24. štev. V Ljubljani, dne 20. junija 1901.
XI. leto.
lehaja v«ak četrtek ter etane za vse leto 1K 60 v., za po! leta I K. — Za oznanila plačuje bo od dvostopne petit-vrste 16 v. Ce ae enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 60 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,Narodnl TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pazi — kmet!
Zopet se bližajo volitve in sicer to pot volitve v kranjski deželni zbor. Starodavni sovražnik kmetskega stanu, klerikalec, je že na nogah in se pripravlja, kako bo kmeta ogoljufal in ga priklenil novic na svojo verigo.
Mi smo kot kmečki list vedno stali na stališču, da kmet naj zastopa kmeta. Naše geslo je in tudi ostane: Kmet s kmetom, gospod z gospodom, in če imate kmetje kaj srca za kmečki stan in kaj soli v glavi, če ste možje in ne babe, če vidite dalje, kakor samo do konca žlice, potem boste sami spoznali, da je res tako.
Tu in tam se res dobe možje, ki niso sami kmetje, ki pa imajo vendar srco za kmečki stan in voljo in zmožnost mu pomagati. Take može je že prav, da se jih voli. To vidimo v ribniško-kočevskem okraju. Dozdanji poslanec tega okraja, sodnik Višnikar, ni kmet, ali za kme-tiški stan si je pridobil že veliko zaslug.
V obče jo pa vendar edino prav, če voli kmet v državni in deželni zbor samo kmete.
Klerikalci pa tega nočejo. Klerikalci vedo, da bo zaveden, možat kmet, ki ni podrepnik, vedno zastopal in so potegoval za koristi kmečkega stanu. Klerikalci pa hočejo, naj bi bili volj on i sami taki poslanci, ki se bodo prod vsem poganjali za gospodstvo klerikalcev in bodejo temu žrtvovali kmečko korist.
Klerikalci sicor kmetu zelo sladko govore in mu obetajo zlato gradove, a doslej šo niso za kmeta nikoli nič storili, toliko več pa za svojo malho.
Tudi Bedaj se klerikalci pripravljajo, da bi kmetom vsilili take po-»lance, ki so kmetski sovražniki.
V ponedeljek so imeli klerikalci v Ljubljani tajen shod, na katerem BO Be posvetovali zaatran prihodnjih volitev. Na tem shodu so sklonili, da nekaj izmed dosedanjih poslancev ne bodo več kandidirali Tu se je pokazalo, kako jo klerikalcem vsak na potu, kdor jo ros zavzet za kmetski blagor. Mej dozdanjimi poslanci klerikalne stranke sla bila tudi dva vise«* »poštovanja vredna moža, za kine-čki »tan re. vneta in delavna poslanca, namreč vrhniški lupan Jelov se k, po-slanec ljubljanske okjfic,s i„ notranjski poslanec Modic. Ker sta ae ta dva moia zavzemala pred VBem za krnela, zato pl. klenkalei več ne marajo. Vodilno načelo klerikalcev je: Proč h pravimi kmetskimi prijatelji, živio tisti, ki se kmetu hlinijo, l»«»tem pa ga izdajo
Ko so bile lani volitve v državni zbor, so klerikalci slovesno prisegali, da bodo za deželni zbor kandidirali same kmete. Prisegali so po krivem, kakor je že njih navada.
Minoli ponedeljek so sklenili, da bodejo mej drugimi vsilili kmetom za poslance same take ljudi, ki še krompirja od repe ne razločijo, ljudi, ki še nikdar niso pokazali, da imajo kaj srca za kmečki stan, pač pa so pokazali da imajo kmetske kožuhe tako radi, da bi jih najraje kar vso prodali.
Mej tistimi novimi možmi, ki jih hočejo klerikalci kmetom usiliti, je cel kup dohtarjev, en klanfar in en učitelj. Kmetje naj volijo tistega dohtarja Šu-steršiča, o katerem je sod išče razsodilo, da ima od žlindre umazano roke, potem v penzijon poslanega sodnika Vene a j za, ki je zdaj advokat in predsednik tihotapskega vinogradniškega društva, potem dva druga jezična dohtarja, Brejca in Schweitzerja, ki še nikoli in nikjer nista pokazala, da sploh še kaj druzega znata kakor jesti in piti in kmetom pravdo drago računati; potem klanfarja Belca iz Št. Vida nad Ljubljano, ki kmetom denar posoja in jo imel žo večkrat opravke zaradi užitnine, kar bomo žo šo pojasnili, in naposled učitelja Jakliča iz Dobre-polj, ki vodi ondotni konsum in sicer tako spretno, da ga bo kmalu pripeljal na kant.
To bo, kranjski kmetje, nekateri iz-mej tistih mož, ki Vam jih hočejo vsiliti klerikalci. Vas ni nihčo vprašal, Če jih hočete. Duhovniki so sklenili, da jih morate voliti. Mi pa pravimo: Kmet, bodi previden! Nikar ne zaupaj tistim, ki še nikoli nič niso za te storili, ampak odgovori vsiljivim klerikalcem:
Mi kmetje ne maramo ne dohtarjev, ne klan farjev in ne svodreov, ampak pravimo: kmet h kmetom, gospod z gospodom. Kmeta naj z a s t o p t tudi v deželnem zboru kmet!
