številka 3* leto XU * cena 200 din	___________________________________________________________________________ ______________ CeUe, 22. lanuarla10^
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Gorenje
proizvaja
videorekorderje
Prihodnji torek bodo v Be-
ogradu odprli razstavu YU
Video Show. Na njej bo Go-
renje iz Titovega Velenja pr-
vič predstavilo domači jav-
nosti svoj nov izdelek - vi-
deorekorder. Na razstavi pa
bodo pokazali že tudi prve
domače televizorje s stere-
ofonskim zvokom. Tudi ti so
iz Gorenjevih proizvodnih
obratov.
V Gorenju so povedali, da
bo redna proizvodnja obeh
novih izdelkov stekla že ma-
ja letos, znane pa so že tudi
cene. Videorekorderje bodo
»prodajali po 580, stereo tele-
vizorje pa po 520 tisoč di-
narjev.
Na Celjskem je v zad-
njih štirinajstih dneh za-
padlo od IZ do 115 centi-
metrov novega snega, za-
to so ugodne razmere za
smuko tudi na vseh smu-
čiščih. Podatki so vče-
rajšnji.
Rogla: 135 cm snega.
Vse naprave obratujejo.
Urejeni sta 3 in 5-kilome-
trska tekaška proga.
Golte: 120 cm snega,
obratujejo vse naprave
od 9. do 16. ure.
Celjska koča: 40 do
60 cm steptanega snega.
Vlečnica obratuje od 9.
do 16. ure. Cesta je pre-
vozna z zimsko opremo.
Gozdnik pri Žalcu: 70
do 90 cm snega, vlečnica
obratuje od 9. do 16. ure.
Sneg za jezo in za radost
Cestarji in komunalci so se več kot teden dni precej naprezali, da so ostale ceste prevozne.
Glede na debelino snežne oddeje so še kar uspeli, sedaj pa prihajajo druge nevarnosti - sneg
s streh in ledene sveče. Vsaka slaba stvar pa ima ponavadi še dobro plat; tudi sedanji sneg.
Veselijo se ga na smučiščih, kjer so že bili v skrbeh za letošnji zimski turistični izkupiček,
veselijo se ga tudi vsi mladi počitnikaiji - vendar ti brez preračunljivosti, seveda.
_Foto: EDI MASNEC
V Ameriici rešujejo trgovinski primanjiiljal
Uklnlt0¥ carinskih olajšav lesarlev celjske regUe ne bo Hlstveno prizatlela
Ukinitev carinskih olaj-
šav bo za šest odstotkov zni-
žala naš dolarski dohodek
pri zvozu stolov v Združene
države Amerike. Zaradi
najnovejših ukrepov ameri-
ške administracije pa bodo
prizadeti tudi drugi jugo-
slovanski lesarji, ki izvaža-
jo na ameriško tržišče. Na
celjskem območju so to:
LIK Savinja, Bor Laško, So-
pota Radeče, LIP Slovenske
Konjice, Bohor Šentjur in
Garant Polzela. Kot pravi
Janez Lenasi, predsednik
Medobčinske gospodarske
zbornice Celje bodo rezulta-
ti regijskih organizacij
združenega dela, ki izvažajo
na ameriško tržišče, gotovo
slabši, vendar ukrepi ne bo-
do bistveno vplivali na nji-
hov dohodek.
LIK Savinje ukrepi ne bi
smeli bistveno prizadeti, ker
od celotnega izvoza na ame-
''iško tržišče izvozi le deset
odstotkov. Še manj težav bo
imel Bor Laško, ki v Združe-
ne države Amerike praktič-
no sploh ne izvaža. Vehk iz-
voznik v Združene države
Amerike je bila Sopota Ra-
deče, ki pa se je zaradi ne-
ugodne tečajne politike in
ker je bila preveč vezana le
na ameriško tržišče, že zače-
la preusmerjati na druga
konvertibilna in na domače
tržišče. Prav zaradi izvoza v
Združene države Amerike, je
namreč Sopota lani ob pr-
vem trimesečju in ob pollet-
ju zabeležila precejšnjo iz-
gubo.
LIP Slovenske Konjice na-
črtuje, da bo izvozil v Zdru-
žene države Amerike približ-
no deset odstotkov od celot-
nega izvoza, kar naj ne bi bi-
stveno vplivalo na dohodek.
Je pa v LIP problematičen
tudi izvoz na angleško trži-
šče, ker funt nenehno pada,
medtem ko so premije še
nižje kot pri izvozu na^ameri-
ško tržišče. Bohor Šentjur
prav tako izvaža v Združene
države Amerike le manjšo
kohčino podnožij, medtem
ko Garant Polzela na ameri-
ško tržišče ne izvaža.
Ameriška administracija
se je, po mnenju Janeza Le-
nasija, odločila za zmanjša-
nje limita za brezcarinski
uvoz, ker je protekcionizem
eden izmed prvih ukrepov,
če posamezna država zabele-
ži trgovinski primanjkljaj. V
Združenih državah Amerike
je trgovinski primanjkljaj
dosegel kar 120 milijard do-
larjev, kar hkrati pomeni, da
gre za dolgoročen proces.
Ukrepi pa seveda najbolj pri-
zadenejo tiste države, ki so
zaradi prevelike zadolženo-
sti prisiljene izvažati.
Kakorkoli že, ameriška ad-
ministracija je poskrbela še
za en argument več, ki je v
prid večjim izvoznim stimu-
lacijam. Zato lahko upamo,
da zvezna vlada reševanja
problema izvoznih stimula-
cij ne bo odlašala v nedo-
gled, ker takšno ravnanje po-
ložaj izvoznikov le še poslab-
šuje. Janez Lenasi gleda na
bližnjo prihodnost izvozni-
kov optimistično: »Do rahle-
ga odt^anja je prišlo že ko-
nec lanskega leta. Predvide-
vam, da bodo izvozniki de-
ležni večjih materialnih sti-
mulacij ob koncu prvega
polletja, ko bomo ugotovili,
da smo sredi skoraj nerešlji-
vih problemov, ker smo od-
lagali vprašanje izvoznih sti-
mulacij za nedoločen čas.«
VILI EINSPIELER
y cellskl bolnišnici pivič
prišli I roko
Velikega uspeha kirurgije roke ne
zmanjšuje dejstvo, da je roka živela
le šest dni. Stran 12.
Znanje si mora šele izboriti prostor pod
soncem
Okrogla miza o vzrokih, ki preprečujejo uveljavitev raz-
vojno-raziskovalnega dela. Stran 4.
Vpliv nitratov na človekovo zdravje
o vplivih z nitrati onesnažene vode piše dr. Kari Turk.
Stran 20.
Unior v dolini Rož
¥ Borovljah bodo Izdelovali orodje
Sredi prihodnjega meseca
bo zreški Unior v Borovljah
na avstrijskem Koroškem
odprl v nekdanji žičarni
Vost-Alpine Austria Draht
halo za proizvodnjo orodja.
To bo prvo Uniorjevo po-
djetje na tujem, ki bo za ma-
tično delovno organizacijo
pomembno tudi zavoljo iz-
vozno-uvoznih poslov.
Po besedah direktorja de-
lovne organizacije Unior,
Maijana Osoleta, bo naložba
veljala približno 80 milijo-
nov šilingov. Proizvodna ha-
la je velika 2500 kvadratnih
metrov in jo prav v teh dneh
opremljajo z domačo tehno-
logijo. Tudi proizvodni pro-
gram je določen: izdelava
orodja za izvoz po celem sve-
tu. Zaenkrat bo v tovarni v
Borovljah zaposlenih 50 lju-
di, kasneje pa jih bodo pred-
vidoma zaposlili še 20. Obrat
bo za šest mesecev vodil inž.
Vinko Gole.
V Unioiju so s prvimi ko-
raki za izdelavo orodja v ino-
zemstvu zadovoljni. Zado-
voljstva pa ne skriva tudi ko-
roška deželna vlada, ki je
pravzaprav prižgala zeleno
luč za Unioijev obrat v Bo-
rovljah. Prav tako je odobri-
la 4,5 milijona šilingov za na-
kup dodatnega zemljišča, in
sicer pod pogojem, da bo
Unior v nadaljnih desetih le-
tih zagotovil delovna mesta
za najmanj 65 Boroveljča-
nov, ki jih je odpustila firma
Vost.
Kot vse kaže, bo novo po-
djetje v Borovljah pomemb-
na pridobitev za Unior, za
Borovlje in za celo dolino
Roža.
MATEJA PODJED
Pogonsica sila
družbenega napredica
Komunisti na našem ob-
močju podpirajo usmeritve
in naloge Zveze komuni-
stov Slovenije pri nadalj-
njem razvoju vzgoje in izo-
braževanja, ki jih je spreje-
lo prdsedstvo CK ZKS. O
njih je razpravljal tudi
medobčinski svet zveze ko-
munistov Celje na ponedelj-
kovem posvetu, ki pa je bil
obenem tudi priprava na ju-
trišnji plenum CK ZKS.
Medobčinski svet je oce-
nil, da so se v javno razpravo
za pripravo na plenum dobro
vključile osnovne organiza-
cije v šolah, manj pa v zdru-
ženem delu. Pogrešali pa so
zlasti večji odziv drugih or-
ganov in inštitucij, ki so za-
dolžene za področje vzgoje
in izobraževanja.
Zato je tudi eden izmed
predlogov komunistov naše-
ga območja, da v republiki
ocenijo delovanje organov v
sistemu vzgoje in izobraže-
vanja, ovrednotijo delo dele-
gacij v svetih šol, izobraže-
valnih skupnostih, republi-
ških strokovnih in drugih or-
ganih.
Menili so tudi, da gradivo
premalo posega v področje
predšolske vzgoje in osnov-
nih šol. Zavzeli so se za to, da
se slovenski komunisti opre-
delijo za takšen način finan-
ciranja osnovnih šol, ki bo
zagotavljal enake materialne
možnosti za izvajanje zago-
tovljenih programov na os-
novnih šolah.
Na posvetu so opozorili tu-
di na idejno šibkost pouka.
Te ne bomo odpravili s pred-
metom samoupravni temelji
marksizma in urami sociali-
stične morale, temveč z več-
jo zavzetostjo, in odgovor-
nostjo slehernega učitelja do
svojega dela zlasti še do vlo-
ge, ki jo ima tudi kot vzgoji-
telj mladega človeka.
Na posvetu so komunisti
izrazili bojazen, da se bodo
na plenumu preveč ukvarjali
s šolskimi problemi, tako
kot seje to dogajalo v razpra-
vah na občinskih komiitejih
in osnovnih organizacijah.
Problemov je preveč, da bi
jih lahko rešili komunisti. Ta
vprašanja prepustimo stro-
kovnjakom. Komunisti naj
se opredelijo do vprašanj šir-
šega pomena, do tistih, ki
teijajo širšo družbeno akcijo
za spreminjanje miselnosti
ljudi in ustvaijanje takšnega
ozračja v družbi, da bodo vsi,
zlasti še komunisti, dojeli in
delovali tako, da bo postalo
znanje, vzgoja in znanstveno
pedagoško delo pogonska si-
la družbenega napredka. Ne
zgolj na papirju ampak tudi
na ustrezni materialni os-
novi,
2. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Več in boljšega kruha
y CeUu odprli novo pekarno In žitne silose
v Celju smo končno dobi-
li novo industrijsko pekar-
no, zraven pa še štiri nove
silose za žitno zrnje, s kate-
rim so se skladiščne zmog-
ljivosti Merxove Mlinsko
predelovalne industrije po-
večale za dodatnih 11.200
ton. Za letos obljublajo iz-
gradnjo še štirih silosov,
dveh za zrnje in dveh za mo-
ko, za kar so zainteresirane
še posebej blagovne rezerve
občine in republike.
Minuli petek uradno odpr-
ti silosi so že polni pšenične-
ga zrnja, to pa vliva Merxo-
vim mlinarjem več optimiz-
ma za letos, kot so ga imeli
lani ob dokajšnjih motnjah
pri oskrbi s pšenico, ko tudi
žetev ni pomagala in ponud-
be pšenice ni bilo.
V Mlinsko predelovalni in-
dustriji tudi ne skrivajo ve-
selja, da se bodo ob zaključ-
nem računu za leto 1986 zbri-
sali iz neuglednega seznama
celjskih izgubarjev, čeprav
so še ob lanskem devetme-
sečju izkazovali izgubo v vi-
šini 117 milijonov dinarjev,
ob polletju pa še več.
Nova pekarna bo že v prvi
fazi opremljenosti omogoča-
la v redni proizvodnji na uro
speči 2.400 kilogramov kru-
ha, skoraj tričetrt zmogljivo-
sti je namenjenih za potrebe
po kruhu v celjski občini, ka-
tere združeno delo (50 delov-
nih organizacij) je dodatno
zbiralo denar za pekarno in
tudi zbralo 17 odstotkov
vrednosti celotne naložbe, ki
znaša približno 600 milijo-
nov dinarjev.
Družbenopolitična akcija,
ki je v Celju stekla v sociali-
stični zvezi, je torej obrodila
sadove, Celje pa točno po
dveh desetletjih uresničilo
željo po novi pekarni, ki bo
KOMENTIRAMO
Verjeti ali ne verjeti v boljšo kakovost kruha tudi po
novi pekarni je vprašanje, ki bo še nekaj časa viselo v
zraku. Nedvomno pa lahko trdimo, daje prodaja kruha
v Celju skoraj brez izjeme in v vseh trgovinah še vedno
katastrofalna. Dokler teh stvari ne bodo uredili v
trgovski mreži, se bomo za kakovosten kruh lahko še
vedno obrisali pod nosom, pa naj se peki še tako
trudijo. Dokler bodo prodajalke še naprej mačehovsko
rezale lističe papirja oziroma trakce za prijem kruha,
dokler se bo kruh na neustreznih policah sušil in raz-
sušil skoraj v drobtine, dokler se bo s kruhom delalo
kot svinja z mehom, dokler bodo poslovodje naročali
premajhne količine kruha in ponujali slabo izbiro
večih vrst kruha, dokler.. . Tako dolgo bomo pri
kruhu in s kruhom še sila nekulturen narod. To pa je
najbrž že druga raven pisanja in razmišljanja!
omogočila dolgoročno dobro
oskrbo s kruhom in peci-
vom. Že prihodnji mesec pa
se bodo potrošniki lahko
prepričali, koliko držijo ob-
ljube Merxove Mlinsko pre-
delovalne industrije, da bo
kruh tudi kakovostnejši.
Lažje ji gre verjeti, da bo od-
padla večina tehnologije »na
lopar«, da bodo imeli manjše
transpotne težave (doslej so
kruh vozili iz Titovega Vele-
nja in ga večkrat prekladali,
preden je prišel v roke ku-
pcem) in predvsem stroške
ter, da bodo povečali pro-
duktivnost.
To naj bi bil tudi obliž na
čustvene rane celjskih po-
trošnikov, ki bodo zaradi tra-
dicije in tudi kakovosti ter
zlasti otipa toplega kruha s
police, nadvse pogrešali
kruh iz znane Mlakarjeve pe-
karne na celjskem Dolgem
polju, ki jo po izjavah odgo-
vornih ljudi v Mlinsko pre-
delovalni industriji Celje, ne-
preklicno zapirajo (prodajal-
na sicer ostane).
MITJA UMNIK
Načrtujejo večli izvoz
v Celju bodo boU budno spremUalI težave ¥ gospodarstvu
Celjski izvršni svet, ki je
prejšnji teden obravnaval
predlog letošnje resolucije,
je soglašal z materialnimi
okviri gospodarjenja, ki so
jih pripravljale! resolucije
opredelili že v osnutku. Če-
prav je bilo v predhodnih
razpravah veliko pripomb
na načrtovano deset odstot-
no povečanje izvoza, je iz-
vršni svet vztrajal pri pr-
votnem predlogu, kajti celj-
sko gospodarstvo je lani
predvidoma zaostalo za na-
črtovanim konvertibilnim
izvozom kar za dvajset od-
stotkov.
To pomeni, da bo celjsko
gospodarstvo letos doseglo
komaj predlansko raven iz-
voza, seveda pod pogojem,
da bo uresničilo resolucij sko
načrtovani izvoz. Poleg tega
pripravljalci resolucije niso
načrtovali na pamet, temveč
so izhajali iz načrtovanega iz-
voza v posameznih organiza-
cijah združenega dela, kjer
zaradi lanskega izpada načr-
tujejo še večje povečanje iz-
voza. Res pa je, da so tako
izvozni načrti združenega
dela kot resolucijski cilji od-
visni od letošnjih pogojev
gospodarjenja oziroma od
večjih izvoznih spodbud.
Izvršni svet je ob tem tudi
sklenil, da bo letos še budne-
je spremljal poslovanje ko-
lektivov, ki poslujejo na ro-
bu rentabilnosti, še zlasti pa
izgubarje. V zvezi s tem pri-
poroča vsem organizacijam
združenega dela, da v bodo-
če namenijo večjo pozornost
strukturi virov obratnih
sredstev, kar naj bi pomeni-
lo, da naj v čimvečji meri po-
slujejo z lastnim denarjem.
Kam lahko pripelje pomanj-
kanje lastnih obratnih sred-
stev, namreč nazorno kažejo
problemi v Lesno industrij-
skem kombinatu Savinja,
Topru in še kje.
Izvršni svet se je zavzel tu-
di za tehnološko in znanstve-
no prenovo celjskega gospo-
darstva, pri čemer naj bi kot
osnova služila razvojno-razi-
skovalna naloga »Projekt
P«.
Nekoliko natančneje pa so
v predlogu resolucije opre-
delili tudi problem oskrbe s
pitno vodo. Izboljšanju pitne
vode, ki prihaja v celjsko
omrežje iz vodnega zajetja v
Medlogu, bodo posvetili po-
sebno skrb in sicer z bogati-
tvijo vodnjakov z ustreznej-
šo vodo, ki vsebuje manjšo
količino nitratov.
V.E.
V Celju seje slavnostne otvoritve nove, sodobne pekarne, udeležilo veliko ljudi. Bo tudi
kruh zdaj boljši?
Foto: EDI MASNEC
Skušali bodo
odpraviti
nepravilnosti
Na občinski zvezi sindi-
katov Slovenije Velenje,
so na letni konferenci oce-
nili poslovanje in gospo-
darjenje z družbenimi
sredstvi. Kritično so ugo-
tovili, da vseh zadanih na-
log niso izpolnili in da je
razkorak med teorijo in
prakso še vedno velik.
Pri besedah so ostali ob
načrtovanju razbremenje-
vanja gospodarstva. Se
vedno, ugotavljajo v Tito-
vem Velenju, je vse preveč
sej med delovnih časom . . .
Z uspehi pa se lahko po-
hvalijo na področju vklju-
čevanja v reševanje druž-
benih in socialnih proble-
mov v postopku likvidacije
delovnih organizacij HPH
in EFE, saniranju Veplasa
in reševanju notranjih te-
žav v DO SIPAK, EKO, El-
kroj, TUŠ in Rdeča dvora-
na. Vzroki za neurejene od-
nose, ki vladajo v gospo-
darskem sistemu so v ne-
urejenih razmerah pri pri-
dobivanju dohodka. Odraz
tega je različna višina oseb-
nih dohodkov za podobna
družbeno priznana dela.
V programu dela za leto
1987 so zapisali, da bodo
posebno pozornost posve-
čali OZD, ki poslujejo z iz-
gubami. Skušali bodo ugo-
toviti tudi dejanski položaj
delavcev v družbenih de-
javnostih. Namen obravna-
ve stanovanj sko-komunal-
ne problematike v občini
Velenje pa bo ugotoviti
družbenoekonomski polo-
žaj zaposlenih, oceniti po-
tek uresničevanja srednje-
ročnih ciljev (prevsem zi-
dave stanovanj) in oceniti
vpliv rasti cen na življenj-
ske razmere delavcev.
N. G.
Razprava o vzgoji
v Mozirju šola za mladince
V	Mozirju so mladinci pri-
pravili dvodnevno politično
šolo za najaktivnejše mladin-
ce iz osnovnih organizacij.
Pripravili so kar precej zani-
mivih tem, razprava pa je bi-
la najbolj živahna prav ob
vprašanjih vzgoje in izobraže-
vanja, družbeno-ekonomske-
ga položaja v občini in pripra-
vi pohoda po poteh XIV. divi-
zije, ki se bo pričel 6. febru-
arja.
V	Nazaijah, kjer so se zbrali
mladinci iz mozirskih krajev-
nih skupnosti, delovnih orga-
nizacij in osnovnih šol, so med
drugim spregovorili o sodelo-
vanju med družbeno politični-
mi organizacijami, pod drob-
nogled pa so vzeli predvsem
povezavo mladinskih in sindi-
kalnih organizacij v delovnih
kolektivih. Mladinci so se lotili
tudi nekaterih aktualnih tem
svoje organizacije, saj so dobr-
šen del samoizobraževanja na-
menili pripravi praznovanja le-
tošnjega Dneva mladosti in al-
ternativnim gibanjem, kjer so
izpostavili prizadevanja slo-
venske mladine. Zanimivo je
tudi to, da so kot predavatelje
na politično šolo poleg pred-
stavnikov republiške konfe-
rence mladih povabili tudi
predstavnika velenjske občine
in tako ob obravnavi družbe-
no-ekonomskega položaja v
občini govorili tudi o sodelova-
nju s sosednjo velenjsko ob-
čino.
Mozirski mladinci bodo prav
tako kot lani tudi letos pripra-
vili zaključek pohoda po poteh
borcev XIV. divizije. Letos bo
14. februarja v osnovni šoli
Šlandrove brigade na Ljub-
nem, mladinci pa so sklenili,
da je potrebno za pohodnike
zadnje etape pripraviti več
spremljajočih dejavnosti. V
Belih vodah si bodo mladi po-
hodniki ogledali slovenski
film Ovni in mamuti Filipa Ro-
baija Dorina, na vseh daljših
postankih pa pripravljajo tudi
zabavne kulturne programe.
IVANA FIDLER
Banka bo pomagala
Izvršilni odbor Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje, ki je na zadnji seji
obravnaval tudi oceno lan-
skega dohodka, je ocenil, da
je banka lani dobro poslo-
vala. Predvidoma je ustva-
rila več kot 5 milijard di-
narjev skupnega dohodka,
vendar se je izvršilni odbor
odločil, da ga zmanjša za
dobri 2 milijardi dinarjev
in sicer zaradi neplačane re-
alizacije in ker namerava z
delom dohodka pomagati
izgubarjem, izvoznikom in
kmetijstvu.
Kar zadeva izgubaije, so
sklenili, da bodo vsem krili
približno tretjino lanske de-
vetmesečne izgube in sicer v
skupni višini približno 272
milijonov dinaijev. Gre za
SIP Šempeter, Hmezad Ža-
lec, Slovinov tozd Vital iz
Šmaija in za celjske delovne
organizacije Emo, Toper,
Lesno industrijski kombinat
Savinja ter za Merxov tozd
Mlin. Emu, Hmezadu, Mlinu
in Vitalu bodo ob tem zmanj-
šali tudi obresti. Največ bo iz
tega naslova dobil Emo in si-
cer 120 milijonov dinarjev,
sledi pa mu Toper z nekaj
več kot 95 milijoni dinarjev.
Banka bo vsem izvozni-
kom in kmetijskim ozdom
od obračunanih obresti za
zadnje lansko trimesečje od-
pisala nekaj več kot dvajset
odstotkov obresti. Še v večji
meri pa bo prisluhnila veli-
kim izvoznikom, ki so zaradi
neplačevanja izvoznih sti-
mulacij izgubiU precejšen
del dohodka. Gre za Steklar-
no Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine, Metko, Lesno indu-
strijski kombinat Savinja,
Ingrad in Kovinotehno iz (je-
Ija, Sopoto Radeče, Alpos
Šentjur in Tim Laško. Da ne
gre za malo denaija priča pri-
mer Steklarne Boris Kidrič
iz Rogaške Slatine, ki je zara-
di izvoznih stimulacij izgubi-
la 75 milijonov dinaijev. Za-
to bo banka pri lanskih poso-
jilih za izvoz zaračunala ome-
njenim delovnih organizaci-
lam od 55 do približno 90 od-
stotkov od veljavnih obrest-
nih mer.
V. E.
Dopolnjen program
sanacije Vitala
Zaradi izgube, ki je v letu
1985 znašala 333 milijonov
697 tisoč dinarjev, so v Slo-
vinovi temeljni organizaci-
ji Vital Mestinje lani uvedli
sanacijski postopek s pro-
gramom, ki je obsegal
predvsem kratkoročne
ukrepe za čimprejšnjo omi-
litev težkega položaja. Z
uresničevanjem programa
sanacije se je gospodarjenje
znatno izboljšalo, saj bo Vi-
talova lanska izguba, po
oceni, le okoli 80 milijonov
dinarjev.
Na seji. ki je bila pretekli
teden, pa je izvršni svet
skupščine občine Šmarje pri
Jelšah obravnaval nov sana-
cijski dokument, ki so ga pri-
pravili v sozdu Slovin. Raz-
vojno-sanacijski program
opredeljuje aktivnosti do le-
ta 1990. Eden od ciljev je let-
no proizvesti in prodati 4,5
milijona litrov sadnih sokov
in sirupov, kljub temu, da je
tržišče s temi proizvodi zasi-
čeno. Ta cilj je mogoče dose-
či le s kakovostjo, ki bo izsto-
pala, kar Vitalovim predelo-
valcem že sedaj uspeva, z do-
bro organizirano prodajo in z
vlaganji v tržišče. Nujno po-
trebna bodo tudi vlaganja v
tehnologijo, posodobitev
proizvodnje in opreme, za to
pa bo treba zagotoviti sred-
stva; pridobiti sovlagatelje
in bančna posojila pod čim
bolj ugodnimi pogoji. Šmar-
ski izvršni svet je soglašal z
novim razvojno-sanacijskim
programov za Vital Mestinje.
M. A.
Spodbuda tržni pridelavi hrane
SIS za hrano In preskrbo tudi v Celju
Te dni prihajajo na mize
samoupravnih in delegat-
skih okolij gradiva, ki jih
razpošilja iniciativni odbor
za ustanovitev samouprav-
ne interesne skupnosti za
pospeševanje proizvodnje
hrane in zagotavljanje os-
novne preskrbe v občini
Celje.
Z ustanavljanjem tega no-
vega sisa za hrano ne bo bolj
obremenjen niti delavčev
žep, niti blagajne organizacij
združenega dela ter drugih.
Gre za vsebinsko in norma-
tivno preoblikovanje dose-
danjih necelovito rešenih
vprašanj zbiranja denaija in
drugačnega spodbujanja pri-
delave in prireje hrane ter
preskrbe.
Po besedah Emila Kolen-
ca, predsednika iniciativne-
ga odbora za ustanovitev te-
ga sisa, bo več enotnosti, pa
manj razlik med posamezni-
mi občinami, ki so doslej trž-
no pridelavo hrane spodbu-
jale na osnovi svojih, občin-
skih pogledov in pohtike: ali
iz bolj potrošniških zornih
kotov ali pa bolj iz pridelo-
valnih in rejskih.
Letos bo za sise za hrano v
občinah nekakšno prehodno
obdobje, v katerem bomo za-
držali še stare načine in ob-
seg zbiranja denarja in pri-
spevnih stopenj, čeprav naj
bi v vseh občinah takšne sise
ustanovili formalno do
aprila letos, republiškega pa
do julija.
Ce že govorimo o predno-
stih takšnega pristopa k bolj
urejenim razmeram v pride-
lavi in na trgu hrane, potem
seveda lahko tudi malo pod-
vomimo, da se ne bo zapleta-
lo v delegatskih odnosih in
postopkih.
Ukinjamo območno samo-
upravno interesno skup-
nost za hrano in preskrbo,
ki je vsaj na Celjskem po
večini mnenj v republiki bi-
stveno pripomogla k dobri
in stalni preskrbi z osnovni-
mi prehrambenimi izdelki
in pridelki.
Ali bodo novi občinski sisi
skupaj z republiškim pode-
dovali tudi dobre izkušnje,
pa bomo lahko ocenjevali še-
le prihodnje leto.
MITJA UMNIK
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
IZ DVEH ZORNIH KOTOV
Kakšna je prava
cena elektrike?
Slovensko elektrogospodarstvo se je ob koncu lanskega
leta spet znašlo v izgubah in sila velikih težavah, ki jih je
bilo treba reševati, kot je postalo žal že običaj, z zakonom.
Predlagana cena električne energije je visoka in najbrž
predstavlja za nekatere - predvsem velike odjemalce, pre-
cejšen udarec. Kako o tej ceni razmišljajo v eni takšnih
organizacij in pa v elektrogospodarstvu, v današnji
rubriki iz dveh zornih kotov.
Srečko Senčič, dipl. ing.,
podpredsednik KPO žele-
zarne Štore:
»Železarna Štore je ne-
dvomno med velikimi po-
rabniki električne energije
in nas že zato morajo zani-
mati vsi problemi elektrogo-
spodarstva pri nas. Naš elek-
troplavž porabi 40 odstotkov
električne energije, drugih
40 odstotkov gre za porabe
elektrojeklarstva, 20 odstot-
kov pa za ostalo proizvodnjo.
Pri tem želim poudariti, da v
plavžni tehnologiji ni mož-
nih več racionalnejših ener-
getskih posegov, medtem ko
so takšne možnosti še v je-
klarstvu. Z novo naložbo,
drugo napravo za kontinu-
irano vlivanje jekla, nismo
bistveno povečali porabe
elektrike, na mesec od prejš-
njih približno 21 milijonov
KWh na 23 milijonov KWh,
pa pritem vendarle bistveno
povečali fizični obseg proiz-
vodnje jekla, od lanskih
127.000 ton na letos predvi-
denih 165.000 ton konti-
gredic.
Računamo, da bomo še
zmanjševali specifično pora-
bo elektrike v tehnologiji iz-
delave jekla s posodablja-
njem ter v okviru investicij-
skega vzdrževanja. V elek-
troprocesni proizvodnji je-
kla smatramo, da moramo
kalkulirati z realno ceno
električne energije, ki pa ne
bi smela bistveno odstopati
od cene električne energije,
ki jih plačujejo naše konku-
renčne, tudi mini železarne v
Evropi. Torej smo za to, da
delamo pod enakovrednimi
pogoji, ker pa prodajamo je-
klo tudi v Jugoslaviji (čeprav
ga izvozimo do 40 odstotkov)
bi morali imeti proizvajalci
elektrojekla v Jugoslaviji ce-
no kilovatne ure po tarifnih
postavkah izenačeno. Zakaj?
Ker pač moramo pod enako-
pravnimi pogoji nastopati na
jugoslovanskem trgu, saj so-
dimo, da moramo jeklo pro-
dajati po tržnih zakonitostih.
Izračunali smo, da bi ob
uveljavitvi zadnjih zahtev
elektrogospodarstva, o kate-
rih bo razpravljala slovenska
skupščina februarja, morali
za lansko leto dodatno plača-
ti 640 milijonov dinarjev. Če
to dodatno finančno obre-
menitev v železarni porazde-
limo glede na sredstvo pora-
be električne energije, lahko
ugotovimo, da bo imel naš
tozd Plavž letos izgubo naj-
manj v višini 200 milijonov
dinarjev.
Poudarjam, da v železarni
razumemo potrebe elektro-
gospodarstva in, da jih je po-
trebno dolgoročno razreše-
vati, hkrati pa nam je nespre-
jemljiv način razreševanja
tako, da se delovno organiza-
cijo postavi ob zaključku po-
slovanja tekočega leta pred
izvršeno dejstvo. Pri tem ob
že povedanem za letos še
vedno nimamo jasno opre-
deljenih pogojev; ne vemo za
ceno, ki jo bomo plačevali in
se sprašujemo, ali se ne bo
podobno zgodilo ob koncu
leta 1987.
Resno tudi razmišljamo,
da bi znanje in tehnologijo
plavža prenesli tja, v Jugo-
slaviji ali na tuje, kjer bodo
še našli ekonomske razloge
in interes za takšno proiz-
vodnjo. Naš plavž, ki proiz-
vaja surovo železo za livarne
nodularne litine, je trenutno
zadnji v Evropi, predzadnje-
ga podobnega so pred nekaj
leti ugasnili tudi v Švici.«
Slavko Janežič, predsed-
nik KPO SOZD REK Titovo
Velenje:
» Z današnjo ceno električ-
ne energije pokrivamo stro-
ške. Če bi se torej dojslej ce-
na gibala skladno z rastjo in-
flacije, bi zadoščala za eno-
stavno reprodukcijo, ne pa
tudi za razširjeno (kot je
predvideno v enotnih jugo-
slovanskih kriterijih in meri-
lih; op. p.).
Zakaj kljub taki ceni izgu-
ba? Predvsem zato, ker smo
to ceno dosegli konec leta.
Povprečje celega leta na-
mreč ni odraz končnega po-
večanja, pa četudi se je elek-
trika med letom kar trikrat
podražila. Zakon je v tem
trenutku edina možnost, da
izgubo pokrijemo, zato ga tu-
di podpiramo, vendar me-
nim, da bi morali razreševati
problematiko elektrogospo-
darstva in premogovništva
predvsem z ekonomskimi
cenami, takšnimi, ki bi po-
krivale vse stroške, ki so v
okviru priznanih norma-
tivov.
Cena elektrike, kakršno je
imela naša industrija, pred-
vsem pa veliki odjemalci, je
bila daleč pod ekonomskimi
cenami in mislim da ne mo-
remo govoriti o nikakršnem
prelivanju dohodka iz indu-
strije v elektrogospodarstvo
ampak prej za prelivanje do-
hodka iz elektrogospodar-
stva v industrijo. S takšno
ceno smo podpirali neraci-
onalno porabo energije, pod-
pirali smo industrijo, ki rabi
veliko energije, podpirali ti-
sto industrijo, ki se danes iz
razvitega sveta, kjer je ener-
gija draga, seli v nerazviti
svet.
Seveda tudi za elektrogo-
spodarstvo Slovenije in pre-
mogovništvo velja, da se mo-
rata kot živa gospodarska or-
ganizma prilagajati življenju
in razvoju tehnike. V zvezi z
zahtevo republiškega izvrš-
nega sveta za notranjo sana-
cijo v elektrogospodarstvu
bomo tudi mi poizkušali kar
največ narediti v notranji or-
ganiziranosti in na drugih
področjih, četudi veliko re-
zerv ni. V Rudniku lignita
imamo tako na primer v
skupnih službah in celotni
»administraciji« zaposlenih
le 10 odstotkov vseh delav-
cev, kar je na svetovni ravni,
tudi rudniški učinek je na
evropski višini. Slaba je le
kvaliteta premoga, ki pa je
ne moremo spremeniti.
Tudi v termoelekrarni Šo-
štanj smo za naše razmere
kar racionalni, posebno če
upoštevamo da TEŠ nima
več zaposlenih kot termo-
elektrarna Trbovlje, kljub te-
mu da TEŠ ustvarja 740, Tr-
bovlje pa le 125 megavatov.
Kljub temu bomo z boljšim
delom tudi tu skušali kaj pri-
hraniti. Če bodo objekti pol-
no izkoriščeni, bo tudi raci-
onalizacija prišla sama.
Žal lahko še najmanj stori-
mo na področju racionalne
rabe energije. Res je, da bo
že sedanja cena vplivala na
to, da bodo na stroške pone-
kod pričeli drugače gledati,
zanesljivo pa bi racionalnej-
še obnašanje pri porabi ener-
gije še bolj pospešila eko-
nomska cena energije, ki bi
verjetno spremenila tudi
plan razvoja slovenske indu-
strije. Vprašanje je namreč,
če bi se še odločali za grad-
njo energetsko zahtevne in-
dustrije, kot je npr. proiz-
vodnja aluminija Kidričevo,
ferozlitin v Rušah, kot je no-
va železarna na Jesenicah.
Upoštevati bi morali nasled-
nje dejstvo: kilovat ura stane
toliko, uporabljaj jo, če ti je
toliko vredna. Dlje ko bomo
s tem odlašali, slabše bo.
Tudi primerjava s cenami
energije na vzhodu in zaho-
du je relativen posel, ki pa je
gotovo merilo, ali smo pri
proizvodnji na svetovni rav-
ni ali pod njo. Delovno zah-
tevnejša industrija namreč
prenese tudi drago energijo,
za nezahtevno proizvodnjo
pa je že današnja cena ener-
gije previsoka.
Kakorkoli, tudi današnja
cena električne energije še ni
prva. Zadošča le za enostav-
no reprodukcijo, a o vsem
ostalem niti ne govorimo.
Pri tem davka za onesnaženo
okolje niti omenil nisem. Či-
stilna naprava pri elektrarni
pomeni 40 do 50 odstotkov
vrednosti objekta, ob nje-
nem obratovanju pa so seve-
da tudi obratovalni stroški
višji. Denar za to bo treba še
posebej zbirati.«
Korak naprej v
mozirskem
turizmu?
