diamanti sporchi di sangue*. O. Karlato in V. Caprioli.
Aora C.oriea in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Veliki gospodar*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Buch Cassidy in Kid*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Mačka je videla morilca*. Ameriški film.
Danes predavanje o uživanju mamil med študenti
Na pobudo pokrajinskega odbora za preprečevanje uživanja mamil med mladino, bo danes ob 17. uri v veliki dvorani zavoda za usmerjeno izobraževanje v Drevoredu Virgilio 2 predavanje za člane za-vodnih svetov višjih in nižjih srednjih šol goriške pokrajine. Govor bo o preprečevanju in razširjenosti u-živanja mamil med študenti.
SKUP SE JE PREIMENOVAL V SMReKK
V NOVEM VODSTVU MLADI IN POVSEM NOVI VODITELJI
Predsedniško mesto pripada Goranu Rustji - Občni zbor in prvo sejo odbora so imeli pred nekaj dnevi
Na občnem zboru SKAD (Slovenskega katoliškega akademskega društva) ter na prvem sestanku novega odbora dne 23. oziroma 26. novembra, so to društvo preimenovali v SMReKK (Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub). Kakor je razvidno iz dopisa, ki nam ga je poslalo novo vodstvo, sj klub s preimenovanjem nadeja pritegniti ve; čje število mladincev katerega koli političnega prepričanja. Že iz kratic je razvidno, da SMReKK ni povsem kulturna organizacija, ampak tudi rekreativna. Odborniki si želijo, piše v dopisu njihov član, da bi iz tega društva nastala velika družba, ki jo vežejo isti interesi v delovanju in v zabavi.
Na občnem zboru je bivša predsednica Lučana Budal izrekla pripombe na račun delovanja društva v poslednjem času, zlasti mu je o-čitala, da ni bilo dovolj živo in da
ni navduševalo ter pritegovalo mladih. Zato so se odločili, da bodo starejši odborniki mladim stali ob strani in jim pomagali, mladi pa bodo delovali po svojih zamislih in močeh. Iz takšne usmeritve je nastal naslednji odbor; predsednik Goran Rustja, tajnik Marko Bukovec, blagajnik Simon Makuc, odgovoren za stike z drugimi organizacijami Mauro Leban, referent za objavljanje Člankov v časopisju Ivah Sirk. referent za obveščanje Tomek Vetrih, referenta za družabnost Valter Vatovec in Pavel Srebrnič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23. tel. 72-340.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
MIRKO LAKOVIČ
Pogreb bo jutri ob 15.30 na Reki iz splošne bolnišnice na mestno pokopališče Kozala.
Žalostno vest sporočajo: mama Karolina, žena Nafija, sinova Emir In Damir, bratje Slavko, Karlo in Marino, sestra Marija, vsi nečaki in drugi sorodniki
Reka, Doberdob, Trst, 30. novembra 1978
OB POIMENOVANJU RO JANŠKE SOLE PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Spomini na Lojzeta Valenčiča
V nedeljo bodo slovensko šolo v Rojanu poimenovali po štirih slovenskih junakih, ki jih je jeseni 1930 pokosil fašistični svinec na bazoviški planoti. V počastitev njihovega spomina ter za to, da bi te odločne antifašiste, ki so se fašizmu uprli v času, ko je bil ta na višku svojih sil, nekoliko približali tudi najmlajšim, ki jim je njihova zgodovina bolj malo znana, bomo objavili nekaj kratkih spominov nanje.
Z Lojzetom Valenčičem sem se sicer seznanil že kmalu po prvi svetovni vojni, vendar do tesnejših stikov ni prišlo tako kmalu.
Lojze Valenčič je bil prokurist na žagi Alojza Urbančiča na Baču in je vodil vse komercialne posle tega obrata. Ker sem! bil tudi jaz doma v tej stroki, smo se seveda po strokovni plati že v prvih povojnih letih prav dobro poznali.
Njegov značaj je težko opisati. Bil je zelo inteligenten, govoril je več jezikov, kot prokurist pa zelo Sposoben.
Tista leta po vojni je na Pivki vrelo. Tu se pojavi čez noč slovenska zastava na visokem mlaju, tam raztrgajo italijansko zastavo in jo pogazijo v blato. Fašistični grb enostavno izgine. Pa pretepi in streljanje.
Že v prvih dneh fašistične oblasti je začel rasti antifašistični odpor. V začetku precej neorganiziran,, spontan, pozneje vse bolj organiziran in bolj konspirativen.
Še danes se dobro spominjam dneva, ko sem spoznal drugo plat osebnosti Lojzeta Valenčiča: Sedela sva v neki gostilni v Pivki in obravnavala čisto poslovne zadeve. Morda je to bilo 1925. ali 1926. leta. Med razgovorom je prišel mlad fant s poročilom, da so fašisti napadli slovenski pevski zbor in da so zborovodjo pretepli do nezavesti. Jaz sem na to žolčno reagiral, vzel z mize kuhinjski nož in rekel: »Na takšne postopke je mogoč samo en odgovor, ta pa je tale* in sem pokazal na nož.
Valenčič me je — presenečen — globoko pogledal. Tako globoko, da se je v njegovih očeh izražala vsa njegova osebnost, vsa skrivana resničnost.
Nekaj dni pozneje smo ga vključili v našo organizacijo. Verjeli smo mu tu pri nas na Pivki. Ne pa drugje! Ko sem predlagal, da ga vključimo v ožje vodstvo, so tržaški organizatorji to odklonili. Šele njegova smrt je potrdila njegovo zvestobo.
Njegova aktivnost v organizaciji odpora je bila izredno živa in koristna. Požig italijanskega otroškega vrtca v Knežaku, mnoge akcije kot dokaz, da smo še tu, eliminiranje špijonov, vzbujanje antifašistične zavesti in pravočasno u-krepanje, kadar so pretile aretacije. V vsem tem je Valenčič sodeloval. Odlikoval se je z včasih že pretirano drznostjo.
Pripravljali smo bombni atentat na Popolo di Trieste. Naša jfšloga je bila, da napravimo bombo in da jo prenesemo v Trst. Zadeva ni bila enostavna, ker nismo imeli prav nič na razpolago. Vendar smo bombo napravili v relativno kratkem času predvsem po zaslugi Valenčiča, ki je bil zelo iznajdljiv.
Še težje je bilo vprašanje, kako bombo prenesti v Trst. To ni bila majhna bomba, ampak granata, ki je komaj stala v navadnem kovčku. Trst je bil omrežen z mitnicami, kjer se je precej strogo pregledoval vsak uvoz blaga. Da bi jo pretihotapili, ni prišlo v poštev, ker bi za to vedelo preveč ljudi. Na koncu je bil sprejet Valenčičev predlog, da bombo odpelje sam s svojim avtom v Trst v spremstvu karabinjerjev pod pretvezo, da nosi v kovčku velike vsote denarja, katerega mora predati v banki. Ta drzen načrt je bil istočasno najzanesljivejši pod pogojem, da se ne zgodi nič nepredvidenega. Pa se ni nič zgodilo. Dva karabinjerja sta v avtu stražila kovček, na tržaški mitnici nista dovolila pregleda kovčka, v njuni prisotnosti je Valenčič predal kovček v banko. Tako se je končala naša naloga. Sledila je nič manj drzna akcija Tržačanov, ki je tudi uspela: bomba v Popolo di Trie-
ste je opozorila ves svet na fašistično zlo, posebno še, ker so bili bombni atentati v tistih časih prava redkost.
Valenčič je bil tudi po tem a-tentatu normalno aktiven. Zbiral je material za izdelavo bolj učinkovite in mnogo lažje bombe, ker se je pokazalo, da je prejšnja nespretna in pretežka.
Po relativno dolgem zatišju (po atentatu je fašistična oblast povsod prej iskala krivce, sumila je bolj Italijane same, kot pa Slovence) je sledil izredno hiter in masoven udarec fašističnih oblasti. Masovne aretacije so se začele
na goriškem okrožju, raztegnile se se preko Krasa in zajele Trst. Mi smo s Pivke opazovali to verigo aretacij, želeli jo prekiniti tako, da ključne člene verige izločimo s pobegom bolj znanih članov TIGR, vendar smo bili vedno prepozni.
Zavedali smo se nevarnosti. Vse, kar bi nas moglo bremeniti v tej zadevi, smo uničili ali zakopali. Za priprave na atentat smo vedeli samo štirje. Dvema od nas štirih ni bilo toliko nevarno, poznala sva jih samo Valenčič in jaz. Nihče drugi od članov pivške organizacije ni nič vedel. Zato tudi pozneje ni bilo nobenih aretacij v tej zadevi. Samo midva z Valenčičem sva bila povezana s Trstom.
Brž ko smo zvedeli, da sta aretirana Bidovec in Marušič sva se z Valenčičem vprašala, če se bo veriga • aretacij z njima pretrgala, kajti, če se ne pretrga, sva, na vrsti tudi midva. Prepričana sva bila, da naju nobeden od njih ne bo izdal.
V tistih dneh, ko je pivška organizacija morala sprejeti in voditi čez mejo številne begunce, sem bil skrajno previden. To sem priporočil tudi Valenčiču. Ne vem, zakaj je nekega dne nenadoma odpotoval v Trst, od koder se ni več vrnil.
Vedel sem, da je morda vprašanje le nekaj dni, ko bodo prišli tudi po mene. Prej bežati nisem hotel. Res so po nekaj dneh obkolili mojo hišo, jaz pa sem bil v drugi samo petdeset metrov stran. S skokom skozi okno sem se rešil v svobodo.
Za obsodbo Valenčiča in tovarišev sem zvedel iz časopisov daleč od domačih krajev. Težko mi je bilo in globoko v sebi mi je bilo žal, da sem se rešil. Spadal sem tja, kjer je bil Valenčič, ta tihi, skromni o odločni ter vedno na akcijo pripravljeni antifašist, ki je bolj kot drugi dojel vso grozotnost in strahotnost fašističnega nasilja JOŽE VADNJAL
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZROR
Zelo bogat obračun v minevajočem 1978.
Za prihodnje lelo se pripravlja nov, tretji program
«Takšna doživetja so resnično enkratna. Pa tudi za marsikoga poučna in bodrilna. Srčni zanos, s kakršnim more edino nekdanji borec ali aktivist in z njim pripadnik mlajšega rodu, ki se ni izneveril idealom, za katere so se v boju zoper nacifašizem žrtvovali milijoni ljudi — tako živo in ganljivo posredovati partizansko in borbeno pesem sploh v vsej njeni mogočnosti brez morebitnega enfatičnega prizvoka, v nas le še utrjuje voljo, da kakor koli preprečimo morebitno izjalovitev obnavljajočega se boja za oblikovanje pravičnejše in bolj demokratične družbe*.
Te pomenljive besede so prišle iz vrst navdušenega občinstva, ki je minulo soboto v Sacilu pri Pordenonu sledilo celovečerne-
DEŽELA OB NILU SE BORI S TEŽAVAMI, KI SI JIH JE TEŽKO ZAMISLITI
V Egiptu nagli prirastek «poje» vse kar bi se moralo vložiti v napredek
Pred obilnimi 25 leti je dežela štela 24 milijonov ljudi, sedaj jih šteje 41, do konca stoletja jih bo že 70 milijonov - Zares so v začaranem krogu
KAIRO — Egiptovsko glavno mesto Kairo šteje že deset milijonov prebivalcev in spada zato med največja mesta na svetu. Pa ne gre pravzaprav za mesto, pač pa za konglomerat ljudi, kakršnega na svetu ni. Kairo namreč nosi svetovni rekord najbolj gosto naseljenega mesta na svetu. Seveda bi to prej pričakovali v New Yorku, Chicagu in drugod, koder se gnetejo nebotičniki. Pa ni tako, v kairskih predelih se gnetejo ljudje do tolikšne mere, da so v nekaterih predmestjih, koder je zelo veliko le pritličnih ali enonadstropnih hiš, našteli že 115 tisoč občanov na k v. km.
In ta žalostni rekord se v Kairu tudi jasno vidi. Povsod namreč se gnete ljudi, predvsem o-trok, povsod je opazna stanovanjska kriza, ki že ni več kriza. Ta gneča, ta kriza ■ se ne da niti o-pisati, pač pa jo moraš doživeti, videti. Le tako boš vedel, kaj se
pravi Kairo. V kairskih mestnih četrtih Šubru, Bulak, Emba-bu in drugih boš šele doživel oni »tretji svet*, o katerem se zadnje čase toliko govori. Treba je sprehoditi se po onih tesnih uličicah, koder se s težavo prerivaš med otročadjo, ki drvi za teboj, po večnem blatu ker se odplaka steka kar na ulico. Tu, kjer roji muh obletavajo ljudi, tu, kjer so kodrasti lasje otrok prepolni uši, tu, kjer te gledajo z nekakšnim zavidanjem velike, lačne oči o-trok, šele tu spoznaš, kaj se pravi zaostalost, kaj se pravi siromaštvo.