Politični pregled.
Cesar na Češkem, (lesarjevo potovanje v l'rago je imolo namen pokazati, da je končana notranja kriza v naši državi, vsled katere drž. zbor veo let ni mogel delovati. (oaar je porabil vsako priliko, da pokaže, da bo mu Cehi ravno tako mili in ljubi kakor Nemci, in opetovano je izrazil najsrčnejšo Željo, da bi bo Cehi in Nemci sporazumeli.
Deželni zbori so ta teden začeli Mvoje delovanje. Večina dež. zborov bo zdaj samo nekaj tednov zborovala in se
snide šele v septembru, da potem dožene svoje naloge.
Vojna v južni Afriki. Angleži so po nekih posredovalcih poskusili pridobiti Bure, da bi sklenili mir. Buri pa so vse ponudbe odbili in nadaljujejo vojno z uspehom. V zadnjem času so Angleži bili zopet na dveh krajih popolnoma pobiti.
Dopisi.
Iz Škocijana na Dolenjskem. Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da bo premeščen vedno skrivnostno sladko gi-njeni kaplan Anton; še veliko bolj pa bi nam ustregel g. knezoškof, če bi premestil tudi prismojenega Kosa.   Zadnjič mi je neki fant pravil, da je bil Kos pri njem, in da je agitiral radi občinskih volitev.   Jaz sem mu na to opomnil, da bi bilo za našo občino jako dobro, če bi se sedaj mogli tudi Kosa znebiti. Pa kaj mi reče kmet? »Oh, Kos pa sploh za drugam ni, kot za Škocijan, ali k večjemu morda še za na Studenec pri Ljubljani!« Jaz sem seveda temu pritrdil.   Pa Kosku povemo že danes, če bo v Starovas še kaj pridno zahajal, da se prav lahko pripeti, da mu fantje pokažejo najbližnjo pot domov, in potem mu no bo treba čez visoki Vidom hoditi! Brigal bi se naj rajše za šolo in cerkev, ker otroci niso nič kaj dobro poučeni!   Seveda občinske volitve in pa njegova posojilnica je Kosu bolj pri srcu, nego šola in spoved niča!  —  Cud no se nam zdi, da g. župan ne razpiše novih občinskih volitev, saj njegov čas je že meseca marca potekel!   Ali so boji za svoj županski stolec; ali hočo biti morda tako dolgo župan, da bo on škofa sprejel! Upamo, da do tistega časa žo dobimo novega župana, kateri ne bo imel s škofom ničesar opraviti! ()bčinsko volitve se morajo  razpisati, kajti  Če moramo mi davke plačevati, hočemo pa tudi, da so nam naše pravice ne krajšajo! Možjoob-eani, pripravljajte se pridno za občinsko volitve, da so no zgodi zopet, da bi so v občinskem odboru samo kimalo z županom vred!   Volite može, pravo može, vaše sotrpine! Šmarješki župnik bi morda priporočal moža svojo vrste, tistega Antona Kirarja iz Vinice, ker nosi njegovo suknjo, kaplan Kos pa sobo in kunštnega Adama iz Savinka; jaz pa vas prosim še enkrat, volito po svojem prepričanju v korist naše občine! Dajte smrtni udarec klerikalnemu gospodarstvu, Hojancu in Kosu pa slovo! Tedaj na delo!
Iz Tržiča. Znani kljukoc-dopisun so v »Domoljubu« zaletava v obče priljubljenega učitelja kovorskega. Ker je bil ta dopis, kakor tudi tista smešna zaupna
brzojavka za dr. Šustersiča skovan v Tržiču, upamo, da ne bode žalilo to učitelja (kateri ne trobi v klerikalni rog, in to je ravno greh) in ga odvrnilo od obče koristnega delovanja, saj je že toliko koristnega storil za Kovor, da mu je vsak pošteno misleči Kovorjan gotovo hvaležen. Ker se nam ni zdelo vredno odgovarjati na razne laži, je temu lažnjivemu preroku zrasel greben, da zdaj toliko drzovitejše laže. Že v prejšnjih dopisih je ta dopisun lagal zaradi tistega Dr. F, sodčeka pive, ko Be mu je to dokazalo, da to ni resnica, kar je tudi sam dobro vedel, pa je vendar še naprej, toraj vedoma lagal. Vsak cigan se sramuje, ako se ga pri laži zasači, a ta đopisun laže brez sramu dalje, kakor bi bil to njegov poklic.   Ljudje, le berite lažnjivo cunjo, glasilo Uršič, in premislite tvarino, potem se bodete sami z gnjusom obrnili od tega z lažmi in obrekovanjem nasutega lista. Seveda branijo brati »Rodoljuba«, kateri piše samo resnico in se brez-Bebično poteguje za koristi ljudstva, da bi ne spoznali njihove laži in se ne zavedali, kaka tema jih obdaja. Ako se kak pošten, dober list ali knjiga da ljudem čitati, iz katerega bi ljudstvo spoznalo prave prijatelje in sovražnike, tedaj stori s tem neodpustljiv greh, in se mora dotičnega predrzneža  dati na ražen.   Ako se pa drugoverski spisi razdeljujejo, je pa to za te ožlindrane katoličane postranska stvar.