Mozirska občina ne izko-
rišča danih možnosti za raz-
voj turizma, s ugotovili čla-
ni Izvršnega sveta niozirske
občine, ki upajo, da se bo
kaj spremenilo z izdelavo
študije o nadaljnjem razvo-
ju turizma v Zgornji Sa-
vinjski dolini.
Razvoju turističnega go-
spodarstva so v mozirski ob-
čini namenili veliko prostora
v vseh razvojno planskih do-
kumentih, s študijo ljubljan-
skega Inštituta za ekonom-
sko raziskovanje pa namera-
vajo te možnosti konkretno
opredeliti. Raziskovalci bo-
do v študiji namenili največ
pozornosti varovanju okolja
in kar najboljši izrabi turi-
stičnih virov. Študija bo
predvidoma gotova v drugi
polovici leta, približno 4,5
milijona dinarjev, kolikor
naj bi stala po predračunu,
pa bosta prispevali občinska
raziskovalna skupnost Mo-
zirje in Splošno združenje
gostinstva in turizma.
RAJKO PINTAR
IZJAVE, MNENJA
Edi Goršič, ravnatelj Zavoda za kulturne
prireditve Celje o Mladinskem pevskem festi-
valu glede na finančno konstrukcijo:
■'Da je danes zlasti v kulturi iluzurno pričakovati, da
bodo kakršnikoli finančni načrti še čez pol leta realni, je
marsikomu jasno. Tako se tudi v Zavodu za kulturne
prireditve zavedamo, da bo letos izredno težko uspešno
izpeljati tradicionalni Mladinski pevski festival, ki naj bi
bil od 28. do 31. maja. Po sedanjih izračunih bo zanj
potrebnih 17 milijonov dinarjev. Kulturna skupnost Celje
je v prvem predlogu zanj namenila dva milijona dinarjev
in pol, približno toliko pa pričakujemo tudi od republiške
kulturne skupnosti. Pa še nekaj: festival nuj bi se končal
31. m^a, finančno pa le 14 dni pozneje! Si bomo prepevali
žalostinke?	____
Milan Zagoda, direktor tozd Zdraviliška de-
javnost, o naporih in uspehih Zdravilišča Ro-
gaška Slatina v preteklem letu:
»Če bi ravnali kot Romi, ki se veselijo, kadar dežuje, ker
za dežjem vedno posije sonce, bi se sedaj lahko tudi mi
veselili, saj težjih pogojev gospodarjenja, kot smo jih bili
deležni v letu 1986, skoraj ne more biti. Družba nam je
namenila vlogo pastorka v gospodarstvu. To velja za celo-
ten turizem in zato je pravo čudo, da smo preteklo
poslovno leto zaključili pozitivno. Nič ni čudo! Vse je
rezultat našega dela, primernih prijemov, usmeritev.
Zavedamo pa se tudi, da ho v bodoče vse manj možnosti,
da bi mati-skupnost ohranjala pri življenju sleherno svoje
dete, in takrat se bodo ohranili in razvijali samo še čvrsti in
sposobni. Slejkoprej bo skupnost morala graditi svojo
perspektivo na zdravih, čvrstih kolektivih in na dejavno-
stih, ki pomenijo neprecenljivo primerjalno prednost naše
dežele in njenih naravnih danosti.«
Novoletni sprejem za duliovnike
Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik je konec minulega tedna
pripravil sprejem za duhovnike v žalski občini. Sprejema so se udeležili poleg duhovnikov
tudi predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. v
uvodnem nagovoru je Semprimožnik orisal trenutni gospodarski položaj in načrte za
letošnje leto. Jože Kučar, predsednik komisije za verska vprašanja pri SO Žalec je označil
medsebojne odnose v občini kot dobre, saj so vsa odprta vprašanja in probleme, ki so
nastali, reševali sprotno. Na sliki: S sprejema.	t. tavčar
POGLED v SVET
Zapletena kitajska reforma
KP Kitajske ima novega generalnega
sekretarja. Položaj, ki ga je bil zasedel
Hu Yaobang, je prevzel ministrski pred-
sednik Zhao Ziyang. Hu ni več prvi mož
partije, vendar je ostal v politbiroju, ce-
lo več, v najožjem vodstvu peterice.
Po nekaj dneh, ko so svet obletele na-
povedi o spremembi v kitajskem vrhu in
tudi zdaj je tako rekoč nešteto razlag,
kaj se je zgodilo oziroma, kaj se je uteg-
nilo zgoditi.
No, odkar je novi generalni sekretar
Zhao Ziyang (ni še znano, ali bo ministr-
ski predsednik poslej kdo drug namesto
njega) te dni v pogovoru z madžarsko
partijsko delegacijo razložil, zakaj je Hu
moral oditi, so zadeve uradno bolj jasne.
Hu, pravi njegov naslednik Zhao, je mo-
ral iti zato, ker je napravil hude ideolo-
ške in politične napake glede na sklepe
zgodovinskega plenuma 1978. leta. Hu
naj bi bil popustljiv ali preveč popust-
ljiv do »burioaznega liberalizma« in
preveč da se mu je mudilo pri politični
reformi kitajske partije in vse družbe.
Večkrat da so ga posvarili, da ne ravna
prav, je i^avil novi generalni sekretar.
Ko pa so študentje prišli na ulice de-
monstrirat za demokracijo, so stvari po
presoji najožjega vodstva (razen Huja)
presegle vse meje, in kot pravi Zhao, je
nastala nevarnost, da bi šla po gobe tudi
gospodarska reforma in z njo povezana
politika odpiranja Kitajske v svetu.
Ob tem je očitno vsaj tole: »čistka« v
najvišjem vodstvu je bila po posledicah
za dosedanjega generalnega sekretarja
blaga. Ne da bi - prostora je premalo -
naštevali prejšnje čistke v dolgi in burni
zgodovini kitajske partije, je treba reči,
da so bile le-te veliko bolj drastične,
nasilne, večkrat povezane tudi z nasilno
smrtjo politično odstranjenega vodi-
telja.
Drugo, kar je očitno ali, bolje rečeno.
zbuja vsaj vprašanja, če že ne začudenje,
je sklicevanje na plenum, ki je bil pred
celimi osmimi leti in zoper sklepe kate-
rega je, kot se glasi uradna razlaga, gre-
šil Hu Yaobang. Mar v teh osmih letih ni
bila cela vrsta plenumov, na katerih je
bilo osrednje vprašanje ravno doba po
obdobju Mao Zedonga, modernizacija
Kitajske, reforme na štiri glavnih po-
dročjih, širjenje demokracije. Še več, ali
ni bil v tem času tudi partijski kongres?
Zakaj torej seganje tako daleč nazaj?
Dejanski voditelj Kitajske in duhovni
oče reforme Deng Kiaoping je bil očitno
pobudnik kritike in odstavitve Hu Ya-
obanga. Deng je očitno še naprej za go-
spodarske reforme za pospeševanje tudi
zasebnega gospodarskega sektorja, za
uvoz tujega kapitala, je pa proti demo-
kratizaciji, ki koketira z »buržoaznim
liberalizmom*. V tej zvezi je značilno,
da je Zhao Ziyang v pogovoru z madžar-
sko delegacijo izrecno poudaril: »Ne
spreminjamo politike odpiranja v svet.
Ne bomo omejili, marveč nasprotno še
okrepili naše sodelovanje z drugimi dr-
žavami na trgovinskem, gospodarskem,
tehnološkem in drugih področjih.«
Poenostavljeno rečeno: gospodarska
liberalizacija da, v družbenem pogledu
pa vztrajanje na diktaturi proletariata.
V tej zvezi je značilna izbira citatov iz
govorov Deng Kiaopinga, ki jih je ravno
te dni objavilo osrednje partijsko glasi-
lo. Poudarki so na boju proti »liberaliz-
mu«, na vztrajanju na starih trdnih na-
čelih. »Razvoj demokracije ne sme niko-
li pomeniti opustitve diktature proleta-
riata,« poudarja Deng.
S tem so začrtane meje, do kod bo
kitajsko gospodarsko preobrazbo
spremljala tudi reforma družbenih in
političnih odnosov ter institucij. Vseka-
kor bo prvo potekalo hitreje in bolj
sproščeno kot drugo. Oboje pa bo trajalo
dolgo časa, kot opozarja Deng. Dela je in
bo za stare revolucionarje, za sedanjo
generacijo, »pa tudi za naše sinove«.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Znanje si mora v združenem delu izboriti prostor pod soncem
Okrogla miza o zavorah za hitrejše uveljavljanje znanstveno-raziskovalnega, razvojnega In Inventivnega dela
Na raznih ravneh skoraj vsak dan slišimo, da nas lahko
iz sedanje gospodarske krize reši le znanje, ko pa je treba
spodbudne besede uresničiti v vsakdanji praksi, se obi-
čajno zatakne. Res je sicer, da ima znanje od kolektiva do
kolektiva različno veljavo, vendar se povsod srečujejo s
podobnimi preprekami, ki so pač nekje bolj, drugje pa
manj izrazite. Eden osnovnih vzrokov je gotovo v tem, da
je znanje še vedno podcenjeno, ker v naši družbi z raznimi
socialnimi korektivi omogočamo vsem da preživijo. Zato
se v prenekaterem delovnem okolju zadovoljujejo z obsto-
ječim položajem, kar ima za posledico pomanjkanje raz-
vojnih proizvodnih programov ali pa ti programi so, ven-
dar v kolektivih ni prave volje in interesa, da bi jih tudi
uresničili.
Drugače povedano, razvoj-
na atmosfera, ki naj bi moti-
virala in spodbujala razisko-
valce in strokovnjake, je še
vedno izrazito neugodna. Da
je temu tako, je kriv tudi
strah pred tveganjem in pa
dejstvo, da večina delovnih
organizacij nima prave raz-
vojne vizije. Če k vsemu te-
mu še dodamo premajhno
zanimanje poslovodnih de-
lavcev v vrsti kolektivov za
pospeševanje razvojno-razi-
skovalnega dela in inovacij-
ske dejavnosti in če vemo,
da gre še za vrsto drugih
vzrokov, kot je na primer
pristna slovenska nevoščlji-
vost, ni presenetljiva ugoto-
vitev, da si mora znanje v na-
šem združenem delu šele iz-
boriti svoje mesto pod
soncem.
O vzrokih, ki preprečujejo,
da bi se znanje, razvojno-ra-
ziskovalno delo in inovacij-
ska dejavnost bolj uveljavila
v združenem delu so tokrat v
naši okrogli mizi spregovori-
li: Janez Režabek, pomočnik
direktorja Gorenjeve delov-
ne organizacije Raziskave in
razvoj. Zoran Tratnik, se-
kretar Občinske raziskoval-
ne skupnosti Celje, Robert
Jedlovčnik, diplomirani in-
ženir kemijske tehnologije iz
Cinkarne in Dani Podpečan,
pomočnik kolektivnega po-
slovodnega organa Cin-
karne.
Neugodno razvojno
vzdušje
Zoran Tratnik: Čeprav ta-
ko celjska družbenopolitič-
na skupnost v celoti kot tudi
družbenopolitične organiza-
cije podpirajo večje uveljav-
ljanje znanja v združenem
delu, se običajno zatakne v
kolektivih samih in sicer en-
krat pri direktorjih, spet dru-
gič pa pri delavcih v proiz-
vodnji. Nemalokrat se doga-
ja, da v kolektivih posamez-
nim inovatorjem oporekajo
inovacije in nagrade. Drugi
problem pa so splošni pogoji
gospodarjenja. Akumulacija
je v kolektivih nizka, tako da
je treba vsak dinar za inova-
cijsko dejavnost praktično
izpuliti. V množični inven-
tivni dejavnosti ustvarimo
približno 3 odstotke celotne-
ga dohodka posamezne de-
lovne organizacije, kar je lep
dosežek, ki pa veliko pomeni
le v razviti ekonomiji. Pri
več kot sto odstotni inflaciji,
pa to zelo malo pomeni.
Dani Podpečan: Z Zora-
nom Tratnikom se ne stri-
njam v celoti, kajti razvojno-
raziskovalno delo je nujno in
ga ne smemo pogojevati s
potrebno razvojno atmosfe-
ro. Le-ta je potrebna pri
množični inventivni dejav-
nosti, na uveljavitev razvoj-
no-raziskovalnega dela pa
imajo n^večji vpliv poslo-
vodni delavci. V kolikor so
sami inovatorji, je razvojno-
raziskovalno delo v posa-
meznem kolektivu cenjeno,
v nasprotnem primeru pa za-
njo niso zainteresirani in raz-
vojno delo životari ali ga celo
zavirajo. Zato bi morali pri
kadriranju poslovodnih de-
lavcev upoštevati tudi njiho-
vo sposobnost, da izkoristijo
inovativnost lastnih delav-
cev oziroma da spodbujajo
ugodno vzdušje za razmah
množične inventivne dejav-
nosti. Če tega ne znajo, ne bi
smeli dobiti podpore. V Cin-
karni skušamo poslovodne
delavce vključiti v inovativ-
ne skupine. Na ta način se
čutijo koristne, še zlasti pa
so lahko učinkoviti, ko je tre-
ba zagotoviti rizična sred-
stva. Poleg tega bi morali do-
hodek, ki ga ustvarimo z ino-
vacijsko dejavnostjo, vlagati
v amortizacijo znanja. Pred-
lani smo tako v Cinkarni del
inovacijskega dohodka raz-
delili med vse zaposlene, če-
trtino pa smo ga namenili za
tvegane razvojne predloge.
Res pa je tudi, daje znanje še
vedno podcenjeno in da, za-
radi neugodnih pogojev go-
spodarjenja, prenekateri raz-
vojni proizvodni program, ki
zadovoljuje vsem merilom,
ne daje pričakovanih rezul-
tatov.
Robert Jedlovčnik: Kitaj-
ci med drugim pravijo: »Štu-
dij brez misli je brezploden,
misel brez študija je nevar-
na«. Če bi to njihovo misel
pri nas v večji meri upošte-
vali, bi imelo znanje večjo
veljavo kot ga trenutno ima.
Res je tudi, da je veliko od-
visno od poslovodnih delav-
cev, vendar je pravi inovator
tisti, ki ne gleda na nagrade,
temveč ga k ustvarjanju sili
in vodi strokovni nemir. Ino-
vacije so tako sad njegovega
znanja, razmišljanj in intuici-
je. Nekateri inovatorji in ra-
ziskovalci nenehno trobijo,
da jih pri njihovem delu ovi-
rajo, vendar je to le izgovor.
Sam nisem bil nikoli oviran,
če sem vedel k^ hočem na-
rediti. Seveda pa je potrebna
vztrajnost, včasih tudi velika
trma. Ob tem moramo tudi
vedeti, da individualnih ino-
vacij ni več, temveč je raz-
vojno-raziskovalno delo in-
terdisciplinarni projekt.
Janez Režabek: V Gorenju
smo organizirali vrsto raz-
vojnih enot, v velenjskem
delu sozda, Varstroju, Elra-
du, imamo pa tudi delovno
organizacijo Raziskave in
razvoj. V razvoju je zaposle-
nih 95 raziskovalcev, z raz-
vojnim delom pa se ukvarja
že 265 delavcev. Nadalje vla-
gamo v razvojno-raziskoval-
no delo 5,7 odstotka ustvar-
jenega dohodka in razvojno
vzdušje je temu primerno
ugodno. Vodi nas cilj, biti iz-
vozno konkurečen na tujem
tržišču. Sicer se srečujemo z
vsemi že omenjenimi težava-
mi, ki pa ne smejo predstav-
ljati neobvladljive ovire, če
je poslovodna struktura do-
volj sposobna.
Brez dolgoročne
razvojne vizije
Zoran Tratnik: V Celju
imamo razvojne enote v
Emu, Cinkarni, Aeru, Libeli,
Razvojnem centru in v Žele-
zarni Štore, medtem ko pred
leti ni bilo še nobene. Imamo
tudi razvojne proizvodne
programe in sicer smo jih
evidentirali približno 70, od
katerih jih je skoraj polovica
dobrih. Vprašanje pa je, kaj
razumemo pod razvojno-ra-
ziskovalnim programom?
Investicijski projekt še ni
razvoj no-raziskovalni pro-
gram. Z drugimi besedami,
ključni problem pri nas je,
da razvoj no-raziskovalnih
programov ne uresničujemo.
Robert Jedlovčnik: Razi-
skovalni programi so rakova
rana naših podjetij. Res je,
da imamo precejšnje število
dobrih operativnih progra-
mov, vendar v prenekaterem
kolektivu premalo delajo na
dolgoročnih usmeritvah. Ne
gre za naslednjih pet ali de-
set let, temveč za dolgoročno
vizijo delovne organizacije,
ki ji je treba najti identiteto.
V teh pogojih gospodrjenja
je sicer res težko načrtovati
za petnajst let naprej, vendar
brez tega ne gre. Izhajam iz
Konusa, kjer je izredno mlad
strokovni team izdelal dol-
goročno vizijo delovne orga-
nizacije in Konus je lahko še
danes za vzgled, ne le doma
temveč tudi na tujem, kako
se pametno dela. To je smi-
selno načrtovanje, ki ga je
treba uresničevati postopo-
ma, kajti minili so časi, ko se
delovne organizacije dobiva-
le za razvoj denar od države.
Ekspanzija delovne organi-
zacije mora biti smiselna,
tehnološko, ekonomsko in
ekološko zaključena in načr-
tovana na dolgi rok.
Dani Podpečan: Dolgoroč-
ni načrt Cinkarne pozna
praktično vsak Celjan. Načrt
predvideva zmanjšanje
onesnaževanje do te mere,
da bo sprejemljivo za okolje
in prve rezultate smo v ko-
lektivu zabeležili. Drugo
vprašanje pa je iskanje novih
programov, ki naj bi Cinkar-
no prestrukturirali. Gre za
vsesplošen problem oziroma
za blokado tehnične inteli-
gence, kar vsak dan znova
ugotavljamo, spremenilo pa
se ni nič. V podjetjih ni pri-
pravljenosti, da bi se lotili
razvojnih proizvodnih pro-
gramov, s katerimi bi lahko
konkurirali v svetu, tudi za-
to, ker si nihče ne upa in ne
more dati jamstva, da bo po-
samezen razvojni program
tudi uspel oziroma vsaj povr-
nil vložena sredstva. Kon-
struktorji in raziskovalci te-
ga jamstva ne morejo dati.
Skratka, vrsta investicijskih
katastrof v preteklih letih
nas je napolnila s strahom.
Posledica tega pa je, da se
hočejo vsi, ki odločajo o
uresničevanju razvojnih
predlogov, zavarovati že
vnaprej pred morebitnim ne-
uspehom. Zato smo sposob-
ni prevzeti samo tiste inve-
sticijske programe, ki so se v
tujini že obnesli. Ob tem ni
presenetljivo, da smo kar za-
deva razvoj, na samem repu
razvitega sveta.
Zoran Tratnik: S šibkimi
razvoj no-raziskovanimi služ-
bami ne moremo narediti ve-
liko več. V razvojno-razisko-
valno delo bomo morali veli-
ko več vlagati, da bomo do-
segli fizično povečanje raz-
vojno-raziskovalnega dela v
združenem delu.
Robert Jedlovčnik: Tiste
delovne organizacije, ki ima-
jo dolgoročno vizijo razvoja
nimego problemov niti s ka-
dri niti z razvojno-razisko-
valnim delom, ker vedo kaj
hočejo. Premalo delovnih or-
ganizacij si ustva^a svoj ra-
ziskovalni potencial tako, da
imajo neposredno zvezo z
univerzo, o čemer priča tudi
»Akcija 2000 raziskovalcev«.
To je še zlasti značilno za
celjsko združeno delo.
Janez Režabek: Gorenje se
je v akcijo 2000 raziskoval-
cev dobro vključilo. Sozd je
že prej prakticiral, da so di-
plomanti, ki so nadaljevali
študij, delali na programih,
ki so koristni za razvoj delov-
ne organizacije. Na ta način
sodelujemo tudi v omenjeni
akciji, v katero je vključenih
pet naših delavcev. Odziv je"
v Sloveniji zelo velik, pro-
blem pa je v tem, da je Razi-
skovalna skupnost razpisala
premalo mest.
Zoran Tratnik: V Celju
ugotavljamo, da raziskoval-
ci, ki so vključeni v akcijo,
ne delajo na programih, ki bi
koristili delovnim organiza-
cijam. Programi nastajajo na
Raziskovalni skupnosti, ob-
staja pa tudi bojazen, da bo-
do najboljši raziskovalci
ostali na inštitutih.
Janez Režabek: Bojazen
res obstaja, vendar smo v
Gorenju rešili dilemo tako,
da študentje niso zaposleni
na Raziskovalni skupnosti,
temveč v naši delovni orga-
nizaciji in jih kolektiv pošilja
na usposabljanje fakultete
ali inštitute.
Množična Inventivna
dejavnost še nI del
poslovodnega
procesa
Zoran Tratnik: V Celju
smo, glede na jugoslovanske
razmere, že veliko naredih.
Evidentirali smo 700 inova-
torjev in ustvarili skoraj dve
milijardi din inovacijskega
dohodka, kar predstavlja od-
stotek družbenega dohodka
občine. Od 700 evidentiranih
inovacijskih predlogov smo
jih uresničili 80 odstotkov,
kar pomeni, da prijavimo v
glavnem le tiste predloge, ki
smo jih že uresničili. Siste-
matsko pa bi morala inova-
cijska dejavnost teči tako, da
bi spodbudili množično pri-
javljanje inovacijskih pred-
logov. Vsak delavec namreč
lahko predlaga kakšno iz-
boljšavo, kije koristna za po-
samezno delovno organizaci-
jo. Tako pa inovacijska de-
javnost še vedno ni del ino-
vacijskega procesa, ki ga ra-
zumemo kot del poslovnega
procesa. O množični inven-
tivni dejavnosti bomo lahko
govorili, ko bodo od direk-
torjev navzdol vsi zainteresi-
rani za inovacijsko dejav-
nost. V štorski železarni, na
primer je trenutno pet od-
stotkov inovatorjev, moralo
pa bi jih biti najmanj dvajset
odstotkov.
Dani Podpečan: Pomemb-
no je tudi strokovno vodenje
inovacijske dejavnosti. Gre
za profesionalen pristop, kar
pa bo treba tudi plačati, ven-
dar drugače na gre, če hoče-
mo povečati odstotek inova-
torjev. Tovarne so po mne-
^u nekaterih zlate jame za
inovacije, Cinkarna pa je s
svojo sedanjo tehnologijo
pravi vulkan za inovacijsko
dejavnost.
Janez Režabek: Bistveno
je, da imajo v kolektivih do-
bre pravilnike, ki urejujejo
inovacijsko dejavnost. Me-
tod in akcij, s katerimi lahko
spodbudimo inovacijsko de-
javnost pa je ogromno. Naša
akcija v Gorenjevi delovni
organizacije Gospodinjski
aparati »Predlagaj nekaj ko-
ristnega« je na primer nale-
tela na neverjeten odziv. Tre-
nutno imamo 272 prijavlje-
nih predlogov iz prejšnjega
leta in iz tega naslova 1,6 mi-
lijarde dinarjev gospodarske
koristi. Tudi v vseh ostalih
Gornjevih delovnih organi-
zacijah skušajo na razne na-
čine spodbuditi inovacijsko
dejavnost, tako so na primer
v delovni organizaciji Gore-
nje Bira iz Bihača odločili,
da vsak mesec podarijo naj-
boljšemu inovatorju hladil-
nik. Skratka, v Gorenju sku-
šamo ncyti pravi pristop za
pospešavanje inovacijske
dejavnosti, pri čemer so nam
za vzgled Japonci.
VILI EINSPIELER
Lani 40 milijonov parov nogavic
Kolektiv Tovarne nogavic na Polzeli, ki šteje že 1300 zapo-
slenih, je lani izdelal 40 milijonov parov nogavic in s tem
kljub težkim gospodarskim razmeram dosegel letni načrt.
Tako je šlo na tuje 40 odstotkov proizvodnje, oziroma 16
milijonov parov. Po besedah direktorja delovne organiza-
cije, Alojza Došlerja, se je ob tako visokem izvozu akumula-
tivnost zmanjšala, saj je izvozno gospodarstvo preveč obre-
menjeno.
V preteklem letu in pol so v posodobitev opreme vložili
dva milijona dolarjev, za letos pa načrtujejo za petsto milijo-
nov dinarjev nove opreme, za pet odstotkov večjo proizvod-
njo in za sedem odstotkov večji izvoz.
Letos ko praznujejo 60 letnico obstoja delovne organiza-
cije, bodo glavno skrb namenili kvaliteti, saj bodo le tako še
lahko izvažali na zahodnoevropska tržišča.
T. TAVČAR
Neupravičen dohodek brez tveganja
Igra z odprtimi kartami lahko edino koristi gospodarstvu
Nad pretiranim zadolževanjem
Lesno industrijskega kombinata Sa-
vinja se niso zamislili le celjski poli-
tiki in upniki tega celjskega kolekti-
va, temveč tudi drugi gospodarstve-
niki v regiji in izven nje. Upnikom je
namreč vse bolj jasno, da jim Savinja
večino posojenega denarja ne bo mo-
gla vrniti.
Tako se je na primer Ljubljanska
banka Splošna banka Celje že sprijaz-
nila, da Savinja terjatev ne bo porav-
nala oziroma da bo posojeni denar
povsem razvrednoten, ko ga bo kolek-
tiv sposoben vrniti. V drugih celjskih
kolektivih pa razmišljajo, kako v bo-
doče preprečiti, da bi se posamezna
delovna organizacija prekomerno za-
dolževala in tako kot Šavinja poslova-
la izključno s tujim denarjem.
Pri tem računajo na pomoč banke,
ki ima še največ podatkov o likvid-
nostnem položaju posamezne delovne
organizacije. Problem je v tem, da tudi
v banki ne razpolagajo z natančnimi
podatki, iz katerih bi bilo razvidno,
koliko se delovne organizacije medse-
bojno zadolžujejo oziroma kolikšen
del sredstev pridobijo na sivem denar-
nem trgu.
V banki se zavedlo, da morajo skr-
beti za korist vseh svojih članic. Poleg
tega pa je medsebojno zadolževanje
delovnih organizacij, četudi gre za ne-
zakonito poslovanje, večkrat tudi ko-
ristno. Ne gre namreč le za to, da na ta
način posamezne delovne organizacije
ustvarjajo neupravičen dohodek, tem-
več lahko pravilno usmerjen denar
marsikateri delovni organizaciji poma-
ga, da premosti začasne težave oziro-
ma da izpelje dobro poslovno potezo,
ki je v nasprotnem primeru, zaradi po-
manjkanja lastnih sredstev, ne bi mo-
gla uresničiti.
Odprto ostaja vprašanje, kako naj
banka pride do potrebnih podatkov.
Brez soglasja oziroma pomoči združe-
nega dela gotovo ne bo šlo. Le to pa
pomeni, da bo moralo gospodarstvo,
če se bo hotelo zavarovati pred tvega-
njem, igrati z odprtimi kartami.
VILI EINSPIELER
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Zimske službe komaj obvladale položaj
čeprav je na Celjskem za-
padlo nekoliko manj snega
kot na drugih območjih v
naši republiki, pa se je de-
belina snežne odeje vseeno
že približevala kritični me-
ji; cestarji in komunalci so
delali več kot teden dni
podnevi in ponoči in zago-
tovo je bila to ena največjih
akcij zimskih služb v zad-
njih letih.
Če smo prejšnji teden po-
hvalili delavce zimskih
služb, potem jih tudi tokrat
ne bi smeli grajati. Ceste so
bile včasih res nekoUko slab-
še prevozne in pločniki težje
prehodni, zimske službe pa
so na trenutke komaj še ob-
vladovale položaj. S snegom
tako bogate zime so pri nas
pač redke, zato je število za-
poslenih in potrebna meha-
nizacija predvidena za tanjše
snežne oddeje. Prav zato so
se morali tokrat vsi še bolj
potruditi; tudi mehaniki pri
celjskem Cestnem podjetju
in tozdu CE-KA, zakaj proti
koncu prejšnjega tedna so
začeli omagovati tudi stroji;
prej kot ljudje.
Cestarji so tokrat imeli tu-
di precej dela s snežnimi pla-
zovi, zato je bilo nekaj cest
zaprtih. Plazove v Skornem
(cesta Šoštanj-Bele vode), v
Hudi luknji (Titovo Vele-
nje-Slovenj Gradec), Lubiji
(Sentrupert-Mozirje) in Za-
jesovniku (Celje-Ljubljana)
so hitro odstranili, nekoliko
dlje je ostala zaprta cesta
Mišji dol-Jurklošter; še naj-
več dela pa so imeli na cesti
Solčava-Logarska dolina.
Tam so bili plazovi tako veli-
ki, da je Logarska dolina ne-
kaj dni ostala odrezana od
sveta, šele prejšnji petek so
cestarji uspeli prebiti sneg in
urediti enosmerni promet.
Celjski komunalci so to-
krat poleg pluženja imeli
piecej dela z odvažanjem
snega s pločnikov in mest-
nih ulic. Za odvoz seje sproti
odločal štab zimske službe,
lahko pa rečemo, da že pre-
cej let nazaj niso odpeljali s
celjskih ulic toliko snega.
Napak bi bilo, če bi tokrat
pohvalili samo delavce zim-
skih služb; z redkimi izjema-
mi so se izkazali tudi krajani.
Po depeši republiškega šta-
ba civilne zaščite so se sesta-
li vsi občinski štabi, vendar
so večinoma lahko le ugoto-
vili, da so se že v krajevnih
skupnosth in delovnih orga-
nizacijah ustrezno organizi-
rali, očistili pločnike in po-
nekod celo ulice ter pomaga
li tistim, ki so bili pomoči
potrebni.
Ko bodo cestarji, komu-
nalci in drugi, ki so tokrat
pomagali premagovati snež-
ne zagate, potegnili črto pod
sedanjim snegom, bo znesek
precej visok. Toda bil bi še
višji, če bi bile ceste slabše
očiščene, zamude pri priho-
du na delu pa večje.
S. ŠROT
Najboljši na
Koroškem
v Petrolovi delovni organi-
zacije Trgovina Ljubljana so
v ponedeljek zaključili celo-
letno akcijo ocenjevanja naj-
b(^ših in najbolj urejenih
bencinskih servisov. V celjski
temeljni organizaciji Trgovi-
na so ocenjevali 42 bencin-
skih servisov, najbolje pa so
se odrezali bencinski servisi s
Koroškega.
Petrolov tozd Trgovina Celje
upravlja z 42 bencinskimi ser-
visi na celjskem in koroškem
območju, komisija pa je pri
ocenjevanju upoštevala kako-
vost poslovanja, obremenitev,
produktivnost, založenost,
ureditev bencinskega servica
in okolice ter finančne rezulta-
te v poslovanju posameznih
servisov. Eno od gesel, ki so jih
v Petrolu zajeli v oceno, je tudi
»turizem smo ljudje«, saj se ve-
liko turistov iz tujine prvič sre-
ča z našo deželo prav na ben-
cinskem servisu. Prav zaradi
tega je pohvalno, da so prva tri
mesta v ocenjevanju zasedli
bencinski servisi s Koroškega,
a delavci na servisih z našega
območja bi jim lahko hitreje
sledili. Priznanja in nagrade za
dobro delo so prejeli delavci
na bencinskih servisih Misli-
nja, Žeijav na Koroškem in
Prevalje, na četrtem mestu pa
jim sledi prvi bencinski servis
s celjskega območja. Nagrada
za dobro delo gre v roke Vi-
tanjčanom.
IVANA FIDLER
V Celju so stalno merili
tudi težo snega na kvadrat-
nem metru. Ker ni presegla
58 kilogramov, ni bilo po-
trebno čistiti snega s streh.
Takšno težo namreč zdržijo
tudi slabše, starejše strehe.
Seveda snežnih zagat še
ni konec. Sedaj grozi sneg s
streh in pa ledene sveče, ki
so posebej nevarne v me-
stih. Prv zato je občinski
štab civilne zaščite v Celju
opozoril občane, da morajo
te sveče odstranjevati, na
višjih javnih zgradbah pa
jih bodo odstranjevali ga-
silci.
Precej dela s snegom so imeli tudi učitelji celjske osnovne
šole Slavko Šlander. Zaradi slabe strehe je začelo zama-
kati v kuhinji, zato so učitelji vzeli v roke lopate in odme-
tali sneg s strehe, da ne bi začelo zamakati še v učilnicah.
Foto: EDI MASNEC
Hmezad
DO STROJNA TOZD PKM
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
vodenje oddelka kontrole kakovosti
(1 izvajalec)
POGOJI:
-	VI/1 stopnja strokovne izobrazbe tehniške ali or-
ganizacijske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
vodenje delovne skupine skladišč
in transporta
POGOJI:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe tehniške ali eko-
nomske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	3 mesečno poskusno delo
dela v mehanski obdelavi
POGOJI:
-	KV kovinostrugar
-	1 leto delovnih izkušenj
-	3 mesečno poskusno delo
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8
dneh po objavi na naslov:
HMEZAD, DO STROJNA, Šlandrov trg 20, 63310
ŽALEC
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa.
Odprta mta oli
obletnici
Ob peti obletnici ce-
lodnevne osnovne šole v
Gornjem gradu so učite-
lji in učenci pripravili
»Dan odprtih vrat«, s ka-
terim so staršem ter
predstavnikom krajevne
skupnosti in občine pri-
kazali delo šolskih inte-
resnih dejavnosti, samo-
stojno učenje in redne
učne ure.
Odprta šolska vrata tik
pred zaključkom prvega
polletja je dodobra izkori-
stilo nekaj več kot 80 star-
šev za katere so v šoli pri-
pravili tudi kosilo. Sicer
pa so obiskovalci po še-
stih šolskih urah v celo-
dnevni osnovni šoli Gor-
nji grad z učitelji sprego-
vorili tudi o njihovem de-
lu skozi vse šolsko leto.
Z uvedbo celodnevne os-
novne šole v Gornjem gra-
du so mozirski učitelji opa-
zili tudi napredek v učno-
vzgojnih rezultatih osnov-
nošolcev. V mozirski obči-
ni je sed^ več odličnjakov
in prav dobrih učencev, v
celodnevno osnovno šolo
pa je vključenih nek^
•manj kot četrtina osnovno-
šolcev. Poleg celodnevne
osnovne šole v Gornjem
gradu obiskujejo učenci ce-
lodnevni pouk še v Novi
Štifti in Šmartnem ob Dre-
ti, v letošnjem šolskem letu
pa so ti šolarji vključeni v
18 oddelkov. Z uvedbo ce-
lodnevnega pouka se je v
mozirski občini povečala
povezanost osnovnih šol s
krajevnimi skupnostmi in
delovnimi organizacijami,
močno pa so se izboljšale
tudi prehranjevalne nava-
de šolaijev.
RAJKO PINTAR
0 obsegu vpisa
se še usiflajujejo
Prihodnje šolsko leto-
naj bi v celjskih srednjih
šolah vpisali za 4 oddel-
ke več učencev.
Predstavniki šol, ki so
predloge uskljajevali na
seji koordinacijskega od-
bora za poklicno usmerja-
nje in usmerjanje vpisa,
so svoje odločitve uteme-
ljevali predvsem s pove-
čanjem števila otrok, ki
bodo junija zaključili ose-
mletko, z namerami
učencev, srednja šola za
trgovinsko dejavnost pa
tudi z dolgoročnimi po-
trebami trgovskih delov-
nih organizacij na našem
območju. Zaenkrat je
problematičen povečan
obseg vpisa v kovinarske
usmeritve. Ali bodo to v
Celju lahko uresničili, je
odvisno tudi od načrtov,
ki jih ima srednješolski
center v Titovem Vele-
nju, ki ima tudi nekaj ko-
vinarskih oddelkov. Do-
končno pa bo znan obseg
vpisa šele, ko bo o njem
razpravljala republiška
izobraževalna skupnost
oziroma takrat, ko bo ob-
javljen skupni republiški
razpis za vpis v vzgojno-
izobraževalne programe
za prihodnje šolsko leto.
Razpis bo izšel v drugi
polovici prihodnjega me-
seca.
Celjski koordinacijski
odbor predlaga deset na-
mesto devet oddelkov v
kovinarski in strojni
usmeritvi na srednji teh-
niški šoli ter tri namesto
dva oddelka kemije. Za
gradbeno usmeritev na
tej šoli pa predlaga name-
sto dveh skrajšanih pro-
gramov le enega, zato dva
oddelka srednjega pro-
grama. Na srednji šoli Bo-
ris Kidrič bi radi dva na-
mesto enega oddelka v
programu tekstilni meha-
nik in pet namesto štirih
oddelkov v programu
tekstilni konfekcionar. V
srednji šoli za trgovinsko
dejavnost bi vpisali na-
mesto pet, šest oddelkov,
na srednji šoli za kovinar-
stvo, metalurgijo in stroj-
ništvo pa želijo oddelek
več skrajšanega progra-
ma v kovinsko predelo-
valni usmeritvi. Srednja
družboslovna šola pa si
prizadeva vpisati prihod-
nje šolsko leto samo v
družboslovno jezikovno
usmeritev, ne pa tudi v
kulturološko. Število od-
delkov se ne bi spreme-
nilo.