Egipt je bil pred nekaj desetletji najbogatejša država vsega arabskega sveta, danes spada v tri ekonomsko najbolj zaostale in torej najbolj siromašne arabske države, kajti z njim lahko tekmujeta v tem žalostnem rekordu le oba Jemena. Toda Egiptu niti Jemena ne moreta odvzeti drugega rekorda, največjega prirod-
nega prirastka, ki znaša že 25 promil na leto.
To se pravi, da se prenaseljeni Egipt naglo prenaglo množi. Ta država, ki je pred obilnimi petindvajsetimi leti, nekaj pred osvoboditvijo štela štiriindvajset milijonov ljudi, šteje danes že e-nainštirideset milijonov in vsako leto jih bo štela za najmanj en milijon več, tako da bo v prvih letih prihodnjega tisočletja, torej čez petindvajset let živelo v E-giptu že sedemdeset milijonov ljudi. Če pogledamo na zemljevid Egipta bi se nam te številke niti ne zdele tako strašne, tako velike, če pomislimo da meri E-gipt več kot milijon kv. km površine, toda Egipt je v pretežni večini puščava in je poseljen le na 3,5 odst. vse površine, saj je vse ostalo le velikanski ocean puščavskega peska.
Ip - zato so perspektive Egipta \, v zvezi s tem naglim naraščanjem prebivalstva že skoraj ka-
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiMMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiii
A. Kralj razstavlja v «Rena Vecia»
Od sobote razstavlja v tržaški galeriji «Rena Vecia* tržaški slikar Atilij Kralj, ki je na odprtju razstave številnemu občinstvu prebral tudi nekaj svojih italijanskih in slovenskih pesmi
•IIIMIIIItllHlIllllllllHllltlHIMIIIIIIIIIMIIIMIllllMIIIHinflHIIIIIItlHIIIIIIIIIIItllllinilllllHIIIIItllllllMIIIIHIIIIHnilllllllllllllHIIIIIIIIIIMMIIinillllllllllinillllllllllllllinillimilllllllllllllllMIIIIlIHIIIIIIIIIIIinillMIimilllMmil
Ženska in njena stvarnost
NEKAJ MISLI IN UGOTOVITEV PO PROCESU 0 NILDI NEMEZ
stvene sestavine nedotakljivih pravic človeške osebnosti, kar izhaja tudi iz člena 2 italijanske ustave.
»Tržaški kolektiv za zdravje žensk je vedno vzrojil in se odločno postavil po robu vsakemu dejanju, ki je žalilo katerokoli žensko, omejevalo ali celo kratilo njene pravice, omalovaževalo ali zanikalo njeno člo-
Kolekliv za zdravje žensk je nastopil kot zasebna stranka, saj je predstavljal vse ženske SMo.^aTžfveu SlaL.TrSS'
*	*	r	čnem, psihičnem in družbenem po-
O primeru Nilde Nemez, spasti-čnega dekleta, ki sta ga letos poleti posilila dva mlada Jugoslovana ali točneje o zadevnem procesu, je bilo precej napisanega tudi v našem dnevniku. Primerno pa se nam zdi, da v tej rubriki — ne da bi natančno obnavljali celoten potek — še nekaj pripišemo ali dodamo.
Bolj kot ob primeru samem — saj ni posilstvo tudi nad zdravstveno neprizadetimi ženskami, žal, nič tako nenavadnega — pa so se razni časopisi razpisali predvsem ob procesu proti posiljevalcem. Sodna o-bravnava kot taka in njen zaključek sta namreč prinesla nekaj novosti.
Naj začnemo pri koncu — pri razsodbi. Mlada posiljevalca so sodniki obsodili na enajst let zapora, njunega pomagača, ki je upravljal bar, v katerem je do posilstva prišlo, pa na deset let ječe. Kazni so torej zelo visoke, kar je povsem nenavadno za taka dejanja, ki jih vseobča morala sicer precej obso-
ja, vendar hkrati tako rekoč nezaslišano hitro zdrkne mimo njih.
Glavni vzrok za nenavadno strog odnos sodnikov do mladih posiljevalcev, za katere pogostokrat najdejo več bolj ali manj spretnih izgovorov, gre verjetno iskati v pretresljivem pričevanju spastične-ga dekleta, ki je sicer preprosto, a z vso kruto prepričljivostjo, ob svoji žalostni življenjski usodi, prikazala svoje najgrše doživetje v življenju.
Ne verjamemo — prej bi se namreč nagibale k domnevi, da bi sodnikovo strogost verjetno omililo dejstvo, če bi neodgovorni in kruti storilci bili doma iz Trsta — dvomimo torej, da bi bila določena načelnost, ki jo je sodišče izkazalo v tem primeru, v glavnem sad zorenja uverjenosti sodnikov v pravico vsake ženske do spoštovanje v vseh ozirih.
Preveč je namreč na ta račun lahkomiselnih ocen, cenenih opredelitev in neokusnih šal, da bi verjele v kakršnokoli hitro preobraz-
bo. Ob tem moramo sicer podčrtati, da v dosojanju strogih kazni za razne Storilce ne iščemo in ne najdemo nobene utehe, nobenega zadoščenja. Vsakemu ženskemu, oziroma feminističnemu gibanju je predvsem za to, da se postopki proti ženskam in širše proti njihovemu dostojanstvu začnejo obravnavati tako na sodišču kot drugod bistveno drugače kot je bilo doslej v navadi.
Vsekakor pa moramo ob procesu proti posiljevalcema Nilde Nemez podčrtati izredno pomembno dejstvo v zadržanju sodnega zbora. Sodišče je namreč sprejelo teze kolektiva za zdravje žensk — v njem sodelujejo predstavnice naprednih ženskih gibanj in tudi posameznice — in mu zato priznala pravico, da se predstavi kot zasebna stranka.
Točneje, sodišče je kolektivu pri znalo oznako nosilca interesov vseh Žensk, predvsem glede na njihovo fizično celovitost, ki sodi med bi-
gledu*. Tako so med drugim zapisale članice kolektiva v dokumentu, ki so ga naslovile na tržaško sodišče in s katerim utemeljujejo svoje stališče.
Brezobzirni napad na Nilde Nemez je dejansko osebno prizadel vsako žensko. Zato kolektiv, kot je zapisal v dokunvmtu, namerava braniti ter zaščititi spastično dekle, kajti s tem brani sebe. brani vse ženske, ko skuša uveljavljati načelo o spoštovanju ženskega dostojanstva.
Priznavati ženski pravico do popolnega in enakovrednega dostojanstva z moškimi pa ne pomeni le vzrojiti ob takih krutih dejanjih, kakršen je primer Nilde Nemez, pač pa pomeni predvsem uveljavljati načelo v vsakodnevnem življenju, kjer na stotine drobnih, manj očitnih napadov na žensko dejansko še vedno ograža ali onemogoča njeno polno uveljavitev v javnem in zasebnem življenju.
(bp)
tastrofalne. In to še tem bolj, ker se v Egiptu posebno zadnje čase vse razvija stihijsko, tudi proti sprejetim sklepom, proti izdelanim načrtom. Leta 1973 je tako imenovani visoki svet za načrtovanje družine sklenil, da se mora do 1982 prirodni prirastek skrčiti od tedanjih 21 na 10,5 promila, danes pa ne beležimo več 21 promil pač pa že 25 in zato najmanj milijon novih ust na leto več.
O tem in o katastrofalnih posledicah tega govori ugledni e-giptovski sociolog Haifa Šanava-ni, ki se že polni dve desetletji ukvarja z »problemom populacije* in skuša najti tisto »čarobno palico*, s katero bi napravil «čudež», da bi se zavrl «peklen-ski ritem*, ki vodi v siromaštvo, za katero pa vemo, da vodi v še večjo rodnost. Dr. Haifa Šanava-ni pravi, da «v socialističnem svetu so pred leti podčrtali, da naglo naraščanje prebivalstva ne predstavlja problema,' ker bo z razvojem sveta možno zagotoviti vsem ljudem dovolj hrane, življenjskega prostora in primernega življenja*. Toda «za Egipt to ne velja, poudarja dr. šanavani, kajti mi moramo priznati, da ne moremo zagotoviti hrane za vse ljudi in zato moramo za vsako ceno zmanjšati naraščanje prebivalstva*.
Za Egipt je skrčenje rodnosti, skrčenje naraščanja prebivalstva osnovni problem, je vprašanja obstoja. Ob sedanji ravni naraščanja prebivalstva se Egipt ne more razviti. Prirodni prirastek namreč sproti »poje* vsako možnost razvoja. To je danes jasno vsakomur, to še posebej poudarja u-gledni sociolog, ki je končno le uspel, da so mu to priznali tudi tisti, ki so še pred nedavnim zagovarjali nasprotno stališče. V prvem razdobju po revoluciji leta 1952 je prevladalo mnenje, da je dežela tem močnejša, čim več državljanov šteje. To se pravi, da so tedaj spodbujali naraščanje prebivalstva, podobno kot so to počeli na Kitajskem, le da niso številnih družin nagrajevali. Končno je dr. šanavani prepričal tudi nekaj svojih kolegov sociologov, da ni važno, koliko ljudi neka država šteje, pač pa kakšni so ti ljudje. In zato sedaj prevladuje mnenje, da je edini izhod za Egipt v tako imenovanem načrtovanju družine.
In vendar se krog sociologov z dr. Haifom šanavanijem na čelu širi in uveljavlja. Njim je treba pripisati uspeh raziskovalnih anket, da bi se zvedelo vsaj to, zakaj Egipčanke rojevajo toliko o-trok? Skoraj je ni v gornjem E-giptu družine, ki bi imela manj kot pet otrok. In na vprašanje, zakaj toliko dece, matere, očetje teh številnih družin pravijo, da imajo toliko otrok zato, ker se bojijo, da bi več otrok pomrlo in da bi ostali brez potomstva.
Seveda pa to ne bo dovolj in vedno več je tistih egiptovskih družbeno zavzetih ljudi, ki menijo, da bi morali v Egiptu ubrati drugačno pot, namreč prav obratno od tiste, ki jo ubirajo v deželah z nizkim prirastkom. Starše, ki bi imeli številne družine, bi morali obremeniti z določenimi dajatvami ali jim odtegniti določene olajšave, ki jih uživajo sedaj.
Dosedanje izkušnje pa govore drugače. Vsak pritisk je rodil o-braten učinek od tega, kar se je z njim hotelo doseči. Značilno za prirodni prirastek je dejstvo, da ta upada z višanjem standarda. To se pravi, da bi morali tudi v E-giptu začeti s tem. Toda kako dvigniti življenjsko raven, ko pa prirodni prirastek sproti »požre* vse tisto, kar bi morda namenili v ekonomski razvoj in dvig življenjske ravni. Smo pač v začaranem krogu, ki ga Egipt ne bo rešil sam, kot ne bodo tega začaranega kroga rešili nikjer v svetu, koder je to vprašanje pereče, kolikor se ne bo bogati svet dejansko lotil reševanja tega vprašanja zares.
mu koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Prireditev v gledališču «Zanconaro» je bila na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI ob 30. obletnici italijanske ustave, ki je izšla iz odporniškega gibanja. Tržaški ansambel je ob tej priliki pozdravil na odru predsednik omenjene sekcije Giust, ki je nato s kolegi poskrbel za prisrčno pogostitev pevcev, orkestrašev in recitatorjev.
Po koncertu je TPPZ bil na-prošen, naj se še vrne tjakaj s »Partizansko balado*, kar pa je menda vprašljivo, kakor je tudi dvomljivo, v kolikšni meri se bo vodstvo ansambla prihodnje leto sploh moglo odzvati naštetim vabilom — skoraj 50 jih je. Kolikor poznamo dirigenta in odbornike pa še seveda druge člane zbora, lahko zagotovimo, da bi se pravzaprav najrajši vsem prošnjam. Res pa je tudi, da čakajo TPPZ težke obveze glede končne izpeljave novega, tretjega repertoarja, s katerega predstavitvijo je bilo treba že tako dolgo odlašati: to pa zopet zaradi potrebe po nenehnem obnavljanju dosedanjega repertoarja.
Sicer pa, kako naj bi ansambel, na primer odklonil štiridnevno turnejo po matični domovini, ki ga je vodila od Ljubljane in Zagreba med drugim v Jasenovac in na Kozaro, od koder smo se vrnili z nepozabnimi vtisi. Kako pozabiti iskrene zatrditve o prijateljstvu, bratstvu in najgloblji solidarnosti med nekdanjimi italijanskimi in jugoslovanskimi borci, ki so skupaj prelivali kri ter z rosnini očmi prisostvovali politično pomembni svečanosti ob polaganju vencev k obeležju ga-ribaldincev na zagrebškem pokopališču. In še: kako bi mogli mimo znova potrjene volje nekdanjih borcev na eni in drugi strani meje, da s svojo -»partizansko diplomacijo*, kot je bilo večkrat izrecno naglašeno, skupno zadržijo prodor neonacifašistične in reakcionarne ofenzive, naperjene zoper omikano sožitje med narodi, narodnostmi in etničnimi skupnostmi?