Iz Drasio pri Metliki.   Kdor ni privolil, da bi mu bila za časa državnozbor-skih volitev naša žegnana Kristusova namestnika načečkala na volilni listek slavni imeni dr. Žlindra ali Pipo-popa, temu Bta baje zaprisegla sovraštvo in maščevanje. Zaradi tega vsacega, kdor ni hotel o teh političnih komedijantih nič slišati, prikazujeta v svojih  lažnjivih in obrekljivih glasilih s prav kričečimi barvami babje-vernim svojim brumnim ovčicam, ako je še  tako pošten  in  miren človek. Njih zlobo je moral občutiti tudi rmš dobri učitelj .1. Murn, ki je poznat kot jako poštena duša, kot miren občan, marljiv učitelj in posebno kot jako vzgleden vino-rejec.   Obregnil se je eden 1'arovških ob njegovi osebi v tistem zloglasnem »Grdo-ljubu« in ga označil za liberalca, kar pri našem  ljudstvu,  ki   ne   pozna drugega sveta, kot domačo okolico, pomeni toliko, kot »brezvereo ali odpadnik od vere«. S kako  grozo  ga  tista kaplanova »babja garda« pogleduje!   Nesramni dopisnik, ki imaš vedno na jeziku: »Ne obrekuj!« ali ti nič no očita vest, kako veliko krivico si storil temu blagemu možul   Ali so je on že kdaj vtikal v kake volitve't Tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah jo bil popolnoma nevtralen. Nikomur ni priporočal ni jednega ni druzega kandidata. Ko bi bil  pa Murn hotel   za .lelenca ali Olobočnika le kaj delati, bili bi imeli Vi g. Novak pri popisu volilnih listov polo vico manj dela.   Ker je pa sam volil po •vejem lastnem prepričanju  in  no tako, kakor tisti edini belokranjski, na visokih ljubljanskih   Šolah   izprešani rudečenosi učitelj Kenda, zato je padel pri farovških v veliko nemilost.   Sramota bi hila zanj, da bi bil namesto svojega tovariša volil dr. Žlindro, kije najzagrizenejii Bovražntk naprednega učiteljstva.   »10 Lukcev in 2 Ulobočnika v fari je bil sad liberalnega učitelja Murna«, piše »Lažiljub«. Ta dopis, kateremu je oilindrani dopisnik prav dobro pognoji! z žlindro »Gospodarske pod-
veze«, obrodil je v kratkem času najlepši sad. V noči od 6. na 7. maja nametala je hudobna roka na šolski vrt in vinograd tik pota mnogo debelega kamenja. Kaj je hotel zlobnež s tem napraviti? Najbrž uničiti sad učiteljevih rok, kateri se neumorno trudi za povzdigo vrtnarstva in vinoreje. Ker ni bilo mogoče osebno mu škodovati, zmaŠčeval se je peklenski zlobnež nad zemljiščem, katero učitelj uživa. Tudi po ploteh je že s kredo zapisano, da je Murn liberalec.   Kaj krasno gre v klas  klerikalno  hujskanje!   Z vzgledno varčnostjo si je napravil g. Murn vzorne vinograde, kateri so mu lansko jesen že kaj lepo poplačali njegov trud.   S tem je dal g, učitelj najlepši vzgled, kako je obdelovati vinograde, da bi ljudstvo prišlo do blagostanja. In to hvalevredno dejanje, dobiček, kateri mu je dala umna trtoreja in drugo, vse to je vzbudilo v »blagih« srcih nekaterih vernih katoličanov grozno nevošljivost.   In te nevošljivosti bi prav nič ne bilo treba.   Ko bi bili lani naši občani ubogali nasvete  svojega učitelja in ga posnemali v njegovih  dejanjih, in bi bili za denar, kateri  so  porabili za streljanje zmage svojih vzornih poslancev, porabili rajše za škropljenje in žvepljanje trt, bili bi jeseni tudi ti kaj lepe novce v žep vtaknili.  Nevošljivosti pa bodo Vaša polja in vinogradi še več rodila, ako bo dete tudi v prihodnje vrjeli bolj mleko-zobim pridigarjem, ki vedno kriče: »Vera je v nevarnosti«, nego skušenim, pametnim možem, ki Vam  pravijo:  »Kmetic, tvoji vinogradi  so   v   nevarnosti, ako  bo ne bodeš ravnal po nasvetih in dejanjih umnih, ako tudi liberalnih vinogradnikov!« Tebe pa, nesramni dopisunček, vprašam: »Kdo ima večji smrtni greh, ali tisti, ki bere   liberalne liste, liste,  ki duhovsko gospodstvo  o posvetnih zadevah zatnetu-jejo, ali tisti, ki z lažmi in ogovarjanjem spodkopujejo ugled pri lahkovernem ljudstvu poštenim in miroljubnim možem, ali taki, ki,  navdahnem s hudičevim namenom, uničujejo  božji  blagoslov in trud vzgledno pridnosti moža, kateri še ni nikomur nič zalega storil, pač pa le dobro, ako je mogel. Toliko za danes. Na koncu tega dopisa zdi se mi primerno še pripomniti, da vsled glasovite premalo odstotne žlindre, h katero  sta po zimi kaplana Novak in Horvat naša polja pognojila, žilo v rasti silno peša, opazujemo pa ravno nasprotno, da plevel in takozvana ljulika kaj bujno rasteta.