WE
Semlnarli za učitelje
Tudi letos združene osnovne šole Celje organizirajo
vrsto strokovnih predavanj in seminarjev za učitelje
osnovnih šol in druge strokovne in pedagoške delavce na
šolah.
Predavanja se bodo pričela v ponedeljek, zaključila pa v
petek z že tradicionalnim Dnevom prosvetnih delavcev.
Program seminarjev in predavanj obsega trinajst zanimi-
vih in aktualnih tem z najrazličnejših predmetnih področij,
k sodelovanju pa so pritegnili tudi precej predavateljev z
mariborske pedagoške fakultete.	WE
tnilišolna ali n^mičina?.
Nemški iezik se zaaj u6e samo v osnovni šoli Vitanje
Poučevati otroke v osnov-
nih šolah v konjiški občini
pri predmetu tujega jezika
angleščino ali nemščino, to
je bilo vprašanje (nekaterih
staršev, ki je prišlo tudi
med delegatske klopi ene iz-
med sej skupščine občine
Slovenske Konjice, na zad-
nji seji pa tudi odgovor
nanj.
Nemščino se uče le otroci
osnovne šole v Vitanju, in si-
cer že več kot 30 let. Verjetno
je glavni razlog v tem, da je
bila tedaj na voljo le učitelji-
ca za nemški jezik, v ostalih
šolah v občini pa vseskozi
poučujejo angleščino.
Doslej s strani staršev ni
bilo pobude za drugačno or-
ganizacijo pouka tujega jezi-
ka, zato so šole nadaljevale z
utečenim načinom dela. So
pa na osnovni šoli Dušana
Jereba in osnovni šoli Boris
Vinter v Zrečah na željo ne-
katerih učencev in staršev v
sodelovanju z Delavsko uni-
verzo organizirali pouk nem-
škega jezika v tečajni obliki.
V kolikor bi starši želeli, je
mogoče organizirati pouk
drugega tujega jezika kot fa-
kultatvni predmet, kjer se
učenci vključujejo tako, da
se poleg obveznega tujega je-
zika-angleščine - učijo še
nemški jezik, se glasi odgo-
vor na delegatsko vprašanje.
Vedeti pa je treba, da to po-
meni razširjen program de-
javnosti in da je potrebno za
tako obliko zagotoviti dodat-
na sredstva.
Druga možnost je pouče-
vaje obeh jezikov na posa-
meznih šolah. Taka organi-
zacija poučevanja tujega je-
zika je bolj zahtevna in terja
poglobljeno analizo, ki jo bo
do konca šolskega leta opra-
vil Vzgojno izobraževalni za-
vod. Pri tem bo potrebno na-
mreč posebej analizirati,
kakšne kadrovske spremem-
be zahteva takšna preusme-
ritev poučevanja tujega jezi-
ka, kam prerazporediti pre-
sežek učiteljev - anglistov in
kako pridobiti učitelje za
nemščino ob sorazmerno
nizkem številu ur tedensko
na posamezni šoli.
Če bodo starši in učenci na
posameznih šolah še naprej
zainteresirani za eno ali dru-
go obliko poučevanja tujega
jezika, bodo šole morale pač
izdelati poseben program z
možnostmi za prehod na ta-
ko obliko dela. Vendar v ob-
čini menijo, da je glede na
nadaljnje možnosti šolanja v
usmerjenem izobraževanju
sedanji način poučevanja tu-
jega jezika v osnovnih šolah
primeren, nemščino pa se
lahko učenci uče v tečajih
pri Delavski univerzi.
MATEJA PODJED
Za lepši in boljši
šoislii prostor
Na področju izobraževa-
nja je v šmarski občini v
tem in naslednjih letih te-
kočega planskega obdobja
predvidenih nekaj naložb
za izboljšanje oziroma poso-
dobitev vzgojnoizobraže-
valnega procesa.
Gre za izgradnjo nove os-
novne šole v Dobovcu, ker je
sedanja v razpadajočem sta-
nju, obnovili bodo osnovni
šoli v Stojnem selu in na Do-
nački gori, k osnovni šoli Le-
sično pa bodo zgradili prizi-
dek in s tem pridobih prosto-
re za malo šolo, vrtec ter tri
šolske učilnice. Vezni hod-
nik med šolskim poslopjem
in telovadnico bodo zgradili
v Rogatcu in Kozjem. Pri os-
novni šoli Podčetrtek naj bi
zgradili tri učilnice, in sicer
za tehnični pouk, gospodinj-
stvo in samostojno učenje.
Naštete naložbe v občini
Šmarje pri Jelšah ne bodo
financirali iz sredstev skup-
ne porabe, ampak s samopri-
spevkom, sredstvi združene
amortizacije in z dotacijo re-
publiške izobraževalne
skupnosti v okviru sredstev
vzajemnega investiranja na
manj razvitih območjih. Del
denarja bodo zagotovili tudi
iz čistega dohodka temeljnih
organizacij po posebnem sa-
moupravnem sporazumu.
M. A.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Počitnice so tu, IcaJ pa zdai?
pravo počitniških dejavnosti
poleg društev prijateljev
mladine vključila tudi ostala
društva in organizacije.
In kaj dodajamo mi? Le
anketo s počitničarji, ki so v
en glas zatrjevali, da jim le-
tos prav zares ne bo dolgčas!
Uroš Bekovič, 8 let: »Na
Golovcu je prijetno. Proga je
dovolj dolga in jaz bom smu-
čal vse počitnice. Ni me
strah, pa čeprav si je že veli-
ko otrok polomilo noge! Pa
kaj, bom imel pa mavec.«
Matej Podlesnik, 7 let:
»Pravkar sem padel in vse
me boli. Ne, jokal ne bom,
ker sem pogumen fant. Pa
tudi smučal bom še naprej,
saj je vseeno prijetno. Drugi
teden počitnic bova pa z ati-
jem doma in se bova igrala.«
Sabina Dečman, 7 let:
»Smučke ne znajo in ne zna-
•jo narediti ovinka, ampak jaz
sem trmasta in jih bom že
naučila. Sicer pa so počitni-
ce še dolge in zadnje dni
bom prebrala še kakšno
knjigo.«
Čeprav smo se še prejšnji
teden zaskrbljeno spraševa-
li, kako bodo naši šolarji
preživeli počitniške dni in
smo, malce nezadovoljno
okrcali vse tiste, ki niso po-
skrbeli za organizirane pro-
stočasne dejavnosti, pa je
zdaj, kot vse kaže, vse lepo
in prav. Vsaj celjski šolarji,
ki smo jih zmotili v njiho-
vem veselju na belih strmi-
nah in v bazenu Zavoda Go-
lovec, so nam zatrjevali, da
med počitnicami še nikoli
ni bil dolg:čas.
K letošnji počitniški živah-
nosti je pripomogel sneg, ki
ga tudi na manjših smuči-
ščih v dolini ne manjka. Veli-
ko pa so - tako kot vedno -
dodali tudi otroci s svojo iz-
najdljivostjo. Za srednješol-
ce so tokrat, žal samo v Ce-
lju, poskrbeli tudi malce
drugače. V KLJUBu jim po-
nuj^o bolšji sejem, minute
kulture s Fotogrupo M, Mar-
kom Brecljem in kranjskim
Gledališčem z ulice, projek-
cije video filmov in glasbene
večere. Dovolj, da se lahko
izbira!
Tudi v ostalih občinah je -
ponekod sicer bolje kot dru-
god - poskrbljeno za šolsko
mladež. V osnovnih šolah so
poskrbeh za organizirano
prehrano, pohvalno pa je
predvsem to, da so se v pri-
Nataša Okrožnik: »Plava-
la bom v bazenu in sploh mi
ne bo dolgčas. S prijatelji bo-
mo popoldne sankali in smu-
čali, sicer pa je najbolj prijet-
no to, da ni šole!« ♦
Andreja Potočnik: »Zju-
traj ni treba vstati in to je
najbolj super. Najpazenu ali
pa na dvorišču, saj je konec
koncev vseeno, ker je vse-
povsod prijetno brez doma-
čih nalog.«
Grega Rozman: »Največ
časa bom v dvorani Golovec.
To pa zato, ker bom začel
kegljati. Zdaj sem že dovolj
velik in tovariš iz kegljaške-
ga kluba nam je obljubil, da
se bomo najBoljši lahko včla-
nih. To pa je tudi nekaj!«
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
Delo je - a za koga?
V	dneh pred začetkom po-
čitnic je bilo veliko povpra-
ševanja po priložnostnih
dfelih za učence in študente
tudi na celjski enoti Štu-
dentskega servisa. Žal le
povpraševanja, saj mladim
niso mogli ponuditi prav ni-
česar, ker so naročila delov-
nih organizacij za prilož-
nostna dela kar naenkrat
usahnila.
V	nekaterih delovnih ko-
lektivih se sicer pritožujejo,
da je urna postavka Študent-
skega servisa previsoka in
da 900 dinaijev za admini-
strativna dela in od 1100 do
1400 dinarjev za zahtevnejša
opravila ne zaslužijo niti nji-
hovi redno zaposleni delavci
- a kaže, da je to končno že
rešeno. Nekoliko višje urne
postavke za priložnostna de-
la učencev in študentov gre
pripisati temu, da mladi ni-
majo zagotovljenih nobenih
pravic, ki izhajajo iz rednega
delovnega razmerja. V celj-
ski enoti Študentskega ser-
visa so nam povedali, da je
bilo v začetku januarja za
mlade še dovolj naročil za
priložnostna dela. V delov-
nih orgaizacijah so povpra-
ševali predvsem po admini-
stratorkah, imeli pa so tudi
dovolj nalogov za čiščenje,
nakladanje, razkladanje ter
receptorska in žičničarska
dela.
Pa ne, da v delovnih orga-
nizacijah ne bi več potrebo-
vali mladih za priložnostna
dela. V Študentski servis na-
mreč še vedno prihaja dovolj
učencev in študentov, ki si
delo sami najdejo, plačilo pa
jim z napotnico uredijo na
Študentskem servisu. Ker so
usahnila tudi naročila večjih
delovnih organizacij, ki red-
no poslujejo s Študentskim
servisom - gre predvsem za
Merx, Emo, Razvojni center,
Toper, Slovenijales, Lesni-
no, Juteks, Konus in Ero Ti-
tovo Velenje - se postavlja
vprašanje, ali so tudi v delov-
nih organizacijah poskrbeli
za »organizirano preživljanje
počitnic« otrok njihovih de-
lavcev. Le tako bi si namreč
lahko pojasnili odkod mla-
dim delo, če v Študentskem
servisu, ki je posrednik za
takšen priložnostni zaslužek,
ne dobivajo nobenih naročil.
IVANA FIDLER

dr. Biljana Vukorepa
Izjemoma je bilo tisti dan v
čakalnici dispanzerja za bor-
ce v celjskem zdravstvenem
domu malo ljudi, pa kljub te-
mu je bilo doktorico težko
nagovoriti za pogovor. »Prav
nič takega ne počnem, da bi
si zaslužila posebno pozor-
nost, če najmanj od novinar-
jev«, je bila energična.
Toda beseda na besedo in
pogovor je stekel, upam, v
obojno zadovoljstvo, čeprav
ne bom zamolčal razlogov za
obisk. »Krivi« so prav njeni
pacienti, ki so z njenim de-
lom in delom dispanzerja ze-
lo zadovoljni, pa so jo tudi
borčevske organizacije s te-
rena lani predlagale za dr-
žavno odlikovanje Red dela
s srebrnim vencem.
»Pri delu v našem dispan-
zerju je pač potrebno oboje:
strokovno medicinsko delo
in še nekaj več pristnejšega
odnosa med zdravnikom in
pacienti, ki So večinoma sta-
rejši ljudje, polni bridkih iz-
kušenj,« pravi dr. Vukorepa,
pa zamolči, daje treba poteg-
niti delovni čas dostikrat
preko dogovorjenega.
Več kot desetletne izkuš-
nje prav iz dispanzerja za
borce so nedvomno dragoce-
ne izkušnje, ki imajo po laič-
nem mnenju podpisanega
prav gotovo interdisciplinar-
ne razsežnosti obravnavanja
problematike pacientov.
Prav tako gre za izredno ve-
lik pripad, saj statistika bor-
čevske organizacije v Celju
izkazuje 1.800 članov, kate-
rih večina je vezana na svojo
zdravstveno ambulanto in
na »svojo doktorico«.
Da pa svojo temeljno
zdravstveno poslanstvo
dr. Biljana Vukorepa v bor-
čevskem dispanzerju v Celju
opravlja v veliko zadovolj-
stvo množice svojih občutlji-
vih, četudi potrpežljivih pa-
cientov, je nesporno dejstvo.
Koliko je pri tem tistega ne-
k^ več, kar odmika delo v
nadpovprečje za počutje ge-
neracij, ki so se v psihičnem
in telesnem smislu v borbi za
svetle ideale revolucije iztro-
šile, je seveda težko izmeriti.
Vsekakor pa sodi v okvir
osebnosti dr. Biljane Vuko-
repa, ki to nekaj več ima. V
to so prepričani njeni paci
enti.
MITJA UMNIK
Prijetno
smučanje v
Kozjem
s šolskimi počitnicami
je zaživela tudi lani po-
stavljena smučarska vleč-
nica v Zdolah pri Kozjem.
Njena zmogljivost je oko-
li dve sto smučarjev na uro,
ti pa se lahko ob vznožju
vlečnice tudi ogrejejo s to-
plimi napitki in okrepčajo s
sendviči in podobnim. Ce-
na za celodnevno smučanje
ni visoka, za karto je treba
odšteti le tisoč dinarjev. V
prizadevnem smučarskem
klubu Kozje, ki je lani vleč-
nico postavil pravijo, da so
naredili vse, da bi bila tudi
letošnja smuka, ob obilici
snega, pruetna tako za kra-
jane Kozjega in Lesičnega,
kot tudi za smučarje od
drugod, ki so prav tako za-
želeni.	M. A.
tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
Celje
Obiščite nas v ZREČAH,
kjer vam nudimo:
-	oblačila za smučanje
-	oblačila za tenis
-	oblačila za kolesarjenje
-	oblačila za planince
-	oblačila za rekreacijo
-	oblačila za prosti čas
Poleg tega še kemično čiščenje,
pranje, likanje oblačil ter popravilo
očiščenih oblačil.
Vse to od 26. januarja naprej v
zbiralnici kemične čistilnice in
prodajalne TOPER Celje v
ZREČAH!
Za glasbeno šolo in kulturni dom
Krajevna skupnost Laško ima v svojem programu 4.
občinskega samoprispevka tudi glasbeno šolo in prenovo
ter razširitev kulturnega doma Dušana Poženela.
S pomočjo občinske izobraževalne in kulturne skupnosti
si krajevna skupnost prizadeva za odkup Kisslingerjevega
dvorca, ki bi ga preuredili v glasbeno šolo. V kratkem se bo
sestal tudi gradbeni odbor za prenovo in razširitev doma
Dušana Poženela. Odbor bo zbral pripombe na idejni pro-
jekt za obnovo doma, ki ga je že pripravil celjski razvojni
center.
Kot zanimivost naj zapišemo, da seje za člana gradbenega
odbora prostovoljno prijavil tudi bivši Laščan, Jure Kisslin-
ger, dosedanji direktor mariborske Drame in zdajšnji
pomočnik direktorja za izgradnjo mariborskega kulturnega
hrama.	VVE
Čas iger v Mozirju
Mozirska zveza prijateljev mladine je v drugem tednu
počitnic pripravila za šolarje pester program počitniških
dejavnosti. Največ prostora so namenili otroškim pravlji-
cam in družabnim igram, mozirski šolarji pa si bodo lahko
ogledali tudi mladinska nima in nekaj risank.
Za šolarje so v mozirski osnovni šoli pripravili tudi malice,
v torek in sredo pa jih bodo peljali še na drsanje in kopanje v
Celje. Poleg mladinskih filmov Sreča na vrvici in Srečno
Kekec, ki si ju bodo šolarji ogledali v ponedeljek in petek,
bodo vsak dan v mozirski osnovni šoli ali občinski knjižnici
pravljične ure za mlajše osnovnošolce. V sredo pripravljajo
na mozirski zvezi prijateljev mladine še pogovor z mami-
cami, ki bodo potem svoje otroke še lažje usmerjale v počit-
niške dni brez dolgega časa.	i. p.
Pravljice v mozirske vrtce
Otroci v enotah vzgojnovarstvene organizacije Mozirje
v teh dneh že lahko poslušajo glasbene pravljice s kaset,
^aj jim je občinska skupnost otroškega varstva kupila
deset radio-kasetofonov.
Doslej so bili mozirski vrtci opremljeni le z nekaj starimi
gramofoni, vendar je več otroških pravljic na kasetah. Prav
zaradi tega so vzgojiteljice pred kratkim opozorile na prepo-
treben nakup kasetofonov, mozirski otroci pa sedaj že lahko
poslušajo Žogico Nogico, Muco Copatarico, Pesmice iz
Mačje preje pa seveda tudi Mačka Murija in Črnega muca, ki
vasuje.	R. P.
Morsejevi znaki in »lov na lisice«
Klicni znak YU3DXU obšel vse kontinente sveta
Radio klub Slovenske Konjice bo
prihodnje leto slavil 20-letnico obsto-
ja. člani kluba, okoli 50 jih je, se bodo
za to priložnost še posebej skrbno
pripravili. Z razstavo bodo prikazali
svojo dejavnost, ki je po naravi dela
bolj skrita širšemu krogu ljudi.
Klicni znak YU3DXU je v skor^
dveh desetletjih obšel številne države
in vse kontinente sveta. Mnogi člani
kluba imajo lastne posteče, s katerimi
se povezujejo z enako mislečimi širom
po domovini in prek naših meja tako
na ultrakratkem kot na kratkovalov-
nem področju.
V radioamaterski dejavnosti pa po-
leg operaterstva - brezžičnega povezo-
vanja preko sredstev zvez - radioama-
terji gojijo tudi konstrukterstvo. Izde-
lujejo naprave za potrebe radioamater-
jev, od primopred^nih aparatur, do
pribora in anten za iste potrebe.
Najbolj atraktivna dejavnost pa je
amatersko goniometriranje, čemur
amaterji rečejo »lov na hsice«. To je
tudi edina športno tehnična discipli-
nah, kjer je treba razen tehničnega
znanja imeti precejšnjo mero fizične
kondicije. V nzokrajšem času je na-
mreč treba na geografsko čimbolj raz-
gibanem terenu z za to prirejenim
sprejemnikom - goniometrom, poi-
skati skrite oddajnike, ki jih je navad-
no pet in so razporejeni v medsebojni
oddaljenosti približno sedmih kilome-
trov. Seveda je ta razdalja idealna. Po
navadi pa mora vsak iskalec prehoditi
ali preteči 10 do 15 kilometrov v največ
uri in pol, kar je najdaljši dovoljeni
čas.
Za radioamatersko dejavnost je med
mladimi v konjiški občini precej zani-
manja, žal pa radio klub ne more zago-
toviti toliko mentorjev, ki bi bili skozi
celo leto voljni delati z mladimi. Zato
člani kluba občasno pripravljajo kraj-
še krožke po osnovnih šolah, kjer mla-
di dobijo osnovno znanje iz radio teh-
nike. Škoda je le, ugotavljajo v klubu,
da je potem malo takih, ki bi s tem
ljubiteljskim delom nadaljevali tudi v
srednji šoli. Kljub vsemu vsako leto
Morsejevi znaki zastrupijo nekaj mla-
dih, ki se nato vključijo v klub.
MATEJA PODJED
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdajajo
uprave za družbene prihodke občin
CELJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU IN ŽALEC
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
za leto 1986 za zavezance, katerinn se odmerjajo davki po preteku leta in za leto
1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1987.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKA MORAJO
VLOŽITI:
ZA LETO 1986
1.	Zavezanci davka od dohodka iz gospo-
darskih dejavnosti in zavezanci davka od
dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki ob-
časno dosegajo dohodek z opravljanjem de-
javnosti, ki s predpisi niso prepovedane, ka-
terim se davek odmerja po dejanskem do-
hodku, o dohodkih doseženih v letu 1986;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih
dejavnosti, katerim se davek odmerja po de-
janskem dohodku, o dohodkih doseženih v
letu 1986;
3.	Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih
pravic, katerim se davek odmerja po dejan-
skem dohodku, o dohodkih doseženih v letu
1986;
4.	Zavezanci davka od dohodka iz premože-
nja in premoženjskih pravic, o dohodkih do-
seženih v letu 1986. Pod navedeno obliko
davka spadajo tudi dohodki, doseženi z od-
dajanjem v najem ali podnajem zemljišč, sta-
novanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in
prostorov za počitek oziroma rekreacijo ter
opreme in prevoznih sredstev; dohodki od
oddajanja opremljenih sob pa le, če doseže-
ni dohodek presega 12.000 dinarjev (v občini
Celje), 6.000 dinarjev (v občini Laško in Šent-
jur), oz. 10.000 dinarjev (v občini Žalec);
5. Zavezanci davka od skupnega dohodka
občanov o dohodkih, prejetih v letu 1986.
Napoved morajo vložiti občani, katerih skup-
ni čisti dohodek v letu 1986 presega
3.702.204 dinarjev.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni
prostor, pri upravi za družbene prihodke ob-
čine, na katere območju je poslovni prostor;
ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega pro-
stora, pa pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno pribivališče; če
pa zavezanec nima stalnega pribivališča na
območju občine, na katerem ga imajo njego-
vi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo
stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za
družbene prihodke občine, v kateri imajo
stalno prebivališče, če pa zavezanec nima
stalnega prebivališča na območju občine, na
katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa
pri upravi za družbene prihodke občine, na
katere območju imajo stalno prebivališče
njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke
od nepremičnin, pri upravi za družbene pri-
hodke občine, na katere območju nepremič-
nina leži, če gre za dohodke od premičnin,
pa pri upravi za družbene prihodke občine, v
kateri imajo stalno prebivališče;
-	zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbe-
ne prihodke občine, na katere območju so
imeli v letu 1986 najdalj stalno prebivališče.
ZA LETO 1987
1.	Zavezanci davka od dohodka iz gospo-
darskih dejavnosti, katerim se odmerja da-
vek v pavšalnem letnem znesku za leto 1987;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih
dejavnosti, katerim se odmerja davek v pav-
šalnem letnem znesku za leto 1987.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni
prostor, pri upravi za družbene prihodke ob-
čine, na katere območju je poslovni prostor;
ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega pro-
stora pa pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če
pa zavezanec nima stalnega prebivališča na
območju občine, na katerem ga imajo njego-
vi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo
stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbe-
ne prihodke občine, v kateri imajo stalno
prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega
prebivališča na območju občine, na katerem
ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upra-
vi za družbene prihodke občine, na katere
območju imajo stalno prebivališče njegovi
družinski člani;
3. Zavezanci davka od premoženja, ki pose-
dujejo:
-	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v
nadaljevanju stavbe);
-	prostore za počitek oziroma rekreacijo;
-	plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.
Napoved vložijo:
-	zavezanci davka na posest stavb in pro-
storov za počitek oz. rekreacijo, ki premože-
nja še niso prijavili, ali ki so v preteklem letu
objekt pridobili, opravili rekonstrukcijo, do-
zidavo ali nadzidavo že obstoječih objektov,
pri upravi za družbene prihodke občine, na
katere območju nepremičnina leži;
-	zavezanci davka od premoženja, ki se pla-
čuje na posest plovnih objektov dolžine naj-
manj 8 metrov, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, v kateri imajo stalno prebi-
vališče.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti
na predpisanem obrazcu, ki se dobi v spre-
jemni pisarni občinskih upravnih organov,
oziroma pri upravi za družbene prihodke ob-
čine. Pozivamo zavezance, da napovedi vlo-
žijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo
za nepravočasno vložitev napovedi odmerje-
ni davek povečan za 10% oziroma najmanj
1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo na-
povedi pa za 20% oziroma najmanj 2.000
dinarjev.
OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRI-
HODKE
OBČIN CELJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CE-
LJU IN ŽALEC
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU

Laško izpolnilo vse obveznosti
v laški občini so za leto 1986 izpolnili vse obveznosti do
posodabljanja bolnišnice v Celju. Občinska zdravstvena
skupnost je preko cen zdravstvenih storitev (pospešena
amortizacija) prispevala 77.710.000 dinaijev združeno delo
pa je z enodnevnim zaslužkom prispevalo 25.327.484 dinar-
jev. Skupno obveznost občine Laško, ki je bila 99.337.000
dinaijev so tako v celoti izpolnili.
Sodelovanje združenega dela pri posodabljanju bolniš-
nice v Celju v Laškem vodi občinski sindikalni svet. V
večini organizacij združenega dela so se odločili za prispe-
vek v obliki odstopanja enodnevnega osebnega dohodka z
dodatnim delom ali pa z odstopanjem enodnevnega oseb-
nega dohodka. Do leta 1990 bodo delovne sobote vnesli v
letne plane izrabe delovnega časa - po možnosti že v prvi
polovici leta. Kjer to ni mogoče, pa bodo odstopili enod-
nevni osebni dohodek od rednega dela do konca aprila
vsako leto.
Lani so vse organizacije združenega dela svoje obveznosti
izpolnile (samo dve šele letos januarja). Čeprav v občini niso
uspeli pritegniti tudi delavcev zaposlenih pri obrtnikih in
obrtnike (razen enega), so zbrali z enodnevnim zasluškom
več, kot so od njih pričakovali (obveznost je bila 21.627.000
dinaijev). Večja zbrana sredstva bodo še ta mesec nakazali
kot predplačilo obveznosti po družbenem dogovoru za leto
1987.
Prispevki iz združenega dela, zbrani v letu 1986:
1.	GG Celje TOK Laško gozd. pos.	50.000
2.	TPR TOZD Papirnica Radeče	3,955.560
3.	TPR TOZD MuHon Radeče	1,010.484
4.	TPR TOZD DSSS Radeče	1,624.064
5.	SO Laško	192.992
6.	Elektrokovinar Laško	339.444
7.	TOZD za promet Zidani most	1,093.799
8.	TOZD za vleko vlakov Zidani most	400.998
9.	Potrošnik TOZD Prodaja Laško	360.387
10.	Potrošnik TOZD Prodna Radeče	223.300
11.	VIO Laško '	1,064.435
12.	GG Celje TOK Laško gozd. pos.	65.000
13.	Konfekcija Kora Radeče	419.031
14.	GG Celje TOK Laško	102.000
15.	Konfekcija Kora Radeče	478.212
16.	Zdravstveni dom Radeče	91.065
17.	Zdravstveni dom Laško	195.838
18.	Zdravilišče Laško	724.349
19.	GIP Ingrad Laško	379.536
20.	Samoupravna stanov, skup. Laško	58.180
21.	ZSS Občinski svet Laško	22.107
22.	Obč. konf. SZDL Laško	22.751
23.	SIS Laško strokov, službe	94.918
24.	OK ZSMS Laško	6.894
25.	OK ZKS Laško	16.474
26.	Obč. org. ZZB NOV Laško	6.313
27.	Lesnina TOZD Bor Laško	1,055.278
28.	Peko Laško	6.923
29.	OS ZSS Laško namesto venca	10.000
30.	TOZD Savinja Laško	150.107
31.	TOZD Predilnica Laško	788.848
32.	SDK Laško-v Celje v juniju	41.518
33.	LB enota Laško	60.581
LB enota Laško	27.397
34.	Železniška postaja Laško-Rim. T.	58.974
35.	TOZD Sopota Radeče	345.021
36.	TIM Laško-DO skupaj	3,283.145
37.	Pekarna Laško	101.669
38.	SO Laško II. del	192.961
39.	GG TOK Laško gozd. pos.	48.000
40.	GG Radeče	22.390
41.	Žekš Marija Radeče	6.000
42.	OMG TOZD Komunala in DSSS	538.821
43.	KZ Laško DO .	642.000
44.	GG TOK Laško-delavci	62.584
45.	GG TOZD Preske Laško	148.919
46.	Pivovarna Laško	2.205.172
47.	VPD Radeče	591.093
48.	Cementarna TOZD PGM Zid. most	190.196
49.	Rudnik Laško	1,620.166
50.	PTT Celje enota Laško	123.428
51.	Dimnikar Radeče_8.162
Skupaj:_25,327.484
Enodnevni zaslužek, vplačan od 20. decembra 1986 do 8.
januaija 1987
OBČINA CELJE
Dinos Ljubljana TOZD POS Celje	152.957
GG CELJE TOK Celje prisp. kmet. koop.	33.000
SOZD MERX DO Reklama Celje	106.155
Agrotehnika Gruda TOZD Agrot. trg. Celje	222.985
Ključavničar Celje	64.133
Ključavničar Celje	199.104
OBČINA ŽALEC
TDO NAMA Ljubljana TOZD Veleb. Žalec	583.959
Hmezad K. Z. Sav. dol. TZO Trnava	294.000
Občinski odbor RK Žalec	33.493
TDO Savinjski mag. Žalec	500.000
Veterinarska postaja Žalec	67.100
OBČINA ŠMARJE
Veterinarski zavod Šmaije	83.892
VIO SSS Šmaije	72.647
OBČINA MOZIRJE
SOZD MERX DO RTC Golte Moziije	101.878
Sredstva za financiranje programa
LO občine Moziije	21.484
OK ZSMS Moziije	6.531
Organ za kaznovanje prekrškov obč. Moziije	7.791
Upravni organ SO Moziije	87.692
SO Moziije del. skupnost	417.129
OBČINA ŠENTJUR
DO za oprav, poslov, stor. Šentjur	204.780
Center za socialno delo Šentjur	40.495
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
GG Celje TOK Konjice prisp. goz. posest.	983.700
Občinska org. RKS_349.910
SKUPAJ VPLAČANO DO 8/1-87_241.451.647
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
CELJE	143,678.890
ŽALEC	33,136.016
LAŠKO	21,364.008
ŠMARJE	17,851.075
MOZIRJE	15,459.574
ŠENTJUR	5,096.066
VELENJE	2,875.431
SLOVENSKE KONJICE	1,739.301
SEVNICA_251.286
SKUPAJ: _241,451.647
Komisija za delovna razmerja
Osnovne šole
KOZJANSKI ODRED
PLANINA PRI SEVNICI
razpisuje prosta dela in naloge:
Učitelja matematike in fizike
za določen čas (od 2. 2. 1987 do 14. 12. 1987)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z
Zakonom o osnovni šoli.
Ugodne avtobusne zveze s Celjem, stanovanje po
dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na
naslov šole v 8. dneh po objavi razpisa.
Delavski svet delovne organizacije
GORENJE - MALI GOSPODINJSKI
APARATI p.o., Nazarje
objavlja DOPOLNITEV razpisnih pogojev za dela in
naloge:
POMOČNIK DIREKTORJA
za splošne zadeve in informatiko
in POMOČNIK DIREKTORJA
za proizvodnjo.
K razpisanim pogojem pri zahtevani strokovni izo-
brazbi se doda alternativa z delom pridobljene de-
lovne zmožnosti.
Vsem kandidatom se opravičujemo, ker je alternati-
va pri kriteriju zahtevane izobrazbe pomotoma izo-
stala.
Rok prijave velja 15 dni od dneva prvotnega razpisa z
dne 15. 1. 1987.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Pobrskali bomo po flimskem arhivu
15. Teden domačega filma želi prikazati, kako le oko filmske kamere v preteklosti
videlo CeUe
Najbrž je prav malo znan
podatek, da je na začetku
tega stoletja, prav v pionir-
ski dobi jugoslovanskega
filma, nastal igrani film Ul-
rieh Celjski in Vladislav
Hunjadi. Premiera tega 350
metrov dolgega filma, v ka-
terem so zaigrali člani beo-
grajskega ljudskega gleda-
lišča, je bila 1911. Režiser
tega za Slovence in Celjane
nedvomno zanimivega in
nenavadnega filma pa je bil
znani srbski dramski umet-
nik Ilija Stanojevič.
Dokaj presenetljivo je
spoznanje, da je burna zgo-
dovina celjskih grofov že ta-
ko zgodaj pritegnila filmske
ustvarjalce. Izbor tematike
je bil za takratne čase zares
nepričakovan. Literatura in
gledališče sta bila v prvem
desetletju 20. stoletja v Srbiji
mnogo bolj obrnjena k bliž-
nji in daljnji usodi srbskega
naroda. Tako tisk kot politi-
ka sta v Srbiji mnogo govori-
la o ideji združevanja jugo-
slovanskih narodov. Kon-
flikti med celjskimi grofi in
Avstroogrsko naj bi v film-
ski predstavitvi vzbudili za-
nimanje občinstva, še pose-
bej, ker so celjskega Ulriha
na pogajanjih v Beogradu
umorili. Ustvarjalci filma so
se kajpak zadovoljili z rutin-
sko teatraliko in s prikazom
najbolj vroče vsebine, ne da
bi si kaj posebej prizadevali
za avtentičnost dogodka.
Vendar - kakorkoli je že
ustvarjalno šibek kot eden
izmed prvih jugoslovanskih
filmov sploh, prikazuje del
razgibane celjske zgodovine
in je torej že zato nekaj po-
sebnega. Zanimati bi moral
sedanje Celje in najbrž bi bi-
lo dobro, da bi letošnji, 15.
Teden domačega filma neko-
liko pobrskal po filmskem
arhivu. Za ljubitelje filma bi
bilo najbrž zelo dražljivo sre-
čanje s kratkimi, dokumen-
tarnimi ali igranimi filmi, ki
na tak ali drugačen način
prikazujejo zanimive dogod-
ke iz Celja ali z območja, in
sicer od začetkov jugoslo-
vanskega filma pa do druge
svetovne vojne.
Kakor navaja Peter Volk v
zgodovini jugoslovanskega
filma, so v prvih štirih deset-
letjih tega stoletja posneli
nekaj zanimivih prizorov
družbenega, kulturnega in
gospodarskega življenja na
območju. Tako naj bi bil v
zagrebških filmskih arhivih
ohranjen žurnal o sprejemu
članov hrvaškega gledališča
v Celju po prvi vojni. Film-
ski producent Svetloton v
Zagrebu je z dokumentar-
nim filmom zapisal v zgodo-
vino sokolske nastope v Ti-
voliju in Westnovi tovarni v
Celju. Iz leta 1927 je znan še
en filmski dosežek. Za za-
grebško šolo ljudskega
zdravja sta dva avtorja pos-
nela preko 1000 m filmskega
traku o zdravilišču Topol-
šica.
Ti in podobni filmski zapi-
si dogajanj na celjskem ob-
močju so danes zgodovinska
redkost in obenem doku-
ment, pričevanje o tedanjem
času, ki ga lahko danes naj-
bolj zvesto razkrijejo prav
oživljene slike. Zagotovo
ima taka manifestacija, kot
je Teden domačega filma,
skorajda dolžnost, da more-
biti prav letos pripravi celj-
skim gledalcem izbran pro-
gram filmskih upodobitev
Celja in okolice v prvih pet-
desetih letih tega stoletja.
Nekaj pogledov v filmske ar-
hive bo odkrilo še kaj več,
kot je navedeno v omenjeni
knjigi Zgodoviiia jugoslo-
vanskega filma. Že to, kar je,
pa opozarja, daje skrajni čas,
da se Celje oskrbi z vsemi
filmskimi dokumenti, ki jih
premore jugoslovanska ki-
nematografija o mestu ob
Savinji.
Program starih filmskih
zapisov o Celju bi Teden do-
mačega filma letos lahko
obogatil še z razstavo vsega
tistega, kar je k razvoju slo-
venske in jugoslovanske ki-
nematografije prispeval Me-
tod Badjura z ženo Milko.
Lani je namreč minilo 90 let
od rojstva Metoda Badjure,
ki je, kakor je znano, avtor
prvega slovenskega igranega
filma Triglavske strmine leta
1932. Njegova soproga, ki še
živi, je bila več desetletij pr-
va dama filmske montaže v
Jugoslaviji, pa v tem letu
praznuje 85-letnico. Organi-
zatorjem Tedna domačega
filma je obljubila pomoč pri
pripravi razstave. Razstavlje-
ni bodo filmski pripomočki
pionirja slovenskega filma,
med drugim tudi njegova
filmska kamera.
Letošnji 15. Teden doma-
čega filma bi s pogledom v
filmsko preteklost dopolnil
raznovrstno programsko po-
nudbo v dneh osrednje slo-
venske filmske manifestaci-
je. To bi bila programska
svežina, deloma tudi prilož-
nostna počastitev 55-letnice
prvega slovenskega igranega
filma, to je Triglavskih str-
min, avtorja Metode Ba-
djure.
J. V.
Po knjigo v boli
prijazne prostore
število bralcev na Šmarskem raste
Da bi se v občini Šmarje pri
Jelšah čim bolj približali re-
publiškim normativom, so v
občinski matični knjižnici
Šmarje pri Jelšah pripravili
program razvoja izposojeva-
lišč, ki bo uresničen še letos.
Gre v glavnem za posodobi-
tve obstoječih krajevnih
knjižnic in za novo v Podče-
trtku.