V iztekajočem se letu je TPPZ imel 29 koncertov in nastopov na spominskih in pogrebnih svečanostih ter še ob drugih prilikah. O dejavnosti v 1979. letu v ansamblu neradi govore, ker se, kot rečeno, pripravljajo na pripravo novega programa. Dejansko bo šlo za triptih: prvi del bo posvečen pesmim narodnoosvobodilnega boja in odporniškega''gibanja, drugi pesmim narodov tretjega sveta, ki si utirajo pot v svobodo in demokracijo, tretji pa" Mednarodnim delavskim pesmim.
Že sedaj nihče ne dvomi, da bo ansambel z novim repertoarjem požel ravno tako velike uspehe, kot je doslej ter še naprej tako požrtvovalno in zavedno opravljal težko poslanstvo bodritve najširših množic k enotnemu boju na svetu. DRAGO GAŠPERLIN
Aparat za srčne bolnike
VARŠAVA — V tovarni za izdelovanje rentgenskih aparatov in medicinske opreme so pred nedavnim izdelali tudi nekaj aparatov, ki bodo zelo dobrodošli ljudem, ki so prestali infarkt. Modema medicina priporoča takim ljudem veliko gibanja, vendar je pri tem hudo nevarno, da človek v tej vnemi ne opazi preobremenitve srca, ki postane zanj lahko usodna. Novi aparat, ki so ga izdelali strokovnjaki z medicinskega inštituta poljskega vojaškega letalstva, pa neprestano spremlja delovanje srca in v trenutku, ko postane napor za srce nevaren, prizadetega opozori s posebnim signalom. Poljaki so novi napravi nadeli ime «kardioleader» in ga preizkusili tudi v vesolju. Na pot okoli Zemlje ga je vzel poljski kozmonavt Miroslav Hermaszewski.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Da bi razumeli reforme: Nova šola
13.00	Na strani občana
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Program za mladino:
Mali vlak
17.25	Ihtavi, prepirljivi Braccio di ferro
17.30	Paper moon
18.00	Argumenti
18.30	10 hertzov —
Glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.20	Woobinda: Talec, film
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	STAVIMO?
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorna
22.00	Posebni dnevnik 1
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Sledi program pristopanja: «PAVZA, KI MORI*
Drugi kanal
12.30	Tedenska oddaja o odrskih prireditvah
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Program za otroke, vzgojni problemi
17.00	Program za miadino Sara in Noe; risanka
17.05	Beli delfin Z um, šesto nadaljevanje
17.20	Mladina in zgodovina,
TV film
17.40	Tajga za Uralom, sovjetski dokumentarec
18.00	Sodobna mladina:
Otroška kreativnost
18.30	Poročila iz parlamenta DNEVNIK 2
in športne vesti
18.50	Dober večer z...
Renatom Rasclom:
FIORI E CIOCCOLATINI
19.45	DNEVNIK 2
ODPRTI STUDIO
20.40	Sedem zgodb, da bi ne zaspali:
Hello Lola
21.35	Bienala ’78:
Umetnost in priroda
22.50	Petnajstdnevna oddaja o filmu,
Ob koncu DNEVNIK 2, Zadnje vesti, vmes Tenis* tekme v Milanu
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.35	Aleksander Marodič:
DAN ZMAGE.
Tretji del oddaje, pripravila zagrebška TV
10.05	Beli Bim in Črno uho,
drugi del mladinskega filma
11.25	Po poteh spominov
11.50	Kratka poročila
12.55	Nogometna tekma:	_
OFK BEOGRAD - BORAt.
neposreden prenos
14.50	Risanka
14.55	BOKS, za zlato rokavico, prenos
17.30	Stare japonske pravljice
17.45	POROČILA
17.50	Tako smo začeli, oddaja o začetkih slovenske TV
19.10 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	HAJKA, celovečerni W®
21.35	Srečanje:
Božidar Jakac
in Antun Augustinčid
21.55	Majhne skrivnosti velikih mojstrov
22.05	DNEVNIK
Koper
18.30	Nogomet:
BEOGRAD - BORAC
20.00	Otroški kotiček; Risanka 20.15 DNEVNIK
20.35	Mačka v akciji —
vohunski film	,
22:05 BOKS, prenos iz Beograd*
Zagreb
17.50	Mali upornik
18.45	Humoristični klub
20.00	OB 35-LETNICI AVNOJ, dokumentarna oddaja
21.45	UŽIČKA REPUBLIKA
ŠVICA
19.05	Prvih 365 dni v življenju
20.45	človek iz sosednjega novanja, film
sta-
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
18.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro
jutro Po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 Južnoameriška folklora; 9.30 Družina v sodobni družbi; 10.05 Koncert: 11.00 Kri-žanovska:	»Moč preteklosti*;
12.00	Glasba po željah:	13.15
Pevski zbori; 14.10 Tolstoj - Ba-ranovič: »Vstajenje*; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Lahka glasba; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Gospodarska društva v pokrajini; 18.20 Operna glasba.
KOPER
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski skladatelji; 9.15 Radijska priredba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Oddaja za otroke; 11.30 Glasba sprint; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Družba in revolucija; 14.35 Zbor »Jezero* iz Doberdoba;
15.00	Posebna oddaja ob Dnevu republike; 1.520 Orkester Kabi-Ijo; 15.40 Popevke; 16.00 Knjižne novosti; 16.35 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne: 18.00 Glasba po željah; 18.30 Glasba in revolucija; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Poezija, glasba in ples; 21.00 Glasba iz slovanske-skega juga; 21.30 Dva ansambla; 21.45 Jugoslovanski pop.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.30 Jutranji program; 8.50 Glasbene sličice; 9.00 Razmišljanja, glasba in dejstva; 10.00 Posebna oddaja «controvoce»; 11.30 Glasbena srečanja: 12.05 Vi in jaz: glasba in beseda; 14.30 Drugi pevci; 15.05 Rally; 15.30 Popoldansko radijsko srečanje; 16.30 Protagonisti resne glasbe; 17.05 «L'eroica e fantastica operetta di Via del Fratello*, radijska priredba; 17.45 Kdo, kdaj, zakaj?; 18.35
Programi pristopanja; 19.35 JV' tarist Roberto Murolo; 20.35 Fs hologija in psioanaliza; 21.40 K dajska priredba: Un berlinese stelle e strisce.
RADIO 2
7.30, 8.30! 10.30, 13.30, l5-45'
18.30	Poročila; 6.00 Danes je dan; 8.45 Šolski spomini; Mafioli: «Antonio Vivaldi il pr®, rosso*, četrto nadaljevanje; R*-Prenos iz dvorane F; 11.32 N mišljene radijske kronike; ”■ Najlepše strani iz glasbeneg gledališča; 15.00 Pogovor s. slušalci. Glasba, poezija
15.30	Gospodarska rubrika: 1‘. , Posebna popoldanska oddaj®* 17.55 Sinovi časa oziroma P®. vanje v dobo italijanske mladi11!: 18.33 Pozor na koledar; Glasba za vse okuse.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19°° Poročila; 8.08 Praznična m®1': neja; 9.05 «Skozi kutrave 0 • nas veselje lovi*; 9.25 Mladin* pevski zbor RTV; 10.05 Anga*1; rane besede v pesmi mlad1 > 11.10 Pričevanja o poteku II- .ZJ(1 sedanja AVNOJ v Jajcu; D' Bodi zdrava domovina; 12.M L. razvedrilo ob prazniku; 13-20 A strumenti v ritmu; 13.30 S. c°.. Proizvajalci so tudi kraja111; 14.05 Popularne op>erne melodij ; 14.35 Veliki zabavni orkestr • 15.15 KUD »Poštar* - MaribfU
16.00	Vrtiljak; 17.05 Republik*; zdravo!; 17.30 Jasna Tepina: K lili so se v ognju revolucije; l*'.
V plesnem ritmu; 19.35 L®*1* noč, otroci!; 19.45 Minute z a«/j samblom Franci Puhar; *u.. Četrtkov večer domačih pesn* ’
21.00	»Zlati odsevi sijejo k nanj:;
21.30	Gregorc: »Žica*, odlom*1' 22.20 Narodne pesmi; 23.05 J-štelan: Pesmi; 23.15 Paleta P~\ pevk in ritmov; 00.05 - 4.30 Nočm program.

Patronat KZ - INAC svetuje
VOJNA POKOJNINA NIMA NOBENE POVEZAVE Z DELAVSKO POKOJNINO

Vpr.: «Neka mati (jugoslovanska državljanka) prejema jugoslovansko pokojnino, ker je v zadnji vojni izgubila dva sinova. Gre torej za vojno pokojnino. Sama živi v Italiji in tu prejema pokojnino kot bivša delavka. Slišala je, da ji pristojne jugoslovanske oblasti nameravajo ukiniti oziroma zmanjšati znesek pokojnine, ker že prejema pokojnino v Italiji. Ali je to mogoče?»
N.N.
Vojna in delavska pokojnina sta dva povsem različna pojma, ki ni mata nikakršne medsebojne povezave in ne vplivata druga na drugo. Vojna pokojnina, ne glede na zavod, ki jo izplačuje, pritiče vojnim invalidom ali pa svojcem v vojni preminulega vojaka oziroma civilista. In to brez časovnih o-mejitev, se pravi vse do smrti koristnika. Obstaja seveda še razlika med neposredno in posredno obliko vojne pokojnine, ki pa nas v tem primeru ne zanima. Delavska pokoj nina, se pravi starostna, invalid ska ali družinska pokojnina na o snovi podrejenega ah pa samostojnega delovnega razmerja, pa pri tiče tistim zavarovancem pri zavodu za socialno varstvo in skrbstvo, ki uveljavljajo določeno delovno do-
bo in se tudi ta izplačuje do smrti koristnika, čeprav med dvema vrstama pokojnine obstajajo določene analogije, pa sploh nimata nobene medsebojne zveze in določena oseba lahko uživa tako vojno kot delavsko pokojnino.
V našem specifičnem primeru se ta mati nima česa bati, saj ji Jugoslavija ne more ukiniti nakazovanja priznavalnine, vsaj na osnovi podatkov, ki so navedeni v pismu. Odvzem vojne pokojnine bi bil možen le v primeru, da bi dotična o seba na novo uveljavila v Italiji vojno pokojnino, ker je izgubila dva sinova. Prejemanje dveh različnih pokojninskih zneskov na o snovi iste motivacije, bi namreč bilo v nasprotju z načeli na tem po dročju.
NAKAZOVANJE POKOJNIN PREKO JUGOSLOVANSKEGA ZAVODA
Vpr.: »Moja nona, ki biva v Sloveniji, prejema od 1NPS minimalno pokojnino in jo dviga kar moj oče tu v Trstu, ker ima pooblastilo. Sedaj smo dobili pismo od 1NPS. v katerem sprašujejo po nekih dokumentih in da ne bodo več izplače-
..
vali mojemu očetu. Kako )e ^ možno? Saj nona ni preklicalo v oblastila!»	1» '
tič*
Tu gre za novost, ki se ne pooblaščenca, temveč uživale® PJ. kojnine. Na osnovi osimskih zumov je med italijanskim in slovanskim socialnim zavarovanj^, prišlo do dogovora, da vsaka d ^{. va izplačuje pokojnino svojin1 žavljanom. V tej prvi fazi bo ngg omenjena pokojnina vaše no b; vedno bremenila INPS, vendar jo lahko inkasirai v Italiji vas ^ kot pooblaščenec le v primeri1' j, bi nona bivala v Italiji. Ker P* va v Sloveniji, ji bo pokojnin* posredno akreditirana preko J y slovanskega socialnega zav*ru n ja.
OBVESTILO
JUGOSLOVANSKIM
UPOKOJENCEM
Vse uživalce samostojne
l0VTnt
sorazmernega dela jugos pokojnine (izvzete so priznu- 0 in invalidnine) obveščamo, da Uj( rajo za neprekinjeno nakazov pokojnine v inozemstvo 'Ustavit „ cialnemu zavarovanju
pokojnine v inozemstvo dostava a cialnemu zavarovanju do * meseca decembra potrdilo o
dokumentacijo bo preskrbel 111 stavil na SPIZ patronat Km zveze INAC za vse tiste upokoF j]i in upokojence, ki se bodo v Ul. Cicerone 8/b do 15. dcct'n‘ tega leta.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
SLALOM NA STELVIU
STENMARKU 1. MESTO
Križaj izpade1 - Thoni najboljši od Italijanov
PASSO
DELLO STELVIO (San-
— Po predvidevanju je šved-^ smučar in zmagovalec zadnjih S® svetovnih pokalov Ingemar tenmark osvojil prvi slalom za sve-tovno serijo.
Švedski as je imel v prvi vožnji najboljši čas za Paulom From-(Liechtenstein), v drugem Pustu pa je bil daleč najboljši, jugoslovanski smučar Bojan Kri-J' ®nagovaleč nedeljskega velesla-!. v Val Senalesu, je izpadel že Prvem spustu, ko je preskočil j.atca. takrat pa je imel najbolj-j^^esni čas. Zaradi izredno na-rjr16 naloge so morali zapustiti jj^anje Gros (Italija), Popan-1, L (Bolgarjia) in Andreas Wen-j/ tLichtenstein). Od Italijanov sta ^ med prvo deseterico uvrstila le p®• (četrti) in Peter Mally (peti), rinodnje tekmovanje za svetov-A serijo bo na sporedu jutri na l"®mku Stubai (Avstrija), kjer se ur0 tekmovalci pomerili v mo-veleslalomu.
končni vrstni red včerajšnjega
. slaloma:
.• P Stenmark (Šve.)