Neizprosen liberalec. Iz Št. Jurja ob Taboru. Znano je vsem Sentjurčanom, in posebno starim ljudem, da jo na praznik sv Kesnjega Irlesa šla vedno procesija od Sv. Jurja v Ojsterško vas. Ali letos župnik iz sa mega sovraštva do ()jstrčanov ni hotel procesije peljati po starem potu. Žalostno je za njega, ker vedno prebira evangelij pa Hi tuko malo zapomni iz njega. Kristus je prijatelje in sovražnike ljubil. Kako pa ljubi župnik svojega bližnjega, V rokah nosi sv. Košnje Telo, v srcu pa sovraštvo do bližnjega. Kako bo imel Hog dopada-jenjo nad takim duhovnikom, ki tako malo pozna zapoved ljubezni. Kristus pravi: Podite usmiljeni, kakor je vaš Ue« usmiljen, ali kako je ta iupnik usmiljen proti takemu, kdor bo mu v posvetnih zadevah no pokori. Vem, da bo tem besedam ugovarjal na prižnioi, toda boljše mu je molčati, ker je Ae precej zavednih
ljudi, kateri se bodo smejali njegovi neumnosti.
iz šmarskega okraja na Štajerskem.
Naš i s lo ve n s k i deželni poslanci so sklenili, da ne pojdejo v deželni zbor, in tako bode naše kmetsko ljudstvo spet brez zastopnikov v deželnem zboru. Kdo bode trpel škodo kakor kmet. Poslance Brno izvolili zato, da bodejo delali in se za nas potegovali na pristojnem mestu, pa ne za to, da bodejo doma čepeli.  Večina naših deželnih poslancev je duhovnega in odvetniškega stanu in duhovnikom in advokatom je seveda ljubše sedeti doma, kakor pa se v deželnem zboru ruvati z nemškimi nacionalci. Poslanec mora biti neustrašljiv in mora v boju za pravice in koristi ljudstva stati v prvih vrstah. Ako bi naši poslanci bili v deželnem zboru in bi tamkaj  kričali o krivicah, ki se gode slovenskemu ljudstvu, bi to odmevalo v javnosti in tudi vzdra-milo vlado. Tako pa ni nič. Deželni zbor deluje brez naših poslancev, in nemški deželni poslanci so prav zadovoljni, da imajo pred našimi mir,   Tudi vlada ne stori ničesar, da bi spravila naše poslanco nazaj v deželni zbor.   Vsa abstistenčna politika naših deželnih  poslancev jo za nič in nam le škoduje. Kmetsko ljudstvo mora to politiko prt prihodnjih deželno-zborskih volitvah obsoditi s tem, da si bode iz bvojo srode izvolilo poslance. — Kmet  naj  voli le   kmeta za poslanca in no duhovnikov in doktorjev. Listi poročajo, da hočejo slovenski dežel, poslanci   štajerski sklicati shod volilnih mož, da bodejo opravičevali svojo politiko. To jo spet pesek v oči.  Kdo bo prišel na tak shod — fajmoštri, kaplani in njihovi kimovci. Ti bodejo vse odobrili seveda, če bodejo v to privolili gospodje v Mariboru.   Naj se skliče v vsak okraj shod vseh  volilcev  in naj se pusti govoriti lo kmetom brez  kakega vpliva od drugod, in videli boste, kako bode ljudstvo   obsodilo   abstinenčno politiko. Kmetsko ljudstvo so mora vzdramiti in terjati od poslancev, da  ne bodejo proti ljudski volji uganjali politiko. Naše »Slov. kmetsko društvo« naj skliče javen shod in naj  na shod  povabi poslanca, da se jima   bode povedalo,  da se ne strinjamo z njiju politiko za pečjo.
