Murska Sobota, 11. april 1991 • Leto XLIII • St 14 • Cena 15 din Stečajni upravitelji — pogrebniki ali oživljevalci stran 4 Po zdravje v Po- murje stran Ni še minilo leto dni po volitvah, slovensko politično sceno pa že vznemirjajo nekateri neljubi dogodki. Realnost je pač drugačna, kot so si jo mnogi predstavljali pred letom, obljub je bilo preveč in pričakovanja prevelika. Vse to seveda povzroča nejevoljo in nezadovoljstvo med vedno večjim krogom ljudi in tisti, ki so morda obljubljali preveč, morajo zdaj poiskati opravičilo. Obljuba namreč dela dolg in bog ne daj, da bi krivda ostala na tistih, ki so preveč obljubljali. Da bo vest vsaj na zunaj čista, pa naj ostane znotraj še tako omadeževana, je krivca potrebno poiskati drugje. Veliko komentarjev in različnih mnenj je v zadnjih dneh povzročila zahteva vodstva Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke po odpoklicu slovenskega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca. Alije ubrana pot pravilna, ne bomo ugota- MAJAV IN VABLJIV MINISTRSKI STOLČEK v!jati, dejstvo pa je, da želi ministra zrušiti stranka, ki ga je še pred slabim letom priporočila mandatarju vlade za to funkcijo. Očita mu zamudo pri sprejemanju sistemske kmetijske zakonodaje, pa tudi to, da se je v času njegovega ministrovanja položaj kmetijstva močno poslabšal. Slednje sicer drži, vendar ob tem ne gre prezreti dejstva, da se je položaj poslabšal tudi na drugih področjih. In če so izključni krivci za to le ministri, potem se zastavlja vprašanje zaupnice celotni vladi. Glede strokovnosti dr. Ostercu gotovo ne velja deliti očitkov, saj ima za sabo bogato akademsko kariero, res pa je, da je v prvi vrsti strokovnjak in šele nato politik. Kaže pa, da pri nas še vedno nismo presegli stanja, ko je o stroki odločala politika in s takšno prakso želimo nadaljevati. Pa to ne preseneča, saj so tudi v vodstva kmečke zveze prišli, razen častnih izjem, največkrat ambiciozni politiki, ki se v stroki niso ravno izkazali. In ti zdaj največkrat izrekajo tudi sodbo o ministru, namesto, da bi se o njem izreklo celotno članstvo. Mnenja o njegovi krivdi si namreč tudi znotraj kmečke zveze niso enotna. Morda se kateremu od nadebudnih politikov iz kmečke zveze že sanja o ministrskem stolčku, vendar si upamo zapisati, da usoda kmetijstva ni in ne bi smela biti odvisna le od enega človeka, pa tudi ne od peščice posameznikov. Vse najpomembnejše odločitve se namreč sprejemajo v parlamentu, prav tu pa ima kmečka stranka kot eden od močnejših členov vladajoče koalicije lahko pomembnejšo vlogo. In to je pot, ki bi jo morata ubirati za doseganje zastavljenih ciljev. Ludvik Kovač stran-« Sobota le s turistično ponudbo DENARJA PREMALO, SETEV PA TEČE Pa je res muhasto tole aprilsko vreme. Če smo se prvi dan v aprilu še poslavljali od snega, se je kmalu za tem že močno otoplilo, temperature pa so se dvignile tudi do 20 stopinj Celzija. Lepo vreme je omogočilo nadaljevanje spomladanske setve, predvsem sladkorne pese, ki so jo pomurski pridelovalci začeli sejati že pred zadnjim sneženjem. Tudi pridelovalci krompirja so dobršen del semena že spravili v zemljo, vse pa je nared tudi za setev koruze. Medtem ko iz raznih koncev države prihajajo poročila, da zaradi pomanjkanja denarja načrti spomladanske setve ne bodo uresničeni, pa setev v Pomurju teče brez večjih zastojev. Res, da se tudi pomurski kmetije! srečujejo s finančnimi problemi in tudi v zadrugah denarja ni v izobilju, vendar sejejo navkljub vsemu. Ali pri tem varčujejo z gnojili in kakšno seme sejejo, pa bodo pokazali pridelki. Foto: Nataša Juhnov. V APAČAH PONUDBA posteljne konfekcije (prevleke za odeje in zglavnike, nadprti, posteljne garniture ter od 15. do 30. aprila’91 prti, zglavniki) BLAGOVNICA NOVOST.^1. Sobot BELTINCI UBOGI OTROCI Naši otroci in sploh mladi, ki so vključeni v vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove, so res ubogi. Neprestano se gremo z njimi razne reforme in poskuse ter jim nalagamo toliko dela, da ga ne zmorejo. »Pomislite! Moja hčerka obiskuje 5. razred, tehta 20 kilogramov, vsak dan pa mora nositi v šolo torbo, ki je težka čez 5 kilogramov. Ali bi bili odrasli pripravljeni na kaj takega? To so neumnosti in nehajmo že enkrat z njimi!« je pred dnevi, ko je bilo v Murski Soboti srečanje z zdajšnjim in dvema predhodnima šolskima ministroma, dejal eden od staršev. Dokaj preprosto povedano, kaj si misli o naši šoli. Žal na te njegove besede ni bilo odmeva, ker je bilo porabljenega že preveč časa za pomembnejše (?) šolske zadeve. Tako ni bilo govora o pouku ob sobotah, kot je to predlagal sedanji šolski minister dr. Peter Vencelj. Prav gotovo obstajajo nekateri razlogi, ki govorijo v prid temu predlogu, kot recimo ta, da bi bili učenci tako dnevno manj obremenjeni, in še drugi. Vendar je treba videti tudi drugo plat, razloge, ki govorijo proti temu. Ob precejšnji zaposlenosti mater in preobremenjenosti staršev z delom za preživetje je kakovost družinskega življenja že zdaj močno načeta. S poukom ob sobotah, proste pa bi bile morebiti srede, bi družini odvzeli še velik del časa, ki ga preživi z otroki ob koncu tedna. Če so torej otroci preobremenjeni, in to je res, bi kazalo zmanjšati obseg predmetov in drugega dela v šoli ter za šolo. Ampak to je, kot kaže, teže premakniti, ker vsak vidi le sebe, svoj predmet. Veliko učencev pa vse bolj nerado hodi v šolo. V petek zvečer (5. aprila 1991) je bilo v kulturnem domu v Apačah glasno kot že dolgo ne. Pa ne le zaradi nastopa mešanega pevskega zbora. Glasno je bilo tudi potem, kajti občani iz Apač in okoliških vasi so imeli marsikaj povedati in vprašati. Imeli so komu povedati, kajti vabilu so se odzvali v glavnem vsi povabljeni: Janko Slavič (ŽVZ), Janez Kramberger (KZ G. Radgona), Jože Tkalec (inšpekcijske službe), Zlatko Erlih in Janez Brunčič (izvršni svet), Jože Zlatnik (SO G. Radgona), Stanko Sakovič (Postaja milice), Zoltan Sever in Jože Recek (PTT M. Sobota) ter drugi. Presenečeni smo bili, da se vabilu ni odzval nihče iz Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, čeprav sta farma v Podgradu in gnojno-namakalni sistem zelo povezana z Apaško dolino, prav tako smo pogrešali odgovorne iz Kmetijstva Črnci. V več kot triurnem prepričevanju, spraševanju, navajanju dejstev, pa tudi obtoževanju smo slišali marsikaj zanimivega, prav tako pa smo bili trdno prepričani, da je bilo tam preveč — tako kot je preveč problemov, ki težijo občane apaške krajevne skupnosti. Jože Graj O Več o tem v prihodnji številki Vestnika. VESTNIKOV KOLEDAR bombažna predilnica in tkalnica i tržič Apni 16. aprila bo dolžina dneva 13 ur in 34 minut. 14. aprila bo Luna v znamenju mlaja. Vestnikov koledar 11. april, četrtek, STANKO 12. april, petek, LAZAR 13. april, sobota, IDA 14. april, nedelja, HEDVIKA 15. april, ponedeljek, NASTA 16. april, torek, BOŽA 17. april, sreda, RUDI Ob koBcu tedna bo sončno in razmeroma toplo vreme. Pregovora Sončen je april in suh. bo maj za lepo vreme gluh. Več ko ima leto dni. se v aprilu vreme spremeni. VREME aktualno po svetu POLITIČNI BAROMETER Za našo domačo in evropsko javnost je izzvenela kot majhna senzacija novica, da nas bo obiskala trojna delegacija Evropske skupnosti. Na kraju samem naj bi se poučila o razmerah in razvoju jugoslovanske krize ter zbrala podatke za nadaljevanje posvetovanj v Bruslju o Jugoslaviji. Nekateri naši krogi so bili mnenja, in sicer zaradi vse pogostejših poslanic, pozivov, preklicov in resolucij, ki jih organi Evropske skupnosti že nekaj mesecev naslavljajo ali pa posvečajo Jugoslaviji, da dvanajsterica nima nobenega drugega pomembnejšega zunanjega problema, kot je naša država. Član delegacije, šef italijanske diplomacije de Mic-hellis je povedal za kaj gre, pri čemer se je naslanjal na pravila konferenc v Helsinkih in Parizu. Po teh pravilih morajo spremembe potekati po mirni poti, s političnimi pogovori, izogibajoč se enostranskim sklepom in obenem spodbujati reformske procese. Iz tega je možno brez kakšnih večjih naporov razbrati, da je Jugoslavija test za Evropo. Veliko pozornosti svetovne javnosti je minuli teden veljalo tudi političnim dogajanjem v Sovjetski zvezi, predvsem pa političnemu do- TEST ZA EVROPO gajanjem v Sovjetski zvezi,, predvsem pa političnemu dvobju Borisa Jelcina s sovjetskim predsednikom Mihai-lom Gorbačovom. Ne glede na resnost položaja na notranjepolitičnem področju se Gorbačov ta čas skrbno pripravlja na napovedani obisk v Tokiu in pogovore z japonskimi državniki. Japonci že govorijo o zgodovinskem dogodku. Ni jih težko razumeti: relativno lahko so se sprijaznili s porazom v 2. svetovni vojni in dolgoletno okupacijo. Po zaslugi ameriških vojnih presežkov in svoji podjetnosti so ta čas naredili iz svoje države svetovno gospodarsko silo. Nikoli pa se niso sprijaznili s sovjetsko zasedbo štirih otokov z njihovega severnega ozemlja. Za Sovjetsko zvezo so tile štirje otoki vse doslej pomenili simbol statusa velike sile, ki je zmagala v vojni, po vojni pa začela tekmovati z ZDA za hegemonijo na Dalnjem vzhodu. Zdaj so brez strateškega pomena, zato objektivno vse to zavira normalizacijo odnosov z Japonsko in drugimi državami v tem delu sveta. Problem za sovjetsko vodstvo je v tem, ker bi izročitev otokov Japoncem okrepila položaj drugih sovjetskih ozemelj, ki odločno zahtevajo odcepitev. Tudi osamosvojena Rusija bi lahko posegla vmes s trditvijo, da so vsa Sibirija in tudi osvojeni otoki del in dediščina nekdanje Rusije. Največji problem pa je gotovo notranjepolitična in gospodarska slabost Sovjetske zveze ter oslabljeni položaj samega Mihaila Gorbačova. Kot vsi trgovsko usmerjeni Azijci hočejo tudi Japonci ta spoznanja bogato vnovčiti. Kurdski otoki bi utegnili biti prav zaradi tega danes cenejši kot je njihova dejanska vrednost. To utegne veljati, če se ne bodo vmešali Američani, ki jim politični vzpon Japonske ne gre v račun. Vsi se še kako zavedajo pomembnega geopolitičnega položaja SZ na Dalnjem vzhodu. Čeprav se je SZ umaknila iz Vzhodne Evrope in čeprav Varšavskega pakta ni več, s tem še ni rečeno, da je SZ v Evropi odpisana. Ob velikih političnih spremembah bi lahko rekli, da se zgodovina vsakokrat ponavlja — v takšni ali drugačni obliki. Milan JERŠE BEGUNCI VENDARLE V TURČIJI — Turčija se je naposled odločila narediti konec agoniji desettiso-čev kurdskih beguncev, ki so na gorskih prelazih med Irakom in Turčijo čakali na milost sosednje države, mnogi med njimi pa so tam zaradi mraza in pomanjkanja hrane tudi žalostno končali. (Telefoto: Reuter) Volilna mrzlica v Albaniji Precej pozornosti vzbujajo prve večstrankarske volitve v Albaniji. Po podatkih iz Tirane je na prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Albaniji glasovalo 95 odstotkov vpisanih volilcev. Predvolilne napovedi so se uresničile: komunisti, uradno Albanska partija dela, je dobila glasove večinskega kmečkega prebivalstva (okrog 65 odstotkov od 3,2 milijona Albancev živi na vasi), opozicija pa je premočno zmagala v mestih. Zanimivo je, da je predsedniku Ramizu Aliji poslansko mesto v Tirani odvzel Franko Krroci, povsem neznana politična osebnost. Ker so na volitvah zbrali skoraj dve tretjini-glasov, bodo komunisti še nadalje krojili usodo Albanije. Medtem se razmere v Albaniji po večstrankarskih volitvah vse bolj zaostrujejo. Zaradi nezadovoljstva z rezultati volitev je več tisoč ljudi demonstriralo v Ska-dru, Kavaji, Elbasanu in Draču. V Skadru so bili ubiti trije aktivisti Demokratske stranke, v Kavaji je bila splošna stavka, v Tirani pa je policija preprečila številnim ljudem vdor v tuja veleposlaništva. Kaj ima , skupnega etiopska rdeča vlada s Tel Avivom? Spričo vznemirljivih novic, ki prihajajo iz Adis Abebe, da so uporniki že tik pred prestolnico in da so se nevanro približali najpomembnejšemu pristanišču v državi, so se vezi med Etiopijo in Izraelom še bolj okrepile. Če bi kakšnega afriškega diplomata vprašali, le kaj imajo skupnega marksistična vlada predsednika Mengistuja Haila Mariama in Izraelci, bi bil odgovor kratek in sila preprost: ne veliko, vendar si obe strani zavoljo lastnih interesov prizadevata za vsako ceno preprečiti nastanek neodvisne arabske države v Eritreji. Izrael zato nenehno krepi vojaško in diplomatsko pomoč vladi v Adis Abebi in pri tem izrablja praznino, ki je nastala zaradi zmanjšanja sovjetske vojaške pomoči Etiopcem. Adis Abeba, od koder diplomati in drugi tujci že bežijo, pa tovrstno pomoč zelo potrebuje. Eritrejsko narodnoosvobodilno gibanje (EPLF), ki se že 29 let bojuje za neodvisnost arabsko govorečega prebivalstva pokrajine vzdolž obale Rdečega morja, je namreč v minulih mesecih doseglo pomembne vojaške uspehe — najpomembnejši je bil zasedba enega strateško najvažnejših pristanišč na Rdečem morju Masave. Če ga bodo uporniki obdržali, bo njihov naslednji cilj prestolnica regije Asmara in nato razglasitev neodvisnosti. Že en sam pogled na zemljevid pa pove, zakaj je to tako pomembno za Izrael. Če bi Eritreja Dogovor vlade in rudarjev Sovjetska vlada je na pogovorih s predstavniki rudarjev, ki so dlje časa stavkali, dosegla kompromis. Dogovorili so se, da bodo rudarske plače vsake štiri mesece povečali za 25 odstotkov. Tako naj bi povečali plače v prihodnjih 12 mesecih in bi bile konec marca prihodnjega leta plače dvakrat večje od sedanjih. Ob koncu srečanja je rudarskim predstavnikom govoril tudi predsednik SZ Mihail Gorbačov. Rudarje je opozoril, naj ne nasedajo političnim silam, ki skušajo z njimi manipulirati, in dodal, da morajo »pluti v isti smeri«, saj so skupaj z drugimi »na isti ladji«. Skandinavci verjamejo ženskam Na severu Evrope je vse več žensk na visokih družbenih položajih. Islandska predsednica Vigdis Finnbogadottir je edina ženska na tem položaju v Evropi. Tudi predsednica norveške vlade Gro Harlem Brundtland je edina ministrska predsednica na stari celini. Navedena primera sta samo najzgovornejša dokaza, da v tem delu Evrope bolj zaupajo ženskam kot drugje po svetu. Danci na primer obožujejo svojo kraljico Margareto II. in gotovo bi gladko zmagala, če bi kandidirala za državnega predsednika. Na Švedskem, Finskem, Norveškem, Danskem in v Islandiji je politika precej manj »moška panoga« kot v drugih državah. Sedanja norveška vlada je najbolj ženska na svetu, saj je med 19 ministri kar 9 žensk. »Gorbačov še ni pov$em izgubljen« Predsednik Mihail Gorbačov ima še .eno možnost, da uresniči svojo politiko reform, je izjavil bivši sovjetski zunanji minister Edu-ard Ševardnadze. V intervjuju, ki ga je v najnovejši številki objavil tednik Štern, je Ševardnadze dejal, da bi Gorbačovu to uspelo, če bi v Sovjetski zvezi »v prihodnjih treh do štirih mesecih zagotovili preskrbo prebivalstva s hrano.« Hkrati je Ševardnadze znova izrazil bojazen, da utegne priti v državi do kaosa, anarhije in celo do državljanske vojne. TAJNA ZVEZA ETIOPIJE IN IZRAELA postala neodvisna, se bo namreč Rdeče morje spremenilo v Arabsko. Ko so se lani v Nairobiju končala neuspešna pogajanja med etiopsko vlado in Eritrejci, pri katerih je posredoval Jimmy Carter, je nekdanji ameriški v žarišču dogodkov predsednik izjavil, da »eden naših bližnjevzhodnih zaveznikov (namigovainje na Izrael) preskrbuje Mengistujeve sile z bombami cluster, ki jih zavoljo strahotnega rušilnega učinka ženevska konvencija prepoveduje. Seveda sta Izrael in Etiopija to odločno zanikala, medtem ko so funkcionarji v Washingtonu zatrjevali, da »ni jasnih dokazov o tovrstnih pošiljkah.« Sicer pa ni za boljše poznavalce etiopskih razmer nič novega ali presenetljivega izraelsko-eti-opsko vojaško sodelovanje. Izrael je namreč moralno in gmotno nadvse radodarno podpiral že cesarja Haila Selasija vse do leta 1973, ko so ga strmoglavili. Pozneje so, resda skrivaj, sodelovali tudi z Mengistujem. Med somal-skim napadom na Etiopijo leta 1977 je Izrael dobavljal orožje Adis Abebi, vendar ne dolgo, ker je to skrivnost razkrilo časopisje. Kot posebno poslastico je objavilo, da so Izraelci poslali Etiopcem 80.000 nabojev parabellum, ki ob dotiku s tarčo eksplodirajo in povzročajo strahotne rane. Za Mengistuja pomeni »izraelska zveza« veliko več kot le obliko zagotavljanja vojaške pomoči. Adis Abeba namreč upa, da ji bo ta aliansa pomagala prepričati mogočen izraelski lobi v Was-hingtonu, naj vpliva na ameriški kongres, da bi naposled odpravil prepoved pošiljanja ameriške gospodarske pomoči Etiopiji. Medtem ko Etiopija in Izrael še vedno odločno zanikata sleherno obliko vojaškega sodelovanja, pa JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Če Miloševič vztraja pri tezi o Srbih v eni državi, če se ta teza na hrvaških tleh izvaja tudi prek ozemeljsko-institucionalnega poskusa dokončnega izoblikovanja fiktivne »krajiške države« s pomočjo terorističnih akcij, potem je jasno, da je za Beograd Jugoslavija mrtva, sedanje meje pa fikcija. (Vjesnik — Zagreb) Naslednjo potezo ima v rokah »črni«, se pravi Miloševič, ki ima, čeprav nastopa v vlogi rdečega levičarja, kljub vsemu črno politično ozadje. Lahko le upamo, da naslednje poteze ne bodo tako krvave in tako dramatične. (Slobodna Dalmacija — Split) Hrvaška je postala jedrska sila v pravem pomenu besede. To atomsko oborožitev, radioaktivne »klašnjikove«, so dobili z Madžarskega. Za nas. Srbe, so lahko hudo nevarni, kajti, ko bodo te »klašnjikove« pometali v Savo, pride lahko radiacija tudi do Beograda. (Politika ekspres—Beograd) Kurde streljajo, politiki pa pleteničijo »Iračani bombardirajo bežeče Kurde, Turki streljajo nanje, Zahod pa jih je zapustil,« je kratko opisal položaj kurdskih beguncev voditelj televizijskih poročil BBC. Britanski dnevnik The Indepen-dent pa svoj komentar na prvi strani končuje z ugotovitvijo: »Čas je, da John Major pove Georgeu Bushu, da tega kar se dogaja v Iraku, ni mogoče več trpeti in ne bomo si mogli oprostiti vsega, kar nam je na voljo, da ustavimo to mesarsko klanje.« Bivša britanska premierka Margaret Thatcher, kije v Londonu sprejela delegacijo kurdskih žena in otrok, je za zdaj edina javno in odločno dejala, da ni več časa za »legalne pedantnosti«. Medtem je Varnostni svet OZN obsodil nasilje nad civilnim prebivalstvom v Iraku, še zlasti nad Kurdi. V resoluciji poziva iraško vlado, naj mednarodnim humanitarnim organizacijam omogoči pomoč ogroženim v vseh delih Iraka. Izraški veleposlanik v OZN pa je resolucijo ocenil kot vmešavanje v iraške notranje zadeve. Uradni Bagdad je generalnemu sekretarju OZN de Cuellarju predlagal, naj v Kurdi-stan pošlje opazovalno misijo. Zoper enostranske odločitve Predsedniki republik oziroma republiških predsedstev so na tokratnih pogovorih v Beogradu obravnavali vprašanja politične prihodnosti jugoslovanske skupnosti. Strinjali so se, da je treba zagotoviti miren in demokratičen razplet sedanje krize in da se je treba izogniti uporabi nasilja. Prav tako, po mnenju udeležencev, ureditve in odnosov znotraj obstoječe jugoslovanske skupnosti ni mogoče spreminjati z enostranskimi odločitvami. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je pri tem izhajal iz decembrske plebiscitarne odločitve, je med drugim menil, da imajo tisti jugoslovanski narodi in republike, ki uresničitev svojih nacionalnih interesov vidijo v samostojnih Včeraj slava, danes zapor Še pred meseci je bila nekdanja haitska predsednica Ertha Pascal Trouillot deležna vseh časti, pred dnevi pa so čedno 48-letno pravnico aretirali. Sodnica vrhovnega sodišča je namreč obtožena, daje imela prste vmes pri pripravljanju januarskega državnega udara in da je inscenira-la lastno ugrabitev, samo da bi preprečila priljubljenemu duhovniku Bertrandu Aristi-du prevzem oblasti. ne skrivata, da nekaj sto izraelskih vojaških svetovalcev uri pripadnike etiopskih posebnih enot za boj proti upornikom. Dobri poznavalci tukajšnjih razmer pa opozarjajo na nekaj, s čimer ne računata ne ena ne druga stran, namreč, da ZDA niso naklonjene Mengistuju, ki kljub večji izraelski pomoči nima možnosti, da bi premagal eritrejske upornike. Njegov padec je le še vprašanje časa, trdijo poznavalci. državah, vso pravico, da te svoje interese tudi uresničijo. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, pa je bilo slišati veliko različnih mnenj. Slobodan Miloševič je poudaril, da je konfederalni model drugo ime za ukinitev Jugoslavije in da so v predsedstvu SFRJ že narejeni dokumenti o prihodnji ureditvi države, in sicer o skupni armadi, zunanji politiki in ekonomskih funkcijah. Drugačnega mnenja je bil dr. Franjo Tudman, ki je dejal, da naj bi Hrvaška skupaj s Slovenijo menila, da podaljševanje življenja v zdajšnji obliki skupnosti ni možna, še manj pa vrnitev v še večjo centralizacijo. Zvezni izvršni svet pa je med razpravo o aktualnopolitičnem položaju v državi poudaril, da je sklep o priključitvi nekaterih delov k Srbiji pravno brezpredmeten. Po oceni zvezne vlade je protiustavno in nesprejemljivo odcepljanje kakega dela neke republike in priključevanje tega ozemlja k drugi republiki. globus PEKING — Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je bil prvič na obisku na Kitajskem in zatrdil, da so odnosi med državama že na poti normalnega razvoja. Kitajski premier Li Peng pa je menil, da ni mogoče zanemarjati velike vloge SZ. LONDON — Britanski zunanji minister Douglas Hurd se je mudil na petdnevnem uradnem obisku na Kitajskem. Z vioskimi kitajskimi funkcionarji se je pogovarjal o problemu Hongkonga, ki bo leta 1997 prešel iz britanskih rok v kitajske. JERUZALEM — Izraelski premier Jichak Šamir je pozval arabske države, naj objavijo, da niso več v vojni z Izraelom, tako da bi lahko začeli uresničevati mirovne pobude v tem delu sveta. BAGDAD — Vojska predsednika Sadama Huseina duši upor, prebivalstvo s severa pa beži. S tem poskušajo milijoni iraških beguncev, ki pritiskajo na mejo s Turčijo, ubežati nesreči. ANKARA — Turčija je zahtevala nujni sestanek Varnostnega sveta OZN zaradi hude ogroženosti iraških Kurdov. Kakih 200 tisoč ljudi je v smrtni nevarnosti med begom iz Iraka v Turčijo. Zaradi nevzdržnih razmer je Turčija sklenila odpreti mejo z Irakom. BRUSELJ - Na sedežu Evropske komisije so po načelnem soglasju potrdili sporazum o novem, tretjem, finančnem protokolu med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo. Gre za izjemno ugodno posojilo Evropske investicijske banke v višini milijarde dolarjev, namenjeno za posodobitev cest in železnic v SFRJ. BONN — Po dosedanjih izsledkih preiskave o uboju vodje agencije za sanacijo vzhodnonemškega gospodarstva Detleva Rohwedderja je zločin zakrivila skrajna levičarska organizacija Frakcija rdeče armade. ATENE — Dve grški teroristični skupini sta potrdili, da so njuni pripadniki minirali predstavništvo OZN, in sicer zaradi »umazane« imperialistične akcije v Zalivu. Žrtev ni bilo. Stran 2 VESTNIK, 11. APRILA 1901 aktualno doma MADŽARSKA MANJŠINA V BUDIMPEŠTI Tudi mi smo del madžarskega narodnega telesa Po Sombotelu in Zalegerszegu so se Madžari iz Pomurja zdaj podali še v Budimpešto. Prvo gostovanje v prestolnici matičnega naroda je organizirala Svetovna zveza Madžarov. Najprej so se na literarnem večeru predstavili s svojimi deli dr. Jozsef Varga, Sandor Szunyogh, Zsuzsanna Bati Koncz, Lajos Bence in Albert Halasz. Poleg pogovorov o kulturnem ustvarjanju, o tem, da bi bili pomurski madžarski literati sprejeti v madžarsko književno društvo, je beseda nanesla tudi na druge oblike sodelovanja med manjšino in večinskim narodom. Vse se je nato nadaljevalo ob okrogli mizi, kjer so po uvodu predstavnika Svetovne zveze Madžarov spregovorili tudi pripadniki narodnosti, orisali svoje življenje in delo. »Dobro smo, živimo. Vemo, da od matice ne moremo pričakovati čudežev, velike materialne podpore, zato pa zahtevamo, da nas upoštevajo in »Kje je madžarska televizija«, je bilo vprašanje, ki so ga pripadniki madžarske manjšine zastavili organizatorjem gostovanja v Budimpešti. S tistim, kar so povedali in kar so pokazali, so matičnemu narodu jasno sporočili, da želijo več pozornosti, da ne želijo biti v senci velikih manjšin, kot je recimo tista v Romuniji. Je že res, da Je njih veliko manj kot Madžarov v Transilvaniji, toda tudi oni so del madžarskega narodnega telesa. Če bodo Madžari izgubili le kapljo svoje krvi, bo rana vseeno krvavela in tudi skelela. sprejmejo. Res je, da nas je malo, toda tudi mi smo del madžarskega narodnega telesa,« je bilo sporočilo predsednice Pomurske madžarske narodnostne skupnosti Marije Pozsonec. Drugi so govorili o položaju gospodarstva, kulture, šolstva, informiranja med Madžari iz Pomurja. Spregovorili so tudi politiki. Član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec je omenil negativne 'zkušnje iz preteklosti, ko je bilo zaradi ideoloških razlogov veliko nezaupanja med sosedi. To ne-zaupanje se je najbolj kazalo pri Položaju manjšin, ki so zaradi tega pretrpele največ hudega in to tako na eni kot drugi strani meje. Položaj manjšin se mora urediti v tisti državi, kjer manjšina živi, seveda pa to ne pomeni, da nima matični narod določene odgovornosti do svojih manjšin. . Cas je prehitro tekel, tako da Je na koncu skoraj zmanjkalo ča-sa za razpravo, ali — kot je rekel znani madžarski pisatelj iz Romunije Andras Siito: »Ce imaš s°l, nimaš paprike,« kar naj bi Pomenilo, daje veliko tem, o katerih bi bilo treba še spregovoriti, Pa ni več časa. Vseeno smo zvedeli še nekaj, “alazs Horvath, minister brez Ustnice, zadolžen za Madžare po svetu, je spregovoril tudi o prizadevanjih madžarske vlade, da bi Se meja s Slovenijo čim bolj odprla v dobro obeh manjšin, ta-1(0 madžarske narodnosti kot poetskih Slovencev. Zagotovil je, da denar pri tem ne sme biti ovira. Zadnje dejanje gostovanja je bd kulturni večer, v katerem so Predstavili: prevska zbora iz k-entibe in Gornjega Lakoša, folklorna skupina iz Dobrovnika, j=enterovski citrarji in študentje katedre za madžarski jezik mari-orske Pedagoške fakultete. Z esedo, pesmijo in plesom so pokazali, odkod prihajajo in kaj so: Madžari, ki živijo v Pomurju. S. Eory nMIBAlngolstadt SOBOTA LE S TURISTIČNO PONUDBO Murska Sobota kot partnersko mesto obdonavskega Ingolstadta se po tradiciji spet predstavlja na bienalni gospodarski razstavi MIBA, vendar tokrat brez izdelkov pomurskega gospodarstva. Baje je tako zahteval organizator in sodelovanje partnerskih mest izkoristil za napoved mednarodne vrtnarske razstave prihodnje leto, na kar pa se v Ingolstadtu že zdaj na veliko pripravljajo. Računajo tudi na sodelovanje v pripravah in udeležbo soboškega Vrtnarstva. MIBO so bolj kot gospodarstveniki izkoristili soboški politiki. Na otvoritvi so bili predstavniki vseh občinskih političnih strank in večina med njimi je priložnost izrabila tudi za pogovore s svojimi strankarskimi kolegi. Bilo je nekaj formalnih, še več pa neformai- nih, vendar za izmenjavo mnenj zelo koristnih srečanj. Zlasti aktivni so bili naši socialdemokrati in sdpejevci — oboji si želijo sodelovanja z vodstvom mestnega SDP. Srečali so se tudi krščanski demokrati, manj zadovoljna pa je bila predstavnica liberalnih demokratov, ki se zaradi organizacijskega spodrsljaja ni uspela srečati s kolegi. Preostalo gospodarstvo, razen turističnega, MIBE torej ni moglo izkoristiti za svojo predstavitev Evropi in zapišemo lahko samo — škoda za zamujeno ugodno priložnost. Imele in tudi izkoristiti so jo skušale naše turistične organizacije (Moravske To- Vodilna občinska moža — predsednik občine Andrej Gerenčer in predsednik izvršnega sveta Ivan Obal — sta na sprejem s predstavitvijo naše pokrajine privabila številne goste, med njimi župane več bavarskih mest. Na posnetku sta v družbi s prvim možem Ingolstadta Petrom Schnellom. plice, Radenc). Predstavljale so svojo turistično ponudbo, vzbudile tudi interes, vendar obremenjen z vprašanji o političnih razmerah v Jugoslaviji, zato je vprašanje, koliko Nemcev bodo prepričale narodne noše, piitre, cekarji, šilček močnega in prijazno osebje. Morda si še največ lahko obetajo slovenska zdravilišča, saj je na pobudo svobodnih sindikatov in Audijevega sindikata dogovarjajo o možnosti zdraviliškega zdravljenja zdomcev v domovini, Splošni vtis z letošnje MIBE je ugoden, še toliko bolj, ker je za naše oči vse novo. Razstava je v znamenju treh poudarkov: ev- ropske kakovostne znamke, obdonavskega prostora in njegovega pomena za Evropo ter gospodarskega odpiranja proti Vzhodu. Za nas je poučna racionalnost Nemcev: na razstavnem prostoru je premišljeno izkoriščen vsak kvadratni meter in ne obremenjujejo se z zidanjem hal. Vse so odlično rešili z ogromnimi šotori. Moti pa pomešanost najrazličnejših razstavljalcev, zlasti ko gre za živila. To pa kot da so natančni in ekološki osveščeni Ingolstadtčani spregledali. Sicer pa MIBA že daje vtis, da postaja Ingolstadt mesto cvetja in zelenja, ki svojo prihodnost gradi na ekologiji. L Benko Novo vodstvo soboških socialdemokratov Karel Kozic je novi predsednik občinskega odbora Socialdemokratske stranke v Murski Soboti. Tako so se na I. konferenci odločili člani predsedstva in krajevnih odborov SDS iz soboške občine, ko so izbirali med tremi kandidati. Že v prvem krogu volitev je tajnik soboškega Demosa Karel Kozic prepričljivo premagal tekmeca Vlada Kolmaniča in Stefana Ščapa. Še prej pa so sprejeli poslovnik in statut stranke, ki bo imela poslej 11-člansko predsedstvo, v katerega bodo vključili tudi člane Socialdemokratske mladine, na občinski ravni pa predvidevajo ustanovitev predstavniškega sveta. Ob tej priložnosti so pregledali delovanje soboških social- demokratov v minulem obdobju. Iz poročila je razvidno, da so bili pobudniki mnogih akcij, kot so organiziranje socialdemokratskega foruma, srečanja s somišljeniki iz Ingolstadta in Avstrije, ustanavljanje krajevnih odborov SDS, zelo intenzivno pa so se vključili v prizadevanja za vračanje nepravilno odvzetega premoženja. Zadovoljni so tudi z učinkom svojih petih poslancev v občinski skupščini. V prihodnje bodo skušali v svoje vrste pritegniti čim več delavstva in drugih slojev prebivalstva, predvsem intelektualcev, saj bodo ustanovili več strokovnih skupin za posamezna področja. Da bi se v javnosti še bolj uveljavili, je bilo rečeno v razpravi, bodo or- ganizirali več javnih nastopov, okroglih miz, mirovnih gibanj in družabnih srečanj. Kot zelo pomembno štejejo lastno pobudo za takojšnjo osamosvojitev Slovenije, kar je plebiscitarna odločitev, s katero pa spričo zaostrenih političnih razmer ne bi smeli preveč 'odlašati. Pri tem je tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije Erik Modic pripomnil, da bo treba izkoristiti najugodnejšo priložnost za odcepitev in ne čakati na 23. junij kot skrajni rok za to zgodovinsko dejanje. Po njegovih besedah bo šele takrat možno hitreje reševati nakopičene gospodarske in socialne probleme, ko lahko računamo tudi na pomoč iz tujine. Milan Jerše Aeroklub Murska Sobota Proizvodno delo osnovni vir dohodka Soboški aeroklub, v okviru katerega delujejo motorna, jadralna, padalska in modelarska sekcija ter sekcija za prosto letenje in zmajar-stvo, je v preteklem letu opravil pomembno poslanstvo in uspešno uresničil zahtevne naloge. To je zelo pomembno v teh težkih časih, so ugotovili na letni skupščini kluba. Na njej je bil med drugimi sekretar republiške letalske zveze Mirko Bitenc. Ža velik uspeh imajo dokončanje proizvodnih delavnic, odplačilo turističnega letala Varior, ki ga uporabljajo za poslovne in turistične polete, nakup transportnega vozila za prevoz jadralnih letal. Naročili so projekt za obnovo gostinskega lokala na letališču in skupaj s soboškim radiom uspešno organizirali javno prireditev. V celoti so uresničili pogodbene obveznosti. Dobro sodelujejo z letalskima kluboma v Sombotelu ria Madžarskem in Paračinu, PSTO in KS Rakičan. Člani kluba so bili tudi uspešni na raznih tekmovanjih, saj z nekaterimi dosežki sodijo v sam slovenski in jugoslovanski vrh. Z zadovoljstvom so tudi ugotovili, da so si lani z lastnim delom ustvarili nad 690.000 dinarjev dohodka, kar je precej več kot smo načrtovali. Proizvodno delo pa bo tudi v prihodnje osnovni vir dohodka za nemoteno delo v klubu. Seveda pa načrtujejo, da bodo morali pomemben del dohodka zagotoviti z reklamami, poslovnim in turističnim letenjem ter storitvami na raznih prireditvah. Na skupščini so sprejeli programske usmeritve za delo v prihodnje, kjer je rečeno, da bodo posebno skrb namenili nadaljnjemu šolanju lastnega kadra, zlasti učiteljev padalstva jadralnega in motornega letenja. Za predsednika kluba so ponovno izvolili Draga Žižka. F. Maučec »Do 27. junija še ne bo odcepitve!« Pred nedavnim (5. aprila) sta vodstvi pomurskih krščanskih demokratov in SDZ Gornja Radgona v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih izpeljali drugo srečanje pod naslovom Naš trenutek. Tokrat so v goste povabili Spomenko Hribar, predsednico slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa in vodjo kluba SDZ v skupščini Republike Slovenije. Cilj pogovora: pojasnili namen in pomen Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), ki bo on 27. do 30. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani in Celju. Spisek tistih Slovencev, ki doslej niso imeli vstopa v državo, odcepitev Slovenije in mednarodno priznanje njene državotvornosti, vračanje nasip zdomcev in izseljencev ter usoda njihovega premoženja v domovini, dosedanje priprave in sama izvedba vseslovenskega kongresa kot izraza in posledice sprave — je bil vsebinski okvir petkovega večera z eno tistih osebnosti, ki sodijo med utemeljitelje t. i. slovenske pomladi. Zanimivo in koristno, sklenili pa so ga s pobudo za ustanovitev področne konference SSK za Pomurje. Naslov primarija dr. Lojzu Števanecu Na republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo so na slovesnosti 4. aprila šestnajstim zdravnikom P0<*eDH naslov primarija. Med njimi je tudi dr. Lojze Števanec iz naravnega zdravilišča Radenci. Ko je nekdanji šef zdravnikov dr. Kastelica leta 1961 odšel v pokoj, je dr. Števanec prevzel vodenje centra za rehabilitacijo srčnih bolnikov. V tem času je razvil bogato raziskovalno delo in strokovna spoznanja objavljal v številnih domačih in tujih medicinskih ter znanstvenih publikacijah. mh Le stečaj privablja denar nazaj Na območni zbornici za Pomurje so gospodarstveniki minuli teden pregledali rezultate lanskoletnega gospodarjenja v Pomurju. Ponovno so ugotovili, da je gospodarstvo v pokrajini ob Muri na kolenih in se ne bo moglo kar zlepa pobrati. Industrijska proizvodnja je bila lani v Pomurju manjša za 3, v Sloveniji pa v povprečju za 10 odstotkov in pol. To pa ni niti malo zadržalo uvedbe stečajnih postopkov v Pomurju. Zdaj je v stečaju 20 podjetij. Podjetja v stečaju so na zavod za zaposlovanje pripeljala več kot 2 tisoč 500 ljudi. Zavod postaja tako najštevilnejše pomursko podjetje, saj združuje že okoli 7 tisoč brezposelnih. Skoraj polovica od teh je prijavljenih že eno leto. Če upoštevamo, da je v Pomurju slaba tretjina kmečkega prebivalstva in da je v podjetjih še kakih 3 tisoč odvečnih delavcev, je položaj ob Muri več kot kritičen. Lani je bilo leto uvoza, so dejali gospodarstveniki, v Pomurju pa so kljub temu več izvozili kot uvozili. Za izvoženo blago so dobili 140 milijonov dolarjev, za v tujini kupljeno pa so odšteli dobrih 114 milijonov dolarjev. Z izgubo je poslovalo 81 podjetij, od tega 40 družbenih. Največje izgube so imeli v kovinsko-predelo-valni, lesni, gradbeni in mesni industriji. Rast so zabeležili v trgovini, gostinstvu in turizmu, prometu, obrti in posebnih storitvah. Življenjski stroški so narasli za polovico, najnižje osebne dohodke pa so prejemali ljutomerski in lendavski delavci. Sicer pa so povprečni osebni dohodki dosegali skoraj 5 tisoč dinarjev. In zakaj toliko podjetij klone in zabrede v stečaje? Ali ni drugih rešitev? Ali pa je to najenostavnejši način, da se podjetja rešijo odvečnih delavcev? Ali je resnično rešitev v nastajanju novih podjetij na ruševinah starih? Ali vendarle ne bi kazalo vseh naporov usmeriti v programe, ki bi prinašali delo in denar? Žal, pravijo gospodarstveniki, so stečaji najbolj zanesljiva pot, da se vsaj nekaj denarja, ki ga pomurske občine odvajajo v republiško središče, vrne v našo pokrajino. To je pa več kot žalostno spoznanje. Lidija Kosi Upokojenci zoper mešetarjenje Nočemo nobenih praznih obljub in lepih govorov, ampak stvarnost, v kateri se položaj upokojencev ne bo še naprej slabšal, pa tudi odgovornost tistih, ki na republiški ravni odločajo o višini pokojnin. Te so zdaj za večino upokojencev nizke, ker se zaradi zaostrenih gospodarskih raz- mer v pokojninski sklad steka premalo denarja. Za stečaje podjetij ne nosijo krivde upokojenci, ki si prizadevajo, da se njihove osnovne pravice iz minulega dela ne bodo kratile. Nismo gole številke in ne bomo dovolili mešetarjenja z nami, zato bomo skušali s svojimi poslanci od občine do republike vplivati na pokojninsko politiko, prihodnje volitve pa bodo pokazale, ali smo upokojenci sposobni stvari vzeti v svoje roke. To je gotovo najpomembnejše sporočilo s petkovega ustanovnega občnega zbora Demokratične stranke upokojencev občine Murska Sobota, ki so se ga udeležili številni gostje, med njimi tudi poslanec iz upokojenskih vrst Emil Tomažič iz Maribora. Sicer pa so razpravljalci poudarili, da za vstop v Demokratično stranko upokojencev, ki ima v soboški občini nad 700 članov, ni nikakršnih ideoloških in strankarskih omejitev. Vse tiste, ki bodo zastopali stališča upokojencev, bodo podprli pri prihodnjih volitvah, kar ob množici 430 tisoč slovenskih upokojencev ni zanemarljivo. Kot je bilo rečeno, bo do konca letošnjega maja ustanovljena Demokratična stranka upokojencev Slovenije, zato bodo nadaljevali ustanavljanje odborov v posameznih občinah. Delegati ustanovnega občnega zbora soboške Demokratične stranke upokojencev so se ob tej priložnosti seznanili tudi s pravili in smernicami delovanja stranke v prihodnje. Za novega predsednika so izvolili Avgusta Poz-veka, za podpredsednika pa Dušana Devetaka in Ivana Ferbežarja. Milan Jerše LENDAVSKA STRANKA UPOKOJENCEV Na sobotnem ustanovnem občnem zboru Demokratične stranke upokojencev Lendava so za predsednika izvolili Toneta Slavinca, za podpredsednika Ludvika Jerebica, za sekretarko pa Marijo Dvanajšček. Ustanovnega zbora seje udeležilo več kot 130 članov od skupno 250, kolikor jih je v lendavski občini doslej podpisalo pristopne izjave. Med gosti sta bila tudi predstavnika Demokratične stranke upokojencev iz Maribora Emil Tomažič in Rafael Žagar. Sicer pa so v razpravi kritično ocenili delovanje republiških poslancev iz lendavske občine, zlasti ko je šlo za sprejemanje zakonov na republiški ravni, ki so prizadeli upokojence. V mislih so imeli zlasti pokojninsko-invalidsko zakonodajo in uveljavljanje njihovih pravic iz minulega dela. Ena od poglavitnih nalog Demokratične stranke upokojencev Lendava pa bo, da v svoje vrste pritegnejo čim več članstva, da se njihov glas čim bolj sliši v skupščinskih klopeh, na prihodnjih volitvah pa bodo s svojo stranko enotno nastopali. M. Jerše V OSEMLETKAH LE SE »LEPOTNE« SPREMEMBE? Predlogi in mnenja, kaj spremeniti v naših osemletkah v novem šolskem letu, se počasi zaokrožujejo. Po izjavah vodilnih slovenskih šolskih strategov bo v predmetniku le nekaj 'lepotnih’ sprememb, in sicer pri družbeno-moralni vzgoji (DMV), ki se bo preoblikovala v predmet etika in družba in ne bo obvezna, ter pri spoznavanju družbe (nekatera poglavja bodo črtana, dodana pa nova) in zemljepisu (učenci bodo v 4. razredu obravnavali regije, in si- cer vsaka šola svojo, v 5. razredu pa Slovenijo). Verouka v šolo ne nameravajo uvesti, čeprav so si nekateri zelo prizadevali v tej smeri. Število otrok v razredu (normativ) naj bi se zmanjšalo, število oddelkov na šolah pa ne nameravajo krčiti. Osemletka naj bi štela največ do 600 otrok, tako da bo ravnatelj lahko poznal vsakega učenca. Ravnateljem se obeta tudi (delna) učna obveznost. Znano je tudi stališče, naj se šole ne poimenujejo po vojaških osebah in enotah, temveč predvsem po kulturno pomembnih ljudeh ali po krajih. Lahko ugotovimo, da je v Pomurju že zdaj to načelo upoštevano v večini primerov, so pa tudi izjeme, in najbrž iz tega ne bi smeli delati posebnih problemov. Pomembnejše kot ime šole, je namreč to, kako dela in kako je uspešna. Jože Graj Ustnik, n. aprila isoi Stran 3 Smej aktualna tema BEDA IN v v BLISC Tukaj vlada neka čudna klima. Se tisto malo evropskega, namreč dobri avtomobili, ki se čedalje pogosteje guncajo po naših cestah, se sprevrača v golo nastopaštvo. Kajti na najbolj bleščavo stvar se drek najbolj prime! Mogoče po krivici, mogoče pa ne daleč od tistega, kar piše Femand Braudel v Igri menjave, v knjigi s podnaslovom Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje. V Evropi onega časa, pravi Braudel, opažamo pojave »razkošja in bahavega razkošja«, opazen je »razloček med dvema velikima skupinama«: na eni strani so mestne družbe in na drugi tiste, ki »so se komaj otresle srednjeveške preteklosti«. Prve svojega bogastva ne razkazujejo, v drugih, kjer so v ozadju gospodarske težave in draginja, je vsepovsod videti »razkošje, bahavost, krzno, svilo, dragocene dišave«. Zakaj tukaj dobri tuji avtomobili, ki so vendar izraz materialne premožnosti in okusa, delujejo kot razpoznavni znak tiste druge velike srednjeveške evropske skupine? Zakaj je sleherni avtomobilski izraz premožnosti, ki ga v teh naših krajih kdo >na ogled postavi«, videti kakor bahavost.jn bahavo razkošje, nekako južnoameriško? Zakaj podoba evropskosti avtomobilskega standarda pri nas ni konsistentna, čeprav so avtomobili čisto v redu, lepo negovani in ljubljeni, njihovi vozniki pa s svojimi držami ustrezno reprezentirajo število konjskih moči, ki jim gospodujejo? Zakaj, skratka, tukaj ni mogoč reklamni, z vso izpoliranostjo obsijani pogled na pokrajino z vozečimi avtomobili in se za vsemi temi po cesti vozečimi lepotami vleče nekakšen dvom in sum? Kakor da bi vsi lastniki dobrih avtomobilov bili nekakšni južnoameriški kriminalci, ki se s svojimi cestnimi ladjami vozijo mimo naselij bede. Čeprav je dejstvo, da to vsi niso, da je večina vrlih in pravičnih ljudi. ~alje Znova in še enkrat mi je nekdo pripovedoval o dolgem debelem avtomobilu, o novem avtomobilu. Svetloba panonskega dne se je na njem lovila v elegantne bleščeče krivine. Drsel je po razgrebeni cesti, v njem je včasih rahlo kolcnilo, ko so se kolesa skobalila v jamo in je avtomobil prezirljivo zanihal, kajti njegovemu dobremu mehanizmu takšne jamice ne škodujejo, kolcanje je samo potrditev njegove dobre prebave. Edino na obrazu preponosnega lastnika bi bilo morebiti opaziti nekoliko bolečine, ker se njegov super ego napreza in zvija, čeprav čisto malo. Voznik gleda v vzvratno ogledalo in ko ugotovi, da ni ne spredaj in ne zadaj na cesti nikogar, reče nekaj tistemu, ki sedi zadaj. Avtomobil upočasni vožnjo, vrata se odprejo in iz avtomobila na rob jarka pade plastična vreča odpadkov, potem še ena in slednjič še ena manjša . . . Zato se človeku zdi, da vsi ti novi in lepi avtomobili niso rezultat pravičnega dela, da so na njih znamenja, kakršna vozijo na sebi avtomobili južnoameriških trgovcev z mamili. Zato se človeku zdi, da tukaj bleščeče avtomobilsko razkošje prekriva bedo, duhovno bedo pravzaprav, ki je nemara manjša, kakor se kaže. Avtomobil je razkazovanje na sebi, zato kaže najceloviteje, kaže ozadje družbe, kakor v nekdanji srednjeveški Evropi. Dobremu avtomobilu se potemtakem pritika nekaj, za kar večina njihovih lastnikov, tako upamo, ni nič kriva. Prav zategadelj morajo ustanoviti svojo zvezo, zvezo za ponovno pridobitev ugleda, ki so jim ga vzeli oni redki. j In potem pride stečajni upravitelj. Po navadi so to (morajo biti) zaupanja vredni ljudje, z dolgoletnimi izkušnjami in poznavanjem gospodarstva, financ, komerciale in še marsičesa. Pri svojem delu tesno sodelujejo s stečajnim sodnikom in stečajnim senatom, podrejeni pa so predvsem interesom upnikov. Hkrati želijo rešiti »zdrave proizvodne programe« in ohraniti vsaj nekaj delovnih mest. Največkrat je to mogoče izvesti z ustanovitvijo novega podjetja. Stečajni upravitelji so res vsemogočni, saj združujejo v eni osebi vse samoupravne in upravne funkcije podjetja pred stečajem, niso pa nedotakljivi. Menjajo jih lahko upniki ali kupci, če so nezadovoljni z njihovim delom, in končno: menjajo jih lahko tudi zaradi pritiska javnosti. Potekajo stečaji pri nas preveč blago, mehko? Bomo videli čez nekaj let! Res pa je, da so bili prvi stečaji popolnoma neuspešni, saj niso prinesli bistvenih sprememb, niti zmanjšanja števila zaposlenih. In prvi stečaji pri nas so bile ukinitve samoupravnih interesnih skupnosti. Pogovarjali smo se z Milanom Bratkovičem, stečajnim upraviteljem Panonije (M. Soboto), in Danilom Tiršem, stečajnim upraviteljem Line (G. Radgona). Strokovnjak za stečaje Kdo in kaj je pravzaprav stečajni upravitelj? Nekakšen strelovod za delavce in upnike ali tisti, ki bo v resnici rešil podjetje? Mora stečajni upravitelj skrbeti tudi za »nasledstvo« ali pa je njegovo delo zgolj »goli« stečaj? Milan Bratkovič: »Mislim, da moramo to ločevati. Za stečaje še vedno velja zvezni zakon, na žalost, kajti vrhovni organi v Sloveniji še vedno nimajo pravega odgovora, katera zakonodaja velja in katera ne. Takšnega zakonskega brezvladja, kakršnemu smo priča danes, mislim, da nismo imeli vsa leta po vojni, pa čeprav >se je zgodila« demokracija. Stečajni upravitelj je pravzaprav tisti, ki mora 101-odstotno zastopati interes upnika. Vendar pa smo mi na zadnjem sestanku na sodišču vseeno poskušali ločiti klasični stečaj od tistega, kjer mora nekaj ostati. Povedal sem že, da sem se za delo stečajnega upravitelja odločil zato, ker mi človeška narava ne dopušča, da bi opravljali le klasične stečaje. V resnici si stečajni upravitelji večkrat damo na rame breme, ki ni naše delo in ni v skladu z zakonom. Tu mislim na vsa tista prizadevanja, da bi ohranili podjetje, ki je nastalo pred ali po stečaju, čeprav moramo v prvi vrsti ščititi interese upnikov. Vendar: če se je stečajni upravitelj odločil za to, da bo zdravi del podjetja živel naprej, je normalno, da si vzame na ramena tudi tista dela, ki niso opredeljena v stečajnem zakonu.