, £ Neureuther (ZRN)
4 P- Frommelt (Licht.) d Thoni (It.)
■	P- Mally (It.)
■	P- Aeling (Svi.)
■	Ortner (Av.) n' “• Masdal (Nor.)
1(1 n ^rand (šve.)
' P Schvvendner (Švi.)
110’87”
111’13”
Hl’18”
111’35”
111*87”
112’79”
113*07"
113*66”
114*13”
114*14”
^OGOMI
«UNDER 21»
Tunizija-Italija prekinjena
Tu>iig _ Zaradi pomanjkanja CVeUjave 50 včerajšnjo prijateljem n°§ometno tekmo med repre-. -atico Tunizije in reprezentanco jp , .21. letom Italije prekinili, ko Ma™ 0 stanie še neodločeno brez
S0(^n’*c prekinil v 25.
2. polčasa, ko je zaradi sla-vremena zmanjkala na stadio-
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Visok poraz Olimpije
p^ugrajski derbi Crvena zvezda -Hi'-an ie bil v središču pozomo-ja Vcerajšnjega predzadnjega kola Ruskega dela jugoslovanske no-
t(’a prve u=e- u*3™3 Je Vpili * je zasluženo zmagala s 3:1. 2a‘,° Pričakovanje je vladalo tudi Javanski derbi Rijeka - Haj-2:2 ’ ** se Je končal z neodločenim
ostalih izidov rahlo presene h Ppraz Budučnosti v Tuz'i, vode-t);.. mamo pa je iztržil v Mostarju o^Peeno točko. Olimpija pa je “Učki zopet predala nasprotniku.
r>. Rezultati n. kola
V81,»k . Radnički
V®!ež - Dinamo ^PJVodina Željezničar ?beka - Hajduk 2arajev0 - Olimpija “Sreb - Napredak
§®boda - Budučnost t?®redu tekma OFK Beograd - Bo-
Jjurtizan - Crvena zvezda at)es (tudi po TV) pa
1:1
0:0
2:0
2:2
3:0
1:0
2:1
1:3
bo na
in češkoslovaške so Angleži premagali domačine z 1:0 (0:0).
Strelec edinega zadetka pa je bil v 56. minuti Daley z točnim strelom izven kazenskega prostora.
TENIS
Barazzutti izločen
SANTIAGO — Nasprotno od Ber-toluccija je njegov rojak Corrado Barazzutti, ki nastopa na mednarodnem turnirju v čilski prestolnici, neuspešno opravil prvi nastop, saj je izgubil z Avstralcem McNarr: 3jem s 6:1, 3:6, 6:2.
OSTALI IZIDI Gildmeister (čile) - Cornejo (Čile) 6:1, 6:2
Pecci (Par.) - Gildmeister (Čile) 6:3, 6:1
Mainetto (Peru) - Rebolledo (Čile) 7.2, 2:6, 6:3
Winitsky (ZDA) - Benavides (Bol.) 6:4, 6:4
Cano (Arg.) - Molina (Kol.) 6:4, 3:6, 8:6
Betancourt (Kol.) - Prajomc (Čile) 6:4, 6:3
NOGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
VESNA ZOPET NA VRHU LESTVICE
V slovenskem derbiju je premagala Kras ■ Neuspeh Mladosti in Sovodenj
NA TRŽAŠKEM
Dež in slabo vreme sta ovirala reden potek nedeljskega 9. kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. Nekatera igrišča so bila blatna in zato so morali nogometaši napeti vse sile, da so lahko igrali. Na nekaterih igriščih pa se sploh ni dalo igrati in zaradi tega so v skupini O od šestih napovedanih tekem odigrali le dve.
V skupini N, v kateri nastopata Kras in Vesna, je bil v nedeljo na sporedu pričakovani derbi, ki se je končal z zmago Križanov, ki so že v prvem polčasu vodili z 1:0. Čeprav so v nadaljevanju krasovci izenačili, so si zapravili edinstveno priložnost, da odnesejo točko, saj se je po izenačenju Vesna znašla na igrišču v desetih zaradi izključitve Bortolottija. številčno prednost pa ekipa Krasa ni znala izkoristiti, nasprotno, vratar Krasa je moral še dvakrat pobrati žogo v lastni mreži. S tem uspehom se je Vesna ponovno povzpela na vrh lestvice, kjer deli prvo mesto (s tekmo manj) z ekipo Čampi Eli si, katero je v ne-
muuiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHHttnmiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiMiimiiMiiiiiiiiiHMiiiHinHinnnnmiiii1«
KOŠARKA
V KORAČEVEM pokalu
Pagnossin uspešen
Zmagale so tudi vse jugoslovanske ekipe
LESTVICA
njn»m0 22; Sarajevo 21; Buduč-rij ln Hajduk 20; Velež in Crve-1). zQVe?-da 19; Partizan in Sloboda 4’•“jeka, Osijek in Vojvodina 15; Ha*,. , Napredak, Željezničar 14; tf^cki 13. Borac 12; OFK Beo-^ U; Olimpija 8.
k ®nottI do leta 1982
CjfNOS AIRES - Po neuradnih bogrf*1 *la^e’ bo trener svetovnih kljunih prvakov Cesar Menotti,
ikau11 pogodba z argentinsko nogo veri ? zvezo zapade 31. decembra, 1982 j .Podaljšal pogodbo do leta
?f8ei
tinskih nogometnih reprezen-pfV bidi na prihodnjem svetovnem tistvu v Španiji, l_'.a 1982.
tiju^AGA _ v prijateljskem sreča-
tited B reprezentacama Anglije
Pagnossin — Verviers 116:100 (61:47)
PAGNOSSIN: Campestrini 4, Va-lentinsig 5, Turel 8, Pomdexter 32, Premier 15, Ardessi 18, Laing 14, Cortinovis 6, Antonucci, Bruni 14.
SODNIKA: Kamplin (Jugoslavija) in Horvath (Madžarska).
PM" Pagnossin 16:22 in Verviers 14:16. GLEDALCEV: približno 1500.
Belgijski ekipi iz Verviersa ni zadostovalo 7 pik prednosti, ki si jih je priborila na domačih tleh, da bi premagala goriški Pagnossin m se uvrstila v četrtino finala Korače-vega pokala. Varovanci trenerja McGregorja so namreč v povratni tekmi zmagali proti Belgijcem s 16 koši prednosti in se tako uvrstili v nadaljevanje tega pokala.
16 košev prednosti pa vsekakor ne odraža kakovostne razlike med obema peterkama. Goričani so bili namreč za dva razreda boljši od gostov, ki so trenutno na drugem mestu belgijskega prvenstva. Končna razlika v koših bi lahlčti bila še večja, če bi trener McGregor v drugem polčasu Tie pbslal na igrišče rezervne peterke.
Gostje so se dobro držali le v prvih minutah igre, nakar je Pagnossin z izvrstno igro vseh svojih igralcev (še posebno pa miaj-ših) tehnično nadkrilil nasprotnika in prvi del srečanja zaključil s 14 koši prednosti.
Že v 4. minuti drugega polčasa je bila prednost Goričanov taka (79:51), da ni nihče več dvomil v zmago in kvalifikacijo Patnossina. Od tega trenutka dalje pa je trener poslal na igrišče rezervne igralce, ki so se prav tako dobro odrezali. (pr)
V ostalih povratnih tekmah drugega kola Koračevega pokala so bila vsa jugoslovanska moštva u-spešna.
IZIDI
Iskra Ljubljana (Jug.) - Pully (švi.) 125:106. V prvi tekmi 117:74. Kvalificirana: Iskra.
Jugoplastika Split (Jug.) - Vevey (Švi.) 122:81. V prvi tekmi 106:79. Kvalificirana: Jugoplastika. Cibona Zagreb (Jug.) - Stockport (Anglija) 113:71. V prvi tekmi 104:76. Kvalificirana: Cibona.
OD JUTRI DALJE V TRSTU
Pokal Portuale
Krožek pristaniških delavcev šahovska sekcija — prireja v svojem društvenem sedežu v Domu pristaniških delavcev v Trstu, Trg Du
ca degli Abruzzi 3, ponovitev «Po-kala Portuale*.
1.	Turnir bo potekal v roku štirih večerov in sicer v dveh kolih na večer, skupno 8 kol. Začetek turnirja bo 1. decembra ob 20.30. Preostali trije večeri bodo 4., 5., 6. in 8. decembra ob isti uri.
2.	Čas razmišljanja znaša 40 min. na igro za vsakega tekmovalca. Beleženje potez ni predvideno. I-gralni pari bodo določeni po italijansko - švicarskem sistemu.
3.	Za turnir se lahko prijavijo italijanski in tuji tekmovalci vseh kategorij in tudi tisti, ki so ne-klasificirani. Vpisna taksa znaša 2.500 lir. Tekmovalci morajo javiti ob priliki vpisa svojo kategorijo in svojo društveno včlanje-nost, da sodnikom olajšajo sestavljanje posebnih lestvic.
4.	Sodnik turnirja bo Bruno Rocco, ki bo poskrbel za pravilen potek igre in reševal morebitne igralne spore po načelu tehničnega pravilnika ARCI-DS. Odločbe sodnika so nepreklicne.
5.	Predvidene so sledeče nagrade:
a)	5 »absolutnih* nagrad za pr-
vih pet uvrščenih;
b)	2 nagradi za državne kat.;
c)	2 nagradi za posebne kat.;
d)	2 nagradi za neklasificirane. Nagrajeni pa bodo še (na podlagi posebnih lestvic) najboljši igralci sledečih skupin:
1.	pristaniški delavci
2.	ženske
3. mladinci (do starosti 16. leta). Ostale morebitne nagrade ter njihov popolni seznam bo javljen pred 7. kolom.
Nagrajevanje bo v nedeljo, 10. decembra letos, s pričetkom ob 10.30.
»Pokal Portuale* bo začasno dodeljen društvu, kateremu bo pripadal absolutni zmagovalec in to do prihodnje izdaje tega tekmovanja.
V primeru trikratne zmage (tudi ne zaporedne) istega igralca, bo pokal dokončno dodeljen društvu kateremu igralec pripada.
Serrano ohranil naslov
NAGOYA — Portorikanec Samuel Serrano je ohranil svetovni naslov superperesne kategorije WBA. Premagal je Japonca Takaa Marukija po točkah, potem ko je v petem krogu nasprotnika zrušil na tla.
25-letni Serrano je že sedmič u-spešno branil svoj naslov.
deljo prisilila na remi enajsterica Inter SS.
SKUPINA N
IZIDI 9. KOLA
Esp. S. Giovanni - Edera	1:2
Op. Supercaffe - Roianese	1:0
Kras - Vesna	1:3
Union - CGS	0:5
Inter SS - Čampi Elisi	2:2
LESTVICA
Čampi Elisi in Vesna 12, Esperia SL 11, CGS in Edera 9, Op. Supercaffe in Esp. S. Giovanni 8, Roianese in Kras 6, Inter SS 5, Union 2. PRIHODNJE KOLO (3. 12.)
Čampi Elisi - Esperia SL, CGS -Inter SS, Vesna - Union, Roianese -Kras, Edera - Op. Supercaffe.
SKUPINA O
IZIDI 9. KOLA
Domio - S. Anna (preložena), S. Vito - Rabuiese (preložena), Ca-ve - Duino (preložena), S. Andrea -Artigiani 1:3, Chiarbola - S. Sergio (preložena), Flaminio - Baxter 1:3. LESTVICA
Baxter 13, Domio 11, Chiarbola 10, Cave, S. Anna in Artigiani 9, S. Andrea 7, S. Sergio 6, Duino 5, Rabuiese in Flaminio 4, S. Vito 3.
B. R.
NA GORIŠKEM
V 9. kolu prvega dela prvenstva sta bili naši goriški predstavnici popolnoma neuspešni, saj. nista zbrali niti ene od štirih razpoložljivih točk.
Sovodnje so kar brez štirih standardnih igralcev (med tekmo pa se je poškodoval še odlični srednji krilec Bagon) izgubile pred domačim občinstvom z ekipo, o kateri lahko trdimo, da je najresnejši kandidat za prestop v 2. amatersko ligo. Sa-grado ni imel težjega dela, da je pospravil celoten izkupiček, saj mu niso mogli nuditi Sovodenjci res nikakršnega odpora. Tudi v nedeljo bodo igrale Sovodnje na tujem in tudi tokrat proti močnemu nasprotniku, kot je Mariane, ki je z 12 točkami tretji na lestvici. Uspeh ali neuspeh slovenskih predstavnikov je vezan na okrevanje vsaj nekaterih igralcev, ki so trenerju Valleju nujno potrebni pri sestavi kolikor toliko solidne enajsterice, kakršne so bile Sovodnje v prvih kolih tega prvenstva, ko so dosegle nekaj res odličnih rezultatov. Mladost je v nedeljskem srečanju doživela že dru gi zaporedni poraz na tujem in to z ekipo Villanove, ki je po slabem startu v zadnjih štirih nedeljah o-svojila prav toliko zmag in zaostaja le tri točke za vodečo dvojico Fogliano - Sagrado. Športna sreča v preteklem kolu res ni bila naklonjena našim igralcem, ki bi si za služili vsaj remi. Tudi sodnik ni bil na višini, saj je vodil tekmo dokaj enostransko in nr'dosodil nekaj o-čitnih enajstmetrovk v korist gostov. Že v prihodnjem kolu bodo i-meli Doberdobci lepo priložnost, da popravijo položaj na lestvici, ko bodo sprejeli v goste goriško Azzur-ro, ki je v preteklem kolu doma zaustavila vodeči Fogliano.