V	Rogatcu naj bi v novem
kulturnem domu, našla novo
mesto tudi knjižnica na površi-
ni šestdeset kvadratnih me-
trov. Otvoritev je bila sprva
predvidena za čas okoli slo-
venskega kulturnega praznika,
vendar se bodo dela, zaradi na-
rasle predračunske vrednosti
objekta zavlekla, tako da bo
knjižnica odprta proti koncu
pomladi. Prostor bo imel novo
opremo in za začetek okoli tri
tisoč pesto izvodov knjižnega
gradiva. To izposojevališče bo
eno najlepših v šmarski občini,
ocenjujejo v občinski matični
knjižnici v Šmarju.
Druga knjižnica, ki jo v obči-
ni obnavljajo, je v Bistrici ob
Sotli. Obnova je bila več kot
potrebna, s^ so stari knjižnič-
ni prostori, skupaj z opremo,
zaradi vlage, neprimerni. S
krajevno skupnostjo Bistrica
ob Sotli in s tamkajšnjim kul-
turnim društvom so našli
skupni jezik in prostor v kra-
jevnem kulturnem domu. Pro-
stor za knjižnico je velik 40
kvadratnih metrov, celotni
knjižni fond pa bodo obdelali
na novo, medtem ko bo opre-
ma ostala stara. To knjižnico
naj bi odprli v prvi polovici
septembra.
V	Podčetrtku do sedaj še ni-
majo izposojevališča, deluje le
šolska knjižnica. Nova knjižni-
ca bo v manjšem prostoru, na
30 kvadratnih metrih, trenutno
pa v Šmarju pripravljajo knjiž-
ni fond, za začetek okoli šest-
sto knižnih enot, naročena pa
je že tudi oprema.
Problem s knjižnico je v Ro-
gaški že star. Bralci zahajajo v
stare, vlažne prostore nekda-
nje zdraviliške direkcije, ki so
vse prej kot primerni za kra-
jevno knjižnico, kakršno bi po-
trebovala Rogaška Slatina,
kjer se je izposoja v zadnih le-
tih izredno povečala. Delno tu-
Jože Cakš, vodja občinske ma-
tične knjižnice Šmarje: »Stati-
stični podatki kažejo, da se iz-
posoja v knjižnicah iz leta v
leto povečuje. Lani smo zabe-
ležili največji porast v knižnici
v Rogaški Slatini, skoraj dva-
krat več je bilo bralcev kot v
letu 85. Računamo, da se bo
zanimanje bralcev z novimi
prostori še povečalo, saj bodo
le-ti mnogo bolj privlačni. Iz-
posoja narašča tudi v Šmarju,
zlasti je veliko mladih bralcev,
kar še posebno razveseljuje.
To pogojuje tudi nabavo knjig,
ki je prav tako iz leta v leto
večja. Lani smo nabavili naj-
več novih knjig doslej, kar
okoli tri tisoč dvesto enot«
di zaradi razširitve časa izposo-
je, prevzeli pa so tudi fond
zdraviliške knjižnice, tako da
danes knjižnico redno obisku-
jejo tako domačini, kot gostje
Zdravilišča. V občinski matič
ni knjižnici načrtujejo, skupL
s krajevno skupnostjo, otvori-
tev novih knjižničnih prosto-
rov v novem kulturnem domu,
ki je še v gradnji. Knjižnica, ki
jo bodo odprli jeseni, bo na po-
vršini dvesto kvadratnih me-
trov, skupaj s čitalnico in od-
delkom za pionirje.
V ostalih krajih šmarske ob-
čine je organizirano delo potu-
joče knjižnice, ki se bo letos in
v naslednjih letih podala tudi
na tiste poti, kjer je doslej ni
bilo.
MARJELA AGREŽ
Vse se vrti okoli denarja
Kriza morale In odnosov v Uubltellstvu
Pod streho Zveze kultur-
nih organizacij Celje zleze
vsako leto na novo še kakš-
no društvo, ki mu pravilnik
daje možnost: preiskusiti se
in obstati ali pa presahniti
in se izločiti.
Pri Zvezi je zdaj evidenti-
ranih 56 društev, ali dve več
kot leto poprej. Evidentira-
nih smo zapisali zato, ker vsa
društva še zdaleč ne delajo
enako dobro, ali pa sploh ne
delajo. Takšnim Zveza kul-
turnih organizacij odreže po
ključu (pravilniku) tanjši kos
kruha (denarja), ali pa jim že
tako pičla sredstva ukine.
Velika družina ljubiteljev,
5500 jih je zbranih v različnih
društvih, med katere sodijo
tudi šolska kulturna društva
in društva v delovnih organi-
zacijah, pogreša, poleg de-
narja okoli katerega se vse
vrti, predvsem dobre stro-
kovne sodelavce in mentor-
je. Problem je star, kot so
stare težave okoli prostorov
za delovanje društev, vse
skupaj pa je predpogoj za ka-
kovostno delo. Iz tega pa naj
izhaja tudi delitev sredstev,
kakorkoli pičla so že, čeprav
nekateri zagovarjajo delitev
po kvantiteti društev. Stro-
kovna služba pri ZKO glede
delitve denarja nima hvalež-
nega dela, posebno, ker je
pogosto potrebno pri progra-
mih uporabiti vizionarstvo.
Marsikaj je odvisno od vodij
društev, pa od medsebojne-
ga razumevanja in kulturnih
odnosov, ki pa so zadnje ča-
se, kot kaže, v krizi.
MATEJA PODJED
Lani je imela Zveza kul-
turnih organizacij Celje za
dejavnost društev na voljo
21 milijonov dinarjev, za le-
tos ta vsota še ni znana. De-
nar odmerja kulturna skup-
nost na podlagi programov,
ki bi jih morala društva
predložiti Zvezi do 15. janu-
arja, a je do torka na ta na-
slov prispelo le polovica po-
ročil društev o njihovi de-
javnosti.
DO »METKA«
tekstilna tovarna
in konfeiccija
CELJE
DSSS
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodenje trženja
Za opravljanje navedenih del in nalog je lahko ime-
novan delavec, ki poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	VI. oz. VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj na
podobnih delih in nalogah.
Kandidati za prevzem del in nalog iz razpisa izdelajo
program dela (razvoja) za naslednje mandatno ob-
dobje. Vsem kandidatom so podatki o delu, poslova-
nju in razvoju sektorja na voljo v DO.
V skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi-
ki v občini Celje zahtevamo za razpisana dela še
naslednje pogoje:
-	širšo družbenopolitično aktivnost
-	samoiniciativnost pri delu, ustvarjalnost in spo-
.sobnost vodenja
-	znanje tujega jezika.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8. dneh od dneva objave na naslov:
DO »METKA«, tekstilna tovarna in konfekcija CELJE,
Ipavčeva 22, Celje s pripisom »za razpisno komi-
sijo«.
Kandidate bomo obvestil' o imenovanju po izbiri.
Plesalci na oddih
v počitniškem programu
Pionirskega doma Cvetke
Jerinove v Celju ne bodo
nastopili plesalci pionir-
skega plesnega gledališča.
Vodja skupine, Ana Vovk
Pezdir se je odločila, da gre-
bo plesalci na zaslužene po-
čitnice, ker je za njimi na-
porno prvo polletje.
V prvem polletju so nam-
reč imeli kar trideset ponovi-
tev Zajčka Uhca. S to plesno
gledališko igro so sodelovali
v različnih krajih na Celj-
skem, pa tudi na Jesenicah,
Bledu, Trstu in celo v Can-
karjevem domu v Ljubljani.
Večina plesalcev skupine
Akt se bo zadnji teden počit-
nic udeležila zimske plesne
šole v Mariboru. V njej bodo
poučevali priznani slovenski
plesalci in plesni pedagogi:
od Silve Ros, Vesne Lavrač,
Minke Veselič in Edija Dež-
mana do Ane Vovk Pezdir, ki
bo imela ure plesne kompozi-
cije, posebej za pedagoge, po-
sebej pa za plesalce.
Kljub mnogim gostova-
njem so v prvem polletju pri-
pravili nekaj novih premier.
V plesni igri Pojoča skrinjica
nastopa le sedem plesalk.
Zato so s to predstavo gosto-
vali v vrtcih na Celjskem in
poželi precejšen uspeh. Po-
joča skrinjica je privlačna tu-
di zato, ker se v dogajanje
nekajkrat lahko vključijo tu-
di gledalci.
Pripravili so tudi dve ples-
ni miniaturi: Kan - Kan s tri-
desetimi plesalci, fantovska
skupina plesnega gledališča
pa se je prvič v tej sezoni
predstavila prejšnji teden v
živahni in razgibani plesni
miniaturi Forma Viva Barba
Pape.	YYg
Strokovno vodstvo po razstavi
Likovni salon v Celju je že pripravil program letoš-
njih razstav. Štirinajst jih bo, od teh nekaj, ki jih
pripravljajo z drugimi razstavišči in likovnimi gale-
rijami.
Na ogled bodo dela kiparja Jakoba Savinška, slikar-
jev Zdenke Golob, Milana Lorenčaka, Karla Zelenka,
male plastike Sonje Rauter-Zelenko, pa dela Otona
Paloka, Danila Jejčiča, Emerika Bernarda, Dušana
Lipovca, Janeza Pristavca, Jožeta Šubica, Klavdija
Tutte, Zmaga Posege in ilustracije Marije Lucije Stu-
pice.
Novost v Likovnem salonu bo strokovno vodstvo po
razstavah za skupinske oglede članov delovnih organi-
zacij, ki jim želijo na tak način približati likovno
ustvarjalnost.	BR
Folklorni večer v gledališču
PrešernovcI povabili v goste Koprivničane
, Celjska folklorna skupina
Železničarsko prosvetnega
društva France Prešeren iz
Celja pod vodstvom Eda
Gaberška že po običaju po-
dari svoji zvesti publiki
vsakoletno folklorno prire-
ditev in povabi v goste še
kakšrno folklorno skupino
od drugod.
Takšna prireditev je bila v
petek zvečer v Slovenskem
ljudskem gledališču Celje,
kot gostje pa so nastopili čla-
ni folklorne skupine kultur-
no umetniškega društva Ko-
privnica. Prikazali so splet
plesov in pesmi iz Bačke,
Medžimurja in Zagorja ter
pesmi iz okolice Koprivnice.
Bili so prijetna osvežitev,
zlasti je ugajala njihova tam-
buraška sekcija. Čim jim že
lahko namenimo kakšno kri-
tično misel, potem jim gre
poočitati le, da nimajo naštu-
diranih zaključkov svojih
plesnih nastopov.
Domači plesalci so jih v
tem bistveno prekašali, sicer
pa so predstavili nekaj prek-
murskih, gorenjskih in ba-
ranjskih plesov in pesmi, po
pričakovanju pa spet »vžga-
li« z makedonskimi plesi iz
Povardarja. Še lani so si za
bobnarja sposodili pravega
Makedonca, medtem ko je
na petkovem večeru folklore
izjemno simpatično in dokaj
suvereno makedonski ritem
obvladoval domači bobnar.
Pohvaliti kaže tudi pevsko
raven Prešernovcev, kjer še
posebej prednjačijo zvonki
glasovi deklet. Škoda, ker je
delo kakovostne folklorne
skupine v Celju premalo od-
mevno, kar je opaziti tudi iz
sestava publike. Da k tej
ugotovitvi niti ne prištejemo
že tradicionalne odsotnosti
vseh tistih Celjanov, ki naj
službeno ali amatersko ob-
vladujejo tudi celjski kultur-
niški pluralizem.
MITJA UMNIK
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
KOMENTIRAMO
Več reda in Icuiture
na naših smučiščili
Prava zima z vsemi snežni-
mi radostmi je končno le pri-
šla. Po napovedi sodeč gne-
ča na naših smučiščih ne bo
nič manjša kot prejšnja leta.
Kljub nekaterim novim vleč-
nicam bodo vrste pred njimi
dolge, prerivanja in nedisci-
pline v vrstah in na smučiš-
čih bo še več. Bo tudi nesreč
več kot lani?
Sodeč po statističnih po-
datkih (lani je bilo namreč
zaradi boljšega obiska smu-
čišč nesreč več kot leto prej),
bodo tudi letos imeli mav-
čarji v naših bolnišnicah več
dela. Na Golteh je bilo lani
52 nesreč (od tega 26 zlomov,
ostalo odrgnine), ha Rogli pa
90 (predlani 35). V obeh cen-
trih ocenjujejo, da zaradi
boljšega obiska in na Rogli
predvsem zaradi novih smu-
čišč (kompleks Jurgovo). In
kateri so, če si spet pomaga-
mo s statistiko, bistveni
vzroki za nesreče? Na prvem
mestu so še vedno nestro-
kovno nastavljene vezi na
smučeh, saj je bilo zlomov
zaradi tega, ker se vezi pri
padcih niso odprle, največ.
Skoraj vse ostale nesreče se
dogajajo zaradi nediscipline
in nespoštovanja pravil ob-
našanja na smučiščih. Sem
sodi tudi precenjevanje
zmožnosti.
Vsak smučar bi se moral
vesti tako, da ni zaradi njega
nihče v nevarnosti. Ne le na
smučišču, tudi ob njem in že
takrat, preden se postavi v
vrsto za nakup vozovnice.
Znani so primeri, ko so smu-
čarji s smučmi na rami zara-
di nerodnosti pri obračanju
drugemu razbili nos, izbili
zob in podobno. A ne gre le
za pravila obnašanja. Tudi
nepravilna in nezadostna
oprema lahko povzroči ne-
srečo. Še vedno se namreč
zgodi, da nimajo vsi zavornic
ah lovilnih jermenov, zaradi
česar se smučka pri padcu
odpne in uide po hribu navz-
dol. Takšna podivjana smuč-
ka je lahko zelo nevarna.
Seveda pa je najpomemb-
neje, da hitrost in način vož-
nje prilagodimo svojemu
smučarskemu znanju, vidlji-
vosti in težavnosti terena, da
smo, če že mislimo da smo
najhitrejši, pri prehitevanju
skrajno previdni, da pazimo
na tiste, ki so pred nami. Ve-
liko nesreč se pripeti tudi za-
radi neprevidnega prečkanja
proge, zaradi ustavljanja na
ozkih in nepreglednih delih
proge, pa tudi zato, ker se
mnogi vzpenjajo kar po sredi
smučišča in ne po njegovem
skrajnem robu.
Oznake na smučiščih so
zaradi varnosti, a žal se pre-
cej smučarjev požvižga na-
nje ali pa jih niti ne zna brati.
Tudi za smučanje pa velja,
podobno kot recimo za cest-
ni promet, daje treba oznake
poznati. Nekaj najhujših ne-
sreč je bilo lani na Rogli in
Golteh prav zaradi nespošto-
vanja oznak, ker so se smu-
čarji vozili po zaprtih progah
ali tam, kjer prog sploh ni, pa
tudi začetniki so se spuščali
po tistih progah, ki so ozna-
čene z najtežjo stopnjo zah-
tevnosti.
Brez dvoma lahko za večjo
varnost storijo več tudi v
smučarskih centrih, z bolj-
šim urejanjem prog, z ozna-
kami, redarji. A tudi pri tem
nam statistika dokazuje, da
to ni odločujoče. Tako na
Golteh in Rogli, če vzamemo
za primerjavo le največja
centra, so za varnost lani bo-
lje poskrbeli. Ne le z oznaka-
mi, ki jih je več, tudi s pove-
čanim številom redarjev, z
dobrim sodelovanjem z mili-
co. A medtem ko opozorila
miličnikov smučarji še neka-
ko upoštevajo, priporočil re-
darjev, ki so po novem tudi
bolje »vidni«, ne jemljejo
resno. Zadnji primer z Rogle
je star le teden dni. Smučar
seje redarja, ki gaje opozar-
jal na nepravilno vijuganje
pri vožnji z vlečnico, lotil s
pestmi.
Res je, da miličnik lahko
vinjenega smučarja kaznuje,
a »izpita« mu vseeno ne mo-
re vzeti. Morda bodo strožje
kazni in še večja kontrola
milice, predvidene za letos,
kaj zalegle, velja pa, da nam
manjka predvsem kulture in
spoštovanja pravil na smu-
čiščih. Tudi zgledi vlečejo,
kar dokazuje tudi dejstvo, da
so naši smučarji v tujini, kjer
je ta kultura na malce višji
ravni, med najbolj disciplini-
ranimi. Pa ne le zaradi kraj-
ših vrst pred vlečnicami...
RADO PANTELIČ
Koncem leta iz
težav
Po nekajletnih težavah je
žalski hotel Golding Rubin
na solidni poti, da si povrne
dobro ime. Z novim vod-
stvom, okrepitvijo kadrov
in boljšo organizacijo so se
stvari začele premikati na
bolje. Počasi, vendar vztraj-
no in tudi že opazno.
Zdaj vodi hotel Stane Gr-
žina: »Z lanskim poslova-
njem smo zadovoljni in če
bomo tako nadaljevali tudi
letos, se bomo ob koncu leta
rešili težav. Zaradi starih ve-
likih napak je naše delo tež-
ko in zato je potrebno tudi
nekaj časa, saj se vse slabo
ne da odpraviti čez noč. Še
največ dela bomo imeli pri
kadrovski sestavi, saj je od te
odvisno nadaljnje dobro de-
lo. Počasi se bomo lotili no-
tranje organizacije, kontrole
poslovanja, izboljšanja sto-
ritev.«
V hotelu so lani začeli s
številnimi akcijami, da bi si
pridobili hotelske goste. In
kaj pripravljajo za naslednje
mesece?
»V drugi polovici februar-
ja bomo pripravili teden rib-
jih jedi, ki bo povezan s pust-
nim časom. Poleti želimo
pripraviti čimveč kvalitetnih
prireditev na terasi, jeseni pa
ponoviti italijansko in mad-
žarsko kuhinjo, za katero je
bilo lani veliko zanimanje.
Januarja imamo hotel popol-
noma zaseden, kasneje pri-
čakujemo nove skupine
športnikov, ki se bodo radi
vrnili tudi zaradi velikih
možnosti za vadbo v bliž-
njem športnem centru. Spo-
mladi se bomo lotili inten-
zivnega urejanja okolice ho-
tela. Nekaj smo storili že je-
seni, ostalo bomo še spomla-
di. Naš glavni cilj je, zagoto-
viti vse vrste gostov in posta-
viti trdne osnove za repre-
zentančni lokal. Ob tem bo
prišlo tudi do korenitih spre-
memb v spodnjih prostorih
hotela, ki nam niso v čast.«
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Radetzicega marš v »Zagrebu«
Zdaj še kavarna In taverna v novem zdraviliškem hotelu
Bera lanskih pridobitev
za izboljšanje zdravstvene
in turistične ponudbe je v
Zdravilišču Rogaška Slati-
na precej obilna, vsekakor
pa pomeni največji in naj-
dražji lanski investicijski
zalogaj obnova starega Za-
grebškega doma, čigar dru-
go fazo so pred kratkim pre-
dali namenu.
Od tako imenovanih
zdravstvenih naložb sta naj-
pomembnejši dve: popolna
prenova in posodobitev od-
delka fizioterapije v 6. nad-
stropju zdravstvenega cen-
tra ter oprema kliničnega la-
boratorija z redko in zelo
drago aparaturo, atomsko
absorbcijskim spektrome-
trom.
Od turističnih naložb, naj-
pomembnejših za gosta in fi-
nančni, zlasti devizni zdravi-
liški iztržek, pa velja prav ta-
ko omeniti dve: novo brezca-
rinsko prodajalno v hotelu
Sava, ki so jo predali name-
nu koncem decembra lani,
ter obnovljeni Zagrebški
dom, ki je danes hotel A ka-
tegorije s 110 posteljami in
specializirano turistično-go-
stinsko ponudbo.
Zagrebškemu domu, ki se
mu sedaj bolj poda ime hotel
Zagreb, so odprli vrata sredi
oktobra lani, ko je bila zgra-
jena prva faza, gornji oziro-
ma namestitveni del. Ta je
bil že takoj na začetku raz-
prodan do letošnje pomladi,
gostje pa so predvsem iz tuji-
ne, ki znajo in (predvsem)
zmorejo plačati udobje in
razkošje novega objekta, ki
mu glavni pečat daje domač-
nost s skrbno izbrano notra-
njo opremo oziroma mate-
riali.
Spodnji prostori, ki so z iz-
gradnjo druge faze pravkar
zaživeli, zaokrožujejo po-
nudbo Zagreba z razvedril-
nim in specializiranim go-
stinskim programom oziro-
ma ponudbo. Gre za kavarno
v starem dunajskem slogu in
slaščičarno s 120 sedeži in za
taverno z okoli 55 sedeži ter
prijetno živo glasbo moj-
strov na violini.
Obnova Zagrebškega do-
ma je bil velik finančni in
strokovni zalogaj, ki pa seje
splačal. Kot v Zdravilišču v
Rogaški Slatini ocenjujejo,
so bili stroški obnove vsaj za
polovico manjši, kot bi bili z
gradnjo novega objekta.
Kot že rečeno, daje novi
zdraviliški objekt nove mož-
nosti za še uspešnejši prodor
na tuja tržišča. S tem, ko bo-
do že letos na račun Zagreba
ustvarili dodatnih 13 tisoč
inozemskih nočitev in še
okoli 10 tisoč domačih, bo
izvoz večji za blizu dva mili-
jona zahodnonemških mark.
To pa terja, kot se dobro za-
vedajo v Zdravilišču Roga-
ška Slatina, visoko, strokov-
no neoporečno raven speci-
alizirane ponudbe.
MARJELA AGREŽ
Tudi, ifo Je »suša« se da
v celjski Turški mački so
tokrat res presenetili, kajti
v organizacijo skadarlij-
skih večerov in srbske naci-
onalne kuhinje so šli v za-
četku januarja, v najbolj
»sušnem« obdobju leta. Ker
organizacija takšne zadeve
ni ravno zastonj, je bilo tudi
tveganje precejšnje.
A v Turški mački se niso
ušteli, obisk hotela je bil v
času skadarlijskih večerov
nad pričakovanji, kar je še
en dokaz, da atraktivna po-
nudba privlači v vsakem ča-
su. V Turški mački se že dol-
go zavedajo da pri predstavi-
tvi drugih nacionalnih ku-
hinj ne moreš pričarati pra-
vega vzdušja le z enim ali
dvema kuharjema od dru-
god, temveč da je potrebna
celovita ponudba. Tudi to-
krat so pravilno izbrali. Med-
tem ko so v kuhinjo pripelja-
li vodjo kuhinje beograjske-
ga Majestica, je za zabavo
skrbel ansambel Žirado s
pevcema ter povezovalcem
programa Žikom Milenkovi-
čem-Krpanom, igralcem
dramskega gledališča iz Beo-
grada, sicer znancem iz TV
nadaljevanke Iz naše krajev-
ne skupnosti. Srbska kuhi-
nja v kombinaciji s staro-
gradsko glasbo in humorjem
je pritegnila Celjane, hotel je
bil v glavnem vse dni zase-
den in rezervacijo je bilo tež-
ko dobiti.
Dokaz več torej, da se tudi
v tako imenovanih gostinsko
nezanimivih mesecih po-
nudbo da popestriti in da ni
treba čakati na pust, ali Dan
žena, ko se gostinci v novem
letu navadno prvič prebudi-
jo. Celjsko gostinstvo je s to
prireditvijo dobilo še eno
(morda bo tradicionalna) v
nizu že nekaterih uspešnih v
Turški mački in tudi ostalih
hotelih. Ob tem bi si želeli,
da bi še naprej presenečali v
času, ko je tovrstne ponudbe
malo in ne le, recimo kot lani
v času obrtnega sejma, ko je
prav vsak hotel pripravil kaj
zanimivega a so se potem za
zaslužek vsi skupaj obrisali
pod nosom. Vsi bi lahko za-
služili, le nekaj načrtovanja
in povezanosti je treba, o če-
mer bi se gostinci kaj lahko
dogovarjali znotraj svoje po-
slovne skupnosti.
R. PANTELIČ
Jubilej vojnišicega
turističnega društva
Prejšnji petek so v Vojniku,
v polni dvorani kulturnega
doma proslavili 30 letnico ob-
stoja Turističnega društva
Vojnik, ki v vseh letih obstoja
velja za eno aktivnejših dru-
štev v Celjski turistični zvezi.
Na proslavi, kjer je v kultur-
nem delu programa poleg do-
mačega turističnega pod-
mladka nastopil še Maribor-
ski oktet, so podelili tudi priz-
nanja Turistične zveze Slove-
nije (TZS) in priznanja doma-
čega turističnega društva.
Vseskozi, posebej pa v zad-
njih letih je delo vojniškega
društva v kraju vse bolj čutiti,
zato ima tudi polno podporo v
krajevni skupnosti. Posebej si
v društvu prizadevajo za uredi-
tev okolja, veliko pa storijo tu-
di na propagandnem področju
(monografija Vojnika, stare
razglednice:) Podmladek na
vojniški osnovni šoli je med
najboljšimi v Sloveniji, mla-
dim pa pri delu pomaga tako
društvo kot tudi krajevna
skupnost, za katero osnovno-
šolci opravljajo nekatere ko-
munalne zadeve. Treba je po-
udariti, da tudi vodstvo šole
takšno dejavnost ves čas pod-
pira.
V društvu niso zadovoljni z
gostinstvom, trgovino in ohra-
njanjem zgodovinskih zname-
nitosti v kraju, zato bodo po
besedah predsednika društva
Jožeta Tanška največ pozor-
nosti letos namenili prav tem
področjem. Za lepšo urejenost
kraja pa si bodo tako kot doslej
prizadevali največ z lastnim
delom pa tudi z akcijami ka-
kršna je vsakoletno ocenjeva-
nje okolja. Ta priznanja so za
lani podelili na petkovi sloves-
nosti, prejeli pa so jih družina
Marčič, Milena in Drago Vodu-
šek in enota Ljubljanske ban-
ke v Vojniku.
Ob jubileju je predsednik
Celjske turistične zveze pode-
lil tudi priznanja TZS. Srebrni
znak je prejel Mirko Kraševec,
bronaste pa so dobili Peter
Krivec, Zdravko Stropnik, Ol-
ga Leskovar, Maijetka Krušič
in Francka Tanc.
RP
PLANINSKI KOTIČEK
Končan seminar za vodnike
Meddruštveni odbor planinskih društev Savinjska je
pripravil seminar za planinske vodnike, ki bodo poslej v
svojih društvih vodili izlete iz pohode. Prav potreba po
strokovno usposobljenih kadrih, ki bi z več znanja vodili
planinske izlete in pohode, je vzpodbudila člane Komisije
za vzgojo in izobraževanje pri meddruštvenem odboru, da
so lani pripravili seminar.
Seminar, v katerega so vključili praktične m teoretične
preizkuse znanja, so pričeli že v začetku leta 1986, pripra-
vilo pa seje približno 40 zagretih planincev. Tečajniki so
opravili nekaj planinskih tur v zimskem in poletnem času
v Savinjskih Alpah, v vsem letu pa so se teoretično uspo-
sabljali v učilnici. Zaključne izpite je opravilo 30 tečajni-
kov iz 12 planinskih društev, največ novih planinskih
vodnikov pa imajo v planinskih društvih Žalec, Železar
Štore, Železar Celje in Rečica ob Savinji.
Zbor markacistov
Markacisti meddruštvenega odbora planinskih dru-
štev Savinjska se bodo zbrali na rednem zboru v nede-
ljo ob 10. uri. V planinskem domu na Gori Oljki bodo
govorili o lanskem delu in letošnjih akcijah.
Markacisti ugotavljajo, da so nekatere poti na našem
območju slabo vzdrževane in pomanjkljivo označene,
letos pa pripravljajo tudi seminar za nove markaciste.
Na seji bodo izvolili predsednika komisije za pota in
spregovorili o tem, da bi redno srečanje planincev na
Paškem Kozjaku, ki ga pripravlja planinsko društvo
Vitanje, postalo republiškega značaja.
TDO Mercator - Jelša,
Šmarje pri Jelšah
po sklepu del. sveta
razpisuje dela in naloge
vodje splošno-kadrovske službe
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
-	VII/1 oz. visoka šola ali VI/1 oz. višja šola pravne ali
organizacijske smeri
-	3 oz. 4 leta delovnih izkušenj
-	smisel za organiziranje dela
-	družbenopolitična aktivnost
Kandidati morajo predložiti razvojni program sploš-
no-kadrovske službe za naslednja 4 leta in opredeliti
svojo vlogo pri realizaciji programa.
Kandidat bo izbran za opravljanje navedenih del in
nalog za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni od dneva
objave razpisa splošno-kadrovski službi z oznako
»za komisijo za delovna razmerja«. O izbiri bodo
kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni
izbiri.
Marca vodnik po Celju
že lani napovedani Vodnik po Celju, ki ga bodo pri Turistič-
nem društvu Celje v teh dneh dali v tisk, bo izšel prvega
marca letos.
Publikacija, ki naj bi zapolnila vrzel med prospektom in
monografijo, je za celjsko turistično društvo kar precejšen zalo-
gaj, saj bo tisk stal več kot 10 milijonov dinarjev.
Tega denaija v turističnem društvu nimajo, zato bodo v tem
času pričeli tudi s predprodajo Vodnika, ki ga bodo tiskali v 10
tisoč izvodih (cena izvoda bo 2000 din). Tako so sklenili na seji
upravnega odbora turističnega društva, kjer so se tudi zmenili,
da morajo v predprodaji prodati vsaj 5400 izvodov, da bodo
lahko pravočasno plačali tisk.
Na seji so obravnavali tudi letošrgi delovni program društva, v
katerem je tudi nekaj novosti. Predvsem gre letos za bogatejšo
informativno propagandno dejavnost društva ter za povečano
dejavnost pri delu z mladimi. Prijetna novost pa bo tudi v dva
dela razdeljeni turistični teden, katerega prvi del bo, tako kot
običajno junija, drugi del pa bo v času obrtnega sejma. RP
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Kombinat naj bo še bolj kmetijski
IS Šmarje predlaga nov ukrep družbenega varstva
Začasni ukrep varstva se bo
v Hmezadovem Kmetijskem
kombinatu Šmarje pri Jelšah
koncem januarja iztekel. Že
ko so delegati šmarske občin-
ske skupščine lani oktobra
obravnavali poročilo o izva-
janju sanacijskega programa
v tej delovni organizaciji, so
menili, da je leto dni prekra-
tek čas za izboljšanje stanja
in razmer v kombinatu oziro-
ma šmarskem kmetijstvu, s
takšno oceno pa je soglašal
tudi izvršni svet skupščine
občine Šmarje pri Jelšah, ko
je v ponedeljek razpravljal o
predlogu Kmetijskega kombi-
nata Šmarje pri Jelšah o po-
novni uvedbi ukrepa družbe-
nega varstva za dobo enega
leta.
Razlogi za uvedbo ukrepa
družbenega varstva lani v tem
času so znani: izguba, ki je vr-
sto let pred tem iz leta v leto
naraščala in ki je ob izreku
ukrepa znašala že 235 milijo-
nov dinaijev, neobetavni sana-
cijski programi ter motnje in
nepravilnosti v samoupravlja-
nju. Sedanji ukrep velja za de-
lovno organizacijo Kmetijski
kombinat Šmaije pri Jelšah in
delovno skupnost skupnih
služb, ne pa tudi za posamezne
temeljne organizacije, kar seje
pokazalo kot slabost pri izvaja-
nju nekaterih nalog, zato je iz-
vršni svet ocenil in predlagal.
da se novi ukrep razširi tudi na
temeljno organizacijo koope-
rantov, na tozd Kmetijstvo, ter
na tozd Kovinarstvo in servisi.
Začasni poslovni organ neg bi
bil po novem individualni in
ne več kolegijski. Predstavnik
Kmetijskega kombinata Šmar-
je je pri tem poudaril, da z ozi-
rom na stanje, posegov v sa-
moupravne pravice kmetov v
temeljni organizaciji koope-
rantov, z novim ukrepom ne
bo.
Celovito poročilo o uresniče-
vanju sedanjega ukrepa druž-
benega varstva, kot ga je izvrš-
nemu svetu predložil začasni
poslovodni organ, imenovan
na ravni delovne organizacije
kaže, da seje stanje v letu dni v
marsičem izboljšalo, opozaija
pa, da sanacijski program
opredeljuje izvajanje predvi-
denih nalog in ukrepov za do-
bo treh let, saj je nesmiselno
pričakovati, da bodo v panogi,
kot je kmetijstvo, rezultati na
dlani že kar v letu dni. V tem
času pa je kolektivnemu poslo-
vodnemu organu uspelo ures-
ničiti predvsem ukrepe s po-
dročja finančne sanacije. Izgu-
ba ob koncu lanskega leta bo
realno manjša za 75 odstotkov
ter precej manjša od predvide-
ne v sanacijskem programu.
Odpravili so tudi nekatera
glavna žarišča izgube v prete-
klih letih, kot je kokošja farma
v Hajnskem, boljši so osebni
dohodki zaposlenih, reorgani-
zirana je bila tudi trgovska
mreža.
V Kmetijskem kombinatu
Šmaije pri Jelšah največ priča-
kujejo od ukrepov na področju
tehnološke in kadrovske sana-
cije ter na področju organizira-
nosti, kjer so prvo nalogo,
združitev dveh temeljnih orga-
nizacij (TOK in Kmetijska pre-
skrba), že uspešno opravili.. Vsi
ti ukrepi pa so dolgoročni, zla-
sti na področju tehnologije in
teij^jo izvajanje ntOnujnejših
investicijskih nalog. Predstav-
nik Hmezada je na seji izvršne-
ga sveta opozoril prav na ta
problem, ki je n^tesneje pove-
zan z razvojnimi programi v
primarni proizvodnji. Bolj se
bo namreč treba posvečati
prednostnim dejavnostim, kot
so proizvodnja mesa in mleka,
vinogradništvu in sadjarstvu,
vse manj pa nekmetijskim de-
javnostim v okviru kombinata.
MARJELA AGREŽ
Petnajstič na morje
Pred petnajstimi leti smo v uredništvu Novega ted-
nika začeli s številnimi akcijami, ki so zdaj izredno
popularne med našimi stalnimi in občasnimi bralci. To
so novoletni obiski v celjski porodnišnici, izlet 100
kmečkih žensk na morje, Teden domačega filma in nena-
zadnje tudi libojska revija domačih ansamblov.
Zdaj se že pripravljamo na petnajsti izlet, ko bomo na
morje (v Piran in Lipico) popeljali 100 kmečkih žensk.
Tudi letos bo izlet dvodnevni in to v petek ter soboto
koncem marca ali v prvi polovici aprila, ko naj bi bilo že
lepo vreme in ob morju toplo sonce ter seveda vse v
cvetju.
Prvi kupon bomo objavili že prihodnji četrtek, 29.
januarja! Tudi letos bo pet kuponov, ki jih bo treba v
uredništvu poslati SKUPAJ in ne posamezno vsak teden.
Zadnji, peti kupon, bomo objavili 26. februaija, vse bo
treba odposlati do 6. marca, žrebanje pa bo 9. ali 10. marca.
Ker imamo spravljene vse spiske dosedanjih udeleženk,
le-te prosimo, da se ne prijavljajo več, tako da bodo res
potovale tiste, ki še niso bile z nami.	t. VRABL
Tone Rozman, predsednik skupščine občinske čebelarske
zveze Žalec pri ogledu svojih panjev. Pravi, da jih moraš
pozimi pustiti čisto pri miru, lahko le prisluhneš, če so
čebele še žive, ali če ni kakšna divjad vdirala v panje.
Bolezni uničujejo čeliele
v vseh desetih čebelarskih družinah, kolikor jih ima
občinska čebelarska zveza Žalec so že bile letne konference.
Na njih so ugotavljali, da je bil pridelek medu in drugih
čebeljnih proizvodov v preteklem letu dober, čeprav bi
lahko bil tudi boljši. 240 čebelarjem, kolikor jih je v zvezi,
povzroča 2600 čebeljnih panjev veliko skrbi. Čebele namreč
že nekaj časa niso več tako zdrave kot so bile. Ogroža jih
varoza, drobcen zajedalec, septikemija in huda gniloba, ki
uničita cele panje. Vse tri nadloge so nevarno razširjene,
zato so čebelarji izrekli precej hudih besed na račun Čebe-
larske zadruge v Žalcu, ki ni opravila plinjenja proti varozi,
tako kot je bilo dogovorjeno. Tudi s preskrbo s čebeljim
sladkorjem niso bili zadovoljni. Zato so sklenili, da je treba
te pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. Dogovorili so se
tudi, da bodo letos pripravili več predavanj, na katerih se
bodo seznanili z zaščito čebeljih družin pred boleznimi in z
novostmi v čebelarjenju.
TONE TAVČAR
Zemlja daje toliko, kolikor ji ti daješ
LapornIkovI Iz ŽIgona na Vrhu nad Laškim umno kmetuleio
Dandanes si skoraj težko
zamišljamo kmetovanje
brez osnovnega znanja iz
kmetijstva. Minila je misel-
nost, da če ne boš za kaj dru-
gega, boš pa kmet. Sedaj
vse bolj ugotavljamo, da
kmetovanje ni enostavno.