« Mogoče ste vi kot domačin bolj prizadevni. Je sploh prav, da so stečajni upravitelji domačini, znani ljudje? M. Bratkovič: »Na to vprašanje bi morali odgovoriti z drugačnega zornega kota. Stečajni upravitelj kot oseba bi lahko bil »... Pojavlja pa se drugi, socialni problem: odnos delavca brez dela do stečajnega upravitelja. Zavedati se moramo, da imamo pravzaprav neprijetno vlogo, kajti končno smo, ne glede na to, ali smo neko firmo »potegnili ven« in naredili novo, pogrebniki nečesa. Po realsocialističnem načinu razmišljanja smo pogrebniki žuljev 35-letnega dela ljudi...« s kateregakoli dela države. Bistveno je, koliko časa mu je dopuščeno za vodenje stečajnega postopka. Če je stečajni upravitelj vzel stečaj resno, bom rekel profesionalno, potem zahteva vodenje stečaja prav gotovo več kot osem ur dnevno in uporabo vsega znanja. Tako mora stečajni upravitelj na primer poznati določene finančne zadeve, komercialo in tudi del zakonodaje. Nesporno je, da stečajni postopki trajajo nekoliko dlje zaradi določenih zakonskih rokov, drugo pa je, ali je stečajni upravitelj lahko prisoten v podjetju, ki je v stečaju, da bi v normalnih rokih peljal zadeve naprej. Vedno sem si postavljal vprašanje, kako bi bilo, če bi bil zaposlen še kje drugje. Vemo namreč, da celotno okolje, s katerim moraš biti povezan kot stečajni upravitelj, dela v klasičnem času od 7. do 15. ure, na ta čas pa so vezani tudi partnerji. Zato je vprašanje, ali si sposoben pravočasno izvesti stečajni postopek, če si istočasno močno an- Koliko pomurskih podjetij se je že srečalo s stečajem? Štirinajst ali več? Te dni se je v stečajnem postopku znašla tudi Avtoradgona, kar nekaj pa jih pričakuje obvestila z SDK-ja v kratkem. Če je stečaj v zahodnem gospodarskem svetu nekaj povsem običajnega, pa smo pri nas iz njega naredili pravo pošast, stečajne upravitelje pa mnogi gledajo kot pogrebnike, da ne rečemo še kaj hujšega. »Če ne boš priden, bo prišel črni mož«, govorijo starši otrokom. »Če ne boste pozitivno poslovali, bomo uvedli stečajni postopek!« pa poslušajo grožnje podjetja. STEČAJNI UPRAVITELJI -POGREBNIKI ALI OŽIVUEVALCI? gažiran drugje, na primer kot direktor.« Danilo Tirš: »Po mojem mnenju moramo v stečajnem postopku ločiti tri etape. Prva etapa se začne z izklicem stečajnega postopka in naroki, kjer je treba preverjati finančno stanje, izdelati bilance, preveriti vse upniške terjatve. To ti vzame ogromno časa. Meni je vzelo od 2 in pol do tri mesece. V tistem času sem v svojem podjetju (Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona, op. a.) naletel na izredno veliko razumevanje in dejstvo je, da me Danilo Tirš: »Mi se sedaj pojavljamo v medijih kot posebna >species«, po domače bi rekel kar bav bav. Na žalost ali na veselje to nismo. Moram citirati kolega Trilerja, ki je rekel: >Stečajni upravitelj bi po svoji naravi moral biti popolnoma nedolžen, ker konec koncev gledajo tudi na to, ali je bil rojen s carskim rezom ali ne.< Stečajni upravitelji izgubijo ogromno časa prav za to, da svoja dejanja, ki so popolnoma v skladu z zakonom in so jih odobrili stečajni senati, opravičimo pred javnostjo.« takrat v podjetju res ni bilo, na Lini pa sem bil tudi v soboto in nedeljo. Veliko stvari sem naredil tudi doma, ker dokumentacijo pač lahko neseš. Preveriti smo morali sto prijav, zahtev za plačilo iz stečajne mase. Moram tudi povedati, da je nemogoče, da bi stečajni upravitelj v tako kratkem času preveril vse terjatve, posebej v večjih podjetjih, kjer jih je tisoč in več. Zdaj smo v drugi etapi, ko je vse to že opravljeno. Vse terjatve so preverjene, preklicane ali priznane. Začel pa se je stečajni postopek odprodaje, ki žal z licitacijo ni uspel. Tako začnemo s tretjo etapo, to je razdelitev stečajne mase. Torej, ko bom vedel, koliko bomo dobili z odprodajo Line, bomo začeli deliti po seznamu priznanih terjatev.« Previsoko se cenimo Kakšne plače imate? Dovolj visoke glede na to, kar vložite? M. Bratkovič: »Stečajni upravitelji smo stečajnemu senatu postavili svojo ceno glede na ure. Ta nam je odobril plačilo, moram reči, da ne toliko, kot smo zahtevali, ker so jo oni določili po svojih merilih. Menim, da bi moralo biti to delo bolje plačano, kot je, normalno pa je, da se moraš podrejati regulativi, ki jo odreja senat.« Kdo vas pravzaprav plača? M. Bratkovič: »Odgovor je mogoče razumeti tako ali drugače ... Plačilo stečajnih upraviteljev in vseh ljudi, ki delajo v stečajnem postopku, je pravzaprav strošek stečajnega postopka. Ce povem drugače: toliko sreddstev, kolikor se porabi za vodenje stečajnega postopka, je manj v stečajni masi za poravnavo terjatev upnikov. D. Tirš: »Vsi stečajni upravitelji smo se nekako znašli in začeli z dejavnostjo, ki s svojimi rezultati pokriva del tega. Pri meni pa je bilo tako, da sem celotno Lino dal v najem in je najemnik financiral stečajni postopek, tako da Lina oziroma stečaji upravitelj ni iz stečajne mase porabil niti dinarja in je celotno premoženje ohranjeno. To mogoče ni najboljša varianta, toda v primeru Line je vsekakor pravilna. Poudariti pa je treba, da je eno tisto, kar je ocenjeno, drugo pa, kar se dobi. Eno je torej, če mi cenilec oceni stečajno maso na 50 do 60 milijov vrednosti, drugo pa, koliko mi je trg pripravljen zanjo dati. Pred kratkim sem se pogovarjal s člani regijske zbornice za Spodnjo Štajersko v Avstriji in Lino je obiskal gospod iz lesarske stroke. Ko sem mu navedel vrednost podjetja v šilingih, je rekel, da bi, če bi ga kupili, dali zanj le 30 odstotkov ocenjene vrednosti. Imajo preprosta merila: na delovno mesto lahko porabijo toliko in toliko šilingov. Pri nas teh preprostih meril še nimamo. Imamo ovrednoteno premoženje, ki pa realno ne more prinašati ničesar. Bistveni problem je, da bi podjetje lahko prodali le po realni tržni vrednosti, to pa je tisto, kar na trgu dobiš, in nič več. Govoriti v takih primerih o razprodaji premoženja je zelo dvomljivo, rekel bi celo — hudobno.« M. Bratkovič: »Dejstvo je, da si domišljamo, da smo vredni precej več, kot pa znaša naša dejanska prometna vrednost. To je le dokaz, kako v resnici napačno razmišljamo. Napačno je tudi' prepričanje, da mora ocenjevati vrednost naših podjetij neka tuja institucija (primer Maribora, op.a..). Zame je to popolnoma zgrešeno. Vedeti moramo: enoje knjižna vrednost, drugo ocenjena vrednost in tretje prometna vrednost, po kateri lahko prodaš. To pomeni, da mora biti na drugi strani interes. Mi danes ne razpravljamo o tem, da je podjetje vredno toliko, kolikor dobička ustvarja, kar bi bilo edino pravilno. Razpravljamo o tem, da se je nekaj razprodalo in tako naprej. Poznamo zakonsko regulativo, obstajajo licitacije in vemo, za kolikšno ceno naj se razproda, če je že potrebno razprodati: kolikor kdo da. V tem primeru nekdo »zapravlja« svoj denar, zato so nelogična razmišljanja, da lahko nekdo bogati na račun stečajnega dela .. . Takih primerov bogatenja ne poznam ne pri nas in ne v Sloveniji, sicer pa so za to pristojne inštitucije pregona, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Rešiti se podjetja ali pa ga rešiti? Kakšen je osbni cilj stečajnih upraviteljev? M. Bratkovič: »Moj osebni cilj je, da maksimalno, zadovoljim upnike, drugi cilj pa je, da ohranim zdrave programe in vsaj nekaj delovnih mest. Maksimalno število zaposlenih ni več cilj nikjer v Sloveniji! Zakaj to poudarjam? Nikogar več ne zanima, koliko je še zaposlenih, koliko v pokpadla< sta dva ravnatelja, prišel je tretji, pa še vedno ni dobro. Rekli bi lahko, da predvsem v učiteljskem zboru, torej zaradi njihovih medsebojnih odnosov. Seveda so to posredno čutili tudi dijaki, vendar pa so bili kljub temu uspešni pri pridobivanju znanja tako, kot na drugih srednjih šolah. Na raznih tekmovanjih so bili celo med najboljšimi v republiki in v zveznem merilu. Prav tako so se enakovredno z drugimi srednješolci vključili v nadaljnji študij. Center razdražiti In kaj torej spremeniti? Splošen sklep je jasen in znan že precej časa: center je treba razdražiti. To, da so usmeritve (gimnazijska oziroma prej naravoslovno-mate-matična, kovinarska in tekstilna) postale samostojne pedagoške enote, (kaj drugo pa se bistveno ni spremenilo), ni prineslo kakšnih večjih pozitivnih premikov v medsebojnih odnosih. V zvezi s predlogom o razdruževanju se večina pedagoških in ostalih delavcev Centra nagiba k inačici, da bi ustanovili samostojno gimnazijo, ki bi jo obiskovalo od 600 do 700 dijakov, in tehnično poklicno šolo s 1.000 do 1.200 učenci. Pravzaprav bi bila to dva samostojna zavoda, kot je to opredeljeno v novem zakonu o javnih zavodih. V okviru tehnične poklicne šole sta zamišljeni (zaenkrat) dve organizacijski enoti — kovinarska in tekstilna — ki bi imeli tudi pooblastila v pravnem prometu. Sklep o tem preoblikovanju (razdruževanju) mora sprejeti ustanovitelj, to je občinska skupščina Murska Sobota, kar naj bi se zgodilo na zasedanju v začetku maja. Do takrat oziroma na sami seji vseh treh zborov lahko pride tudi do drugačne odločitve, recimo, da se naj ustanovijo trije samostojni zavodi oziroma gimnazija, kovinarska in tekstilna šola. Vseeno pa bi kazalo v prvi vrsti prisluhniti večinskemu mnenju tistih, ki jih to neposredno zadeva. Predpostavljamo, da bo na majski seji sklep o razdružitvi Centra res sprejet in potem bo treba pohiteti s preostalimi postopki za oblikovanje novih (samostojnih) šol. Med drugim bo treba razpisati vsa delovna mesta, vendar šele tedaj, ko bodo znani tudi programi za posamezne predmete in tudi predmetniki v novem šolskem letu. To pa se bo zgodilo predvidoma do konca maja. Sprejemanje delavcev v to ali ono šolo bo prav gotovo prineslo precej nemira, zato še ta postopek ne bi smel odvijati ob koncu šolskega leta, torej v času zaključevanja ocen, zaključnih izpitov in matur, da ne bi tega nemira čutili tudi dijaki. Nekateri pa trdijo, da bi bila trajna rešitev le, če bi v Murski Soboti zgradili novo gimnazijo. Morda imajo celo prav. Jože Graj Čeprav so se pred meseci, ko so sejem gradbeništva šele začeli pripravljati, organizatorji bali, da ne bo udeležbe razstavljalcev, še manj pa obiskovalcev, je sejem uspel nad pričakovanji. Obisk je bil večji celo za 12,5 odstotka, razstavljalcev pa je bilo 310. Tehnični vodja Pomurskega sejma poslovne enote Gospodarskega razstavišča v Gornji Radgoni Janez Erjavec je letošnjo razstavo ocenil: »Razstava je bila za razliko od prejšnjih bolj nazorna, pregledna. Razstavljalci so dojeli tržno usmerjenost gospodarstva in so se pri pripravi razstavnih prostorov bolj potrudili. Razstava je bila nekako bolj odprta, odnos med razstavljalci in obiskovalci pa bolj pristen, ni bilo več toliko zaprtih razstavnih prostorov, informacije so dajali kar neposredno. Skratka, opaziti je bilo večjo konkurenčnost, kar je posledica številnih novih podjetij.« Nekateri razstavljalci, pred- Stanovanjske zadruge v novi čas V stanovanjskih zadrugah imamo jasen odnos do partnerjev, pravijo odgovorni Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije. Njihovi družabniki pa naj bi bile občine, lokalne skupnosti in drugi. Seveda pa ne bodo mogli brez gradbeništva, zato je neutemeljena domneva, da bi zadruge uni- čile gradbeništvo. Res pa bodo lahko vplivale na boljšo gradnjo. Nihče namreč še ni mogel zanikati teze, da je pri nas najdražji kvadratni meter zgrajenega stanovanja v Evropi, kakovost pa je zelo slaba. Stanovanjske zadruge so v minulih letih sodelovale pri gradnji 10 tisoč stanovanjskih enot ter pri 35 odstotkih prenov. Res je sedaj nekoliko zastoja, ker gradbeni material lahko brez prometnega davka kupujejo samo tisti člani zadruge, ki imajo gradbeno dovoljenje, vendar se za zadruge začenja novo obdobje. S spremembo družbenih odnosov, s procesom lastninjenja ter ukinitvijo stanovanjskih skupnosti imajo večji prostor za svoje delo. Lahko bodo zasedle prazen prostor v stanovanjski gradnji, ki bo nastal tudi po sprejetju stanovanjskega zakona. Zveza zadrug se pripravlja tudi na sodelovanje pri skupščinski pripravi nacionalnega programa stanovanjske gradnje. Ta naj bi bil vezan na neprofito organizacijo, kar zadruge šo. Pripravljen je tudi zakon o zadrugah, vendar je bil vrnjen v stopnjo osnutka, saj prehiteva zakon o denacionalizaciji in privatizaciji. Na združništvo pa bo vlival tudi zakon o davkih na promet izdelkov. nih TEZE ZA POKOJNINSKI ZAKON Že nekaj časa so delavce pred upokojitvijo vznemirjale razne domneve, kaj bo prinesel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sedaj so na mizi že teze, osnutek zakona pa naj bi bil objavljen še ta mesec. Prva velika novost je predlog zvišanja starostne meje. Ženske, ki morajo delati do 55 leta starosti, bi po novem delale do 58 ter moški namesto 60. do 63. leta, delovna doba pa se ne spreminja. Toda delavec bo ne glede na delovno dobo, ki jo že ima, moral delati za redno upokojitev do določene starosti. Tako bi tisti, ki so se zaposlili po1 končani osnovni šoli, morali delati več let od predvidenih, toliko, da dopolnijo starostno mejo. Novost pri predčasni upokojitvi je predlog, da bi ženska morala biti stara 53 let ter moški 58 — z delovno dobo 30 oziroma 35 let. Predčasna upokojitev več ne bi bila prostovoljna, ampak ob stečaju podjetja, določenih operativnih nalogah v podjetju ter invalidnosti druge in tretje kategorije. Prehodno ali uvajalno obdobje zakona bi trajalo leto dni, starost pa bi se vsako leto od 1992. povečala za 6 mesecev. V celoti zvišana starostna meja bi tako po tezah za zakon začela veljati 1997. Na soboški enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so tudi povedali, da je preložen govorilni dan z Avstrijci o uresničevanju pravic po konvencijah. Naši sosedje načrtujejo svoj obisk pri nas jeseni. mh I SREDNJE ŠOLSTVO | Spet nezadovoljstvo I ITudi večina pomurskih srednješolskih pedagoških delav- B cev se namerava vključiti v splošno stavko, ki naj bi bila 16. te- ■ Iga meseca, napovedal pa jo je Sindikat vzgoje, izobraževanja J in znanosti. Med prvimi so sklep o vključitvi v stavko sprejeli I I tudi delavci na Srednješolskem centru (tehniško-pedagoške _ । usmeritve Murska Sobota, ki so prav tako kot drugi nezado- g | voljni z nagrajevanjem njihovega dela in tudi s položajem na- ■ I sploh. Skupne zahteve srednješolskih pedagoških delavcev v B Sloveniji pa so, da je potrebno izravnati osebne dohodke v B ■ srednjih šolah na indeks 138 (povprečje gospodarstva v Slove- “ niji), do 15. maja skleniti splošne kolektivne pogodbe za druž- g Ibene dejavnosti, določiti rok za sprejem zakona o financiranju - in organizaciji vzgoje in izobraževanja ter za kolektivne po- I I godbe posameznih dejavnosti in sprejeti socialni program za- B radi krčenja šolske mreže. JOG ■ »MMBIMMM MM M M M M M M M 19 milijonov DEM za samostojnost Leto dni mineva od odločitve zaposlenih v Moravskih Toplicah, da ne bodo več pod isto streho z Radensko. Komisija za delitev premoženja med obema podjetjema, ki sta dolga leta živeli v »skupnem gospodinjstvu«, je le delno končala delo. Zaenkrat so ocenili, da je skupna vrednost terjatev in zemljišč okrog 19 milijonov nemških mark. Novo vodstvo je ponovno zaprosilo za 30-dnevni odlog pri odločanju o načinu delitve. Radenski je čakanja dovolj, vendar pa računajo na dejstvo, da se bodo morali tudi v Moravskih Toplicah v kratkem preoblikovati v delniško dražbo. Ker je znano, da zdravilišče v soboški občini ta čas ne premore toliko denarja, da bi odplačalo dolg, je pričakovati, da bo Radenska v kratkem postala delni lastnik Moravskih Toplic. hbp GRADBENI SEJEM NAD PRIČAKOVANJI Moto letošnjega gradbenega sejma v Gornji Radgoni (od 1. do 5. aprila) je bil Pot v Evropo. Ce je ta gornjeradgonski mednarodni sejem gradbeništva res pravo ogledalo vsega, kar se dogaja v tej dejavnosti, lahko rečemo, da je večina sodelujočih že sposobna, da se odpravi na pot proti Evropi. vsem izdelovalci materialov in opreme, so bili zainteresirani predvsem za strokovno občinstvo, medtem ko so si trgovske organizacije, zadruge in obrtniki želeli tudi širšega občinstva. Najbolj uspešno pomursko podjetje na minulem gradbenem sejmu, ki je po mnenju organizatorjev pripravilo pravo revolucijo v načinu predstavljanja dejavnosti, je podjetje Reflex iz Gornje Radgone. Presenetilo je tudi Gradbeništvo Obrtne zadruge 14. oktober iz Gornje Radgone s ponudbo betonskih izdelkov, zanimiva pa je bila tudi predstavitev Millerja iz Radenec, ki je predstavil orodja za izdelovanje ograj iz ploščatega železa. Omeniti velja še Pomgrad (naslednika Pomurja), ki je menda sklenil velike kupčije, pa Obrtništvo Sobota, Tiping, Prekmurko in Dekor iz M. Sobo- g* M M MB OBi MB » MB « » » m BM BM M MB . KM M M IM Ml Ml M M | PO ZDRAVJE V POMURJE ! Ni redko, da nam kdo v tuji-Ini (celo v evropski državi) pove, da je slišal za Bled, Roga-Iško Slatino ali Portorož, da pa ne ve natančno, kje so ti kraji, I v Jugoslaviji ali Avstriji; saj je _ vseeno ... dokler ne pride do | političnih zapletov. In če velja Iza Slovenijo kot pokrajino, da je v svetu ne poznajo dovolj, B velja to še posebno za njen del ' — Pomurje. Prvi in najpo-| membnejši vzrok za takšen po-Iložaj je, da do sedaj nismo znali dovolj jasno predstaviti in ■ poudariti značilnosti Pomurja. Slovenija ima vsaj stavek: Na I sončni strani Alp! Ne trdim, da . si morajo tudi Pomurci izmisli-| ti primeren slogan in za njego-Ivo propagando porabiti ogromne vsote denarja! Zgolj B propagandistični nastop Po-* murja ni potreben, kajti najprej g bo potrebno poskrbeti za pri-Imerno predstavitev Slovenije v svetu. ■ Pomurje potrebuje nekaj po-| vezovalnega, nekaj .. . kar bi g bilo sodelujočim v ponos in ■ priznanje. Zakaj? Predvsem zato, da se ne bi »izgubili«. Z Občinske hranilnice za širši krog ljudi Poleg Kmečke zveze-Ljudske stranke je bila v radgonski občini med prvimi ustanovljena Slovenska demokratična zveza. Ta je bila tudi pobudnica mnogih akcij, zlasti še v predvolilnem obdobju, med drugim tudi za ustanovitev združene koalicije Demosa, ki so se mu kmalu pridružili še krščanski demokrati. Že nekaj časa je predsednik občinskega zbora Slovenske demokratične zveze in Demosa občine Gornja Radgona 58-letni Andrej Hrastelj, po izobrazbi ekonomist, ki je do leta 1984 delal v tujini, predvsem na komercialnem področju, ob vrnitvi domov — izhaja iz znane radgonske družine — pa se je po- Stečaj Avtoradgone Stečaj krovnega podjetja Avtoradgone je bil pričakovan, tako da uradna objava Temeljnega sodišča v Murski Soboti (1. aprila ob 15. uri) ni bila nobeno presenečenje. Od 138 delavcev, ki so bili zaposleni v nekdanjem krovnem podjetju Avtoradgone, se jih bo v družbi AR-holding zaposlila približno polovica. 25 delavcev (servirke, vratarji in čistilke) bo zaposlenih zunaj podjetja, štirim bodo dokupili leta za upokojitev, 46 pa jih bo prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Delavci, ki ostanejo v nasledniku krovnega podjetja, v AR-hol-dingu, bodo dobili dve odločbi. Prva bo o prenehanju delovnega razmerja, druga pa o sklenitvi novega delovnega razmerja s 3. aprilom za določen čas treh mesecev. bbp te. Iz Lendave so med drugimi sodelovali Nafta, Gidos in Gradbenik, najuspešnejši pa je bil IMO, ki je za program zložljivih sanitarnih kabin prejel zlato plaketo za inovacije. Tuji razstavljalci so se tudi tokrat predstavljali predvsem z gradbeno mehanizacijo in opremo, za razliko od prejšnjih sejmov pa so tokrat prevladovali manjši stroji in orodja, primerni za zasebnike ter manjša ali obnovitvena dela. Moto sejma je bil Pot v Evropo ; ali so ga z razstavljenim tudi uresničili? Janez Erjavec je povedal: »Razstavljenih je bilo veliko stvari, ki so primerne za Evropo, omenil bi predvsem izolacijske materiale. Torej, osnovni materiali so kar dobri, potruditi pa se bomo morali še pri končni obdelavi. Na primer: z Evropo lahko tekmujejo kamnarji, prav tako nekateri opekarji, med njimi so Križevske opekarne z bobrov-cem.« Kdor se ukvarja z gradnjo, je imel idealno priložnost, da dobi čim več informacij. Bernarda B. Peček osamosvajanjem podjetij in razpadom velikih sistemov je začela tudi umetna tvorba Pomurje nekako razpadati, najsi bo na levi in desni breg reke Mure, ali pa na tiste, ki so bliže Avstriji, in tiste, ki so bliže Madžarski. Vse prejšnje, kar diši na velike sisteme v smislu ABC Pomurke in Radenske, je za novodobne podjetnike preživeto in nekoristno. Mogoče imajo prav, jaz pa vseeno dvomim, da bodo osamosvojena podjetja živilsko-predelovalne industrije in v turizmu kos vse močnejši konkurenci in vse bolj izdelanemu propagandnemu stroju. Ker smo preveč svojeglavi in navidezno ponosni, bomo še naprej zgolj pridelovalci surovin, žitnica Slovenije, naravni muzej, drugi pa se bodo še naprej ponašali in izkoriščali naše naravno in kulturnozgodovinsko bogastvo. Prav zdaj, ko ni več nobenih spon in vezi, nobene politične direktive o bratskem sodelovanju in nujni pomoči tozdom pod isto streho, prav zdaj bi ANDREJ HRASTELJ - predsednik radgonskega Demosa in občinskega odbora Slovenske demokratične zveze vsem posvetil vinogradništvu. Hkrati se je vključil v družbenopolitično funkcijo predsednika vladajoče koalicije v Gornji Radgoni. Najprej smo ga vprašali, kako je zadovoljen z dosedanjo dejavnostjo strank, združenih v Demosu. »Slovenska demokratična zveza je v radgonski občini ena najmočnejših strank, sa je >postavi-la< župana, podžupana, ima 16 poslancev v skupščini občine, mnogo članov‘Slovenske demokratične zveze pa deluje v raznih organih družbenopolitičnih organizacij. To velja seveda tudi za člane Kmečke zveze-Ljudske stranke in slovenske krščanske demokrate.« — Ste pri tem naleteli na kakšne težave? »Dolgo časa smo se ubadali s prostorskimi težavami, ker 'za svoje delovanje nismo imeli pri- NEUSPEL I SOBOŠKI ' REFERENDUM J ■ Nedeljski referendum za ■ uvedbo krajevnega samopri- I Ispevka v prihodnjem srednjero- B čnem obdobju za šest mestnih S ■ krajevnih skupnosti v Murski B Soboti ni uspel. Tako se Sobo- E ■ čani niso odločili za prostovolj- B _ no zbiranje denarja za vrsto na- “ I ložb. Od 10.540 vpisanih volilcev ■ B jih je v nedeljo prišlo glasovat B * le 6.566 ali 62,29 odstotka. Med ■ B temi jih je 3.452 ali 32,75 od- B stotka glasovalo za krajevni sa- ■ B moprispevek, proti jih je bilo B 1 3.025 ali 28,70 odstotka, neve- • Ijavnih glasovnic je bilo 89 ali B _ 0,84 odstotka, glasovanja pa se ■ | ni udeležilo kar 3.974 ali 37,70 B ■ odstotka volilnih upravičencev. ■ Najslabša udeležba je bila v B — Krajevni skupnosti Lendavska ■ B (51,02 odstotka), najnižji odsto- B _ tek za krajevni samoprispevek ■ B (25,91 odstotka) pa je bil v KS- B _ Boris Kidrič. Največ glasovnic " B »za« so o ddali v KS Partizan B _ — 40 odstotkov. M. Jerše ■ morali najbolj razmišljati o so- | delovanju in enotnem nastopu . na trgu. Naj ne bo ime Pomurje zgolj B vzdevek, obrabljena fraza. Iz- • koristimo dobre strani te regio- I nalne povezanosti. Najbolj ! sprejemljivo in logično bi bilo, I če bi živilske izdelke prodajali J pod znamko Zdrava hrana iz g Pomurja. Prvi poskus smo lah- a ko videli na minulem sejmu Al- | pe-Adria v Ljubljani, kjer so se a predstavila nekatera podjetja iz I gornjeradgonske, soboške in I ljutomerske občine. Komercia- J listi ABC Pomurke razmišljajo | že o posebnem zaščitnem zna- ■ ku. Ideja je vsekakor dobra, ven- B dar pa ni dovolj, da se pod ' imenom Pomurja združi le ne- I kaj podjetij. Ali druga podjetja : niso iz Pomurja in ne pridelu- g jejo zdrave hrane? Vsekakor bi g morali sodelovati vsaj pri po- B slu, še posebej pri trženju. In če želijo v to ponudbo iz । Pomurja vključiti tudi zdravi- I lišča, bodo morali razmišljati o _ primernejšem sloganu. Bernarda B. Peček | mernih prostorov in smo se morali pogosto sestajati po stanovanjih. Zdaj smo končno dobili prostore, kar bo omogočilo nemoteno delovanje in usklajevanje različnih akcij. Imeli smo pač težave kot v vsaki novi demokraciji, dokler se nismo dokončno konsolidirali in spoznali pravo bistvo strankarskega življenja.« — Slišal sem, da ste bili tudi pobudnik za ustanovitev klasičnih občinskih hranilnic? »Da, tako je. Pred približno pol leta sem se začel ubadati s to idejo in pomislil, da bi bilo nekaj takega zelo koristno za širši krog ljudi. S tem bi uresničili že od nekdaj znan način poslovanja takih hranilnic in bi v naših občinah lahko spet uvedli t. i. občinske hranilnice. Moram reči, da so to kvazi neprofitne hranilnice, ki so v lasti občine in katerih dohodek se potem razdeli v razne namene, predvsem za odpravljanje socialnih problemov prebivalstva, gradnjo infrastrukturnih objektov in podobnega.« — Vsekakor bi bilo zanimivo slišati kaj o nadaljnjih načrtih radgonskega Demosa. »V prihodnje se nameravamo osredotočiti predvsem na obveščanje občanov oziroma svetovanje pri vseh njihovih težavah. Naša pisarna je odprta prav vsem, ki bodo skušali pri nas dobiti odgovore na mnoga vprašanja, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Pripravljamo se tudi na brezplačno davčno Svetovanje, s katerim naj bi začeli maja ali junija, in sicer ob ponedeljkih popoldne. Tudi to bo namenjeno vsem občanom. Hkrati pa bomo skušali v naše vrste pridobiti čim več novih članov.« Milan Jerše ......... - - - - - - _____ ___________ .. Stran5 gospodarstvo V NASLEDNIKU VAR-STROJA, KI JE V STEČAJU, DELO DOBILO OD 499 LE 225 DELAVCEV Za delovno uspešnost spet delavska knjižica Program prenove izdelave v podjetju Marketing in servis, d. o. o., Lendava (okrajšava M IS), ki so ga ustanovili tik pred stečajem Varstroja, je te dni potrdila skupina izvedencev republiškega zavoda za zaposlovanje. To pa pomeni nadaljevanje izdelave varilne in rezalne tehnike, žal pa za to ne bo potrebnih vseh 499 delavcev, ki so dobili odpoved delovnega razmerja v Varstroju, ampak le 225 delavcev. Za tolikšno število bo tudi zavod za zaposlovanje plačal MIS denar, ki bi ga sicer odpuščeni delavci dobivali v času od 12 do 24 mesecev, odvisno pač od delovne dobe. V novem podjetju računajo, da bodo na račun »skupinske kapitalizacije« dobili od 10 do 12 milijonov dinarjev, kar bo sveži in tudi zagonski kapital, saj je MIS startal tako rekoč iz nič. Premoženje Varstroja je namreč šlo v stečajno maso in ker bo na sodišču tako imenovani narok za preizkus terjatev šele 22. aprila, zdaj seveda nihče ne ve, kako se bodo upniki odločili. Zdaj ima MIS izdelovalna (osnovna) sredstva v najemu, seveda pa si želi, da bi jih na podlagi sklepa sodišča in upnikov Varstroja v stečaju prevzel v svoje upravljanje. Se več: kot staflam povedala vršilec dolžnosti direktorja MIS Stanislav Sraka in vodja tehnično-teh-nološkega področja Danilo Kra-pec, si novonastalo podjetje prizadeva, da bi strojne zmogljivosti, ki bodo zaradi prečiščenega izdelovalnega programa ostale deloma neizrabljene, zapolnili z novimi vrstami izdelkov. Je pa logično, da na samem startu izdelave v novem podjetju vsega ni mogoče postoriti. Sedaj je najbolj pomembno, da dobro steče izdelava osnovnega programa. Le-ta ima vse možnosti, da uspe. Sploh pa nikoli ni prišel pod vprašaj. S tem namreč, da so ga potrdili izvedenci, je pravilna pot še podkrepljena. Novo podjetje, ki nadaljuje Varstrojev program, je zaposlilo manj kot polovico prejšnjih delavcev! To, da je 499 delavcev preveč za izdelavo tiste količine izdelkov, ki so jih naredili v nekem koledarskem letu, so si bili bolj ali manj na jasnem vsi zaposleni. Vozel so presekali s stečajem in odpustom vseh, čeprav so nekateri pozneje še delali, vendar kot pogodbeni delavci. Zdaj, ko pa je od 499 delavcev dobilo (po)vabilo na sklenitev delovnega razmerja le 225 delavcev (le toliko jih je potrebnih), slišiš na vsakem koraku komentarje in vprašanja: »Zakaj je on >dobil<, jaz pa ne?« Naša sogovornika sta povedala, da delavcev niso izbirali na pamet, ampak po merilih. Od teh sta bila prevladujoči strokovnost (izobrazba) ter delovna uspešnost. Kot dopolnilno merilo so v določenih, posebej hudih razmerah upoštevali še socialni status. Primer: če sta bila prej zaposlena v Varstroju mož in žena, so v MIS zagotovo sprejeli vsaj enega. Seveda pa nihče ne more trditi, da se ni nikomur zgodila krivica. Čim bodo rabili dodatno število delavcev, bodo zaposlili (spet upoštevaje merila) delavce, ki so ostali brez zaposlitve in prejemajo denarno nadomestilo. V MIS so zaposlili tudi nekaj invalidov iz prejšnjega Varstroja. Niso pa se zgledovali po nacionalnosti, saj se tudi v prejšnjem podjetju niso identificirali na ta način, ampak zgolj po (ne)delu. S. Sobočan USPESNA SOLIDARNOST Ob novi davčni zakonodaji se je razširilo mnenje, da je nova vlada z davki zelo prizanesla invalidskim delavnicam, saj so oproščene plačila davka na dobiček, davek na dohodnino pa morajo obračunavati, vendar ga nameniti za razvoj in pokrivanje izgub. Vendar, kot je povedal direktor invalidskih delavnic Solidarnost Aleksander Krpič, morajo ta denar večkrat porabiti za osebne dohodke delavcev, saj se zaradi velikega deleža invalidov ubadajo s precejšnjo odsotnostjo z dela oziroma z nižjo produktivnostjo, delavcu pa je le treba dati osebni dohodek. »Tudi naše podjetje bi šlo v stečaj, če ne bi imeli prav te rezerve,« ugotavlja di-rektov. Vendar pa takišna rešitev še ni zakonsko urejena, bila pa bi naj zapisana v novem zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Slovenska vlada je za invalidske delavnice res predvidela določene oprostitve, vendar: »Najprej moramo nekaj ustvariti, da smo potem lahko oproščeni. Če ne delamo, jih tudi ni,« pravi direktor. In prav zato iščejo vse prodajne in proizvodne možnosti za tržišče, ki tudi do njih ni sentimentalno, ampak zahteva dobre izdelke in primerno ceno. Uspešno se obračajo na tuje, občutneje pa želijo biti prisotni tudi doma. So zelo prilagodljivi. Lani so kupili za tri milijone dinarjev strojev, s ka- VIGROS ALI UVOZ BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO J. Gabor INDIP v stečaju terimi so svojo grafično in tiskarsko dejavnost razširili še na izdelovanje drobne embalaže. Opravili bodo nekaj dozidav, na novo pa spet zaposlili osem do deset ljudi. Število pri njih zaposlenih se je precej povečalo, saj vsako leto zaposlijo tudi do petnajst delavcev, tako da jih je sedaj že 78, od tega skoraj polovico invalidov. Kakovost dela se je zelo izboljšala, kar pripisujejo drugačnemu nagrajevanju po delu. Direktor dodaja: »Želimo pa tudi, da bi vsak sam predlagal izboljšavo oziroma dal pobudo.« Invalidske delavnice do sedaj še niso imele blokiranega žiroračuna in vsak mesec delavci redno dobijo plačo, čeprav so jim kupci dolžni že tri milijone dinarjev. Za mesečno plačo pa potrebujejo 700 tisočakov. S plačami se res ne morejo hvaliti, pa vendar so se z njimi približali invalidskim delavnicam v Mariboru ali Ljubljani, tako da niso več med zadnjimi. Njihovo poslovanje pa bi lahko bilo še uspešnejše, če ne bi bilo tako velikih nihanj v povpraševanju. Zgodi se, da zaradi prekratkih rokov ne morejo sprejeti naročila, ali da delajo po več kot osem ur na dan, da bi zadostili naročniškim zahtevam, potem pa spet sledi zatišje. Dobro pa je, da kljub političnim zapletom še vedno sodelujejo z vsemi partnerji iz drugih republik. Majda Horvat »STUDIO« in »PROFI« Zanimanje za nove programe pisarniške opreme iz Platane je tolikšno, da ne morejo slediti povpraševanju. Z izboljšanjem tehnologije in tesnejšim povezovanjem lesne stroke v Pomurju bi lahko vsi skupaj dosegli boljše rezultate. Platana iz Murske Sobote je eno izmed podjetij, ki se je najprej srečalo s kruto resničnostjo težkih gospodarskih razmer. Rezultati so bili še sredi leta 1990 slabi, tudi dober proizvodni program, ki so mu mnogi napovedovali lepo prihodnost, ni mogel zmanjšati izgube. In kako je danes, po več kot osmih mesecih? Namesto 180 je zaposlenih 140 delavcev, kljub temu pa se je realizacija potrojila. Obračun so sicer še vedno zaključili z izgubo, toda občutno manjšo kot v prejšnjem letu. »Najpomembneje pa je,« je dejal direktor Miroslav Novak, »da so se notranje razmere v podjetju in napetosti umirile. Mislim, da vlada zdaj v podjetju neka harmonija, in to je bistvo napredka. Da se vzpostavijo normalne razmere, sodelovanje, spoštovanje sočloveka in sodelavca, od zgoraj navzdol in obratno ... mislim, da je to najpomembnejše.« K njihovim težavam pa je levji delež prispevala’splošna gospodarska kriza v Jugoslaviji. Pomanjkanje denarja in splošno uveljavljeno neplačevanje računov je problem, ki ni zaobšel niti Platane. Še več: med največjimi neplačniki je prav murskosoboško podjetje, ki je šlo pred kratkim v stečaj. Kdaj bodo dobili denar, ki jim ga dolgujejo, ne vedo. Rešitev je torej le usmeritev na zahodni trg, nekaj možnosti pa imajo tudi v vzhodnih državah. S predstavniki Madžarske so se na primer že pogovarjali o dokaj konkretnih stvareh. Pri izdelovanju lesnih izdelkov za tuji trg pa so poleg zahtevane kakovosti še druge težave, ki jih bodo morali premagati. Največje težave jim prav gotovo povzroča surovina, pomanjkanje lesa zaradi Naftarji in ekologija Slovenska in hrvaška kemična industrija sta že pred časom načrtovali skupno vlaganje v gradnjo polnilnice aerosolov, a sta načrt zavoljo pomanjkanja denarja opustili. Kljub temu v lendavski Nafti nadaljujejo delo pri projektu dimetiletra. Projekt postaja vedno bolj zanimiv, saj tovarne v svetu iščejo nadomestilo za ozračju škodljivi freon. Na podlagi raziskav Kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane, in dodatnih tehnoloških raziskav bodo izdelali bazni projekt.. Na zgrajenih objektih bi bilo mogoče letno pridelati 1000 ton 99,6-odstotno kozmetično čistega dimetiletra. Investicija naj bi veljala 800.000 dolarjev. Proizvodnja naj bi se začela leta 1992. Čepra v trg še ni v celoti raziskan, bi bilo po njihovi oceni mogoče že danes na domačem trgu prodati letno 500 ton dimetiletra, prav toliko pa tudi na tujem trgu. Dimetileter je ozračju neškodljiv. Jani D. prepovedi sečnje. Poleg tega se večkrat dogaja, da so naša podjetja za lesno predelavo premajhna, da bi lahko sprejela velika naročila tujih kupcev. Zato direktor Platane meni: »Zaradi interesov posameznih podjetij in zaradi interesov regije bi se ver- Pisarniško pohištvo iz Platane je dobilo svoj prostor na domačem in tujem trgu. Naslednji razvojni korak bo ekološko neoporečno pohištvo. jetno bilo nujno povezati. Pomurje ni zanimivo samo zato, ker smo v bližini meje. Pomembno je, da se lesna industrija v Pomurju tesneje poveže, to pa zato, da bi lahko izmenjavali informacije, nekatere kadre in skratka vsi skupaj uspešneje gospodarili. Lahko bi tudi prevzemali večje posle, zdaj pa večji posli ostajajo izven Pomurja, ker moraš biti za kaj takega dovolj velik in hiter.« Čeprav je njihova oprema še stara, upajo, da bodo na tujem trgu uspeli. Nekaj opreme so že izvozili v Avstrijo in če lahko verjamemo najodgovornejšim, so bili sosedje nad kakovostjo navdušeni. Pisarniška oprema je obogatena še z dvema novima programoma, Profi in Studio. Za »profija« je zanimanje tolikšno, da ne morejo ugoditi vsem zahtevam. Program je torej pravi, potrebno bo le še povečati zmogljivosti in se držati dogovorjenih rokov. Zavedajo se, da je tudi v notranji opremi ekologija vse po membnejša. Zasledujejo razvoj v svetu, zbrano imajo tudi vso dokumentacijo . .. toda počakati bo treba na razplet gospodarskih težav doma. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov PTT zagodel Zdravilišču Radenci V Zdravilišču Radenci se lahko pogovarjajo le o ogromni škodi, ki jo je (bo) povzročila ne nadna sprememba telefonskih številk, in šele nato o dobrih poslovnih običajih. Skoraj nerazumljivo je, da so na PTT podjetju Murska Sobota šele tik pred izidom novega telefonskega imenika obvestili Zdravilišče Radenci, da so spremenjene telefonske številke. Ogorčeni so predvsem zato, ker so kot turistično podjetje v veliki meri odvisni od komunikacij po telefonu, telefaksu in teleksu. Jože Duh, direktor podjetja za zdravstvo, turizem in gostinstvo v okviru Zdravilišča Radenci, je PTT-ju Murska Sobota poslal pismo z zahtevami. Ogorčen je nad neodgovornim ravnanjem pošte iz tehle razlogov: povsod v svetu je normalno in poslovno, da pošta najmanj pol leta pred spremembami telefonskih številk obvesti imetnike telefonov, predvsem pa podjetja, zaradi kontaktov s poslovnimi partnerji; v turistični dejavnosti je sprememba telefonskih številk še posebno Novoustanovljeno podjetje Vigros, družbo z omejeno odgovornostjo, so ustanovili trije ustanovitelji: Pomurka — Mesna industrija, ABC Pomurka — Zunanja trgovina in Vili Šiftar. V skladu z deležem v podjetje vložene lastnine pa tudi vplivajo na upravljanje v podjetju, saj je Mesna industrija vložila 40 odstotkov, Zunanja trgovina 40 odstotkov in Šiftar 20 odstotkov sredstev. Tako bo tudi na koncu leta dobiček razdeljen v skladu z višino participacije posameznega soustanovitelja. Cilj novega podjetja je, da bi blago iz uvoza razpečevalo po jugoslovanskem tržišču. O poslovnih potezah bo odločal najvišji organ, torej skupščina, v kateri bodo predstavniki solastnikov., Vendar pa bodo postavili le širše okvire poslovanja, znotraj katerih bodo zaposleni z lastno odgovornostjo opravljali svoje delo. Vigros je tako popolnoma tržno naravnano podjetje, ki bo moralo v konkurenci z drugimi podobnimi podjetji preživeti na tržišču. V mešanem podjetju je zaposlen tudi solastnik Vili Šiftar, ki je vanj vložil lasten kapital, tako daje še posebej mol-tiviran za uspešno poslovanje. Sicer pa na tem področju dela že 20 let, tako da mu partnerji zaupajo. Seveda se zavedajo, da v trenutnih razmerah razpečevanje blaga po jugoslovanskem tržišču pomeni precejšnje tveganje. In predvsem od tega, kako se bo položaj razpletel, je odvisno, koliko bodo lahko prodajali na slovensko in koliko na druga jugoslovanska tržišča. Podjetje prodaja predsvem blago za široko potrošnjo, vendar pa se zavedajo, da se potrebe in uvozne možnosti na tržišču nenehno spreminjajo. Tudi v preteklosti se je namreč ABC Pomurka ukvarjala z uvozom blaga, predvsem sokov, ki so bili konkurenčni drugim, tudi tistim, ki so jih nekateri občani kupovali v Avstriji. Ugotavljajo, da imajo možnost za uspešno poslovanje, saj je uvoz blaga precej liberalen, vendar pa se v zadnjem času srečujejo s slabšo devizno likvidnostjo poslovnih bank in tako nezmožnostjo plačevanja v tujini. Trije zaposleni so začeli v začetku marca delati v poslovnih prostorih ABC Pomurke — Zunanje trgovine. Njihovo delo pa prav gotovo pomeni tudi občutno racionalizacijo uvoznega poslovanja v tem podjetju. »Še bomo delali dežnike.« V času, ko so skoraj vse delovne organizacije v lendavski občini na robu propada, se je te dni začelo v Indipu daniti. Naredili so prve korake, da bi se dežnikarna spet postavila na svoje noge. To ji seveda vsi želimo, saj gre za najstarejšo tovarno ne samo pri nas, ampak tudi na Balkanu. Lendavska dežnikarna je bila ustanovljena že leta 1906. Pa pustimo zgodovino in poglejmo današnji utrip tovarne, ki je še pred nedavnim zaposlovala okoli 120 delavcev, danes pa jih je ostalo bore malo. Ernest Horvat, sedanji direktor novega podjetja, nam je na kratko orisal sedanje stanje in vizijo prihodnosti. Od 13. marca je INDIP v stečaju. Vsi delavci so se znašli na seznamu zavoda za zaposlovanje. 21. marca seje po pogovorih z zavodom za zaposlovanje ustanovilo novo podjetje, oziroma se je staro razdelilo na dve, v Indip in Prehrano Lendava. Nekaj delavcev seje vrnilo na delo, tako da jih sedaj pri izdelavi dežnikov sodeluje 44, pri pripravi prehrane pa 11. S 56 delavci je sklenjena pogodba za mesec dni dela. Trenutno izdelujejo trenirke, zaščitna'oblačila, dežnike in senčnike. Do polovice leta naj bi se v obeh novih podjetjih na novo zaposlilo 85 delavcev. V izdelavi je tudi novi program pletenega posteljnega perila, ki ga pripravlja tekstilni inštitut iz Maribora. V tem programu občutljiva zadeva, ker so podatki o telefonih, telefaksih in teleksih navedeni na množici propagandnih materialov, prospektov, ponudb itn.; v Zdravilišču Radenci so v začetku letošnjega leta natisnili 15 tisoč novih prospektov-katalogov za Zdravilišče Radenci v petih tujih jezikih, tik pred seznanitvijo z novimi telefonskimi številkami pa še okrog 10 tisoč vložnih listov in ponudb za tujino in sejem Alpe-Adria v Ljubljani; v začetku letošnjega leta so poslali v tujino na tisoče ponudb s starimi telefonskimi številkami. To pomeni, da bodo vsi zainteresirani, potencialni gosti zdravilišča v Radencih, dobili v roke napačen podatek. Poleg tega so bili na PTT podjetju tako brezbrižni, da so v novem telefonskem imeniku navajali še »tozde«, ki jih v Radenski ni že od 1. januarja 1990. leta. naj bi se v prvi fazi zaposlilo 35, v končni pa 60 delavcev. To bo torej že tretje podjetje, pri ustanovitvi katerega bo sodeloval Indip. V podjetju Prehrana Lendava ta čas pripravljajo tople malice za večino drugih podjetij v Lendavi, dnevno okoli 1400 obrokov. V Indipu torej sedaj dela 44 delavcev, do konca leta pa naj bi jih 73. Poleg dežnikov, senčnikov, trenirk in zaščitnih oblek naj bi v prihodnje izdelovali tudi šotore in s tem zaokrožili proizvodni program. Razveseljiva je tudi vest, da so izplačali osebne dohodke za januar, te dni pa jih bodo tudi za februar. Slednji bodo večji za 5,22 odstotka. V podjetju upajo, da se bodo v letošnjem letu uspešno reorganizirali in da bo delo nemoteno steklo. Jani D- V Zdravilišču Radenci menijo, da je takšno obnašanje potrebno kritike, zahtevajo pa tudi odgovornost tistih, ki niso pravočasno poslali obvestil. Za podjetje, k' posluje s tujino, je pomembno, da ima matične podatke o telefonski številki. Odgovorni v Zdravilišču Ra" denci bodo morali obvestiti vse poslovne partnerje o poštnin spremembah, poleg tega pa bodo morali okrog 20 tisoč materialov opremitiz novimi podatki (kako, še ne vedo). Verjetno pa bo tudi zaradi tega v Radence prišlo manj gostov, koliko pa jih bo hotel in zdravilišče klicalo zaman, ne bodo nikoli izvedeli. Prav gotovo bodo zahtevah odškodnino, saj jim je bila storjena velika poslovna škoda. Bernarda B. Peček Stran 6 VESTNIK, 11 ■ APRILA 199] kmetijska panorama Dovolj je predmestja na vasi! Škrlup in pepelasta plesen na jablanah Arhitektura — gradnja in obnova vasi je bila tema posveta, ki ga je na minulem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni organiziral center za pospeševanje kmetijstva. Obisk je bil velik, presenetil je celo organizatorje. Žal pa se kljub temu niso zbrali prav vsi, ki so odgovorni za razvoj podeželja; ni bilo na primer predstavnikov sekretariata za varovanje okolja in urejanje prostora, zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine, oblastnikov idr. Tako je bil posvet bolj podoben prepričevanju prepričanih, arhitektov, ki s svojimi idejami ne morejo prodreti dlje kot do narisanih načrtov, in kmetijcev, ki so se edini v minulih desetletjih ukvarjali z razvojem podeželja. Ugotovitev, da je pozitivno že to, da so začeli o tej problematiki javno govoriti in pisati, je še kako pomembna. Do sedaj so namreč govorili o usodi vasi le za zaprtimi vrati, najsi bo v občini ali republiki, največkrat pa je bila tema pogovora gradnja večjih hlevov ali ugoden nakup parcele za vinograd ali počitniško hišico. Tako kot v preteklosti je še danes glavna ovira za razvoj podeželskega okolja prekinjena naveza med stroko (arhitekti, krajinarji), upravo (zakonodajalci, izdajatelji dovoljenj) in lastnikom. vezan z ekologijo. Ekologija pa je globoko vzraščena v podeželsko življenje. Je razumno gospodarjenje s prostorom, kjer živimo, pomeni jemati in vračati v naravo, pretehtati vsak poseg v prostor.« Nekdaj so bile vasi »lepo položene v prostor«, hiše so gradili na primernih mestih. Ko pa so na podeželje prišli mestni ljudje, so začeli graditi hi- naklonjene, saj je bil ta prostor vse do novega zakona o urejanju prostora namenjen le izrabi, ne pa prostorskemu oblikovanju.« Dodaja tudi, da bomo morali odnos do našega, predvsem zu-najmestnega prostora spremeniti v prvi vrsti zaradi sebe, se zavedati, da izgubljamo istovetnost nekdanje kulturne krajine, razpoznavnost vsake posamezne vasi (glede na središče naselja, cerkvico, kozolec, barv fasad). Spomladanska škropljenja jablan so usmerjena predvsem na zatiranje škrlupa in pepelaste plesni. Da bi dosegli boljše uspehe pri zatiranju teh dveh bolezni bom opisal njune glavne značilnosti. NE SRAMUJMO SE KMEČKEGA NAČINA ŽIVLJENJA Zakaj je naše podeželje tako, kot je? Odgovor je preprost: kar je bilo dolga desetletja le prostor za »produciranje hrane«, ne pa tudi prostor za prijetno življenje, oddih, morebiti turizem! Strokovnjakov vas ni zanimala, pomembno je bilo le mesto, bolj kot kmetijstvo pa je bila hvale vredna težka industrija. Življenje na vasi je bilo za povojne graditelje preživeto in preseženo, gradila so se mesta in tovarne, mladini pa so vcepljali v glavo, da jih edino prava prihodnost čaka v tovarni in ne na njivi. Podeželje je začelo izumirati, propadale so tudi ogromne kmečke posesti. In v ta osiromašen prostor začnejo čez čas prihajati drugi ljudje, mestni, ki iščejo prostor za oddih. Gradijo nove hiše, po meri mestnih ljudi, brez povezave z naravo, brez poznavanja zgodovinskih izkušenj. Prof. mag. Peter Gabrijelčič je v svojem predavanju poudaril: »Oblikovanje podeželskega prostora ni klasično (npr. arhitektura), gre za razumen pristop, po- Eden od pomembnejših pogojev za smotrnejše oblikovanje podeželskega prostora je oblikovanje manjših občin oziroma večjih vaških skupnosti z »močnimi« župani. Župan bi moral imeti ob sebi arhitekta ali urbanista, njegova glavna naloga pa bi bila skrb za podobo kraja. še za mestne ljudi. Tako smo dobili predmestja na vasi, nove prebivalce pa je motil vsak vonj, ki je »dišal« po kmečko. TIP HIŠE - TRANSFORMATOR Transformatorski tip hiše z balkoni, dvignjenimi v višino, lahko najdemo v različicah v kateremkoli kraju v Sloveniji. Je nekakšen sinonim za boljše življenje. Saj veste: hiša mora biti nova in čim večja, da bodo videli, da nam ne gre slabo. Kaj zato, če je bila stara zgradba dovolj trdna, če je preživela nekaj generacij in je potrebna le obnove! Dušan Moškon, dipl. ing. arh., je o tem zapisal: »Urejevanje vasi je naši stroki doslej vedno uhajalo iz rok, saj je bila njena zadolžitev predvsem projektiranje za mestno okolje in industrijo, pa tudi upravnopolitične strukture so bile vaškemu prostoru ne- Ocenjevanje najlepših in ekološko urejenih kmetij Težko je nekomu povedati, da nima estetske hiše, da so balkoni nepotrebni in da je streha bolj alpska kot panonska ali slovenjegori-ška! Lahko pa pokažemo na tiste, ki so vzorno urejene, ki se ne postavljajo le z lepimi rožami, ampak tudi s čistočo in skrbjo za okolje. Zaenkrat le kratka informacija: uredništvo Vestnika načrtuje ocenjevanje najlepših in ekološko urejenih kmetij v Pomurju, prvo ocenjevanje, pri katerem bodo sodelovali kmetijski strokovnjaki, krajinarji, ekologi in še kdo, pa bo v prihodnjih mesecih. NACIONALNE IDENTITETE NI BREZ IDENTITETE PROSTORA Ali se še da rešiti podeželje pred propadom, pred popolno industrializacijo? Kot državljani Slovenije skušamo najti njeno pravo podobo. To bo pa mogoče doseči le s povečano občutljivostjo do problemov urejanja podeželskega prostora in njegove arhitekture. Identiteta prostora je eden od pomembnih elementov nacionalne identitete. Nekateri strokovnjaki bodo takšnemu načinu razmišljanja nasprotovali, očitali nam bodo ideo-logiziranje z domačijskim stilom, ki da je v svetu že preživeto. Ljudje na podeželju pa se bodo upravičeno bali, da bo odslej še več predpisov in birokracije, prepovedi in nasvetov. Oboji bodo imeli delno prav. Res pa je, da Slovenci po več kot štiridesetih letih ponovno iščemo stik s preteklostjo, iščemo zavrženo istovetnost in razpoznavnost naše dežele, naših krajev. Ni še prepozno. Popraviti je treba, kar se da popraviti, ohraniti, kar je vredno ohraniti, in zaščititi naravo pred nadaljnjim uničevanjem. Pri tem bodo morali sodelovati načrtovalci, urbanisti, arhitekti, kmetijci, krajinarji, etnologi, spomeniški varstveniki, ekologi, pa tudi sredstva javnega obveščanja. Zanimivo je spoznanje enega od arhitektov na omenjenem posvetu: »Za isto vsoto denarja lahko naredi arhitekt dober ali pa slab načrt za hišo. Pomembno je, kakšen je njegov interes in interes lastnika.« Osveščenost je že izrabljena beseda, kljub temu pa jo bomo morali prav pri urejanju podeželskega prostora še kako uporabljati. Bernarda B. Peček ŠKRLUP Je najbolj razširjena in škodljiva bolezen jablan. V vlažnih letih in na občutljivih sortah lahko docela uniči pridelek. Čeprav potrka okužba že v aprilu, opazimo bolezenske znake navadno šele po cvetenju. To so črno-ze-lenkaste pege z žamatasto prevleko na zgornji listni strani. Pozneje tudi na plodovih opazimo črne kraste. Škrlup je še posebno nevaren, če napade mlade plodove. Takrat kraste in z njim vred plod razpokajo. Nekoliko manj škode je, če so okuženi plodovi normalne velikosti. Takrat pege kvarijo videz plodu in skladiščna sposobnost takega plodu je veliko slabša. Občutljive sorte: zlati delišes, mutsu, gloster, jonagold, summe-red, spartan, mošancelj, londonski peping, rdeči delišes. Glivica, ki bolezen povzroča, prezimi v odpadlem listju. Zaradi pomladanskih temperatur spore glive dozorijo in veter jih raznaša na listje jablan. Da spora glivice vzkali, je potrebno vlažno listje. Nasploh so ugodnejše razmere, čim višje temperature so in čim dalj čaja je listje vlažno. Za primer naj navedem, da mora biti pri 6° C listje vlažno 51 ur, da nastane infekcija, medtem ko je pri 17° C dovolj le 19 ur. Če se listje vmes osuši, preneha klitje spore. Ker v ljubiteljskih sadovnjakih ne spremljamo natančno temperatur in dolžine vlažnosti listja, ne vemo, kdaj je kalitev glive uspela. Zato je najbolje, da od polovice aprila do polovice junija (3—4 krat) naprej v 14-dnev-nih presledkih uporabljamo kombinacije sistemičnih fungicidov s kontaktnimi. Prednost teh sistemičnih fungicidov je v tem, da zaščitijo jablano pred škrlu-pom tudi, če je kalitev glive že uspela, se pravi, da delujejo kurativno, in to do 96 ur po okužbi. S kontaktnimi fungicidi pa so kombinirani, ker ti ščitijo list preventivno približno sedem dni. Tako so presledki med škropljenji lahko tako dolgi. Ti pripravki so: RONDO, TO-PAS C, SHYSTHANE MZ, TRI-DAL MZ RUBIGAN, TRIFMI-NE — tema dvema pripravkoma je treba dodati enega izmed kontaktnih fungicidov: DITHANE, POLYRAM COMBI, CAPTAN, ANTRACOL. Potem imamo še BAYCOR kot verjetno najbolj znan siste-mik, ki mu je potrebno dodati enega izmed prej omenjenih kontaktnih fungicidov in fungicid proti pepelasti plesni BAY-LETON SPECIAL. Dodatni ukrep, ki zmanjša potencial bolezni, je grabljanje in sežiganje odpadlega listja in sajenje odpornih sort. PEPELASTA PLESEN Ta bolezen je nevarna predvsem za sorte, ki so za plesen izrazito občutljive. To so: beličnik, close, jonathan, starking, idared, koksova oranžna reneta, boskop, kanadka, londonski peping, vista bella, jrseymac. Bolezen zlahka spoznamo, saj kmalu potem, ko jablane odženejo, prekrije liste bela mokasta prevleka. Oboleli listi postanejo trdi in se zvijajo od zunanjega roba navznoter. Potem se začno tudi sušiti. Glivica prezimuje z micelijem v brstih, od koder se spomladi razraste na novo listje in poganjke. Do poletja, ko postane starejše listje odporno, se bolezen širi s poletnimi trosi, ki zrastejo na mokastih prevlekah. Za napad so jablane dovzetne predvsem v suhih letih — za razliko od škrlupa. Bolezen se posebno močno razširi, kadar maja prevladuje zmerno toplo in ne preveč vetrovno vreme; močneje se razmahne tudi po milih zimah. Pri zatiranju bolezni si pomagamo z rezjo. Že pri zimski rezi odstranimo poganjke, ki so okuženi. Potem pa med vegetacijsko sezono izrezujemo okužene poganjke. Problema pepelaste plesni samo s škarjami ne bi mogli rešiti, zato uporabljamo tudi kemično zatiranje. Škropilni program v prvih mesecih vegetacije prilagajamo škrlupu. Se pravi, da obe bolezni škropimo obenem. Prednost prej omenjenih si-stemičnih fungicidov je, da dobro delujejo proti pepelasti ple-sni. dipl. inž. agr. Iztok Keuschler Gnojevka in izgube dušika Gnojevka spada med organska dmača gnojila, s katerimi ob pametnem ravnanju oskrbimo posevek s pomembnimi količinami hranil. V svetu se nešteto institucij že dolga desetletja ukvarja s tem in tehnologija uporabe gnojevke je do velike mere dodelana. Ostane nam ključni problem — človek! Gnojevko lahko uporabimo z velikimi izgubami in obremenitvijo okolja, poznane so pa tudi nasprotne, ugodnejše, prijaznejše rešitve. V našem primeru gre za izgube dušika. Gnojevka predstavlja problem, ker vsebuje 50 % dušika v amonijski obliki, svinjska celo do 70 %. To je del dušika, ki teoretično predstavlja hranilo za rastline, praktično pa v tem delu nastajajo večje ali manjše izgube. Amonijski dušik, ki ga na nek način vnesemo v tla, preide v rastlinam dostopno obliko, odvisno od primerne temperature. To pa je druga oblika dušika, ki mu pravimo nitratna in je rastlinam gubi 30—35 % amonijskega dušika (50—70 %). Izgube so največje prvi dan in se v naslednjih dneh zmanjšujejo. Manjše so izgube na tleh, ki niso prekrita s slamo, ker gnojevka direktno vteka v tla (strnišče), in na težjih tleh. Tudi pri razredčeni gnojevki so izgube znatno manjše kot pri gosti (sušina 6—9 %), če se ta sproti ne zaorava. V avgustu npr. je po slami razpršena gnojevka z 9 % suhe snovi in ob temperaturi LESNINA LGM LJUBLJANA O ___ — —- — PRODAJNI CENTER MARIBOR, LGM ^TRGOVINA V MURSKI SOBOTI, Markišavska 9 ima po ugodnih cenah — vse vrste gradbenega materiala — vse vrste lesa, lesnih izdelkov in polizdelkov — vse vrste hidroizolacij in termoizolacij PRI NAKUPU ZA GOTOVINO IN PREK STANOVANJSKIH ZADRUG NAD 5.000,00 din dajemo 5 % popusta Posebna ponudba: od 9. 4. 1991 do 9. 5. 1991 1). Vratna krila, hrastov furnir lužena v temni barvi, izdelovalec BILO KALNIK Koprivnica, manj od proizvodnih cen! krila Pl, širina 65 cm, cena krila P1, širina 75 cm, cena krila P1, širina 85 cm, cena krila P1, širina 95 cm, cena krila P4, širina 85 cm, cena 1.030,00 din brez davka 1.102,00 din brez davka 1.169,00 din brez davka 1.235,00 din brez davka 1.440,00 din brez davka 2). Izdelki iz kamna: MARMOR HOTAVLJE marmorne plošče, 30/30/1, makedonski sivec marmorne plošče, 15/1, poljubne dolž. m. sivec marmorne plošče, 15/30/1, čaška 1. vrsta marmorne plošče, 15/30/1, čaška 2. vrsta zidna obloga šir. 16 cm, poljubna d. Bunja okenske police, kamen, širina 16 cm okenske police, kamen, širina 20 cm po 875,50 po 583,90 po 949,00 po 765,90 po 351,40 po 260,30 po 300,00 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 dih/tm Ocenjevanje vin v Čentibi Čentibski vinski griči so zelo primerni za gojitev vinske trte. Pred nedavnim so v vasi ustanovili tudi klub prijateljev dobre vinske kapljice, čigar namen je izobraževati vinogradnike in jih vzpodbujati k pridelovanju kakovostnega vina, zlasti belega. V ta namen so pred dnevi pripravili tudi prvo neuradno ocenjevanje vin s tega območja. Znano je, da na tem območju živi veliko vinogradnikov, ki želijo svoj pridelek bolje vnovčiti, za to pa potrebujejo več znanja, zlasti pri vzgoji vin. Tokrat so prvič (menijo, da tudi ne zadnjič) ocenjevali 28 vzorcev mešanega belega vina. V goste so poklicali tudi dr. Palfija Denesa, enologa iz Za-laegerszega, ki je bil tudi vodja ocenjevalne komisije. Čentibska vina so bila ocenjena kot vina čistega okusa in prijetne barve. Podelili so 2 zlati, 10 srebrnih in 4 bronaste medalje. Strokovnjaki menijo, da bi bila kakovost vin (rizling, sauvignon, furmint) še boljša, če bi lahko trgatev premaknili na poznejši čas, da bi grozdje bolje dozorelo. Dragoceni nasveti strokovnjakov bodo gotovo pripomogli k izboljšanju kakovosti vin in s tem tudi boljši prodaji. Jani D. n Cene so brez davka, pri takojšnjem plačilu in pri plačilu prek stanovanjske zadruge dajemo 20 % popusta za izdelke MARMORJA HOTAVLJE Za obisk in nakup se priporočamo! hitro dostopna. V nitratni obliki je tudi večji del preostalega dušika (30—50 %), ki se ne veže v tleh, pač pa se giblje v vodni raz-stopini. V prepustnih tleh, ob večjih padavinah, višji temperaturi ipd. se del tega dušika tudi izpira oziroma izgublja. Takšne izgube nitratnega dela znašajo 30—80 %, odvisno od vrste tal, temperature in časa uporabe. Izgube nitratnega dušika lahko zmanjšamo na tri načina: čim večji del leta naj bo njiva pod zeleno odejo (zasejana); b) kombinirano gnojimo z gnojevko in slamo (koruznica, zeleni podor) in s tem biološko blokiramo dušik; c) v gnojevko dodajamo kemično aktivnih snovi, ki upočasnijo nitrifikacijo, posebej v jeseni in pozimi. Direktne izgube amonijske (po domače smrdljive) oblike dušika so težko merljive. V sestavku povzemam nekaj nemških podatkov (Tehniška univerza v Miinchnu — inštitut za pr'hrano rastlin). Z gnojevko se tanost ukvarja iz agronomskih (-zgube, gnojilna vrednost) in ekoloških (smrad, kisli dež, gozdno drevje) razlogov. 26 ° C izgubila 60 % amonijskega dušika. Če pa gnojevko s primernim strojem vnesemo v tla, se te izgube znatno zmanjšajo in znašajo 13—25 % (v primerjavi s po- vršinskimi istih 30—25 % oziroma razmerah na slamo Ustnik, n. aprila 1991 Osnovno amonijskega vprašanje izgub (amoniokovega) dušika je razlika med izgubami, če je gnojevka razpršena po površini ali vnešena v tla. Pri površinsko razpršeni gnojevki se iz- 60 %). Vse tehnične rešitve za vnašanje gnojevke v tla so dobrodošle in so pomemben prispevek k rentabilnosti pridelave in varovanju okolja. Povezane so, kot običajno, z nekaj problemi, kot so večja naložba, večja vlečna moč traktorja, kratko rezana ali cefrana slama (vprašanje koruznice) in vlažnost tal. Trenutno imamo na našem tržišču dve različici teh naprav, Creina in Rade Končar. Obe sta v osnovi sestavljeni iz cisterne za gnojevko in podrahljanik, ki z različnim številom delovnih pripomočkov vnaša v zemljo tudi gnojevko. Različico Rade Končar smo si lahko ogledali na demonstraciji v Noršincih, ki jo je v sodelovanju z izdelovalcem organizirala KZ Panonka — TZO Martjanci. Za razliko od izvedbe Creina imajo cisterne Rade Končar (3000, 5000, 8000 1) vgrajeno polžasto črpalko z znanim prednostmi in vnašalnik gnojevke, ki ga je mogoče demontirati in uporabiti kot podrahaljrjik. Geza Džuban, dipl. inž. kmet. Stran 7 LJUTOMER Javna dela za pomoč na domu Človek naj jesen svojega življenja preživi v domačem okolju, tam, kjer je živel in delal. Tako pravi osnovno gerontolo-ško načelo. Toda raziskave so pokazale, da približno 16 do 20 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, za samostojno življenje potrebuje različne oblike pomoči. Ta delež je seveda manjši, če starejši živijo pri svojcih ali v družinski skupnosti ali se odločijo za domsko varstvo. Je pa jih tudi precej pod to starostjo, ki pomoč potrebujejo zaradi slabega zdravja. V ljutomerski občini imajo okoli 12 odstotkov ljudi, starejših od 65 let (republiško povprečje je 10 odstotkov), in vsaj 100 ostarelih potrebuje pomoč na domu. Večina jo potrebuje občasno in jim lahko pomagajo sosedje in drugi v obliki neformalne sosedske pomoči. Za nekaj je center za socialno delo organiziral sosedsko pomoč, vendar ne za vse, ki so pomoči potrebni. Prav tu je tista vrzel med sosedsko pomočjo in zavodskim varstvom, ki jo v Ljutomeru nameravajo zapolniti z javnimi deli na področju pomoči in oskrbe na domu. Če bi uspeli s profesionalno in organizirano službo pomoči na domu, bi v domačem okolju lahko ostal tudi marsikateri starostnik, ki si ne želi v dom in to tudi ni tako nujno potrebno. Uvedba pomoči na domu temelji na dejstvu, da je to del socialna varnosti, družbenega standarda širšega značaja. Prav zato mora biti dostopna vsem, ki pomoč na domu tudi potrebujejo, kar ne pomeni, da je brezplačna. Uporabniki jo pač plačajo po svojih zmožnostih, država pa k temu prispeva v skladu z merili za ugotavljanje socialnovarstvenih pravic. Vsaj trije razlogi pa so, da pomoč na domu organizirajo z javnimi deli. Lahko je izračunati korist izvajanja pomoči na domu, ker je zavodsko varstvo mnogo dražje. Sedaj le težko dobijo ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati na domu, zato upajo, da bi jih z javnimi deli z določenim plačilom našli, saj bi zanje to le bila zaposlitev, čeprav morda le za določen čas. Center za socialno delo pa bi z manjšimi stroški in v kratkem času lahko prevzel strokovno vodenje programa. V ljutomerskem centru za socialno delo so torej zelo podrobno in s številkami pripravili program javnih del za pomoč na domu ter ga predstavili izvršnemu svetu ter zavodu za zaposlovanje. Zato pričakujejo, da bo njihova zamisel kmalu tudi zaživela. Majda Horvat OTROCI S TEŽAVAMI V RAZVOJU IN SKUPINI V razvitem svetu je dobro vpeljano preventivno skupinsko delo z otroki, ki imajo težave v odraščanju. Zelo dobro pa je zaživelo tudi v nekaterih večjih slovenskih centrih in po nekajletnem delu so beležili manj kaznivih dejanj, zmanjšalo pa se je tudi število otrok v vzgojnih zavodih. Ker seje to delo z otroki pokazalo kot zelo uspešno in potrebno, so ga lansko leto uvedli tudi v soboškem centru za socialno delo. V skupino so povabili otroke do petega razreda osnovne šole, pri katerih so ugotovili znake motenj v odraščanju, z njimi pa delata socialna delavka in zunanji sodelavec. 0 naročanju za pregled pri splošnem zdravniku Že od oktobra je soboški zdravstveni dom po plačilu prispevkov vedno z blokiranim ži-roračunom. Tako o poslovanju skorajda več ne morejo govoriti, saj imajo le toliko, da plavajo. Manj je denarja iz republike, ne morejo pa se strinjati tudi z delitvijo med pomurskimi zdravstvenimi organizacijami. O predlaganih ukrepih za zdravstvo pa pravijo, da so zanje nesprejemljivi, ker spet temeljijo na indeksiranju. Sami so namreč veliko naredili za varčnejšo delo in zmanjšanje števila zaposlenih, zato se ne morejo strinjati s tem, da se to pri ukrepih ne bi upoštevalo. Po besedah direktorja zdravstvenega doma dr. Janosa Palancsaia je rešitev zanje lahko le selektivno uresničevanje ukre- SOBOŠKI ZDRAVSTVENI DOM PRIČAKUJEJO POMOČ ZA REŠEVALNO VOZILO Zdravstvene organizacije so v hudi stiski, saj je medicinska oprema iztrošena, zastarela ali nepopolna, z republike pa ob znanih rezih v zdravstveni dinar dobijo vedno manj denarja ali priteka neredno. Komaj zberejo denar za osebne dohodke in za plačilo prispevkov, za obnovo opreme jim ne ostane ničesar. Vedo za težave v gospodarstvu, pa vendar se še obračajo nanj s prošnjo, da jim priskoči na pomoč. Tudi delavcem v zdravstvenem domu v Murski Soboti ni preostalo drugega, kot da so se s posebnim dopisom obrnili na podjetja in jih prosili za pomoč pri nakupu posebne sonde za ultrazvočno pregledovanje kolkov novorojenčkov in za reševalno vozilo. Lendava Spidisport — tržno športno Lendavčana Vlado Horvat, profesor telesne vzgoje na lendavski srednji kovinski šoli, in Miran Dominko, študent, sta lanskega septembra ustanovila športno podjetje SPIDISPORT, . Otroci v skupini ali srečanjih pravijo, da so. jim všeč, ker se samo igrajo, rišejo ali izdelujejo lutke in drugo. Vendar pa prav skozi igro potrjujejo samega sebe, se učijo skupinskega dela z vrstniki, ustreznejšega socialnega vedenja ter uravnovešenega čustvenega ravnanja. Cilj skupinskega dela je tudi, da so otroci deležni podpore in pomoči odrasle osebe, da svojo energijo usmerijo v ustvarjalno delo in si tako ustvarijo dobro mnenje o sebi. Čeprav so s skupinskim delom začeli šele jeseni, voditelja že ugotavljata določene dobre spremembe. Največja je gotovo pov in ne indeksiranje ter upoštevanje normativov in standardov, ki jih že tako dolgo čakajo, torej ugotovljene kadrovske potrebe in mreža dejavnosti. Na zdravstveni dom pa so letele tudi pripombe o strokovnih vodjih nekaterih dejavnosti, ki so zaradi invalidnosti delali le pol delovnega časa. Po besedah direktorja so na ta odgovorna delovna mesta imenovali druge, ki so prisotni osem ur. Ta zamenjava pa ne pomeni, da dosedanji vodje svojega dela niso dobro opravljali. Na pripombe, da se morajo bolniki za pregled pri splošnem zdravniku prej naročiti — to je bilo tudi delegatsko vprašanje na soboški skuščini — odgovarjajo, da je le pri dveh zdravnikih od osmih, ki delajo v splošni ambu- Na otroškem dispanzerju so letos za vse dojenčke uvedli novo, neškodljivo ultrazvočno pregledovanje kolkov, s katerim zgodaj odkrijejo morebitne nepravilnosti. Ker je bil ultrazvok na začetku namenjen le ginekološki dejavnosti, sedanja sonda ni najbolj primerna za dojenčke oziroma pregledovanje kolkov. Prav na to prošnjo so se odzvali v Muri. Ker so se odločili, da denar namesto za osmomar-čevski nagelj dajo v humanitarne namene, bodo kupili potrebno sondo. V zdravstvenem domu so posredniku že poslali dopis za nakup in kmalu bodo dobili predračun. V dopisu delovnim organizacijam še pišejo: »Kakšna je vrednost življenja, se zaveda- podjetje da bi popestrila športno ponudbo po tržnem načelu. Začetnega dela sta se lotila predvsem s predšolsko in šolsko mladino, saj ugotavljata, da je ta starostna kategorija zelo zapostavljena, je ta, da otroci redno prihajajo, da to dejavnost čutijo kot zelo prijetno in komaj čakajo na naslednje srečanje. Sprejeli so vodji in se izoblikovali v socialno skupino, saj se sedaj že znajo pogovarjati. To pa pomeni, da skupina živi. Otroci prihajajo enkat na teden po dve uri, kar je premalo, saj bi potrebovali še vsaj toliko. Problem pa je spet denar in tudi strokovni delavci. Kljub težavam ter pomanjkanju pripomočkov za delo v centru upajo, da bodo uspešno končali to šolsko leto ter s srečanji nadaljevali jeseni. mh lanti, vpeljan sistem, da svoje paciente, pri katerih spremljajo potek bolezni ali so le-ti kronični bolniki, naročajo na pregled. Če pa pri teh bolnikih pride do poslabšanja bolezni ali druge akutne bolezni, jih sprejemejo ne glede na to, kdaj so bili naročeni. Vse ostale bolnike pa sprejmejo ostali zdravniki. Na ta način so želeli predvsem skrajšati čakanje v čakalnicah, tako naročanje pa je tudi v skladu s predlogom in-štruktažne univerzitetne komisije. Tako torej odgovarjajo na upravi soboškega zdravstvenega doma, posamezniki pa dodajajo, da se zapisanega dosledno ne držijo, saj bolniki ob akutni bolezni le ne morejo priti do svojega izbranega zdravnika. Majda Horvat mo, ko nemočni — bolni nujno -potrebujejo reševalno vozilo. | Kaj pomeni dobro reševalno ■ vozilo z opremo za nudenje I nujne medicinske pomoči, lah- I ko povejo samo tisti, ki so jo že ” potrebovali, in njihovi svojci.« I Reševalna vozila pa so dotrajana in letos bi morali zamenjati vsaj dve. Res je, da so eno kupili v lanskem letu z denarjem iz občinskega proračuna, vendar je le-to premalo za delo reševalne službe. Podjetja, čeprav imajo svoje težave, niso rekla, da ne bodo pomagala, zato v soboškem zdravstvenem domu upajo, da jim bo le uspelo zbrati potrebnih 500 tisoč dinarjev za novo, nadomestno reševalno vozilo. Majda Horvat pa motorično najbolj dojemljiva. Predstavila sta se s pestrim in zanimivim programom, ki je zelo privlačen za doraščajočo mladino. Tako potekajo dejavnosti tedensko v raznih športnih panogah, kot so tenis, odbojka, košarka in drugo, pri čemer uveljavljata zanimive igre, denimo v trojkah. Med drugim sta organizirala pomurska teniška tekmovanja za pionirje in člane, teniške in plavalne tečaje, tekmovanje v rolkanju in drugo. Na Rogli sta organizirala športni kamp s pestro ponudbo športnih dejavnosti in z učenjem tujega jezika. S svojim ponudbenim programom sta se predstavila na lendavski trgatvi. Pogodbeno sodelujeta z Naravnim zdraviliščem Lendava, kjer z gosti izvajata celoten športnorekreacijski program. Na športnorekreacijskem centru sta organizirala desetdnevne dopoldanske in popoldanske dejavnosti skupaj s tečaji oziroma športno varstvo. Prav tako sta organizirala koreografske delavnice z nastopom ritmične skupine in pa cicibanijado, na kateri sta se med seboj pomerila lendavska vrtca. Tekmovanje je bilo računalniško vodeno. Potem sta pripravila za nižje razrede osnovnih šol pionirske športne igre, gorsko kolesarjenje in še kaj. S svojim programom se želita vključiti v Športno zvezo Lendava in tako tesno sodelovati s športnimi klubi, za katere sta tudi pripravljena voditi kondicijske priprave moštev. Sicer pa nameravata računalniško obdelati motorične teste za predšolsko mladino in tako spremljati razvojne sposobnosti otrok. Zavzemala se boste tudi za ustanavljanje športnih razredov, saj bi s temi bilo lažje delo. Svojo dejavnost pa bi rada razširila na celotno Pomurje. Program športne dejavnosti pa bosta širila po potrebi. Spidisport Lendava je prvo tovrstno podjetje v Pomurju, ki ponuja kakovosten športni program po načelu trženja, vendar po minimalnih cenah. F. Maučec V vsakem gostu videti človeka... Pravila in zahteve obnašanja bi lahko enostavno razdelili na osnovna, ki jih mora obvladati vsak posameznik, in na poklicna. V tujini namenjajo tovrstnemu izobraževanju veliko pozornost, pri nas pa si največkrat mislimo: saj to tako alo tako ve vsaj normalni človek! Pa ni tako. In če govorimo o poklicnih pravilih obnašanja, trgovcev ali gostinsko-turističnih delavcev, lahko opazimo veliko napak. Ana Nuša Kneževič se ukvarja prav s tem problemom: z verbalno in neverbalno komunikacijo. Ana Nuša Kneževič v Po-murji ni neznana. Poleg tega, da so jo številni prodajalci, turistični delavci in poslovneži spoznali kot predavateljico, pa ima kar veliko izkušenj, povezanih z Naravnim zdraviliščem Radenci in programom Zdra-vje-Iepota, ki so ga z velikim pompom najavili pred približno petimi leti. Najprej še o turizmu nasploh — Pomurje je turistična pokrajina, v tej dejavnosti je zaposlenih precej ljudi. Kakšni ljudje bi morali biti turistični delavci? »Ko govorimo o načinu komuniciranja, govorimo o posa- Ana Nuša Kneževič je sredi osemdesetih let oblikovala v Radencih program Zdravje-lepota, ki je bil začetek pridelovanja zdrave hrane v Jugoslaviji. meznih področjih, poklicih. Za odnos pri vsakem turističnem ali gostinskem delavcu je pomembno, da se zna prenesti, kar gost pričakuje. Se pravi,-da izpolnjuje zahteve, potrebe, želje in pričakovanja gostov, ki pridejo k nam. Samo prospekti, brošure in katalogi niso dovolj. Prav tako niso dovolj le lepi hoteli, velike postelje, jogiji, posteljnina, hrana, dobro ozračje ali le termalna voda. To ni dovolj. Človeški dejavnik je še vedno tisti, ki usmerja in bo usmerjal vse, ne glede na bogastvo hotelov. Se pravi: prilagajati se moramo potrebam gostov, biti tisto, kar pričakujejo od nas. Pričakujejo pa predvsem vljudnost, vse — od pozdrava in nasmeha do zunanjega videza. V svetu so strogo dana in znana pravila obnašanja receptorjev, predstavnikov, direktorjev. Pri nas se teh pravil še ne učimo! In še nekaj — zavedati se moramo, da je tudi sobarica in vsak človek v nekem turističnem kraju del tega turizma. Človek, ki pomaga nesti kovčke, je lahko osebna izkaznica hotela, če je z odpeto ali zapeto srajco, če se nasmehne, pozdravi... Ljudje si lahko po eni osebi zapomnijo hotel. Pa ne le hotel, tudi kraj, v katerega so prišli. Gost si lahko sliko o mestu ustvari zgolj po eni osebi. Nekateri si na takšen način zapomnijo kraj, celo deželo.« Kako pa je s pomurskim turizmom? Tu že imate izkušnje. »Ja. Bila sem zunanja sodelavka Naravnega zdravilišča v TRGOVINA v javnih skladiščih v Nemčavcih 1 d, tel./faks: 31 150 — kolesa: gorska, otroška — mopedi: Tomos, Jawa, Tori — gume: avtomobilske, traktorske in tovorni program — akumulatorji — vrtne in nahrbtne kosilnice — avtokozmetika in splošni avtomaterial — vse vrste avtoprevlek Odpiralni čas: od 8. do 18 , ob sobotah od 8. do 12. ure. Radencih, ko smo ustvarjali program Zdravje-lepota. Lahko rečem, da so bili to precej naporni tedni, meseci. Ljudje, ki so bili tukaj in bi lahko vse to podprli, niso imeli pravega razumevanja. Lahko rešem, da je bil to prvi program Buty farme v Jugoslaviji, kje je bila prvič sploh omenjena bioprehra-na. Takrat se je to mnogim ljudem zdelo čudno, predvsem tu v Pomurju. Češ, zdaj bomo pa brez gnojil in še brez česa pridelovali ...« _ Je bilo prezgodaj? »Lahko rečem, da je bilo malo prezgodaj. Toda . . . vedno mora biti nekdo prvi! Biti prvi pa nekaj pomeni. In če danes gledamo, kaj se je s programom Zdravje-lepota zgodilo: na žalost — v Radencih se ni nič zgodilo. Pustila sem svojega, lahko rečem, tovrstnega prvorojenca tukaj; ko je shodil, šem ga predala v roke drugim ljudem, ki naj bi ga redili. Na žalost ga niso redili tako, kot je potrebno. Lahko pa opazujemo popolnoma identičen program, ki se je razvil v drugih zdraviliščih (Rogaška Slatina, op. a.) in uspeva tako, da je zavidanja vredno. Imamo razprodano mesece in mesece vnaprej ... S popolnoma enakimi elementi v programu, kot so bili tukaj. Mislim, da se lahko takšen program še vedno uveljavi tudi tukaj. Pomurje je blizu meje, blizu treh letališč, tu bi lahko imeli zelo dobre goste, dobre plačnike. Ta program se lahko oživi z malo novosti, dodati je potrebno nekaj modernega, drugo pa lahko ostane na starih nogah.« Zdaj so tudi že podjetja, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zdrave hrane, na primer Mikrokoz-mos, Goričko ... »Veste ... začetek te biohra-ne je bil prav v Radencih, in to prav s tem programom. Spomnim se, kako smo angažirali prve kmete, dali v časopis oglas. In iz tega so potem zrasli ti pomurski pridelovalci zdrave hrane. Ideja se je začela razvijati že tu. Spomnim se, da sva se z nekim gospodom pogovarjala, kako bo gojil črve za hranjenje zemlje. Tega tokrat v Sloveniji še ni bilo. No, to se je potem razvijalo naprej drugje, v Radinu v Radencih pa na žalost ne.« Je bilo torej vseeno prezgodaj, ali pa je bilo krivo tudi preslabo angažiranje vodilnih? »Ne, ni bilo prezgodaj. Trdim tudi, da je podpora bila, vendar ne dovolj močna, da bi to uspelo. Malo več skrbi bi morali vložiti. Mogoče bi takrat, ko sem odhajala, morala biti tukaj še ena oseba, ki bi to držala, vodila. Prava oseba. Tudi sedaj, če bo to delo oživljeno, ga mora sprejeti prava oseba. To ne bo delovni čas od 7. do 15. ure. To je program, za katerega je potrebno živeti leto, dve leti, dokler se ne spelje. Potem pa bo šlo. Za takšen program je potrebno živeti.« Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov Stran 8 VESTNIK, 11. APRILA 1991 kulturna obzorja 10 LET MOŠKEGA ZBORA KUDA IVAN KAUClČ LETA UVELJAVLJANJA Zborovska pesem med ljudmi Jubilej moškega zbora kuda Ivan Kaučič moramo najprej umestiti v čas, v katerem ta ansambel deluje. Gre za obdobje vedno večjega pomanjkanja denarja, entuziazma, samoodpove-dovanja in splošne družbene krize, ki je dobesedno požrla ali uničila marsikatero kulturno dejavnost na ljubiteljski ravni. To velja tudi za Ljutomer, ki se je desetletja postavljala z visoko kulturno zavestjo. Ostati skupaj, ne glede na čas in krizo, je torej velik uspeh. In prav tu moramo iskati največjo vrednoto letošnjega slavljenca. Moški zbor je nastal pred 10 leti. V desetletju se je spopadel z marsikatero nevarnostjo, metanjem polen pod noge, odpori drugih inštitucij in glasnimi nasprotovanji zaradi še enega zbora v množici drugih. A ta zbor je imel eno prednost: vztrajne in pokončne posameznike, ki niso klonili. Opirajoč se na lastne moči (v prvi vrsti zborovodkinja Ivica Budna, predsednik Jože Špindler in še nekateri, je ta zbor ostal in obstal. In prav je tako. Jubilejni koncert je imel dvoj- GORNJA RADGONA NIMA PROSTORA ZA KNJIGE Knjižnico v Gornji Radgoni, ki posluje v prostorih Delavske univerze, že nekaj časa tare prostorska stiska. V prostoru z 83 kvadratnimi metri se stiska že skoraj 23 tisoč knjig in večje število revij, obenem pa potekajo v njem vse druge dejavnosti, povezane s knjižnico — izposoja, obdelava knjižnega gradiva, razstave in pravljične ure. * Novih knjig v radgonski knjižnici nimajo več kam dati, saj so police pre-natrpane. » Kot nam je povedala Marija Sedivi, organizatorica dela v knjižnici, so stekle priprave za gradnjo že pred dvema letoma, že v letu 1989 so bili v republiškem programu za gradnjo, pa tudi v lanskem letu, ko je bil zne-sek za gradnjo po načrtu razdeljen med tri knjižnice. Ko pa so lanskega avgusta šli v Ljubljano na pogovor o sredstvih, so izve-ueli, da so že vsa porabili. Z gradnjo knjižnice so tudi v občinskem referendumskem programu, vendar se zavedajo da bo v težkih gospodarskih razmerah to težko uresničiti, zato tudi ne Vztrajajo pri gradnji »na vsak način«. Vsekakor bi bilo bolje, če oi dolgoročno rešili problem, vendar pa jim je trenutno pomembno, da dobijo toliko prostora, da bodo lahko nemoteno Poslovali. Zato potekajo razgo- j Odslej tesnejše sodelovanje I Poročali smo že, da je pred nedavnim delegacija občinske skupščine Lendava obiskala zdomsko kulturno društvo Mura | iz Rakweila v Avstriji. Na tem obisku je občinska skupščina tu-■ di uradno prevzela pokroviteljstvo nad društvom, kar pomeni, I da bodo stiki odslej bolj pogosti, to pa bo pripomoglo k temu, Ida se bo tudi med zdomci ohranila naša bogata kulturna dediščina in materin jezik, zlasti med mladimi. Društvo naj bi se ob I priložnosti predstavilo tudi v lendavski občini, pri vsebinski krepitvi stikov pa lahko upoštevajo tudi pomoč domačih kul-| turnoumetniških društev. Delegacija občinske skupščine je ob * tej priložnosti obiskala tudi zdomsko športno društvo Slavije v g Dornbirnu, čigar pokrovitelj je skupščine že od leta 1980. Tudi I tu so se pogovorili o .tesnejših stikih, zlasti na športnem področju. ni namen: prikazati desetletno delo in predstaviti del novejšega programa. Prvi del koncerta so namenili umetni pesmi in obenem praznovanju 400-letnice glasbe na Slovenskem, saj so v programu predstavili dve skladbi slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa (Ecce Quomodo moritur iustus in Resonet in laudibus). Prav ta del koncerta je pokazal tudi umetniško vrednost zbora, saj so pevci dokazali, da obdobje, ki je za njimi, ni bilo vrženo vstran, daje zborovodkinji uspelo vcepiti pevsem tisto raven pevske kulture, ki jo potrebuje vsak zbor in tudi posameznik, da se lahko loti obdelave koncertnega programa. Moški zbor kuda Ivan Kaučič je običajno na letnih koncertih povabil v goste tudi enega od sosednjih zborov, letos pa je na oder povabil kar domači ansambel Glasbene šole, katerega mentorica je zborovodkinja. S to popestritvijo so uspešno sklenili prvi del koncerta. Drugi del je bil namenjen narodni in ljudski pesmi. Iz zakladnice slovenske, makedonske, ita- vori z Izvršnim svetom, da bi skupaj našli 315 kvadratnih metrov prostora, kolikor bi ga nujno potrebovali. Zavedajo se namreč, da čez nekaj mesecev delo v starih prostorih ne bo več mogoče. Ta je namreč prenatrpan s knjigami, tako da novih knjig nimajo več kam dajati, nimajo pa niti skladišča, kamor bi dajali knjige, ki jih nujno ne potrebujejo. Edino rešitev vidijo tako v iskanju primernih prostorov. Potrebovali bi tudi dodatno zaposlitev, saj je ta le 50-odstot-na glede na normative o številu prebivalcev. Knjižnica je namreč dnevno odprta 10 ur, celotno delo pa opravljata le dve strokovni delavki. Povprečno si namreč knjige dnevno izposodi od 80 do 90 obiskovalcev, knjižnica pa zahteva tudi veliko drugega dela. O pomenu knjižnice za življenje občine govori tudi podatek, da si je lani knjige izposodilo 11 tisoč obiskovalcev, kar pomeni, da je bil v knjižnici vsak drugi občan. Zato ugotavljajo, da je skrajni čas, da se zadeve uredijo do julija, ko bo glede na dotok knjižnega gradiva — postalo delo v knjižnici nemogoče. J. Gabor J D lijanske in črnske duhovne pesmi je zboru uspelo oblikovati zanimiv prerez te zvrsti glasbe. In čeprav gre za narodno pesem (za katero ponavadi velja napačna predstava, da je manj zahtevna), je zbor v glavnem uspešno in predvsem z občutkom za odtenke opravil tudi s tem delom programa. Aplavz na koncu koncerta je potrdil, da si je Moški zbor kuda Ivan Kaučič v desetih letih ustvaril svoj krog publike, ki ga je v nabito polni dvorani ljutomerskega kulturnega doma zasluženo nagradila. Ta nagrada pa je obenem tudi obveza in opozorilo, da na lovorikah ni nikoli dobro spati. Dušan Loparnik I— LENDAVA Zveza mladih Madžarov Prekmurja? Madžarska narodnostna skupnost Prekmurja podpira ustanovitev nekakšne oblike združevanja in delovanja mladih. Zavedajoč se, da je delovanje narodnostne skupnosti odvisno od pomlajevanja vrst, bi hoteli dati priložnost mladim, da delujejo v organizirani obliki. Nova oblika delovanja naj bi bila prilagojena interesom mladih, lahko bi bila zveza, klub ali društvo. V novi organizacijski obliki naj bi bili predvsem mladi Madžari naše pokrajine, odprta pa naj bi bila za vse druge, ki si želijo organiziranega delovanja. Po prenehanju delovanja Zveze mladine je nastala vrzel, ki ni bila izpolnjena, mladi so ostali sami in ob strani. Problemi mladih se ne rešujejo (ali pa ne dovolj • hitro), zato bi bila nova oblika združevanja dobrodošla. Najprej bi bilo seveda potrebno ugotoviti, kakšen je interes za združevanje in kaj si mladi predvsem želijo. Madžarska narodnostna skupnost Pomurja bo podprla vsako novo obliko združitve, le da bodo mladi v njej spet začeli delovati in reševati skupaj z drugimi svoje probleme — kot tudi probleme kraja, kjer živijo, in področij, kjer delujejo. Jani D. kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec se pripravljajo na odprtje razstave fotografij 6. trienala jugoslovanske fotografije — Profili. Odprli jo bodo 19. aprila. LJUTOMER: Pripravljajo se na 25-letnico Ljutomerskega okteta, ta bo 19. aprila. G. RADGONA: V petek, 19. aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu v Apačah revija otroških in mladinskih pevskih zborov. ČRENŠOVCI: Kud Tone Plej iz Črenšovec organizira v nedeljo, 5. maja 1991, ob 15. uri v gostilni Jaklin v Črenšovcih prireditev RITEM MLADIH 91. Prijave skupin in posameznikov bodo zbirali do 20. aprila — naslov: Simona Špi-lak, Crenšovci, Prekmurske čete 91. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: Na pionirskem oddelku pokrajinske in študijske knjižnice (v gradu) je odprta razstava Življenje in delo Mešani pevski zbor Stefan Kovač iz Murske Sobote uspešno nadaljuje sezono. Prejšnji teden so v soboški kinodvorani Park pripravili koncert in nastopili s pesmimi iz obdobja baroka, renesanse, pa tudi s slovenskimi in prekmurskimi narodnimi. S svojim nastopom pa so se spomnili tudi dveh velikanov glasbe, Mozarta in Gallusa, ki se ju letos še posebej spominjamo zaradi njunih obletnic. Zbor je uspešno začel sezono, čeprav ima precej novih pevcev. Za njimi so že koncerti božičnih pesmi, sodelovali so ob polnočnici v Beltincih, pred nedavnim pa so se vrnili iz Bonna. Zbor, ki ga vodi Tomaž Kuhar, načrtuje še zasavsko turnejo in koncert v Mariboru. Finančne probleme so do sedaj uspešno reševali z nastopi na sejmih, sodelujejo pa tudi z nekaterimi pokrovitelji, kot so Zavarovalnica Triglav, Mura in Petrol. Tako od Zveze kulturnih organizacij dobijo le 10 od- BRSKAMO PO ZGODOVINI Kje so prve, v Lendavi natisnjene knjige? V zgodovinskih listinah je zapisano, daje leta 1573 v Lendavi delovala prva tiskarna. To je bila tudi prva tiskarna v tem delu Evrope, saj je v Ljubljani začela delovati nekaj let kasneje. Tega podatka marsikateri občan lendavske občine pa tudi drugi ne pozna. Kakšne so bile te knjige, kdo jih je tiskal in napisal? Kje so te danes nedvomno dragocene knjige? V knjigi Zgodovina Lendave v 16. stoletju, izdani na Madžarskem leta 1988, je opisana zgodovina tiskarne in pisatelja prvih knjig. V ohranjenih zapisih grofa Banffyja, lendavskega graščaka, je večkrat omenjeno ime prvega učitelja v Lendavi Gydrgyja Kultsarja. Možakar je bil tudi , svojevrsten literat. Listine še posebej omenjajo Gasparja Raskar-ja, tudi učitelja na dvoru Banffy-jevih, kije bil tudi pesnik, pozneje znan po vsej Madžarski. Reformacija, ki se je takrat razširila iz notranjosti Ogrske proti Muri, je najprej zajela posestvo lendavskega plemenitaša Banffyja in se okoli leta 1550 že utrdila. Grof Banffy je bil pristaš reformacije in je na svoji graščini rad gostil duhovnike in pridigarje. Banffy-jevi so bili tudi veliki meceni tiskane besede in so podpirali pisce. Zgodovinarji domnevajo, da je grof Banffy sam poklical tiskarja v Lendavo, da bi tiskal knjige, ki jih je napisal njegov dvomi učitelj in duhovnik Gy6r-gy Kultsar. Tako je leta 1573 v Manka Golarja. Odprta bo do 12. aprila. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta 2. medregionalna likovna razstava. Razstavljena so dela umetnikov s celjskega območja, iz Gorenjske, Dolenjske, Koroške, Pomurja in Primorske. Razstava bo odprta do 14. aprila. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin bo do konca tedna na ogled razstava slik akademskega slikarja Laszla Szi-lagyija iz Novega Sada. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava Oblikovanje v keramiki. Pripravil jo je Pokrajinski muzej iz Maribora. Odprta bo do 20. aprila. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodajni oddelek je prejšnji teden nastopil v Murski Mešani pevski zbor Štefan Kovač Soboti stotkov sredstev, drugo pa zaslužijo sami z nastopi. Najpomembnejše za zbor pa sta, kot nam je povedal predsednik Mi- Lendavo prispela potujoča tiskarna Rudolfa Hoffhalterja. Tiskarja so lepo sprejeli in takoj je začel tiskati knjige, ki jih je napisal Kultsar. To je bil čas, ko je imela evangeličanska ver^, veliko pristašev na posestvu Banffyje-vih. To pa ni bilo majhno, saj je leta 1542 štelo 47 takratnih občin v premeru od 70 do 80 kilometrov. Kot že rečeno, je Kultsar napisal tri knjige, ki so bile natisnjene v lendavski tiskarni. To so bile seveda nabožne knjige za potrebe bogoslužja. 1574. leta je izšla tretja knjiga Postilla; ta je bila tudi najpomembnejša. Na 1200 straneh so bile zbrane evangeličanske pridige. Knjiga je bila izredno lepo opremljena z nabožnimi motivi. Ohranjenih je le 20 izvodov, ki jih hranijo v štirih galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni. 'MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice pionirski oddelek bodo vsak četrtek od 16.30 do konca maja ure pravljic. LJUTOMER: Knjižnica je odprta (izposoja) v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. USPEŠNICE TEDNA V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Karel Krajszar - SLOVENSKE PRAVLJICE IZ PORABJA - Pomurska založba. Grid Blyton — 5 PRIJATELJEV (letala v viharni noči) — Mladinska knjiga. Paša za oči JUHE IN ENOLONČNICE — Mladinska knjiga. ran Žilavec, krasno sodelovanje v kolektivu in ljubezen do glasbe. J. Gabor Foto: N. Juhnov državah in 15 zbirkah. Hranijo jih v univerzitetni knjižnici v Bratislavi, 9 primerkov je v nacionalni knjižnici Szechenyi v Budimpešti, univerzitetni knjižnici v Budimpešti, knjižnici madžarske akademije, v Debrecenu in Kecskemetu, mestni knjižnici v Zsezgedu, en izvod hranijo tudi v londonskem British Museu-mu. V 16. stoletju so bile te knjige zelo iskane. O opomembnosti tretje knjige, Postille, priča tudi podatek, da so jo ponatisnili še dvakrat, leta 1579 in 1597. Tudi ponatisov je ostalo malo. Ponatisi so že izšli v drugih tiskarnah. Na dunajskem dvoru so hudo nasprotovali tem knjigam in jih s cesarskim odlokom prepovedali. Po cesarjevem ukazu so grofa Banffyja na državnem zboru v Bratislavi opozorili, naj tiskamo v Lendavi zapre. Banffy je temu dolgo nasprotoval, vendar je moral ubogati. Tiskarno so iz Lendave preselili v Nedelišče na posest Gy6rgyja Zrinyija. 1589. leta se je družina Banffyjevih pokato-ličanila, s tem pa se je končalo obdobje reformacije v teh krajih. V Lendavo in okoliške kraje so leta 1609 prišli zagrebški jezuiti. Žal se pri nas ni ohranil niti en izvod teh knjig. Čeprav jih hranijo na tujem, smo nanje lahko po- nosni. Jani D. Srečanje z bralci V lendavski knjižnici so se pred nedavnim srečali bralci in člani uredništva revije za likovno in književno kritiko iz Gyora. Literarni delavci so tako vrnili obisk sodelavcem revije Murataj, ki občasno izhaja v Pomurju. Srečanja z bralci so se udeležili Laszlo Vilanui, glavni urednik, Gyula Szakal, zgodovinar, Maxim Petercsak, pesnik in Laszlo Kurcsos, grafik. Bralcem so predstavili svojo revijo in se pogovarjali o književnosti na Madžarskem. JD MOSTJE Najmlajše kulturno društvo V krajevni skupnosti Mostje-Banuta deluje kulturno društvo, ki organizira razne proslave in kulturne prireditve. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1986 in je najmlajše v lendavski občini. Ima 40 aktivnih članov. V okviru društva deluje tudi ženski pevski zbor. Želijo si, da bi ustanovili še nekatere sekcije in v društvo pritegnili več mladih članov.. J. Ž. vestnik, 11. aprila 1991 Stran 9 utrip življenja »QQOCXXXXXXXXX3Cn Referendum bo 28. aprila Te dni potekajo v lendavski občini zbori krajanov, na katerih se dogovarjajo o novem referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Pospešeno se na referendum pripravljajo v krajevni skupnosti Lendava, kjer predvidevajo, da bi s samoprispevkom v naslednjih petih letih zbrali 7 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi porabili za urejanje, vzdrževanje in obnavljanje že zgrajenih objektov, ureditev Kolodvorske ulice, sofinanciranje gradnje čistilne naprave, sanacijo kobiljskega potoka, izgradnjo pločnika v rudarskem naselju od samopostrežne trgovine do pokopališča in rekreacijskega centra, za sofinancianje izgradnje kulturnega doma v Lendavi, popravilo katoliške cerkve, asfaltiranje ceste od Trimlinov do tovarne LEK, nabavo projektov za plinifikacijo Lendave in Trimlinov ter nakup glavne postaje in antenskega sistema za kabelsko televizijo. Zaposleni naj bi plačevali 1 odstotek od bruto osebnega dohodka, toliko tudi upokojenci, 1 odstotek bi plačali od zavarovalne osnove za davek iz dejavnosti in 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Iz dosedanjih krajevnih samoprispevkov so krajani Lendave in Trimlinov zgradili že nekaj pomembnih objektov, upati je, da se bodo za samoprispevek tudi tokrat odločili. Jani D. WWMWVWWWOC ODELU DRUŠTVA INVALIDOV Društvo invalidov soboške občine je bilo delovno tudi lansko leto. Dobro so opravili svoje poslanstvo — humanitarno pomoč članom društva. Obiskovali so bolne na domu, huje telesno prizadetim so za novo leto izročili denarni bon, obiskali so tudi člane društva v Domu oskrbovancev v Rakičanu, številnim pa so pomagali s pravnimi nasveti. Da bi invalidi bolje spoznali Slovenijo, pa so tako kot vsako leto tudi lani organizirali več izletov, opravili pa so tudi številne pogovore po enotah v krajevnih skupnostih. Predsednik društva Jože Farkaš se je na skupščini društva za pomoč pri njihovem delu zahvalil Zvezi invalidskih društev, nekdanji Socialistični zvezi, enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vsem invalidom in drugim. Bili so torej zelo delavni, kar jim je priznal tudi predsednik Zveze invalidskih društev, čeprav so morali zapustiti svojo društvene prostore in se preseliti v občinsko hišo. Težava pa je ta, da je del opreme shranjen v neprimernih grajskih prostorih v Rakičanu. V razpravi pa so člani društva spet načeli'stari problem. V občini namreč delujejo kar tri invalidska društva, društvo invalidov za šport in rekreacijo invalidov ter vojnih invalidov. Prvi dve pa bi se lahko združili, ne glede na nesoglasja iz preteklosti. O tem se bo moralo pogovoriti novo vodstvo društva invalidov. Njihova druga pomembna naloga pa bo, da bodo več pozornosti namenili tistim invalidom, ki so zaradi stečaja ostali brez zaposlitve. Na skupščini društva invalidov soboške občine so izvolili tudi novo vodstvo. mh Pomurski upokojenci Konec februarja Je bilo v Pomurju 18707 upokojencev, od tega 3577 invalidskih: največ v soboški občini (1953), v radgonski 514, lendavski 603 in ljutomerski 507. Povprečna invalidska pokojnina v Pomurju je znašala 4015 dinarjev (Gornja Radgona 4261, Lendava 3808, Ljutomer 4242 in Murska Sobota 3956 dinarjev). Varstveni dodatek je prejemalo 3380 upokojencev, povprečni varstveni dodatek pa je bil za starostne upokojence 834 dinarje, invalidske 773 in družinske upokojence 1060 dinarjev. mh Liu.»mer Qan vrat jn zadovoljstva Tudi majhna pozornost je lahko nekaj velikega. Kdor je bil minulo sredo na obisku pri predšolskih otrocih, učencih in mladih invalidih, pa seveda tudi pri njihovih vzgojiteljih in učiteljih, .ki jim je vsem skupaj drugi dom Poslovna enota Cvetka Golarja n Ljutomeru, je namreč lahko opazil, kako zadovoljni so bili njihovi pogledi že zato, ker se tudi V Poslovni enoti Cvetka Golarja v Ljutomeru, ki je združena z osemletko Ivana Cankarja, so našli primeren drugi dom tisti predšolski otroci, šolarji in mladi invalidi, ki bi bili drugje predvidoma manj uspešni, morda tudi nekaterim v posmeh in bi se zato počutili zapostavljene, odrinjene ... Tu pa so vsi deležni posebne pozornosti, tako da se bodo lahko tudi oni pozneje vključili v vsakdanje življenje. (Foto: JOG) VELIKONOČNI UTRINKI IZ ČRENŠOVSKE ŽUPNIJE Črešovska cerkev, ki je v Prekmurju največji sakralni objekt, praznuje letos 131. obletnico posvetitve. Na letošnji veliki četrtek so s tukajšnjega pevskega kora prvič zadonele nove orgle, ki se imenujejo »vzvratni pozitiv« (nem. Riickpositiv) in bodo sestavni del celotnih, obnovljenih orgel. Novi del orgel je bil izdelan v Nemčiji, stari del pa je pred 111. leti (leta 1880) postavil na naš kor mariborski orglarski mojster Mihael Krainc, in sicer za župnikovanja Boltižarja Vu-grinčiča. Preseneča dejstvo, da so se takratni verniki navdušili za nove orgle dvajset let po končani gradnji sedanje ogromne cerkve, še bolj pa preseneča dejstvo, da so novo izdatno naložbo v tistih časih tudi zmogli. Občudujemo jih še posebej zato, ker vemo iz izkušnje, kako draga je »kraljica instrumentov« in da ni preprosto zbrati dovolj sredstev. Ko pa bodo naše orgle res v celoti dokončane, bodo najbrž v Prekmurju med najpopolnejšimi. V svetem velikonočnem tri-dnevju je črenšovska župnija dobila še dva izredna delilca obhajila. Škofov dekret sta prejela študentka teologije Slavka Nerad in Ignac Žerdin, nekdanji se-meniščnik pri o.'kapucinih. V službo izrednih delilcev ju je uvedel domači župnik. Vsi trije Obisk pri Antonu Tivadarju iz Gančan Luknja pri luknji, pa ne pušča vode! To je slamnata streha. Že dolgo znana uganka, ki me je pripeljala k Antonu Tivadarju iz Gančan, pokrivaču ali »pto slovensko« krovcu slamnatih streh. Tega posla se je lotil povsem slučajno po vrnitvi iz vojske, ko se je njegova rojstna hiša zaradi obilo snega podrla. V tistem času je bilo v Gančanih in tudi okoliških vaseh veliko »cimpranih« hiš, ki so bile pokrite s slamo. Ker sam ni bil vešč takega dela, mu je na Prekrivanje turistične hišice v Moravskih Toplicah drugi zanimajo, kako živijo in kaj delajo. Seveda ni šlo za naključni obisk, ampak so imeli DAN ODPRTIH VRAT. Poleg ostalih je tudi predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog našel čas, da je prišel mednje. Najprej so pripravili krajši kulturni program, ravnateljica oziroma vodja enote Mira Žunič pa je predstavila organizacijo dela v oddelku Pogled na črenšovski kor, preden je bil nameščen »vzvratni pozitiv«. laiški sodelavci bodo župniji v pomoč zlasti ob večjih praznikih, ko je naval obhajancev nadpovprečen. Na veliko soboto smo imeli celodnevno češčenje pri božjem grobu. Nekoliko sta nas ovirala sneg in hladno vreme. Kljub temu je v naših srcih vladalo toplo velikonočno razpoloženje. Velikonočno radost nam je skalila vest, da je na veliko soboto umrla znana misionarka, redovnica Mihaela Rous. Pred 81. leti se je rodila v Črenšovcih. Kot mlada redovnica se je odločila za misionarski poklic. Odšla pomoč prišel sosed Franc Beren-dijaš; ki se je s pokrivanjem streh ukvarjal že dalj časa. Ker se je pri svojem prvem tovrstnem opravilu izkazal, ga je sosed vzel s seboj in Tonček se je nalezel tega opravila. Dela je bilo več kot dovolj, delali so po več dni, tednov in mesecev ne samo v Prekmurju, temveč po raznih krajih Slovenije. Med drugim je prekrival tudi turistične hišice v Moravskih Toplicah. Seveda pa to osnovne šole s prilagojenim programom (41 učencev), delovno usposabljanje (vključenih je 10 šoloobveznih otrok), razvojni oddelek za predšolske otroke (7 malčkov) in delavnico pod posebnimi pogoji (v njej je trenutno zaposlenih 13 invalidnih oseb v starosti od 18 do 26 let). Sledil je ogled njihovih delovnih prostorov, tako da so lahko gostje tudi >v živo< videli, kaj in kako delajo, ob koncu pa so pripravili še pogovor. Po vsem, kar smo videli in slišali, lahko ugotovimo, da je v ljutomerski občini zares dobro poskrbljeno za vzgojo, izobraževanje in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov, ki jih je življenje prizadelo bodisi v duševnem bodisi v telesnem razvoju. To je seveda zelo humano in lepo od naše družbe. Če bi ti otroci obiskovali >redne< vrtce in osnovne šole, bi bili prav gotovo med najmanj uspešnimi in bi se počutili tudi manj vredne. V takšnih ustanovah, ki izvajajo prilagojene programe, pa se tudi oni lahko usposobijo za vključitev v okolje in za samostojno življenje. Žal nekateri (predvsem starši) tega ne dojemajo tako in s tem delajo svojim otrokom krivico. Jože Graj je na Kitajsko, kjer je bila kot misionarka v službi slovitega apostoskega administratorja Jožefa Kereca. Mnoga leta je tam nesebično služila domačim ljudem. S težkim srcem je zapustila to ogromno deželo: ne prostovoljno, ampak kot izgnanka. Zadnja leta je preživala pri sose-strah v Križah. Večkrat se je rada vrnila v svoj rojstni kraj. Po težki operaciji si ni več popolnoma opomogla. Zadnjikrat smo jo videli doma pred dobrim letom. Svoj zasluženi počitek je našla na velikonočni ponedeljek v Križah- Franc Tement opravilo ni tako enostavno. Najprej je potrebno pripraviti slamo. Najbolje je, če se žito požanje ročno, nato naredijo snope in jih zložijo v križe, da se slama posuši. Potem je potrebno odstraniti zrnje in travo od slame in jo zvezati v šope. Pri pokrivanju strehe je potreben tudi »podavač«, ki daje šope pokrivaču. Potrebne pa so tudi »raglice« in žica, ki je nadomestila »gožvice«. Ne moreta manjkati tudi »špriglaš«, s katerim pokrivač poravnava streho, in tako imenovani konj, ki je potreben pri dokončavanju ali popravilu strehe, da se lahko pokrivač na strehi upre. Včasih je bilo v Gančanih sedem pokriva-čev, medtem ko je sedaj ostal sam. To je tudi razumljivo, saj je tega opravila danes malo. Slamnate strehe danes naročajo predvsem lastniki. vinskih kleti, pri njih pa vztrajajo še nekateri drugi lastniki hiš. Treba je tudi povedati, da je Anton Tivadar mojster tega opravila in se ne boji na nobeno streho, čeprav bo letos dopolnil sedem križev. Škoda le, da je tega dela vedno manj. Feri Maučec p —— — — — — S NAŠE MESTO - ’ ! ČISTO MESTO S Od 15. do 20. aprila bo v Murski Soboti že tradicionalna | | spomladanska akcija Naše mesto-čisto mesto, ki ga organizira ■ ■ soboško turistično društvo. S tem se pridružujejo prizadeva- I njem za bolj urejeno in lepše mesto, ki v zadnjih letih niso bila | ■ zaman. V lanskoletni akciji Turistične zveze Slovenije se je J Murska Sobota v skupini turističnih krajev z manjšim številom I ■ turističnih zmogljivosti uvrstila na šesto mesto, kar je nekaj । mest nižje kot prejšnja leta, ko je bila celo tretja. V oceni za le- I Ito 1990 je zapisano, daje Murska Sobota kljub razkošju rož po J vsem mestu in nadvse vzorno urejenem okolju ob tekstilni to- I I varni Mura ter prijaznim ljudem delovala v zgodnji jeseni ■ [ utrujeno, zbledele so barve na prehodih za pešce, šibili so se | | koši za odpadke, avtomobilisti pa so parkirali avtomobile kri- ■ Ižem kražem in počez. Da bi odpravili pomanjkljivosti, seje upravni odbor Turi- I ■ stičnega društva Murska Sobota odločil, da prebivalcem mesta J razpošlje letake, s katerim jih spodbuja k čistemu in urejene- | I mu okolju. Ti naj bi več pozornosti namenili gojenju rož na ■ [ oknih, balkonih in v cvetličnih gredah, skrbi za snago in javne I I površine, urejenosti krajevne infrastrukture in javnih lokalov. ■ IV tednu akcije Naše msto — čisto mesto bo podjetje Komuna- ■ la brezplačno odpeljalo smeti iz smetnjakov, postavljenih ob I ■ cesti. Pričakujejo tudi večjo dejavnost hišnih svetov. M. Jerše | KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER V GLAVNEM VSE PO NAČRTIH Mestece Ljutomer in sosednje vasi Spodnji Kamenščak. Noršinci in Babinci sestavljajo krajevno skupnost Ljutomer. Združuje približno 1400 gospodinjstev oziroma okrog 5000 ob- čanov. Natančnejše podatke bo valstva. Tajnik KS Ljutomer Anton Hvalec je pohvalil potek uresničevanja referendumskega programa, sprejetega 1988. leta, kajti v glavnem gre vse po načrtih. Tako bo tudi do izteka 5-letnega obdobja plačevanja 1,5-odstot-nega krajevnega samoprispevka, seveda če se zaposlenost ne bo zmanjšala. Je pa pomembno, da denar, ki ga sicer beležijo ločeno za posamezne kraje, ne leži kot mrtev kapital, ampak se »preliva« med kraji, to pa omogoča, da kako naložbo dokončajo zdaj v tem, naslednjič pa spet v drugem naselju. Zdaj se lotevajo gradnje 500 metrov dolgega pločnika na Ormoški cesti in računajo, da ga bo najugodnejši ponudnik uredil in asfaltiral do konca aprila. Pozabili niso tudi na Babince, kjer že nekaj časa Krovski mojster Jože Geršak iz Bistrice ob Sotli je s sodelavci te dni z bakreno pločevino prekril stolp župnijske cerkve sv. Boštjana (po domače Sebeščana) v Pečarovcih na Goričkem. Zamenjava stare strehe z novo je bila nujna, saj je prejšnja povsem dotrajala. Koliko bo nova streha stala, nam ni uspelo zvede’ti, domnevamo pa, da precej, saj je denar, ki ga je župnija doslej zbrala, pošel in bo potrebna nova nabirka. Pečarovsko cerkev so zgradili daljnega 1824. leta. Je na bregu in je zdaj, ko ima nov stolp, vsa pomlajena. S. S. Foto: N. Juhnov. dal pravkar končan popis prebi- gradijo športno igrišče, v kratkem pa naj bi ga dokončno uredili. V načrtu so tudi dela v Nor-šincih, saj bodo naredili avtobusno izogibališče in postavili Im-gradovo čakalnico. V Spodnjem Kamenščaku pa so pred kratkim dobili omrežje kabelske televizije, zato bo nujen krajši predah. Sploh pa se zdi, da so ljudje za spremljanje zemeljskih in satelitskih programov preko kablov zelo navdušeni, za to pa so pripravljeni tudi seči v žep. Drugače si pač ni mogoče razlagati podatkov o 800 takih priključkih v Ljutomeru, 98 na Kamenščaku in pa 260 v sosednjih krajevnih skupnostih Cven in Stročja vas. Kable bodo napeljali tudi v Babince in Noršince. Š. Sobočan 10 VESTNIK, 11. APRILA 1991 ■Krajevna skupnost Bratonci---------------- Glasovali bodo za novi samoprispevek pisma, mnenja, stališča V krajevni skupnosti Bratonci so se lani lotili dveh zahtevnih nalog: gradnje mrliške vežice na pokopališču in razširitve telefonije. Tako se je število telefonskih naročnikov povečalo s 50 na 150. Tudi letos jih čakajo zahtevne naloge. Najpomembnejša je vsekakor razpis referenduma za sprejem novega krajevnega samoprispevka, ki ga bodo izvedli istočasno z občinskim referendumom. V krajevni skupnosti upajo, da bo referendum uspel, saj si brez krajevnega samoprispevka ne morejo zamišljati nadaljnjega razvoja kraja in uresničitev zastavljenih programskih usmeri- Sobota ima mestnega župana Za prvega predsednika mestnega sveta krajevnih skupnosti Murske Sobote so pred kratkim izvolili 39-letnega diplomiranega pravnika, sodnika soboškega temeljnega sodišča Bojana žuniča. Ves čas je bil dejaven v družbenopolitičnem življenju pomurskega središča, zlasti pa v raznih organih mestnih krajevnih skupnosti. Zdaj je med drugim tudi predsednik sveta KS Alija Kardoša. Čeprav je funkcija predsednika novoustanovljenega mestnega sveta zaenkrat nepoklicna — v bistvu gre za nekakšnega mestnega župana po zahodnem vzorcu — pa ni zaradi tega nič manj odgovorna. »Veliko dela je predvsem v iskanju vloge mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti, ker ugotavljamo, da dosedanja delitev na šest krajevnih skupnosti ni več smotrna. Na ravni mesta je nujno treba imeti usklajevalno telo, zlasti pri snovanju razvojne politike mesta, urbanističnih načrtih, komunalni urejenosti in podobnem. V bistvu gre namreč za prostor, v katerem se srečujejo vsi krajani. To je še posebej pomembno z vidika nove ustave, ki opredeljuje mesto kot občino z določenim^ funkcijami,« poudarja Bojan Žunič. Povejmo, da soboški mestni svet šteje 18 članov, in sicer po 3 člane iz vsake izmed šestih krajevnih skupnosti, ki so jih izbrali njihovi sveti. Podpredsednik mestnega sveta je Stanko Farkaš iz KS Partizan. Med poglavitnimi nalogami mestnega sveta so: sprejemanje mestnega statuta, oblikovanje predloga prostorskega in urbanističnega programa, določanje mestne rente za uporabo površin, opredelitev pavšalne cene za zgrajeno komunalno opremo, imenovanje mestnega štaba civilne zaščite, organiziranje narodne zaščite, priprava obrambnih načrtov, imenovanje mestne volilne komisije itd. Poleg tega je odgovoren za pripravo gradiva za zbore krajanov, materialno stanje krajevnih skupnosti in posredovanje mnenj skupščini občine. »Ta je širša baza za naše poslance v OTROKU DRUŽINO Zavodi za vzgojo otrok naj bi res bili tisto zadnje sredstvo, saj strokovnjaki ugotavljajo, da so ugodne razmere v družini za osebnostno rast otroka mnogo Pomembnejši dejavnik in odteh-tajo strokovnost v zavodih. Kajti Pri vzgajanju je ob strokovnosti Pomemben odnos. Če ga ni, po-tern tudi uspeha pri vzgajanju ni. Prav zato si v ljutomerskem cen-tru za socialno delo prizadevajo Pridobiti čim več rejniških dru-^■n, predvsem mlajših in takih, ki oi bile pripravljene sprejeti v varstvo tudi težje prizadete otroke 'n tiste z motnjami v razvoju ali težje vzgojljive. V Avstriji na primer in drugod je znano tako imenovano specializirano rejništvo, status rejnika pa je lahko dobiti tudi pri nas. , Prav zato so za razmah rejništva v občini pripravili program uela z rejniškimi družinami. Za reJnice in rejnike organizirajo Jttesečno skupinsko delo ter strokovno izobraževanje, vabijo pa tudi" vse, ki bi bili pripravljeni sprejeti to delo, da se oglasijo pri njih. . Se poseben problem je rejni-s*vo odraslih, ki tudi ne želijo zavodskega varstva. Le redke so aružine, ki bi bile pripravljene ?Prejeti tujega odraslega človeka, posebej, če ne more več delati a" skrbeti zase. Kljub temu zno-Va. Poizkušajo pritegniti družine, SaJ je ob manjših zaposlovalnih J^ožnostih večja verjetnost, da se 0 še kdo odločil za rejništvo. . Zakon o socialnem skrbstvu tudi °loča rejnino za odraslo osebo, ki je Odvisna od tega, koliko sam lahko Jobi zase (oziroma) koliko še lahko ela- Tako lahko prejema denarno P°ntoč v višini edinega vira za preži-Janje, ki znaša 2600 dinarjev, če pa Potrebuje nego, še dodatek za tujo vego in pomoč, v celoti ali v polovi-n’ vrednosti. mh tev. Kot nam je povedal novi predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kerman, bi s samoprispevkom v naslednjih petih letih zbrali okrog 2,5000.000 dinarjev. Ta sredstva bi namenili za asfaltiranje cest v naselju, rekonstrukcijo vaškega vodovoda, ureditev pokopališča, kapele, spomenikov, kanalizacije in za razširitev telefonije. Sredstva pa so potrebna tudi za vzdrževanje objektov in poti na območju krajevne skupnosti. Letos bi radi najprej dokončali mrliško vežico, prekrili vaški dom in uredili odlagališče odpadkov. V načrtu imajo tudi ure- BOJAN ŽUNIČ — soboški župan. zboru krajevnih skupnosti. Tako bodo na sejah mestnega sveta sodelovali tudi poslanci, ki se bodo na ta način lahko podrobneje seznanili s konkretnimi problemi iz svojega okolja. Iz svojih dosedanjih izkušenj pa lahko povem, da se vpliv strank v delovanju mestnih krajevnih skupnosti — izjema je bil predvolilni boj — ne čuti, kar pomeni, da je funkcija mestnega župana v zdajšnjih političnih razmerah neodvisna,« dodaja Bojan Žunič. — In katerih nalog se nameravate najprej lotiti? »Vključujemo se v akcijo turističnega društva za najlepše urejen kraj in odbora za gradnjo kabelske televizije, za kar je zagotovljenih skoraj 1600 priključkov in bodo dela kmalu končana. Ne gre pozabiti tu- Šratovci OBNAVLJAJO KAPELO V Sratovcih, ob cesti Radenci —Radgona stoji nad 200 let stara kapelica, posvečena sv. družini. Objekt je bil precej načet, zato so se vaščani odločili za obnovo. Vsaka družina je prispevala po 1.000 dinarjev. Doslej so že obnovili stolp in izolacijo temeljev. Kaže pa, da bodo pred dokončno sanacijo kapelice zašli v finančne težave. Čeprav akcija teče preko radenske krajevne skupnosti, je malo upanja, da bi krajanom kdo kaj veliko pomagal pri urejanju kapelice. Velika škoda pa bi bila, če dela ne bi dokončali. V kapelici je nameščen tudi 60-kilogramski zvon, ki se.oglaša, ko v vasi kdo umre. Franci Klemenčič 3,2 MILIJONA KILOMETROV JANEZA KUZMIČA Človeško življenje se postavlja na dva bregova. Zmeraj je treba računati s krutim dejstvom, da se življenjska pot lahko v trenutku prekine. Treba je računati tudi s tem, da je človekova usoda pogosto v »rokah« drugega. Usodo zaposlenih v ABC Pomurki je pogosto imel v »rokah« šofer Janez Kuzmič, ki je 30 let sodelavce prevažal širom po Jugoslaviji pa tja do Nizozemske, ZRN, Švice, Italije, skratka po vsej Evropi. S številnimi avtomobili je opravil 3,2 milijona kilometrov. Za 200 tisoč prevoženih kilome ditev električne napeljave v vaškem domu in še nekatera druga dela. Trenutno je v teku akcija za gradnjo kabelske televizije, za katero se je prijavilo 80 interesentov, računajo pa, da se bo to število do konca akcije povečalo. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti več komisij, ki skrbijo za dejavnost na posameznih delovnih področjih. Krajani Bratonec pa niso zadovoljni, da je iz občinskega referendumskega programa izpadla posodobitev cestnega odseka od naselja do stičišča ceste Lipovci —Dokležovje. F. Maučec di na dejavnost pri spremembi ustave in opredelitvi položaja mesta, čeravno samo prek ustavnih dopolnil. Hkrati se stalno dogovarjamo o bodočem komunalnem urejanju mesta. Tako bo že 1. maja, ne glede na vremenske razmere, odprto mestno kopališče, dokončali pa bi radi asfaltiranje pločnika na ulici Štefana Kovača. Skupaj s komunalnim podjetjem bomo sodelovali pri saditvi dreves in urejanju zelenic, zlasti okrog stanovanjskih blokov.« — Ali menite, da bi ob vsem tem kazalo razmišljati o uvedbi poklicnega mestnega župana? »Glede na dosedanji obseg del, ki jih v delovni skupnosti mestnih krajevnih skupnosti opravlja 6 ljudi, je nepotreben poklicni župan, ki naj bi imel zgolj reprezentativno vlogo. Če pa se bodo obveznosti razširile, bi v mestu Murska Sobota z okrog 17 tisoč prebivalci potrebovali poklicnega župana. Vse pa bo seveda najbolj odvisno od priliva denarja. Mislim, da se bo vloga mesta kot zaključene celote čedalje bolj poudarjala, predvsem glede njegove lege, naravnih danosti in geotermalne energije, ki omogočajo hitrejši razvoj. Cilj je, da s podobnimi sosednjimi mesti v Avstriji in Madžarski izmenjamo izkušnje na teh in drugih področjih.« Milan.Jerše trov z mercedesom 280 SE brez generalnega popravila in brez nesreče je bil odlikovan z zlato značko Mercedes, za 500 tisoč prevoženih kilometrov pa ga je Mercedes nagradil z zlato značko z diamantom. Sicer pa je brez generalnega popravila prevozil Janez Kuzmič je bil, preden Je pričel voziti avto, traktorist v KG Rakičan. V letu 1960je bi! prvak Slovenije v oranju in spretnostni vožnji. Istega leta pa je osvojil II. mesto v globokem oranju na zveznem tekmovanju v Novem Sadu. 620 tisoč kilometrov, ko so mercedes prodali v še vedno dobrem stanju. Za uspešnost na cesti je imel in še ima Janez Kuzmič recept, ki ga marsikgo ne pozna. Mnogi ga zavračajo ali ne zmorejo. Jani je vedel, da sta ob ravnih delih ceste le dva ovinka in ju je poznal tako med M. Soboto in Ljubljano kot med M. Soboto in Munchnom. Jani je verjel vase in v to, da je na cesti^oliko »bedakov«, kolikor jih živi. Zato na cesti ni poznal strahu, saj se je pravočasno prilagodil položaju, ki je zavladal na četah 20. stoletja. Boris Hegeduš Učitelji o ravnateljih Velikokrat zadnje čase prebiramo in poslušamo različna mnenja o vodstvenih delavcih šol, t. j. ravnateljih, seveda največkrat s strani Zavoda za šolstvo, ravnateljev samih, tudi predstavnikov novo izvoljene oblasti, manj pa slišimo ocene najtesnejših ravnateljevih sodelavcev, učiteljev. No, pa danes nekaj o tem. Kljub temu, da danes večkrat slišimo, da so tudi ravnatelji nekako prevzeli oblast, moram priznati, da je to le misel zgolj vodilne strukture, v praksi pa je to popolnoma drugače. Ne glede na to, ali je na tem pomembnem vzgoj-no-pedagoškem mestu ženska ali moški, naj bi bile razmere popolnoma enake, čeprav se dogaja, da zadnje čase ženske — ravnateljice celo prekašajo po svojih sposobnostih, iznajdljivostih in prodornostih moške — ravnatelje. Sam izhajam iz učiteljskega kolektiva, kjer je na tem vodilnem mestu ženska. Odnosi so dobri, ni kaj! Seveda k temu v veliki meri pripomorejo »tovariški« odnosi, izmenjava mnenj, smotrna odgovornost za delo, ki ga vsi opravljamo, kakor tudi sprejemanje nasvetov in mnenj s strani ravnateljice oz. nas učiteljev. Šola je dokaj majhna, kar pa ne pomeni, da potem takem prosvetni delavci nimamo dovolj dela. Le-tega je več kot dovolj, saj pri našem delu ni pomembno število učencev, temveč kakovost našega opravljenega dela. Tako pri vzgojnem, kakor tudi pedagoškem delu, vedno sodelujemo med seboj, na konferencah ugotavljamo napake in jih od ene do druge poskušamo tudi odpraviti oz. popraviti. Vsi pa se zavedamo najpomembnejše strani in to je, da ima v našem primeru ravnateljica zelo zahtevno in naporno delo, zato marsikdo večkrat rad reče, da za noben denar ne bi zamenjal poučevanje z ravnateljeva-njem. Skrb za učence v razredu, njihova vzgoja in učenje je eno, skrb za vse to skupaj in še mnogo stvari zraven, pa je nekaj drugega. Ravnatelj mora skrbeti za socialno varnost otrok, skrbeti pa mora prav tako za povezavo med starši in šolo, učenci in učitelji, kakor tudi za normalne razmere za delo v kolektivu oz. na šoli sami. Ne rečem, da tu in tam ne pride tudi do razhajanj v mišljenju, vendar se na koncu koncev vedno najde, oz. mora najti skupen jezik, drugače ne trpijo samo odnosi med nami v kolektivu, temveč tudi delo samo. Tega pa si ne moremo privoščiti niti sedaj, kakor si tudi nismo pod prejšnjo oblastjo. Učitelj je ostal učitelj in tudi ravnatelj, kljub svojim nekaterim večjim pooblastilom, je ostal še vedno v pravem pomenu besede samo ravnatelj. Učitelji se zavedamo ravnateljičinih zaslug, njenega truda, potegovanj za nas učitelje, naše učence, kakor tudi za šolo samo, katera ji je prva skrb v njenem privatnem in službenem življenju. Torej, ugotovimo lahko, da delo ravnatelja le ni samo tistih nekaj procentov višji OD, ime in sloves (nekoč je morda bilo tako), temveč predvsem skrb za čim boljše in smotrno delo na šoli, človek, ki se za to opravljanje dela mora resnično v celoti žrtvovati. Ali bi lahko vsi učitelji rekli, da so to pripravljeni storiti? Bojan Macuh J Dovolj novih-starih demokratov ■ ■ Nekaj časa že odlašam z mojim pisanjem. Upal sem, da I I bodo pisma »oblastnikov« in »opozicijcev« oziroma takšnih J ■ ali drugačnih demokratov kmalu izginila iz vašega časopisa. I | Ker pa temu noče biti konca, vam želim povedati svoje mne- _ Inje. | Mislim, da bi bil časopis zanimivejši, če bi na teh mestih, ■ ■ kjer objavljate ta pisma, ostale bele lise. Tovarišem oziroma I gospodom pa priporočam, da si pisma izmenjujejo osebno ozi- I | roma po pošti in ne prek časopisa. Zelo me čudi skrb teh ljudi J ■ za nas navadne smrtnike, ki iz dneva v dan slabše živimo, za I j nas, ki živimo predvsem od sadov dela svojih rok. Eni so že ■ I imeli možnost dokazati, kako znajo skrbeti za človeka, drugi | imajo to možnost zdaj. Obojim pa se bo verjelo šele takrat, ko ■ Ibodo kaj naredili in ne ob razmišljanjih, kako bi kaj delali. Nisem politolog in ne filozof, zato upam, da ste me razu- I I meli. Prepričan sem, da nisem edini s takim mnenjem o pismih ] • »novih, starih demokratov ali boljševikov«. Taka pisma, naj- I I večkrat osebna, za širšo javnost smešna, ne sodijo v časopis. Pa . Ine da bi kateri od teh piscev mislil, da sem proti razmišljanju | ali filozofiranju. Alojz Grah, I Gerlinci ” Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vesnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani. ■ Da, v vrtcu mora । । res biti lepo ■ Iln za naš vrtec si upamo trditi, da je v njem res lepo. Da I smo vzgojiteljice prijazne, nasmejane, predvsem pa se trudimo I Ibiti vestne in delovne. In pod ti zadnji vrlini spada tudi SKRB J ZA VARNOST OTROK. Spoštovana »ogorčena mamica«, le kako ste lahko potni- s J slili, da bi bila varnost vaše hčerkice v vrtcu ogrožena zaradi | | pleskanja fasade. Ko pa je naša prva in osnovna skrb varnost ■ Iin dobro počutje naših otrok. Pa dovolite, da vam odgovorimo po vrsti. INa zboru delavcev 26. februarja 1991 smo bili navzoči de- ! lavci VVO M. Sobota seznanjeni z vsemi obnovitvenimi deli v I I vseh enotah, tudi s pleskanjem fasade Valijeve vile. Ta odloči- ■ - tev je bila na Svetu VVO 28. februarja s sklepom potrjena. | | Vzgojiteljice smo čisto na svoj značilen način obrzdale rado- ■ I vednost otrok. Skupaj smo šli ven, opazovali delo pleskarjev, I spoznali orodja in stroje, ki so jih uporabljali pri delu in se z I I njimi tudi pogovarjali. Obenem pa so otroci izbirali ime za J ■ Staro zgradbo: Nova zgradba, Lepa zgradba...