IZIDI 9. KOLA
Poggio - Pro Farra	1:1
Panzano - L. Capriva	1:3
Vermegliano - Piedimonte 4:1
dost - Azzurra, Fogliano - San Lo-rezno, Mariano - Sovodnje, Sagrado - Viilanova. (fg)
MINIBASKET
Iz planinskega sveta
Začenja se smučarska sezona SPDT
To nedeljo bo končno konkretno stekle smučarska sezona SPDT. Konkretno pomeni to, da se bodo štirje avtobusi SPDT z 200 tečajniki podali v Ravascletto, kjer bo tako na sporedu prva nedelja smučarskega tečaja. V Ravasclettu je konec prejšnjega tedna, kot tudi v vseh gorskih krajih v Karniji pa tudi v Alpah, zapadel sneg, ki je ustvaril sicer tanko, a vseeno dovolj debelo plast, tako da se lahko po njej vsaj zasilno smuča. V nedeljo li morale predvidoma vsaj delno delovati žičnice v Ravasclettu, medtem ko pa je na Zoncolanu še premalo snega. Zbirališče tečajnikov bo na Foro Ulpiano (izpred sodnije) v nedeljo zjutraj ob 6. uri. Če bo v tem času prišlo do morebitnih sprememb pri umikih in datumih tečaja bomo to takoj javili v Primorskem dnevniku, pa tudi po radijskih valovih Trst A.
V soboto uspel planinski večer SPDT
Prvo mnenje, ki ga lahko izrečemo o sobotnem večeru, je to, da je bila Gregorčičeva dvorana daleč
Sokol — Italcaniieri 13:61
SOKOL: Della Schiava 9, D. Pahor 4, M. Pahor, Bandelj M., Per-tot, Terčon, I. Stanisa, V. Stanisa, R. Stanisa, E. Bandelj, Škrk, Ve-nier. Kralj, Carli, Busan.
Sokolova ekipa minibasketa je izkoristila priložnost, da je prvenstvo za teden dni prekinjeno ter je odigrala trening tekmo s tržiškim Ital-cantierijem. Razlika med ekipama je bila dokaj velika, saj spada tr-žiška ekipa med boljše v goriški Dokrajini. Pri Sokolu je prišla na dan neizkušenost, posebno mlajših košarkarjev, ki so šele pred kratkim pričeli z igranjem. Kot običajno je bil v vrstah domačinov najboljši Della Schiava, ki je zaigral zelo borbeno, nekoliko pa bo še moral izboljšati točnost pri metih. Poleg njega bi omenili še dober nastop Davida Pahorja.	Marko
pretesna, saj je moralo mnogo planincev in simpatizerjev našega društva le «poslušati» slavje in pa filme: vsekakor bi za tako slavnost bila dosti bolj primerim mala dvorana Kulturnega doma, ker je pač dosti večja.
Po tem uvodu lahko takoj rečemo, da je bil ta večer, večer nagrad: tu so namreč prejeli plaketo vsi tisti, ki so prehodili avgustovski enotedenski štafetni pohod Trst -Triglav, da bi tako počastili 200-let-nico prvega vzpona na Triglav, spominsko kolajno pa so prejeli tisti, ki so prehodili vsaj del poti. Poleg tega so prejeli znak Transverzale trije planinci, ki so letos dokončali to planinsko vezno pot, in sicer Rudi Jugovič, ki je to pot prehodil že drugič, žal, pa ni bil na večeru prisoten, ker se je pač podal na Velebit. rianinska strast pač . . . Ostala dva sta Valter Žerjal in Mirko Ška-
OHVESTILO
SPDT
obvešča, da bo odhod tečajnikov z avtobusi v nedeljo, 3. decembra, ob 6. uri zjutraj izpred sodnije (Foro Ulpiano).
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Promocijska liga brez presenečenj
Obe naši peterki sta slavili zmago - Enak uspeh sla dosegla Jadran in Bor tudi pri mladincih
MARSEILLE — Francoz Rene Ar-noux bo prihodnje leto skupaj z drugim Francozom Jabouillejem branil v svetovnem prvenstvu pilotov formule ena barve francoskega moštva Renault. Arnoux je pogodbo podpisal te dni, vendar novica je bila že dalj časa znana.
Brazzanese - Isonzo	1:1
Viilanova - Mladost	2:1
Azzurra - Fogliano	2:2
San Lorenzo - Mariano	1:1
Sovodnje - Sagrado	0:3
LESTVICA
Fogliano in Sagrado 14, Pro Farra 13, Isonzo in Mariano 12, Viilanova 11, Mladost 10, Poggio, Sovodnje in San Lorenzo 9, Azzurra 8, Piedimonte 6, L. Capriva in Vermegliano 5, Brazzanese 4, Panzano 3.
PRIHODNJE KOLO (3. 12.)
Pro Farra - Panzano, L. Capriva - Vermegliano, Piedimonte -Brazzanese, Isonzo - Poggio, Mia-
Delovanje ZSŠDI
Komisija za košarko ZSŠDI obvešča, da bo danes, v četrtek, 30.11., ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 seja komisije za košarko.
Trenerska zveza Jutri, 1. 12., bo na sedežu ZSŠDI seja odbora trenerske zveze ob 18.30.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Drugo kolo promocijskega prvenstva ni prineslo večjih presenečenj, saj so vsi favoriti zmagali. Zanesljivo sta zmagali tudi naši peterki, Bo.- in Jadran, ki sta tako sedaj na vrhu lestvice, skupno s Jeans Cor-nerjem in Ferroviariom.
Težja je bila zmaga borovcev, ki so ponovno nastopili v okrnjeni postavi: tokrat je poleg Žerjala manjkal še Ražem, ki je bil v prvem kolu najuspešnejši v Borovih vrstah. Poleg tega je igral Klobas s poškodbo na kolenu in ni dal običajnega doprinosa v točkah in odbitih žogah. K sreči sta odlično zaigrala ostala visoka igralca. Koren in Race, kar je dalo elan celotni ekipi.
Mnogo lažja je bila zmaga ja-dranovcev, ki sicer nastopajo' še vedno brez svojega najizkušenejšega igralca Petra Starca. Zaradi dežja so tekmo odigrali v telovad-hicf%’ s tem je bila tudi bdina he-varnost za Valičevo ekipo (odprto in neugodno igrišče) odpiavljeha. Jadran je namreč za razred boljši nasprotnik od Scoglietta.
IZIDI 2. KOLA
Jeans Corner - Cart. Edera 105:57 Bor - Barcolana	85:75
Ferroviario - Grandi Motori 96:63 Scoglietto - Jadran	61:86
CUS - Stella Azzurra	85:76
LESTVICA
Bor, Ferroviario, Jadran, Jeans Corner 4, Scoglietto in CUS 2, Car-taria Edera, Baicolana, Grandi Motori in Stella Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO
Jadran - Jeans Corner (2.12. ob 17.30 v Dolini); Cartaria Edera -Grandi Motori; Barcolana - Ferroviario; Scoglietto - CUS; Stella Azzurra - Bor (3. 12. ob 15.00 v Ul. della Valle).
MLADINCI
Zadnje kolo prvega dela prvenstva je končno prineslo tretji par točk Borovi ekipi, medtem ko je Jadran še bolj utrdil svoj položaj na vrhu lestvice.
Borovci so končno zaigrali zanesljivo ter so prepričljivo premagali ekipo Inter 1904. Zmaga pa le ni bila tako lahka kot zgleda. Trener Parovel je o tekmi dejal:
»Začeli smo z obrambo mož-mo-ža, kmalu pa smo prešli v cono. S to obrambo nam se ni uspelo odlepiti od nosprotnikov, zato sem približno sredi drugega polčasa spet naročil fantom, naj branijo mož-moža. Ta taktična poteza je bila pravilna, saj so fantje takoj zanesljivo povedli.*
Jadrana pa je žel že sedmo zaporedno zmago in niti drugouvrščeni Ferroviario mu ni bil kos. Izkazalo se je, da so »železničarji* morda le nekoliko previsoko na lestvici, glede na njihove sposobnosti. Tavčarjevi varovanci so jih namreč premagali z dokajšnjo lahkoto.
Drugi del mladinskega prvenstva se bo pričel šele januarja. Slika pa je že sedaj precej jasna: za prvo mesto je borba omejena na Jadran in Hurlingham, odločilen pa bo prav gotovo neposredni spopad.
Tretje mesto še ni oddano, saj je nemogoče, da sreča in sodniki spremljajo Ferroviario skozi vso prvenstvo.
Na to uvrstitev lahko še celo u-pa Bor, možnosti pa ima tudi Ala-barda, če bo seveda nastopala v popolni postavi (ali vsaj z nekaterimi igralci, ki igrajo v C ligi). Na r pu lestvice pa bo položaj verjetno stal nespremenjen.
IZIDI 7. KOLA
Bor - Inter 1904	104:86
Hurlingham - Alabarda	94:82
Jadran - Ferroviario	102:84
Stella Azzurra - Ser volana 70:83 LESTVICA
Jadran 14, Hurlingham 12, Ferroviario 10, Bor in Alabarda 6, Inter 1994 in Servolana 4, Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO (6. in 7. 1. 79) Inter 1904 - Ferroviario; Bor -Servolana; Stella Azzurra - Hurlingham; Jadran - Alabarda.
DEČKI
V prvem kolu prvenstva dečkov sta bili od štirih tekem odigrani le dve. Tekmi Scoglietto - Kontovel in Servolana - Alabarda bi morali odigrati na odprtih igriščih, a so ju prenesli zaradi slabega vremena.
Tako je od slovenskih zastopnikov igral le Sokol, ki je bil doma visoko poražen od Libertasa. Nabre žinci so igrali uspešno le v začetku, ko so nasprotniki branili mož-moža, ko pa so le-ti prešli v c o ni Sokol v desetih minutah zadel niti koša. Conska obramba je, žal, spremljevalka večine mladinskih prven štev, trenerji pa jo uporabljajo, ker prinaša takojšnje rezultate (v teh kategorijah nimajo namreč igralci še točnega meta od daleč, prodor ali met iz neposredne bližine pa sta s to obrambo seveda onemogočena). Po drugi strani pa je ta obramba dvorezen meč, krajti igralci teh kategorij jo izvajajo vse preveč statično, kar ima potem posledice v višjih kategorijah.
IZIDI 1. KOLA
Sokol - Libertas	35:80
Ferroviario - Don Bosco 72:79
Scoglietto - Kontovel	n.o.
Servolana - Alabarda	n.o.
Počitek: Inter Milje LESTVICA
Libertas in Don Bosco 2, Sokol, Kontovel, Scoglietto, Ferroviario, Servolana, Alabarda in Inter Milje 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas - Ferroviario; Alabarda - Sokol (2.12. ob 20.00 v šoli Vi-sintini); Inter Milje - Scoglietto; Kontovel - Servolana (2.12. ob 15.00 na Kontovelu).	Marko
PRVENSTVO MLADINK
Težka zmaga Rontovelk
Solaris — Kontovel 2:3 (15:9, 7:15, 15:2, 14:16, 5:15)
KONTOVEL: Malalan, V. Cibic, Cernoli, Guštin, T. Cibic, V. Daneu, M. Daneu, Prašelj, Štoka.
Mladinke Kontovela so šele po petih setih igre premagale trdožive predstavnice Solarisa. Rezultat je res nekoliko presenetljiv, saj so v prvi tekmi Kontovelke iste nasprotnice odpravile z gladkim 3:0. Očitno je torej, da so naše odbojkarice nasprotnice podcenjevale, kar bi jih kmalu drago stalo. Domačinke so namreč zasluženo že vodile z 2:1. Da bi nekoliko rešila ne preveč razveseljivo stanje, je trenerka Nadja Rupel nerazpoloženo Mari-zo Daneu zamenjala z Valneo Cibic, ki je dobro opravila svojo nalogo. Tako so Kontovelke le zmagale. dovolj pa jim je bilo le malo zb ; nosti in volje do igre.
Še enkrat niso torej naša dekleta pokazala zadostne mere resnosti. U-pati je, da jim bo to srečanje služilo kot primer, da se ne smejo nasprotnice nikoli podcenjevati.
H. L.
OBVESTILA
Danes, 30. nov. ob 20.30 bo v sejni dvorani SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, debatni večer o športni problematiki v smislu nadaljevanja posveta o športu.