Imeti moraš dobro znanje
na različnih področjih in ga
nenehno dopolnjevati z no-
vimi spoznanji s tega po-
dročja. Takšnega mnenja so
tudi pri Lapornikovih v se-
lu Žigon na Vrhu nad La-
škim, ki so med najuspeš-
nejšimi kooperanti laške
kmetijske zadruge.
Na uspešni kmetiji Lapor-
nikovih so se Berti in Ivanu
rodili trije otroci. Edini sin,
Zdenko, ki so ga po končani
osnovni šoli pri kmetijski za-
drugi pregovorili, da bi šel v
kmetijsko šolo, se je zanjo
tudi iz ljubezni do dela na
kmetiji odločil, ter jo uspeš-
no končal. Vendar še ni bil
zadovoljen, zato je ob delu
doma končal še kmetijsko
srednjo šolo in postal kmetij-
ski tehnik.
Deset minut hoda od La-
pornikovih je ob kmetiji ra-
sla Damjana, ki je iz Zidane-
ga mosta ob koncu tedna pri-
hajala pomagat stari mami,
po njeni smrti pa je kmetijo
tudi podedovala. Kot Zden-
ko se je tudi Damjana hotela
za delo na kmetiji strokovno
usposobiti, zato je vseskozi
študirala in končala študij na
Biotehnični fakulteti v Ljub-
ljani kot diplomirani inženir
kmetijstva. Pred nekaj leti
sta se Damjana in Zdenko
našla, se poročila in pričela
kmetovati pri Lapornikovih
in na Damjanini kmetiji.
Nihče od njiju se ne sprašuje
za lastništvo, ampak v slogi
in velikem razumevanju de-
lijo delo. In dohodek, ki ga
vlagajo nazaj v kmetijo. Na
njej si »luksuza«, kot bi to
kdo mislil, ne morejo privoš-
čiti. Damjana je tudi zaposle-
na kot pospeševalka pri
Kmetijski zadrugi Laško,
ostali trije pa pridno delajo
doma, medtem ko mala
Alenka in njena prababica
najdeta delo zase.
Na 14 hektarjih obdeloval-
ne zemlje, od katere je šest
hektarjev njiv, je potrebno
pridno delati, poleti tudi po
štirinajst, včasih tudi šest-
najst ur. Tako se delavnik bi-
stveno razlikuje od tistega v
delovnih organizacijah.
Kmetija je usmerjena v ži-
vinorejo in sicer v govedorej-
sko proizvodnjo, kjer prevla-
duje slovenska lisasta pa-
sma, kot kombiniran tip za
mlečno proizvodnjo in pita-
nje. Minulo leto so oddali 38
tisoč, leto poprej celo 40 ti-
soč litrov mleka in so bili ta-
ko rekorderji po oddanem
mleku pri laški zadrugi, od-
dali pa so tudi okrog 5500
kilogramov pitancev in ne-
kaj telet za nadaljnjo rejo. V
hlevu je trenutno od 30 do 35
glav živine.
V selu Žigon je ustanovlje-
na strojna skupnost, v kate-
ri imajo linijo za spravilo
silažne koruze in stroj za
odvoz hlevskega gnoja, iz-
ven skupnosti pa še kom-
bajn za žito. Zelo dobro
imajo urejeno zbiralnico
mleka. Pri Lapornikovih je
hladilni bazen, v katerega
dnevno zlijejo okrog 680 li-
trov mleka in je tako naj-
večja zbiralnica mleka pri
Kmetijski zadrugi Laško.
Damjana in Zdenko priz-
navata, da je uspešnost kme-
tovanja pogojena z 30-letnim
delom očeta in mame, drži
pa tudi to, da se njuno stro-
kovno znanje iz šol bogato
preliva v prakso. Tako v zad-
njem času dajejo velik po-
udarek selekciji živali s tem,
da odbirajo najboljše telice
od najboljših krav mlekaric,
izboljševanju kakovosti kr-
me in sestavi obrokov ter op-
timalnemu izkoriščanju
zemlje.
Pri Lapornikovih so si de-
lo porazdelili, kadar pa je po-
trebno, primejo vsi za eno.
Ata Ivan, kot pravi Zdenko,
je dober praktik pri živini,
zato skrbi za krmljenje in
ostalo dogajanje v hlevu, ma-
ma pa tudi skrbi za tržne vi-
ške s prašičerejo. S prašiči
oskrbujejo bližnje in daljnje
sorodnike. Lani jih je prire-
dila 11 s po okrog 160 kilo-
grami teže. Pri Lapornikovih
pravijo, da so se po letu 1975
pričeli izboljševati pogoji de-
la na kmetijah. Cene so se
popravile zlasti pri živini,
medtem ko za mleko pravijo,
da se prodajna in odkupna
cena še nista uskladili. Pro-
dajna cena se celo za mesec
dni prej poveča kot odkup-
na, trenutno pa celo velja, da
se je razmerje med odkupno
in prodajno ceno poslabšalo
v škodo kmetu; torej mleko
ni primerno plačano.
Konjereja je pri Laporni-
kovih neke vrste hobi, tra-
dicija in dohodek hkrati.
Leta 1983 so nabavili dve
plemenski kobili slovenske
hladnokrvne pasme mešane
s noriško pasmo. Tako širi-
jo konjerejo v laški občini.
Doslej so prodali pet žrebic
in enega žrebca. Pred dvemi
leti so sodelovali na regij-
ski razstavi konj v Šentjur-
ju, kjer sta bili njihovi kobi-
li nagrajeni s prvim in dru-
gim mestom v kategoriji
kobil z žrebeti.
V razgovoru z njimi smo
bolj mimogrede slišah tudi
nekaj resnic umnega kmeto-
vanja, ki bi morale veljati za
vsakega. Med drugim, da je
potrebno zemlji nuditi vse,
da ti lahko vrača. Pa, da se je
vsakega dela treba lotiti z ve-
likim veseljem in ljubeznijo
in da je potrebno skrbeti za
složnost med generacijami
na kmetiji. Pri njih vse to je
in pravijo, da brez tega tudi
uspeha ne bi bilo.
VLADO MAROT
Ko je delo postorjeno v hlevu vsi sedejo skupaj in kakšno rečejo, sicer se časa ni.
LAMBRECHTOV DOM
SLOVENSKE KONJICE
Šolska 4
objavlja prosta dela in naloge
1.	Negovalka
2 delavki
Končana Srednja zdravstvena šola - smer bolničar -
lahko tudi srednja šola za zdravstvene delavce -
medicinska sestra.
2.	Čistilka-strežnica
1 delavka
Končana osnovna šola.
Delovno razmerje pod točko 1. bomo sklenili za
nedoločen čas, pod 2. pa za določen čas. Prijave z
dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po
objavi na gornji naslov.
Delovna organizacija
SLOVENIJALES
TRGOVINA, n.sol.o.
Ljubljana,Titova 52
TOZD INŽENIRING IN OPREMA
PE oprema CELJE
Celje, Medlog 18
po sklepu samoupravnega organa TOZD
oglaša
prosta dela in naloge
Čistilke
(za čiščenje poslovnih prostorov v Medlogu 18,
Celje)
Pogoj: končana osnovna šola in želene delovne iz-
kušnje.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in pogojem tromesečnega po-
skusnega dela. Višina osebnega dohodka je določe-
na s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev
sredstev za OD.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v roku
8 dni od objave na naslov: DO Slovenijales trgovina,
Sektor za kadrovske in socialne zadeve, Ljubljana,
Titova 52.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu
samoupravnega organa.
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 1
Druga plat
zdomske zgodbe
čeprav bi v prvi vrsti velja-
lo spregovoriti o oceni in
ravni pisanja pod naslovom
Zdomci doma in zdomci v
tujini (NT 8. 1. 1987) prepuš-
čamo to bralcem, ki jim po-
ceni pisanje z neokusnimi in
vulgarnimi prispodobami
ter poudarjanja veličine po-
slovne superiornosti »metal-
skega radnika« v vsej »veli-
čini« reportažnega zapisa da-
je celovito podobo.
Ni nam znano, kaj je tov.
Lešnika vodilo, da z neresni-
cami, lažmi in nekorektnost-
jo blati poslovnost Agrine
TOK Mega Žalec, njenih de-
lavcev in posredno tudi
uspešnih obrtnikov-koope-
rantov.
Narcisoidnost kakršna ga
prežema in jo je čutiti v pre-
težnem delu njemu posveče-
ne reportaže ga spravlja v na-
sprotje s samim seboj oz. iz-
javami in podukom vsem, ki
ne poznamo zapadne poslov-
ne morale, katero pa naj bi
po lastnem pripovedovanju
sam dobro poznal. Močno
dvomimo, da je laž in neos-
novano obrekovanje sestavi-
na opevane poslovne mora-
le, saj se teh slabosti ne po-
služujemo niti mi, ki posluje-
mo v okolju, kjer vlada info-
riorna »balkanska poslov-
nost«, kot skuša našo po-
slovnost prikazati naš neso-
jeni poslovni partner tov.
Lešnik.
Da je »denar sveta gospo-
dar«, je znano in ni se čuditi,
da je vse naštevanje materi-
alnih dobrin napravilo mo-
čan vtis na novinarja, ki se
mu ni zdelo potrebno za ob-
jektivno pisanje pridobiti in-
formacijo tudi pri nas.
No, pa si poglejmo drugo
plat medalje.
V septembru oz. začetku
oktobra 1984 nam je takratni
predsednik Komiteja za pla-
niranje in družbeno^eko-
nomski razvoj občine Žalec
tov. Andrej Šepec najavil
zdomca-povratnika, ki bo
pričel z obrtjo oz. natančneje
njegova žena.
Nekaj dni po najavi sta se v
TOK Mega zglasila na pred-
hodno dogovorjen razgovor
tov. Šepec in tov. Lešnik.
Zaradi Lešnikove poslov-
ne angažiranosti in menažer-
skega načina dela je bilo od-
merjeno bore malo časa za
globljo seznanitev proble-
matike bodočega poslovne-
ga aranžmaja, ki ga je konci-
piral tov. Lešnik. Na prvem
srečanju smo se dogovorili o
okvirnih možnostih bodoče-
ga poslovnega sodelovanja
in načinu razreševanja pred-
stoječih ovir na poti zdomca
do obrti.
Predvsem je šlo za to, da se
oboji t. j. upravni organi ob-
čine Žalec in TOK Mega
maksimalno angažiramo in
brez birokratskih zapletov v
najkrajšem možnem času
uredimo zadevo vsak na svo-
jem področju, da bi z name-
ravano uvoženo opremo
čimpreje stekla načrtovana
proizvodnja. Razgovor je bil
kratek in konstruktiven,
zaključki jasni.
Zavestno smo sprejeli iz-
ziv zahtevnega tempa zahod-
ne menažerske miselnosti in
s tem veliko obvezo ter se
razšli oboroženi s podatki in
spiskom nalog, ki jih mora-
mo do naslednjega skorajš-
njega srečanja opraviti.
Drugega razgovora v TOK
Mega, dne 8. 10. 1984 se je
poleg tov. Lešnika udeležil
tudi njegov partner tov. Sil-
vo Razgoršek iz Maribora. V
tem razgovoru smo natanč-
neje ugotovili, da gre za obrt-
no dejavnost dveh soodvis-
nih (tehnološko in menažer-
sko) in povezanih partner-
jev, ki niti med sabo nista
imela razjasnjena statusna
vprašanja (skupna obrato-
valnica oz. vsak zase).
Proizvodni program je bil
zelo obetajoč, podprt z mož-
nostmi plasmana celo na tuji
trg in oskrbo z repromateri-
alom. »Racionalizacija ener-
gije« kot se je imenoval pro-
gram je sicer slonel na inova-
cijskih dosežkih Mariborča-
na Silva Razgorška, sicer
projektanta, ki n^ bi, kot
partner tov. Lešnika, skrbel
za inovativno in tehnološko
področje, sam tov. Lešnik pa
menažersko oz. komercial-
no. Nerazjasnjenih zadev
njunega partnerstva je bilo
na pretek, kar pa nas ni v tej
fazi motilo.
Vsi smo se namreč zaveda-
li, da bosta medsebojne ovi-
re morala reševati sama in to
do trenutka urejanja formal-
no pravih odnosov za kar je
bilo bore malo časa, saj je bil
rokovnik nadaljnjih aktivno-
sti zelo zgoščen in planiran
na bližajoči se dan uvoza in
carinjenja opreme.
Osnovna ovira za uvoz
opreme je bila pridobitev
obrtnega dovoljenja, ki pa je
bilo vezano na poslovni pro-
stor.
Najustreznejša in najhi-
trejša rešitev je bila skleni-
tev najemne pogodbe za
nekdanji bolnišnični objekt
v Novem Celju, s katerim
upravlja TOK Mega in je bil
v vseh občinskih in naših
programih predviden za pre-
ureditev v obrtne delavnice.
Tega dne smo tov. Lešniku
in tov. Razgoršku izročili tlo-
risne načrte pritličja in nad-
stropja omenjenega objekta,
da bosta predvidela prostor-
sko ureditev, mikrolokacijo
instalacijskih priključkov
(elektrika, voda ...), glede
na tehnološke zahteve in
možnosti, ki jih dopušča ob-
jekt. Istega dne smo se dogo-
vorili za osnove bodoče po-
godbe o najemu poslovnih
prostorov in obveznosti bo-
dočih partnerjev vključno z
dogovorom o finančni kon-
strukciji.
Le-ta je slonela na adapta-
cijskem projektu, za katere-
ga pripravita osnove tov.
Lešnik in Razgoršek. Na os-
novi zbranih ponudb izvajal-
cev preureditve bi moral tov.
Lešnik zagotoviti finančna
sredstva do predračunske
vrednosti, TOK Mega pa bi
dala na razpolago objekt.
Opredeljena so bila merila
za nadomestilo za sredstva,
ki bi jih sovlagal tov. Lešnik,
višina in način obračunava-
nja najemnine z vloženimi
sredstvi ter drugo. Opravljen
je bil ogled objekta z name-
nom, da tov. Lešnik ugotovi,
če bo možno prostore upora-
biti za hrambo uvožene opre-
me. Čeprav tov. Lešnik ni bil
popolnoma prepričan, da ne
bo prišlo do problemov zara-
di gabaridov opreme in kas-
nejših ovir pri adaptaciji, ko
bo oprema že v prostorih,
smo prostor, ki je občasno
služil kot skladišče krompir-
ja v tistem delu, izpraznili.
Tov. Lešniku so bili dani na-
potki in telefonska številka
delavke TOK Mega, na kate-
ro se lahko obrača izven po-
slovnega časa v primeru po-
trebe.
Čeprav je bil predviden
dan uvoza opreme, se je tov.
Lešnik izrecno zavezal^ da
nas bo pred odhodom iz Šen-
tilja telefonično obvestil na
pripravljenost.
Dogovorjenega dne tov.
Lešnik ni sporočil ničesar ni-
ti v TOK Mega niti na dom
naše delavke, katere telefon-
sko številko je imel. Smatrali
smo, da se mu je zapletlo pri
urejanju carinskih formalno-
sti, s čimer je tudi računal.
Pred tem je žena tov. Leš-
nika prevzela v TOK Mega
koncept predpogodbe za
proučitev. Določen je bil tu-
di dan uskladitve in podpisa
pogodbe, ki pa se ga tov.
Lešnik in Razgoršek nista
udeležila, kar nas je čudilo
tem bolj, ker smo na njuno
zahtevo vse pripravili v do-
govorjenem roku.
Oboje, nepodpisana pred-
pogodba in kasriejši Lešni-
kov molk nam je bil povod
za upravičen dvom v njego-
vo poslovnost.
Naše dosedanje prepriča-
nje o dosledni poslovnosti
tov. Lešnika se je sesulo, ko
smo bili seznanjeni, da je
opremo spravil v najeto mi-
zarsko delavnico v Petrov-
čah. To je bila tudi potrditev,
da je tov. Lešnik igral na več
kart hkrati in se ravnal po
nam očitani balkanski po-
slovni morali.
Kljub temu, da je bilo vlo-
ženo delo za pripravo doku-
mentacije jalovo početje,
smo se razšli brez kakršnih
koli očitkov.
Spremenilo pa se je mne-
nje pri Agrini o »poslovnežu
Lešniku«, ki se mu ni zdelo
povsem poslovno normalno,
da bi nas obvestil o svoji
spremenjeni nameri in vzro-
kih za njo.
Vzroke nam je ob kasnejši
priliki navedel in so bili
omejeni zgolj na neprimer-
nost prostorov in prevelik
časovni zamik (par mesecev)
začetka proizvodnje, zaradi
zahtevne adaptacije ca.
800 m^ poslovnega prostora.
Da ni bilo med tov. Lešni-
kom in TOK Mega nobenih
sporov je dejstvo, da mu je
TOK Mega s kooperantom
tov. Janič Petrom opravila
kompletno prenovo elektro-
inštalacij v najeti delavnici v
Petrovčah. Posel je bil za-
ključen v obojestransko za-
dovoljstvo.
Vse navedeno je na kratko
opisana resničnost dogod-
kov, kijih lahko še danes do-
kumentiramo z zapiski, ne-
podpisano predpogodbo in
pričevanjem strokovnih de-
lavcev Agrine, ki so imeli ne-
posredne zadolžitve v zvezi s
pripravami in urejanjem za-
deve Lešnik.
Ostaja nam odprto vpraša-
nje, zakaj takšen neposlo-
ven, nekorekten in nizkoten
odnos »poslovneža«, ki smo
mu parirali na vsej črti nje-
gove poslovne razsežnosti,
ki pa se je na kraju izkazala
zelo ozko. Morda je vzrok v
tem, da se poslovnosti ali
vsaj naravne inteligence pač
ne da kupiti.
FRANC REZAR za
HMEZAD AGRINA
TOK Mega Žalec
Usluga km
klofuta
Nikoli mi ni bilo v navadi
javno razpredati problemov,
ker smo jih pač, v kolikor so
nastali, reševali odgovorno,
obojestransko in korektno
na osnovi treznega razgovo-
ra in ne v trenutku čustvene
prizadetosti. Vsled tega tudi
v tem pismu ne želim razga-
Ijevati odnosa med zaintere-
siranim kupcem umetniške
grafike na prodajni razstavi
Darilo za darilo, temveč sa-
mo golo pojasniti neljubi do-
godek.
Ker se zavedamo, da likov-
no delo ni vsakdanji nakup,
smo bili pripravljeni sprejeti
rezervacije, ki niso trajale
več od treh dni. Z dobro vo-
ljo smo naredili izjemo Mitji
Umniku, kot stalnemu obi-
skovalcu Likovnega salona,
vendar so žal v moji odsotno-
sti po 16 dneh »njegovo gra-
fiko« prodali z mislijo, da za
kupca pač ni več interesant-
na. Ker pa odgovarjam za de-
lo v Likovnem salonu, prev-
zemam ta neljubi dogodek v
mojo odgovornost. Takojš-
nje ustmeno opravičilo Mitji
Umniku očitno ni zadostova-
lo, pa se mu torej še enkrat
pismeno opravičujem.
Podpisani ogorčenega
članka nad korektnostjo Li-
kovnega salona pa je hote ali
pa nehote pozabil pripisati,
da smo bili takoj pripravljeni
priskrbeti mu enakovreden
odtis (za grafiko je pač zna-
čilno, da ima značaj enako-
vrednega multitipla-odtisa
in s tem tudi vrednost unika-
ta s predpisanimi normativi),
katerega je prejel še pred ob-
javo njegovega pisma v
prejšnji številki Novega ted-
nika. Vsekakor bo verjetno v
bodoče imeti na umu izk-
ljučno tržno-prodajni način
poslovanja, plačaš in dobiš,
dobro voljo pa pustiti ob
strani.
ALENKA DOMJAN
kustos Likovnega salona
Tudi pse zebe
Društvo za varstvo živali .v
Celju naproša vse lastnike
psov, da v tej mrzli zimi po-
skrbijo za svoje štirinožce s
tem, da jih čez noč premesti-
jo v garaže ali hleve, če pade
temperatura pod 10 stopinj
minusa. Tudi živali - pse -
zebe. Hvala!
Istočasno obveščamo, da
živi na Zgornji Hudinji 43
družina Janeza Kvasa, ki
svojega psa neusmiljeno pre-
tepa brez razloga. Tudi otro-
ci počno isto. Kljub opomi-
nom z naše strani in od sose-
dov, psa še naprej pretepajo.
Kvasa smo predali sodniku
za prekrške, ker sodimo, da
je takšno ravnanje z živaljo
mučenje.
Društvo
za varstvo živali
MELITA FURLANI
Niso nas
pozabili
Ob izteku starega leta je bi-
lo med prijatelji in znanci
izrečenih mnogo lepih želja
in čestitk. Ob teh trenutkih
nekateri radi pozabljajo, da v
njihovi bližini živijo ljudje,
ki so tako ali drugače telesno
prizadeti in nimajo nikogar,
da bi jim zaželel srečo.
Tudi sama sem invalidka
najvišje kategorije in že dol-
ga leta sem članica društva
invalidov v Celju. Bila sem
samohranilka treh otrok in
ko so se bližali novoletni
prazniki, sem prejela obve-
stilo, naj se zglasim pri dru-
štvu. Ob prihodu sem bila
prijetno presenečena. Prijaz-
na in nasmejana uslužbenka
mi je zaželela vse najlepše v
novem letu in mi podarila
paket. Vsako leto sem bila
obdarjena od njih, dokler ni-
so prišli otroci do svojega
kruha. Lani pa mi je ljubez-
niva tovarišica Tinka pove-
dala, da so s pomočjo pred-
sednika društva izposlovali
pri Izletniku Celje brezplač-
no vozovnico za lokalni avto-
bus zame in za vse tiste inva-
lide, ki se težko gibljemo in
nam vožnja z avtobusom po-
meni velik strošek.
Društvo invalidov Celje na
svoje varovance pravzaprav
nikoli ne pozablja. Omogoča
nam udejstvovanje na tistem
področju, ki posameznike
zanima, organizira nam izle-
te in srečanja po zmernih,
našim dohodkom primernih
cenah, pomaga nam v okviru
svojih zmožnosti. Prepriča-
na sem torej, da lahko v svo-
jem imenu in v imenu vseh
ostalih telesno prizadetih
članov društva javno izrazim
teh nekaj skromnih besed
zahvale za ves trud in huma-
no delo, ki ga v društvu
opravljajo.
VLADKA HAJMERLE,
Celje
Topoli
Ko so lani pred zimo okle-
stili do golega drevored sta-
rih topolov v ulici XIV. divi-
zije, so nekateri zmajevali z
glavami in grajali to početje
kot opustošenje. Brez osno-
ve! Vsi topoli v tem drevore-
du so od tal do vrha lepo za-
^eleneli. Na novo rojeni dre-
vored topolov na tem kraju
bo v lepoto našega Celja.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Humanost na
Izpitu
v teh dneh, ko nam zaradi
poledice grozijo nezgode na
vseh koncih, se je tudi 27.
decembra pripetila popolno-
ma vsakdanja nesreča, ki pa
me je pripravila do tega pisa-
nja zaradi humanega odnosa
voznikov.
Na cesti ob Čopovi ulici se
je zaradi padca na ledu pone-
srečil delavec Cestnega po-
djetja, ki je hitel na delo. Z
zgornjim delom telesa je le-
žal na cesti, spodnji del je
■ imel na kolesarski stezi. Ko
sem slučajno prišla mimo,
me je poprosil za pomoč. Ni-
sem mu je mogla nuditi, saj
je kazalo, da gre za okvaro
hrbtenice. Bilo je zvečer, v
trdi temi. Na moje mahanje
in prošnje za pomoč ni nihče
reagiral. Tik ob njegovi glavi
so vozniki hiteli proti Lavi.
Tisti, bolj radovedni, so celc
malo zavrli, a ustavil ni nih
če. Nihče ni začutil potrebe
po pomoči ležečemu člove
ku na cesti.
Po kar dolgem času, ki se
mi je v tistem mrzlem večert
zdel kot večnost, se je z Lave
pripeljal mlad par. Na moje
mahanje sta takoj ustavila ir
prišla na pomoč. Žal si ni
sem zapomnila številke nju
nega avtomobila. Bila pa stj
mlada človeka, ena tistih, k
jih v družbi v celoti ne razu
memo in pogosto obsojamo
A človeku v nesreči sta bih
pripravljena takoj pomagati
kar me je ganilo.
Hvala, neznana fant in de
kle, hvala vsem mladim, k
znajo pomagati. V vas je še
humanost, kar je najlepše
Vsem tovarišem in tovariši
cam (tudi v krznenih plaš
čih), ki so vozili takrat mimo
pa izrekam vso grajo.
SILVA GLUŠIČ
Celje
PRIREDITVE
KLjUB, Mladinski kulturni center Celje:
V	četrtek, 22. januaija ob 19,30 uri: projekcija video
filma.
V	petek, 23. januaija ob 20. uri: literarni večer Fotogrupe
M iz Ljubljane.
V	soboto, 24. januaija ob 20. uri: koncert Marka Breclja.
V	nedeljo, 25. januaija ob 17. uri: disco matineja.
V	ponedeljek, 26. januaija ob 19. uri: boljšji sejem.
V	torek, 27. januaija ob 19.30. uri: projekcija video filma.
V	sredo, 28. januarja ob 20. uri: predavanje z diapozitivi
o potovanju po Južni Ameriki.
Dom kulture Titovo Velenje: V četrtek, 22. januarja ob 17.
uri gostujejo igralci amaterskega gledališča Žarek iz Žalca.
Predstavili se bodo z otroško igrico MAKS ŽVIŽGAČ.
V	soboto, 24. januaija ob 19.30. uri bodo nastopili gleda-
liščniki iz Smartnega ob Paki. Igralci gledališke skupine
Pod kozolcem pripravljajo ob svoji 10-letnici Veseli večer.
V	sredo, 28. januaija ob 19.30. uri se bo Velenjčanom
predstavila igralka Jerca Mrzel, ki »Sklicuje zborovanje«.
O slovenstvu, poeziji, življenju in smrti bo govorila v bese-
dilih Edvarda Kocbeka, Ervina Fritza, Andreja Brvaija in
Toneta Pavčka, nastop pa bo dopolnjevala glasba Janija
Goloba in klavirska spremljava Boruta Lesjaka.
Kulturni domovi v velenjski občini: Od sobote, 24. janu-
aija do ponedeljka, 26. januaija bodo v vseh krajevnih
skupnostih velenjske občine gostovali igralci Lutkovnega
gledališča Maribor. Otroci si lahko v času počitnic po
posebnem razporedu občinske zveze prijateljev mladine
ogledajo lutkovno igrico ZGODBA O LEVJIH ZOBEH.
Občinska knjižnica Žalec: V četrtek, 22. januaija ob 10.
uri pripravljajo pravljično uro za otroke. Otroci bodo pri-
pravili razstavo najbolj branih otroških knig, iskali pa
bodo tudi odgovore na literarno uganko.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje: Do ponedeljka, 26.
januaija je v avli Pionirskega doma na ogled razstava
kiparskih del celjskih osnovnošolcev, ki so jih izdelali v
Pionirskem domu.
Likovni salon Celje: Do sobote, 24. januaija si še lahko
ogledate slikarska dela Jožeta Šubica, ki so jih v celjskem
Likovnem salonu zbrali s pomočjo Razstavnega salona
Rotovž Maribor in Obalnih galerij Piran.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Na ogled je razstava
o Aleksandru Sergejeviču-Puškinu.
Stara grofija Celje: Delavci celjskega Pokrajinskega
muzeja so pripravili razstavo hladnega orožja iz prete-
klosti.
Počitniški program za osnovnošolce In
srednješolce:
za 1. teden počitnic od 19. do 23. 1. in za 2.
teden počitnic od 26. do 30. 1.:
Aktivnosti na objektih so brezplačne In
vodene.
Bazen - 1. te(jen ocJ 11. do 13. ure, 2. teden
od 9. do 13. ure. - plavanje
Kegljišče - 1. in 2. teden od 9. do 13. ure -
kegljanje
Dvorana A - 1. teden od 11. do 13. ure, 2.
teden od 9. do 13. ure - mali nogomet,
košarka, odbojka, rokomet
Dvorana C - 1. in 2. teden - od 8. do 10. ure
- tenis
Avla dvorane - 1. in 2. teden - od 9. do 13.
ure - namizni tenis.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Srečno, komandant!
Sedemdeset let narodnega heroja Toneta MIdmarla-Luke
Narodnega heroja Toneta Vidmarja-Lu-
ko sem večkrat srečala, ko sem se službeno
potikala po Šmarskem. Srečala sem ga
predvsem takrat, ko so v občini praznova-
li, saj je njihov Luka vedno častni gost ob
takšnih priložnostih. Najina srečanja so
bila bežna in podobe o njem si nikakor
nisem mogla ustvariti. Zdaj je bil dobre
volje, iskriv, pa nagajiv je znal biti, ob
naslednjem srečanju pa se mi je zdel prav
hudourniško našpičen ali pa sila redkobe-
seden in čemeren.
Najino zadnje srečanje ni bilo naključno.
Del prijetnega januarskega dopoldneva sem
preživela z narodnim herojem Luko na nje-
govem domu v Rogaški Slatini. S Tonetom
Vidmarjem, sedemdesetletnikom. Jubilej
nekdanjega komandanta Štirinajste divizije
je bil tokrat razlog za srečanje, prijetno
kramljanje ob kavici in bežen sprehod skozi
čas tega velikega, pogumnega moža.
Prve bitke majlinega Toneta
čas otroštva v rojstni vasi Verd pri Vrhni-
ki za Tneta ni bil lep. Oče, čevljar, je moral
preživljati šestero otrok. Dva hektarja zem-
lje, tri krave in dva prašiča, je bilo Vidmaije-
vo imetje, kije družino uvrščalo med bajtar-
je, malo vredne, siromake. Revščina je vse
otroke pognala kmalu za zaslužkom. Tonetu
je komajda puh pognal pod nosom, ko seje
znašel med težaki v kamnolomu v domači
vasi. Takrat se mu je tožilo po času, ko se je
kot pastirček podil po travnikih in si služil
svoje prve denarce. Resda je bilo sramotno
biti pastir, vendar je s pašo zaslužil celih
petintrideset dinarjev na dan.
Pastirskih let se rad in živo spominja. »Na
paši smo lovili ribe, žabe, največkrat pa smo
se stepli med sabo. V stalni bojni pripravlje-
nosti smo bili, saj s fanti iz sosednje vasi
Blatna Brezovica nikoli nismo mogli skleni-
ti premirja, vedno smo bih na bojni nogi.
Ločila nas je Ljubljanica in mi smo bili na
Balkanu, oni v srednji Evropi. Tako, vidite,
sem bil že zelo zgodaj v bitki.«
Iz kamnoloma se je preselil na zadružno
žago v Verdu, kjer pa se mu ni godilo dosti
bolje. Ko so se leta 1936 s krizo žage ustavi-
le, se je s prijateljem, Babškom odpravil na
pot preko Italije v Španijo, med revoluci-
onarje, pa soju v Milanu ustavili karabinjer-
ji in zaprh, nato pa izgnali v Avstrijo, kjer
sta po nekaj dneh prišla v roke policiji. Na-
zaj v Italijo, na mejo Rateče-Planica, potem
v jeseniški zapor za pet dni, od tod pa v
Ljubljano in domovv Verd. Tuje spet koval
načrt, kako priti do Španije, do borcev. Spet
je šel na pot, se vmes preživljal s hlapčeva-
njem po raznih krajih, načrt pa mu tudi
tokrt ni uspel. Doma ga je čakal poziv na
vojaščino in že se je znašel v Gerovem pri
Delnicah kot mitraljezec. Ker se je večkrat
spri, pa tudi stepel z nadrejenimi v stari
jugoslovanski vojski, so ga kazensko pre-
mestili v Zagreb, nato pa v armijsko muni-
cijsko skladišče v Pečovnik v Celje. »V Ce-
lju se mi je dobro godilo, nosil sem pošto v
štab pešadijskega polka v nekdanjo Šlan-
drovo kasarno, od tod so me poslali v Za-
greb, potem pa domov, v Verd«. S tem je
bilo konec služenja v stari jugoslovanski
vojski.
iVIed partizane
Enajstega avgusta leta 1941 je šel Tone
Vidmar-Luka v partizane. Z njimi se je sre-
čal na Ljubljanskem vrhu in iz te skupine je
kmalu nastala Borovniška četa, katere bor-
ci, skupaj z Luko, so se pridružili bataljonu
Ljube Šerceija, kasnejši brigadi. Triinštiri-
desete^a leta je bil Luka že med prvimi
borci Štirinajste divizije, ki je žela zmago za
zmago. Ko je padel prvi komandant divizije
Mirko Bračič, je postal Luka namestnik ko-
mandanta Vasje Klanjška. Po številnih
uspešnih poteh in bitkah je, marca leta 1944,
postal Tone Vidmar-Luka komandant Štiri-
n^ste divizije. O njenih poteh, slovitih bit-
kah in zmagah je že veliko napisanega, tudi
o hrabrem komandantu Luki, ki se danes,
sedemdeset let star, vsega tako živo spomi-
nja, kot bi bilo to včeraj. Nekdanji koman-
dant Štirinajste je bil v bitkah šestkrat ra-
njen, od tega dvakrat hudo, zato je že dolgo
časa invahdsko upokojen.
Mir v Rogaški Slatini
Ovit v neštete spomine, živi Tone Vidmar-
Luka s svojo ženo v Rogaški Slatini. Rad se
spominja partizanskih, težkih časov, saj je,
skupaj z neštetimi borci v narodnoosvobo-
dilnem gibanju dosegel cilj, ki ga je imel
vedno pred očmi.
Spomini, spomini...
Nešteto jih je. Spominov tovarištva, ka-
kršno se je iz najžlahtnejše kovine kalilo
med partizani. Izmed mnogih je Luka izd-
vojil enega, ta mu je gotovo globoko zarezan
v srce. Dogodek je iz doline Gračnice:
»Nemci nam nikakor niso mogli blizu. Od-
ločili so se za pošastno stvar. Iz šole so
pobrali otroke in jih gnali pred seboj proti
nam, češ na svoje otroke partizani ne bodo
streljali. Ko smo to videli, nas je kljub mra-
zu oblival znoj. Kaj storiti! Takrat sem bil v
zasedi, na eni strani jaz, na drugi Ilija Bado-
vinac s svojimi. Treba seje bilo hitro odloči-
ti. Zavpil sem: Otroci sem! Udari po Nem-
cih! Otroci so nas razumeli in se pognali na
mojo stran, Ilija pa je planil med Nemce in
otroke. Padlo je več kot šestdeset Nemcev
in otroke smo rešili. Toda padel je tudi ju-
nak Ilija. Le nekaj otrok je bilo lažje ra-
njenih ...«
Srečno, komandant!
MARJELA AGREŽ
V celjski bolnišnici prvič prišili roko
yellk uspeh kirurgije roke, za katerega Je hllo treba veliko znanja. Izkušenj In sodobna medicinska oprema
Sredo, 7. januarja 1987 si bodo na oddelku za kirurgijo
roke v celjski bolnišnici zapomnili. Tega dne so prvič
prišili bolnici odsekano roko, ki so jo prinesli v vrečki.
Operaterka dr. Jožica Pekarovič je skupaj s sodelavci
dokazala, da so tudi v celjski bolnišnici sposobni slediti
sodobnim medicinskim tokovom in opraviti tudi najbolj
zahtevne posege. To, da je roka zaradi gnojnega procesa
po šestih dneh odpadla, uspeha nikakor ne zmanjšuje.
Uspeh ni naključen - prej bi lahko rekli, da je samo vrh
ledene gore znanja, nenehnega usposabljanja, pa tudi
organiziranosti in opremljenosti.
Dolga pot do
usposobljenosti
Oddelek za kirurgijo roke
je v celjski bolnišnici še
mlad. Iz odseka so ga usta-
novili leta 1966. Še kasneje,
ko je vodja oddelka primarij
dr. Heribert Strokol poleg
specializacije iz splošne ki-
rurgije opravil še specializa-
cijo iz plastične kirurgije, je
dobil sedanji naziv - oddelek
za plastično kirurgijo in ki-
rurgijo roke. Zaradi pogosto-
sti poškodb in obolenj roke
pa je ostala prevladujoča de-
javnost kirurgija roke. Uk-
varjajo se s celotno kirurgijo
roke poškodovancev ali re-
konstrukcijami po poškod-
bah in z operacijami bolezni
- tudi revmatičnih. V manj-
šem obsegu se ukvarjajo še z
opeklinami, v prav skrom-
nem obsegu pa tudi z estet-
sko kirurgijo oziroma tako
imenovanimi lepotnimi ope-
racijami (na primer lifting
dojk).
Velik del posegov lahko
opravijo samo s pomočjo
operativnega mikroskopa.
Uporabljajo ga že deset let za
posege na sistemih, kakršni
so na primer živčevje in žile.