«. Bivanje ] “ otrok na prostem je bilo omogočeno na strani Paviljona in ■ I Marlesa, starejše skupine so se lahko odpravile v park, v mesto z ! opazovat in spoznavat tudi dela drugih poklicev. | Pripisovati neodgovornost nekomu, ki skrbi za urejenost ■ ■ zgradb, okolice, ograj..., ki skrbi za-dobro počutje zaposlenih I in otrok, ali ni to malo prehuda obtožba spoštovana mamica? | IKaj bomo sedaj neodgovorno ravnanje pripisovali dobrim in ■ skrbnim gospodarjem? Vzgojiteljice enote I I Št. Kovača B Kot vsako leto bo tudi letos Radio Maribor organiziral FESTIVAL NAREČNIH POPEVK MARIBOR 91, ki bo predvidoma 5. oktobra v Mariboru. Organizatorji vabijo ustvarjalce zabavne glasbe k sodelovanju seveda že zdaj. Vsa leta obiskovalci te prireditve, ki je ponavadi v dvorani Tabor v Mariboru, potrjujejo, da je festival te vrste v severovzhodnem delu Slovenije potreben. Doslej so se še vedno odzvali vabilu skladatelji z vseh narečnih območij. Tudi tokrat se bo predstavilo šestnajst popevk z narečnimi besedili. Organizatorji pričakujejo, da bodo besedila in glasba potrdili vedrost in barvitost slovenskih narečij. Vsi, ki bodo prišli v ožji izbor, med šestnajst nastopajočih, si lahko obetajo nagrado za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja, nagrado občinstva in zlati klopotec ali nagrado za najboljše narečno besedilo in najboljši aranžma. V NEMŠKO VOJSKO MOBILIZIRANI SLOVENCI ORGANIZIRANI V DRUŠTVO ZA ODPRAVO KRIVIC Po razkosanju prve Jugoslavije pred 50 leti si je nacistična Nemčija priključila celotno območje Spodnje Štajerske in Gorenjske. Na tem območju je živelo okoli 798.000 ljudi. Čeprav v nasprotju z mednarodnim pravom, so v letu 1942 začeli mobilizirati fante in može v redno nemško armado. Po letih je mobilizacija zajela vse, od 17. do 35. leta starosti. O tem, koliko jih je dejansko padlo, izginilo v ujetništvu, koliko je bilo težkih invalidov, še vedno nimamo točnih podatkov. O vsem tem se je doslej delno molčalo, če pa so se že navajali podatki, ti niso bili popolni. Invalidi in vdove so bili prepuščeni sami sebi, nekateri so si nekako priskrbeli pomoč neposredno iz ZR Nemčije, vendar je bila ta pomoč trikrat nižja od tiste, ki so jo za enako invalidnost prejemali nemški državljani. Zato tudi ni čudno, da so nekateri zapuščali domovino in sprejemali dvojno državljanstvo. Večina mobilizirancev pa ni prejela ničesar, še delovno dobo, ki so jo imeli pred mobilizacijo, so izgubili. Da bi storjene krivice vsaj delno popravili (to pa je mogoče le organizirano in s podporo slovenske države), je bilo v Mariboru 19. januarja 1991 ustanovljeno Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941—45, ki zaenkrat deluje za območje celotne Republike Slovenije. Zaradi tega so tudi prenesli sedež društva v Celje, kjer ima delovni prostor v Teharski 2/a. Društvo je razdeljeno na 11 območij. Prav v tem času po območjih potekajo ustanovni zbori in vpis v društvo. Zbori so povsod množično obiskani. Tako je bilo tudi na zboru za območje Ptuj —Ormož. Eno od območij je tudi Pomurje. Obsega ljutomersko in radgonsko občino, ki sta bili neposredno pod nemško okupacijo, pa tudi tiste mobilizirance, ki živijo na območjih občin Murska Sobota in Lendava. Tudi tu že deluje pripravljalni odbor, ki bo sklical ustanovni zbor v naslednjih tednih. O kraju in datumu zbora bodo zainteresirane verjetno obvestili z oglasom v Vestniku in objavo po radiu. Kaj je treba ob tem vedeti? Predvsem to, da društvo ni politična stranka, temveč nadstrankarska interesna skupnost nekdanjih mobilizirancev, da zastopa njihove interese in le-te uveljavlja v ZR Nemčiji in tudi doma. Članstvo je prostovoljno. Član je lahko vsak, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko ne glede na to, ali je potem sodeloval v NOB ali v drugih odporniških gibanjih. Člani društva so lahko tudi ožji svojci v vojni padlega, umrlega ali pogrešanega, pa tudi po vojni umrlega mobiliziranca, ki želijo uveljaviti pravice po padlem ali umrlem. V okviru društva bodo člani društva uveljavljali in varovali pravice, ki jim gredo, ki so jih že dosegli ali jih še bodo z uveljavljanjem zahtev v ZR Nemčiji. Pri tem ne gre samo za invalide in vdove invalidov, temveč tudi za vse druge mobilizirance, ki imajo pravico uveljavljati odškodnino zaradi same mobilizacije, služenja v nemški vojski, trpljenja v ujetništvu, zaradi preslanega napora, strahu za svoje življenje in življenje ter usodo svojcev itd. O vsem tem bodo mobiliziranci podrobneje obveščeni na zboru. Seznanjeni bodo tudi s pravili društva in kdor bo želel poslati član, bo izpolnil poseben evidenčni list. Naj k temu dodam, da je društvo že prejelo odločbo pristojnega republiškega organa, da je registrirano oziroma vpisano v register društev. Boj za uveljavljanje pravic bo dolg in težak, zato ni moč vnaprej dajati konkretnih obljub. Toda organizirani in enotni bomo prav gotovo lahko dosegli več kot so doslej posamezniki. , r., . . Franc Ftdersek, Ptuj VESTNMfi, lKAPR|feA» 1B9V - St^ah 1F ne zgodi se vsak dan Zaigral je šest milijard Novi rekorder neslavnega imena je med igralci na srečo prav gotovo Italijan Gino Pilota. Možak se peča predvsem s športnimi posli, zadnje čase je menda zaslužen za uspehe Benettona v Formuli 1. Oni dan je v sanremski igralnici zaigral bajno vsoto šest milijard lir, kar je prav gotovo zgodovinski rekord. Da je mera polna, je v ozadju še pikanten škandal. Možak namreč ni pognal svojega, temveč igralničin denar. Ko mu je zmanjkalo »drobiža«, si je namreč začel sposojati denar pri vodstvu igralnice, ki mu ga je — očitno — rade volje posojalo. Zdaj so italijanski časopisi dvignili vik in krik. Poleg drugega se sprašujejo tudi, ali sme igralnica posojati tolikšne vsote igralcu, ki mu je strast očitno vzela razum. Afere seveda še zdaleč ni konec. Glede na vesel nasmeh središčnega »junaka« ne gre verjeti, da si bo po tragediji za igralno mizo morda zdaj pognal kroglo v glavo. Zavarovati »pljuča Človeštva« Amazonijo, območje, ki meri približno sedem milijonov kvadratnih kilometrov in na katerem živi 150 milijonov ljudi, so na prvem sestanku pred kratkim ustanovljenega amazonskega parlamenta razglasili za »pljuča človeštva« in zadnje zavetje nedotaknjenega živega sveta. V bolivijskem mestu Santa Cruz se je zbralo trideset parlamentarcev iz osmih držav Latinske Amerike in se na tridnevnem zasedanju posvetilo ustanavljanju regionalne organizacije, ki bo skušala zavarovati amazonski ekosistem, ukvarjala pa se bo tudi s projekti razvoja. Sovjetska zveza je vrnila zgodovinske posnetke Moskovski radio je berlinski radijski postaji vrnil zgodovinske glasbene posnetke, ki so nastali v času tretjega rajha in ji jih je Sovjetska zveza zasegla po drugi svetovni vojni. Med 1.462 vrnjenimi posnetki so tudi posnetki Bachovih, Wagnerjevih, Handlo-vih, Brahmsovih in Mozartovih del, ki jih izvajata berlinski filharmonični orkester in orkester berlinske opere pod vodstvom Herberta von Karajana in Wil-helma Furtwanglerja. Za te posnetke je javnost prvič zvedela leta 1960, ko so v Sovjetski zvezi predvajali neznane Furtwangler-jeve posnetke. Romeo in Julija iz Južne Afrike Eriča Adams, lepotica nebele polti iz Kaapstada v JAR, nosi na roki prstan iz belega zlata, vanj so vdelani diamanti. Podaril ji ga je njen ljubi, ki ni nihče drug kot najmlajši sin predsednika države Frederika de Klerka. Ljubezenska zgodba Willema in Eriče bi se bila lahko spletla povsod drugje, samo v Južni Afriki ne. Mlada sta po naključju sedela drug poleg drugega v letalu. Začela sta se pomenkovati in brž dognala, da imata veliko skupnega. Oba sta stara 22 let, hodita na isto univerzo in se gulita za iste izpite, njuna očeta sta oba politika. Eriča Adams je namreč hči laburističnega poslanca v parlamentu v senci. Ona ni bele polti, on je bel. Ko je letalo pristalo, je Willem spremil Erico do njenega doma. Pred vrati sta se mlada poljubila, ne da bi pričakovala trdno zvezo. »Kar zgodilo se je,« pravi Willem. »Od takrat sva skupaj že dve leti.« Ce bi bili Erico in Willema zasačili pri poljubu pred nekaj leti, bi oba lahko vtaknili v zapor. Kazniv je bil že »poskus poljubljanja«, intimne nežnosti med belimi in nebelimi pa so bile sploh nepojmljive. V tistih časih so policisti z daljnogledi zasledovali zaljubljence različnih ras, kukali skozi ključavnice, prežali na posteljne zvoke in nosili kot dokazno gradivo na sodišče sumljivo perilo. Bolestno preganjanje rasne nečistosti je nič koliko ljudi pognalo v samomor in razdrlo veliko družin. Tako obseden je bil še celo Letala z dišečim tovorom I Zgodnje jutro na frankfurtskem letališču. Na pristajalno stezo se spusti letalo DC 8 s tridesetimi tonami kenijskih nageljnov. Nekaj ur traja, preden tovor spravijo na tla in ga razvozijo na vse strani. Nageljni so na paletah, teh pa so celi kupi. Popoldne zapelje velikanski tovornjak na dvorišče podjetja Kenia Flowers, od tam jih razpošljejo trgovcem na debelo, ti pa jih nato ponudijo cvetličarnam. Ko se tudi v nemških gozdovih šele razpira teloh, najbolj cveti kupčija s svežim rezanim cvetjem z vsega sveta. Orhideje prihajajo iz Tajske, vrtnice iz Brazilije in Kolumbije, ostrož-nik iz Etiopije, nageljni iz Kenije. Za tovor, ki ga pripelje eno letalo, se obrne sto petdeset tisoč mark. »Šopek na mizi je del naše kulture,« pravi Klasu Voss, direktor cvetlične multinacionalke. V nobeni državi na svetu se ne proda toliko cvetja kot v Nemčiji. Letna prodaja je vredna okroglih devet milijard mark, na posameznika je to sto deset mark. Številni ljudje pa se zaradi trgovanja s cvetjem zgražajo. Za to, da imajo Evropejci tudi Razstava opernega nakita Gledališče je bilo vedno zatočišče velikih iluzij, pozneje pa jih je od njega prevzel Hollywood. Zlasti operno gledališče velja med klasičnimi umetniškimi zvrstmi za najrazkošnejšo obljubljeno deželo čutnih estetskih užitkov. Sestavni del tega lepotnega kulta so lepa glasba, lepi glasovi, lepi baletni vložki, lepi kostumi, pa tudi tisto, kar je vmes med kostumi in odrskimi rekviziti: nakit. K vsem papežem, cesarjem, kraljem, knezom, princesam, duhovnicam in lah-koživkam, ki stopajo na operne odre, sodijo tudi ustrezni dodatki: krone, diademi, ogrlice; pasovi, prstani, zapestnice, verižice — insignije moči, zapeljevanja, veličine, slave, svetosti in spolnosti. In pri tem morajo biti vsi ti pripomočki še sijajnejši in razkošnejši, saj morajo ustrezati domnevni zgodovinski resnično- Willemov ded, ki je v petdesetih letih zvesto pomagal zagovornikoma apartheida J. G. Strijdomu in H. Ver-woerdu. Do leta 1985 so strogo uveljavljali zakon, ki je prepovedoval spolne stike med ljudmi z različno barvo kože. V takih razmerah sta odraščala Willem in Eriča — on kot nadčlovek, ona kot manjvredno bitje. Zdaj oba študirata stike z javnostjo na univerzi v Kaapstadu. Postala sta par. Pa vendar par, ki se razlikuje od drugih. Dolgo časa sta skrivala ljubezen in še zdaj ju nihče ne vidi samih. V diskih in restavracijah sta vedno skupaj s prijatelji. Njuni zmenki so redki in skrivni. Nedavno je oče Klerk v enem najpomembnejših govorov pred parlamentom obljubil, da bo odpravil tri zakone, ki so 40 let omogočali beli manjšini, da je zatirala črno večino. Ko se je v Kaapstadu razvedelo za Willema in Erico, mladeničevi domači niso bili preveč navdušeni. Wiile-ma so brž poslali na izpopolnjevanje v Cambridge. Ko sta se mlada poslavljala na letališču, je bila okrog njiju gruča reporterjev. Bulvarski tisk je pisal o zaljubljencih in ju imenoval Romeo in Julija rasnega razločevanja. De Klerkov sin se je zaljubil v temno- pozimi sveže cvetje, plačujejo ljudje iz tretjega sveta, prav tisti, ki tolčejo največjo revščino. Mezde v Keniji, Kolumbiji ali Južni Afriki so smešno nizke. Vrh tega v deželah v razvoju ne bi smeli dragocene rodovitne zemlje, ki je sploh ni na pretek, zasajati s cvetjem. V nebo vpijoč primer je Etiopija. V deželi na milijone ljudi trpi lakoto, na redkih zaplatah rodovitne zemlje pa se košati ostrožnik. Vrh tega cvetlični nasadi zastrupljajo tla in pitno vodo. Pridelovalci uporabljajo pesticide, o katerih menijo, da pospešujejo nastanek rakavih obolenj — na primer lindan — gnojijo z umetnimi gnojili, dodajajo kemične snovi za odpornost in podobno. Vse to tako izčrpava zemljo, da na njej pozneje ne raste več niti trava. V Kolumbiji na cvetličnih plantažah trpijo zaradi alergij in rakavih obolenj. Zakonov, ki bi jih varovali in predpisovali zaščitne ukrepe, tako rekoč nimajo. Klaus Voss, direktor Kenia Flowers, gleda na stvari drugače. »Naš nasad nageljnov v Naivaši, sto dvajset kilometrov od Nairobija, daje delo tri tisočem Kenijcev. Stalno zaposlitev imajo in mnogi jim jo zavi- sti, odri pa so veliki, prostori za gledalce velikanski, razdalje velike. Operni nakit zaznamuje hierarhijo in pomen oseb ter pou Potovanje v daljne dežele le sanje Državljani nekdanje NDR ostajajo dopustniški konservativci. V preteklem letu jih je sicer 63 odstotkov izrabilo na novo pridobljeno pravico do potovanja, od teh 10,7 milijona pa jih je 70 odstotkov šlo na oddih kar v domače kraje, 14 odstotkov pa v nekdanjo ZRN. Reprezentativna anketa leipziškega inštituta za empirične raziskave je pokazala, daje le vsaki deveti Vzhodni Nemec nekaj več kot štiri dni preživel dopust v tujini. Najpriljubljenejši cilji teh potovanj so bili Avstrija, Češko-Slovaška in Madžarska. Zaradi slabega gospodarskega položaja se v letošnjem letu ne bodo izpolnili upi turistične industrije. Prebivalci nekdanje NDR morajo varčevati in bodo najprej omejili potovanja v tujino. Celo počitnice doma so na seznamu stvari, ki se jim bodo Vzhodni Nemci morali odpovedati, na petem mestuT Potovanja v daljne dežele, za katere se navdušuje šest odstotkov Vzhodnih Nemcev, bodo za večino ostala le sanje. Glavni potovalni cilji v letu 1991 so Alpe, Schwarzwald, južna Nemčija, SeveMio in Vzhodno morje. Pri potovanjih v tujino so počitnice v Franciji, Španiji in Italiji prehitele potovanja v vzhodnoevropske države. Zavrte želje po potovanjih je že občutila mlada vzhodnonemška turistična industrija. Od 400 novo ustanovljenih turističnih uradov in agencij jih je že polovica doživela polom. polto lepotico, so razglašali na prvih straneh in ugibali, kdaj bo poroka. »Eriča je najpomembnejša v mojem življenju,« zatrjuje Willem. »Najina zveza je popolnoma normalna, edini razloček med nama je barva najine poiti. Upam, da sta postala simbol nove Afrike.« »Dekle bo naša družina lepo sprejela,« je zagotovil mladeničev stric Wimpie de Klerk, predsednikov starejši brat in njegov napredni mentor. Par naj bi bil po njegovem dokaz, kako večina belih Južnoafričanov globoko v srcu ni več za rasizem. »Sentimentalnost,« je zapisala slavna južnoafriška pisateljica Nadine Gordimer, »je nasprotna stran surovosti.« In res. Willemova mati Marike je še pred nekaj leti javno izrekla, kaj si misli o ljudeh, kakršna je Eriča. »Niso čmi, niso beli in tudi indijskega rodu niso. Torej so neljudje. Ostanek so. So tisto, kar je ostalo po selekciji.« Ko je tudi Eriča odpotovala k Wil-lemu v Evropo, je kakih tisoč petsto bogatih in vplivnih skrajnežev prepevalo umazano pesmico, katere kratka vsebina je: Willem seje spentljal s črno packo. dajo. Na tej največji cvetlični njivi na svetu — meri dva tisoč hektarov — pridelajo na leto kakih tristo milijonov nageljnov.« Lastnica je družba Uni-lever, v vodstvu nasadov pa sedijo trije belci. Kritiki ne varčujejo z grajo. »Uvažanje cvetja dela silo okolju. V Evropi ne tratimo energije za vzgajanje rož v rastlinjakih. Toda poleti, ko je povsod dosti cvetja, zelo zmanjšamo uvoz.« In res se pozimi spuščajo srebrna krila na frankfurtsko letališče po trikrat na teden. Vsakič prileti tudi do šest letal. Občutljivo cvetje mora prestati prevoz, zato ga že tam, kjer ga vzgojijo, ohladijo na štiri stopinje in s tem zavrejo presnovo. Cvetje preberejo, povežejo v šope, spravijo v škatle in jih natovorijo v letalo. Med prevozom mora biti cvetje na hladnem, da je potem še v cvetličarni videti sveže. Toplo zakurjeno stanovanje, kamor ga prinese lepote željni kupec, je zanj strup. V cvetju nastaja plin etilen — in ga umori. Dragi cvetovi, ki so prenesli tisoče kilometrov dolgo potovanje, se navadno že čez dva dneva povesijo. darja obrazne poteze. V največji operni hiši na svetu, v milanski Scali, so zdaj priredili razstavo, ki so jo posvetili samo opernemu nakitu. Na ogled so postavili Otelov pas, ki ga je na praizvedbi nosil tenorist Francesco Ta-magno, nakit, ki sta ga nosila Enrico Caruso in Benjamino Gigli, različne krone Borisa Godunova in diademe, ki jih je v operi Turandot nosila Maria Callas (na sliki). Izbrali so pripomočke iz 19. stoletja, pa tudi iz najnovejšega časa. Z njimi so bogato dokumentirane vse operne zgodbe in zgodbice, ves blišč in usoda opernih zvezd, mrtvo kraljestvo lepega videza je spet obujeno. Na napačnem kraju in ob nepravem času Lastnik tragičnih ostankov nekoč lepega avtomobila je storil nekaj, kar storijo mnogi: svojega lepotca je parkiral ob nepravem času na napačnem kraju. Prav tedaj so namreč v švicarski Ženevi — od tam je posnetek — sklenili na poseben način opozoriti na razstavo novodobne umetnosti, pa so s strehe ene od mestnih hiš spustili na cesto velik granitni blok. Ljubezensko srečanje med vabilom na razstavo sodobne umetnosti in avtomobilom se je končalo z objemom, ki lastnika avta sploh ni razveselil. Mati vseh problemov Lingvisti pravijo, da je iraški voditelj Sadam Husein precej obogatil vsakdanji jezik današnjih Američanov. Njegova senten-ca, da bo obračun Iraka z mednarodnimi silami »mati vseh bitk«, ki so jo potem kuvajtski politiki preobrnili v »mater vseh porazov«, je postala model, kije te dni v ZDA postal prava uspešnica. Newyorške mestne oblasti so na primer napovedale veliko praznovanje na Manhattnu, v čast ameriških vojakov kot »mater vseh parad«. Ameriški novinarji, ki so bili zelo zadovoljni s komunikativnostjo glavnega poveljnika multinacionalnih sil v Zalivu Normana Schwarzkopfa, so njegove tiskovne konference imenovali »mati vseh briefingov«. PRANJE DENARJA Policija v majhnem nemškem mestecu Villingen—Schwenningen je prišla na sled zakonitemu pranju denarja. Neki poslovnež je prinesel v kemično čistilnico tri obleke. Ko se je začel boben pralnega stroja vrteti, so na veliko začudenje uslužbenke mimo okenca priplavali bankovci za tisoč mark. Takoj je ustavila stroj in poklicala policijo. Možje postave so obleke pregledali in v njihovih žepih našli 39.000 mark. Izkazalo se je, da je poslovnež prišel s službenega potovanja, odnesel obleke v čistilnico in iz njih pozabil vzeti 40.000 mark. Zaradi prisebnosti uslužbenke je dobil nazaj 39.000 mark, enega tisočaka pa niso mogli najti. Darilo, vredno milijardo dolarjev Nekdanji veleposlanik ZDA v Veliki Britaniji, založnik in zbiratelj, 83-letni Walter Annenberg, je newyorškemu Metropolitanskemu muzeju podaril zbirko 500 umetniških slik, med katerimi so tudi dela največjih impresionistov Renoirja, Moneta, van Gogha, Ce-zanna in Picassa. Njena vrednost je ocenjena na milijardo dolarjev. Tako se je končala neformalna tekma med najuglednejšimi ameriškimi muzeji, ki so se potegovali za najdragocenejšo zasebno zbirko v ZDA. Lastnik je v tolažbo vsem ustanovam, ki so ostale praznih rok, obljubil, da bo zbirko, preden jo bo dobil Metropolitanski muzej, poslal na gostovanje po ZDA. Nekaj resnice o Johnu Lennonu Iz množice publikacij, ki so izšle lani ob desetletnici smrti nekdanjega Beatla Johna Lennona in ki so ga v glavnem prikazovale v mitoloških razsežnostih, prav blagodejno izstopa knjiga z naslovom Gimme Some Truth, ki umetnika samega pusti do besede. V njej so zbrana besedila vseh njegovih solističnih del, nastalih v času od 1968 in 1980. Zraven so tudi podrobni podatki o vsaki pe- Malajska Mona Lisa Malezijski umetnik Aris Aziz je v Kuala Lumpurju razstavil tri različice Leonardove Mone Lise. Kopijo izvirnega portreta obdajata malajski verziji skrivnostno se smehljajoče dame. Na levi je upodobljena Malajka z značilnim naglavnim šalom selendangom, na desni pa je starajoča se Mona Lisa. Umetnik namerava vse tri slike obdržati v svoji zasebni zbirki. smi, na primer podatki o posnetku, zasedba, razlaga besed in različice besedila. Knjigi so dodane fotografije, risbe in znameniti, prvič v tiskani obliki objavljeni intervju, ki ga je Lennon leta 1974 dal novinarju neke newyor-ške radijske postaje. Zaradi vsega tega je knjiga več kot navadna pesmarica. Knjiga je zdaj izšla tudi v nemškem prevodu pri založbi Pendra-gon v Bielefeldu. Bleščeči oblak prahu iz Halleyevega kometa Pet let potem, ko je Halleyev komet letel mimo Zemlje, je zdaj ponovno zablestel na nebu v oddaljenosti 2,1 milijarde kilometrov od Sonca. Astronomi so opazili, da je iz kometa bruhnil velikanski oblak prahu, ki je v premeru meril 290.000 kilometrov. Strokovnjaki ne vedo natančno, kaj je izzvalo to nenadno bleščavo kometa. Podobni plinasti oblaki navadno nastanejo takrat, kadar pod vplivom sončne toplote izžareva zaledenela površina kometa. V trenutku, ko so astronomi videli bleščeči oblak, je bilo površje kometa zelo mrzlo (minus 200 stopinj Celzija). Zato menijo, da ni izparel led, ampak kakšna druga zmrznjena snov, na primer ogljikov monoksid ali ogljikov dioksid, ki sta aktivna tudi pri nizkih temperaturah. Stran 12 VESTNIK, 11. APRILA 1991 za vsakogar nekaj ČRTA SLAVE IN USPEHA Apolonova črta, črta sonca ali črta umetnosti. Vse to so imena za isto črto, ki že sama pove vse. Pri starih Grkih je bil Apolon bog umetnosti, prerokovanja in sonca. In vsak, ki to črto ima, nosi v sebi smisel in talent za umetnost. Z njo sta povezana slava in uspeh. Najlepšo Apolonovo črto je imela slavna francoska dramska umetnica, slikarka in kiparka, Sara Bernard. Ker spada ta črta med alternativne črte, njena prisotnost na dlani ni obvezna. Te črte tudi ni težko najti, v večini primerov se namreč pri zapestju, se nadaljuje med Venerinim in Mesečevim hribom in se potem konča ob vznožju Apolonovega krsta. Za lažje razpoznavanje nekaj njenih možnih oblik in temu primernih tolmačenj. Slika dlani — črta uspeha ŠIFRA: Morska deklica Mlada, šarmantna in duhovita ljubka in bistra. Mehkega srca, znate se prilagoditi razmeram in ljudem. V občevanju z njimi stopate z žensko pretanjenostjo. Radi ste v prijetni družbi, kjer se nadvse zabavate. Večkrat se boste zaljubili, iz vsake zveze boste izšli elegant-nejši, šarmantnejši in še bolj prikupni. Potrebujete veliko Kupon za brezplačno analizo Ime in priimek_________________ Datum rojstva Točen naslov Šifra Kupon pošljite na naslov: Zavod za Časopisno in radijsko dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani). .«0| domače ! NA MURSKEM VALU Glasujem za: Izvajalec: Skladba: KUPON 10 Lestvica najboljših ta teden: 1. OB BISTRICI — Ans. Nika Zajca 2. ROJSTNA VASICA - Ans. Toneta Čučka 3. Ml MEJAŠI SMO PAJDAŠI — Šimek, Sagner 4. VZPON NA TRIGLAV - Marela 5. TE MOJE MALE ORGLICE — Slovenija MESEČNI ZMAGOVALEC: OB BISTRICI - Ans. Nika Zajca Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota. Glasovnice bomo izžrebali in nagradili. Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do 19.00 v oddaji radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po domače. Nagrajenci: L Robert Šebjanič, Vaneča 14, 69201 Puconci 2. Gabika Pertoci, Lipovci 51 a, 69231 Beltinci 3. Franc Unger, Koroška 33, 62000 Maribor 1. Dolga, lepo oblikovana Apolonova črta — velika slava, uspeh in bogastvo. 2. Aplonova črta v obliki ve ljubezni in nežnosti. Ko se boste odločali za poklic, to ne bo lahka odločitev. Lahko uspete v kakem umetniškem poklicu. V denarnih zadevah ne bo večjih težav. Zelo ste navezani na starše, od njih boste dobili vso podporo in ljubezen. Vaša plemenitost je očitna, redna in vredna vrlina. Ne delajte si nepotrebnih skrbi, ker vas bo zaradi tega dostikrat bolela glava. Nasvet: Znate biti neodločeni. Ne hodite v pravih in odločenih življenjskih položajih. ŠIFRA: DJ/A 6 Pred vami je dolgo in nemirno življenje, zlasti v prvi polovici življenja vam ne bo zmanjkalo idej in energije. Če jim boste sledili, uspeh ne bo izostal. Po naravi senzualni boste odplavali v številne in čudne čustvene zveze, iz katerih ne boste odšli vedno srčno zadovoljni. Vaša konstitucija ni preveč trdna, zato se izogibajte fizi-, čnih naporov. Ste radovedna oseba, ampak to vešče skrivate. Tudi ustrežljivi znate biti, še zlasti, če je kdo v stiski. Ste neke vrste samotar in vas je težko rige — vzrok za neuspeh tiči v vaši lastni nesposobnosti. 3. Pričetek Apolonove črte na življenjski črti — uspeh ob pomoči sorodnikov. 4. Pričetek Apolonove črte na črti srca — emocije vas vodijo k uspehu. 5. Pričetek Apolonove črte na gornjem Marsovem hribu — uspeh bo posledica vaše vztrajnosti. 6. Zvezda na koncu Apolonove črte — uspeh je posledica vloženega truda. 7. Otok na Apolonovi črti — nevšečnosti na poti do uspeha. 8. Kvadrat na Apolonovi črti — uspeh ob pomoči prijateljev. 9. Konec Apolonove črte z Davidovo zvezdo — uspeh v umetnosti bo rezultat srečnih življenjskih okoliščin. 10. Kraka ob koncu Apolonove črte — velik uspeh zunaj meja. v kaj prepričati. Ni vam vseeno, kaj o vas govorijo. Ste skromni, na zunaj delujete mirno in zbrano, znate pa biti tudi neodgovorni. Na poti do uspeha se ne smete izogibati obveznostim, morate pa znati tudi popustiti. V finančnih zadevah ste pravi mojster. Obdarjeni ste z veliko mero intuicije, ker pa se pri vas pojavlja samo včasih, vedno ne veste, kaj bi z njo. Je vaš veliki zaveznik. Ne bodo vas obšle živčne težave. Radi potujete. Nasvet.. . Vašo strastno naravo spravite v redne okvire. Cepivo proti , aidsu čez dve leti? Svetovna zdravstvena organizacija s sedežem v Ženevi je sporočila, da je februarja na seznamu obolelih za aidsom kar 11.000 novih bolnikov. Od leta 1980, odkar vodijo seznam obolelih, jih je na svetu že 334.215, od tega več kot polovica v ZDA. V Madridu pa so strokovnjaki francoskega inštituta Pasteur na prvem španskem kongresu o aidsu objavili, da bo cepivo proti tej bolezni na trgu čez dve leti. Cepivo bo delovalo le pri ljudeh brez virusa, poskusno pa ga bodo dajali tudi bolnikom, pri katerih se je bolezen razvila že do prvega stadija. Kuhajte z nami Kokoš v omaki iz rdečega vina Vinska kuhinja je stara kot kuharska umetnost. Že v wiirzbur-škem pergamentnem rokopisu, najstarejši zbirki receptov, najdemo tu in tam navodilo »in premešaj to z vinom«. Pri tem ne gre za to, da bi sestavine vsebovale alkohol (saj ga večji del med pripravo izhlapi), gre za aromo, ki naj bi svojski okus jedi še bolj poudarila. Rdeče vino izboljša temne, goste juhe, divjačinske omake in perutninske jedi. Potrebujemo: mlado pitano kokoš, 6 dag prekajene slanine, 1,5 del rdečega vina, četrt litra mesne juhe, 3 drobnejše čebule, malo vejico timijana, polovico lovorjevega lista, 2 žlički jedilnega škroba (gustin), sol, poper, limonin sok. Priprava: Kokoš razdelimo na osem do deset kosov. Slanino narežemo na drobne kocke in jo nekoliko preevremo, da supsti mast. Na njej z vseh strani popečemo kose kokoši. Potem jo zalijemo z juho in rdečim vinom. Jed pripravljamo v kozici s tesno prilegajočim se pokrovom. Dodamo grobo narezano čebulo, timijan in lovorov list. Dobro pokrito pri slabi vročini počasi dušimo do mehkega. Sok zgostimo z jedilnim škrobom, ki smo ga razmešali v manjši skodelici mrzle vode. Prevremo, začinimo s soljo, poprom, limoninim sokom. Prilijemo še 1 do 2 žlici rdečega vina in jed odstavimo. Zraven ponudimo kuhane kruhove cmoke ali krompirjev pire in sezonsko solato. stimo z jedilnim sKruuuin, m »mu g« 'armesan v manjši skodelici mrzle vode. Prevremo, začinimo s soljo, poprom, limoninim sokom. Prilijemo še 1 do 2 žlici rdečega vina in jed odstavimo. Zraven ponudimo kuhane kruhove cmoke ali krompirjev pire in sezonsko solato. Zasaditev cvetličnih korit za okna in balkone Nemalokrat slišimo ljudi, ki obiščejo Pomurje, da je pri nas po oknih in balkonih veliko lepega, bogatega cvetja. Mi pa zavidamo ljudem čez mejo, ker so njihova posajena korita drugačna, lepša, bolj razgibana, všeč nam je njihova barvitost mešanega cvetja. Tudi mi si pričarajmo takšne kombinacije nasadov na oknih in balkonih. Nepogrešljive pri tem so pelargonije (geranije) ali bršljanke. Rod pelargonij zajema okoli 230 vrst. Ze dolgo jo uvrščamo med najbolj razširjene rastline za okras oken in balkonov. Ime pelargonija izvira iz grške besede pelargos—štorklja, kar se nanaša na plod, ki je podoben štorkljinem kljunu. Povešene pelargonije so priljubljene, ker lepo dopolnujejo pokončno cvetoče enoletnice in ustvarjajo harmonično kompozicijo. Pa si po- Ograja — okras hiše in vrta Stari ljudski koledarji domačih opravil za februar pravijo, da se dober gospodar ta mesec loti popravila ograje, če pa je še nima, jo načrtuje. Star francoski pregovor pove, da ograja pokaže nrav gospodarja. Danes je izbira materialov za ograjo velika, pa tudi lažje jih vzdržujemo. Les kot osnovni element oziroma material za ograjo je še vedno v modi, še več, v zahodni Evropi spet postaja hit. Da bi vam pomagali pri odločitvi, če načrtujete gradnjo ograje, smo iz tujih revij izbrali nekaj primerkov za vrtne ograje. Želimo spodbuditi vašo iznajdljivost in domišljijo, da boste napravili sami svojo ograjo, ki bo krasila vašo domačijo in okolje. glejmo nekaj kombinacij za zasaditev korit. Npr. rdeče pelargonije z rumenimi calceolarijami, vmes posajenimi pisanim plek-tronthusom, pa rožnate pelargonije v kombinaciji s sivimi aspa-ragusi in modrimi lobelijami. Poleg bršljank so pa zanimive pokončne pelargonije ali conalke, ki jih prav tako lahko kombiniramo. Primerna je kombinacija z oranžnimi kofejami in modrim ageratumom. Vse te kombinacije, dragi ljubitelji cvetja, so ustrezne za sončna rastišča. Ne smemo pa pozabiti na vodenke oziroma sončne vodenke. Zanje je značilno, da niso tako zahtevne za vlago in jih lahko imamo na sončnih rastiščih. Cvetje novogvinejskih vodenk je večje, listi so na svetlobi lepo obarvani. Pričarajmo si letos v korita nekaj svojevrstnega, malo drugače, posvetujmo se z vrtnarji. Ne smemo pa pozabiti na zaščito teh SESTAVIL MARKO NAPAST ŽE UMRLI FRANCOSKI FILMSKI KOMIK KAJ POSEBNEGA. IZREDNEGA VOŠČENA TVORBA V ČEBELJEM PANJU OČRT SLOVENSKO IME ZA BULDOŽER LADJA ŽENIM JAMBOROM NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA (ANJA) VRSTA GRAFIKE PIŠČALKA IZ GLINE ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (PETER) IVAN TAVČAR OŽJI SESTANEK DUNAJSKO ZABAVIŠČE ORODJE ZA ŽETEV ZELEN OKRASNI KAMEN. NEFRIT DARILO, POKLON SIDRO RIM. ŠTEVILO 1050 PEVKA BRATUŽ AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE JUDOVSKI UČENJAK OČESNA ŠARENICA LOV NA NAJVEČJE MORSKE SESALCE SEČEVOD NEMŠKI FILOZOF IN FILOLOG (GEORG) NAJVEČJA BLAŽE-NOST BUDISTOV AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC NELSON LATINSKO IME ZA JANEŽ KALU RIBIŠKA MREŽA URADNI SPIS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Palermo, realist, Arnavti, VO, Nias, O, Ade, sum, Rim, Omajadi, dete, il, stikalo, TN, Loir, Vičanka, okar, AD. rastlin. Pelargonije rada napada rja, če nismo dosledni, nam lahko v kratkem času rastlina propade. Bolezen spoznamo po tem, da se na listih pojavijo bledo rumenkaste pege, ki so okroglasto oblikovane. Kmalu potem pa se pojavijo na spodnji strani listov rjavi prašnati kupčki. Hudo napadeni listi so lahko popolnoma prekriti š temi temno rjavimi prašnastimi kupčki. Listi začno rumeneti in se sušiti. Zatiranje pelargonijeve rje je težavno in dolgotrajno. Škropimo v 10- do 14-dnevnih presledkih z eupare-nom ali podobnimi sredstvi. Za preventivno škropljenje pelargonij je ortocid v 0,2-odstotni jakosti ali dithan v 0,3-odstotni jakosti. Ko se ozremo na okno, balkon, večkrat pomislimo: »Le kdo živi za tem cvetličnim oknom?« Ni nujno, da gojite eno samo vrsto, pisanost barv prinaša v okolje več živahnosti. Olga Varga Nevarnost na cesti Približno deset odstotkov voznikov zelo slabo vidi v mraku in ponoči. Mnogi tega sploh ne vedo. Posebno razširjena je ta nočna slepota pri starejših voznikih. Po 55. letu starosti se poslabša vid v temi in le tretjina šestdesetletnikov ponoči še vedno dobro vidi. Po 45. letu se poveča tudi občutljivost za bleščanje in le 33 odstotkov ljudi sredi petdesetih še nima takšnih težav. Slab vid povečuje nevarnost, da se zgodi nesreča, zato naj bi hodili vsi vozniki na preglede k očesnemu zdravniku ali optiku. Dobro je vedeti Pohištvo in parket Če sčasoma opazite reže med parketnimi ploščicami, ne obupajte. V njih se nabirata prah in umazanija, ki vas spravljata v slabo voljo. Kako si lahko pomagamo? Skuhajte mizarski klej in mu primešajte hrastovo žagovino. Dobro premešajte in vlijte v odprtine, ki ste jih prej dobro očistili. Ko se zmes posuši, parket zravnajte z jekleno žico, potem pa ga premažite s parketnim voskom in lakom. Videti bo kot nov. Nekatero pohištvo se sčasoma razsuši. Pojavijo se odprtine. Te lahko zadelate z rumenim čebeljim voskom. Površino zgladite s segreto lopatico. Da bi bilo pohištvo vedno bleščeče, ga je potrebno skrbno vzdrževati in mazati. Sami si pripravite čistilo. V steklenico vlijte kozarec olja in kozarec vinskega kisa. Dobro premešajte. Enkrat mesečno namažite pohištvo s to tekočino in ga zloščite z mehko krpo. VESTNIK, 11. APRILA 1991 Stran 13 šport — ROKOBORBA-------------- PODLESEK ČETRTI, LUKAŠEV ŠESTI V Murski Soboti je bilo državno rokoborsko prvenstvo za člane v grško-rimskem slogu, ki sta ga pripravila Rokoborska zveza Slovenije in RK ABC Pomurka iz Murske Sobote. Sodelovalo je 92 tekmovalcev iz 17 jugoslovanskih klubov: Med njimi so bili tudi pomurski rokoborci: Franc Podlesek, ki tekmuje za ljubljansko Olimpijo, ter domačini Peter Lukašev, Mirko Nasevski in Rade Bačič. Najuspešnejši med njimi je bil Podlesek, v kategoriji do 74 kg je zasedel četrto mesto. Lukašev je bil v kategoriji do 48 kg šesti, Nasevski, ki je tekmoval v kategoriji do 68 kg, je izpadel v tretjem kolu, Bačiča pa je v kategoriji do 74 kg v drugem kolu premagal državni prvak Sabo. V skupni uvrstitvi je zmagal Zagreb s 44 točkami pred Spar-takom, 35, Gavrilovičem, 30, Radničkim iz Beograda, 27, Partizanom iz Beograda, 17, Proleterjem iz Zrenjanina, 17, Bosno, 13, Sen-to in JLA, po 9, Slatino, 4, Olimpijo, 3, in ABC Pomurko, 1 točko. Organizatorji so zahtevno nalogo dostojno opravili. Foto: F. Maučec Motokros Dvojna zmaga Oliverja Rogana Motokros kluba Sotina je na 700 metrov dolgi progi v Sotini pripravil prvo dirko v motokrosu za državno prvenstvo pionirjev v kategorijah 50, 60 in 80 ccm. Dirke se je udeležilo 21 tekmovalcev iz 7 klubov. Najuspešnejši med njimi je bil domačih Oliver Rogan, ki je brez konkurence zmagala v kategoriji do 60 in 80 ccm. Lang iz Radenec pa je bil v kategoriji do 80 ccm tretji. Judo Breznik tretji V Čakovcu je bil tradicionalni judo turnir v počastitev obletnice osvoboditve Medžimurja. Med 240 tekmovalci sta sodelovala tudi judoista Lendave Pukl in Breznik, medtem ko Lešnjak zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. Pukl je v pionirski konkurenci zasedel peto do osmo mesto, Breznik pa je bil pri mladincih v svoji kategoriji tretji. Nogomet Beltinka pokalni zmagovalec V finalni pokalni nogometni tekmi na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota je Beltinka premagala Veržej s 4:2. Strelci golov: Skaper 2 ter Forjan in Kosi po enega za Bel-tinko ter Brunec in Kovačič za Veržej. Tekmo je sodil Žekš iz Murske Sobote. Beltinka je tako postala pokalni zmagovalec in bo skupaj z lendavsko Nafto predstavljala Pomurje v nadaljnjem tekmovanju. Mali nogomet Slovenski revialni pokal 91 V Sloveniji letos že šestič organiziramo tekmovanje za slovenski revialni pokal v malem nogometu. Tekmovanje bo od maja do septembra na 12 točkovnih turnirjih v raznih krajih Slovenije. V končnici pa bo novembra igralo 12 najboljših ekip. Članskim ekipam se bodo tokrat prvič pridružili tudi veterani (nad 32 let). Podrobnejše informacije o sodelovanju je mogoče dobiti po telefonu št. 062 302 623. B. P. Turnir v Grlavi Šahovsko društvo Grlava organizira v nedeljo, 21. aprila 1991, ob 9. uri tradicionalni šahovski turnir za posameznike. K sodelovanju vabijo čim več tekmovalcev. SNL Slovan 20 13 3 4 38:14 29 Rudar(V) 20 11 6 3 36:20 28 Ljubljana 20 9 7 4 35:23 25 Naklo 20 9 5 6 40:20 23 Svoboda 20 10 3 7 35:26 23 Kladivar 20 9 4 7 38:21 22 Jadran 20 6 8 6 23:21 20 NAFTA 20 7 6 7 25:21 20 Rudar (T) 20 5 8 7 21:23 18 Domžale 20 4 10 6 21:26 18 MURA 20 6 6 8 26:36 18 Vozila 20 6 5 9 17:31 17 Elan (-2) 20 6 6 8 28:42 16 Steklar 20 5 5 10 26:32 15 Hmezad 20 6 3 11 15:31 15 Medvode 20 4 3 13 15:40 11 SONL vzhod BELTINKA 17 11 5 1 40:13 27 Dravinja 17 11 3 3 44:21 25 TURNIŠČE 17 10 4 3 30 1E 24 Železničar 17 9 4 4 27:15 22 Impol 16 8 3 5 22:21 19 Središče 17 7 4 6 21:24 18 Ojstrica) — 1) 17 7 3 7 22:27 16 Partizan (SGJ 17 6 3 8 20:21 15 Rače 17 4 7 6 21:25 15 Pohorje 17 3 8 6 12:20 14 Kovinar 17 4 5 8 24:20 13 Pekre 16 4 3 9 12:22 11 Svoboda 16 3 2 11 15:34 8 Boč 16 2 2 12 7:35 6 PNL Rezultati — 13. kolo Mladost:Bakovci 2:1 Lipa:Dobrovnik 1:3 Renkovci:Črenšovci 1:0 Veržej:Tišina 2:2 Odranciljutomer 2:0 PolanaJžakovci 1:1 Veržej 12 7 4 1 24:8 18 Bakovci 13 8 2 3 18:14 17 Odranci 13 7 2 4 16:10 16 Ljutomer 13 6 2 5 23:21 14 Crenšovci 13 7 0 6 19:18 14 Tišina 13 4 5 4 17:17 13 Dobrovnik 13 5 2 6 22:16 12 Polana 13 4 4 5 14:15 12 Ižakovci 12 4 3 5 19:16 11 Renkovci 13 3 4 6 14:19 10 Mladost 13 3 3 7 14:27 9 Lipa 13 3 2 8 12:31 8 1. MNL MS Rezultati — 13. kolo Grad:Gančani 1:2 Serdica:Čarda 3:3 Dokležovje:Rogašovci 0:4 Bratonci:Radgona 5:1 CankovaTromejnik 2:3 Rakičan:Šalovci 3:2 Rogašovci 13 10 2 1 50:16 22 Grad 13 8 3 2 25:15 19 Rakičan 13 7 2 4 34:19 16 Šalovci 13 5 5 3 30:24 15 Dokležovje 13 6 3 4 27:23 15 Gančani 13 5 2 6 27:25 12 Tromejnik 13 6 0 7 24:32 12 Čarda 13 4 4 5 20:28 12 Bratonci 13 4 2 7 25:29 10 Cankova 12 3 3 6 23:24 9 Radgona 12 3 2 7 20:40 8 Serdica 13 1 2 10 12:42 4 II. MNL MS Rezultati — 13. kolo PuconciJilovci 2:0 Romah:Vrelec 3:2 Pušča.Hodoš 3:5 Prosenjak.:11 plavih 3:4 ApačeJešanovci 5:2 Hodoš 12 9 1 2 40:21 19 Romah 12 7 1 4 37:23 15 Filovci 12 6 3 3 29:19 15 Tešanovci 12 7 1 4 28:27 15 Puconci 11 6 2 3 34:21 14 11 plavih 11 6 1 4 28:21 13 Pušča 12 5 1 6 28:29 11 Apače 12 5 1 6 29:32 11 Prosenjak. 