Iz Gornjogradskoga okraja. Vsi stanovi na svetu se organizujejo in združujejo z namenom, da si izboljšajo svoj položaji in vsi ti stanovi imajo voditelje iz svojih vrst. Kmet pa se je dosedaj malo brigal za organizacijo in pustil seje voditi večji del le po duhovnikih, ki bo ga pri vsaki priliki izkoriščali v svoje namene. Sedaj vstaja tudi kmet in se otreaa svojih j°* robov. Kmet s kmetom, gospod * gospodom, bo glasi naše geslo. Združenje slovenskih kmetov v krepko organizacijo nameravajo doseči kmetje in «* to ustanavljajo »Slovenska kmetska društva«. Ta društva stoje ie pod vodstvom kmetov m imajo kmetsko P°* litičui in gospodarski program. Na«Prut* temu društvu so bo bila osnovala »Kato-liška politična druilva« katere vodijo duhovniki iu »Slov. kmečka avet** katero vodijo nomskutarji Prava narodna kmetska društva so le »Sloven« * kmetska društva« iu le oni zaetop»J° neodvisno slovensko kmetako 'Ju " Vsak kmet, kateremu Je kaj na tern, pride krnetaki alan v javnem iivlje")
*io veljave in ugleda, mora biti član kakega društva. Število slovenskih kmetov je ogromno, in če se bodejo vsi združili in složno nastopali, vpoŠteval se bode njihov glas in tudi naši poslanci bodejo imeli več rešpekta pred kmeti kakor do-sedaj. Organizirani in združeni kmetje si bodejo lahko sami izbrali poslanca iz kmetskega stanu in ne bodejo si pustili usiliti od duhovnikov in doktorjev poslancev. Kmet mora biti enkrat samostojen in sam svoj gospod in se ne sme pustiti rabiti za orodje drugim stanovom.
V združenju in v slogi je neprecenljiva moč kmetskega stanu. To vedo dobro nasprotniki in izkoriščevalci kmetskega stanu in za to delajo na vse kriplje, da bi še obdržali svojo oblast nad kmetom. 'Sedaj seve, da hočejo tisti, ki ustanavljajo »Slov. kmetska društva« kmetom vzeti vero. To je sleparija. Vera nima s politiko nič opraviti. Kristus ni bil politik, on je bil učenik, pa ne v političnih, marveč v verskih zadevah in to naj bodejo tudi njegovi namestniki  na tem svetu.
V našem okraju so kmetje sprevideli potrebo kmetske organizacije in ustanovili bo si »Slov. kmetsko društvo«, ki bode imelo svoj ustanovni shod dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne pri Jožefu Prazniku p. d. Goveku vKokarjih. Kmetje iz Gornjogradskoga okraja! Pridite na shod in vpišite se v društvo, katero bode neustrašeno zastopalo naše koristi in pravice. Naše geslo hodi: »Kmet s kmetom, gospod z gospodom«.
Rodoljubi!
Pripravljajte se za tlcžclno^lior-nkc volitve.
Vase geslo bodi: B4mrl * kmetom, gOtffMMl r gOMIltHloill.
Domače in razne novice.
Deželni zbor kranjski se je sešel Kine 17. t. m. Zasedanje bo trajalo najbrž kakih pet tednov. V tej seji ao bili voljeni odseki in so poslanci Ažman, dr. Tavčar in baron Švogol nujno predlagali, naj so da pogorelcem v Kropi primerna podpora
Bohinjska železnica Minoli teden -so ae začola žo dela za to železnico, i u tudi odkupovanje sveta se je že začelo. Nekateri ljudje postopajo gro/.no neumno. Tako je nekdo za oral sveta, ki hi ga prej rad dal za 200 gld. zahteval sedaj •8000 gld. Seveda dobi aamo toliko, kolikor mu bo sodnija priznala, a s takimi neumnostmi ae delajo samo nepotrebne •OVire.
Dolenjske železnice. Ko je šlo za to, da se /grade dolenjske železnice, se je izkazalo, da bo Ae 50 let ne bodo doseglo, ako dežela ne bo porok za obresti od tiste glavnice, ki jo je treba za zgradbo. Dežela je res prevzela to jamstvo. Deželni *bor je vedel, da bo nekaj let treba posojati ne darovali lepe tisočake, a je *ekel, boljši* nekaj storiti, kakor da «e nič ne doseže. Ko bo je železnica zgradila in je morala dežela posoditi v letih od 18U0. do 1KM). veliko avoto, ao klerikalci začeli strašno vpiti in ljudstvo sunčati zoper liberaloe. Vpili ao: glejte, liberalci ao krivi, da ae mora toliko plačevati.
Liberalci pa smo bili prepričani, da se denar dobi do zadnjega krajcarja z obrestmi vred nazaj in to se je tudi začelo vres-ničevati. Lansko leto se je promet na dolenjskih železnicah tako povzdignil, da dobi dežela letos že 26.500 K nazaj. Pokazalo se je torej, da so liberalci dobro računali. Promet se bo, kakor pri vseh železnicah na svetu tudi pri dolenjskih železnicah množil od leta do leta, in bo dežela v nekaj letih dobila ves posojeni denar z obrestmi vred nazaj, železnice pa bodo ostale. Ali bodo klerikalci zdaj tako pošteni in ljudstvu povedali, kako zaslugo za celo deželo so Bi pridobili liberalci, ko so dosegli dolenjske železnice? Dvomimo!