Uporabljati so ga pričeli s
pomočjo ljubljanske klinike
za plastični kirurgijo za spa-
janje prekinjenih perifernih
živcev.
Prvi mikrokirurški poseg
na ožilju so naredili novem-
bra 1985 pri vojaku, kije slu-
žil vojaški rok v Celju in mu
je odneslo del koželjnice.
Vstavili so kost iz črevnične-
ga grebena, kot živi trans-
plantat. Primarij u dr. Stro-
kolu se je pri zahtevnem de-
lu lani pridružila dr. Pekaro-
vičeva, ki je prav tako opra-
vila poleg specializacije iz
splošne kirurgije še speciali-
zacijo iz plastične kirurgije.
Brez tega znanja ne gre.
Z znanjem in opremo so
prihajali vedno zahtevnejši
posegi. Veliko potrebne vaje
so si pridobili s prenašanjem
mišično kožnih režnjev ter
kostno mišičnih režnjev,
uspešno pa so že prišili tri
odrezane palce - prvega 14-
letni deklici.
Velika preizkušnja je
mimo
Potem je prišel sedmi ja-
nuar. Ob pol petih zjutraj so
pričeli z operacijo. Preden je
bila roka, ki so jo v bolnišni-
co prinesli v plastični vrečki
z nekaj ledu, pobranega kar s
ceste, spet na svojem mestu,
je bilo potrebno prišiti vse
živce, kite in žile, ter spojiti
kosti. Glavno delo je ekipa
opravila s pomočjo mikro-
skopa. Drugače ne bi šlo, saj
šivajo z iglo, dolgo komaj 4
milimetre, nit pa je debela
(tanka) 17 mikronov oziroma
17 tisočink milimetra.
Čestitke in spodbude so v
Celje prišle tudi iz ljubljan-
ske klinike za plastično ki-
rurgijo. Z njimi ves čas tesno
sodelujejo, še zlasti pri stro-
kovnem izobraževanju. Kh-
nika pozna sposobnosti celj-
ske ekipe in pričakuje, da bo
prevzela del doslej izključno
njihovega dela. Vsega nam-
reč sami ne zmorejo več, saj
je zahtevnost dela zdesetkala
ekipo šestnajstih ljudi, ki jih
je zbral okoli sebe dr. Marko
Godina, na samo še tri. Celj-
ski uspehi imajo tudi zaradi
tega šc posebno ceno.
Veliko če-jev je bilo
Brez znanja operatorjev in
njihovih sodelavcev ne bi bi-
lo z prišitjem roke nič. Prav
tako ne, če ne bi imeli ustrez-
ne medicinske opreme. Ro-
ke tudi ne bi mogli prišiti, če
ljudje ne bi vedeh, da jo je
treba prinesti. Očitno se kre-
pi tudi osveščenost ljudi. Ve-
deh so, da je treba prinesti
roko v vrečki z ledom. Ker
nikoh ne vemo, kdaj bomo
tudi sami potrebovali znanje
za takšne primere, ne bo od-
več strokovni nasvet prima-
rija dr. Heriberta Strokola:
Operacija je brez pripra-
ve trajala 6 ur. Delo ekipe je
vodila kirurginja plastičar-
ka dr. Jožica Pekarovič. Ob
njej so se zamenjali trije
asistenti: dr. Miroslav Bati-
šta, dr. Marko Kotnik in
dr. Matjaž Istenič. Medicin-
ski sestri, posebej usposob-
ljeni za inštrumentarki pri
operacijah s pomočjo mi-
kriskopa, sta bili Irena Žu*
mer in Irena Pustotnik. So-
delovala sta še dva anaste-
ziologa, višje medicinske
sestre ter člani postaje za
transfuzijo krvi.
Delo so dobro opravili.
Roka je živela šest dni. Žal
pa jim je popolen uspeh pre-
prečil gnojni proces, na ka-
terega ni bilo mogoče vpli-
vati. To so že od pričetka
pričakovali in se bali, zato
je bilo potrebno za odloči-
tev za operacijo še toliko
več poguma. Dodatna teža-
va je bila skoraj popolno
nesodelovanje bolnice.
»Organ je potrebno najprej
zaviti v sterilno gazo, nato pa
ga položiti v sterilno polivi-
nilasto vrečko. Vsaka nova,
še neuporabljena (še zleplje-
na) vrečka je praktično ste-
rilna. Vrečko je potrebno ne-
produšno zapreti - najlažje z
gumico. To vrečko z orga-
nom je nato potrebno položi-
ti v vrečko z ledom. Nepo-
srednega stika med organom
in ledom ne sme biti.«
Operacija pa je opozorila
še na nekaj stvari. Celjska
bolnišnica je prerasla značil-
nosti podeželske bolnišnice,
kjer vsi delajo vse. Razvija se
v bolnišnico, kjer se posa-
mezne stroke lotevajo naj-
bolj zapletenih medicinskih
problemov. Usmeritev v
boljšanje usmerjenih strok
je bila torej pravilna. Pravil-
na je bila tudi sprememba
organiziranosti kirurške de-
žurne službe - od leta 1986 so
vedno dežurni štirje zdravni-
ki kirurških strok in dva ana-
stezista. V celjski bolnišnici
je dežurna ekipa, ki je spo-
sobna praktičnega oživljanja
bolnikov in zahtevnih opera-
tivnih posegov v vseh naj-
nujnejših primerih. Ravno
primer z roko pa je opozoril,
da tudi to še ni dovolj. Vrsta
specialnih strok namreč ni-
ma svojega dežurstva (poleg
kirurgije roke še na primer
okulistika, otorinolaringolo-
gija, urologija ...). V prime-
ru operacije roke so lahko
poseg opravih slučajno - ker
so našli dr. Pekarovičevo do-
ma. Da v bodoče takšne stva-
ri ne bi bile prepuščene slu-
čgju in pripravljenosti posa-
meznikov, predlagajo za
stroke, kjer ne pride v poštev
stalna dežurna služba, stalno
pripravljenost na domu (za
to bi morala sprejeti in zago-
toviti denar medobčinska
zdravstvena skupnost).
Delček samozadovoljstva
za uspeh celjske bolnišnice
pa lahko pripišemo sami se-
bi tudi vsi tisti, ki združujejo
denar za posodabljanje bol-
nišnice v Celju. Ker je name-
njen predvsem boljši kako-
vosti dela, sodobnejši medi-
cinski opremi. Ljudi, ki vse
to znajo uporabiti, imamo.
MILENA B. POKLIČ
Prišita roka je živela šest dni.
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
grspektiva napoveduje kvaliteto
(T/ s ceUske prireditve Telesna kultura 86, na kateri so razglasili športnike leta__
jiodnem domu v Celju so se
ki najboljši celjski športni-
.ge jim pridružili še perspek-
ipa oni, ki se s športom uk-
jjgolj rekreacijsko. »Telesna
|8t) je bil enostaven naslov
^itev, ki so jo tudi tokrat
Jli TKS, ZTKO in Novi ted-
iRadio Celje, slavnostni go-
p je bil Rado Planteu, ki je
renuten položaj celjske te-
llture od športnikov in nji-
losežkov do problema s ka-
|)jekti ter možnostmi, kako
BČje, ki je posebej pri kvali-
|o v sivino, v naslednjem ob-
nova spraviti na trdno zele-
no je, da imamo že vrsto let v
^lične mlade športnike, ki ve-
etajo, žal pa se iz različnih
J v obdobju, ko bi se morali
I v jugoslovanski in kasneje
d vrh, izgubijo ali zbledijo in
L v razvoju.
jo znova poudarjamo, da smo
adovoljni z delom v vrtcih,
ih in deloma tudi srednjih šo-
|pa nam kasneje zmanjka sa-
enerskega kadra je več kot
Ji, vsaj takšnega s formalnimi
vendar pravih uspehov ni.
so nam kolektivni športi, ble-
Jetika, poprečje razbijajo por
i uspehi kegljavk, judoistov
da vse boljših plavalcev. Ni-
pa več tistih pravih športnih
kot smo jih bili že pred leti
II. Vzrokov za takšno stanje je
i pa je, kot je omenil profesor
lug, da se je sistem življenja
nil in da je treba danes mno-
truda za dosego uspeha kot
ti, pa čeprav so ostali pogoji
tet nekdaj. Zlasti pri fantih
?a velik problem odhod na
i vojaškega roka takoj po
i srednji šoli, ko je na tisti
i bi se lahko razvil v dobrega
ka. Samo atleti so tako izgubi-
i dvajset članov, ki bi morali
iti člansko ekipo pa so se po
!nem vojaškem roku (študij,
pomanjkanje volje) enostav-
ibili.
tno srečanje v Narodnem do-
tr smo iskreno čestitali tistim
ikom, ki v občini Celje kaj po-
, so v kulturnem programu
ili z ubrano zapeto pesmijo
tFrankolovčani, ki letos slavi
ico obstoja ter ansambla Fru-
trio Vikija Ašiča ml.
I želje
i celjski plavalci so iz sezone v
boljši. Trenutno prednjačita
Tešovič in Tanja Drezgič. Pr-
il četrti med moškimi, Tanja
imed ženskami. »Takšne uvr-
icer nisem pričakoval, vendar
a lani dosežene rezultate to ne
lo izostati,« je komentiral uvr-
Dejan, Tanja pa dodala, da je
la to, da je bila leta 1985 šport-
I elja nekaj podobnega tudi to-
: ičakovala. Oba se vestno pri-
: ita za letošnja velika tekmova-
i 5r sta v ospredju evropsko in
sko pr\^enstvo, oba pa imata
I ikaj skritih želja.
a ma olimpijske igre
ko Anderle se že šestnajst let
!» z judom, je član judo kluba
lani pa je osvojil drugo
med najboljšimi celjskimi
! Njegovi največji uspehi so
■ta medalja z ekipnega evrop-
Pr\'enstva, kjer je odločilno
I [agotovil prav on, prvo mesto
I ^anskem prv-enstvu v Beogra-
"■ugo na Mediteranskih igrah v
Trenira skoraj vsak dan, let-
: '^vi okoli 150 borb, nasprotni-
i loti po posvetu s trenerjem
t zmagati. Nikogar ne smeš
' ^jevati. Trenutno je na turnirju
i in
, ebruarja pa gre za priprave
) Maja ga čaka evropsko
' v Parizu. Vesel je, da zdaj
j "delajo zlasti z mladimi in želi v
! sredini tudi ostati. Želja?
sem bil kandidat za olim-
*'Sre, svojo športno kariero pa
bi rad zaključil z nastopom na naj-
večji športni prireditvi, potem pa se
bom preselil med trenerje ali sod-
nike!«
Prodor v Evropo
člani PK Klima Neptun so na pro-
glasitvi športnika leta dobili posebno
priznanje, sliko Aca Markoviča iz
Žalca, za najvidnejše dosežke v zad-
njih letih v celjskem športu. O tem
predsednik kluba Drago Vračun:
»To je za nas veliko priznanje in še
večja obveznost. Kljub prehodu iz pi-
onirskih v mladinske vrste računa-
mo na kontinuiteto dosedanjih do-
brih rezultatov in našega mesta v ju-
goslovanskem plavalnem prostoru.
Imamo nekaj talentov za nastop na
mladinskem in članskem evropskem
prvenstvu, cilj nam je tudi olimpi-
ada. To pa bomo dosegli s skupnim
delom od staršev, trenerjev, do tistih,
ki delajo v klubu. Sodelovanje na vr-
hunskih prireditvah si bodo pridobi-
li samo najbolj vztrajno. Doslej smo
zasledovali ekipne cilje, zdaj bomo
tudi cilje posameznikov, zato jih bo-
mo grupirali. To pomeni, da bomo
najperspektivnejšim in najkvalitet-
nejšim dali več možnosti za dosego
velikih ciljev in dobrih rezultatov.
Pri tem so problem starši, ki so za
uravnilovko, kar pa ni dobro.«
Ob kegljanju dobra glasba
in knjiga
Najboljša športnica Celje 86 je keg-
Ijavka Tončka Pečovnik, članica dr-
žavne reprezentance. »Ker letos ni
svetovnega prvenstva, bomo vso po-
zornost posvetile osvojitvi naslova
državnih ekipnih prvakinj in tako
končno na tem mestu prehitele Reko
in se uvrstile v evropski pokal. Preko
kvalfikacij pa se bo treba uvrstiti tu-
di v novoustanovljeno zvezno ligo,
kjer bo nastopilo dvanajst najboljših
jugoslovanskih ekip.« Kakšen je
Tončkin konjiček? »Za to ni pravega
časa. Služba, treningi, tekmovanja,
prevozi na relaciji Prebold-Celje-
-Prebold, vse to vzame veliko časa.
Sicer pa rada tečem na smučeh, zai-
gram odbojko za sindikat, poleti pla-
vam na prečudovitem preboldskem
bazenu, med dolgimi vožnjami na
tekmovanja preberem dobro knjigo,
rada poslušam glasbo. Je to dovolj?«
Pristop k nastopu? »Vsaka tekma je
za mene pomembna, kajti nobene
tekme ne dobiš z levo roko razen če z
njo ne kegljaš.« Privajanje na kegljiš-
če? »To mi ne dela problemov. Raje
imam, da kegljišča ne poznam, ker
zahteva večjo koncentracijo. Bojim
se kegljanja v Golovcu, ker kegljišče
predobro poznam in to ni dobro.
Kegljati znamo vsi, ki se s tem špor-
tom ukvarjamo, rezultat pa je odvise-
na od popolne koncentracije.«
Konkurenca vedno bolj
izenačena
Judoist Štefan Cuk je že tretjič po-
stal najboljši športnik Celja. »Ker ni
bilo vehke izbire, sem po eni strani
presenečen, po drugi pa sem ta la-
skavi naslov pričakoval. Za 1. mesto
so odločali nianse, saj sva bila lani z
Anderletom po dosežkih približno
enaka. Cilj so mi olimpijske igre.
Konkurenca je vedno bolj izenačena,
zato bo težko doseči normo. Vložiti
bo treba veliko truda, ena zmed pri-
ložnosti pa bo že maja na evropskem
prvenstvu v Franciji, kjer bo treba
osvojiti vsaj peto mesto. Po pripra-
vah na Žabljaku grem na turnir v
Budimpešto, aprila v Prago in na dr-
žavno prvenstvo. Žal je odpadel tur-
nir v Parizu, kjer sem lani kot prvi
Jugoslovan premagal borca iz Ja
ponske. Letno imam 12-15 tekmo-
vanj s poprečno štirimi borbami. Pri
judu so najbolj obremenjeni sklepi,
gležnji in kolena ter prsti na rokah,
zaradi prijemanja trdih kimon. Dosti
sem razmišljal o pomoči psihologa,
ki ti v kriznih trenutkih lahko veliko
pomaga. V borbo moraš dobro pri-
pravljen in neobremenjen, potem se
lahko boriš. Boriti se je lažje z na-
sprotnikom, ki ga poznaš, ker veš
kako odbiti njegov napad ah obram-
bo, sicer pa če si dobro pripravljen,
ni z nobenim problema.«
Najlepša voda Je Soča
živa Cankar se je prvič znašla v
ožjem izboru najboljših celjskih
športnic, saj je osvojila 4 mesto. Ak-
tivna je pri društvu za šport na vodi
Nivo Celje. Pred petimi leti se je za-
čela ukvarjati s tem zanimivim špor-
tom, njeni največji uspehi pa so 8.
mesto na mladinskem svetovnem pr-
venstvu leta 1986, 3. mesto z ekipo
Jugoslavije na evropskem mladin-
skem prvenstvu 1985 in zmage na
državnih ter republiških prvenstvih.
Najtežje je bilo na svetovnem prven-
stvu, kjer je imela veliko tremo. Reke
so težke in lahke. Lahka je recimo
Savinja v spodnjem celjskem toku,
težka pa Soča, kije Živi najbolj všeč.
»To je prekrasna reka«. Trenira vsak
dan, prehlada se ne boji, ker je dobro
opremljena, želja pa ji je nastop na
svetovnem članskem prvenstvu v
Franciji, če ji to ne bo uspelo, oa vs^
na mladinskem prvenstvu v Španiji.
iVInožično v sindikalnem
športu
Na prireditvi Telesna kultura 86 so
bili posebnega priznanja deležni tudi
n^boljši v sindikalnih športnih igrah,
ki so v Celju že vrsto let izredno popu-
larne in priljubljene. Priznanja sta po-
delila predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta Peter Privšek in pred-
sednik komisije za vodenje sindikal-
nih športnih iger pri ZTKO Elvir
Malec.
Vrstni red tekmovanja v množično-
sti moški L skupina do 100 zaposlenih
Ljubljanska banka - Splošna banka
318, Zdravilišče Dobrna 288, Zapori
84, Tkanina, Tehnična Šola Gozdno
gospodarstvo, ženske I. skupina do 100
zaposlenih Obnova 364, Zapori 75, Av-
to Celje 60, Gradiš, SIS, W0, moški II.
skupina do 500 zaposlenih Blagovni
center 871, Elektro 797, Zlatarna 396,
Obnova, PTT, Klina, ženske II. skupi-
na do 500 zaposlenih Blagovni center
504, Ljubljanska banka - Splošna ban-
ka 425, Zdravilišče Dobrna 100, PTT,
Zlatarna, Savinja, moški III. skupina
nad 500 zaposlenih Železarna 3362,
Aero 2230, Cinkarna 1682, EMO, In-
grad, Kovinotehna, ženske z nad 500
zaposlenimi Cinkarna 647, Aero 540,
Železarna 199, EMO, Kovinotehna in
Ingrad.
Tako skupina celjskih športnikov
in športnih delavcev o dosežkih,
uspehih in željah. Prvič sta bila na-
grajena tudi dva športna kolektiva.
Med ženskami KK Savinja Celje in
med moškimi AD Kladivar.
Zapis n£u sklenemo z mislijo profe-
sorja Karla Juga: »Res nimamo vr-
hunski dosežkov, vendar ni vse tako
črno, kot nekateri govorijo. Zlasti jc
razveseljivo, da veliko obetajo per-
spektivni športniki in če jim bomo
zagotovili dobre pogoje, se bo po nji-
hovi zaslugi slava celjskega športa
znova pozlatila.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Letos so prvič po nekaj letih na-
gradili za športne dosežke po pet
najboljših športnikovi in športnic.
Pri športnikih je manjkal petouvrš-
čeni atlet Rok Kopitar, član AD
Kladivar, ki je na pripravah na Ci-
pru na novo sezono od katere si obe-
ta boljše dosežke kot v zadnjih se-
zonah.
Iz Kranja, kjer služi vojaški rok,
je prišel po priznanje dvigovalec
uteži Marko Urankar. Osvojil je
tretje mesto. Zaprisegel je že drugi
dan po prihodu v v^ašnico, zatem
pa že začel hoditi v Skofjo Loko na
redne treninge. Torej dopoldne vo-
jaški pouk, popoldne trening.
Obetaven rod mladih šport-
nikov
Franci Erjavec, predsednik strokov-
nega sveta za tekmovalni šport pri
ZTKO Celje je na zaključni prireditvi
z enotnim naslovom Telesna kultura
486 izročil priznanja tistim mladim
športnikom, od katerih si v naslednjih
letih obetamo renesanso celjskega
kvalitetnega športa. Priznanja so do-
bili: člani AD Kladivarja Nataša Erja-
vec, Desanka Čalasan, Tanja Kavčič,
Miro Kocuvan, Bojan Krajnc, Ivan
Kukovič, Mateja Kvas, Vesna Mast-
nak, Ljiljana Mihovljanec, Toni No-
ner, Jerneja Pere in Maja Radmano-
vič, ŽRK Aero Aleš Anžič, Tettey Ban-
fro. Marko Cvetko, Tomaž Čater, Aleš
Franc, Martin Goršič, Tomaž Jeršič,
Sebastjan Oblak, Uroš Privšek, Bošt-
jan Strašek, Robi Šafarič in Marko
Sušterič, Kegljaki klub Savinja Mira
Grobelnik in Marta Zupane, umet-
nostno drsanje pri HDK Cinkarna Lea
Vodušek, Plavalni klub Klima Neptun
Celje Mojca Anderle, Mateja Cvirn,
Tanja Fermentin, Gregor Jurak, Nata-
ša Lavrič, Saša Lavrič, Mojca Toplak
in Jure Vračun, občinska strelska zve-
za Vesna Čuček, Darja Kačnik in Saša
Lamut ter društvo za šport na vodi
Nivo Luška Cankar.
Najboljšim športnikom sta priznanja izročevala direktor m glavni urednik
NT-RC Boris Rosina (v sredini) ter predsednik ZTKO Celje Jože Geršak
(desno), priznanje za 3. mesto pa sprejema trenutno vojak, sicer pa dvigo-
valec uteži Marko Urankar.
Judoisti na proglasitvi najboljšega športnika (od leve) tehnični vodja judo
kluba Ivo Reya Vojko Rovere ter člani ekipe Fadil Imamovič in prvi ter
drugi športnik Celja 86, Štefan Cuk in Stanko Anderle.
V sindikalnih športnih igrah pri zaposlenih do 500 delavcev je tako med
moškimi kot ženskimi ekipami zmagal Blagovni center, priznanje za mno-
žičnost pa je prejela znana rekreatorka Zdenka Zimšek, kiji čestitata Elvir
Malec (sredina) in predsednik občinskega sindikalnega sveta Peter
Privšek.
Najboljša športnika Celje 86 judoist
Štefan Cuk in kegljavka Tončka Pe-
čovnik sta si čestitala za dosežene
uspehe.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Tudi luč le
čarovnija
Igrico Razbojnik Rogovilež
smo učenci naše šole gledali že
kot zaključno predstavo. Dru-
štvo prijateljev mladine pa je za
celjske petošolce plačalo zaklju-
čeno predstavo. Tako smo neka-
teri Razbojnika Rogovileža gle-
dali dvakrat. Med igro smo raz-
mišljali o čarovnijah, ki so nas
zelo navdušile in vzbujale v nas
silno radovednost. Domislili smo
se, da bi igralce povprašali, kako
izvajajo vse trike. Za razgovor se,
žal, nismo prej zmenili, a naša
radovednost je bila prevelika. V
garderobo nas je pospremila bla-
gajničarka. Pozdravili smo in se
opravičili, ker smo se tako pozno
napovedali na razgovor.
V naših glavah je bilo polno
nestrpnih vprašanj.
-	Zakaj ste se odločili, da bo-
ste igrali Razbojnika Rogovi-
leža?
Borut Alujevič: »Pepček (Dra-
go Kastelic) je prebral knjigo Ot-
frieda Preusslerja, nemškega pi-
satelja, Razbojnik Rogovilež, ki
je napisana kot pravljica. Videl
pa je tudi predstavo v Nemčiji.
Navdušil se je zanjo. Stane Po-
tisk jo je dramatiziral za naš
oder.«
-	Koliko časa ste pripravljali
Razbojnika Rogovileža?
Nada Božič: »Trajalo je kar
mesec dni, vsak dan, čeprav ne-
kateri mislijo, da z otroško igro
ni toliko dela. Kar trdo smo dela-
li - zjutr^ in zvečer, tako kot va-
dimo za odrasle.«
-	Kako ste se navadili na svo-
ja imena v vlogah?
Borut Alujevič: »Velikokrat se
zgodi, da imena vlog zamenjuje-
mo. Igralec pokliče soigralca s
svojim imenom, namesto z nje-
govim.«
-	V igri je mnogo trikov. Ka-
ko ste napravili, da je čarovnik
letel?
Borut Alujevič: »Napolnili
smo ga z zrakom! Haha ... Ne!
To je bilo narejeno na principu
črnega gledališča, kjer se črne
stvari ne vidijo, če niso osvetlje-
ne. Oblečene je imel črne žabe in
je hodil po praktikablu vedno vi-
še, zato se vam je zdelo da leti..«
Nada Božičeva - babica: »Igra
je namenjena najmlajšim, ki v ča-
rovnije veijamejo. Ne opazijo tri-
kov, tako kot ste jih vi.«
-	Kaj je bilo v puški, da se je
tako zaprašilo?
Borut Alujevič: »Puder, ki ga
uporabljamo za ličenje.«
-	Kdo vas je naučil vseh teh
trikov?
Boruj Alujevič: »Pravemu ča-
rovniku smo plačali, da nam je
vse to napravil, zato ne povem,
kako.«
-	Kako ste napravili, da se je
iz tal v ozadju dvignil dim?
Borut Alujevič: »Ob pravem
trenutku smo zmešali dve tekoči-
ni. Ta trik uporabljajo v filmu in
gledališču.«
-	Kako je čarovnik hodil, da
je izgledal tako majhen?
Iztok Valič (čarovnik): »Reži-
ser Miran Herzog je imel s sabo
znanca, ki se ukvarja z lutkami.
Predstavil je možnosti povezave
pravega gledališča in lutk. Reži-
ser jih je raziskoval in vnesel v
igro. In predstava je uspela.«
V garderobo je pogledal Stane
Potisk. Ker mu je čarovnik rekel,
n^ nam pove, se je oglasil:
»Pravljice nastanejo vedno iz ša-
le.« Ko je to povedal, je takoj
odšel.
Zaslutili smo, da igralce že pre-
dolgo nadlegujemo, saj jih je čez
pol ure čakala še ena predstava.
Zahvalili smo se za pogovor, se
opravičili za svojo radovednost
in jim zaželeli srečno novo leto
ter veliko uspeha pri njihovem
delu. Veselo smo odšli skozi vra-
ta stolpa.
NATALIJA, MIRJANA,
DEJAN, VIKI,
POLONA, SAŠO,
JAN in KLAVDIJA, 5. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Vesele počitnice!
Težko ste jih čakali, kajne, pa so vendarle hitro pri-
šle. Pravzaprav jih bo kmalu polovica že za vami.
Upam da ste se že doslej nasankali, nasmučali in nake-
pali po mili volji, pa da so še vse noge in roke cele.
Ne nameravam vam pridigati, niti kvariti zimske
brezskrbnosti, toda - če je v spričevalih kakšna ocena
slabša - kot bi lahko bila, potem žrtvujte kakšno urico
tudi za sedenje ob knjigi. Splačalo se bo, s^ bodo
potem poletne počitnice bolj brezskrbne. Sicer pa, kaj
bi vam govorila, saj znate o kakšni stvari odločiti tudi
sami, kajne?
Vaša Nadja
Skakalnica, Narisal ROBERT KAJŽAR, 4. b., COŠ Boris Vinter, ZREČE.
Padajo, padajo bele
snežinke
že dolgo smo otroci pričakova-
li sneg. S^ vendar brez snega ni
zimskega veselja. Pa še počitnice
so tu, in kaj bi brez snega med
počitnicami?
V nedeljo zjutraj sem se prebu-
dila iz sladkega spanja in se moč-
no začudila. Pred mano se je raz-
prostirala snežno bela poljana.
Na to poljano so padale snežinke,
tanke in okrogle in porednih oči.
Otroci-snežinke so se poredno lo-
vili po sivem nebu in mehko pri-
stajali na beli preprogi. Matere
snežinke in očetje snežinke pa so
zaskrbljeno opazovali svoje otro-
ke in počasi pristagali na hišnih
strehah. Tako so se pisane sne-
žinke dolgo v noč lovile po beli
poljani in ni se jim mudilo v po-
steljo. Ko sem se zvečer odpravi-
la spat, sem sanjala lepe sanje.
Postala sem snežna kraljica. Od
tedaj naprej nisem več sovražila
snega, pa četudi bi ga zapadlo
več metrov.
Drugi dan je bilo že toliko sne-
ga, da sem ga morala odmetavati.
Pri tem so mi poredne snežinke
nagnale in nagnale, dokler se ni-
so utrudile in se pogreznile v več-
no spanje.
TANJA DOBRAVC, 6. a
OŠ bratov Juhart
ŠEMPETER v SAVINJSKI DO-
LINI
Kupili smo nov
spenjalni strojček
Pri izdajanju glasila je bila ved-
no največja težava spenjanje. Ni-
smo imeli spenjalnega strojčka.
Sposojati smo si ga morali na
Razvojnem centru Celje. To je bi-
lo zelo neprijetno.
Da bi s svojim sredstvi kupili
spenjalnik, ni bilo mogoče niti
misliti, saj stane okoli šest starih
milijonov. Domislili smo se, da
bi za pomoč poprosili Zvezo kul-
turnih organizacij Celje. Tako
smo tudi naredih. Odobrila nam
je pol zneska. Drugo polovico
smo zbrali sami od prodaje šol-
skega glasila.
Tako zd^ spenjamo glasilo z
novim strojčkom, ki je bil še
pred kratkim za nas le želja. Zve-
zi kulturnih organizacij Celje se
zahvaljujemo za razumevanje in
denarno pomoč.
BERNARDKA MESTINŠEK,
7.b
COŠ Fran Roš
CELJE
Bili smo v Cometu
V četrtek smo bili v Cometu.
Napisali smo si vprašanja, na ka-
tera nam je delavka Cometa od-
govarjala. Odšli smo tja, kjer pri-
pravljzgo maso za bruse in rezal-
ke. Ogledali smo si, kako izdelu-
jejo in žgejo te izdelke. Izdelke
prekontrolirajo, nanje prilepijo
etiketo z imenom tovarne in za-
pakirajo.
Delavka je bila zelo prijazna.
Pokazala nam je vse po vrsti in
odgovorila na vsa vprašanja. Naj-
bolj vesel sem bil, ker sem lahko
nalepil etiketo na brus.
VASJA HREN, 3. c
OŠ ZREČE
Zadnji dan
Zjutr^ smo prišli vsi zasneže-
ni, a veseli v šolo, saj so bile pred
nami zimske počitnice.
Naprej smo se zbrali okoli ve-
likega okna in tiho čakali ter opa-
zovali ptičke, ki so se zbirale na
polici v ptičji krmilnici. Nato
smo okno odprli in dali veliko
hrane v krmilnico, saj med počit-
nicami ne bomo v šoli.
Naenkrat je prisopihal v razred
sošolec Roki s kitaro. Vsedli smo
se na blazino in peli ob Rokovi
kitari. Zvonca sploh nismo sliša-
li. Ko je prišla v razred tovarišica,
nas je poslušala. Bila je tako pre-
senečena nad Rokovo umetnost-
jo, da nam je dovolila prepevati
vso uro.
Učenci 2. razreda
OŠ KOMPOLE
Pomagaj Atki presmučati progo brez napak! Na poti ne
smeš izpustiti nobene zastavice. Do tja, kjer sta po dve
zastavici, moraš prismučati dvakrat, vendar ne smeš ni-
kjer dvakrat po isti poti.
Rešeno Atkino zanko izreži, nalepi jo na dopisnico in jo
do torka, 27. januarja 1987, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil nagrado tovarne
AERO.
V prejšnji številki niste imeli težke naloge, saj ste vsi
našli par Atkinih smuči. Nagrado pa dobi: Tina Toman,
Lokovina 8, 63204 DOBRNA.
Osnovna šola Miloš Zidanšek
Dramlje
razpisuje dela in naloge
1.	Šolske čistilke
za nedoločen čas - nastop dela takoj
2.	Šolske čistilke
za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
- nastop službe - začetek marca.
Poskusna doba dva meseca. Osebni dohodek po
pravilniku. Rok prijave je 15 dni.
Lesnlna Ljubljana
TOZD SOPOTA RADEČE
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	Vodenje finančno-
računovodskega sektorja
Pogoji:
-	VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	pet let delovnih izkušenj
-	poskusno delo tri mesece
-	delo za nedoločen čas
-	OD po pravilniku
2.	Tehnološka dela
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe lesarske smeri
-	tri leta delovnih izkušenj
-	poskusno delo dva meseca
-	delo za nedoločen čas
-	OD po pravilniku
3.	Več PKV in KV lesnih delavcev za
delo v proizvodnji
Pogoji:
-	PKV ali KV lesni delavec
-	6-12 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 1-2 meseca
-	delo za nedoločen čas
-	odslužen vojaški rok
-	OD po pravilniku
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raz-
pisanih del in nalog, naj oddajo pismene ponudbe z
dokazili o strokovnosti v 8. dneh v kadrovsko splošni
sektor TOZD Sopota Radeče, Pot na jez 12, kjer
dobijo tudi vsa dodatna pojasnila. Sprejetim kandi-
datom bo naša TOZD nudila možnosti nadaljnjega
strokovnega in splošnega izobraževanja.
»SIGMA« gradbeni elementi in
montaža Zabukovica
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije
razpisna komisija
objavlja prosta dela in naloge
1. Vodja področja razvoja in trženja
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom opredelje-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo strojne, grad-
bene, ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj
-	da izpolnjuje pogoje družbenega dogovora o
uresničevanju kadrovske politike v občini Žalec
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Možnost
pridobitve kadrovskega stanovanja.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v
8. dneh po objavi razpisa na naslov: »SIGMA« Zabu-
kovica 63302 GRIŽE, v zaprti kuverti z oznako »za
razpisno komisijo«.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in
naloge:
1. Samostojen razvoj izdelkov
Pogoj: strojni ing., 3 leta delovnih izkušenj, trime-
sečno poskusno delo
Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenje-
no za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni od objave
na naslov »SIGMA« Zabukovica, komisiji za delovna
razmerja, Zabukovica 87, 63302 GRIŽE.
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	V ponedeljek je v go-
stilni »Bizeljčan« v Štorah
razgraial Štefan G. iz Laške
vasi. Štefan je tudi neu-
trudno razbijal kozarce.
Ker se tudi ob prihodu mi-
ličnikov ni umiril in, ker je
pred tem očitno zhl po grlu
že preveč Štefanov, so ga
miličniki pridržali v prosto-
rih za treznenje.
•	Prejšnji torek so milič-
niki odstopili svoje hotel-
ske kapacitete tudi Mirsa-
du M. iz Ulice Moše Pijade.
Grobi Mirsad je ta večer
pretepal svojo nosečo ženo.
•	V sredo, približno ob
pol noči so imeli natakaiji
precej dela z Jožetom L. s
Ceste na Dobrovo. Jože se
je neprimerno obnašal in
med drugim razbil tudi ste-
klo na vhodnih vratih. Ta-
koj po prihodu miličnikov
pa je bilo Jožetu žal in ob-
ljubil je, da bo sam vstavil
novo steklo.
•	Radivoj D. je v pone-
deljek popoldne obiskal
svojo znanko Radmilo K. v
Delavski uhci v Celju. Ra-
divoj je začel groziti Rad-
mili, med drugim tudi z iz-
vijačem, Radmilo pa so re-
šili nadležnega znanca mi-
ličniki, ki so Radivoja pri-
držali do iztreznitve.
•	V četrtek zvečer se ga
je nacedil Bojan Č. Najprej
je imel svojo predstavo v
Studiu 3, kjer je prikazal
tudi striptease, nato pa je
razgrajal še v hotelu Evro-
pa. Miličniki so menili, da
je bilo za ta večer dovo^
njegovih pijemskih norčij,
zato so ga vtaknili v prosto-
re za treznenje.
S. š.
Za varnost in miren sen
Na Rogu odprli Izpostavo milice Slovenske Konllce
Izpostava milice Sloven-
ske Konjice, odprli so jo v
soboto na Rogli, je zagoto-
vilo za boljšo varnost, red
in mir na območju turistič-
no rekreacijskega giganta.
Gradnjo tega objekta so na-
mreč narekovale potrebe,
ki jim je znala prisluhniti
skupščina občina Sloven-
ske Konjice.
Namen izpostave milice na
Rogli je pravzaprav trojen, je
bilo slišati ob slovesnem od-
prtju novega objekta: razen
v operativne namene, ga bo-
do delavci Uprave za notra-
nje zadeve uporabljali za
strokovno usposabljanje, v
prostih terminih pa za počit-
nice in oddih. Gradnjo so na-
črtovali več let, uresničili pa
v pičlih šestih mesecih. Za to
ima kajpak največ zaslug
projektant in izvajalec, Kon-
grad iz Slovenskih Konjic.
Naložbo, ki je veljala z opre-
mo vred 26 milijonov dinar-
jev, so izpeljali z izdatno
podporo vseh organizacij
združenega delav v konjiški
občini in tistih delovnih or-
ganizacij, ki imajo na Rogli
počitniške hišice. Delavci
Uprave za notranje zadeve z
območja Celja pa so prispe-
vali 2 enodnevna zaslužka.
Da so varuhi reda in miru
na Rogli potrebni, se je v
minulih letih že ničkoliko-
krat izkazalo. Prav tako tu-
di na sam dan odprtja izpo-
stave. Še preden je bil pre-
rezan svilen trak pred vrati,
so delavci z Uprave za no-
tranje zadeve na poti na Ro-
glo naleteli na avtobus rud-
nika lignita iz Titovega Ve-
lenja, ki je s potniki vred
obstal sredi poti. Preko zve-
ze iz terenskega vozila, po-
staje milice v Celje do Tito-
vega Velenja, je šel klic v
sili in čez dobro uro je bil
mehanik iz domačega ko-
lektiva že na kraju nezgode.
Objekt izpostave mihce, ki
se lepo vključuje v okolje,
stoji pa v neposredni bližini
depandanse Brinje, je^ pro-
jektiral inženir Tone Žlavs.