12 2 2 8 29:40 6 Križevci 10 2 1 7 15:42 5 Vrelec 12 0 4 8 22:44 4 Šah Sobočani tretji v Topolšici V Topolšici je bilo drugo odprto hitropotezno moštveno prvenstvo Slovenije v šahu. Med 26 ekipami je sodelovala tudi ekipa SD Radenska Pomurje iz Murske Sobote in se lepo, odrezala. Z osvojenimi 35 točkami je zasedla solidno tretje mesto. Najuspešnejši v ekipi Radenske Pomurja je bil' Boris Kovač z 10,5 točke pred Štefanom Ciganom, 9,5, Danilom Harijem, 9, in Robijem Radosavljevičem, 6 točk. Stari premagali mlade V prijateljskem dvoboju so se pomerili stari in mladi šahisti Radenske Pomurja. Boljši so bili starejši (Alojz Kos, Štefan Režonja, Danilo Hari, Bogdan Hari in Matija Gabor) in so premagali mlajše (Boris Kovač, Igor Kos, Ciril Logar, Robert Radosavljevič in Bojan Kegl) s 14,5:10,5 točke. Povratni dvoboj bo čez teden dni. Sodelovalo 40 šahistov Kud Ivan Kavčič iz Ljutomera je pripravilo šahovski turnir, sodelovalo je 40 tekmovalcev in tekmovalk. Pri kategornikih sta bila najboljša A. Kos in Žganec (po 7,5) pred B. Harijem (6,5 točke). Med nekategorniki je bil najboljši Cmrekar s 6,5 točke pred Keleme-nom in Lovrenčičem (po 6). V konkurenci mladink pa sta zmagali Maričeva in Kelemenova s po 5 točkami pred Števančecevo, 4,5 točke. I. ONL Lendava Namizni tenis Prvi Rihtarič V Bakovcih je bilo vaško prvenstvo v namiznem tenisu. Pri članih je zmagal Rihtarič (Radenci) pred Meolicem (Bakovci). Med pionirji je bil najboljši Horvat (MS), med pionirkami pa Rihtaričeva (Radenci). J. R. Končna lestvica Tempo Beltrans Rakičan Puconci Slovan Mlajtinci 10 8 D 2 83:34 16 10 8 0 2 60:34 16 10 5 1 4 48:59 11 10 3 0 7 48:60 6 10 3 0 7 42:65 6 10 2 1 7 41:70 5 2maga Nafte, Mura dobila točko V dvajsetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je lendavska Nafta prijetno presenetila, saj je v Novem mestu premagala Elan s 4:1 ter dosegla četrto spomladansko zmago. Strelci golov za Nafto: Šabjan 2, Dovečer in Herceg. Postava Nafte: Kusek, Dravarič, Mund-žar (Kerek), Horvat, Kopinja (Novak), Šabjan, Car (Rob), Graj, Herceg, Pintarič, Dovečer. Soboška Mura pa je gostila drugouvrščenega Rudarja iz Velenja in igrala 0:0. Sobočani so igrali v postavi: Šeftar, Kardoč, I. Cifer, Bencak, Berendijaš, Filipan, Buzeti (Baranja), Črnko, F. Cifer (Štetič), Lesjak in Vori. V prihodnjem kolu igra Nafta doma z Ljubljano, Mura pa gostuje pri Kladivarju v Celju. STOLPEC UREDNIKA Zmagi Turnišča in Beltinke V sedemnajstem kolu prvenstva v območni slovenski nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša zmagala. Turnišče je v Poljčanah premagalo Boč s 3:0. Strelca golov sta bila Dominko 2 in Markoja. Postava Turnišča: Zver, Mujdrica, Toplak, N. Koveš), Markoja, Li-trop (Lutar). Beltinka pa je doma premagala mariborskega Kovinarja z 1:0. Gol je v prvem polčasu dosegel Hartman. Postava Beltinke: Kozic, J. Zver, Jona, Kosi, Baša, Contala (Forjan), Jančar, Voroš, Hartman, M. Zver, Škaper. V prihodnjem kolu igra Turnišče doma z Ojstrico, Beltinka pa gostuje v Slovenski Bistrici pri Impolu. ---- Rokomet---- — ------------------------- PREPRIČLJIVA ZMAGA BAKOVČANOV V dvajsetem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci v Murski Soboti prepričljivo premagala Dobovo s 33:18. Postava Bakovec: Miljevič, Horvat, Vereš, Žalodec, J. Buzeti, Meolic, Š. Lovenjak, Okreša, Petek, A. Lovenjak in B. Buzeti. Strelci: J. Buzeti 10, Okreša 8, Š. Lovenjak in A.Lovenjak po 4, Petek 3 in Žalodec 1. Prihodnjo soboto igra Pomurka Bakovci zopet v Murski Soboti pomembno tekmo s ptujsko Dravo. V prvem spomladanskem kolu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod je vodilni Krog v pomurskem derbiju premagal Mladinca iz Murskih Črnec s 27:15. Najboljši strelci: Varga in Sernek po 8 ter Meolic 5 za Krog, za Mladinca pa sta po 5 golov dosegla Gregorinčič iz Makovec. Polet pa je v Gornji Radgoni v pomurskem derbiju premagal Radgono s 27:20. Najboljši strelci: Varga in Šernek po 8 pri Krogu ter Gregorinčič in Makovec po 5 pri Mladincu. — Odbojka----------------------------------- Tokrat zmaga Ljutomera in Pomurja V dvajsetem kolu prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi sta tokrat oba pomurska ligaša zmagala. Emona Commerce Ljutomer je v Beltincih po izvrstni igri premagala Tehno Mobil II iz Maribora gladko s 3:0. Postava Ljutomera: Drvarič, Onišak, Lutrov, Krajcar, Štrakl, Prelog, Zidar, Rajnar, Šumak in Savič. Pomurje pa je v Murski Soboti premagalo Mislinjo s 3:1. Sobočani so (razen v tretjem nizu) igrali dobro in zasluženo osvojili prvo spomladansko zmago. Postava Pomurja: Ratkai, Žalik, Šiftar, Gobec, Vnuk, Poredoš, Novak, Hoch-stater, Klement, Goršak in Časar. V prihodnjem kolu igra Pomurje v Šempetru, Ljutomeru pa na Bledu. V dvajsetem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski iigi vzhod je Pomurje premagalo Ruše s 3:0. Mladost je bila prosta. V prihodnjem kolu igra Mladost s Prevaljem, Pomurje pa je prosto. ---Karate----------------------------------- Pomurci uspešni na Madžarskem V Sombotelu na Madžarskem je bil velikonočni karate turnir za POKAL HUSVET. Sodelovalo je 96 tekmovalcev in tekovalk. Med njimi so bili tudi predstavniki kluba iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Radenec. Dosegli so odlične rezultate, saj so osvojili šest prvih mest. Pri dekletih je v skupini od 8 do 10 let zmagala Špela Rues, Mojca Tuš (obe GR) pa je bila tretja. V skupini od 10 do 12 let je bila prva Vesna Zadravec, tretja pa Alenka Jonas (obe MS). V skupini od 12 do 15 let je Sabina Jakovljevič (MS) zasedla drugo mesto. V skupini od 15 do 18 let je zmagala Gabika Bočkaj pred Tatjano Ternar in Eriko Žagar (vse MS). V konkurenci dečkov je v drugi skupini zmagal Matej Škandali pred Matjažem Zrimom in Jožetom Turklom (vsi MS). V tretji skupini je bil prvi Matic Rues (MS). V četrti skupini je Kristijan Klaneček (Radenci) zasedel drugo, Roman Pozvek (MS) pa tretje mesto. V peti skupini pa je zmagal Boštjan Grah pred Kristjanom Pertocijem (oba MS). D. D. Rezultati — 10. kolo Graničarlakoš 1:0 Mostje:Panonija 1:0 Kapca:Hotiza 0:3 Nafta BBistrica 1 2 Nedelica:Kobilje 2:2 Na turnirju 104 karateisti Karate sekcija Gornja Radgona in Karate klub Murska Sobota sta v Gornji Radgoni pripravila tekmovanje pomurskih karateistov. Sodelovali so 104 tekmovalci v pionirski in mladinski konkurenci. Pri ml. pionirjih je zmagal Rues (GR) pred Skandolijem (MS) in Ismajlovičem (Radenci), pri ml. pionirkah pa je bila najboljša Zadravčeva (MS), pri st. pionirkah pa je zmagala Jakovlje-vičeva pred Bunderlovo (obe MS) in Zrimovo (Beltinci). V tekmovanju mladincev je bil najboljši Baranja pred Ivanovom in Kerčmarjev (vsi MS), pri mladinkah pa je zmagala Ternerjeva pred Bočkajevo in Žagarjevo (vse MS). M. Z. Kobilje 10 7 2 1 20:7 10 Bistrica 10 7 2 1 18:15 16 Kapca 10 6 1 3 21:16 13 Nafta B 10 5 1 4 16:15 11 Graničar 10 5 1 4 18:18 11 Hotiza 10 4 2 4 19:15 10 Nedelica 10 2 5 3 24:12 9 Mostje 10 1 3 6 7:13 5 Panonija 10 1 3 6 6:21 5 Lakoš 10 1 2 7 12:29 4 Mali nogomet — veterani Ljudske igre kot dediščina sodobnega športa Te dni se je v pomurskih občinah (Gornji Radgoni, Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Ormožu) mudil predsednik Športne zveze Slovenije in profesor na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani dr. Rajko Šugman ter se s predstavniki kulture in športa pogovarjal o sodelovanju pri raziskovalni nalogi pod naslovom LJUDSKE IGRE KOT DEDIŠČINA SODOBNEGA ŠPORTA. Ugledni športni delavec in profesor bo namreč s skupino študentov Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani osem let raziskoval ljudske igre, ki so se ohranile, a v slovenski športni zgodovini še niso zapisane. Delček le-teh so zabeležili raziskovalci — etnologi, vendar pa iger, ki imajo elemente športa, žal doslej ni nihče raziskal. Te ljudske igre so se v Sloveniji ohranile 700 ali celo 1000 let. Zanimalo nas je, odkod pobuda dr. Rajku Šugmanu za tovrstno raziskavo in zakaj si je izbral prav pomurske občine. V'odgovoru je bil odločen kot vselej: »Idejo sem dobil kot član sveta Evrope v Strasburgu, kjer sem ugotovil, da so se vse evropske države lotile proučevanja svoje kulturne in športne dediščine. Spodbudo in novih moči pa mi je dala tudi Prešernova nagrada, ki jo je dobila študentka naše fakultete, katere mentor sem bil, za pilotsko raziskavo v občini Laško. V Pomurje pa so me pripeljali trije razlogi: prvič — tukaj sem hodil v šolo in Murska Sobota mi je nekako prirasla k srcu, četudi zveni malo sentimentalno, moram povedati, da ko odprem časopis Delo, najprej pogledam, kako je igrala soboška Mura in šele nato Olimpijo; drugič — na tem območju imam veliko kulturnih in športnih prijateljev in se lahko nanje zanesem, da mi bodo pri delu pomagali. To sem lahko opazil tudi ob tokratnem obisku, saj tako uspešnih razgovorov za moje raziskovalno delo še nisem imel; tretjič — gre za območje, ki bo zanimivo zaradi povezave s sosednjima Avstrijo in Madžarsko, kjer se bodo stvari gotovo prepletale in mi dale novih spoznanj, ki jih bom lahko v poznejših raziskavah uspešno uporabljal,« je povedal dr. Rajko Šugman. K temu še dodajmo, da je raziskava LJUDSKIH IGER KOT DEDIŠČINE SODOBNEGA ŠPORTA uvrščena v program Raziskovalne skupnosti Slovenije, da bo publicirana v zbirki Prešernove založbe in predstavljena v informativnih sredstvih, zlasti na slovenski televiziji. Pri tem zahtevnem delu želimo raziskovalcem veliko uspešnega dela. Feri Maučec SRL — moški ---Strelstvo----------------------------------- Tišina pomurski prvak V Murski Soboti je bilo finalno tekmovanje pomurske strelske lige. Zmagala je ekipa Tišine z 20 točkami pred Noršinci, 16, in Pomurko MI, 14 točk. Pri posameznikih je bil najboljši Branko Bukovec s 4.114 krogi pred Dragom Pertocijem (oba Tišina), 4.098, in Borisem Škedljem (Pomurka), 4.045 krogov. V Murski Soboti je bilo tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško mladincev in mladink ob praznovanju 35-letnice OSZ Murska Sobota. Ekipno je zmagala Murska Sobota s 1.426 krogi pred Ormožem, 1.361, in Gornjo Radgono, 1.358 krogov. Med posamezniki je zmagal Svetec (Radgona) s 370 krogi pred Maučecem, (MS), 367, in Vočan-cem (Ormož), 361, krogov. Filip Matko ŠIJANEC IN ELRAD V okviru krajevnega praznika Videm ob Ščavnici je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 30 strelcev. Ekipno je zmagal Elrad s 1081 krogi pred J. Jurkovičem, 1063, in Avtoradgono, 1027 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Šijanec (JJ) pred Svet-cem in A. Slaničem (oba Elrad), vsi so nastreljali 272 krogov. STT Rudar 20 16 1 3 527:414 33 P. BAKOVCI 20 14 3 3 529:413 31 Inles Riko 20 14 3 3 505:435 31 Preddvor 20 12 4 4 421:462 28 Jadran 20 10 5 5 498:463 25 Drava 20 10 4 6 521:476 24 Grosuplje 20 9 4 7 465:432 22 Šeširj —1) 19 9 1 9 405:390 18 Ferrotehna 20 9 0 11 488:551 18 Dobova 20 7 2 11 488:519 16 Ormož 20 5 1 14 370:424 11 V. Nedelja 20 5 1 14 414:492 11 Krško 19 4 1 14 420:494 9 Dol (-4) 20 0 0 20 362:558 0 I. SOL — moški Granit 20 19 1 58:8 38 Topolšica 20 15 5 50:24 30 E. C. LJUTOMER 20 14 6 47:36 28 Bled 20 13 7 47:32 26 Tehno Mobil 20 13 7 45:36 26 Brezovica 20 12 8 51:37 24 Šempeter 20 9 11 35:45 18 Izola 20 7 13 34:44 14 Celje 20 6 14 33:51 12 Mislinja 20 5 15 22:53 10' Mežica 20 4 16 18:52 8 POMURJE 20 3 17 28:53 6 VESTNIK* 11' APRILA kronika ’ Če vinček J । govori... J Če vinček govori, se mar- g * sikaj zgodi . . . Vlado Raj- ■ g ner, 32 let, z Veščice 16 a ■ Ipri Murski Soboti je 5. apri- ■ la pretepal svojega očeta, I Izato so poklicali miličnike. _ Tudi tedaj se ni mogel (ali | I hotel) umiriti, zato so ga za ■ ! natanko 12 ur pridržali v ■ J ustreznem prostoru na po- B I staji milice v Murski Sobo- _ ti. Ne vemo, kako je bilo, g Iko se je vrnil domov, smo ■ pa zvedeli, da bo moral k I I sodniku za prekrške. Dva dni pozneje, 7. apri- ■ g la, ob 1.50 so beltinski mili- | Ičniki naleteli na fante, ki so _ po Ravenski ulici v Beltin- | Icih »lovili« nekega moške- g ga. Z njim so hoteli tudi I B obračunati, saj so imeli v I ! rokah kole in late. Ko so se ■ g pojavili miličniki, so razgra- j Ijači pobegnili, vendar so jih _ vztrajni miličniki spet od- | ■ krili, tokrat izpred gostišča g Zvezda, jih obvladali, jih I B strpali v »marico« in odpe- ■ ! Ijali na iztreznitev. Pa še ■ J imena razposajencev: 31-le- g Itni Tomaž Duh, 17-letni M. _ D., 30-letni Dušan Maučec, g Ivsi iz Beltinec, ter 16-letni ■ R. M. iz Lipovec. Miličniki B I so o početju dveh mladole- ■ J tnikov obvestili njune star- ■ I še, vsi pa bodo morali k B n sodniku za prekrške. BMW se je prevračal Kaže, da tudi tako ugleden avto, kot bmw prav gotovo je, ni vselej kos manevriranjem voznikov. Konkreten dokaz za to je vožnja Marije Horvat iz Beltinec, Štefana Kovača 8. Prvega aprila ob 18.45 uri se je (najbrž z neprimerno hitrostjo, peljala iz Radgone proti Radencem. Odlo: čila se je za prehitevanje nekega osebnega avtomobila, takoj zatem pa opazila, da ji naproti pelje drugo osebno vozilo. Tega namreč ni pravočasno opazila, saj je na tistem odseku cesta dvignjena. Vozila je torej po »klancu navzgor«, kot so miličniki zapisali v svojem izvedenskem poročilu. Kaj pa zdaj? Hitro je bilo treba reagirati in voznica je močno pritisnila na zavore, s čemer je preprečila vožnjo v škarje, vendar vsega pa le ne: slavni bmw se je dvakrat prevrnil. Škoda je znamki vozila primerna: 100 000 dinarjev. Voznica se je lažje poškodovala, sopotnik Stanislav, 40 let, Beltinci, ulica Štefana Kovača 8, pa seje hudo poškodoval. Ker splošna kriminaliteta predstavlja 92 odstotkov celotnega števila kaznivih dejanj, se najprej pomudimo pri njih. Daleč v ospredju so tatvine, ki so jih zabeležili (v glavnem tudi raziskali) 653. Na drugem mestu so velike tatvine, saj jih je bilo prijavljenih 261. Največ tatvin je bilo storjenih po vlomih. V lanskem letu tudi visoko »kotirajo« kazniva dejanja zoper življenje in telo, kajti bilo jih je 105, morda pa še več, ker pač ljudje vsega ne prijavijo. Tu seveda ne gre le za pretepe, ampak tudi za hujša dejanja. Tako so delavci organov za notranje zadeve lani raziskali 3 umore, 2 povzročitvi smrti iz malomarnosti, 17 hudih telesnih poškodb, 32 lahkih telesnih poškodb, 2 sodelovanji v pretepu in (to si velja zapomniti!) kar 44 kaznivih dejanj ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu. Prostor nam ne dopušča, da bi na široko razpredali, kaj vse so pretepači imeli v rokah, domnevamo pa, da so imeli »boksarje«, izvijače . . . Organi za notranje zadeve so temeljnemu javnemu tožilstvu ovadili 1212 utemeljeno osumljenih storilcev, od teh 191 mladoletnikov, poleg teh (ob polnoletnih osebah) pa je bilo še 166 otrok, ki so se tako ali drugače pregrešili, vendar le-ti niso kazensko odgovorni, pač pa so o njihovem početju obvestili občinske centre za socialno delo. Tatovi v župniščih Spet se ponavlja »stara pesem«; lepo vreme ljudi zvabi iz stanovanj, ta pa niso zaklenjena. Potem pa pridejo potujoči prodajalci oblačil, praviloma dva ali več; en se zaplete v pogovor, drug (ali tretji) pa se sprehodi po stanovanju, hišni »pisarni« in si kaj vzame »za spomin«. Tokrat imamo inforamcijo o obiskih na dveh župniščih. Prvega aprila med 11. in 12. uro je storilec, katerega doslej še niso odkrili, izrabil odsotnost upravljalen župnijskega urada v Gornji Radgoni in odnesel 23 000 avstrijskih šilingov in še nekaj drugih valut. Hudo pa so gmotno prikrajšani tudi na župnijskem uradu na Kuzmi. Tam je neznanec operiral 5. aprila, sunil pa je menda 40 000 avstrijskih šilingov. V tem kraju zanesljivo sumijo, da bi to utegnil biti eden izmed tistih, ki preprodajajo razno blago, ki ga čestokrat kupijo v kateri izmed naših bližnjih trgovin. Marsikdo se je namreč _že opekel, ko je spoznal tako resnico. Hudo pa bo, če deviz, ki smo jih težko prigarali, nakupili, potem postopoma spravili iz banke, ne bomo dali na tako mesto, da bo ja varno. V raznih predalih, čestokrat med perilom, je tvegano. S TISKOVNE KONFERENCE NA UNZ V MURSKI SOBOTI Ovadili 7 generalnih direktorjev NOV IZLETNIŠKI AVTOBUS Delavci organov za notranje zadeve Pomurja so v preteklem letu obravnavali 1689 kaznivih dejanj s področja kriminalitete, od tega 1553 primerov splošne kriminalitete in 136 kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Kako pa gospodarska kazniva dejanja? Zapisali smo, da so jih odkrili 136. V največ primerih gre zasluga za to miličnikom in oškodovanim fizičnim osebam (po 19 odstotkov), drugi posredovalci informacij pa so bili: delovne organizacije, oddelek za zatiranje kriminalitete, oškodovano podjetje, javno tožilstvo itd. Sicer pa je bilo lani kaznivih dejanj s področja gospodarstva 13 manj kot leto prej. K znižanju S tem, da organi za notranje zadere nekoga ovadijo, še ni rečeno, da bo javno tožilstvo vložilo na sodišču obtožnico. Četudi bo obtožnica vložena, to še ne pomeni, da bo obtožen spoznan za krivega. Četudi je nekdo obsojen, ni jamstva, da je tudi kriv, saj to postane šele po pravnomočnosti sodbe. Lahko pa se že zgodi, da je nekdo po krivem obsojen. Ta je pa huda, zato je nekako »sprejeta« norma, da je bolj moralno, če kdo uide kazni, kot pa če nekoga po krivem obsodijo. Potemtakem se ne čudite, da je ob tako velikem številu ovadb »malo« (ob)sojenih. Š. S. so nekoliko doprinesli tudi predpisi, po katerih nekatera prej kazniva dejanja to niso več ali pa so prekrški. Ne glede na to pa so organi za notranje zadeve ovadili Varnostni pasovi zadnji hip Vse do pred kratkim so bile kazni za voznike, ki med vožnjo z osebnim avtom niso bili privezani z varnostnimi pasovi, nizke, zato je privezovanje počasi prehajalo iz navade. Da je temu tako, dokazuje visoko število kaznovanih, resda s simboličnimi zneski, v preteklem letu, o čemer smo v našem listu pisali pred kratkim. Zdaj, ko pa so kazni visoke, tudi o tem ste nedavno lahko brali na tem mestu, se spet bolj disciplinirano privezujemo. Žal pa je ne malo še vedno takih, ki se tega (privezovanja) spomnijo med vožnjo ali pa tedaj, ko od daleč zagledajo miličnika. — Za 20-letno Marijo Čuš z Ženika 36 pri Vidmu ob Ščavnici sicer ne vemo, zakaj seje 1. aprila ob 13.50 uri privezovala šele med vožnjo, imamo pa podatke, da je bilo to tvegano. Zapeljala namreč na bankino, nato na travnik in naposled trčila v drevo. K sreči se sama ni poškodovala, bo pa imela 20.000 dinarjev stroškov za popravijo avta. Hudo pa se je poškodovala sopotnica 83-letna_Ana Čuš z Ženika, lažje pa 7-letna sopotnica M. C., prav tako z Ženika. Pred dnevi sta praznovala petdeset let skupnega življenja 79-letni Ivan in 71-letna Marija Režonja iz Male Polane. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sedaj pa imata pet vnukov in dva pravnuka. Čeprav sta vse življenje trdo delala na kmetiji, sta dočakala lepo starost. . , x Tekst in foto: J. Ž. ČETA ZELENO RASTO — Minulo sredo je bila redna letna konferenca tabornikov — mladih Romov na Pušči, ki so po petih letih aktivnega dela svojo četo 25. maj preimenovali v skladu s sklepi z nedavne konference slovenskih tabornikov. Tako se bo odslej ta enota, ki deluje v okviru Odreda Veseli veter, imenovala Četa zelenega hrasta oziroma v romščini: Zeleno rasto. 24 članov te taborniške čete bo v prihodnje kot načelnik vodil Štefan Horvat, dosedanji načelnik Jožek Horvat-Muc pa bo starešina čete. Besedilo in posnetek: Filip Matko Poslanci skupščine občine Gornja Radgona so s soglasjem ostalih treh pomurskih občinskih skupščin sprejeli sklep o imenovanju 48-letne-ga-Vinka Mlinariča, dipl. inž. gradbeništva, za vršilca dolžnosti načelnika Uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin. Imenovanje velja za dobo šestih mesecev, ko naj bi dokončno potrdili šefa (tega ali kakega drugega). V soboški skupščini so imenovali direktorja Uprave za družbene prihodke. Pravzaprav so potrdili mandat 39-letnemu Srečku Grosmanu, dipl, pravniku, ki je to nalogo opravljal že doslej, očitno uspešno. Predsednica komisije za prošnje in pritožbe, ki deluje pri SO Murska Sobota, je postala Tanja Koračin Bohar. Javni pravobranilec pomurskih občin je Štefan Šiftar, njegova namestnica pa Darinka Pušenjak. Oba sta dipl, pravnika. javnemu tožilstvu 134 oseb, od katerih jih je 24 že bilo kaznovanih. Povratniki so, kot kaže, kradljivci lesa in tisti, ki so kaj poneverili. Z gospodarskimi kaznivimi dejanji je bila povzročena škoda za 925.258 dinarjev, od tega 761.462 dinarjev v škodo družbenega sektorja. Delavci organov za notranje zadeve so največkrat ovadili prodajalce (10), nato administrativne delavce (9), generalne direktorje (7), komercialne direktorje (3), komercialiste (2), delavce v gostinstvu in turizmu, trgovske potnike in carinske delavce (po enega). Ostalih 92 kršiteljev pa je iz drugih poklicih oziroma z drugih delovnih mestih. Prav gotovo bi bilo grešnikov še več, če organi za notranje zadeve ne bi delovali preprečevalno, čeprav je namen sankcij ljudi tudi spametovati. Tako so raznim inšpekcijam, službi družbenega knjigovodstva in samoupravnim delavskim kontrolam (le kje jih še imajo?) poslali 50 različnih poročil o nepravilnostih pri varovanju družbenega premoženja, pri vodenju evidenc in drugih nepravilnostih z področja zakona o blagovnem prometu. O svojih zapažanjih, četudi ni bilo znakov kaznivega dejanja, so 10-krat poročali tudi javnemu tožilstvu. Š. Sobočan POROKE — Turistična agencija Klas, ki deluje v okviru Avtobusnega prometa Murska Sobota, ima čez 20 posebnih avtobusov, ki so namenjeni za izlete po domovini in tujini. Prejšnji petek so povabili na predstavitveno vožnjo (z novim avtobusom) po Pomurju ravnatelje oziroma predstavnike vseh pomurskih osemletk in še nekaterih iz občine Lenart. Med vožnjo so jim predstavili program letošnjih šolskih izletov, ki je dokaj pester. Cena za prevoženi kilometer nad 250 km je (trenutno) 13,50 dinarja, v kar niso všteti popusti, ki jih dajejo, če je vožnja daljša kot 1.000 kilometrov, in tudi ne 30-odsto-tni popust za skupinska potovanja otrok in mladine, ki ga lahko izletniki uveljavijo prek Počitniške zveze Slovenije. Predstavitveni izlet po Pomurju pa je bil tokrat zastonj in potnike so celo pogostili. Na koncu so si ogledali tudi Hadikovo mumijo v cerkvi sv. Trojice nad Lendavo. Besedilo in posnetek: Jože Graj VEČ KOT 250 ISKALCEV STANOVANJ MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Andrej Vi^onja, elektromonter iz Serdice, in Suzana Salamon, frizerka iz Černela-vec; Danilo Čurman. kuhar iz Murske Sobote, in Tatjana Mekiš, kuharica iz Dolnjih Slaveč; Boris Lovenjak, kmetovalec iz Beznovec, in Tatjana Sapač, likalka Beznovec: Albin Bagari, delavec v Muri iz Prosečke vasi, in Nevenka Kon-količ, delavka V Pletilstvu Križevci v Prekmurju; Franc Tibola, zidar iz Murske Sobote, in Ivana Ban-kovič, šivilja iz Murske Sobote. ČESTITAMO! Na nedavni razpis za 26 stanovanj, ki jih gradijo na Tratah v Gornji Radgoni, se je prijavilo več kot 250 občanov. Kot nam je povedal referent za investicije pri radgonski občinski skupščini Ivan Holc, ki že več kot dvajset let spremlja izgradnjo družbenih stanovanj, gradnja stanovanj upada. Podjetja se vedno manj odločajo za nakup stanovanj, tako da je vedno več prosilcev za socialna (solidarnostna) stanovanja. Stanovanjski blok na Tratah, ki ga gradi PGP Ljutomer, bo vseljiv do konca tega leta. V njem bo 96 stanovanj, od tega bo 22 stanovanj namenjenih socialnim prošnjikom, eno je odkupila OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona, tri pa so še neprodana. Na fotografiji: gradnja stanovanjskega bloka na Tratah. Ludvik Kramberger IZVOLJENI IN IMENOVANI Daljinsko vodenje črpalnice Lendavska Nafta dobiva vodo za hlajenje proizvodnih procesov iz potoka Črnec, ki teče skozi Lendavo. Od črpališča, ki so ga zgradili ob tem potoku, je do Pe-tišovec, kjer so tovarne, nekaj kilometrov. Dobavo vode je doslej nadzorovalo kakih 10 delavcev. Pred letom dni so prišli na idejo, da bi črpanje uredili z daljinskim upravljanjem. Nedavno so začeli daljinsko uravnavati pritisk, vklapanje in izklapanje vodnih’ črpalk. Ves postopek bo mogoče opraviti z računalnikom in tako bo zagotovljena stalna dobava vode za hladilne sisteme. JD Abanka d. d. Ljubljana EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA S 1, aprilom 1991 NOVE OBRESTNE MERE ZA DINARSKE PRIHRANKE Navadne hranilne vloge (a vista) TEKOČI RAČUNI 19% ŽIRO RAČUNI 19 % HRANILNE KNJIŽICE 20 % Vezane dinarske hranilne vloge VEZAVA Nad 1 mesec Nad 3 mesece Nad 6 mesecev Nad 1 leto Nad 2 leti Nad 3 leta od 35-39 % od 40—47 % od 43—49 % od 55-58 % od 58—61 % od 61 —55 % (odvisno od višine vezane vloge) (odvisno od višine vezane vloge) (odvisno od višine vezane vloge) (odvisno od višine vezane vloge) (odvisno od višine vezane vloge) (odvisno oA višine vezane vloge) Vestnik, 11. aprila 1991 Stran 15 GRADIMO — OBNAVLJAMO- PLESKAMO — OPREMLJAMO GRADNJA ŽALEC vam predstavlja iz svojega širokega proizvodnega programa izdel- ke, ki so se uveljavili s svojo kakovostjo in funkcio- nalnostjo na domačem in tujem trgu. MONTIRAMO, SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO... BNDOSTCUA GRADBEMEGA MATE^ALA /T\ GRADNJA ŽALEC Latkova vas 45 b PREBOLD 63312 tel.: (063) 701 011 fax.: (063) 701 429 Poleg prikazanih izdelkov lahko dobite informacije o: — etažnih dimnikih za gradnjo blokov — troslojnih montažnih prostosto-ječih dimnikih TMPD (0 40—0 100 c> m) — horizontalnih di-movodnih kanalih — ventilacijskih tuljavah — programu za opremo parkov, vrtov, teras — montažnih tro-prekatnih greznicah — potresnih zida-’ kih, STIBO zidakih, BIO elementih za oporne zidove brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negoi Negorljiva mineralna plošča NEGOR tip GL-1 Sestava: NEGOR tip GL-1 je negorljiva plošča izdelana iz ekspandiranega vermikulita, z ustreznimi vezivi. Lastnosti: - lahko se obdeluje, - je negorljiva, - ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, - pri visokih temperaturah ne sprošča toksičnih snovi, - pri oblepljanju ob uporabi ustreznih lepil ne povzroča težav. Uporaba: Plošče NEGOR tip GL-1 uporabljamo kot samonosilni gradbeni element. Primerne so za izdelavo elementov, ki so odporni proti požaru: MINERALKA d.o.o. Telefon: 061/792 121 brest Fax: 061/791 318 61380 CERKNICA - predelnih sten, oblog, stropov, vrat in pohištva v ladjedelništvu in gradnji vagonov, - predelnih sten, spuščenih stropov, oblog sten, stropov in strešnih konstrukcij v industrijskih, upravno-administrativnih, hotelskih in drugih zgradbah, - oblog jeklenih konstrukcij, - oblog klima-kanalov, - jaškov električnih kablov, - podlog termoakumulacijskih peči. Obdelovanje: Plošče NEGOR tip GL-1 lahko obdelujemo z mizarskim orodjem in lesnoobdelovalnimi stroji. Pri strojnem rezanju, vrtanju in rezkanju priporočamo uporabo utrjenih rezil. Površinska obdela va: Plošče imajo primerno površino za lepljenje laminata, tapet ali kovinske folije, nanašanje raznih barv in dekorativnih kitov. Pred furniranjem ali oblepljanjem s folijo pa je potrebno brušenje. Za lepljenje laminatov in kovinskih folij priporočamo poliuretansko lepilo. JELOVICA je na letošnjem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni prikazala najnovejši prodajni program stavbnega pohištva in montažnih objektov. Enojna okna z izolacijskim steklom in kvalitetno izboljšana vezana okna so dopolnjevala razna senčila: polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami, ki so lahko enokrilna, dvokrilna ali preklopna, rolete in žaluzije. Program notranjih in vhodnih vrat je JELOVICA prilagodila različnim zahtevam kupcev. Pri izbiri hiš ali poslovnega objekta vam bodo svetovali arhitekti JELOVICE. BODITE GODPODAR NA SVOJEM! • OKNA • SENČILA • VBATA • HIŠE posojilo 1 + 4 — 30 % polog — 10,4 % obresti IS % POPUST ugodne cene — organiziran prevoz za gotovino — montaža IS JELOVICA 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel. (064) 631 241, fax: (064) 632-261 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921 VESTNIK, 11. APRILA 1991 GRADIMO — OBNAVLJAMO — PLESKAMO — OPREMLJAMO □□a®OGPOt§d.o.o. KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVODI - TRGOVINA LOKAVO 41,69245 SPODNJI IVANJCI Telefon: (069) 60 037, Telefax: (069) 60 010 ŽIRO RAČUN: 51910 - 601 - 13021 INOVATIVNA TEHNIKA - PREDNOSTI ZRAČENJA Prednosti in pridobitve, kijih nudi prezračevana streha Funkcionalnost podstreh izvedenih za perfektno nastanitev z garancijo popolne udobnosti. V poletni sezoni ali v področju z močnim sevanjem sonca služi prezračevalna komora za hitro odvajanje toplote na strukturi strehe, z čim preprečimo vdor toplote v notranjost stavbe. Dosega se večje izenačenje temperature pozimi ali poleti. POLETJE GRADITELJI POZOR! GREDIS d.o.o. Novo selo Rok, R. Konča ra 16 — ČAKOVEC tel.: (042)811-685 Podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno Izdelujemo: OSTREŠJA ZA HLEVE, DRUGA GOSPODARSKA POSLOPJA, DELAVNICE ... Lesne konstrukcije LIO-WOLF se uporabljajo kot nosilna strešna konstrukcija, vendar je njihova namembnost širša. Tako so primerne za vse vrste premoščanj večjih razponov, kjer se pojavijo prevelike dimenzije nosilnih elementov (stropniki, stebri, nosilci, preklade), za vse vrste panojnih elementov (za montažne hiše, stropne in stenske elemente), pa tudi za opažne elemente pri izvedbi betonskih konstrukcij. Naše lesne konstrukcije posebej priporočamo za izdelavo ostrešij za hleve, druga gospodarska poslopja, delavnice . .. Odprava nadležnih kondenznih pojavov, plesnivosti, vlage in kapljanja. Povečana vzdržljivost in trajnost vseh elementov strešne konstrukcije (neprovodni materiali, lesene strukture, plinobetoni, toplotne izolacije, razne obloge ...), saj vedno ostanejo popolnoma suhi. VLAŽNOST Popolna eliminacija nastajanja nevarnih ledenih "sveč" na napuščih streh. Z zračeno streho dosežemo talitev snega samo z rastjo zunanje temperature ali s sevanjem sonca, ki se odvija po celotni površini strehe. Z tem preprečimo nastajanje akumulirane vode (bazenov) ob napuščih streh (velika možnost zamakanja), saj strehe notranja toplota ne doseže in ni možna talitev snega samo na enem delu strehe. ZIMA - SNEG POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI ! Vse informacije kot tudi ponudbe dobite v komercialno tehnični službi Lie LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA p.o. Kidričeva 56, 64220 ŠKOFJA LOKA Telefon: (064) 632-181 Telefax: (064) 631-114 Telex: 34 694 GRALIO 62250 PTUJ, Žabjak 1 Tel. h.c.: 062/775-111 Direktor, komerciala 062/771-913 Telefax: 062/776-531 Prodajno skladišče G. Radgona, tel. 069/74-396 62250 PTUJ, Žabjak 1 Tel. 062/775-111 POSEBNA PONUDBA opeka 6/1 (29 x 19 x 19) - 8,40 din - 10 % popusta montažni strop 195din/m! — 10 % popusta notranji in zunanji ometi Lasselsberger — uvoz, fini in grobi, v barvah — doda se samo voda — konkurenčne cene! Krediti na 4 mesece (1+3) Krediti na 3 mesece — čeki (1+2) s»agy|,,“,92 p o posluje brez provizije za svoje člane Včlanite se in gradite ceneje! Sprejemamo vplačila za vse blago, izdobava možna kasneje, po vaši želji. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-o-LENDAVA SGP »GRADBENIK, p.o., LENDAVA namerava v letu 1991 graditi vrstne stanovanjske hiše v Naselju Prekmur- ske brigade v Lendavi (v bližini Srednješolskega centra). Pričetek del je predviden za konec aprila. Objekti bi bili zgrajeni v dveh variantah: a) podaljšana lil. gradbena faza ali b) dokončani objekt. Vse interesente vabimo na informativno predstavitev in konkretne dogovore. Predstavitev bo v soboto, 20. 4. 1991, v prostorih Srednješolskega centra ob 10. uri. Vse dodatne informacije lahko dobite v marketinškem oddelku, telefon (069) 75-030/int. 15 ali 75-911/int. 15. Y^STNIK, 11. APRILA 1991 Stran 17 GRADIMO — OBNAVLJAMO — PLESKAMO — OPREMLJAMO Sistem DEMIT je kompaktni fasadni sistem toplotne izolacije zgradbe. Zgradbo ščiti pred klimatskimi spremembami in atmosferskimi vplivi ter izpolnjuje vse pogoje za trajno obstojnost in funkcionalnost med njeno uporabo. Kot toplotni izolator služi ekspandirani polisteren — stiropor DEMIT, ki se z lepilom DEMIT (polimercementnim lepilom) lepi na zunanjo površino fasadnega zidu. Površina stiroporja se zaščiti z armiranim osnovnim ometom DEMIT v debelini 4—5 mm, nato sledi osnovni premaz DEMIT in zaključni dekorativni fasadni omet DEMIT v debelini 3—4 mm — TIMFAS. Sistem DEMIT zahteva še dodatno mehansko sidranje v nosilno steno s posebnimi, v ta namen razvitimi udarnimi vijaki iz nerjavečega jekla. To je posebej pomembno zaradi požarne zaščite, da bi preprečili kakršnokoli odpadanje fasade. Prednosti sistema DEMIT — Zunanja optimalna izolacija s stiroporjem izboljša izolacijsko vrednost fasadne stene tudi 3- do 4-krat. — Zaradi tega zid dimenzioniramo samo glede na statične zahteve in zvočno izolacijo ter tako prihranimo pri masivnih, težkih materialih in pri času gradnje. — Posledica tega so tanjše stene, manjša teža objekta in manjši temelji ter večja neto kvadratura prostorov. — Velika temperaturna nihanja pozimi in poleti so izključena, zato imajo notranje stene vse leto ugodno temperaturo. — Kondenzat se ne tvori, stene se ne vlažijo, s tem pa je preprečeno nastajanje plesni, neugodno počutje in nezdravo klimo. — Zunanja masivna stena deluje kot akumulacijsko telo, ki pozimi vrača prostoru toploto. — Toplotna izolacija poleti preprečuje pregrevanje sten in s tem neugodno bivalno klimo. — Rezultat tega je ugodna mikroklima v bivalnih prostorih v vseh letnih časih. Vrednosti izboljšane toplotne zaščite in prihranek energije pri opeki debeline 19 cm po sistemu DEMIT. 19 + 4 DEMIT, k = 0,67W/m2 šnja kurilnega olja 6,60 l/m2 19 + 5 DEMIT, k = 0,59 W/m2 šnja kurilnega olja 5,40 l/m2 19 + 6 DEMIT, k = 0,50W/m2 šnja kurilnega olja 4,50 l/m2 19 + 8 DEMIT, k = 0,40W/m2 šnja kurilnega olja 3,70 l/m2 19 + 10 DEMIT, k = 0,33 W/m2 K, letna potro- šnja kurilnega olja 3,00 l/m2 VSE INFORMACIJE VAM NUDI PRODAJNA SLUŽBA, 63270 LAŠKO, PP 2, telefon: 063/731 123, telefax: 063/731 230 Optimalno izolirana hiša ni dražja, prinaša pa vsako leto ca. 55% čistega prihranka pri ogrevanju. K, letna potro- K, letna potro- K, letna potro- K, letna potro- DEMIT UDARNI VIJAK DEMIT LEPILNA MALTA DEMIT OSNOVNI PREMAZ — PRVI NANOS DEMIT OSNOVNEGA OMETA ZAREZE NA RASTRU 10 x 10 cm DEMIT ARMATURNA MREŽA DEKORATIVNI O OMET - DEMIT STIROPOR PLOŠČE" (SAMOUGASLJIVE) ZID (BETON, OPEKA, SALONIT, STARI OMET, . . .) TIMFAS - tt---DRUGI NANOS DEMIT | OSNOVNEGA OMETA Barva dneva in noči, letnih časov in nedotaknjene narave Čas je, da začnemo obnavljati Sedaj, ko prihaja toplejše vreme in bodo spet zaživele gradnje, obnavljanja in prenavljanja stanovanj ter hiš, je čas, da pomislite tudi na to, kako zaščititi oziroma kako obnoviti že zaščiten les. V Belinki, kjer se že več kot 20 let profesionalno ukvarjamo z zaščito lesa, smo si v tem času nabrali veliko znanja in izkušenj, zato želimo del tega posredovati tudi vam. Les je kljub številnim izrednim lastnostim, zaradi katerih ga tako zelo cenimo, dokaj neodporen gradbeni material. Izpostavljen je številnim lesnim škodljivcem, ki ga ogrožajo tako znotraj kot zunaj stavbe. Poleg tega je les zunaj izpostavljen še različnim vremenskim vplivom, ki še pospešujejo njegovo propadanje. S pravilno uporabo in ustrezno zaščito pa bo les ostal zdrav in lep ter še dolgo ohranil trdnost, nosiihost in tudi vso svojo originalno estetsko privlačnost. Vendar samo to ni dovolj. Zelo pomembno je, da ga kasneje, ko je že v uporabi, dobro vzdržujemo in negujemo, kajti le tako bo ohranil prvine, s katerimi ga je leta in leta oplajala narava. Ko se odločamo o zaščiti lesa, moramo vedeti, da se načini zaščite razlikujejo glede na to, ali gre za zaščito lesa znotraj ali zunaj stavbe. Prav tako ni vseeno, ali je les nov, še nezaščiten, ali pa obnavljamo že premazan les. Zunaj je potrebno les temeljiteje zaščititi in negovati. Če gre za nov les, ga najprej zaščitimo z Bellesom. To je brezbarvni impregnacijski temelj ali grund, ki les zavaruje pred trohnenjem in drugimi lesnimi škodljivci. Šele nato pa ga premažemo še z barvitimi premazi za površinsko zaščito lesa, kot so Belton, Beltop ali Virga. Belton je Belin ki n najbolj znan premaz, primeren za zaščito vseh vrst lesa zunaj in znotraj stavb. Beltop je močnejša zaščita pred vremenskimi vplivi, še posebej primeren za zaščito oken in vrat. Virga je Belinkin najnovejši izdelek. To je ekološka barva za les, izdelana na vodni osnovi, primerna za zaščito lesa zunaj in znotraj, vendar jo še posebej priporočamo za les v bivalnih prostorih. Ko obnavljamo že zaščiten Ies,ie treba premaz obnoviti, še preden postane površina lesa načeta. Ce se obnavlja na 2 do 3 leta, zadošča en sam nanos Bet tona, Beltopa ali Virge. Dva nanosa sta potrebna le, če je bil zamujen pravi čas za obnavljanje. Če pa je premaz utrpel preveliko škodo in je že vidna površina lesa, potem je dobro les najprej premazati z Belocidom. To je brezbarvno sredstvo, sicer namenjeno zdravljenju že napadenega lesa. V tem primeru ga uporabimo zato, ker je bila površina lesa že skoraj brez zaščitnega sloja in obstoja možnost, da je bil še okužen z lesnimi glivami ali lesnimi insekti, česar na začetku še ni opaziti. Če pa tu in tam v lesu že opazimo manjše ali večje luknjice, pomeni, da so les napadli insekti. Za zatiranje lesnih insektov se upo- rablja Fentin, ki se vbrizga v, luknjice. Znoraj stavbe les zaščitimo samo z Beltonom, Beltopom ali Virgo. Belles priporočamo le za preventivno zaščito strešne konstrukcije ter hrbtnih strani stenskih in talnih oblog. Tudi za zaščito iesa v kopalnici ali drugih vlažnih prostorih je treba les pred premazovanjem z Beltonom, Beltopom ali Virgo premazati še z Bellesom. Belocid in Fentin pa znotraj stavbe uporabimo samo, če se v lesu pojavijo lesni škodljivci. Preglejte torej les, ki ga imate v svojem domu. Obnovite obrabljene in utrujene premaze, predvsem pa bodite pozorni, če so se na lesu pojavili škodljivci. Ta skrb se vam bo zanesljivo obrestovala. Če pa boste kakorkoli v dvomih, kaj ukreniti, kateri premaz in kako uporabiti — pokličite Belinko (061) 371-322. O lesu in zaščiti lesa vemo vse in radi vam bomo svetovali. URŠK - naš najnovejši izdelek Virga je ekološka barva, ki jo uporabljamo za površinsko zaščito vseh vrst lesa v bivalnih prostorih in na prostem. Ker ne vsebuje vnetljivih topil in zdravju škodljivih snovi, je nadvse primerna za barvanje v notranjih prostorih. Ko se posuši, Virga ni več topna, obstojna je in odlično ščiti tudi les, ki je izpostavljen vremenskim vplivom. Virga je transparentna barva, ki poudari strukturo lesa in mu daje še žlahtnejši videz. Izdelujemo jo brezbarvno in v sedmih odtenkih naravnega lesa, ki so usklajeni med seboj in harmonično prilagojeni okolju. Delo z Virgo je enostavno, tako pri novem lesu kot pri obnavljanju prejšnjega premaza. VIRGA je Belinkina ekološka barva, ki jo je testiral zahod-nonemški inštitut RAL, Belinka pa dobila pravico uporabljati znak modrega angela, ki jamči, da je izdelek ekološko neoporečen. Belinka je edini izdelovalec lesnih premazov, ki je pridobil atest. belinka moj odnos do lesa Stran 18 VESTNIK, 11. APRILA GRADIMO — OBNAVLJAMO- PLESKAMO — OPREMLJAMO ■ »HELIOS TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL, d. o. o., Količevo 65, 61230 DOMŽALE, KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE, d. o. o.. Ljubljanska c. 114, 61230 DOMŽALE, telefon: 061/713 007 (za obe podjetji) TESEROL AKRIL — univerzalni premaz, ki se razredčuje z vodo LAZUROL EK0 — lazurni premaz v šestnajstih barvnih tonih • D0MFL0K — večbarvni premaz za notranjo dekoracijo in zaščito sten • D0MAL — notranji zidni premaz SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-o. LENDAVA Telefon: — uprava 75-030 — betonarna 75-117 — gramoznica 75-605 GRADIMO turistične in stanovanjske objekte, zasebne hiše in vinske kleti, industrijske, poslovne, zdravstvene in druge objekte. GRAMOZ IN GRAMOZNE FRAKCIJE iz naše gramoznice v Petišovcih so najvišje kakovosti v naši pokrajini! IZDELUJEMO BETONSKO GALANTERIJO: J BETONSKI ZIDAK TBB-20 19 x 19 x 39 cm BETONSKI OPAŽNI VOTLAK k 19 x 39 x 99 cm INFORMACIJE J CESTNI IN VRTNI ROBNIK ~ 15 x 25 x 100 cm GRADBENIK, LENDAVA, Kranjčeva 6, telefon: (069)75-030, telefax: 75-935 R KRIZEVSKE OPEKARNE 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, BOREČI 49 telefon: 069/87-114, 87-123, 87-115, telefax: 069/87-055 UGODNA PRODAJA VSEGA GRADBENEGA MATERIALA V NAŠI TRGOVINI V LUKAVCIH! • ugodne cene • možnost plačila na tri čeke MODULARNI BLOK BOBROVEC Priporočamo vam PALETO UNIKOLOR! To so nianse naših barv za les, kovino in mineralne podlage (zidovi, ometi, beton ...) 600 ODTENKOV in še 144 ODTENKOV po nemškem registru barv RAL! COLOR, 61215 Medvode, Jugoslavija tel.: 061/611-002, telex: 31 110, telefaks 061/612-337 vestnik, 11. aprila i 991 Stran 19 TEHNO IMPEKS, d.o.o. Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES NOVO! NOVO! TAMAŠ d.o.o* GORNJA BISTRICA 130 a, tel. 70 270 V soboto, 6. aprila, ob 9. uri odpiramo našo novo trgovino na drobno z neživilskimi izdelki: * konfekcija, modni nakit, spominki itd. NA DAN OTVORITVE ČAKAJO OBISKOVALCE PRESENEČENJA! CENE ZELO UGODNE! Trgovina bo odprta od 8. do 18., ob sobotah od 8. do 15. ure. • Obiščite nas in zadovoljni boste! /O_______ ljubljanska banka Pravi naslov Pomurska banka d.d. za denarne zadeve Murska Sobota RADENSKA — ZDRAVILIŠČE Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo Radenci, d.o.o., daje v zakup za sezono 1991 POLETNO KOPALIŠČE V RADENCIH. Rok za zbiranje ponudb je osem dni od dneva objave v Vestniku. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 15 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb. Podrobnejše informacije dobite po tel. št. (069) 65 541 ali 65 040, int. 203. GP TEMELJ PODJETJE V STEČAJU CANKOVA OBJAVLJA PO SKLEPU STEČAJNEGA SENATA JAVNO DRAŽBO OSNOVNIH SREDSTEV 1. Gradbeni objekt delavnice in skladišče »kasarna« za izklicno ceno 800.000,00 din 2. Zemljišče »gramoznica« M. Črnci 80.000,00 din 3. Osebni in tovorni avtomobili a osebni Zastava 850 AK, leto izdelave 1985 12.400,00 din Zastava 435 K, leto izdelave 1980 8.160,00 din b tovorni TAM 6500 K, leto izdelave 1972 22.500,00 din TAM 6500 K, leto izdelave 1972 23.760,00 din 4. Razno drobno orodje in pisarniško pohištvo Dražba bo v soboto, 13. 4. 1991, ob 9. uri na sedežu podjetja. Interesenti morajo vplačati pred pričetkom dražbe 10-odstotno kavcijo od izklicne cene. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga kupec plača posebej. Dražba bo potekala po načelu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Izdražene stvari se morajo plačati in odpeljati v 8 dneh po dražbi, sicer kavcija zapade. SINDIKALNA PRODAJA ZELO UGODNO SHIMANO uni.on. B.P. CYCLE beretta THOMPSON G0KSK0 K0L0 B.P. CYCLE MOUNTAIN BIKE 18 PRESTAV, na 3 OBROKE TA SAMO 4.250 dm □REZ DPREmE RLi 4.950 dm Z OPREITiD in HOLLAND LOOK (ženski) 3.550 din informacije BESS - PRO MARKET in LJUBLJANA, SMARTINSKA 11 PRODAJA TEL : 061 310 935 fax: 302 556 Vredni smo zaupanja Od 6. aprila 1991 NOVE OBRESTNE MERE HRANILNE VLOGE, TEKOČI RAČUNI, ŽIRO RAČUNI 20 % VEZANI DEPOZITI nad 1 mesec 35% do 10.000 din 38 % nad 3 mesece nad 10.000 do 30.000 din 44% nad 30.000 din 46 % do 10.000 din 40 % nad 6 mesecev nad 10.000 do 30.000 din 46% nad 30.000 din 48 % nad 12 mesecev 52 % nad 24 mesecev 57 % nad 36 mesecev 62 % ^KOMPAS GORNJA RADGONA KOMPASOVE POMURSKE BREZCARINSKE MEJNE PRODAJALNE V G. Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas: • vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 20. ure • čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem Spoznajte svet na številnih potovanjih, izletih, počitnicah, ki jih organizira POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS, GORNJA RADGONA. Na voljo so vam programi: • mini počitnice za praznične dni od 26. 4. do 5. 5. 1991 • smučanje, Val Thorens, za 1. maj • maksi Kompasov katalog Počitnice 91 • tečaji tujih jezikov 91 • počitnice 91 v tujini: Španija, Ciper, Tunis, Ažurna obala, Grčija • in še množica programov za potovanja po domovini in tujini • plačilo v treh obrokih, odhodi iz G. Radgone • Informacije: KOMPAS G. RADGONA, 61 741, 61 265 • Prenovljena RESTAVRACIJA PIVNICA vas z bogato ponudbo jedi in pijač ponovno vljudno vabi! Vsak dan od 11. do 22. ure, razen ponedeljka. * Svet je lep — potujte z nami!— VESTNIK VLADO JERIČ. KROG, Plečnikova 42,' tel. 069/26 551 Izdelovanje lesenih predmetov po naročilu: — balkonske in stop-niščne ograje — stopnice — mize iz masivnega lesa — vrtne lope — senčniki . .. Cene konkurenčne! Priporočamo se! V zalogi imamo PUHALNIKE ZA SENO • cena samo 6.200,00 din Puhalnik je premera 40 cm in ima zmogljivost do 4000 kg/h. Zraven sodijo še 4 m cevi, koleno ter objemke. Zavzame malo prostora in ga enostavno montiramo. KLEPARSTVO VILI VAJNGERL, Ul. Ludvika Plamber-gerja 46, SKOKE, 62204 MIKLAVŽ, tel.: 062/691-304 • ekspresna izdelava vseh vrst očal • kontrola vida ® najnovejši modeli okvirjev priznanih domačih in evropskih izdelovalcev SONJA JUREŠ Glavni trg 7, LJUTOMER, telefon: 82 445 Priporočamo se za nakup! PANAGRA Kovinska industrija Murska Sobota, d. o. o. 69000 Murska Sobota, Bijedičeva 1 ugodna KMETIJSKIH STROJEV Cenjene kupce obveščamo, da bomo do 20. aprila ugodno prodajali kmetijske stroje iz našega proizvodnega programa: — pnevmatske sejalnice za koruzo — bekerice — traktorske nakladalnike — obračalnike — druge stroje iz programa Panonije ZA GOTOVINSKO PLAČILO I0 % POPUSTA Informacije dobite v naši prodajni službi (v prostorih Panonije) ali po telefonu 21 024 ali 31 750. cosmos '^9/313-979 ŽREBANJE IP. 5. cosmos Kartice naročite telefonu I milijon X »EM o v obveznicah STANOVANJSKO O, r KOMUNALNE < A J W BANKI 0.0. ’ izplačljivo r v dinarski pr°tivrednostj^^®rT ,1X1.000.000»IM ' 6x (00.000 DIN Stran 20 VESTNIK, 11. APRILA 109] Radijski in televizijski spored od 12. do 18. aprila PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO ' MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5 .00 Prebujajte se z nami! (Poleg dobre glasbe in možnosti neposrednega sodelovanja v sporedu še pregled konectedenskih kulturnih in športnih dogodkov). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi v živo po telefonih 069/21 232, 21 579, ob 17.00 Poročila in 18.00 21 232. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Klub Klobuk. 