„Slovenski Narod" pred sodiščem. Tekom zadnjih mesecev so razni klerikalci vložili čez dvajset tožb proti »Slov. Narodu«. Samo dr. Šusteršič jih je vložil osem, a je vse razen jedne umaknil, tako da še do obravnave ni prišlo. Iz vseh ovadb, kar jih je bilo proti »Narodu« vloženih se je izcimila jedna sama tožba. Dr. Brejc, ki hoče letos priti v dež. zbor, toži Narod, ker je ta rekel, da je dr. Brejc spisal neki članek v Slovencu. O tej smešni tožbi je bila zadnjič obravnava, ki se je pa preložila, da se zaBlišijo nove priče. Tisti dan bi se bila morala vršiti tudi obravnava o tožbi znanega klerikalnega agitatorja Sadnika iz Podstene pri Ribnici. »Narod« je bil Sadniku očital tihotapstvo. Sadnik pa Be je v zadnji uri »Narodovih« prič tako ustrašil, da jo hitro umaknil tožbo, vsled česar še do obravnavo ni prišlo.
Novo politično in gospodarsko društvo se je ustanovilo v Kamniku. Želimo mu, da bi dobro uspevalo v občno korist. To se gotovo zgodi, če bodo Kamni-čanje krepko delali.
Štajerski državni poslanec vitez Berkg jo izstopil iz ožlindranega kluba dr. Ivana Šusteršiča.
Štajerski in istrski slovenski deželni poslanci tudi letos niso šli v de-židni zbor. S takim postopanjem je narodu sploh in pOBebe volilcem preklicano malo pomagano.
Umrl je v Ljubljani nadarjeni slovenski pesnik in pisatelj Josip Murn star šele 22 let.
Porotno sodišče v Ljubljani je v minolom zasedanju obsodilo hlapca Antona Kuralta iz Dovjega radi uboja na štiri leta in hlapca Matevža Mavsarja iz Pleševice zaradi uboja na tri leta. Posestnik France Soršek iz Gorenjo vasi je bil od obtožbe radi požiga oproščen, radi obrekovanja pa obaojen na 14 dni.
Katoliška lahkomiselnost in katoliška neusmiljenost se je nedavno tega posebno sijajno izkazala v Starem trgu. Slavnoznani starotrški konsum je kupil Palčevičevo posestvo v Igavasi, kjer hoče napraviti konsumsko filijalo. Lahkomisolni, kakor ao klerikalci pri vseh gospodarskih zadevah, bo niti toliko niso pobrigali, da bi bili pregledali, če jo kaj vknjiženo na to posestvo. Kupili ao posestvo in je pre-plačali, kajti na poaoatvo jo vknjižen užitek posestnikove matere. Tudi Bicer bo lahko-miaelno poatopali pri tem nakupu. Kupno pogodbo bo veliko višje kolekovali, kakor je bilo potreba, in ker niao poaoatva direktno kupili, ampak a posredovanjem ne-oega Jakoba Mlakarja, bo tudi percentu valno pristojbino dvakrat plačali. Prvič je plačal Mlakar 240 kron, konsum je pa
potem moral še jedenkrat plačati primerno pristojbino, ko je posestvo od Mlakarja prevzel Slednjič bo prišli tudi na vknjt-ženi užitek, ki je pa zelo velik, kajti hiša je bila nekoč jako premožna. Užitek je bil cenjen na 1400 kron. Prečastiti starotrški klerikalci so bili seveda zelo osup-njeni, ko so spoznali, kako slabo kupčijo so vsled svoje lahkomiselnosti in neizve-denosti naredili. Svojo izgubo so hoteli poravnati na stroške stare prevžitkarice. Katoliški usmiljenci so ubogi prevžitkarici ponudili za vknjiženi užitek cenjen na 1400 kron, jedenkrat za vselej celih 500 kron. So res blage duše, pravi samaritanci, ti starotrški gospodje. Žena seveda te odkupnine ni sprejela, kar je starotrške katoličane tako razkačilo, da stari užit-karici zdaj prav ničesar ne dajo, tako da jih mora žena za vsak krompir tožiti.
Nekaj prav čudnega je doživel na Vinici pri Šmarjeti na Dolenjskem svak Antona Zamana iz Dobruškevasi, tistega nedolžnega Antona, ki je o veliki noči romal na božjo pot na Žalostno goro. Ta svak pripoveduje namreč sam, da bo ga dne 2. t. m. vodile po gozdu coprnice tako, da je zgubil konje, klobuk in jeden »škorn«. Konji so ga na cesti čakali, — bili so menda bolj pametni kot on! Še se gode čudeži!
Župnik in nadučitelj. Celovški list jo priobčil o nekem konfliktu med župnikom v Vetrinju, dr. Amschlom in on-dotnem nadučilju poročilo, v katerem je rekel, da mora vsacega človeka stud obiti, ako vidi, da blagoslovljen gospod na svetem kraju vedoma laže in učitelja obrekuje. Župnik dr. Amschl je zaradi tega imenovani list tožil, a toženi urednik je doprinesel dokaz resnice, ter je bil oproščen.