Poleg članov odbora za telesno kulturo pri SKGZ so vabljeni tudi člani odbora ZSŠDI ter predsedniki slovenskih športnih društev.
Odbor za telesno kulturo pri SKGZ • • «
Odbojkarska sekcija
ŠZ Bor
sporoča, da bo drugi praktični del tečaja za odbojkarske zapisnikarje jutri, 1. decembra, ob 18. uri na stadionu «1. maj» v Trstu.
bar. Na sporedu so nadalje bili trije udomači* filmi, in sicer s 7. srečanja obmejnih planinskih društev, ki je bilo letos v organizaciji SPDT v Bazovici, film s pohoda Trst - Triglav ter film z dneva planincev SP DT, ki je bil letos na kriški gmajni. Omenili bi še nastop ženskega pevskega zbora «Devim, ki ga vodi Herman Antonič ter kratka pozdrava predsednika SPDT inž. Pina Rtideža ter predsednika SK Devin Janka Grudna, torej društev, ki sta organizirali poletni jubilejni štafetni pohod.
Slovenski jamarji
v Ekvador
Včeraj so se jamarji kluba Črni galeb iz Prebolda odpravili na tritedensko ekspedicijo v Ekvador. Odpravo je priredil klub sam s pomočjo Jamarske zveze Slovenije. Raziskovali bodo jame v lavi na vulkanskih Galapaških otokih in haske jame v območju tropskega gozda ob Teni. Odprave se udeležuje 11 članov, vodja pa je Anton Vedenik, udeležuje pa se je tudi predsednik Jamarske zveze Jugoslavije dr. Franc Habe. S to odpravo se bodo jugoslovanski jamarji prvič predstavili v Južni Ameriki, čeprav ima jamarstvo v Sloveniji dolgoletne tradicije in bogate izkušnje.
Termini za Himalajo
V Katmanduju so ponovno potrdili, da bodo odpravam na voljo le dva termina za vzpone: predmonsunski od 1. marca do 15. junija ter jesenski od 1. septembra do 15. decembra. Želja nekaterih, da bi si pridobili dovoljenje za zimsko sezono, predvsem za tiste vrhe, ki so že za vnaprej oddani kot npr. Everest, se tako ni uslišala.
D. J.
ATLETIKA
V SOBOTO V TRSTU
Tretjakova nagrajena
V soboto popoldan je bil v Trstu deželni občni zbor atletske zveze, ki pa ni bil posebno važen, ker niso bile na sporedu volitve novega odbora.
Občni zbor, ki je trajal nenavadno dolgo, je v glavnem obravnaval osnutek spremembe zveznega statuta, ki med drugim predvideva ločitev zveze na dva dela: mladinski in članski. Prvi naj bi bil dostopen čimvečjemu številu društev, ki bi lahko gojila dosedanji kategoriji dečkov in naraščajnikov. Za nadaljevanje dejavnosti pa bi FI-DAL zahtevala določene garanciie v obliki kadrovskih struktur, da bi se toliko atletov ne porazgubilo zaradi nezadostne tehnične oskrbe. Stvar bi bila tudi pozitivna, če bi ne stale za to obrazložitvijo težnje po monopolizaciji kakovostne atletike s strani društev, ki so vezana na trgovske ali industrijske družbe. V bistvu so majhna društva brez moči proti velikemu kapitalu, sedaj pa bi hoteli zadevo uzakoniti.
Na občnem zboru so bili 1 predvsem trenerji) enotnega mnenja, da bo sprememba ne samo oškodovala, temveč celo pokopala marsikatero društvo, ki z navdušenjem dela tudi za enega samega kako vostnega atleta in bo ob uvidenju, da nima več materialnih možnosti za nadaljevanje take politike, opustilo celotno delovanje.
Na zveznem občnem zboru, ki bo v Rimu čez dva tedna, bo »običajna* večina, katero tvorijo velika društva, brez dvoma odobrila spremembo in posegi predstavnikov manjših društev bodo le klic v puščavi. Žal, se enotnost v Trstu ni konkretizirala z izvolitvijo delegacije, ki bi pomisleke iznesla tudi v Rimu, ker so se trenerji dokaj nerazumljivo odpovedali udeležbi na občnem zboru, čeprav bi imeli na razpolago vsaj tri mesta, kot so pokazali volilni rezultati. Deželo bodo tako zastopali ljudje, ki po svoji društveni pripadnosti spadajo v krog zagovornikov sprememb.
Med občnim zborom so tudi nagradili društva z najboljšimi ekipnimi dosežki in atlete ter atletinje, ki so v minuli sezoni dosegli nove deželne rekorde. Med nagrajenka-; mi je bila (za čas 12” na 100 m) deležna priznanja tudi borovka Da-' niela Tretjak, (kb)
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
ima lahko dekle plača pot, mislim, da ima!. Očit-Mico mikalo, da bi se poskusila s kmeti. Davno je bila prišla s kmetov, kaj pa iz revne družine, jala se je prepolnih kašč pri bogatih kmetih, iala se je mesa, ki je kakor perilo na vrvi na adar se suši, viselo v kleti spod stropa; sporni-e je masti v čebrih, peharjev z jajci, smetane, in nazadnje predobrih potic ob nedeljah in se sto stvari iz tega kmečkega preobilja. Vas je m a isti paradiž, kjer kmetom tudi zdaj ničesar ne , «Kmeta-, je rekla, ko so nekoč doma razprav-»kmečkem vprašanju-, »nobena država ne o um naj še tako gleda postrani nanj! Suša, toča in tli povodenj — to so zanj nesreče. Državi se zna kvečjemu, da mu ta stopi nekoliko na prste,- Ko tiki hrumeli proti »kulakom-, je Mica dejala: »Le I- Ko je potem šla na vas, jo je navdajalo veliko jstvo, ker je oblast kmete le nekoliko stisnila. « ® ti- je govorila, »da bodo vedeli, kako mi revni v živimo!- To seveda ni bila revolucionarnost: če bi : Mica mogla, bi hotela biti najbogatejši kulak
tega sveta in bi državi kazala figo.
Ni ji uspelo, da bi šla z možem. Jože je odšel sam.
Na mestece v kotlini se je razgrnilo sonce. Ulice so se napolnile z nedeljskim pokojem. Ljudje na ulicah so bili praznični, kakor da se odpravljajo k veliki maši.
Suhodolca je zažejalo, a ne od utrujenosti niti od vročine, ali ker bi bil kaj takega jedel, pač pa od skrbi, če bo dobro opravil. Stopil je v prvo gostilno, ki je bila hkrati nekakšna kavarnica. Dremava natakarica v še bolj dremavem, mračnem in zanemarjenem prostoru mu je lenobno postregla z — žganjem, rekoč: »Vina nimamo — samo za zvečer nam ga dajo.* Suhadolcu se je zdelo, da s posebnim veseljem pripoveduje, kako jim nekdo, ki pa je najbrž država, noče dati vina po mili volji. »Poiskan bi si ga!* ji je zabrusil Suhodolc v obraz. »Vinogradi so na kmetih ne v mestih, vlada v Beogradu pa tudi ne prodaja vina!- — »Na kmetih,- je pritrdila, ko je videla, s »kom- ima opraviti, »le da nam ga vsega odpeljejo v mesta!-
Suhodolc je odšel nejevoljen iz te prazne oštarije.
Našel je hišo, kjer je stanovala Majda, in tudi njo samo. Napravljala se je. Ogrnila se je pred njim s haljo, da ne bi kazala golote. V zadregi je začela metati na kup stvari, ki so ležale razmetane po sobi. Oče ni prezrl nereda, ona pa ne njegovega pogleda in je rekla zmedeno;
»Ne zameri! Sinoči smo imeli prireditev. Kasno sem se vrnila, pa sem si zjutraj rekla: malo potegnem in potem pospravim. Ujel si me! — Sicer pa... saj si vajen na nered... doma ga je bilo vedno dovolj. No — sedi vendar!* mu je ponudila stol. Njega je tisto o »neredu doma- le zbodlo. Odvrnil je:
»Mati jih je rodila deset, sedem vas je ostalo živih.
Težko je bilo zastran reda!- Zardela je. Napravljala se je in pospravljala hkrati. Vmes ji je odgovarjal na vprašanja, kako doma, kako živijo, in podobno.
»Čaja ti skuham,- je rekla in staknila rešo z elektriko. Na mizo je postavila žganja in mu nalila v kozarec. »Malo ga tako srebni!- Popil je dva kozarčka, da se ga je skušala lotiti dremavost.
Vmes je gledal hčer. Bilo ji je skopih dvajset let, a se je zadnje čase močno razvila. Bila je podobna materi v njenih mladih letih, le nekako bolj — gosposka je bila. Ker mati je bila v takih letih prišla s kmetov in je imela na sebi trdoto, ki je tudi z lepoto ni mogla zakriti. Majda pa je imela za sabo nekaj šol, neke tečaje, zrastla je v mestu. — Kostanjevi lasje so ji padali na tilnik in pokrivali tudi ušesa. Okrogel obraz z velikimi rjavimi očmi je bil lep. Opazil je tudi njeno zrelo telo.
Ona spet je opazovala njega. Zdel se ji je starejši kot kdajkoli. Še nikdar ni opazila te starosti na njem. Zdel se ji je tudi nekoliko tuj, ne več tak > domač kakoi vedno. To jo je začudilo, ker ga je vedno rada imela in ker ga je še vedno gledala skoz naočnike svoje otroške ljubezni. Otrok je bila zbolela, da so bili prepričani, da ne bo nič iz nje. Ko je bil doma, jo je nosil na rokah. Kadar je ponoči kaj potrebovala, je klicala njega. V tej dolgo trajajoči bolezni se je neločljivo navezala nanj. Mati je bila vedno napihnjena, mračna kakor oblačno nebo. Sonce nasmeha skoraj nikdar ni posijalo skozi to zameglenost. Medtem pa je bil oče vedno kakor sinja, vedra pomlad. Nasmeh je ležal na njegovem obrazu tudi v najtežjih trenutkih. Težkih trenutkov pa je imel več kot preveč, kar je Majda spoznala šele, ko je že bila v službi.
Spoznanje te rahle odtujenosti med njima ob tem srečanju jo je vznemirilo. Vendar je čutila, da ljubezen še ni umrla. Hotela je zabrisati to zadržanost. Ko mu je nalila čaja ter vlila vanj žganja, je rekla:
»Pil boš čaj in boš lepo po vrsti povedal vse, predvsem, zakaj si pravzaprav prišel! Ne boj se, saj ni zasliševanje,- je rekla in se skušala nasmehniti. »Vem, da ti na izlete ne hodiš. Če bi ta obisk veljal hčerki, bi gotovo prišla oba z materjo. Pisala vam tudi nisem, da bi bila bolna. Povrhu sem bila v nedeljo doma in nisi nič govoril o tem.-
Spravila ga je v zagato s tem »zasliševanjem«. Premišljal je in se odločal. Odvrnil je: »Pravzaprav sem hotel to na kraju, ko bi že šel. Ti pa hočeš kar zdaj —. Misliš, da ne bi prelagala? Popoldne bi se pomenila. Nato odidem na vlak, ti pa premisliš.,.»
Majda je imela dovolj vzrokov, da ga je silila, ker je upala, da se ga bo potem kako — otresla. »Kar zdaj boš povedal. Nočem, ne morem te gledati takšnega, ko se mučiš. Povej, kaj se je zgodilo?-
»Majda, preloživa na popoldne,- je tiho zaprosil. »Zoprno je...»
«Ne, zdaj boš povedal. Nikakega pokoja ne bom imela!-
Visela je na njem z očmi in ga tudi s pogledom silila, dokler se ni sprožilo iz njega: »Nič takega se ni zgodilo, nič posebnega...- Nato je s čudno silo izstisnil iz sebe: »Prišel sem te prosit za — denar... Če mi seveda moreš pomagati...-
»Po denar?- se je grenko nasmehnila in ponovila: »Po denar? K meni?-
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2tro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubHona Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. *3 j""’ 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozc'' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir >>e®®.' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlie-JUHI krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm o v Italiji pri SPI.
i i član italijanska ■ z a a j a L J ZTT	zveze časopis«™)
in tiska r 1 “
30. novembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov
OSTRA REAKCIJA NA PEDINIJEV ODLOK
Večina italijanskih univerz je v zadnjih dneh zasedena
Zakonski odlok, ki naj bi uravnaval pravni položaj vseh predavateljev na vseučiliščih, bodo v kratkem spremenili v zakon
RIM — Zakonski odlok ministra za šolstvo Pedinija o juridičnem položaju univerzitetnih predavateljev in delavcev bo senat najverjetneje odobril danes, ali pa najkasneje jutri zjutraj. Odlok bo šel v pregled poslanske zbornice, ki ga mora odobriti v najkrajšem času. da se bo potem spremenil v zakon, ki bo uravnaval stalež tistih, ki so na kakršenkoli način vključeni v didaktično delo na univerzi.