Načrt se odlikuje po tem, da
je projektant skušal odpravi-
ti vse tiste napake, ki se po-
javljajo pri drugih objektih
na Rogli - predvsem z boljšo
izolacijo in funkcional-
nostjo.
Ob prisotnosti številnih
predstavnikov združenega
dela, delavcev Uprave za no-
tranje zadeve in predstavni-
kov družbeno-političnega
življenja občine, je vrvico
pred vhodom v novo izposta-
vo milice prerezal miličnik
Franc Gorjup iz Slovenskih
Konjic.
Slovesnost na Rogli je
nadgradil še en dogodek. Di-
rektor Konusa, Jure Pokom
je, prav tako na Rogli, izročil
ključe novega terenskega
vozila postaji milice Sloven-
ske Konjice (na sliki) in tako
se je tudi konjiškim milični-
kom uresničila davna želja,
da bi mogli teren, zlasti po-
horski, bolje obvladovati.
MATEJA PODJED
Komisija za delovna razmerja
DO BLAGOVNI CENTER Celje
TOZD PRESKRBA
razpisuje dela in naloge
opravljanje tajniških del
v TOZD PRESKRBA.
Pogoji:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe (administrativna
oz. ekonomska smer)
-	24 mesecev delovnih izkušenj
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in 45-dnevnim poizkusnim
delom.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev poslati najkasneje v 8 dneh po objavi ka-
drovski službi DO Blagovni center Celje, Ul. 29. no-
vembra 16, Celje.
O odločitvi bomo prijavljene kandidate obvestili v 30
dneh po opravljeni izbiri.
KDOR ISCE - TA NAJDE
Pred vami so še hladni zimski dnevi, zato bo
vaša odločitev o nakupu ženske, moške in
otroške konfekcije pravilna.
Takoj obiščite blagovnice v Novi vasi, Šentjurju
in Vitanju, kjer boste lahko do 31. tega meseca
kupovali do 40% ceneje.
K nakupu vas vabi POTROŠNIK Celje!
ZDRAVSTVENI CENTER CEUE
n.sol.o. Celje
komisije za delovna razmerja temeljnih organizacij
razpisujejo in objavijo po določilih statuta TOZD
dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
1.	TOZD CENTER OPERATIVNI ODDELKI Z
ANESTEZIJO CELJE
predstojnika DE za anestezijo in
reanimacijo
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko izobrazbo medicinske smeri z
ustrezno specializacijo in najmanj 5 let delovnih
izkušenj v stroki
2.	TOZD ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO
- glavno sestro TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo izobrazbo - šolo za zdravstvene de-
lavce - oddelek za medicinske sestre in najmanj 5 let
delovnih izkušenj v stroki
Od kandidata za razpisana dela oz. naloge poleg
navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima
ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih nalo-
gah, da deluje v smeri razvoja samoupravne sociali-
stične morale
-	da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbo z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 8.
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje - z navedbo TOZD - kadrov-
ska služba, Gregorčičeva 7, 63000 Celje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Sojenie posiljevalcu
Na celjskem Temeljnem
sodišču, Enota Celje se je v
torek začelo sojenje 31-let-
nemu ključavničarju iz Tr-
bovelj Martinu Dijaniču, ki
ga obtožnica bremeni kaz-
nivega dejanja posilstva na
grozovit in poniževalen
način.
Martin Dijanič je takoime-
novan specialni povratnik,
saj je pred nekaj več kot sed-
mimi leti že bil obsojen zara-
di posilstva. Takrat mu je so-
dišče sodilo še za umor, ta-
tvino in odvzem motornega
vozila in mu izreklo enotno
kazen 10 let in 4 mesece za-
pora. Kazen je prestajal v ka-
zensko poboljševalnem do-
mu v Dobu, od koder so ga
izpustili tri leta in 4 mesece
pred iztekom kazni (pogojen
odpust).
Martin Dijanič je prišel iz
zapora 1. oktobra lani, toda
že tri dni kasneje je zakrivil
novo kaznivo dejanje; v Ra-
dečah je na grozovit in poni-
ževalen način posilil starejšo
žensko, potem pa pobegnil.
Miličniki so ga izsledili in
prijeli tri dni kasneje in ga
priprli.
Petčlanski senat celjskega
sodišča je na torkovi obrav-
navi najprej zaslišal obtože-
nega Martina Dijaniča, nato
pa še izvedenca psihiatra.
Ker pa iz opravičenih razlo-
gov na obravnavo ni bilo
oškodovanke, so sojenje pre-
ložili na 3. febru^a. Za kaz-
nivo dejanje posilstva, za ka-
tero ga bremeni obtožnica, je
zagrožena zaporna kazen 3
do 15 let zapora, sojenje Mar-
tinu Dijaniču pa je tajno.
Obtožencu je senat tudi
podaljšal pripor do konca
glavne obravnave. S. Š.
ČGP DELO
PODRUŽNICA
CELJE
Gregorčičeva 6
takoj zaposli honorarno
RAZNAŠALCA za
območje HUDINJE
Informacije na telefon
22-800 ali osebno v podruž-
nici.
PROMETNE
NESREČE
Neprevidna vzvratna
vožnja
Na Muzejskem trgu v Celju,
kjer je srečavanje vozil zaradi
preozko pluženega cestišča ne-
mogoče, je zapeljal vzvratno
voznik tovornjaka MARTIN
OBREZ, 63, iz Celja. Bil pa je
nepazljivi in z zadnjim delom
zadel peško, 86-letno ROZALI-
JO ŠOJC iz Celja, ki si je pri
tem zlomila nogo.
Trčil je v vozilo na
cesti
Iz smeri Šoštanja je pripeljal
na Partizansko cesto v Tito-
vem Velenju voznik osebnega
avtomobila MAKS BLAŽIC,
25, iz Velenja. Na cestišču je bil
parkiran osebni avto s prižga-
nimi štirimi utripajočimi luč-
kami, ker je nameraval voznik
ANTON AJNIK, 30, iz T. Vele-
nja, zaviti proti stanovanjski
hiši. Blažič je avto prepozno
opazil, in ker je vozil z nepri-
merno hitrostjo, je prišlo do tr-
čenja, pri čemer se je sopotnik
v Blažičevem vozilu - ANTON
BRDNIK, 24, iz T. Velenja hu-
je ranil in je na zdravljenju v
celjski bolnišnici, škode pa je
za 500.000 dinaijev.
Umrla je na kraju
nesreče
Na Kidričevi cesti v Celju je
zaradi prehitre vožrye zaneslo
v levo voznika osebnega avto-
mobila JANEZA POPITA, 43,
iz Rogaške Slatine. Nasproti je
takrat pripeljal z osebnim av-
tomobilom ŠTEFAN POČI-
VALŠEK, 51, iz Imenega, kije
silovito trčil v desni bok Popi-
tovega vozila, ki ga je tako hu-
do ukleščilo, da je na kraju ne-
sreče umrl. Hude poškodbe
ima tudi sopotnica v Počival-
škovem vozilu - MATILDA
MIŠJA, 52, iz Imenega, ki je na
zdravljenju v celjski bolnišni-
ci. Škoda na vozilih je visoka,
okrog 8 milijonov dinarjev.
Precej nepotrebnih alarmov
Celjski poklicni gasilci Zavoda za požarno varnost so
lani priskočili na pomoč pri 99 požarih in - kar je najpo-
membnejše - vedno so uspeli ogenj lokalizirati oziroma
preprečiti, da bi se še razširil in povzročil večjo škodo.
Tako kot prejšnja leta, je tudi večino teh požarov zakrivila
malomarnost ljudi, k sreči pa je bilo manj večjih požarov.
»Vendar pa v nekaterih primerih občani pretiravajo,« pravi
Franc Zorko, v. d. direktorja Zavoda. »Kličejo nas, čeprav
gre za čisto majhne požare v smetnjakih, ko bi zadostovalo
že vedro vode, ne pa, da gre na pot cela naša ekipa z
gasilskim vozilom. Takšna (nepotrebna) posredovanja pre-
cej stanejo, naš Zavod za požarno varnost pa že tako pestijo
finančne težave.«
Delavci Zavoda poleg gašenja opravljajo tudi prevoze
pitne vode, pomagajo v prometnih nesrečah in po potrebi
opravljajo druga dela (sedaj na primer odstranjujejo ledene
sveče s streh). Kljub temu pa vsako leto precej časa name-
njajo izobraževanju. Ob modernejši opremi morajo tudi
gasilci vedno več znati.	s. Š.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Strelski Aliraham
Marjan DOBOVIČNIK je sla-
vil 50-letnico »obstoja«! Dejstvo
je, da ima toliko velikih zaslug
za celjski strelski šport, da si
zasluži, da ga »damo« v časopis.
Rodil se je v delavski družini,
kjer so bili še štirje otroci. Stano-
val je v dolavski četrti Gaberja in
si komaj rešil življenje, ko je bila
v Celju leta 1954 katastrofalna
poplava, saj so imeli v stanova-
nju vode čez glavo. Najprej je kot
izučen ključavničar delal v
»EMO«, kasneje je končal kovi-
narsko delovodsko šolo v Mari-
boru in se zaposlil pri podjetju
»KJUČAVNICAR« v Celju. Ze
leta 1951 je stopil v strelske vrste,
ki jih ni zapustil do danes in vse
kaže, da ga bomo morali »na-
gnati«.
V svoji dolgoletni karieri je na-
stopal na številnih tekmovanjih
po Jugoslaviji, nekajkrat pa tudi
v tujini kot nekdanji stalni član
slovenske strelske reprezentan-
ce. Bilje odličen strelec s pištola-
mi in z zračno puško, saj je v letih
1962, 1964 in 1975 osvojil republi-
ško »Zlato puščico«, kar je mno-
gim odličnim strelcem ostala ne-
uresničljiva želja. Poleg Jožeta
Jerama, Ervina Seršena in Tone-
ta Jagra je bil tudi član v ekipi
SD »CELJE«, ki je leta 1977 v
Zagrebu postala državni prvak z
zračno puško z novim jugoslo-
vanskim rekordom, ki ga doslej
ni izboljšala še nobena druga
ekipa.
K strelskemu športu je priteg-
nil tudi ženo Hedo, kije leta 1967
na državnem prvenstvu z malo-
kalibrsko puško osvojila srebrno
medaljo med članicami. Seveda
streljata tudi oba njegova sinova
in še zlasti mlajši Matej kaže, da
bo dostojno »zamenjal« očeta.
Bil je tudi predsednik SD »CE-
LJE«, ki je bila nekajkrat progla-
šena za najboljšo strelsko druži-
no v Sloveniji. Opravil je tudi iz-
pit za republiškega strelskega
sodnika.
Pred leti je dobil tudi državno
odlikovanje - Red dela s srebr-
nim vencem, za zasluge^ pri raz-
voju strelskega športa. Že nekaj
let stanuje v Drešinji vasi, kot
zasebni obrtnik pa ima svojo »to-
varno« v Žalcu. Kljub temu, daje
zašel med Savinjčane, je ostal
zvest celjskemu strelskemu
športu, še danes je aktiven tek-
movalec, čeprav vedno znova
pravi, da bo moral prenehati s
tekmovanji, ker pač ne more toč-
no ugotoviti ali se mu tresejo ro-
ke ali mušica na orožju, pa tudi
oči mu ne »nesejo« več tako do-
bro kot nekoč. Njegovo veliko
delo pa kot kaže šele prihaja, saj
dvakrat tedensko »naloži« v svoj
avto skoraj vse pionirčke iz Dre-
šinje vasi in jih pripelje na tre-
ning v Celje. Prvi sadovi so že
vidni. Takšen je torej naš Marjan
in zelo bi bili ponosni in veseli,
če bi imeli še več takšnih.
TONE JAGER
Premalo Icadrov za boljše delo
Žalec ima enega najlepših
športnih centrov v Jugosla-
viji. To so potrdile mnoge
šj>ortne ekipe, ki so bile v
Žalcu na pripravah in števl-
ni novinarji ob različnih
priložnostih. Športni center
je odprtega tipa, kar pome-
ni, da se v njem oz. njegovih
objektih lahko brezplačno
rekreira vsak, ki to želi.
S športnim centrom
upravlja TVD Partizan Ža-
lec, ki je tudi sicer nosilec
številnih športnih aktivnosti
- nogometa, košarke, namiz-
nega tenisa, karateja, tenisa,
balinanja, kolesarjenja, od-
bojke, aerobike in teka na
smučeh, medtem ko so keg-
ljanje, šah in streljanje samo-
stojna športna 'društva. V
vseh sekcijah žalskega Parti-
zana je trenutno okoU 700
članov, pripoveduje pred-
sednik Milan Vogrinc. Vsi
se bolj ali manj redno ukvar-
jajo s številnimi dejavnost-
mi, ob tem pa se pojavlja
problem tekmovalnih špor-
tov, ki v Žalcu kot središču
občine nikakor ne morejo za-
živeti. Delna izjema je v da-
nem trenutku nogomet, kjer
že več let načrtno delajo tako
s pionirji kot z mladino in
člani, žal pa jih pri nadalj-
njem razvoju najbolj ovira
pomanjkanje denarja. »Do
začetka spomladanskega de-
la bomo poskušali nogome-
tašem zagotoviti sponzorja,
saj z našimi sredstvi nismo
sposobni pokriti vseh po-
treb,« pripoveduje Milan Vo-
grinc.
»Zgleden primer je kole-
sarska sekcija, ki si sama pri-
zadeva in tudi dobiva po-
trebna sredstva za delovanje.
Letos se bodo prvič poskusi-
li tudi v tekmovalnem delu,
kupili pa so štiri nova Rogo-
va tekmovalna kolesa.«
Rekreativni del dejavnosti?
»Sekcije dosti dobro delajo,
vendar so še rezerve. Pri tem je
zanimivo, da se zlasti ženske
odlično vključujejo v rekreaci.
jo in ostale dejavnosti.«
Želje in problemi?
»Pridobiti čimveč mladih na
naša igrišča in v telovadnico.
Oživiti košarko, morda tudi at
letiko, saj imamo stadion in
včasih je bila pri nas prav ta
panoga nosilna in zlata baza za
celjskega Kladivarja. Žal pa nj.
mamo kadrov, ki bi vse to stro.
kovno vodili. Pri nas je sicer
veliko nekdanjih dobrih šport
nikov, ki smo jih povabili k
sodelovanju, pa se vsi tega de.
la izogibajo z najrazličnejšimi
izgovori. Ce bomo hoteli uspe-
ti, bomo morali najti predvsem
sposobne mlade ljudi, ki bodo
pripravljeni delati. Ena izmed
naših akcij bo tudi razrešitev
vprašanja, kdo naj skrbi za
vzdrževanje športnega parka
saj sam Partizan za to nima do-
volj sredstev. To je izreden
problem! Zavzemali se bomc
tudi za sistemsko rešitev flnan
ciranja telesne kulture, ker se
danja sredstva preveč drobimo
po posameznih panogah.«
TONE VRABI
NA KRATKO
Strelci za točice
Jutri, v petek, se bo nadalje-
valo tekmovanje v slovenski
strelski ligi - vzhod. V 7. kolu bo
lokalni derbi v Štorah med Kovi-
narjem in Celjem. Tone Jager,
član SD Celje, glede na odlično
formo Branka Malca iz Štor na-
poveduje zmago njegove ekipe.
Zanimivo bo tudi v Žalcu, kjer se
bodo domači strelci pomerili s
SD Franc Lešnik-Vuk iz Hotinje
vasi pri Mariboru. Zmagali naj bi
Žalčani, vendar je potrebna razli-
ka vsaj dvajsetih krogov, da bi si
izboljšali možnosti za obstanek v
ligi.
Hitri iVIilan
Jovanovič
Na internem mitingu v dvora-
ni AD Kladivar je najboljši re-
zultat dosegel Milan Jovanovič,
ki je 60 m pretekel v času 6,7 ter
napovedal, da je že zdaj v obe-
tavni formi, ki naj bi dosegla
vrhunec v poletnem času, ko bo
največ pomembnih tekmovanj.
Za njim sta se uvrstila Barič 6,9
in Kidrič 7,1. Med atletinjami je
bila na isti progi najhitrejša Jer-
neja Pere 7,6 sekunde, ki je zma-
gala tudi na 60 m ovire med ml.
mladinkami s časom 9,0, med-
tem ko je bila med st. mladinka-
mi najhitrejša Čalasanova 8,3. V
skoku v daljavo je zmagala Rad-
manovičeva 517 cm.
JK
Poraz in zmaga
v prvi republiški kegljaški li-
gi so odigrali 5. kolo. Moška eki-
pa kegljaškega kluba Savinja Ce-
lje je nastopila v Čardi, kjer je
izgubila z Radensko 5064:4943.
Znova je bil najboljši posamez-
nik Nareks 859, povsem pa je raz-
očaral Brglez, ki je podrl samo
789 kegljev. Savinja je s tem po-
razom zdrknila na četrto mesto, v
prihodnjem kolu pa bo nastopila
doma, kjer se bo pomerila s tret-
jeuvrščenim Konstruktorjem.
V ženski ligi so kegljavke Savi-
nje zabeležile peto zaporedno
zmago in tako vodijo brez pora-
za. Gostovale so v Trbovljah in
premagale Rudarja 2336:2398. V
prihodnjem kolu bodo nastopile
doma proti Konstruktorju iz Ma-
ribora za katerega nastopa tudi
svetovna prvakinja Marika Nagy.
Obeta se torej zanimiv dvoboj
celjskih in mariborskih kegljavk
s številnimi članicami države re-
prezentance, tako članske kot
mladinske.
TV
Dva poraza itmezada
v 5. kolu 11. republiške lige so
kegljači Hmezada gostovali v
Zagorju, kjer so izgubili z doma-
čim Proletercem 5015:4988 ali s
26 keglji razlike. Za Hmezad so
nastopili: Lešnik 834, Trost 830,
Ramšak 813, Rotar 842, Kompan
823 in Sivka 846. S šestimi točka-
mi je Hmezad v ligi tretji, v 6.
kolu pa bo v soboto, 24. januarja
nastopil doma, kjer se bo srečal z
mariborskim Branikom, ki je na
drugem mestu z dvema točkama
več. Srečanje bo ob 16. uri. Bertl
Ramšak o nastopu v Zagorju:
»Imajo izredno težko kegljišče,
kjer smo nastopili prvič. Metali
smo v glavnem slabo, pri doma-
činih seje enemu .odprlo' in tako
smo doživeli tesen poraz proti
ekipi, s katero smo ob Braniku
bili do tega kola v vodstvu. V
soboto pričakujemo Branika,
kjer je zmagovalec nejasen, upa-
mo pa, da bomo mi.«
Celjski Ingrad je doma izgubil
z Branikom 4997:5095 in je še
vedno na zadnjem mestu brez
točk.
II. republiška ženska liga: Sa-
vinja II je premagala LIK Savi-
njo 2360:2312, Hmezad pa je izgu-
bil v Slovenj gradcu 2298:2104.
Med šestimi ekipami so Savinja
II, Hmezad in LIK Savinja razpo-
rejeni v drugi polovici od 4. do 6.
mesta.
TV
Šallisti v Žalcu
Društvo invalidov Žalec je
pripravilo hitropotezni turnir,
kjer je nastopilo 17 šahistov.
Zmagal je Tone Leskovšek pred
Stanetom Primožičem in osta-
limi.
Zmagal Stane Skoif
ŠK Savinjčan v Šempetru je
pripravil drugi letošnji mesečni
hitropotezni turnir, kjer je na-
stopilo 23 šahistov. Zmagal je
Stane Skok pred Martinom Štor-
manom, Jožetom Štormanom in
Jožetom Peternelom.
JOŽE GROBELNIK
ilokejske novice
Medrepubliška liga: v 12. kolu
so hokejisti Cinkarne doma do-
segli dvanajsto zmago, ko so
premagali Triglav 6:0 (1:0, 3:0,
2:0), strelci pa so bili Strašek 2 ter
Žlof, Kuszynski, Grabler in Sen-
delbach vsak po enega. Celjani
so borbene Kranjčane premagali
z veliko težavo, igrali so slabo,
pri gostih pa so imeli odličnega
vratarja. Tekmo sta pred 200 gle-
dalci sodila Belcer iz Celja in
Konc iz Kranja.
Včeraj (sreda) so celjski hokeji-
sti gostovali v Ljubljani pri Tivo-
liju, v soboto, 24. januarja pa bo-
do igrali doma v Mestnem parku
ob 18. uri z Mladostjo iz Zagreba.
Mladinci Cinkarne bodo v ne-
deljo, 25. januarja igrali doma ob
12. uri s Kompas Olimpijo, pi-
onirji pa v soboto. 24. januarja,
tudi doma ob 12. uri z Jeseni-
cami.
V občinski sindikalni hokej-
ski ligi so odigrali 1. kolo: Grofi-
ja - Kovinotehna 5:3, Opekarna -
Zlatarna 0:5, Libela je bila pro-
sta. 2. kolo: Grofija - Zlatarna,
Libela - Opekarna, Kovinotehna
je prosta. MARJAN SORŠAK
Občinsko prvenstvo v
odbojki
Pri občinski zvezi telesno kul-
turnih društev Laško so pripra-
vili tekmovanje v odbojki.
Tekmovanje je v dveh kolih or-
ganiziral TVD Partizan Rimske
Toplice. Med dvanajstimi ženski-
mi ekipami je zmagal: Zdrav-
stveni dom Laško pred Osnovno
šolo Rimske Toplice, Tovarno
papirja Radeče, Zdraviliščem,
Prevzgojnim domom Radeče
itd., med moškimi ekipami pa je
bila prva Osnovna šola Primož
Trubar Laško pred Tovarno pa-
pirja Radeče, TIM, Elkov, Igrad
itd.
Ekipno prvenstvo B
skupine v namiznem
tenisu
v občini Laško so pripravili
ekipno prvenstvo skupine B v
namiznem tenisu za moške in
ženske ekipe sindikalnih orga-
nizacij in telesno kulturnih dru-
štev. Prvenstvo je organizirala
namiznoteniška sekcija pri
Športnem društvu ROD Radeče.
Med sindikalnimi organizacija-
mi je med ženskimi ekipami
zmagala prva ekipa Zdravilišča
Laško, druga je bila prva ekipa
OŠ Primož Trubar Laško, tretja
pa II. ekipa OŠ Radeče, med te-
lesno kulturnimi društvi pa je
zmagala ekipa TVD Partizan Ra-
deče pred ŠD ROD Radeče.
Med moškimi ekipami je med
sindikalnimi organizacijami
zmagala prva ekipa Elkov pred
Prevzgojnim domom Radeče in
OŠ Primož Trubar Laško I. Med
telesno kulturnimi društvi pa so
prva tri mesta osvojili predstav-
niki ŠD ROD Radeče, četrta pa je
bila ekipa TVD Partizan Radeče.
VLADO MAROT
Partizanovci iz Škai med najuspešnejšimi
Zagotovo bo minilo še veli-
ko časa, da bodo lahko še v
kakšnem društvu na svojem
občnem zboru poročali o tako
bogatem delu, kot so ga ne-
davno člani društva TVD Par-
tizan iz Škal. Svoj občni zbor,
ki se ga je udeležil tudi pred-
sednik Partizana Slovenije
Vili Medved, so imeli v osnov-
ni šoli Herma Arlič.
Lani so partizanovci v Ška-
lah opravih 1761 udarniških
ur, in tako največ kar sami pri-
spevali k temu, da njihova
klubska blagajna ni bila praz-
na. Pri organizaciji vaške olim-
pijade je sodelovalo kar 127
članov, prireditev pa si je ogle-
dalo več kot deset tisoč gle-
dalcev.
Planinska sekcija je bila lani
na Ojstrici, Kamniškem sedlu.
Planjavi, plesna skupina je
imela 26 nastopov, rekreacije v
treh telovadnicah se je udele-
ževalo v povprečju po 80 čla-
nov, več kot sto se jih je udele-
žilo prvenstva v slalomu in ve-
leslalomu na Golteh, člani Par-
tizana iz Škal pa so aktivni še v
namiznem tenisu, šahu, ženski
odbojki (igrajo v občinski ligi)
in malem nogometu.
Vsako leto, na predvečer 1.
maja, organizirajo srečanje va-
ških odborov, te igre brez meja
pa ponovijo tudi pozimi. Pla-
vajo tudi za trim značke in ko-
lesarijo ter se udeležujejo trim-
skega kolesarjenja in mara-
tonov.
Z vsemi aktivnostmi in do-
sežki so že nekaj let v vrhu
med krajevnimi skupnostimi
Slovenije in seveda tudi v ob-
čini Velenje.
L. OJSTERŠEK
POD KOSI
SKL moški: V Slovenskih Konjicah so domači v lokal-
nem derbiju, ki je tam vedno negotov, zaigrali izredno
hitro, zavzeto in borbeno, kar je že v navadi proti Celja-
nom, vendar so le-ti pokazali več in tudi zmagali 96:93
(54:45). Srečanje sta pokvarila sodnika, ki sta naredila
mnogo napak na škodo obeh ekip, najbrž pa bi boljše
sojenje bolj koristilo kvalitetnejšim in tehnično bolj pod-
kovanim. Celjanom, ki so že vodih za 16 točk, na koncu pa
dopustili domačinom možnost s trojko izsiliti podaljšek.
Pri Cometu seje izkazal Šmid 24, velik talent pa je dokazal
mladi Mitja Nerat, kije dosegel 16 točk. Pri Libeli, kjer je
Urbanija zaradi poškodbe vstopil v igro šele proti koncu,
sta največ točk dosegla Gole 35 in Pipan 27.
Košarkaiji Cometa tako še vedno ostajajo kandidati za
izpad, kajti v repubhško hgo se bo najverjetneje iz 1. B lige
vrnila na^imanj ena ekipa.
Bris Šmid, trener Cometa: »Ob polčasu seje poškodoval
Dubrovski, kar je pomenilo določen handicap za nas, ven-
dar smo, praktično z igro brez centra, imeli na koncu celo
priložnost za zmago. Na žalost smo z nekaj slabimi poda-
jami izgubili tekmo. Na domačem terenu nam ne sme več
spodleteti, v kar verjamem, če bodo igralci ponavljali tako
borbeno igro.«
Comet je na 10. mestu, Libela pa je druga z istim števi-
lom točk kot vodeča jeklotehna Branik. Rogaška bo po
tekmi s Kraškim zidaijem, ki je preložena, na 5. mestu.
SKL ženske: Košarkarice Metke so znova izgubile,
tokrat v Murski Soboti s Pomurjem 52:60. Juršetova je
dosegla 24 košev (3x3), Turnškova pa 17.
Igralke Cometa so prav tako doživele poraz. Doma so jih
premagale gostje iz Ljubljane, košarkarice Ježice 64:47.
(26:24). Metka je na sedmem, Comet pa na osmem mestu.
2. SKL moški: Kovinarje v Celju visoko nadigral ekipo
Slivnice 124:78. Najpreciznejši: Jošt 26, Benčan in Šlatau
23 ter Planko 21. Štorani, ki vodijo na lestvici z dvema
zmagama prednosti, bodo prekinitev prvenstva izkoristili
za krajše priprave v Novi Gorici, da bi se kar najbolje
pripravili s prijateljskimi tekmami na zaključek lige in na
play-off.
Nadaljevanje bojev v repubhških hgah bo 7. februaija.
DEAN ŠUSTER
^koraj vsi za Roberta Fisherja
v 84. šahovski nagradni igri smo dobih 72 dopisnic na kateril
je bilo 69 pravilnih odgovorov - Robert Fisher, še vedno eder
izmed vodilnih vehkanov te zanimive igre. Srečneže je izžreba
nekdanji odlični atlet Peter Svet, ki je danes med glavnim
organizatorji športne rekreacije v Aeru: Justina Cepin, Kukovi
čeva 3, Celje, Ivan Eberl, Hrenova 18. Strmec in Melita Leber
Primož 28, Šentjur.
Skrivnostni gostje bil tudi nekdanji odlični celjski atlet Sim(
Važič, ki gaje kaj kmalu odkrila Jerica Šuster, Ljubljanska 28, i;
Celja. Vsi lahko dvignejo nagrade Aera v naročniškem oddelki
Novega tednika - Radia Celje.	t. v
Šahovska nagradna igra 85
Naš prvi šahovski velemojster je bil tudi naš
prvi uradni kandidat za naslov svetovnega
prvaka. Zaigral je na kandidatskem turnirju v
New Yorku 1927.
Kdo je bil to?
Svetozar GLIGORIČ
dr. Milan VIDMAR
Bora KOSTIČ
Nagrajuje ŽELEZARNA Štore, odgovore spre-
jemamo do 10. februarja.
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Vili Ograjenšek, vodja an-
sambla Veseli hmeljarji iz
Žalca:
»Letos slavimo 25-letnico
igranja in petja. To je pre-
lomnica, saj smo prenehali z
igranjem na veselicah, tako
da bomo imeli več časa za
resno delo. Pripravljamo ka-
seto in ploščo, pa tudi samo-
stojno televizijsko oddajo.
Doslej smo izdali 11 plošč, 5
kaset in imeli štiri televizij-
ske oddaje. Gostovali smo
po Jugoslaviji, Italiji, ČSSR,
ZR Nemčiji, Avstriji, Franci-
ji ter za Novo leto 82-83 v
-Ameriki in Kanadi. Tu so fe-
stivali na Ptuju in Števerja-
nu, številne revije, kar dva-
najstkrat v Libojah. Radi
smo igrali na Žalski noči pa
na izletu 100 kmečkih žensk
na morje in veselicah pred
petnajstimi leti, ker je bilo
vzdušje drugačno in mi mlaj-
ši. Odigrali smo okoli 2000
veselic in jih imamo dosti.
Niti slišati ne želimo več za-
nje, ampak bomo igrali sku-
paj v bodoče samo še, ko bo-
mo pripravljali svoje melo-
dije.
Zdaj bo več časa za nove
pesmi, ki sem jih v teh letih
napisal več kot 130. V začet-
ku sem pisal tudi tekste, kas-
neje mi je pomagal Ivan Ma-
lavašič, zdaj največ Ivan Si-
vec. Torej, z Veselimi hme-
ljarji ni konec, samo po vese-
licah se ne bomo več pojav-
ljali. Pa tudi slavnostni kon-
cert ob jubileju bo, seveda še
letos.«	TV
Nepreverjeni imajo prednost
Celjski ansambel Venus se prav doma počuti odrinjeno
Pred več kot desetimi leti,
v času ko so bili popularni
ansambli z modernejšimi
instrumenti (orgle, melo-
tron itd.), je skupina celj-
skih glasbenikov želela
igrati dobro komercialno
glasbo v kateri bi bila
vključena tudi pihala. Na-
deli so si ime Venus.
Od tistih časov v ansamblu
igrajo samo še trije: Robert
Kovše, bolj znan kot Kinel,
ki igra pozavno, trobento,
klaviature, harmoniko in
zraven še poje; Andrej Ci-
merman, klaviature, sakso-
fon, klarinet, harmonika in
vokal ter Vincenc Dolžan,
trobenta, klaviature in solo
vokal. Kasneje so se ansam-
blu Venus priključili še Hu-
go Haberman, kitara, solo
vokal in po potrebi še klavi-
ature ter trobenta; Boris
Kmet, bas kitara, vokal in po
potrebi violina ter bobnar
Leon Ferme. Že od samega
začetka je ansambel veliko
pozornosti posvečal petju,
saj skoraj vsi člani ansambla
tudi pojejo (sedaj pet, včasih
6).
Ansambel Venus ni skupi-
na, ki bi gojila trenutno ko-
mercialno glasbo, čeprav
igra tudi to. Njihov repertoar
je izredno širok in raznolik.
Zato ni čudno, da so lahko
cel večer zabavali goste sa-
mo z valčki na primer. V nji-
hovem repertoarju so na-
mreč skladbe od priredb kla-
sične glasbe (Bach, Verdi,
Strauss) do Glenna Millerja,
dixilanda ter domačih in tu-
jih uspešnic zadnjih nekaj
let. Kot kvintet pa igrajo tudi
narodnozabavno glasbo.
Vsestranski glasbeniki kot
so (vsi imajo tudi glasbeno
izobrazbo), so lahko sprem-
ljali tudi celo vrsto domačih
in tujih pevcev. Naj omeni-
mo samo _ Darka Domijana,
Radojko Šverko, Ditko Ha-
berl, Ota Pestnerja, Alfija Ni-
piča in Biljano Ristič, s kate-
ro so naštudirali tudi zabav-
ni program. Spremljali so še
celo vrsto domačih pevcev
zabavne glasbe. Od tujih pa
sta jim ostala najbolj v spo-
minu Roy Black s katerim so
nastopili na koncertu ter Al
Fats Edvvards s katerim so
imeli štiri koncerte. Slednji
je znan jazz pevec, saj je
imel, skupaj z Duškom Goj-
kovičem, na TV Zagreb kar
pet oddaj.
Čeprav so člani ansambla
Venus nastopali že skoraj
povsod po regiji, se ravno
doma počutijo nekako odri-
njeno. Pravijo, da imajo tuji,
nepreverjeni ansambli več-
krat prednost pred že uve-
ljavljenimi domačimi. Tudi
odnos do ansamblov pri nas
je nekako preveč najemni-
ški. V tujini, kjer so nastopa-
li kot ansambel in posamez-
niki tudi profesionalno, je to
povsem drugače. Tam cenijo
kakovost in profesionalni
odnos do igranja. Seveda je
tudi zaslužek boljši, vendar
samo za tistega, ki ima kaj
pokazati.
V vseh teh letih igranja pa
ansamblu Venus ni uspelo
napraviti studijskih posnet-
kov z lastnimi skladbami.
Pozna se pač, da so vsi redno
zaposleni. Pred leti so sicer
napisali nekaj skladb in eno
celo poslali na tekmovanje
Vesela jesen, kjer pa je bila
zavrnjena zaradi nekoliko, za
Mariborčane, spornega tek-
sta. Vendar pri ansamblu
menijo, da nikoli ni prepoz-
no in mogoče bodo v nasled-
njih desetih letih izdali tudi
kaseto z lastnimi skladbami.
Sposobni so vsekakor tudi
za to.	F. P.
Ansambel Joker iz Ce-
lja bo po nastopanju ob
obali v soboto, 24. tega
meseca igral v Zdravili-
šču Laško, seveda z no-
vim kitaristom, Zagreb-
čanom Sašom Opanči-
čem • Viki Ašič ml. je te
dni dobil novo Kapševo
harmoniko s katero bo
lahko igral še bolje in s
katero bo posnel tudi ne-
kaj novih skladb • Tatja-
na Dremelj je te dni v Švi-
ci v znanem smučarskem
središču Saint Moritz, ka-
mor pa ni šla prepevat,
temveč obiskat moža, ki
že več kot mesec dni igra
tam • Tudi citrar Karli
Gradišnik bi moral na tu-
je in sicer v Avstrijo, ven-
dar je zbolel in z nasto-
pom ni bilo nič. Zato pa
bo skupaj z ansamblom
Larix ta konec tedna igral
na Golteh • Lestvica slo-
venskih diskotek bo 31.
tega meseca gostovala v
diskoteki Golding v Žal-
cu, kamor jo je povabil
DJ Roman Jurički • Di-
skoteka Queen v Nazar-
jah je minulo soboto pro-
slavila prvo obletnico
svojega delovanja •
Marijan Smode in njegova delcieta
Belinda, Adrijana, Vanja,
Andreja in nazadnje Jožica je
le nekaj ženskih imen, ki jim je
kantavtor Marijan Smode na-
menil svoje pesmi. Tudi na
zadnji veliki plošči in kaseti je
tako, saj sta poleg naslovne Jo-
žica, kje si b'la še skladbi Cvet-
ka in Angelina.
Vseh deset skladb, ki so na
tej plošči, je Marijan napisal
sam in tudi" večino spremljave
je posnel sam. Poleg že ome-
njenih popevk so tu še Maček,
niacek, grdi pacek s katero je
nastopil na lanski Veseli jeseni
Pa Moije šumi. Sanjala sva in
Ne umiraj moj gozd zeleni, če
omenimo le nekatere. Z zadnjo
Marijan Smode kot glasbenik
nadaljuje z opozarjanjem na
onesnaževanje našega okolja,
kar je pričel že z Mrtvo reko.