Požigalec, ki ima srečo. 371etni mizar Pavel Melavšek iz Št. Petra v Savinski dolini je 17. februvarja t. 1. pri posestniku Zupancu v Gotovljah prosil za prenočišče. Ker pa se mu ni ustreglo, je jezno odšel. Kmalu nato je začelo v hlevu pri tej hiši goreti, in je gospodinja videla Molavška, kako jo od pogorišča bežal. Melavšek se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan, in da ni nič vedel, kaj Be jo zgodilo. Mož je imel srečo. Dobil je zaradi prestopka samo dva meseca zapora.
Pri streljanju s topiči ponesrečil jo sv. Hošnjega Telesa dan v Kranju cestni pometač Anton Iludobivnik. Ker so jo topič prezgodaj sprožil, je bil Iludobivnik tako hudo opaljen, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljani, kjer jo umrl vsled opeklin.
Strašna surovost. V Mariboru sta bili dne 12. t. m. dve obravnavi, ki sta bo obo končali z obsodbo na smrt. Prvi je bil vinčar Jože Bratuš iz okolice Ptuj. Ta je svojo lastno hčerko v gozdu zadavil. Nesel jo je potem domov in jo tam s pomočjo ženo razsekal na kose, katere je vrgel v peč. Od stegna lastnega otroka je ta zverina odrezal najlepše meso, jo spokel in snedel. Kakor rečeno je bil Bratuš obsojen na smrt, njegova lena pa na 3 leta. Isti dan je bila na smrt obsojena 38letna Terezya Holz rojena Vise-njak, ki je svojo laatno 1 Hotno hčerko zadavila, da ae je znebi.
V zgleden zdravnik. V Kozjem je veliki klerikalec dr. Jankovič za zdravnika. Ko je nekemu hlapcu konj odgriznil uho»
ttiu ni hotel dr. Janković pomagati, dokler ae mu ne odšteje denar ali izroči zago tovilo, da ga dobi. Hlapcu je pomagal živinozdravnik. Taki so ti klerikalci.
Poveden) je vsled zadnjih nalivov nastala na Goriškem in provzročila škode nad pol milijona.
Nazadovanje im Štajerskem. Velika vseskoz slovenska občina Sv. Krištof pri Laškem trgu je prešla v nemškutarsko oblast. Slovenci, no posvetni ne duhovni, se niso brigali za te volitve; celo iz Celja se ni nihče brigai za to stvar. Nemci seveda so se dobro pripravljali; na zadnje so kmetske volilce povabili še na zajutrek in jih končno res ujeli v svoje zanjke. Take sadove rodi tista toli hvalisana sloga na Štajerskem. Glavni uspeh te sloge je, da vse spi, posvetnjaki in duhovniki, in da ni nikogar blizu, kadar sovaažnik ljuliko seje. Če se Slovenci ne vzdramijo, in če ne bodo začeli bolje postopati, znajo izgubiti tudi Št. Peter v Savinski dolini, na čigar pridobitev se nemška stranka skrbno pripravlja.
»Narodni dom« v Trstu. Dne 30, junija bode v prostorih »Slovanske čitalnice« v Trstu ustanovni občni zbor društva »Narodni dom v Trstu«, katero društvo ima namen, zgraditi v Trstu »Narodni dom«. Tržaška posojilnica in hranilnica je nakupila v to svrho Že krasen prostor sredi mesta, a za zgradbo primernega poslopja je treba jako mnogo denarja. Ta denar pa hoče nabrati novo društvo.
Izpred sodišča. Dne 13. t. m. se je pri c. kr. okrajni sodniji v Uadovljici vršila obravnava proti bivšemu ruskemu konzularnemu agentu Kamilu Vetterju, sedaj posestniku na Pokluki. Vettor, ki si je dovolil ljudi v hrbet streljati in c. kr. gozdarje krive prisege dol ž iti je bil radi prestopka zoper osebno varnost in žaljenja časti obsojen na 14 dni zapora ali f>(>0 K globe in povrnitev vseh stroškov. Sploh se čujejo kaj čudne stvari o načinu, kako g. Vetter na Pokluki s privatnimi in uradnimi osebami ravna.
Otrok — samomorilec. Na Dunaju se je vrgla te dni lfdetna Miza pl. Kolossv, jako lepo dekle, iz IV. nadstropja na dvorišče ter obležala mrtva. V krčevito sključeni desnici je držala pismo na - ljubimca, katorega ni mogla dobiti za moža (!) in je šla zategadelj v smrt!
Umorjen duhovnik Protiklerikalno gibanje v Španiji se širi. V Villanuovi pri Saragossi sta se med procesijo na praznik sv. Rešnjega Telesa stepla učitelj in duhovnik. ( čilolj je končno duhovnika zabodel trikrat z nožem. V Španiji so pač učitelji največji reveži, dočim je duhovščina bogata, a vendarle ne plačujo nič davka. Zato je sovraštvo proti duhov-ništvu umevno.