Zakon naj bi določil točne meje, kako postanejo predavatelji na u-niverzi stalni, oziroma kakšne pogoje morajo ooinjevati, da postanejo stalni profesorji. Nadalje Pe-dinijev zakonski odlok urejuje pravni položaj univerzitetnih zunanjih sodelavcev, to je tistih, ki sklenejo z določeno univerzo pogodbo in na njej predavajo za določen čas, zakonski odlok določa položaj asistentov in opredeli mejo, kateri profesorji morajo na univerzi delovati s polnim urnikom, oziroma morajo biti na njej stalno prisotni in se ukvarjati z raziskovalnim delom. Ustanoviti bo treba tudi posebno komisijo, ki bo nadzorovala delo tistih profesorjev, ki so se z raznimi konkurzi dokopali do stolice, kajti dogajalo se je, da profesorji, ki so dosegli stalež, oziroma stolico, niso potem napisali niti vrstice, ali drugače rečeno, niso opravili niti enega raziskovalnega dela. Komisija bi delo profesorjev preverjala vsakih pet let in nato izrekla tudi ustrezno oceno. Zakonski odlok pa najbolj prizadeva tako imenovane »stažiste*, to je tiste, ki jim v italijanskih univerzitetnih krogih pravijo »preca-ri». Ti so upali, da bodo prišli v univerzitetni stalež v najkrajšem času, medtem ko se bo z novim ukrepom to obdobje znatno zdalj-šalo, od treh do sedmih let, po tem času pa bodo prizadeti mogli še polagati izpit pred komisijo, ki se bo izrekla o njihovi poklicni usposobljenosti.
NA PRIZIVNEM PROCESU V FIRENCAH
Tožilec zahteval dosmrtno ječo za P. Concuteilija
FIRENCE — Potrditev obsodb Pierluigiju Ccncutelliju in Gianfrancu Ferru ter dodatna preiskava o dejanski vlogi šestih obrobnih obtožencev: to so bile zahteve javnega tožilca Carabbe na prizivnem procesu proti morilcem rimskega sodnika Vittoria Occorsia.
V svojem štiriurnem posegu je dr. Carabba razčlenil delovanje neonacistične skupine »ordine nuovo* in v tem okviru poudaril, da umor rimskega sodnika ni bil naključen, pač pa je pomenil začetek nove strategije za organizacijo, strategije, katere glavni zagovornik je bil ravno Concutelli. Cilj atentata je bil dvojen: poživiti gibanje z eklatantnim a-tentatom in obenem ubiti sodnika, ki je postajal gibanju zelo nevaren, saj je odkril povezavo med neonacisti in ugrabi-teljskimi tolpami in je bil na tem, da povsem osuši organizaciji ta vir dohodkov.
Na osnovi tega izvajanja je tožilec zahteval potrditev kazni Concutelliju in Ferru (dosmrtna ječa oziroma 24 let zapora) ter novo preiskavo o delovanju šestih »obrobnih obto-žencev», ki naj ne bi bili krivi le dajanja potuhe in pomoči glavnima krivcema, pač pa naj bi bili moralno soodgovorni za zločin.
ZIMA, ZIMA BEL A...
Očitno pa se s Pedinijevim zakonskim odlokom še najmanj strinjajo prav stažisti, ki so proti prosvetnemu ministru v zadnjih dneh odločno in drastično nastopili in zasedli posamezna italijanska vseučilišča. Življenje na večini univerz je zato ohromelo, odpadli so izpiti in predavanja, povsod pa še vršijo zborovanja, ki jih sklicujejo stažisti in na katerih so prisotni docenti in študentje, da bi izoblikovali nove smernice boja.
Življenje na vseučiliščih je torej zaenkrat ohromelo, na nekaterih univerzah, na primer v Trstu in Perugii, pa delo teče normalno naprej, čeprav se predvideva, da bo tudi tu prišlo do protestnih akcij. (mč)
iniii»nimniiii»n»i»tiiin!nniiinuinniniin»mTimim»nnniiiinmniin»ninum«nitmimnMM«»Minninni
PO PRIČEVANJU ODVETNIKA LANA
«TempeIj ljudstva» načrtoval umor ameriškega predsednika
Posebna ekipa, ki jo je ustanovi! Jim Jones, naj bi pomorila tudi še mnoge druge vplivne ameriške politike
V UPANJU, Dfl SE JE ZATEKEL V BIVAK Nfl JUGOSLOVANSKI STRM
Na Mangrtu se nadaljuje iskanje pogrešanega planinca Petra Stoke
Danes bo proti koči poletel helikopter iz Bovca, z italijanske strani pa bodo skušali doseči bivak s helikopterjem do vrha grebena in nato p
TRBIŽ — O usodi Petra Štoke, tržaškega alpinista, člana SPDT, ki ga že tretji dan pogrešajo, se še nič ne ve. Kot smo poročali, so se poleg reševalnih služb na eni in drugi strani meje za stvar zavzeli tudi italijanski in jugoslovanski organi. Treba je bilo urediti nekatere birokratske formalnosti v zvezi s preletom helikopterja čez mejo.
Helikopter bi bil v včerajšnjem nepričakovano lepem popoldnevu lahko poletel in reševalna ekipa bi lahko dosegla kočo pod Mangrtom na jugoslovanski strani: reševalna akcija pa baje ni mogla steči zaradi birokratskih zapletljajev. Po zagotovilih na obeh straneh naj bi bile zapreke odstranjene, saj je že skrajni čas. Ko gre za nesreče v gorah, večkrat že samo nekaj ur
odloča o usodi kakega življenja. U-pati je samo, da ne bodo danes nastopile nove težave vremenskega značaja.
Po zadnjih vesteh bo danes jugoslovanski helikopter poletel do koče pod Mangrtom, v katero naj bi se — kot je upati — zatekel Peter v snežnem metežu. Italijanska gorska reševalna služba pa upa, da bo lahko s pomočjo helikopterja dosegla skrajni del mangrtskega grebena, ki leži na italijanski strani, in se z nja, če bo nevaren zasnežen teren dovoljeval, spustila do koče. Sporočeno je nadalje bilo, da so včeraj zvečer gorski reševalci iz Bovca izstrelili proti koči več signalnih raket, s čimer naj bi Petra obvestili, da je v teku akcija za njegovo rešitev, in mu obenem
WASHINGTON _ V zvezi z množičnim samomorom 914 pripadnikov ameriške verske ločine »tempelj ljudstva* v Gvajani prihajajo vsak dan na svetlo novi elementi. Pred dnevi so oblasti objavile vsebino iz beležnice, ki so jo dobili na truplu voditelja fanatične sekte Jima Jonesa, kjer »veliki duhovnik* prosi boga, naj mu podeli milost in vlije dovolj moči, da bo zmogel u-stvariti pravo »komunistično* družbo, po zgledu Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je bila nasploh ideal pristašev »templja ljudstva*, nanjo so gledali kot na obljubljeno in o-drešitveno domovino, upoštevajoč tudi dejstvo, da je ZSSR podpirala hotenja »templja ljudstva* in pripadnikom sekte bila tudi pripravljena nuditi zavetišče. Moskovska »Pravda* je ob novici o množičnem samomoru zavzela stališče, da je temu srhljivemu dogodku dal povod omalovažujoč odnos ameriških oblasti do »templja ljudstva*, katerega pripadnike so dan za dnem preganjali in jim niso dopustili živeti v miru.
Včeraj pa je eden izmed odvetnikov sekte Jima Jonesa Mark Lane izjavil, da so pripadniki «templja ljudstva* osnovali teroristični in kriminalni načrt, po katerem naj bi pobili vplivne in vidne osebnosti a-meriškega političnega življenja, med njimi tudi predsednika Carterja in podpredsednika Mondala. Načrt naj bi verski fanatiki izvedli meseca decembra letos, ob priliki kongresa demokratske stranke, ki bo v Memphisu v državi Tennessee. Zato je Jim Jones ustanovil tudi posebno «ubijalsko ekipo* in ji priskrbel denarna sredstva v znesku o-sem milijonov dolarjev, ki jih je že položil v neki švicarski banki. Odvetnik Lane, ki se je prejšnji teden na skrivnosten način izognil množičnemu samomoru, je še dejal, da je te informacije dobil od neke ženske, ki je na hierarhični lestvici »templja ljudstva* zasedala zelo vplivno mesto. Imena te o-sebe pa ni hotel povedati. Ameriška tajna služba, kj je zadolžena za varstvo predsednika in podpredsednika, ter FBI sedaj raziskujeta osno-vanost teh izjav in preverjata, če je teroristični načrt res obstajal.
V Doverju se medtem nadaljuje mučna identifikacija vseh trupel pristašev verske ločine, ki so preminili v množičnem samomoru v Jo-nestovnu. Med drugimi so identificirali tudi truplo zdravnika Lawren-ca Schachta. ki naj bi pripravil pi-
jačo s cianidom, s katero so se verniki »templja ljudstva* množično zastrupili, (mč)
Dokaj mili kazni za napistki
F. Salerno in M. Vianale
NEAPELJ - Z obsodbo Marie Pie Vianale in France Salerno na 14 mesecev zapora in z oprostitvijo Luigija De Laurentisa se je včeraj zaključil v Neaplju prizivni proces proti znanima napistkama. O-bema so sodniki sodili le zaradi njunega pobega iz kaznilnice v Pozzuoliju.
Sodni zbor, ki je odmeril ženskama kazni po enournem posvetu, je nadalje pomilostil obe napistki. ki pa ne bosta izpuščeni na prostost, ker sta bili že obsojeni na več kot štiri leta ječe zaradi udeležbe v oboroženi tolpi, zagovarjati pa se bosta morali še zaradi vrste drugih kaznivih dejanj.
RIM — Z obrestmi plačujemo letošnjo prekrasno jesen, saj je vsa Italija v objemu mraza. Iz vseh krajev poročajo o snežnih metežih, o viharjih z zračnimi vrtinci, o dežju in razburkanem morju.
Včeraj, v jutranjih urah, je bil položaj marsikje dramatičen. Avtocesta sonca na odseku Bologna - Firence je bila zaprta zaradi obilice snega; gasilci, prometniki in delavci cestnega omrežja so se trudili z vozili, ki so obtičala v visokem snegu. Podoben položaj je bil na vseh gorskih prelazih, številne so zaprli, vse ceste nad petsto metrov nadmorske višine so zasnežene, marsikje je sneg zapadel do nižin.
Predčasna zima ni prizanesla niti sončnemu jugu, od Kampanije do Sicilije, kjer je snežilo v višjih predelih, v nižinah in na obmorskem pasu pa je deževalo, ponekod tudi s točo. Najbolj zaskrbljujoč pa je položaj na morju, saj so zaradi visokih valov in vetra prekinili vse povezave s Kampanijskim otočjem in z otoki ob Siciliji.
Zima je torej pokazala zobe. ob enem pa razgalila pomanjkljivosti cestnega podjetja, ki je uspešno v zimskošportnih središčih in na gorskih cestah, odpove pa popolnoma, ko sneg zapade v nižinah. Skoraj dvajsetuma prekinitev prometa na avtocesti Bologna - Firence je najzgovornejši dokaz, da je bilo cestno codje' je popolnoma nepripravljeno. Prometniki so tudi prepozno izločili iz prometa vse vlačilce in tovornja-! 3 s prikolico, kar je ustvarilo marsikje hude »čepe*, ki so jih odpravili z ogromnim delom in velikimi stroški tvoc)
Na sliki (telefoto ANSA) ustavljeni tovornjaki na avtocesti Bologna -Firence.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiuiiiiiiiniumjiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
Ugrabitev Andrea Zenesinija izzivanje milanskega podzemlja
Andrea Zenesini
MILAN — Marsikdo je v milanski sodni dvorani ocenil nedavno ugrabitev industrijca Andrea Zenesinija kot izzivanje milanskega sodstva, ki je ob ugrabitvah zaplenilo premoženje ugrabljencev, da bi o-nemogočilo izplačanje odkupnine.
Tako imenovana milanska metoda, ali »linija Pomarici* po imenu sodnika, ki jo je prvi uvedel, je do sedaj doživela neuspeh, še več, »industrija ugrabitve* je nanjo odgovorila s še številnejšimi ugrabitvami, kar šestimi v 57 dneh. Kljub temu pa je milanski državni pravdnik Mauro Gresti izjavil, da ne bo milansko sodstvo spremenilo dosedanjega zadržanja, kar pomeni, da bodo skušali preprečiti plačanje odkupnin. S tem naj bi po mnenju sodstva ustvarili precejšnji »riziki* ugrabitveni industriji. Vsekakor pa se tako zadržanje upira sorodnikom ugrabljencev, ki so v strahu, saj bi lahko kriminalci izvršili grožnje, ko ne bi prejeli zahtevanih odkupnin.
•iiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiinimiiimiiiiiiiiiN
Londonski «Times» bo jutri prenehal izhajati
LONDON — Trideset zabojev veselo se penečega šampanjca, štirideset žlahtnega vina in ravno toliko piva: naročilo jih je vodstvo založniškega podjetja Times, Nevvspapers Ltd, da bi z njimi 1.300 časlikarjev, tiskarjev in drugih uslužbencev prestižnega dnevnika »Times*, njegove nedeljske izdaje «Sunday Times* in specializiranih prilog »Colour Supple-ment», »Educational Supplement* in »Times Literary Supplement* kar najprimerneje praznovalo svoj »Christmas Party», po naše božič. V resnici takšnega slavja v »druži nskopoklicnem krogu* skoraj gotovo ne bo, saj je Lord Thomson of Fleet, kanadski finančnik, ki je od leta 1966 lastnik 85 odstotkov delniškega premoženja najbolj prestižnega angleškega časopisa, sicer pa baron in posestnik velikanskega industrijskega imperija od petrolejskih vrelcev in petrokemij-skih obratov pa do radiotelevizijskih postaj v ZDA, včeraj znova zatrdil , da namerava z jutrišnjim dnem za nedoločen rok preRTfiili izdajo vseh omenjenih časnikov in
prilog. Pooblaščenemu upravniku založbe Husseyu je tudi zabičal: «Sindikati naj se streznijo in o-mogočijo založništvu redno poslovanje ter naj se ne upirajo tehnološki posodobitvi dela, sicer 'bajto' zaprem.*
Očitek sindikatom zadeva pogoste stavke, ki še predvsem zadnje čase pretresajo ne le omenjeno, marveč tudi druge britanske založbe ter imajo svoje korenine v vsesplošni krizi otočnega tiska. Nekateri italijanski in drugi časopisi so v poslednjih dneh preveč alarmistično ali interesno propagandistično in često docela zmotno opredelili trenutni težki položaj »Timesa* kot naravno posledico hude finančne stiske, se pravi obračunskega primanjkljaja; v isti sapi so uglednemu listu in njemu sorodnim publikacijam naravnost že prerekovali sedmino. No, res je, da so prizadeti uslužbenci razmeroma dolgo tega prejeli izpovedna pisma, še bolj pa drži, da o dokončnem zatonu v političnem in svetovnonazorskem smislu zmerne ga ter občasno označenega tudi
kot skrajnocentrističnega, radikal-nokonservativnega in celo barikad-nega glasila britanskega plemstva in pozneje visoko pa tudi srednje buržoaznih slojev, le ne moremo govoriti; kvečjemu bi lahko govorili o mrku, saj v zmerno optimističnih krogih londonskega «esta-blishmenta* pravijo, da ne bi smela zapora trajati več kakor dva meseca, a morda celo precej manj.
Bilanca »Timesa* je pred 1977. letom izkazovala deficit, vendar se je izboljšala in letos bo govor o prebitku. Finančni izgovori torej niso na mestu, razlogi za krizo tičijo drugje. Zelo verjetno v «ma nagerski oholosti, objestnosti in zaslužkarstvu*, kot navajajo v sindikalnih krogih, ki tudi poudarjajo režijske nesposobnosti in odklo ne, a še zlasti človeško, stanovsko in strokovno neustrezne odnose med časnikarji, tiskarji, stavci in drugimi uslužbenci na eni ter vodstvom založniškega koncerna na drugi strani. In res moremo le na osnovi takšnih utemeljitev razumeti, čemu so sindikalisti odklo-
PO TORKOVEM «BLACK AUTU»
Italijansko elektrogospodarstvo ni kos preobremenitvam
Električno omrežje bo ponovno odpovedalo, če ga ne bodo posodobili in zgradili nove elektrarne
nili na videz sicer dokaj vabljive ponudbe delodajalca: skrčenje delovnega urnika, podaljšanje letnega dopusta in zvišanje poprečja letnih dohodkov na 10 milijonov lir; pripomniti velja, da so plače tudi sicer razmeroma visoke in da doseza odpravnina mestoma tudi do 40 milijonov lir. V resnici se sindikati bore proti «divji tehnološki posodobitvi, ki bi spravila v nevarnost svobodo tiska*.
Osem od skupno devetih sindikatov, ki zastopajo 4.270 uslužbencev založbe, je pripravljenih na dodatna pogajanja za prebroditev spora, le National Graphical Asso-ciation je nepopustljiv, češ: «Pod Damoklejevim mečem zapore se ne bomo pogajali*. Nekateri menijo, da utegne začasno ukinitev listov preprečiti predsednik vlade Callaghan, vendar je nanj treba bolj malo računati, saj ima trenutno že dovolj skrbi na politič- MESINA — V Italiji so na nem področju, da bi se izpostavil d -evnem redu vsakovrstne stavke, novim nevarnostim; tembolj še, m včeraj so stavkali tudi trajekti, ker bodo prihodnje leto volitve, a . ki prevažajo motorna vozila iz Si-lahuristi nimajo pred seboj kdo ve čilije na italijanski škorenj. Tako kako rožnatih izgledov. (dg) i s0 je včeraj v Mesini ustvarila
RIM — Padec napetosti in kasnejši dvajsetminutni «black out*, ki je pahnil v temo skoraj polovico Italije, bo kot kaže imel dolgoročne posledice pri energetskem načrtovanju
Kot prva se je oglasila državna ustanova za elektriko (ENEL), ki je najprej pojasnila vzroke včerajšnje prekinitve električnega toka v srednji in južni Italiji. Nevšečnosti naj bi botroval skupek naključij: v torek je električna poraba dosegla 25 milijonov kilovatov, kar je milijon kilovatov več. kot ob rekordni konici lani, ob 16. uri sta se pokvarila dva agregata v La Spezii, kar je zmanjšalo za približno 900 tisoč kilovatov vso energijo v vi-sokonapetnostnem »obroču*, kj o-skrbuje srednjo in južno Italijo. Ob
17.50	so obremenitev in vremenske neprilike onesposobile priključni člen v napajalnem sistemu visoko-napetnostnega »obroča*, kar je povzročilo okvare v agregatih elektrarn v Brindisiju in Rossanu Calabru. Kljub temu so avtomatizmi za o-hranjevanje napetosti vzpostavili skoraj normalen položaj že v pol ure, obenem so tudi popravili vse izločene agregate. Državna ustanova za elektriko pa pripominja, da je predvčerajšnji »black out* alarmni zvonec, ki mora premakniti z mrtve točke energetsko načrtovanje. Naprave je treba posodobiti in ojačiti, saj je poraba električne e-nergije iz dneva v dan večja, ustanova pa ji je le s težavo kos, tako da lahko pričakujemo kaj kmalu podobne zaplete.
Razlaga ENEL pa ne zadovoljuje sindikata delavcev električne proizvodnje CGIL; generalni tajnik Buc-d je namreč izjavil, da niso »black out* zakrivili samo »fiziološki* vzroki, za njim so leta zgrešene energetske politike in mrtvilo v direkciji ENEL. Cimprej je treba uresničiti globalni energetski načrt, ki je zamrl, ker v upravnem svetu ni več večine. Svetovalcev, ki jim je zapadel mandat, niso potrdili ali nadomestili. Zaradi tega, pripominja Bucci, niso ustavljeni samo »faraonski jedrski načrti bivšega ministra za industrijo Donat Catti-na, temveč vse pobude za uporabo dodatnih in nadomestnih virov, vsa dela na konvencionalnih elektrarnah pa so v zamudi.*
Vsekakor položaj v italijanskem elektrogospodarstvu ni nič kaj zavidljiv. Poraba skokovito narašča, odgovorni pa so se raje prepuščali megalomaniji, kot da bi kaj ukrepali. Izjava ENEL dokazuje, da se državna ustanova ogreva za načrt jedrskih elektrarn, čeprav tega jasno ne pove. Jedrske elektrarne so namreč v zahodnem svetu v središču ostrih polemik med znanstveniki in politiki. Nedavni referendum v Avstriji je najbolj zgovorno dokazal, da sč ljudje bojijo tega novega vira energije. Ob vsem pa je najbolj protislovno, da je prav Italija ena izmed redkih držav, ki ima naravne pogoje za izkoriščanje alternativnih virov energije. Do sedaj je vse ostalo le pri besedah, tako da bodo prav jedrske elektrarne edina rešitev, če hočemo preprečiti recesijo, ki jo samo po sebi lahko povzroči pomanjkanje energije. Zamujeno se le s težavo nadoknadi, jedrska rešitev pa ima pred seboj hude politične probleme, saj se jih vse dežele otepajo, ker so lokacije neprepričljive, (voc)
8 kilometrov dolga kolona kamionov s priklopniki, kar je povzročilo veliko nevšečnosti tudi prometu v mestu samem. Kamioni, ki večinoma prevažajo zelenjavo in južno sadje, so ustavljeni pred mesinsko ožino že več ur in kaže, da se položaj do danes zjutraj ne bo bistveno izboljšal. Vrh tega je vožnja onemogočena tudi trajektom privatnih družb, saj je morje močno razburkano in onemogoča vsakršen prevoz. Tako kolona u-stavljenih kamionov še narašča in cestna policija je bila. proti večeru prisiljena zapreti obmorsko cesto, ki pelje iz Catanie proti Mesini, saj je bil promet močno o-težkočen, če že ne onemogočen in so se bali, da bi prišlo do hujših prometnih nesreč.
Med včerajšnjim napadom v Palermu
Hudo ranjen pokrajinski uslužbenec
PALERMO — Včeraj zjutraj sta dva fanta napadla in hudo ranila
vodjo oddelka za namestitve pri pokrajinskem uradu za delo, 40-letne-ga Arcangela Alaima. Po prvi rekonstrukciji dogodka, se je Alaimo ravnokar odpravljal na delo. Ko je hotel stopiti v avto, sta se pojavila mladeniča in začela streljati vanj. Alaimo je obležal v mlaki krvi, saj ga je zadelo kar sedem nabojev v glavo in v nogo, napadalca pa sta nemudoma zbežala z njegovim vozilom. Medtem ko so hudo ranjenega pokrajinskega uslužbenca prepeljali v bolnico, so preiskovalci odredili cestne zapore, vendar jim ni uspelo izslediti napadalcev: v eni izmed bližnjih ulic so našli le ukradeni avtomobil. Do sedaj si ni še nihče prevzel odgovornosti za napad. Domnevajo, da je morda povezan z dejavnostjo Alaima, ne izključujejo pa političnega vzgiba, saj se za primer zanima tudi DIGOS.
MILAN — AGIP je včeraj zvrtala 7.100 metrov v zemeljsko skorjo, da bi našla morebitna ležišča nafte. «Zemeljski tunel* so tehniki družbe napravili v bližini Milana in je najgloblji v Evropi.
tako tudi dvignili moralo, da W teh težkih urah lažje vzdržal. U
COSENZA - Z uspešno akcijo* včeraj ponoči policija iz spravila za zapahe nevarno banditov, ki naj bi bila odgovorna vrsto kriminalnih dejanj, do ka je v zadnjih mesecih prišlo v _ kraju. Številni agenti so obkolili
Na Sardiniji ugrabili bogatega plemenitaša
CAGLIARI - Po vsej Sardiniji je včeraj močno odjekni vest, da so štirje zakrinkani 1 oboroženi neznanci ugrabili n njegovem posestvu v Cabras pri Oristanu 77-letnega bogat* ša in plemenitaša Efisia C*rt.j Okrog 12. ure so ugrabit™, vdrli v hišo Carte, ki je ?1C drugim gospodar velike mocv re in rib, ki so v njej, z °r® jem v roki onesposobili dva nj gova uslužbenca, samega P*enl nitaša udarili z revolverjem P* glavi, da se je onesvestil, na pa ga zvlekli v avtomobil in s z njim z veliko hitrostjo odp ljali neznano kam. To je že c trta ugrabitev letos na Sardin*) • Ime don Efisia Carte je *** no povezano z zgodovino velik močvare pri Cabrasu, na ka« si z ribolovom služijo kruh st vilne družine ribičev iz ti*«* kraja. Ta kruh pa je ribie® j zelo skopo odmerjen, saj je s. levji delež zaslužka od Pr0<*®£ rib prav v žepe dona Carte.’ | deti je namreč treba, da je Carta edini gospodar močva*
in je nad ribiči in njihovimi dr
žinami vzpostavil pravi fevd** red. že večkrat so se sardin* ribiči takemu fevdalnemu sis« mu uprli, vendar so bili njih® upori vedno zatrti v krvi. Zm® mi v je tudi podatek, da je® čvaro podaril dinastiji don L* te španski kralj Filip ”• prvih desetletjih leta 1600, 10^ čvaro pa je družina ohranil® svoji lasti vse do danes, (h*
novanje, v katerem je bil ,^w|pa Antonio Sena, po katerem Je Tu, dobila tudi ime. Ko je bandit uy> .fl da je izgubljen, je odprl vrata h-se vdal. Policija je nato mirn®. f-kala, da so prišli še drugi in J prjo nega za drugim polovila. so aretirali sedem oseb, med je tudi lastnik stanovanja.
Dolga kolona kamionov pred mesinsko ožino
KO OBIŠČETE TRST...
ne pozabite na
Nabrežje
Sv, Just ' v
Rimsko gledališče
Kanal
NE POZABITE KUPITI
CAMPARI SODE
CAMPARI SODA® je BITTER CAMPAR
ki ga odlično dozira
CAMPARI
C
L-
SfliHllJiMI
1
UT
••/•;> j*
Trg GoldoiV'
CAMPARI SODO lahko kupite v simpatični in ceneni embalaži 10 stekleničk