Nekateri njegove pesmi
Sprejemajo z rezervo, on pa
pravi, da poje za ljudi in po
prodaji njegovih kaset in plošč
lahko sklepamo, da ga ljudje
radi poslušajo.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POWER	(5)
2.	BABY GOODBVE - RENDEZ-VOUS	(4)
3.	YOU CAN CALL ME ALL - PAUL SIMON	(3)
4.	KUDA IDU IZGUBLJENE DJEVOJKE - BORIS	(5)
5.	HUMAN - HUMAN LEAGUE	(3)
6.	DONT GET ME VVRONG - PRETENDERS	(3)
7.	PUT PUTUJEM - MAGAZIN	(3)
8.	RIMLJANI - BAJAGA	(3)
9.	ALIENS - RADIORAMA	(3)
10. MANDARINA-DON JUAN	(7)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SRECNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7	(6)
2.	ZELENI MOŽICI - HENČEK	(5)
3.	SREČNO DEKLE - AVSENIK	(7)
4.	LE TEBE BOM LJUBIL - SLOVENIJA	(3)
5.	BELI JUNAKI - MARELA	(3)
6.	NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET	(3)
7.	MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE (3)
8.	KO MISLIM NATE - DOVŽAN	(3)
9.	OSTAL JE LE SPOMIN - MIHELIČ	(3)
10. KOZJANSKA DEŽELA-KLAVŽAR	(9)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Milica Puncer, Studenca 63, Žalec
Helena Drobež, Dečkova 25 a, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Komunalno obrtno podjetje
Šentjur pri Celju
Ljubljanska 1
Na podlagi 72. člena Statuta DS »KOP« razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z
Zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in
izvajanju kadrovske politike na območju šentjurske
občine, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima višješolsko izobrazbo pravne, gradbene ali
ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na
vodilnih delovnih mestih;
-	da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj
deset let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih me-
stih;
-	da je družbenopolitično aktiven.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi
razpisa na naslov Komunalno obrtno podjetje Šent-
jur pri Celju, Ljubljanska 1 - z oznako na ovojnici »za
razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30
dneh po izbiri.
Odbor za delovna razmerja
delovne skupnosti
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1.	zavarovalnega zastopnika za
zastop Radeče
2.	zavarovalnega zastopnika za
zastop Jurklošter
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja)
in 1 leto delovnih izkušenj ali
-	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2
leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
(dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah)
naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost
Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od
dneva izbire.
PETROL
TOZD Trgovina Celje
PE Drobna prodaja
Trnovlje pri Celju 215
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge za nedoločen čas
-	Tri prodajalce
za bencinske servise v Celju
~ Prodajalca
za bencinski servis Šentjur
-	Prodajalca
za trgovino avtomateriala Šmarje
Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in naj-
manj eno leto delovnih izkušenj
-	Snažilka
za bencinski servis Šentjur
Pogoji: končana osnovna šola, NKV delavka
Pri izbiri imajo prednost kandidati z neposredne
bližine bencinskega servisa.
Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi na
naslov:
PETROL, TOZD Trgovina Celje, PE drobna prodaja,
Trnovlje pri Celju 215, Komisija za delovna razmerja.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Tunjuš je naglo vstal. Odkar je ležal na travi in se
pogovarjal s starcem, mu je stala neprenehoma Ljubi-
mca pred očmi. Imel je že mnogo žena, hunskih in
tatarskih, ugrahljal jih je kakor zver in pehal od sebe,
pretepal z bičem in prodajal v suženjstvo. Toda takšne,
kakršna je Ljubinica, še ni srečal. Vsa njegova divja
narava se je zgrozila, da bi zarjul kakor bivol, ki mu
potisnejo železo skozi nosnice. Uropal bi jo, zavil v plašč
in oddirjal z njo preko stepe.
Dolge kocine kozlovskih hlač so mu opletale ob suhih
bedrih, ko je hitel z okopov v stanišče. Gnalo gaje k njej.
Najrajši bi se bil priplazil kruti divjak po vseh štirih
prednjo, dvignil roke k njej in jecljal: »Ljubinica, bodi-
bodi moja!«
Omamljen je bil, kakor bi ga bila prevzela pijača. Ko je
tik pred stanom srečal nekaj služinčadi, ki se mu je
priklanjala kakor odličnemu gostu, seje naglo streznil.
Zavedel seje v velikem napuhu, daje Tunjuš, potomec
Ernakov, in misel, kako bi klečeplazil pred Ljubinico, se
mu je zazdela smešna, poniževalna. Zato je oblastno
stopil v stan, kjer je izpod pepela dišalo po jagnjetini.
Vrč z medom ga je čakal na mizi in ob njej pripravljen
stol.
Ko je slišala Ljubinica njegove korake, je razgrebla
pepel in položila pečenko na javorov plošček.
»Ni očeta ?«
»Svarun je ostal na soncu in se pogovarja z žalostjo!«
» Ubogi oče! Ko bi se le vrnil Iztok!«
»Ne vrne se - zaman ga čakata. Škoda plemenitega
rodu!«
Hun je zgrabil z roko vroče meso, usta, široka kakor
krastačja, so mu zevala in zobje so škrtnili ob kost.
»Kakor volk,« je pomislila Ljubinica in se ni ozrla
nanj. Hun je hlastal z veliko lakoto in grizel drobne
koščice, da je škripalo med zobmi. Ljubinica se ga je
čedalje bolj bala. Prek kosa je gledal nanjo in jo grizel z
očmi. Ljubinica ga ni pogledala, pa je vendar čutila
njegove oči, kakor bi jo zbadal s strupenimi trni.
»Okrepčaj se, poglavar, jaz moram k očetu!«
Hotela je ubežati pred njim.
»Ne hodi!« je zarohnel Hun in vrgel oglodano kost nu
tla. Tunjuš sam seje prestrašil svojega glasu. Deklica pa
je vztrepetala in ga proseče pogledala.
»Prosim te, ne hodi, samo za časek ostani! Tunjuš, ki
govori z Upravdo, ki vlada rod Hunov, kije kraljevske
krvi, mora govoriti s teboj!«
»Govori hitro! Oče ne sme biti sam. Preveč ga tare
žalost.«
»Ljubinica!« Hunov glas je bil zamolkel. Mehko bi bil
rad govoril, ali iz divjih prsi je prihajalo kakor renčanje
zveri. »Ljubinica, ti ni žal rodu, ki izumrje? Rod Svaru-
ničev, ki so bili sokoli v Slovenih!«
»Bogovi zahtevajo žrtev.«
»Bogovi pa tudi hočejo, da se zlije žlahtna kri s krvjo,
kije še žlahtnejša. Zato čuvajo tebe, zato varujejo soko-
lico.«
»Očeta ne zapustim, ko bi me snubil sam Upravda.«
»Upravdaje krščenik, to se pravi, razbojnik. Zato ima
vlačugo za ženo, zato ima Hilbudije, ki so pomorili
toliko vrlih Slovenov. Ko bi pa vprašal zate slaven
junak, sin ponosnega rodu^ pred katerim se trese
Upravda, ko bi rekel junak: Zal mi je rodu Svaruničev,
pridi, Ljubinica, po tebi naj zraste nov rod, še slavnejši.
Kaj bi rekla, Ljubinica?«
»Rekla bi: Slaven junak si, sin ponosnega rodu, toda
Ljubinica, hči Svarunova, te ne mara. Njeno srce je že
volilo.«
Hunu so se zabliskale oči, stisnil je čeljusti in se prijel
z rokami za mizo, da ni šinil pokonci in navalil nanjo.
»Srce je volilo!« je ponovil hreščeče. »In si rekla, da
ostaneš pri očetu?«
»Ostanem, da, ostanem. In zato je srce tako volilo.«
Hitro je odšla. Tresla seje po vsem telesu. V zadnjem
hipu je videla, kako so se črni Tunjuševi nohti zajedh v
mizo, kakor kraguljevi kremplji.
»Devana, čuvaj me! Kaj mi hoče? Čemu govori take
besede? Ko bi mislil - on?« Zona jo je stresla.
Tunjuš je obsedel. Krčevito je zgrabil za mizo, nohte je
tiščal v javorov les, da so mu prsti posinjeli. Davila gaje
togota, hropelje in glasu ni bilo iz ust.
»Njeno srce -je - volilo,« je spravil počasi čez debele,
od pijače ožgane ustnice. Strašni tilnik se mu je uklonil,
oglata glava se je nagnila in ploščato čelo je trčilo ob
mizo. Kadar je Hun premišljal, je legel na zemljo s čelom
v tla.
Počasi seje umirjevalo valovje v divjih prsih.
»Njeno srce je volilo. Naj! Ko bi vedel, koga, zabodel
bi ga, tako mi Atilove sence; zadušil bi ga kakor garja-
vega ovna, da ne skvari črede! Sicer pa, čemu se jezim.
čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal tedaj ob
Donavi in mi je bila všeč? Ha, njeno lice je čutilo mojo
ljubezen, dobro sem videl. Toda boji se me, beži in
trepeče pred menoj. Čakaj, podlasica! Če nočeš izlepa,
boš izgrda. Tunjuš je gospod!«
A teh misli seje ustrašil. Vzdignil je glavo in jo naslo-
nil v široko, od vajeti in meča ožuljeno dlan.
»Izgrda? - Ne, ne mogel bi. Morda je vražarica, ovra-
žila mi je srce, zastrupila pogum, zvezala roke.«
Hun seje zbal.
»Proč od nje, proč! Krvi se napijem, naigram se s
Sloveni in Anti - zaradi nje. Da bi se zaradi ženske
cmeril - Tunjuš? Stran, izpred oči!«
S težko pestjo je telebil po mizi, da je odletel leseni
plošček s kostjo vred na ognjišče. Segel je po vrču in
goltal, da se mu je cedilo po bradi. Prazni vrč je postavil
na mizo tako trdo, da seje v črepinje sesul.
»Konja!« je zarigal na dvorišču v sužnja.
Skokoma je sedel v sedlu in jahal na okop k Svarunu,
ki se gaje tiščala Ljubinica.
»Pozdravljen, Svarune! Tunjuš se zahvaljuje za obed
in ti še enkrat svetuje: Udarite na Ante in ugonobite
Izdajalce!« Svarun je strmel vanj.
»Prijatelj, ne hodi, dan se nagiba. Ostani, gradišče je
tvoj dom, v domu postelj za počitek in hrane zadosti.«
»Moj dom je širna ravan, moja postelj sedlo, moja
hrana boj!«
Ozrl se je na Ljubinico, ki se je še tesneje stisnila k
očetu.
»Ne hodi, ti pravim! Poglej, dva jezdeca, Bojan in
Velegost! Ne hodi, počakaj, da čujemo, kakšne novice
oznanita.«
»Novice, ki jih prineseta ta dva, so Tunjušu stare
povesti. Ponavljam: Ne slušaj njih blebetanja, izderite
meče in kaznujte izdajalce, če vam je milo svobodno
sonce. Cerkon, naprej!«
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Vpliv nitratov na čioveicovo zdravje
v zadnjih mesecih se je na različnih
forumih, pa tudi v sredstvih javnega
obveščanja ponovno aktualiziral
problem preskrbe Celja z neoporečno
pitno vodo. Voda iz medloškega vo-
dovoda prekoračuje dovoljeno kon-
centracijo nitratnih ionov (ne nitrit-
nih, kot je bilo ponekod objavljeno!),
enega od parametrov, ki lahko ima v
povišanih koncentracijah tudi nega-
tivne posledice na zdravje ljudi.
Zastrupitve z nitrati so v svetu znane
približno 50 let. V ZDA so leta 1933
opisali primere zastrupitev z mesom,
ki je vsebovalo visoke koncentracije
nitratov. Ti se v mesni industriji upo-
rabljajo za preprečevanje botulizma,
dodajajo pa se tudi zaradi komercial-
nih razlogov. Meso dobi z dodatkom
nitratov svežo, rožnato, »zdravo«
barvo.
Nitrati in nitriti so razpadne snovi
dušikovega ciklusa in nastajajo v nara-
vi ob gnitju organskih snovi. Množič-
na uporaba dušikovih umetnih pa tudi
naravnih gnojil in industrijski razvoj
sta v zadnjih desetletjih porušila na-
ravno ravnovesje med posameznimi
presnovki dušikovega ciklusa in pov-
zročila naraščanje koncentracije nitra-
tov in nitritov v zemlji, vodi in zraku.
To povečanje je največje v predelih z
intenzivno živinorejsko in kmetijsko
proizvodnjo. Nitrati iz zemlje se kopi-
čijo predvsem v nekaterih vrstah zele-
njave (špinača, korenje), postopoma
pa narašča njihova koncentracija tudi
v podtalnici, ki jo pogosto uporablja-
mo kot vir pitne vode.
Tako lahko tudi za povišano vseb-
nost nitratov v medloški podtalnici tr-
dimo, da je posledica dolgoletne upo-
rabe dušikovih gnojil oz. intenzivnega
kmetijstva na področju Savinjske kot-
line.
Nitrati se v prebavilih človeka redu-
cirajo v nitrite, ki pa povzročajo, da
nastaja v krvi iz hemoglobina methe-
moglobin. Hemoglobin je v rdečih
krvnih telescih in prenaša tkivom ki-
sik, methemoglobin pa izgubi sposob-
nost za transport kisika. Methemoglo-
binemija je stanje povečanega deleža
methemoglobina v krvi. Kaže se
predvsem z znaki hipoksije - pomanj-
kanje kisika. Znaki so: slabo počutje,
glavobol, težko dihanje, pomodrelost
kože in sluznic (cianoza), motnje zave-
sti, mišični krči, v najtežjih primerih
smrt. Pretvorba hemoglobina v met-
hemoglobin je povratna in poteka pri
človeku preko posebnega encimskega
sistema. Pri zdravem človeku je od
1-2% hemoglobina v obliki methemo-
glina.
Proučevanje zastrupitev z nitrati so
pokazala, da se pri istih koncentraci-
jah nitratov methemoglobinemija hi-
treje razvija pri majhnih otrocih, starih
do 6 mesecev, še posebej hitro pa pri
otrocih do 3. meseca starosti. Pri sta-
rejših otrocih in odraslih je možnost
nastanka methemoglobinemije manj-
ša in se pojavi šele pri izredno visokih,
več 10 krat prekoračenih največjih do-
voljenih koncentracijah nitratov v hra-
ni in pitni vodi.
Če izvzamemo redke zastrupitve z
nitrati preko mesa in zelenjave, pride
do pojava methemoglobinemije v ve-
čini primerov zaradi pitja vode, ki vse-
buje previsoko koncentracijo nitrat-
nih ionov. Največja dovoljena koncen-
tracija nitratov v pitni vodi znaša
44 mg NO3/I. Prvi znaki methemoglo-
binemije se običajno pojavijo pri vod-
nih koncentracijah okoli 100 mg NO3/I.
Stopnja methemoglobinemije je od-
visna od količine zaužitih nitratov,
njen nastanek pa pospešuje manjša ki-
slost želodčnega soka, stanja zmanjša-
ne odpornosti med prebolevanjem na-
lezljivih bolezni, bolezni želodca in
prisotnost nekaterih vrst bakterih v
prebavnem traktu.
Preiskave, ki so jih v Nemčiji opravi-
li na skupini otrok, starih od 0-3 in do
3-6 mesecev so pokazale, da je pri
otrocih, starih do 3 mesece, pitje vode
v vsebnostjo več kot 100 mg NO3/I
povzročilo porast krvnega methemo-
globina z 1,65 na povprečno 6,75%, to
je na vrednost, ki nima še nobenih
posledic na zdravje otrok. Pri otrocih
do 6. meseca signifikantnega porasta
methemoglobina ni bilo.
Zdravstvena služba celjskega po-
dročja, kjer je v nekaterih predelih
koncentracija nitratov v pitni vodi viš-
ja od dovoljene (vrednosti so med 60 in
100 mg NO3/I) do sedaj ni zabeležila
pojava methemoglonomij. Vseeno bi
bilo potrebno proučiti vpliv povišane
ravni nitratov v pitni vodi na zdrav-
stveno stanje populacije, še posebej
otrok do prvega leta starosti.
V literaturi so opisani primeri met-
hemoglobinemije pri manjših otrocih,
ki so se pojavili tudi pri nižjih vredno-
stih nitratov v pitni vodi, to je pri kon-
centracijah manjših od 100 mg NO3/I.
Razlog za to je treba iskati v dejstvu,
da so istočasno delovali vsi faktorji, ki
pospešujejo nastanek methemoglo-
bije.
Zaradi vsega naštetega, pitne vode,
ki vsebuje povišano koncentracijo ni-
tratnih ionov, ne priporočamo za upo-
rabo v prehrani pri otrocih do 6. mese-
ca oz. 1. leta starosti. Tako se tudi tu
pokaže še ena številnih prednosti doje-
nja s pomočjo katerega dojenček zado-
voljuje tudi večino potreb po teko-
činah.
Poleg tega vsebuje materino mleko
tudi dovolj vitamina C, enega od fak-
torjev, ki zmanjšuje pretvorbo hemo-
globina v methemoglobin. V kravjem
mleku je C vitamin le v neznatnih koli-
činah, dovolj pa ga je v humaniziranih
preparatih mleka - hrane za dojenčke.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da
lahko določeno količino nitratov pri
majhnih otrocih vnesemo v organizem
tudi s hrano (korenčkov sok, špinača).
DR. KARL TURK
Jožici iz Šmartnega je naša
rubrika všeč, pogreša pa
kakšno besedo tudi o otroški
modi. Ima hčerko staro 8 in
sina 11 let. Ker je otroška kon-
fekcija zelo draga in ker zna
šivati, jima večkrat kaj sama
sešije. Na žalost pa s tem nista
nikoli zadovoljna, zato spra-
šuje, kako in kaj sešiti, da bi
otroka to rada nosila?
Že dolgo ne velja več prepri-
čanje, da je vseeno v kaj oble-
čemo otroka. Otrok ni le po-
manjšan človek, to je bitje s
svojo osebnostjo in na nas je,
da jo usmerimo v pravilen raz-
voj. Zelo pomembno je še prav
majhnemu otroku vliti samo-
zavest. Med drugim lahko to
dosežemo, prav tako kot pri
odraslih - z obleko. Odrasli
smo bolj samozavestni, če smo
dobro oblečeni, prav tako so
tudi otroci, ki želijo v vsem
posnemati odrasle.
Na lanskem jesenskem sej-
mu mode v Parizu je bilo otro-
ški modo posvečene precej več
pozornosti kot sicer. Zanimivo
je morda to, da se dekliška
modna oblačila bistveno ne ra-
zlikujejo od fantovskih. Vzrok
je enostaven - osnovni namen
otroškega oblačila je funkci-
onalnost in športni stil, ker je
ta najbolj praktičen in dopušča
več možnosti kombiniranja.
Otroci radi nosijo oblačila z za-
nimivimi in vpadljivimi liki
znanih junakov iz stripov, ri-
sank ali drugih znanih osebno-
sti. Navdušujejo se nad domi-
šljijskimi modeli, vendar ne
smejo delovati preveč otroško.
Nikakor ne smemo pozabiti,
da želijo otroci delovati starej-
še! Zato pustimo svoji trmo-
glavki in nadobudnežu, da si
izbira svojo garderobo, istočas-
no pa ga neopazno usmerjajmo
k dobremu okusu.
Pri otroških oblačilih dose-
žemo n£gboljši učinek s kom-
binacijami živahnih barv, čim-
več žepi in našitki. Če pa šivate
sami, tako kot vi, tov. Jožica,
se pri izbiri tkanine nikar ne
odločite z drage materiale, ki
se po navadi še težko vzdržuje-
jo. Izberite raje cenejše, pralne
tkanine, saj vsi vemo, kako
otroci hitro rastejo in kako radi
imajo pogoste spremembe v
garderobi!
Bralce vabim, da sporočijo
nova vprašanja v uredništvo
Novega tednika.
^HORTIKULTURNI KOTIČEK x
Sotanl evetlični zaboji
v sodobnih urbanih
okoljih se pojavlja vedno
večji občutek odtujenosti
naravi, pojavlja pa se po-
treba, da bi si življenjski
prostor naredili bolj prije-
ten s cvetjem. Odtujenost
naravi lahko nadomesti-
mo z namestitvijo lončnic
v stanovanju ali v delov-
nem prostoru.
Da bi lončnice dobro
uspevale, so za to po-
membni svetloba, toplo-
ta, voda, zrak in zemlja
oziroma ustrezen hranlji-
vi substrat. Najpogosteje
se uporablja mešanica, ki
vsebuje vrtno zemljo,
kompost, listavko, travno
rušo, močvirno zemljo,
šoto in rahlo vlažno miv-
ko. V mešanico dodamo
še nekaj bygromulla, ki
zadržuje vlago zemlje in
omogoča zračnost le-te.
Pri nas je že mogoče ku-
piti naslednje mešanice
zemlje: Humovit V, Hu-
movit L, Torbon, Humo-
grab ... Humograb je
pred uporabo potrebno
zmešati z deset do dvajset
odstotki mivke in z deset
do dvajset odstotkov li-
stavke. Ostale mešanice
se lahko uporabljajo brez
dodatkov.
Kakšni pa naj bodo
cvetlični zaboji? KoUči-
na, izbor in razporeditev
lončnic v cvetličnih zabo-
jih je odvisna od velikosti
in namembnosti prosto-
ra, ki je predviden za
cvet. Poleg tega je po-
membna tudi svetloba,
vlaga in toplota, ki jo po-
trebuje lončnica. Poseb-
no pozornost in domisel-
nost je treba posvetiti
splošnemu videzu cvet-
ličnega zaboja. To pome-
ni, da je rasthne potrebno
razporediti po velikosti,
obliki in barvi listov ter
cvetov.
Danes so naprodaj le leseni
zaboji v dveh do treh oblikah ter
plastični zaboji. Na dno zaboja
nasujemo okoli deset centime-
trov debelo plast peska. Nato
nasujemo šoto, ki ji primešamo
bygromullom, ki zadržuje vla-
go. Na to pričnemo polagati
lončnice.
V manjših stanovanjih pa po-
gosto sadijo manjše namizne in
viseče cvetličnjake, cvetličnja-
ke v steklenicah ipd.
JAGLENKA LEBAN
KERAMIČNA INDUSTRIJA
LIBOJE
Delavski svet delovne organizacije Keramične
industrije Liboje
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Individualnega poslovodnega
organa - direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še
naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
pravne, organizacijske ali tehnične smeri
-	da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih in nalogah
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	da so družbeno-politično aktivni
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pri izbiri kandidatov se lahko upoštevajo določila
družbenega dogovora o kadrovski politiki ali poseb-
nega zakona iz posameznega področja, ki določata
dovoljena odstopanja pri izobrazbi glede na pridob-
ljene delovne izkušnje.
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Ke-
ramične industrije Liboje
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi
Vodenje komercialne službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-
nju kadrovske politike v občini Želec izpolnjevati še
naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali
komercialne smeri
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj
-	da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja-
nje teh del
-	da so družbenopolitično aktivni
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pri izbiri kandidatov se lahko upoštevajo določila
družbenega dogovora o kadrovski politiki ali poseb-
nega zakona iz posameznega področja, ki določata
dovoljena odstopanja pri izobrazbi glede na pridob-
ljene delovne izkušnje.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev na naslov:
Keramična industrija Liboje, Kasaze 34, 63301 Pe-
trovče, v 10 dneh po objavi.
O izbiri bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh
po prejemu sklepov.
TOZD KLAVNICA
objavlja -
naslednja prosta dela in naloge
1.	prodajalec - sekač
več izvajalcev
mesnica Magistrat Celje, mesnica Plava laguna Ljub-
ljana
2.	mesar
več izvajalcev
3.	pomožni delavec
več izvajalcev
4.	prodajalec
za ambulantno prodajo izdelkov
Za opravljanje navednih del in nalog zahtevamo:
pod 1.
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe živilske usmeritve
in 24 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 2.
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe živilske usmeritve
-	mesar in 6 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 3.
-	I. stopnja strokovne izobrazbe in 3 mesece delov-
nih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 4.
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe in 6 mesecev de-
lovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s
polnim delovnim časom. Pisne ponudbe s kratkim
življenjepisom pošljite v 8. dneh na naslov:
Kmetijski kombinat Šentjur, splošna služba.
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
22. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JANUAR 1987
Tudi v zajčji koži |e toplo
Na obisku pri strolarlu Rafaelu Tratniku
Kriminal je, da je krzno
tako obdavčeno, saj je to
najprimernejša in tudi naj-
bolj zdrava zaščita pred
mrazom, si mislijo pred-
stavnice nežnega spola, svo-
je pa si pri tem verjetno mi-
sli tudi Rafael Tratnik iz
Vranjskega, strojar, eden
redkih, ki se na našem ob-
močju ukvarja s strojenjem
kož.
Meni namreč, da je kožuh
z;yca, pa ngjsi gre za reksa,
ožganca, činčilo ali srebreca,
ravno tako topel kot kožuh
lisice ali nutrije, pa še nekaj-
krat cenejši je. Res, je da tak
kožuh ni tako trajen, vendar
pa nižja cena omogoča pogo-
stejšo menjavo tovrstne gar-
derobe.
Tudi zato ima v svoji de-
lavnici na Vranskem največ
zgjcev, ki mu jih nosijo iz
vseh krajev našega območja.
Rafael Tratnik je tudi edini,
ki je na tem koncu »registri-
ran« za strojenje lisičjih kož,
v njegovem »proizvodnem
programu« pa so še srne,
gamsi, vidre, dihurji, jagnje-
ta, nutrije, kozliči, veverice,
mačke in seveda volkovi.
Da, celo volkovi. Lani ga je
ustrojil nekemu kranjskemu
lovcu.
Da se Tratnik na svoj posel
dobro spozna, potrjuje že
njegov staž v tem poklicu, ki
ga opravlja od leta 1948 in pa
zaupanje številnega občin-
stva (dlakavega in njihovih
prijateljev) s Celjskega, Ko-
roške, Zasavja in tudi iz oko-
lice Maribora.
Še podatek za tiste, ki radi
računajo: za jakno iz zajčjih
kož je potrebno od 18 do 24
dolgouhcev (brez mesa), go-
spa z jakno iz nutrije pa pre-
naša kakšnih 12 do 13 nutrij.
Cena strojenja za prve je
1000, za druge pa 2500 din.
Tudi nutrije (v trgovini stane
jakna okoli 800 tisočakov), se
torej splača gojiti doma. Če
(ne) ljubite živali seveda.
R. PANTELIČ
Živele razprodaje
Prav zabavno je bilo spre-
hajanje po celjskih trgovi-
nah v ponedeljek, ko so se
pričele razprodaje. Že v do-
poldanskih urah sem se mo-
rala po službeni dolžnosti
zakaditi med kupce in pro-
dajalke ter jih gnjaviti z
vprašanji, zakaj kupujejo
na razprodajah, kakšna se
jim zdi ponudba ...
Odgovori so bili zanimivi.
Od tistih: »Veste, jaz raje ne
bi nič povedala, ker sem tu
med delovnim časom. Kaj bi
pa rekel moj šef?« do onih.
ki so vzvišeno zagotavljali:
»Jaz nikoli ne kupujem na
razprodajah, tu sem le slu-
čajno in si ogledujem, kakš-
na je ponudba,« ter tistih, ki
so iskreno priznali: »Vsako
leto kupujem na razprodajah
in sem z nakupom vedno za-
dovoljen(a).«
Hitrost, ki jo premore Mo-
dri dirkač, bi bila veijetno v
ponedeljek premalo za tiste,
ki menijo, da se na razproda-
jah prodaja le »škart« roba.
Da, da, še dosti je takšnih!
Nerazumljivo se mi je zdelo
le to, da so tudi ti vneto br-
skali po oblačilih z znižano
ceno. Simpatična ženica pa
je dejala: »Veste, ko smo
ženske stare čez petdeset let,
smo bolj močne postave,
vendar bi tudi me rade kupi-
le kaj na razprodajah, saj so
pokojnine nizke. Toda kaj,
ko ni naprodaj večjih šte-
vilk ...«
Navala, ki sem ga pričako-
vala med kupci, v dopoldan-
skih urah ni bilo zaslediti.
Mirno so kupovali, nikjer ni
bilo vroče krvi ali prerivanja.
Vse to se mi je zdelo precej
sumljivo, kgjti glede na jere-
miade ljudi, češ, kako nizek
je standard in kako ni denar-
ja, sem sklepala, da bo sejem
živ. Iluzije mi je razbila pro-
dajalka v Tkanini, ki je pove-
dala, da imajo letos naprodaj
manj oblačil kot lani. Vzrok?
Decembra so prodali že
ogromno oblačil, zato je za
razprodajo ostalo manj, na
veselje proizvajalcev in tudi
trgovcev.
Saj ne, da bi hotela komur-
koli kaj očitati in tudi vem,
da je mnogo tistih, ki ven-
darle kupujejo na razproda-
jah, toda zakaj ne bi pogleda-
li resnici v oči in dejali: Pri
nas so še vedno takšni, ki
imajo predsodke ob kupova-
nju na razprodajah, po drugi
strani pa sem srečala kupca,
ki je resno zagotavljal, da si
preproste moške vetrovke
tudi po štiridesetodstotnem
znižanju ne more privoščiti.
Pa naj še kdo reče, da pri nas
ni socialnih razhk!
NATAŠA GERKEŠ
So stvari, ki jih človek
le redko doživi. Težko bo-
ste našli trgovca, ki vam
bo ob nakupu le-tega od-
svetoval. Narobe - pohva-
lil bo tudi tisto, kar hvale
ne zasluži, le da bo prodal
in s tem dobro opravil
svojo delovno nalogo. A
so tudi izjeme.
Četrtek proti večeru v
restavraciji Merxa na Hu-
dinji. Za šankom ena od
»stalnih strank«. Resta-
vracija je bila prazna. Re-
dek primer za ta lokal.
»Stalni« naroči kavo. Po-
tem se premisli in želi dva
ded.
Natakar: »Kaj si
rekel?«
»Stalni«: »Dva ded mi
daj!«
Natakar: »K^?! Si
zmešan ?«
»Stalni«: »Če me pa
zebe...«
Natakar: »Pa šele nehal
si. Ne lomi ga! S pij
č^...«
»Stalni«: »Prav imaš,
pa ne bom.«
In tako sem prvič v živ-
ljenju doživel, da natakar
v restavraciji gostu ni ho-
tel dati pijače. »Stalni« je
spil svojo kavo in odbrzel
. na avtobus. Natakar pa si
je godel v brado - »ne, pri
meni že ne bo dobil pija-
če. Povsem drug čloekje
zdaj, ko ne pije. Škoda ga
je. Ne, ne bom mu več dal
pijače...«
Natakar, ki mu za gosta
ni vseeno, je vsekakor do-
ber natakar. Pa čeprav je
v tem primeru »kasiral«
za nenasitno blagajno
kak dinar manj. Pokazal
se je kot Človek. Morda
pa je »stalni« rabil le to
spodbudo. Bi jo dobil tu-
di kje drugje?
BS
Ooiiri voiščaici
Fidžijci so znani kot zelo
dobri vojščaki, kar se vidi tu-
di po zbirki orožja. Tuji po-
morščaki so se najbolj bali
njihovih goijač, ki so jih zna-
h prav mojstrsko metati in
so jim celo nadeli ime »Han-
dy Billy« - Priročni Billy.
Pred uporabo pušk so bile
frače in puščice najbolj raz-
širjeno orožje. Konice so za-
strupljali z gumijem poseb-
nega drevesa in tako je bila
pogosta posledica take rane
smrt zaradi tetanusa.
V preteklosti je bil kaniba-
lizem sestavni del fidžijske
religije in vojskovanja. Naj-
pogosteje so jedli sovražni-
ke, ubite ali ujete v vojni.
Trupla so zvlekli v tempelj,
kjer so ob zvokih bobnov
moški izvajali ples smrti CI-
BI, ženske pa nespodoben
pled DELE, katerega sestav-
ni del je bilo tudi spolno zlo-
rabljanje trupel. Svečeniki
so nato trupla žrtvovali bo-
govom vojne, potem pa so
jih razsekali, povili v liste bo-
rodine (rastlina, ki je običaj-
no rastla ob templju) in spe-
kli v zemeljskih pečeh. Sve-
čeniki in poglavarji so dobili
boljše kose mesa, ženske pa
so se taki pojedini redkokdaj
pridružile. Človeško meso so
jedli s posebnimi lesenimi
vilicami, dolgimi včasih tudi
pol metra. Ljudožerske poje-
dine so prirejali ob vojnih
zmagah, med gradnjo temp-
ljev in velikih kanujev ter
med obiski poglavarjev. Če
jim je zmanjkalo sovražni-
kov, so pobili sužnje ali ljudi
iz n^nižjih slojev. Iz lobanj
slavnih sovražnikov so obi-
čajno naredili posode za pit-
je obredne pijače Vagone ali
kave.
Okrasne predmete in nakit
so izdelovali iz kitovih zob,
oblačili pa so se v krila, nare-
jena iz hibiskusovih vlaken.
Poročene ženske so nosile
krila do kolen, dekleta pa
mini.
Najbolj pomemben in naj
intimnejši predmet vsakega
Fidžijca pa je bil KALI - ne-
kakšen počivalnik za glavo,
narejen iz trdega lesa ali
bambusa, okrašen s slonovi-
no. Še najbolj je ta predmet
godoben miniaturni pručki.
e se ga je kdo dotaknil brez
lastnikovega dovoljenja, je
bila to najbolj groba žalitev.
Na otolcu orliidei
Ljudje so se na Fidži nase-
lili pred približno 3000 leti.
To so bili Polinezije!, ki so
sem prišli iz Azije. Bili so od-
lični pomorščaki, sžO so se
sem pripreljali z ogromnimi
dvojnimi kanuji na vesla. V
muzeju je eno od teh vesel
razstavljeno. Stesano je iz
enega debla, dolgo 32 čevljev
in ga štirje možje kom^
dvignejo. Potovanja, trajajo-
ča tudi po dva meseca so
preživeli ob posušenih ribah,
sadju, orehih in vodi. V novi
domovini so začeli obdelova-
ti zemljo in gojiti rastline, ki
so jih prinesli s seboj. Še da-
nes so jim azijske kulture po-
leg rib glavni vir hrane. Slo-
veli so kot odlični vojščaki in
strašni kanibali. Leta 1774 je
na Fidžiju pristal kapitan
COOK, ki so ga pred tem na
Tongi posvarih pred kaniba-
lizmom. 100 let kasneje je
Fidži postal angleška koloni-
ja, zdaj pa je že nekaj let ne-
odvisna država.
Popoldne čepiva v hotel-
ski sobi, gledava dež skozi
okno in poslušava radio, ki
prenaša nogometni derbi
med moštvoma iz Suve in
Lautoke. Kljub strašnim na-
livom tekme ne prekinejo,
reporter pa takole komenti-
ra: »Igralec X dobesedno
plava po igrišču, ki ni več
igrišče, temveč pravo moč-
virje.« V drugem polčasu pa
že takole: »Še malo, pa bodo
namesto nogometa začeli
igrati vaterpolo.«
Drugi dan si gremo še ved-
no v dežju ogledat Otok orhi-
dej, kjer je zgrajena replika
fidžijskega templja. S priho-
dom krščanstva so namreč
opustili stara verovanja in
tudi prenehali graditi temp-
lje. Na tem otoku na skrajno
skomercializiran način turi-
stom prikazujejo frdžijski
način tradicionalnega življe-
nja. Menažer je neki Anglež,
ki očitno dobro služi in med
drugim turiste privablja tudi
z raznimi zgodbicami o
skrivnostnih pojavih v zvezi
s templjem, kot npr., da se
nekaterim ljudem, ki verja-
mejo v nadnaravne sile, ozi-
roma boga, na fotografijah
tega templja pojavita dva
obraza: Kristusov in obraz
dobrega fidžijskega boga.
Skeptikom pa se baje zgodi,
da se jim cel film, ki so ga
posneli od tukajšnjega obi-
ska naprej, pokvari.
Kot po tekočem traku si
ogledamo izdelovanje glina-
ste posode, pletenje košar in
preprog, izdelovanje vrvi iz
kokosovega oreha in tiska-
nje na blago, kar oni imenu-
jejo TAPA CLOTH. V prete-
klosti, ko še niso poznali tka-
nin, so izdelovali »blago« iz
vej nekega grma. Vejo s
školjko posebne oblike naj-
prej zgladijo in olupijo skor-
jo. Potem s palico toUko časa
tolčejo po njej, da iz nje na-
stane 4-5 centimetrov širok
trak, ki izgleda kot nekakšen
papir z luknjicami. Te trako-
ve potem zlepijo skupaj v
blago, ki ga poslikajo s tem-
no rjavo barvo, ki jo dobijo iz
drevja mangrove, ki raste,
kjer se mešata sladka in sla-
na voda. Danes na ta način
delajo le še spominke, obla-
čila pa delajo iz tkanin, ki jih
posUkajo s tradicionalnimi
vzorci.
Obadji pilci
Dobili smo novo pekarno. Kdaj bomo še
boljši kruh?
Na otvoritvi pekarne je bilo izrečenih
veliko lepih besed. Pozabili so le na
kmete.
Pekarna je tako moderna, da peki ne
bodo več krivi za morebiten slab kruh.
Uspeli smo. Imamo veliko pekarno in
vedno manjše prodajalne kruha.
Na otvoritvi pekarne so bili skoraj vsi ki
so na »belem kruhu«.
Nekaj je narobe. Imamo novo pekarno
pa še vedno stare cene kruha.
Vrste pred prodajalnimi kruha niso
zaradi dobrega kruha ampak zaradi majh-
nih prodajaln.
Na otvoritvi pekarne so postregli s kru-
hom, ki ni bil pečen v novi peči. Je to znak,
da bodo še vedno najbolj zanesljive tiste
male stare pekarne?
OBAD