Ženo sesekal V Bruslju je agent neke banke, Demez, umoril svojo 3()letno ženo, ter jo sesekal na majhno kosce. Domez in njegova soproga sta prišla pred dvema mesecema iz VervierBa v Bruselj. Prepirala in pretepala sta se vsaki dan. Od prejšnje sobote pa ni nikdo v hiši opazil gospe Demez. Redarstvo je šiloma odprlo stanovanj« ter našlo posamezne dele telesa v skrinjah in omarah.
Bolnišnica za — tiče ae ie ustanovila v Londonu. Ženske prinašajo svoje bolne ali ranjeno tičke, da ostanejo v zavodu tako dolgo, da so zdravi. Angleži pojajo v .lužni Afriki Bure, puščajo, da umirajo ljudio v Londonu od bede, a za tičke imajo bolnišnice. •
Loterijske srečke.
Oradeo, 8. junija. Brno, 12 junija. Dunaj, 8. junija. Lino, 15 junija. Praga, 5. junija.
Trat, 15. junija.
4, 31, 68, 86, 62.
78, 35, 43, 70, 59.
76, 50, 64, 67, 22
65, 6, 36, 39, 40.
60, 69, 40, 1, 66.
9, 83. 75, 48, 18
Tržne cene v Ljubljani
15. junija 19ul.
PBenica, 100 Rež,
Ječmen, „ Oves,
Ajda, „ Proso, „ Koruza, , Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh bvož, „
lit.
kgr.
U5 60
i4 m
14-14 40
H
16 80 12 80 i! 4'60 - 20 -30 -24 240 140 t 28
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . , Jajce, jedno.   .  . , Mleko, liter .   .  . . Goveje     meso kgr. Telečjo „ Svinjsko      „ „ KoStrunovo „ „ Piščanec Golob .... Seno,  100 kilo Slama, „    „ . Drva trda, klftr, „ mefcka, „
Kava (cikorija) in sladna kava
družbo sv. Cirila in Metoda
▼ l J ubij »nI
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodaj al -nlcah, in brez katere bi ne Brnela biti nobena slovenska hifia - - je najboljša primes k pravej bobovoj kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte In zahtevajte povsod kavo družbe sv. Ciril« in Metoda I # -K' #
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
fl^jT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "§^9
•I* *i» «1* #1* «1» »i* •!» «1» «1» »!■ »1»     •!» »1»
Red Star Line, Antvverpeii
v Ameriko.
Prve vrate parobrodi. — Naravnost brei prekladanja v New York In v Philadol-
phijo. — Dobra hrana, — Izborna oprava na ladiji. -   Nizke vozno cene.
Pojaanila dajejo:
Red Star Line, 21, VMmr (Iiirtel, na Dnnaji
ali (1116-2>
Ant, Rtibck, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvora ko ulica štev. 34.
€«!«*nta nI«*enaka
liiiaiflnfea
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4'/,7o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in broz odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, obcokoristnih zavodov in vsoh slovonHkih druBtov, kakor tudi delavcev in poslov cole deželo ho obrestujejo
po 6%.
Hranilno knjižico se sprejemajo kot gotovina, ne da bi so obrestovanjo pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsodnik. Poštna hranilnica dek. it. 840.080. Telefon it. 136.
Mizarski pomočnik
ae iprejma lakoj pn g< Rud. Mlkuliču, mizarju v Predgrađu poeta Stari trg pri Kooevju.
Naznanilo.
Sim <>* insLu Kadru*!* c>cvljiirjev *\\ Krnujaiko % IJubU411*1
obveača s tom vso, zunaj Ljubljano bivajoče iVovlpirjo, kateri želo k zadrugi prial°" piti, da jo zadružna prodajalna na H\. IMi a  Ii|%m||»ii m|. I,   v   kateri ho »podom (Manom h pristnim in dobrim blagom vsako vralo pO najnižji ceni in atro-kuvnjaflki vodi poatrežo.
Ob enem ae tudi naznani, da au vrzi meaečni ahod \ nedeljo, dnf **** Junij* ifiOl oh *. url nupol urine v gostilni Mprl lir»ul*% f*ri»«li>t*r' pri katerem ho vsa pojasnila in zadevo zadrugo vsom z dežele doalim razlože.
Za obilno udoložbo ahoda vabi uljudno odbor.
jTVeliko denarja!
ilo IOOO kron m« inrurr
lahko poRtonu zahIužIJo oaobe vsaktorega stanu — (tudi kot postraimkl zaalužok).
Ve« so izve pod „llrrll ■ pO iiiiiMiciil plnnriil I!. 1*rinit* 111** • IiniMl»r«irl4. Pustno predalo M   (H4V-L7) Z
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko.
Odgovoml urednik Valentin Kopitar.
Uatliina in tis. k .Narodne Tinkarne* * Ljublj**4