10.10 Simenon, nanizanka. 15.00 Svet na zaslonu. 15.30 Sova: Ti in jaz; Seznam, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.30 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Jeruzalem, avstral. serija. 21.15 Popolni vohun, angl, nadaljevanka. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Črni mesec, amer, film. Drugi program 16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Ansambel Tonija Hervola. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Komorni orkester RTV Slovenija. 21.20 Satelitski program. 23.25 Yutel. 0.25 Satelitski program. HTV 9 .15 Poročila. 9.30 Povejte, kaj naj počnem, oddaja za mlade. 10.00 Šolski program: Pred revijo otroškega filma in videa. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 14.05 Seviljski brivec, opera. 16.35 Poročila. 17.00 Opereta. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik L 20.00 On ni vaš sin, ameriški film. 21.35 Dioptrija. 22.25 Dnevnik 2. 2.45 Ekran brez okvira. 0.15 Yutel. TV AVSTRIJA 10.30 Onasis: Zlati Grk, film, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.55 Roseanne, 14.00 Odvetnik Liebling, 14.45 Mladi glasbeniki, 15.00 Otroški program. 15.30 Am, dam, des, 15.55 Zeleni travnik, 16.10 Dusty, 17.00 Mini čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Srečna družina, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva: Glavnina, 21.35 Morilski skok, film, 23.20 Šport, 1.20 Čas v sliki. Drugi program 16.00 Formicula, utopični film, 17.30 Mulu, park na Bor-heu, 18.00 Pravica do ljubezni, 18.30 Milijonsko kolo, 19.00 Lokalne novice, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 21.15 Glave, 21.00 Znanost, 21.15 Šiling, 22.25 Čas v sliki, 22.30 Šov. n~ ‘ * ; •1 ' r » 6.30 Vaška TV. 7.00 Sončni- “ ’ 8.00 Kamelji gospodar, krat- | . 9 20 Po ulicah Kantona, krat- ca. 9.05 Program za otroke. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 9.05 Teden, ponovitev. 10.05 ki film. 8.25 Resna glasba 8 45 ki film. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Nancy Wake, 2. del TV filma. 16.35 Video novice. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 O prometu. 18.00 Okno, usluž-nostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, amer, serija. 21.00 Panorama, svetovna politika. 22.00 Komika Penn in Tel-ler. 22.30 Iztirjeni svet, amer, film. 24.00 TV dnevnik. 0.15 Dnevnik ANTENNE 2. 5.00 Prebujajte se z nami! (Ponujamo vam servisne informacije, ob osmih družinsko svetovalnico in ob devetih telefonske čestitke ter pozdrave!). 10.00 Spored RS. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored RS. 'TV SLOVENIJA 8.35 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS, Lutkovna igrica. 9.55 Alf, amer, nanizanka. 10.20 Programski jezik logo. 10.30 Formula BMX. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.10 Naša pesem. 13.55 Fluid: Laurie Anderson, glasbena oddaja. 14.40 Časovni stroj, ameriški film. 16.20 Sova: Dragi John, ponovitev naniz. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Športni dogodek. 18.30 Zdaj pa po slovensko. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Križkraž. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer, nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Gospa, španski film. Drugi program 13.30 Videonoč, ponovitev. 17.30 Muppet show. 17.55 Rokomet —- pokal IHF — Borac: Tussem, prenos. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Zabava z Dickom in Jane, ameriški film. 21.45 Večer Viceta Vukova. 22.40 Satelitski program. 23.15 Yutel. 8.45 Poročila. 9.00 Vesela sobota. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Čudežni svet živali. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.44 Sneguljčica in sedem palčkov, ameriški film za otroke. 15.25 Mikser M. 16.10 Polh, dokum. film. 16.25 Narodna glasba. 17.05 Poročila. 17.10 Odprto... 17.35 Tv razstava: Predrag Gol. 18.00 Berači in sinovi, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Vsi, ki jih je zapustila, ameriški film. 21.55 Hrvati na Slovaškem. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Športna sobota. 23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.50 Yutel. Poročila. TV AVSTRIJA 9.30 Šolska tv, 11.00 Sledi časa, film, 12.30 Halo Avstrija, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.55 Pozabljeni sin, film, 15.00 Pogled z višav: Salzkamergut, 15.30 Otroški program, 17.35 Oddaja o knjigah, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Srečna družina, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Stavimo da ..., 22.05 Lepotica in vohun, 22.55 Lov na glave: cena strahu, 0.30 Čas v sliki. ca. 9.05 Program za otroke. 11.45 Dallas, pon. 12.30 Panorama, pon. 13.30 Vyhonky, v slovaščini. 15.30 Drehscheibe Europa, nemški magazin. 16.00 Muzikalni kino. 16.25 Hišni prijatelj. 16.35 Tri želje. 17.40 Otroštvo, 3. del. 18.35 Delta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Jezdec iz Las Vegasa, ameriški film. 22.15 Prva ljubezen. 23.10 Koncert Balšzsa Kocsžrja in Drž. koncertnega orkestra. 0.25 TV dnevnik. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na pomurskem valu. 10.30 Kramljanje z ekskluzivnim gostom — glavnim kuharjem). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 9.00 Živ žav. 9.50 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd. 10.45 Muppet show. 11.10 Videomeh. 11.40 Obzorja duha. 13.10 Lennon, oddaja* ob 10-letnici smrti. 14.40 Saga o Forsytih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Kositrna zvezda, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Posel je posel, nanizanka. 20.40 Podarim—dobim. 22.00 Dnevnik 3. 22.10 Sova: Krmeplji in praske, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka. Drugi program 14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Astma pri otroku. 19.30 Dnevnik. 20.00 Drugačne zvezde, potopis. Reportaža. 20.30 Ruševec, dokum. oddaja. 21.45 Hočem le, da bi me imeli radi, nemški film. 23.30 Športni pregled. 0.00 Yutel. . HTV 9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, serijski film. 13.55 Družinska oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 17.05 Zeleni ogenj, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00-Izza neba, drama. 21.15 Dokumenti časa: Ceausescu. 22.05 Dnevnik. 22.25 Športni pregled. 23.10 Trio Orlando izvaja Mozarta. 0.10 Yutel. 1.05 Poročila. TV AVSTRIJA 13.00 Čas v sliki, 13.35 Marija Walevska, film, 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 15.30 Otroški program, 17.10 X-Large, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hrepenenje ..., tv film, 21.45 Glas islama, 21.50 Vsaka ljubezen mora biti malo kritična, 22.20 Opera, 0.25 Čas v sliki. Drugi program 10.15 Po sledeh Jamesa Cooka, 11.00 Mozartova pisma, 12.00 75-letnica Fridricha He-era, 12.30 Hrepenenje, 13.00 Tuja domovina, spored v več jezikih, 13.30 Slike iz Avstrije, 15.00 Športno popoldne, 16.30 Svilena cesta po morju, 17.15 Klub za starejše, 18.00 Pravica do ljubezni, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, nanizanka, 22.15 Cas v sliki, 22.25 Summertime blues, film, 1.10 Čas v sliki. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Spored za otroke. 10.25 Beneške mačke, kratki film. 10.55 Šport: Košarka ali odbojka. 14.45 Potovalni kviz. 17.00 Walt Disney vam predstavlja: 1. Račje zgodbe, 2. Avstralski ekspres, 3. Chip’N Dale. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Zgodil se je samomor, nemški TV film. 22.15 Botrova družina, dok. film o snemanju treh delov filma Boter. 22.45 Video strani. 5.00 Prebujajte se z nami! (Če še veljajo stari časi, boste nekateri prav danes dobili plače. Želimo vam čimdebelejše denarnice in seveda: dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Oddaja za otroke. 9.25 Astma pri otroku. 9.50 Republiška revija MPZ. 10.20 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.05 Obzorja duha. 15.25 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Podarim—dobim, ponovitev. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30' Dnevnik 2. 20.05 B. Nušič: Žalujoči ostali, komedija. 21.45 Osmi dan. 22.35 Dnevnik 3. 22.45 400 let slovenske glasbe. 23.30 Sova: Avtoštopar, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka. Drugi program 16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson. 22.35 Yutel. HTV 9.15 Poročila. 9.30 Pravljica. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.00 Istra in Primorje. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Pravljica. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda. 23.30 Yutel. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA 10.30 Pozabljeni sin, 12.00 Avstrijec v Indiji, 13.00 Čas v sliki, 13.40 Mulu, park na Borneu, 15.00 Otroški program, 15.30 Am, dam, des, 16.10 Iskanje najbolj skrivnostne živali Mini čas v sliki, sveta, 17.00 18.30 Baywatch. 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Pogled z druge strani, 21.25 Peter Strohm, 22.15 Prgišče prahu, film, 0.10 Čas v sliki. Drugi program 16.45 Obrežja ..17.30 pova cesta, 18.00 Pravica Li-do ljubezni, 18.30 Prvo alpsko srečanje šaljivcev, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Temni oblaki, 21.15 Trdnjava Evropa, 22.00 čas v sliki, 22.30 Elektronika v medicini. Nekega lepega dne,, angleški film. 11.30 Delta, ponovitev. 14.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta, 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 18.50 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Denarja, ampak mnogo! TV film. 21.25 Naši vnuki več ne bodo videli, varstvo mest. 22.05 Sreča, priloga rubrike Novi val. 22.50 TV dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC. 5.00 Prebujajte se z nami! (Vreme, cestne razmere, gostota prometa na mejnih prehodih, najboljše prodajalne, najprilju-bljenejše pesmi, mali oglasi. Vse to in še več ta torek!). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne (16.15 Mali oglasi — 069/21 232, 21 579. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv: Živali, ki jih ni nihče ljubil. 10.50 Angleščina. 11.5 Sedma steza. 11.35 Osmi dan. 15.35 Angleščina. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.00 Spored za otroke in mlade: Rok, rada te imam — Kaja. 18.55 Risanka.' 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 21.10 San Remo 91. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Hag-gard, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka. Drugi program 16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: James Dean. 21.35 Yutel. HTV 9.15 Poročila. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.40 30 let glasbenega bienala Zagreb. 16.45 Poročila. 17.00 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Dokum. film. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Počitniška hišica, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Dnevnik. 22.50 Kino klub Evropa. 0.20 Yutei. 1.10 Poročila. TV AVSTRIJA 9.30 Šolska tv: angleščina, slikarske tehnike, varnost za mlade in stare, 10.30 Pasje dirke, 12.05 Šport ob ponedeljkih, ponovitev, 13.00 Cas v sliki, 13.55 Roseanne, 14.00 Walto-novi, 14.50 Jutrišnji mojstri, 15.00 Otroški program, 16.10 Degrassi junior high: parti, 16.35 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Po sledeh Jamesa Cooka, 21.07 Pogled s strani, 21.15 Milijonsko, kolo, 23.00 Hunter, 23.45 Harri Stojka — Ekspres. 0.35 Čas v sliki. Drugi program 16.50 Leksikon umetnikov, 17.00 Šolska tv, 17.30 Orientacija, 18.00 Pravica do ljubezni, 18.30 Živalski kviz, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Made in Austria, kviz, 21.05 Reportaže iz tujine, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Klub 2. ki film. 8.25 Resna glasba. 8.45 Telovadba za invalide. 9.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.25 Panonska kronika. 16.40 Naša obrazovka, oddaja za Slovake. 17.10 Gospodarstvo. 17.25 Kratki film. 18.30 Pomagač, magazin za prizadete. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Heroji, avstralska serija. 21.10 Kabinetna vprašanja. 21.30 Studio ’9L 22.30 Iz Parlamenta. 23.00 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC. 5.00 Prebujajte se z nami! (Vse je relativno, verjamejo nekateri — tudi to, ali se boste to jutro pravočasno skobacali iz postelje. Lepo se imejte, vam v mnogih jezikih tega sveta vošči MD!). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne (po prvi uri sporeda poročila, v zadnji pa Poslušamo vas — dobesedno se bo to dogajalo po telefonih 21 232 in 21 579). 19.00 Spored RS. ,TV SLOVENIJA 9.00 Živ žav. 9.50 Žalujoči ostali, komedija. 11.30 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Slovenija: Štirje letni časi. 17.35 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Razdvojeni svet, angl. film. 22.00 Marlboro mušic show. 22.30 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Alf, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka; V znamenju zvezd, nemška serija. Drugi program 16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Koper. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 W. A. Mozart: Cosi fan tutte, prenos opere. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel. 9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.30 Okno: Dva dneva v Londonu. 16.45 Poročila. 17.00 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška serija. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmski večer: Bagdadska kavarna, nemški film. 22.35 Dnevnik. 22.55 Hrvati v Bački. 23.55 Yu-tel. 0.55 Poročila. TV AVSTRIJA 9.30 Šolska tv, 10.30 Sanje o Kalkuti, film, 12.00 Othelo, 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, 14.00 Sosedovi, serija, 14.45 Jaz in ti, 15.00 Otroški program, 16.10 Kakor pes in mačka, 18.00 Čas v sliki, 18.15 Mi, 18.30 Bay-watch, serija, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Velika bitka don Camilla, film, 21.50 Pogled s strani, 22.00 Dallas, 22.45 Zadnja žena, film, 0.25 Čas v sliki. Drugi program 17.00 Zavarovana družba, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Pravica do ljubezni, 18.30 Zvezde zasebno, 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Večerni šport. 9.10 Tretji kanal. 9.55 Heroji, pon. 3. dela. 10.55 Studio ’91, pon. 16.30 Koszeški obzornik. 16.50 Video novice. 17.05 Magazin Alpe-Jadran. 17.40 Gospodarstvo. 17.55 Kamera, angleška serija. 18.20 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.00 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Špageti — hiša, italijanski film. 21.55 L. Nemeth, portret. 22.25 Ozd II., dok. film. 23.10 TV Dnevnik. 23.25 Dnevnik ZDF. 5.00 Prebujajte se z nami!. (Vedno z vami in za vas — v četrtek pa še posebej. Želimo si vašega sodelovanja, le tako bo naš spored tudi po vašem okusu!). 10.00 Spored RS. 16.00 Pomladno popoldne (Lahko ga preživite v svojem vrtičku, toda to še ne pomeni, da ne smete imeti vključenega radia — murski val vam ponuja dobro voljo, posebej Geza v oddaji Zaigrajmo in zapojmo po domače!). ‘9.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Mostovi. 9.55 Popolni vohun, angl, nadaljevanka. 15.25 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti, dokum. serija. 17.55 Po sledeh napredka. 18.30 ZBIS. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Simenon, nanizanka. 21.15 Tednik. 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka. Drugi program 16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko. 21.00 Mali koncert. 21.10 Večerni gost: mag. Eduard Osredečki. 21.55 Yutel. 9.15 Poročila. 9.30 Jelenko, otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.25 Dramska serija. 16.45 Poročila. 17.00 Nuklearna tehnologija. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Jelenko, otroška serija. 18.45 Kulturna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Yutel. TV AVSTRIJA 10.15 Stari glasbeni instrumenti, 10.30 Argumenti, ponovitev, 12.15 Klub za starejše, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, 14.00 Kung Fu, 14.45 Ulice sveta: O’Con-nell Street v Dublinu, 15.00 Otroški program, 16.10 Super babica, 16.35 Uspešnice stoletja, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Šov miks, 21.20 Pogled s strani, 21.30 Skrivnostna zaveza rože, 23.00 Morilec, film, 0.05 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.50 Szia, mami! 11.20 Telovadba za invalide. 15.55 Kčszeški obzornik. 16.30 Panonska kronika. 16.50 Poklicna posvetovalnica. 17.35 Tretji kanal. 18.20 Svetovni dan spomeniškega varstva. 18.50 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman, 104. del. 20.40 Reportaže. 21.25 Penzion Mathias, drama. 23.15 TV dnevnik. 23.30 Dnevnik BBC. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO OVEN Ona: Trenutno se nahajaš v precej negotovem obdobju, zato bo najbolje, da se ne spuščaš v tvegane avanture, ki bi se lahko slabo končale. Raje si privošči krajši počitek in se posveti svojim najbližjim. On: Žastavljeni načrt se bo sicer začel uresničevati, vendar se boš za popoln uspeh moral še pošteno potruditi. Nikar se ne igraj s čustvi svojih prijateljev; takšno početje se ti bo kaj hitro maščevalo. LEV BIK DVOJČEK Rak Ona: Če si resnično želiš izpolniti zastavljen načrt, se boš morala odreči lagodnemu življenju in začeti trdo delati. Vendar pa bo na koncu zadovoljstvo toliko večje. Pa na partnerja ne pozabi, pogreša te! On: Z očarljivo osebo, ki ti že dolgo buri domišljijo, boš preživel zanimiv vikend in prav prijetno se boš zabaval. Iz cele zadeve se lahko izcimi precej več, kot pa je sprva kazalo, zato pazi, da ne narediš kakšne neumnosti. Ona: Skrajni čas je že, da se naučiš nekaj iz napak, ki jih neprestano ponavljaš, drugače bo tvoje življenje postalo ena sama velika zmešnjava. Nekdo te bo prijetno presenetil, izkaži mu svojo hvaležnost! On: Z neumno potezo si spravil prijatelja v velike težave, zato bodi pošten in mu pomagaj, da se bo uspel izvleči iz njih. Naslednjič pa dobro razmisli, preden narediš podobno neumnost, drugače ti bo še žal! Ona: Zanimiva oseba, kite vedno bolj privlači, na vsak način poskuša navezati stik s tabo, zato se nikar ne slepi, da ostajaš ravnodušna ob njegovem dvorjenju. Stopi mu naproti — ne boš obžalovala! On: Na poslovnem področju se ne bo zgodilo nič pomembnega, zato se posveti svojim najbližjim, ki si jih dalj časa zapostavljal. Izkaži jim svojo ljubezen in znali se ti bodo oddolžiti. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Če boš še dolgo čakala, da se stvari uredijo kar same od sebe, boš zelo razočarana. Nekdo te sicer že dalj časa opazuje, vendar se ti ne upa približati, saj se pretvarjaš, da te sploh ne zanima. Daj mu priložnost .. On: Zanimiva oseba ti bo v precejšnji meri spremenila življenje, za kar ji boš neizmerno hvaležen. Čaka te čudovito obdobje, polno sreče in ljubezni, zato odloži vsakdanje skrbi in se prepusti čustvom. Ona: Prijatelj ti bo pripravil neprijetno presenečenje in to te bo močno prizadelo. Vendar dobro razmisli, da ne narediš kakšne neumnosti, ki bi jo kasneje močno obžalovala. Pogovori se z njim in skušaj spor rešiti na miren način. On: Dolgo pričakovano pismo bo sicer prišlo, vendar bo njegova vsebina precej drugačna, kot pa si pričakoval. Nikar se ne vdajaj obupu, saj ni vse tako črno, kot pa izgleda na prvi pogled. Razmisli — našel boš pravo rešitev! Ona: Oseba, ki si ji zelo zaupala, ti bo nepričakovano obrnila hrbet, kar te bo neprijetno presenetilo. Dobro razmisli, kaj je vzrok nenavadnemu razpletu, potem pa skušaj čimprej popraviti napako, ki si jo naredila. On: Čeprav se ti velikopotezni načrt ne bo v celoti uresničil, si nikar ne očitaj, saj boš od njega imel večje koristi, kot pa je sprva kazalo. Raje si privošči krajši oddih in se posveti svoji družini! Ona: Vse preveč si samozavestna in prepričana v svoj prid, zato se nikar ne čudi, če se boš znašla v težavah, za katere pa si kriva čisto sama. Boš pa prihodnjič toliko raje upoštevala nasvet prijatelja! On: Lotil se boš zelo zapletene naloge in prav pošteno se boš moral potruditi, če jo želiš uspešno rešiti. Dobro razmisli, kako boš ukrepal, saj bi ti napačna odločitev prinesla nepremostljive težave. STRELEC VODNAR RIBI Ona: Nikar se ne obremenjuj zaradi obrekovanja tvoje okolice, saj je vse skupaj le plod njihove zavisti. Skušaj uresničiti načrt in odprla se ti bodo nova področja, o katerih si do sedaj le sanjala. On: Poskušaj pozabiti na neprijetne dogodivščine in se raje posveti sedanjosti, saj te čaka zanimiva avantura, ki ti bo prinesla obilo koristi. Torej le pogumno naprej, prijetno se boš zabaval ! Ona: Z zlobnim natolcevanjem ti bodo sorodniki na glavo nakopali precej težav, vendar jih boš uspela hitro razrešiti. Prihodnjič pa dvakrat premisli, preden komu zaupaš intimne skrivnosti! On: Dobro pazi, kaj boš govoril v krogu svojih prijateljev, saj nekdo komaj čaka, da bi te lahko očrnil. Na delovnem mestu boš imel precej težav, zato se potrudi, da se čimprej izkoplješ iz njih! Ona: Prijateljici si zaupala vse svoje skrivnosti, kasneje pa se je izkazalo, da se nisi obrnila na pravo osebo. Sedaj pa se boš morala soočiti z neprijetnimi posledicami njenega obrekovanja. .Naj ti bo to dobra šola za v bodoče! On: Nikar ne bodi tako trmast, temveč raje upoštevaj nasvet prijatelja, ki ti želi pomagati. S skupnimi močmi bosta lažje razrešila nastalo zmedo, ki si jo povzročil. Le kdaj te bo izučilo? Ona: Prihajaš v obdobje, ki bo izredno ugodno, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Spoznala boš prijetno oseb"1, ki te bo popolnoma očarala in v njegovi družbi se boš čudovito zabavala. Uživaj, dokler še lahko! On: Nikar se ne spuščaj v tvegane posle, ki se utegnejo slabo končati. Z neumestnimi izjavami si zelo prizadel svoje prijatelje, zato skupaj popraviti tisto, kar se sploh še popraviti da. Sicer boš zabredel v velike težave! VESTNIK. 11. APRILA 1991 Stran 21 kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« OD 12. DO 18. APRILA PETEK, 12. aprila ob 18. uri amer, kriminalni film M1AMSKI BLUES (MIAMI BLUES); režija: George Ar-mitage; vloge: FRED WARD, Alec Baldwin PETEK, 12. aprila ob 20. uri nemški trdoerotični film VROČA LJUBEZEN (SUMMER LOVE) SOBOTA, 13. aprila ob 18. uri amer, risani film REŠITELJI: produkcija WALT D1SNEY SOBOTA, 13. aprila ob 20. uri amer, kriminalni film M1AMSKI BLUES NEDELJA, 14. aprila ob 16. uri amer, risani film REŠITELJI NEDELJA, 14. aprila ob 18. uri amer, kriminalni film MIAMSKI BLUES NEDELJA, 14. aprila ob 20. uri nemški trdoerotični film VROČA LJUBEZEN (SUMMER LOVE) TOREK, 16. aprila ob 18. in 20. uri hongkongški karate film KUNG FU FANTJE (THE KUNG FU KIDS). V filmu nastopajo najmlajši mojstri kung fuja. NOVO V KINU: OB TORKIH KINO CENEJŠI! SREDA, 17. aprila ob 18. in 20. uri hongkongški karate film KUNG FU FANTJE (THE KUNG FU KIDS) ČETRTEK, 18. aprila ob 18. uri amer, fantastični film POPOLNI SPOMIN (TOTAL RECALL); režija: Paul Verhoeven; vloge: Arnold Schwarzenegger, Rachel Ticotin, Sha-ron Stone. Film je dobil letošnjega Oskarja za posebne efekte. ČETRTEK, 18. aprila ob 20. uri amer. glasbeni film VELIKE OGNJENE ŽOGE (GREAT BALLS OF FIRE); režija: Jim McBride; vloge: Dennis Quaid, Winona Ryder, Alec Baldwin KINO SVOBODA GOR. RADGONA PETEK, 12. 4., ob 19. uri - amer, film NEDOLŽEN ob 21. uri — amer, komedija LJUBIMEC PO NAROČILU SOBOTA, 13. 4., ob 19. uri — amer, komedija ŠE 48 UR NEDELJA, 14. 4 ob 17. uri -amer. akc. komedija ŠE 48 UR ob 19. uri — amer, komedija LJUBIMEC PO NAROČILU ob 21. uri — amer, film NEDOLŽEN prodam MOTORNA VOZILA FORD ESCORT, 1300 L, avtomatic, letnik 1974, prodam. Gomboc, Juša Kramarja 7, M. Sobota. M-4741 JUGO KORAL 55, star 2 leti, prodam. Matjaševci 36, ® 55 044. M — 4742 AX 11 TRE, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. Ulica ob kanalu 16, M. Sobota. M-4745 MOTOR HONDA 900, letnik 1984, prodam. Skakovci 40 a. M-4747 GOLF DIESEL JX, star 3,5 leta, ugodno prodam. Jože Mencigar, Per-toča 116. M-4749 REGATO 100 S, bele barve, letnik 1986, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. ® 22 394. M-4751 ASCONO, letnik 1983, prevoženih 87.000 km, in DIANO, letnik 1980, prodam. Čena po dogovoru. Smej, Lemerje 4, ® 45 385. M-4753 OPEL KADETT C in DIANO 6, letnik 1977, ter akumulator, 36-amper-ni, prodam. Skakovci 60. M-4754 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 7.500 km, prodam. ® 23 521, dopoldan. M-4757 AVTOMATIC A 3 S in ATX prodam. Bukovnica 19. M-4758 AVTOMATIC ML, malo rabljen, ugodno prodam. Lejko, Sodišinci 23. M-4759 YUGO FLORIDO, december 1990, prodam po nabavni ceni. ® 22 132. M-4760 JUGO SKALA 55. letnik 1989, november, prevoženih 21.000 km, prodam. Haložan. ® 65 356. M-4761 OPEL KADETT 13 GL, letnik 1986, december, prodam. Krog, Murska 50, ® 26 536, popoldan. M-4762 LADO SAMARO 1.3, 5 vrat, staro 10 mesecev, prodam. ® 22 772. M-4763 ZASTAVO 126 p, letnik 1985, prodam. Ob progi 55, M. Sobota, ® 23 555. M-4765 VARTBURG, limuzina, zelene barve, letnik 1979, prodam. Logarovci 25, ® 87 608. M-4707 RENAULT 4 TL, letnik 1977, karam-boliran, prodam. Fiikaš, Domajinci 1, Cankova. M-4708 LADO 1300 S, karambolirano, motor nepoškodovan, prodam. ® 41 593. M-4709 MOTORNO KOLO BMW, 500 ccm, dodatno opremljen, registriran do aprila 1992, prodam. ® 53 151. M-4710 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21 064, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .. . Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujim 70 DEM letno. . . . , • , . Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. OLJARNA ŠARUGA, Male, Radenci, obvešča, da ODKUPUJE bučno seme 45 dinarjev za kg (prvi razred). Pridemo tudi na dom. Telefon: 62-193 BMW 316 i, črne barve, letnik avgust I990, z avtoradiem, širokimi gumami, prodam. Možnost delnega odplačevanja na obroke. Panonska 6, Odranci. M-4714 MOPED A 3 ML, avtomatik, malo rabljen, dobro ohranjen, prodam. Petanjci 51 c, ® 46 500. M-4717 126 P, star 2 leti, prevoženih 9.200 km, prodam. Šercerjevo naselje 26, M. Sobota, ® 24 950. M-4718 FORD ESCORD, starejši letnik, neregistriran, lahko tudi po delih, prodam. Genterovci 59. M-4721 IRad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu, ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmi-ca Hotiza, telefon: 76-008. FORD ESCORD, letnik 1971, prevoženih 104.000 km, prodam. ® 48 483. M-4722 PEUGEOT 504 prodam. Jože Špilak, Pordašinci 18. M-4724 ZASTAVO 101 MEDITERAN, karambolirano, prodam. Lahko tudi po delih. ® 82 929. M-4726 RENAULT 4 TLS, letnik 10/1979, dobro ohranjen, 40.000 km, kovinsko rjave barve in traktor Steyr, 30 KS, ugodno prodam. Lipovci 40, ©41 310. M-4728 RENAULT 4 GTL, letnik 1978, in Renault 4 GTL, letnik 1986, oba regist-grirana eno leto, prodam. ©21 860. M-4731 ZASTAVO 101, staro leto in pol, zelo ugodno prodam. © 23 195. M-4734 SUZUKI 850 GS prodam. Gradišče 38. M-4738 JUGO 55, letnik 3/1989, ugodno prodam. Prečna 8 a, Bakovci (pri gostilni Benčec). M-4739 BMW 1802, letnik 1975, prodam. Cena po dogovoru. © 82 171. IN-3004 JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeče barve, prevoženih 12.000 km, registriran do aprila 1991, garažiran, prodam za 8.000 DEM. ® 81 475. M-3OO3 MOPED TOMOS BT 50 S, star 2 le ti, prodam. ® 81 354. M-3001 JUGO KORAL 55, star 10 mesecev, prodam. © 65 135. M-14767 AVTO AX 11 TGE, letnik 1990, prodam. ©75 951. M-4101 FLORIDO, letnik 1990, zelo ugodno prodam. Belec, Bakovci, Mladinska 2, ® 32 550 (služba). M-4649 MOSKVIČ 1500 za dele in frezo Honda 400, novo, prodam. Franc Lang, Serdica 34. M-4658 OPEL MANTO 1600 S prodam. Šadl, Stara 20, M. Sobota, ©21 040. M-4667 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prevoženih 33.000 km, prodam. © 22 667. M-4673 JAWO 350, letnik 1986, prodam. Mirko Štelcl, Kidričevo naselje 7, Radenci, ® 25 520. M-4647 GOLF, dizelski, letnik 1990, prodam. Grad 20 a. M-4678 TOMOS AVTOMATIK s smernimi lučmi, kot nov, prodam. © 87 576. M-4685 OPEL KADETT 1.6, dizelski, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. ® 72 036. M-4692 ZASTAVO 128, oktober 1989, prodam. Franc Gerlec, Čemelavci, Jurčičeva 9. M-4693 VESPO 150, prevoženih 1000 km, za 2.500 DEM, in plug za Tomo Vinko-vič 523, prodam. ® 21 590, od 9. do 13. ure. M-4702 BT 50 S po ugodni ceni prodam. Ernest Sep, Lendavska 8. M-4704 GS 1.2, letnik 1977;- registriran do 8. 9. 1991, prodam. Trg Slavka Ostrca 13, Veržej. M-4705 NEMŠKO ŠPORTNO KOLO PER-SONAL in MOPED AVTOMATIK prodam. ® 33 030, po 17. uri. M-4766 TOMOS AVTOMATIK in nov Coli-bri prodam. Todorovič, Finžgarjeva 27, M. Sobota, ® 32 330. M-4768 CAFE BAR BOLERO BOJAN JAKŠIČ GORNJA BISTRICA išče honorarno natakarico — dekle s smislom za delo v gostinstvu. Plačilo zelo dobro. Na obisk vabljeni tudi drugi — na sadno kupo Bolero, banano Split dobro glasbo in .. . ___________________________ OPEL KADETT, letnik 1989, in 5,5-rebrne salonitne plošče prodam. ©22 751, popoldan. M-4771 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, rdeče barve, ugodno prodam. © 25 279. M-4772 OPEL ASCONO, letnik 1983, prodam za 10.500 DEM. ©21 267. M-4773 ZASTAVO 850, kombi, vozen, in motor za Zastavo 850 prodam. Petanjci 64. M-474 LADO SAMARO 1.300, staro I leto, 10.000 km, ugodno prodam. © 70 452, Črenšovci, Prekmurske čete 91. M-4635 VUGO 55, letnik 1990, registriran do januarja 1992, prodam. ©21 160. M-NJ ZASTAVO 101, letnik 1988, garažira-no, registrirano do februarja 1992, prodam. S 82 855. M-12492 FORD TAUNUS XL in pluge Slavo-nac, visoki klirens, prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39, p. Bučkovci. IN-12458 OSEBNI AVTO RENAULT 19, letnik 1989, prodam. S (062) 714 113. M-3007 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Ledavska 9, Černelavci. M-NP KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR TOPREDO TD 48 A, prodam. Rogašovci 29. M-4652 KOSILNICO BCS 622 D, novo,prodam. Cena po dogovoru. Miran Kozar, Crešnjevci 17, G. Radgona. GR-14766 OBRAČALNIK ZA SENO prodam. Kapca II. LE-13497 ROTACIJSKI PLUG za motokultiva-tor Gorenje Muta in osipalnik prodam. ® 26 327. M-4663 PLUGE, 14- in 10-colne, prodam ali zamenjam za 12-colne. Suhi Vrh 34. S 48 674. M-4672 FREZO s prikolico prodam. Bico, Cankarjeva 12, Rakičan. M-4684 TRAKTOR ZETOR 6245, s prednjo vleko, prodam. Ropoča 70, © 57 163. M-4687 TRAKTOR 560 IMT, malo rabljen, prodam. Hodoš 61. M-4691 LINIJO za sladkorno peso, sejalnico, medredni okopalnik in stroj za obiranje pese Neptun, prodam. M. Črnci 23. M—4694 ČELNI NAKLADALNIK, malo rabljen, za mali Ferguson, prodam. Andrejci 58. M-474 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in reduktorjem, prodam. Ciril Gerič, Gornja Bistrica 56. M-4720 TRAKTOR STEYR 18 prodam. Jože Špilak, Pordašinci 18. M-4724 SADILNIK KORUZE, 4-redni, 80-basno harmoniko Melodija in moped APN 4 prodam. ©26051. M-4744 TRAKTORSKE PLUGE, 10-colne, malo rabljene, prodam. ©51 402. M-4752 TRAKTOR IMT 560 prodam. © (042) 45 963. M-4775 STROJ ZA OBIRANJE SLADKORNE PESE in obračalnik prodam. Kozlar, Gaberje 128, ® 76 454. M-MM HIŠO - ZAČETEK GRADNJE, na 30-arskr parceli na Razkrižju, prodam. Naslov v upravi lista. IN-3002 SOBICO S SANITARIJAMI v Ljutomeru ali Murski Soboti s posebnim vhodom išče trgovski potnik za občasno uporabo. Ponudbe pošljite pod šifro: Trgovski potnik. M-3005 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Gornjem Lako-šu 12 a prodam. Lendava, Partizanska 89, ©75-762. M-13500 STAREJŠO PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi prodam. Spodnja ulica 23. M-4012 STANOVANJSKO HIŠO V TRO-POVCIH ugodno prodam ali zamenjam za stanovanje v bloku. ©46-478. M-MM VEČJO OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO ODDAM. Informacije: Borovnjakova 2 a, Murska Sobota. M-4650 GOSPODARSKO POSLOPJE - za rušenje — oddam. Marija Forjanič, Veržej, Slavka Ostrca 23. M-4654 GRADBENE PARCELE za počitniške hišice in vinograde v Gornjih Moravcih in na Suhem Vrhu, gozd 44 arav (borov in mešan) v Gornjih Moravcih, prodam. Šuhi Vrh 34, ® 48-674. M-4672 VINOGRAD, 5. letnik, 450 trsov (rizling, šipon, burgundec), prodam. ® 79-033. M-4683 NOV GOSTINSKI LOKAL v Radencih, na prometni točki, oddam v najem najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-4696 NJIVE IN TRAVNIKE v Sebeborcih prodam. ® 24-189. M-4737 VINOGRAD V OTOVCIH s kletjo in garažo, 3-fazni tok, ugodno prodam. ® 21-975. M-4767 BUKOV GOZD (1 ha 14 arov 90 m!) Rinčetova Graba, prodam. ® 81-240, od 20. do 21. ure. M-3011 PARCELO, 22 arov, primerno za vinograd ali sadovnjak, ob glavni cesti v Dankovcih, prodam. Puconci 8I, ©45-375. M-4764 HIŠO V MEKOTNJAKU z l ,30 ha zemlje prodam. Primerno za večjo obrt. ‘2? (062) 714-113 — Janko Antolič. M-3008 VINOGRAD, 5 arov, sadovnjak, 4 are, primerno za gradnjo kleti (bližina vodovoda in elektrike), prodam. Dobrovnik 218. KIOSK pri gasilskem domu, 3x4, prodam. Osebni avto Fiat tempra, nov, nujno prodam. ® 22-296. M-4746 NESNICE ISABROWN, rjave, stare dva meseca, prodam. Benko, Martjanci 41, ® 48-468. M-4653 KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Partizanska 3, Turnišče. M-4655 MGM - MARJAN VRBNJAK IZ GORNJE RADGONE dela hitro in poceni: podstrešja, strope, pregradne stene iz mavčnih (gipsastih) plošč. Izdelujejo in montirajo tudi stenske in stropne obloge. Tel.: 74 912. *** GOSPODINJE! Oe vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu KRAVI, ena breja z 2. teletom in druga s 4. teletom, in telice prodam. Krožka 7, Bakovci. M-4664 ZAJCE, samce, samice, breje ali z mladiči, prodam. Brus, Gornja Radgona, Trubarjeva 4, ® 62-275, do 9. ure in od 17. ure. M-MM MLADO KRAVO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Krampač, Kopriva 1, -S? 89-157. M-12496 KRAVO, 7 mesecev brejo, staro 12 let, obračalnik Panonija in bočno koso za Ferguson 533 in 539 prodam. ® 70-395. M-12499 TELICO, kontrola A, brejo 8 mesecev, in motorno kosilnico Panonija prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-4676 MALE PUJSKE prodam. Franc Žilavec, Vanča vas 44, © 46-307. M-4755 KRAVO S TELETOM prodam. Gornja Bistrica 38, © 70-278. M-4727 MALE PUJSKE in domače bučno olje prodam. Kolesarska 27, Tropov-ci, © 46-722. M-4740 MALE PUJSKE prodam. Krajna 32. M-4748 NESNICE, mlade jarkiče, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, © 49-825. M-JŠ NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: GOSTILNA TIBIJA HORVATA, NEMČAVCI, ® 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77-686. M-JŠ NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,000 din. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. M—2 RAZNO TRISED IN DVA FOTELJA, skoraj novo, ugodno prodam. Nemčavci 5 b. M-4770 ŽENSKO KOLO, MOPED AVTOMATIC IN SEDEŽNO GARNITURO, rjavi žamet s kromiranim ogrodjem, prodam ® 26-544. M-MS ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE ter motorno kolo Jawa prodam. ® 82-270. M-12494 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice H KS Ljutomer, št. 632, izdane na ime Janko Plohl, Desnjak 54, Ljutomer. M. 12500 AŽ-PANJE, nove, 9-satne in osmu-kalnike prodam. Nedelica 145 a. M-4706 MATURANTSKO OBLEKO, št. 38, butika Iris, prodam. ® 24-567. M-4711 PRODAM ALI ZAMENJAM ZA GOZD NJIVO, 44 arov, in hladilno-zamrzovalno omaro, skoraj novo, prodam. Franc Pelci, Kapelska c. 12, Radenci, ® 65-520. M-4716 BILJARDSKI TURNIR! V soboto, 13. aprila, ob 13. uri v nekdanjem hotelu KRONA v Lendavi. VABLJENI! M-4729 IZDELUJEM IN DOBAVLJAM TRAKTORSKE ŽAGE NA KARDANSKI POGON. Možnost obročnega odplačevanja. Dostava na dom do 50 km. Jože Baligač, G. Bistrica 107 a, Črenšovci, tel.: 70 330. PRIKOLICO ZA AVTO, nemške iz delave, prodam. ® 25-563. M-4719 LOGARITEMSKE ANTENE za vse programe, ojačevalnike, napajalnik anten in 12 m kabla, rabljeno l leto, 50% ceneje, prodam. Moravske Toplice, Lešče 7. M-4723 GOSTINCI! AVTOMATI ZA ZABAVO: fliperji, videoigre, pokerji — prodamo ali damo v najem. ® 42-140. M.4729 Preklic! Preklicujem besede, ki sem jih izrekel 22. 12. 1990 gospodu Stevu Vogrinu! Miran Petovar, Križevci 50 b, Križevci. FM-4732 SEDEŽNO GARNITURO in kavč-ležišče prodam. ® 21-781. M-4736 SLAMO IN SENO PRODAM. Stru-kovci 22, ® 49-194. M-4750 PRALNI STROJ GORENJE (1.000 din) in termoakumulacijsko peč (1.500 din), 2 kW in kamp prikolico IMV (25.000 din) prodam. ® 23-888. M-4656 LESENO MONTAŽNO GARAŽO KUPIM. ® 48-495. M-4660 ALUMINIJASTNI OKNI, 155 x 285 cm, eno z vrati, primerni za lokal, prodam. ® 23-888. M-4666 PLOHE (fosline), 5 cm, prodam. Va-neča 87. M-4669 SUHE BOROVE DESKE IN PLOHE (fosline) prodam. Podlesek, Gorica 48. M-4671 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 22390—9, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Cecilija Ficko, Vi-donci 87. M-4677 SENO po ugodni ceni prodam. Kuzma 51. M-4688 ZVOČNIKE, 2 x 300 W, ojačevalec 2 x 200 W, dva disko mikserja, 7-in 4-kanalna, dva kasetofona Technics in Toshiba, gramofon Technics SL-303 ke, aktivno kretnico, 8-kanalni Computer light show, uv cevi, dve krogli, spot reflektorje ugodno prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-43690 NOVI POLOŽNI TRANSPORTER DOLŽINE 5 m, z elektromotorjem, prodam. Ivan Braček, Hvaletinci 13, 62255 Vitomarci. M-MM Preklic! Preklicujem veljavnost diplome, izdane na SCTPU — smer obdelovalec kovin, izdane leta 1984 na ime Stanko Babič, Paričjak 17 c, Radenci. M-4687 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 14. april, ko bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jože Krenos iz Gornjih Slaveč Odšel si tja, kjer ni bolečin, kjer ni trpljenja, le večni spokoj, blažen mir, vendar spomin na tebe ostane med nami do konca dni. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in na njem prižigate sveče. Žalujoči vsi najdražji Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno si samo. ZAHVALA Komaj v 36. letu življenja nas je nenadoma, tiho, tragično in brez slovesa zapustil naš dragi mož, očka, brat, zet in stric Slavko Bobovec iz Gančan Težko je najti besede zahvale vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše, nam izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma KS in MI M. Sobota za tolažilne in tople besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerka Katja in sin Marko ter drugo sorodstvo KUHINJSKO POHIŠTVO MARLES, dobro ohranjeno, prodam. Cankarjeva ulica 35, ® 24-787. M-4699 RABLJENA OKNA, vrata in strešno opeko po zelo ugodni ceni prodam. Murski Črnci 27, ® 46-045. M-4700 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na OŠ Fokovci leta 1981. Štefan Lanjšek, Moravci lil. M-4755 RAZNO AMERIŠKI BILJARD, skoraj nov, prodam. Cena po dogovoru. ® 59-033. M-POP BARVNI TV ISKRA, star 3 leta, po polovični ceni, prodam. Štefana Kovača 158, Turnišče. M-4583 BARVNI TELEVIZOR, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 23-461. M-4695 storitve OTROKA VARUJEM NA VAŠEM DOMU! ® 23 953. M-4668 ZAČASNO ZAPOSLIM DELAVCA v kamnoseški stroki. OD po dogovoru. ® 53 157. M-4521 IŠČEM INŠTRUKTORJA ZA POMOČ DIJAKU SREDNJE ŠOLE PRI FIZIKI. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: POMOČ. M-1234 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za srednje šole. ® 61 436. M-4686 KERAMlCARSTVO MARJAN TITAN iz Renkovec 160 se priporoča s svojimi storitvami — polaganjem vseh vrst keramike. Se priporoča! M-4701 SPOMLADANSKO SETEV NA MEHANIZIRANI KMETIJI opravim. ® 70 060. M-4712 OTROKA v varstvo sprejmem. Razlagova 10, M. Sobota, stanovanje 20. M-4576 V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM MONTERJA centralne kurjave z delovnimi izkušnjami. OD po dogovoru. Prodam TOMOS AVTOMATIC M 3. ® 65 500, Radenci. M-GE KOTNO SEDEŽNO GARNITURO KSENIJA prodam. Just, Lendavska 17 a, M. Sobota, ® 23 351. M-FJ Stran 22 VESTNIK, J1. APRILA 199’ Iskrena zahvala vsem, ki poti, darovali vence ali V 63. letu starosti je umrl dragi brat Aleksander Sapač iz Černelavec, prej stanujoč v Ljubljani ste ga pospremili na njegovi zadnji , se ga kakorkoli drugače spomnili. Prisrčna zahvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pev- cem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — hvala! Sestra z možem Življenje imel si težko! Za vse nas si skrbel, le zase nisi nikoli časa imel, zato v naših srcih boš večno živel. V SPOMIN 8. aprila mineva žalostnih 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi ata Janez Salaj iz Trdkove Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko. Hvala vam, ki se s spominom ustavite ob njem. Tvoji najdražji Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 62. letu in mnogo prezgodaj se je 26. marca ustavilo srce mojega dragega moža in našega očeta ter dedka Alojza Bagaroša iz Petanjec Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, duhovniku, gasilskemu društvu Petanjci, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in podjetju Agroservis M. Sobota. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 24. marca komaj v 73. letu zapustila naša draga mama, stara mama in teta Žalujoči: žena Helena z družino in sin Slavko Gizela Žilavec iz Lucove 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, osebju internega oddelka MS, kolektivu Zvezda, g. duhovniku, gasilcem in vsem, ki so darovali vence in cvetje. Vsem iskrena hvala! Globoko žalujoči: hčerka Sidonija, sinova Ernest in Viljem z družinama Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, ne boš več čakala lepe pomladi, ne čutila, kako smo te imeli neizmerno radi. . . Po daljši hudi bolezni nas je v 91. letu zapustila draga mama, babica in prababica Ana Balažič Ana Balažič, roj. Gabor iz Male Polane 75 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem m mnogim prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, pokojnici pa poklonili številne vence, cvetje in darovali za sv. maše. Hvala g. župniku, dekanu za pogrebni obred, za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerka Marta s sinom Cirilom, hčerki Marija in Ančka z družinama ter sin Jožef i. družino A Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil dragi mož in dedek Janez Gjerek iz Bogojine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težki uri priskočili na pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki so se od pokojnega poslovili s cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Zahvalo izrekamo tudi družini Horvat iz Murske Sobote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nekdo več ne odhaja, nekdo več ne prihaja s smehom v očeh ... Le srce in duša ve, kako boli, boli, ko več te ni. . . V SPOMIN Boleč je spomin na 7. april, ko so minila tri leta, polna žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in dedka Jožeta Jauka iz Skakovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, a zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je 19. marca v 63. letu starosti zapustil naš oče in stari oče Evgen Žižek iz Gančan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za sv. maše. Iskrena hvala g. kaplanu in pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Maučecu za poslovilne besede. Posebej prisrčna hvala zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice M. Sobota. Vsem še enkrat, iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, dedka, pradedka in brata Andreja Voroša upokojenca iz Beltinec, Mladinska ulica 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani, darovali vence in cvetje, za maše in v druge dobre namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ■ Posebna hvala dr. Zadravcu iz ZD Beltinci in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, gasilskim društvom iz okolice Beltinec za izkazano zadnjo čast na pogrebu, govornikoma za tople besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke ter delovnim kolektivom Postaji milice Beltinci, Pomgradu M. Sobota, Zdravstvenemu domu Ormož in Veletrgovini Potrošnik M. Sobota za izkazano pozornost. Vsem še enkrat — hvala. Beltinci, Ormož, Murska Sobota, 18. 3. 1991 Žalujoči: hčerka Matilda, sin Andrej z družino, hčerka Marija z družino, sin Ladislav z družino, sestre Cilka, Marija in Marta z družinami ter ostalo sorodstvo Odšel si tiho, mirno, ne da rekel bi nam zbogom. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi sin, mož, oče in dedek Anton Zadravec iz Ivanec Iskreno se zahvaljujemo vsem zbranim ob uri slovesa, ki so nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, vence in za maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, gasilcem iz Bogojine, Filovec in Ivanec. Hvala govorniku KS Avgustu Klaru za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Ana, sin Jani in hčerka Tončka z družinama ter mama Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče svoje užival sam ne bo nikoli. (S. Gregorčič) V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek V" Ludvik Savel iz Tešanovec 99 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nas tolažili. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govornici Veri Cipot, govorniku Jožetu Časarju, lovcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Emilija, hčerka Marija z možem Alojzom, vnukinja Tadeja in vnuk Andrej Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe, dragi mož, oče, dedek, pradedek in prapradedek od nikoder ni. ZAHVALA Mirno in tiho nas je 8. marca v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Kovač iz Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in topla zahvala duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej — srčna hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke Viktorija in Ema, Regina, Marija, Cilka in sin Franc z družinami iz Kanade, hčerka Anica z družino iz Avstrije Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Ostali so sledovi tvojih rok, ki cenil jih bo tudi pozni rod. Vso ljubezen si nam dala, za vse, prav vse, še enkrat — hvala. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra Rozalija Varga roj. Voroš iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke in jo med njeno težko boleznijo obiskovali, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Za skrbno pozornost in nego med njeno boleznijo ter ves trud, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju, se najlepše zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka v II. nadstropju bolnišnice v Rakičanu. Hvala g. župniku za opravljen obred in g. kaplanu Jožetu za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, pa tudi vsem, ki so darovali za sv. maše. Iskrena hvala tudi KS za poslovilne besede, sodelavcem IMP Blisk, steklarstvu Maučec, bivšemu kolektivu Tekstila, tovarni Mura — tozd Lahka oblačila in RK Pomurka Bakovci. Najlepša hvala tudi dobri družini Podlesek iz Murske Sobote. Bakovci, 24. 3. 1991 Zadnji zbogom — tvoji najdražji Ustnik, n. aprila 1991 Stran 23 v besedi in sliki OBNAVLJAJO IGRIŠČE Zelena bratovščina za bilirubinometer Nogometni klub Odranci je pred kratkim začel preurejati nogometno igrišče. Za ta korak so se odločili na letnem občnem zboru, to pa zato, ker je igrišče ob deževnem vremenu večkrat pod vodo. V ta namen so imenovali 5-članski gradbeni odbor. Doslej so navozili na igrišče okrog tisoč kubičnih metrov zemlje in jo zravnali. V kratkem bodo igrišče preorali, zravnali in zasejali travo. Dela bodo predvidoma stala 130.000 dinarjev. Sredstva so zagotovili v klubu, svoj delež naj bi prispevala krajevna skupnost, na denarno pomoč pa računajo tudi pri ZTKO Lendava. Razen strojnih del bodo večino fizičnih del opravili člani kluba in učenci osnovne šole s prostovoljnim delom. Računajo, da bo igrišče urejeno do konca junija, tako da bi lahko jeseni na njem že igrali. Vse tekme spomladanskega dela prvenstva v pomurski ligi bodo Odranci odigrali na igrišču v Lipi, za kar so hvaležni NK Lipa. Foto: F. Maučec Pomurski lovci so zbrali 40 tisoč dinarjev. S tem denarjem so na otroškem oddelku soboške bolnišnice kupili bilirubinometer, elektronsko napravo, s katero novorojenčku v porodnišnici izmerijo količino bilirubina. Normalno je, da po porodu dojenčki postanejo nekoliko rumeni, vendar pa je prevelika količina bilirubina v krvi lahko zelo nevarna, saj lahko, če prestopi v možgane, povzroči duševno zaostalost. Zato je potreben nadzor, veiidar je samo po barvi kože težko reči, ali je bilirubin še v mejah normalnega. Zato so morali nekaterim dojenčkom, ki so bili na videz bolj rumeni, za laboratorijsko preiskavo bilirubina odvzeti veliko krvi, ker tudi labo ratorij ni usposobljen za tako imenovane mikrometode preiskovanja, za katere zadostuje le kapljica krvi. Prav zato je bilirubinometer, Bilirubinometer prislonijo novorojenčku na čelo in takoj odčitajo vrednost. Za akcijo se je poleg zdravnikov in zdravstvenih delavcev OB MEDNARODNEM DNEVU ROMOV | ZELJA Vse, kar vidim z očmi, bi rad imel, rad dobil. Vse bi pograbil z rokami, vse bi zagrizel z zobmi, z ustnicami poljubil. Rad bi videl, da prideš, ti gospod Civil. Rad bi videl, da si ti, gospod Civil, na mojem mestu, jaz pa na tvojem. O, ljubi Bog, izpolni mi to željo. Bog pa, kot da ne sliši prošnje, ki jo je zapisal dolenjski Rom Rajko Šajnovič, glas črnookih ljudi, ki živijo na družbenem obrobju ali tako, da se niti z besedo beda ne da povedati ali opisati resnično. Pa vendar so to ljudje iz krvi in mesa ter z ranjeno dušo prikrajšanosti, odrinjenosti, pozabljenosti in predvsem drugačnosti, ne le zunanje, ampak v ravnanju in mišljenju od nas, ki kot Civili na toliko in toliko časa vstopimo v njihov svet. Umaže- KDO JO JE VIDEL? 22. marca 1991 je odšla od doma v neznano 14-letna Katarina-Darinka HORVAT, učenka 6. razreda osnovne šole, doma iz Čer-nelavec pri Murski Soboti. Deklica je visoka 160 cm, močnejše postave, okroglega obraza, daljših, nekoliko valovitih rjavih las. Oblečena je bila v črne hlače in jopo iz džinsa. S sabo je nosila šolsko torbo. Če bi karkoli vedeli o pogrešani, prosimo, da to sporočite na UNZ Murska Sobota, tel. št. (069) 22-505, oz. da o tem obvestite najbližjo PM. mo si čevlje v njihovem blatu, vsaj za njihov praznik, mednarodni dan Romov. A potem si jih lahko obrišemo in odidemo, a njim ostane blato. Ko dežuje, je pred kolibami in v njih, je na njihovih obuvalih in oblekah, otrokom je blato kot drugo pokrivalo. Zlepljeni lasje na majhnih glavicah, blaten je tudi obraz s svetlečimi očmi. Blato jim pokriva oblačilo, gole nožiče, bose ali vtaknjene v gumijaste škornje. Lesene kolibe Romov Šmihel-skega naselja ter starega Žabjaka pri Novem mestu so gosto posejane med grmovjem, v naselju, kjer se potikajo psi, se igrajo številni otroci, a ni mogoče videti Romov, ki bi dočakali visoko starost. Nepopisno nasprotje civiliziranega svata čez cesto, sveta, ki pušča sledi v naselju, saj je povsod polno odpadkov. Ali je kaj takega mogoče, zaprepadeno vpraša Civil, ki je prvič prišel v njihovo naselje. In vendar se vrti naprej tudi njihovo kolo življenja. Počasi, a vendar. Posamezniki so uspeli, kar pričajo lepše hiše, urejene ter z ogradico, kar pomeni lastnino. Nastaja tudi novo naselje v Žab-jaku iz zidanih hiš, ki jih gradi občina. So tudi Civili, ki jim veliko pomagajo in jih sprejemajo z Beda romskega naselja Šmihel na Dolenjskem V siju odrskih luči njihovo drugačnostjo, ki želijo, da bi zaživeli človeka vredno in dostojno življenje ter da bi postali del te družbe, a v bistvu ostali tisto, kar so, Romi. Toda Romi pravijo, da se ne vrti vse gladko, saj Romi ne dobijo dela, zaradi odpuščanja delavcev pa ostanejo brez zaposlitve tudi zaposleni. Brez dela ali lastnega zaslužka pa ni mogoče pričakovati, da bi ohranjali svojo kulturo ali jo oživljali. To je bila ena od misli Romov na okrogli mizi v Novem mestu ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprilu, ter devetem srečanju Romov Slovenije. Tema pogovora naj bi bila kultura in življenje Romov, strokovno jo je predstavila dr. Pavla Štrukljeva. Pa vendar se Romom to vprašanje v tem času zdi drugotnega pomena, kajti v pripravi je nova slovenska ustava, v katero si želijo priti kot narodnostna skupnost. Pravijo, da je sedaj pravi trenutek, kajti sicer bo prepozno. Vprašanje njihovega položaja pa se mora reševati le z njimi, in ne kot doslej, ko so drugi odločali o njih. Računajo na to, da jih bo Slovenija, ki je tudi njihova domovina, sprejela, kajti če hoče v Evropo, bo morala upoštevati evropske poglede o položaju manjšin. In vendar se premika. Lahko rečemo tudi drugič, saj so na okrogli mizi sodelovali tudi dr. Janez Dular, minister za narodnostna vprašanja, ter strokovnjaki z inštituta za narodnosti. Pomeni, da so Romi prišli v Slovenijo, saj so bili do sedaj le skrb občin, kjer živijo. Pravo presenečenje je bil tudi slavnostni nagovor člana slovenskega predsedstva, dr. Dušana Pluta. Povedal je, da si želijo, da bi bila Slovenija prijazna domovina vsem, ki tukaj žive, torej tudi za Rome. Slavnostne goste in druge, ki so napolnili dvorano kulturnega doma v Novem mestu, pa so s pesmimi in plesom navdušili romski otroci z Dolenjskega, predstavili pa so se tudi plesalci in glasbeniki kuda s Pušče ter iz lendavske občine. Slovenski Romi pa so se pomerili tudi y športnih igrah. V nogometu je sodelovala ekipa Novega mesta, pa Cankove in Pušče, v streljanju z zračno puško dve ekipi s Pušče ter strelci strelske družine Caplja s Cankove in iz Novega mesta. Majda Horvat ki ga imajo druge slovenske porodnišnice že dolgo, zelo velika pridobitev, saj dojenčkom ni več treba jemati krvi, oziroma jo je treba samo tistim, ki jim z aparaturo izmerijo Višje vrednosti od dovoljene. Delo z napravo je preprosto za dojenčke pa je pregled neboleč. Murska Sobota, Clril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefaks: (069) 21 136 Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA Trudimo se, da vam bodo aprilski dnevi v Bimovih oblačilih čim lepši! zavzemal tudi direktor bolnišnice, izpeljal pa jo je Branko Radi-šič. V soboški bolnišnici so vsem, ki so prispevali za nakup naprave, zelo hvaležni. mh V Bimu najdete vsa oblačila zase in za vaše otroke! Priporočamo nakup modnih fantovskih oblek za obhajilo in birmo! Za različne življenjske priložnosti vam priporočamo nakup lepih daril (torbice, denarnice, prti in prtiči...) V Bimu najdete vse! 26. aprila ob 19. uri vabljeni v M. Soboto v športno dvorano pri tretji osemletki na VESTNIKOV VESELI v Nastopali bodo: narodnozabavni ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem, Edvin Fliser, oktet Lip Bled in drugi. Za naročnike smo pripravili bogata darila. Na Vestnikovem veselem večeru bomo izžrebali mnoge med naročniki. Med darili bo tudi prikupna spalnica, ki jo poklanja pokrovitelj prireditve, LIP BLED, peči za centralno kurjavo, vrtalni stroji, tehtnice... VEČER! NAROČILNICA PODPISANI______ nivelan B beli mineralni omet cc CINKARNA Če še niste naročnik VESTNIKA, nam hitro pošljite izpolnjeno naročilnico, ki jo vidite na desni strani. Morda čaka sreča prav vas. ______________________________________ ■ TRGOVINA LIP BLED V MURSKI SOBOTI Cvetkova 1, tel.: 069/22 941 KRAJ IN ULICA______________________________ POŠTA______________________________________ NAROČAM VESTNIK. POŠILJATI MI GA ZAČNITE OD NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE. IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV: VESTNIK, Titova 29, 69000 MURSKA SOBOTA PODPIS Tednik moje dežele na severovzhodu je VE5THIK * * > ♦ i * * * * ♦ ♦ i . - ■ ’ ........ odsev mladosti KAJ MISLIŠ O POMLADI? Drevje ima popke, zvončki cveto, kmet obrezuje. (DAMJAN) Travnik zeleni. (BORUT) Toplo sonce sije. (JOŽEK Kocjan) Kmetje obdelujejo polja. (TOMAŽ) Vijolice cvetijo. (DEJAN) Štorklje se vračajo. (MATEJ) Voda bo toplejša. (GORAN) Zimski zaspanci so se prebudili. (NATAŠA) Pomlad se je prebudila. Ljudje so veseli. (SANDRA) Otroci radi hodijo v gozd. (MAJA) Mamice sadijo rože in krasijo okna. (Darja Škraban) Vreme bo nestalno. (LIDIJA) Otroci so radi zunaj. (MATEJA) Spomladi se ptice selivke vračajo. (MOJCA) Pomlad je cvetoč letni čas, ki prinaša razumevanje, veselje in zdravje vsem nam, ki smo pozimi pozabili na zunanjost podobe človeka. (OTILIJA) Učenci 3. c razreda, Podružnična OŠ Krog POMLADNO ČIŠČENJE Čistili smo okolico šole. Bilo je veliko smeti. Pozimi jih je zakril sneg. Nametali so jih neolikani ljudje. Smeti smo pobrali, jih dali v vedra in odnesli na smetišče. Okoli šole bo spet vse zeleno. Vse bo dišalo. Tiste, ki bodo metali smeti, bomo skregali. Klemen Vučko in Stanka Hozjan, 1. a, OŠ Miška Kranjca, Vel. Polana SKRHA RISBA Kaže, da ste bili v minulih dneh preveč praznično razpoloženi in tako niste imeli volje, da bi odkrivali skrito risbo. Ali pa je bila naloga nekoliko pretežka? Tokrat objavljamo le risbo, ki nam jo je poslala Lojzka Krpič. Ne vemo, zakaj ni izdala tudi svojega naslova, dopisnico pa je sicer oddala na pošti pri Gradu. Upamo, da bo tokrat na delu več risarskih dedektivov. Rešitve današnje skrite risbe pošljite do 18. aprila. Velikonočna košara V velikonočno košaro damo pirhe, bel kruh, hren in seveda ne pozabimo tudi na šunko. Kako vse to pripravimo? Skuhamo nekaj jajc. Barvo razstopimo v decilitru vroče vode in jo z žlico dobro premešamo. Nato povaljamo v njej jajca. Ko so pobarvana, jih osušimo in odrgnemo s slanino. Če nimamo barve, pa si lahko pomagamo tudi s čebulo. V lonec doma domače čebulne lupine in nanje nalijemo vodo. Na travniku pa že prej naberemo liste različnih trav. Liste pritisnemo k jajcem in vse skupaj zavijemo v nogavico. Nato jih skuhamo. Tako dobimo lepo okrašene pirhe. Bel kruh moramo speči že prej, sicer je vroč. Spečemo ga v krušni peči. Hren skopljemo iz zemlje. Z nožem ga lepo očistimo. Šunko skuhamo in pustimo, da se ohladi. Vse to torej damo v velikonočno košaro in jo pokrijemo z okrasnim prtom. V nedeljo zjutraj pa se vsa družina zbere pri mizi in poskusi velikonočno jed. Renata Cekar, Podružnična OŠ Sp. Ščavnica Pozdravljena, pomlad! • Mesec marec je s seboj pripeljal pomlad. Le kdo se je ne bi razvese- Kako zgodnja je bila letos! Ob štirih zjutraj, ko smo mi vsi že sladko spali, se je prebudila in se tiho priplazila k nam. In začelo se je življenje. Živali se še pretegujejo od dolgega spanja, rastlinje je že oživelo: drevje je pognalo prve brstiče, rože so se razcvetele. Medved, ki je skozi vso zimo smrkal v svojem brlogu, se je zdaj odpravil iskat hrano zase in za svoje mladiče. Sonce je s svojimi toplimi žarki obsijalo naše vasi. Gospodinje, ki so skozi dolgo zimo počivale, se zdaj zopet morajo odpraviti na vrtove, kjer jih že čaka delo. Pomlad je lep letni čas. Spomladi se življenje začne — narava oživi in zamenja belo preprogo z zeleno. Anica Koštrica Kako bi spoznali pomlad? Če si dobro ogledamo naravo, bomo takoj opazili spremembe, za katere je oskrbela. Zvončki so skoraj že odcveteli, vijolice in trobentice pa šele odpirajo svoje drobne cvetke. Tudi drevesa so že pognala prve brstiče in tako oznanila, da je zime konec. Tudi ptice selivke nas že pozdravljajo. In ljudje? Naveličali smo se že puste žime, megle in mraza. Željni smo sonca in toplote, željni smo novega življenja. Dovolj nam je zimskega spanja in lenarjenja. Odvrgli smo zimske obleke, škornje so zdaj zamenjali lahkotni čeveljčki. Lahkotni — tako kot je lahkotna pomlad. S pomladjo se porajajo nove ljubezni. Nove in nove... in čimveč naj jih bo! Blanka Sobočan Prebudilo me je žvrgolenje ptic. Kar slišala sem jih, kako so me klicale: »Vstani, zaspanka! Dan se je že zbudil, ti pa še spiš.« Pomela sem si oči in stopila k oknu. Ptice so zgodnje, polne življenja so — tako zgodaj že pojejo in se podijo po drevesih. Sončni žarki so se prebijali skozi meglo in jo prepodili. Naravnost v mojo sobo so se prikradli in me pobožali po licu. Kako topli so! V sobi je postalo čudovito toplo. Kot v kaki sončni deželi, v kateri vedno sije sonce, kot da sploh ne zaide, kot da nikoli ni utrujeno. Tako kot naši kmetje. Veliko jih je bilo že na vrtovih. Vsak si je našel kako delo. Nič se niso ozirali na zgodnjo jutranjo uro. Kot da so vso zimo komaj čakali, kdaj bodo spet lahko prišli v dotik s svojo zemljo. B/anka Brunec Pomlad je res čudovita! Utrinke o pomladi so napisale učenke 7. razreda OŠ Genterovci. REPUBLIŠKI PRVAKI ŠŠD — Ekipa pionirjev strelcev s serijsko zračno puško šolskih športnih društev občine Murska Sobota, ki so jo sestavljali (od leve proti desni) Davorin Karo, Gorazd Rengeo in Sebastijan Vajda, je postala ekipni republiški prvak za šolsko leto 1990/91. Poleg tega je Sebastijan Vajda osvojil posamično 2. mesto, Davorin Karo 6. mesto in Gorazd Rengeo 15. mesto Filip Matko MOJ NAJLJUBŠI PREDMET Doma imam računalnik. Je sive barve in ima veliko tipk. Vsaka tipka nekaj pomeni. Ko želim igrati, ga najprej prižgem, vstavim kaseto in napišem program. Na ekranu se pokaže igrica. Na eni kaseti je 30 igric in vsaka je drugačna. Vse igrice so lepe. Tudi brez kasete se lahko igram. Vesel sem, ker imam računalnik. Marko VOLF, 2. r., OŠ Cankova ALI VESTE-? Pravilen odgovor na 13. vprašanje je bil zapisan pod črko c, torej je zadnji čas najbolj iskana knjiga med mladimi bralci v Pomurju Pet prijateljev. Tako je odgovorila tudi Tatjana Horvat iz Bodonec, ki bo prejela knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota, ki je sponzor naše nagradne rubrike. Nagrado ji bomo poslali po pošti. Čestitamo! 15. vprašanje: Ali veste, koliko naselij (vasi in mest) je v Pomurju? Odgovor: V Pomurju je a) 344 naselij b) 682 naselij c) 138 naselij Obkrožite pravilen odgovor (izrežite iz Vestnika) in ga pošljite na naš naslov do prihodnjega četrtka, ko bomo imeli žrebanje knjižne nagrade. UKANA Se vedno smo pri Oznini rekonstrukciji Pohorske afere iz leta 1951 pri poglavju Problematične osebe, ki nastopajo v zadevi. Najprej gre za Rudija Kneza-Silasa. BRANKO ŽUNEC Povsod likvidirajte tajne vohune! (Sun Tsu) »O tem se je prepričal tudi Adamič Jakob, ki je šel po odhodu Silasa in tovarišev iskat grob v hosto in ga je tudi našel. Adamič je 1947 ponovno odkril grob in ugotovil, da so pokojnemu lisice razžrle lobanjo. Iz navedenega sledi, da je predpostavka, da naj bi Silas ne izvršil likvidacije svojega brata Poldeta, ovržena z dejstvi, ki jih potrjuje vač prič. Prav tako je bilo že spredaj omenjeno, da dejansko ni bilo med Silasom in Bovhanovo ni-kakih tajnih zvez, iz katerih bi ta lahko dobila material za GSP, na podlagi katerega naj bi bil Silas verbovan. Dejstvo je, da si je razen slučajnega sestanka v novembru 1941 vse ostale »zveze« s Silasom in njegovo četo Bovhanova sproti izmišljala in s temi legendami varala GSP. Navedeni material torej ne nudi nikake osnove za predpostavko, da bi bil Silas gestapovski agent. Kot že omenjeno, je Tlaker Ivan-Luka izjavil, da izhaja parola o plavo-gardistični nevarnosti na Štajerskem od Silasa, le-ta pa naj bi dobil te podatke na CK VOS-a. VOJINOVIČ ALEKSANDER je bil 1941 v partizanih v Srbiji in marca 1942 ujet od četnikov., Bil je v zaporu pri četnikih in pozneje pri Nemcih. V biografiji navaja, da ga nihče ni izdal, čeprav so bili skupaj z njim zaprti tudi taki, ki so vedeli za njegovo delovanje v partizanih. Navaja tudi, da ga je v zaporu obiskala mati, in mu dejala, da ga bo skušala dobiti iz zapora po neki intervenciji. Nemci so ga poslali na delo v Avstrijo kot vojnega ujetnika. Bil je v raznih taboriščih okrog Dunaja. Poleti 1942 je skupaj s petorico tovarišev prvikrat poskusil pobegniti, pa so jih nekje pri Grazu zajeli in vrnili v taborišča. Pri tem je zanimivo, da Vojinovič v zvezi s tem navaja, da so se že pred begom domenili, da naj se, kdor bi na poti omagal, sam preda Nemcem. Eden od beguncev je potem tako tudi storil. Ko so jih vračali v taborišče, so jih vodili skozi razne zapore, a jih nikjer niso zasliševali. Po vrnitvi v taborišče Alten-bach, pripoveduje, mu je neki sopripornik Jakič, ki so ga imeli za konfidenta, predlagal, da bi on preskrbel falzificirane potne liste in da bi skupaj zbežali. Vojinovič pravi, 'da se v očeh tega človeka ni hotel pokazati kot strahopetec, in mu je odgovoril, da bo bežal z njim, če bo res pobegnil oz. organiziral pobeg. Dalje navaja, da so imeli na Dunaju svojo organizacijo, preko katere so preskrbovali falzificirane potne liste. Ko je oskrboval tak potni list, je padel v roke nekemu konfi-dentu Gligorijeviču, ki ga je izdal, kajti bil je aretiran takore-koč pred vrati hiše, ko se je vračal od Gligorijeviča. Potem navaja zopet neverjetno okol-nost, da ga po aretaciji niso zasliševali celih 21 dni, čeprav je jasno, da ga je izdal Gligorije-vič in je bil razen tega že enkrat ujet na begu. Dalje navaja, da je julija 1943 pobegnil s še enim tovarišem z Dunaja. Pred pobegom sta si preskrbela falzificirane potne liste. V Mariboru sta se najprej oglasila na Teznu pri nekem Radovanu, ki je bil brez ene noge. Ta ga je potem spravil preko patrole na Pohorje, tovariš pa, ki je prišel z njim z Dunaja, se je vrnil na Dunaj. Radovan z eno nogo je Re-šnjak Jakob, rojen 14. 2. 1910 v Budjanovcih, okraj Ruma, ključavničar, stanoval Tezno pri Mariboru 28. Rešnjak je bil 6. 9. 1943 aretiran od GSP Maribor radi sodelovanja s partizani in 2. 12. 1943 poslan v KL Flossenbiirg. Vojin je v pohorski edinici takoj postavil predlog, da naj se organizira pobeg še nekaterih drugih njegovih tovarišev z Dunaja. V ta namen je dobil zvezo s Turk Dunjo, ki ji je dal javko na Dunaju in jo tja poslal. Na ta način je bila ustvarjena zveza, po kateri je prišlo z Dunaja na Pohorje nekaj desetin Hrvatov in Srbov. Za tiste, ki še niso imeli potnih listov, so te falzificirali v Mariboru pri sestri Turk Hilde. Vojin je s Pohorja večkrat zahajal k Turk Hildi v Maribor. V tem času sta se medsebojno vzljubila in pozneje na Pohorju poročila. Turkova je bila v Mariboru trikrat aretirana od GSP. Imeli so proti njej konkreten material, kar je za-dokumentirano v gestapovskem arhivu, vendar je bila vsakokrat izpuščena. Vojin je prišel zaradi Hilde tudi v spor s Špindlerjem, ker je le-ta zahteval, da ostane Hilda na delu v Mariboru, Vojin pa jo je spravljal na Pohorje, kamor je kma- lu zatem tudi odšla. Vkolikor je razvidno iz materiala, je bil prav Vojin tisti, ki je največ govoril o plavi gardi, o geslih z Brezmadežno, svetinjicah kot razpoznavnih znakih itd. To je razvidno tudi iz njegovega življenjepisa, kjer skoro pri vseh, o katerih navaja, da so bili osumljeni ali v preiskavi zaradi plavogardizma, pravi, da so bile pri njih najdene svetinjice, podobice itd. Zanj je tudi znano, da je dejal na vlaku pred drugimi ljudmi nekemu aktivistu, naj naroči Jocu v Mariboru, da naj likvidira Špindlerja in Vojka Nemca. Razna poročila označujejo Vojina kot skrajnega krvoloč-neža v edinici. Tudi pri mučenjih pri zasliševanju je bil najbolj aktiven. Sam pravi o tem v svojem življenjepisu, da za vse, kar se je zgodilo, nosi poleg ostalih in največjo odgovornost. »Za mene lično,« pravi, »ova čiščenja niso bila neobična , stvar. Za vreme života i rada u : Topličkom partizanskem odredu izvršio sam bezbroj zadataka u pogledu čiščenja i likvidacija neprijateljskih elemenata, tako van odreda kako i u odredu. Oštar stav u pogledu takvih elemenata i neprijatelja uopšte kot mene se naročito povečao za vreme života u logoru. Zbog toga sam nastojao da direktivu budnosti i čiščenja potpuno sprove-dem u brigadi.« ! Vojinova vloga v problemu je opisana v predhodnih poglavjih. Kot omenjeno, seje na Pohorju poročil s Turk Hildo-Dunjo. Po vojni je bil na kurzu v Sovjetski zvezi, sedaj pa je v Sarajevu. Zanimivo je, da sta si z Miho dopisovala tudi po osvoboditvi in se je Vojin v pismih posebno zanimal za Špindlerjev slučaj. V življenjepisu navaja, da se je radi tega obračal na Miho zato, ker je smatral, da je le-ta kot organ UDV o tem poučen. Vojin pove še to, da ga je Miha leta 1947 vprašal, če jih v ŠZ verbu-jejo, in da se je čudil temu vprašanju. . Lupša Janez-Danilo piše v svoji izjavi, da je bil septembra 1945 na domu Turk Hilde v Mariboru. K njej je zahajal, ker mu je obljubila, da mu bo preskrbela podporo. Pri nekem obisku je naletel na Vojina. Lupša pravi, da se je pred njim zgrozil, posebno še, ko je videl na mizi revolver. Nato sta ra-zgovarjala o dogodkih pri Urbancu in mu je Vojin dejal, da je on (Lupša) v četi kritiziral in s tem spravljal v nejevoljo celo četo. Pri tem se je Lupša spomnil, da je nekoč dejal, ko je videl, da jedo v štabu bel kruh in meso, da bi morala biti taka hrana za ranjence. Vojin mu je tedaj dejal, naj gre v Ljubljano k majorju Cirilu, ki bo uredil vse potrebno zanj. Pri tem naj se sklicuje nanj. MAJHEN MAKSIMILI- 4 »Za našeg štabnog obaveštajca predlažemo druga Knega Radia (Silas). On je najstariji partizan u Štajerskoj. Ima najviše zasluga, da su se partizani održali u Štajerskoj i do dolaska naše grupe rukovodio jč operacijama u Štajerskoj. On ima izvanre-dnu sposobnost za prikupljanja obaveštenja i za pronalaženje nama neprijateljskih elemenata (špijuna, belogardista itd.).« Iz izveštaja štaba IV operativne zone od kraja 1942. god. upučen Glavnom štabu NOV i PO Slovenije. Zbornik dokumenata i po-dataka o NOR jugoslovenskih naroda, tom VI, knjiga 5, strana 61. Dovolj zgovorna fusnota, ki zadeva Rudija Kneza-Silasa, v knjigi dr. Obrena Džordževiča Zaštita revolucije (str. 252), ki je izšla leta 1979 v Beogradu. JAN, agronom iz Maribora. Gestapovec Viegele je izpovedal, da je bila novembra 1943 aretirana Majhnova zaročenka Cernovšek Marija obenem z ljubico gestapovca Gernjaka, Babič Metko. Majhen je šel zanjo intervenirat h Gernjaku in le-ta ga je ob tej priliki pridobil za sodelovanje za GSP z nalogo, da pomaga najti Špindler Dušana-Kovača. Tiste čase je Špindler stanoval kot ilegalec v Mariboru pri Majhnovi materi. Ta je sinu pripovedovala, da je prišla neka ženska po Kovačev dežnik. Majhen Maksimilijan se je zaradi tega silno razburil in rekel, da bo moral stvar javiti na GSP. Čez nekaj časa je povedal, da ga na GSP niso hoteli sprejeti in da nočejo o Špindlerju ničesar slišati. Po tem dogodku je bil Majhen zelo razburjen in je neprestano govoril, da pri vsej stvari ni nekaj v redu. Kmalu zatem se je malo pred Božičem odpeljal do Slovenske Bistrice, da bi šel v partizane, pa se je kmalu vrnil in šele čez nekaj časa definitivno odšel. V gestapovskem arhivu smo našli izvleček Majhnovega zaslišanja, kjer je pred GSP odkrival organizacijo OF v Mariboru, ni pa naznačeno, kdaj je bil zaslišan. Vendar pa je to dokument, iz katerega se da sklepati, da je res izvršil prijavo na GSP in daje povedal tudi stvari, ki niso bile v neposredni zvezi z dežnikom. Majhen Maks ni šel v partizane s kakšnimi posebnimi nalogami, zlasti ne v zvezi s plavo gardo, ker o tej v njegovem zaslišanju na Pohorju ni govora. V kolikor bi se proces jemal kot provokacija GSP, to ne izhaja iz Majhna, kajti če je bil res verbovan od Gernjaka, je bil z nalogo, da izsledi Špindlerja. Z vsebino procesa samega pa Majhen ni v direktni zvezi. (nadaljevanje prihodnjič)— TNIK, 11. APRILA 1991 Stran 25 DVOJNO GORJE, A SKUPAJ SREČA Ob cesti nizka stara hiša, nekoliko bolj na dvorišču nova,, nasproti gozdič in za hišama polje. In na to domačijo v Logarovcih so pred dobrim letom socialni delavci pripeljali sedaj že sedemletno Natalijo in štiriletno Tino, da bi tu imeli svoj novi dom, kajti v svojem nista poznali starševske ljubezni, ampak trpljenje zaradi alkohola. »Spominjam se, da je bil vetroven dan pred božičem. Ravno sem pospravljala in v spalnici obešala zaveso, ko se je na dvorišču ustavil avto. Bili so s Centra in me vprašali, ali bi vzeli dve deklici, ki nujno morata stran od staršev. To je bil šok, saj kaj takega nisem pričakovala. Povem to možu, pa pravi, da bi ju vzeli. Pred eno uro popolne so prišli vprašat, čez dobro uro sta deklici že bili pri nas. Veste, še najmanj sva ju vzela zaradi rejnine, ampak zato, da bi deklici pa tudi midva imela lepši dom,« je o prvem dnevu pravila Angela Budja. V domu Jožeta in Angele je utihnil smeh, ostal je le spomin na njuna otroka in huda bolečina, najhujša, ki lahko zadene starše. Izgubila sta namreč oba sina. Starejši se je smrtno ponesrečil pred desetimi leti. Ostal je mlajši, ki pa je pred dvema letoma umrl zaradi neozdravljive bolezni. Ostala je praznina, bolečina in dobro srce, ki še ni povsem razdalo svoje starševske ljubezni. Zato sta vzela deklici, da bi bili srečnejši onidve in da bi nekaj sreče užila tudi sama. »Pa povejte, kje je pravica na svetu. Imela sva otroka in izgubila oba. Bila sem mati du- ševno prizadetega otroka, ki smo ga vsi imeli neizmerno radi. Kakor je bilo hudo spoznanje, da je moj otrok drugačen od ostalih, trikrat huje ga je bilo izgubiti. Druga mati pa tako s svojima otrokoma,« je razmišljala »teta«, kot jo je klicala mlajša Tina. Le-ta se je prižemala enkrat k njej pa spet k stricu. Tako močno, kot da čuti, da mora in lahko sedaj nadoknadi tisto, česar ni imela pri svojih starših, ter se naužije nežnosti in topline. Pa DRAKOVCI Čudež(?) izpred sto let še ni Tudi v okolici DRAKOVEC naj bi bil stal nekoč grad. Sledov o tem sicer ni nobenih, ker naj bi se tam vse skupaj pogreznilo, grad pa se je do temeljev porušil. Zato so nekdaj rekli tistemu predelu Rušni dol. Dandanes ga imenujejo Rožni dol, ker rase tam naokoli vse polno rož, največ noric in raznih potočnic. In ta dol je res nekam čudežen! Okrog leta 1890 naj bi se tam pastirici Alojziji, 10-Ietni deklici, prikazala sveta Marija. Deklica je bila služkinja na domačiji Fifija in Gere. kjer prebivajo danes Voršičevi. Gospodinja Terezija dobro pozna zgodbo o čudežu v Rožnem dolu. »Kot so mi pripovedovali nekateri starejši domačini — Terezija Brunec mi je tudi pokazala mesto, kjer naj bi se zgodil čudež — je biLtam velik >hujčji< (borov) gozd. Na robu pa je rasla še posebej ogromna >hujka<. Nekega dne se je razširil glas, da se v krošnji tega bora pastirici Alojziji prikazuje Marija, in to dvakrat na dan. Ljudje so začeli vse bolj množično romati na to mesto, v želji, Ja bi morda tudi sami videli Marijo oziroma da bi se pokorili za svoje grehe. Pastirica je namreč govorila, da ji je Marija naročila, naj ljudje molijo in se pokorijo za svoje grehe, drugače jih bo zadela huda kazen. Kmalu so ta bor ogradili in okolico okrasili z rožami in venci. Pastirica je tam vsak dan klečala, molila in nekaj mrmrala, kot da bi se pogovarjala z Marijo. Tudi romarji so strmeli v krošnjo, toda nihče ni zagledal obličja Matere božje. Večina pa jih je najbrž verjela v čudež. Namesto k maši so ljudje tudi ob nedeljah raje šli k >božji hujki<. Zbralo se jih je po tisoč in več. Prihajali so tudi iz Prekmurja ih krajev vse tja do Maribora. Malonedeljski župnik pa je v cerkvi pridigal, da je to laž in da si je vse skupaj izmislila neka starejša ženska, velika bogomolka, ki se je sprla skoraj z vsemi domačini, župnika pa je celo zatožila pri škofu. Ker ni ničesar dosegla, je nagovorila ubogo pastirico, naj jim pripoveduje, da se ji prikazuje Marija in ji naroča, da morajo moliti in se pokoriti za svoje grehe. Ko je za vse to zvedelo glavarstvo v Ljutomeru, je objavilo razglas, naj ljudje ne romajo več v Rožni dol, ker da ne bodo ničesar videli in slišali. To pa je še bolj spodbudilo ljudi, da so se zbirali tam. Neko nedeljo jih je prišlo celo več tisoč. Molili so, peli, potem pa jedli, pili in se tudi zabavali. Ljutomersko glavarstvo je zato izdalo drugi razglas, in sicer je pastirici zapovedalo, da ne sme več KRAJEVNA SKUPNOST RAZKRIŽJE Na tem območju živi v 400 gospodinjstvih 1640 prebivalcev • Sodelovanje s Štrigovo • Razvejana telefonija • Načrti • Čeprav mrtvašnica v Razkrižju še ni opremljena, že opozarja nase kot najsodobnejši objekt v tem kraju. Ne bomo komentirali, ali je taka gradnja nujna ali bi bila nujnejša katera druga, je pa tudi res, da gre za stavbo, ki je ne gradiš pogosto. Ljudje s tega območja so bili voljni financirati tako gradnjo in so zanjo odrinili 1,200.000 dinarjev. Denar so zbirali s krajevnim samoprispevkom v sedmih vaseh. Mrtvašnica (ali če. hočete mrliška veža) bo služila ljudem iz vseh teh krajev, razen nekaj zaselkov. V tem letu jo bodo še opremili. V lanskem letu pa je krajevna skupnost med drugim pomagala pri gradnji lesenega mostu čez Ščavnico na Veščici. Če upoštevamo denar, ki so ga dali iz blagajne, in delo ter material, s katerima so pomagali krajani, potem je naložba vredna 250.000 dinarjev. Pozabiti ne kaže tudi urejanja ceste med Razkrižjem in Razkriškim vrhom, katere glavnina spada sicer v hrvaško krajevno skupnost Strigova, so pa se podvizali tudi Razkrižani in plačali posodobitev »svojega« dela. S tem so izpričali, da so za sodelovanje s svojimi sosedi. Odsek ceste v dolžini okrog 100 metrov med Gibino in domačijo Sitar sicer ni kdove-kako pomemben za širše območje, je pa za domačine, zato so ga lani prav tako asfaltirali. Gramoz pa so navozili na vse krajevne in poljske poti. Kar 1.000 kubičnih metrov so ga nasuli. V letošnjem letu bodo kupili opremo za mrtvašnico, poskušali bodo urediti stari in novi del pokopališča (ograja), obnovili bodo javno razsvetljavo, še naprej bodo utrjevali vaške ceste, kajti na območju tamkajšnjih sedmih vasi je še najmanj 4 kilometre odsekov, kjer bi nekako moral biti asfalt. Pa še marsikaj drugega jim roji po glavi, vendar o tem ne govore preveč na glas, kajti ne vedo, kako se bo izšlo glasovanje na prihodnjem referendumu. Nekako zadovoljni bodo, če bodo ljudje sprejeli precej manjši odstotek, saj je bil dosedanji resnično (pre)visok: kar 5 odstotkov od osebnega dohodka. Ne glede na upanja in pomisleke vseeno v letošnjem letu načrtujejo ureditev avtobusnih postajališč za avtobuse, in sicer na Veščici, v Razkrižju, Šafarskem in Gibini. Če pa bo denar, potem bodo skušali postaviti še čakalnice. V krajevni skupnosti Razkrižje pa so ponosni tudi na dve veliki delovni zmagi iz preteklih let: napeljavo zdrave pitne vode in telefona. Na njihovem območju je 150 telefonskih priključkov. Pa ne le v gospodinjstvih, ki so na prometnih točkah, ampak tudi (kar je Mrtvašnica v Razkrižju je stala 1,200.000 dinarjev in ie zelo sodobno grajena, zlasti ostrešje. 1 Foto: Š. S. tudi meni je morala pokazati, da ji je v novem domu lepo in dajo imajo radi, ker je čez čas dejala: »Saj me ne boste odpeljali nazaj k mamil?« »Še enkrat ni nobena rekla, da bi šla domov. To bi ju verjetno najbolj prizadelo. Saj se dobro spominjata, kako je bilo, in včasih kaj pripovedujeta.« Komaj po treh mesecih sta začeli pošteno jesti, kajti raznovrstne hrane nista poznali, pa tudi prebaviti je nista mogli. V novem domu sta okusili sladkor, puding, piščančja bedrca, sadje in drugo hrano. Nista vedeli, kaj je to šampon za lase ali zobna pasta, učiti sta se morali osnovnega ravnanja in drugačnega življenja. »Včasih me kdo vpraša, zakaj se mučim z njima. Jaz pa pravim, da sta to naša otroka. Človeku sta v veselje. Včasih se ob njima lahko nasmejiš in sprostiš. Vsi smo ju sprejeli, tudi naša babica. In deklici babico. Pa tudi naši sorodniki.« Deklici rasteta, da ujameta zamujeno, njuno novo življenje pa spremljajo tudi fotografije, ki jih je že za poln album. Med njimi seveda ne manjkajo tiste ob torti za rojstni dan. _ »Najbolj si želim, da bi ju res pripravili za življenje, da bi jima bilo lepo in da bi se pridno učili. Lahko rečem, da smo sedaj srečna družina. Če bi tako ostalo, bi bili vsi zelo srečni. Navezali smo se na njiju in bog ne daj, da bi morali oditi, saj bi to bilo tako, kot da bi tudi njiju izgubili.« Majda Horvat pozabljen hoditi pred >hujko<; in ker tudi to ni pomagalo, je prepovedalo zbiranje vsakomur. Toda ljudje so še vedno romali tja. Končno je oblast poslala v Rožni dol žan-darje. Ker jih obiskovalci niso hoteli ubogati, so začeli streljati in nekoga tudi ubili. Pastirico pa so menda po tem dogodku ne izkopali tudi štor, tako da ni ostalo nič več. Čez čas so podrli tudi druga drevesa in jih nekam odpeljali. Lastnik je namreč gozd prodal. In tako se je vse skupaj sčasoma le umirilo.« Ker se je to dogajalo pred več kot 100 leti, očividcev seveda ni več. Pripoved pa se prenaša iz Tu je rasel velik bor, 10-letna pastirica Alojzija pa je govorila, da se ji v njegovi krošnji prikazuje Marija. Nekaj časa, dokler oblasti tega niso odločno prepovedale, se je na tem mestu zbiralo po tisoč in več romarjev od blizu in daleč. (Foto: J. G.) kam odpeljali. Ker so nekateri roda v rod in se bo najbrž še dol-vseeno še naskrivaj prihajali na go. kraj čudeža, so bor posekali in JOŽE GRAJ MRTVAŠNICA ZA SEDEM VASI Tale most čez Ščavnico se »prišleku« morda zdi nepotreben, za domačine na Veščici pa je nujen. Zato so tudi pomagali z delom. pomembneje!) tudi v odročnih krajih ki zaselkih, kot so, denimo, Šprinc, Kopriva ... Š. Sobočan Kulturni utrip Doline V Dolini, vasici nedaleč od Lendave, se v zadnjem času čuti pestro kulturno delovanje. Krajevna skupnost je poskrbela, da so v stari osnovni šoli uredili dvorano in v njej se dogaja vse, kar sodi h kulturi. Nosilci kulturne dejavnosti so mladi, združeni v kulturno društvo. Pred dnevi so pripravili prireditev v počastitev dneva žena in obenem proslavili tudi 15. marec, madžarski kulturni praznik. V Dolini imajo tudi razvito skrb za ohranitev kulturne dediščine. Vsako leto sodelujejo na lendavski trgatvi in prikazujejo nekdanje običaje, ki so se ohranili še do današnjih dni. V tem kraju je bilo nekoč-močno razvito tkalstvo. Kulturno društvo si prizadeva, da bi ohranilo nekatere običaje. Posebno pozornost namenjajo folklori in petju. JD —ivu uxui0Mxn.-----------— (3) : ZGODOVINSKI 1® PETDESETIH LET 3. NEMŠKA OKUPACIJA PREKMURJA Jugoslovanska vlada je že od 1938. leta igrala na dve karti: na London in Berlin. Leta 1941 pa so jo praktično z vseh strani obkolile države, ki so pripadale silam osi. V to druščino so Nemci potrpežljivo in vztrajno snubili tudi Jugoslavijo. Od Jugoslavije so pričakovali le večje gospodarsko sodelovanje in priznanje politične nadvlade, sicer pa bi ji pustili več samostojnosti, kot so je imele druge vazalne države trojnega pakta. Priznali bi jo kot nebojujoče se članico in ji zagotovili nedotakljivost meja. Za darilo bi po končani vojni Jugoslavija dobila Solun. Pakt je bil podpisan 26. marca 1941 na Dunaju. Še istega dne so se v mnogih jugoslovanskih mestih pričele spontane demonstracije proti paktu, največje so bile v Beogradu. 27. marca je skupina letalskih oficirjev beograjskega garnizona izvedla vojaški udar, odstranila princa Pavla, ki je nadomeščal mladoletnega kralja, ga poslala v »Gauleiter« Pepi Pollak pozdravlja Nemce v Murski Soboti. izgnanstvo, ustoličila pa mladoletnega kralja Petra. Nova vlada generala Simoviča trojnega pakta ni preklicala, navezala pa je stike s Sovjetsko zvezo, kar je Stalin sprejel, in hitro je bil sklenjen sovjet-sko-jugoslovanski pakt o prijateljstvu. Hitler je bil osebno užaljen, ker je Jugoslavija tako izigrala njegovo potrpežljivost ter mu s tem zmešala štrene v njegovem rokovniku nadaljnjih operacij predvsem proti Sovjetski zvezi. Udar v Beogradu je Hitlerja po njegovi lastni presoji odvezal od zagotovila, da ne bo vkorakal v Jugoslavijo. V svojem besu se je takoj odločil obračunati z njo in že 27. marca podpisal ukaz »Unternehmen 25« za napad. General Simovičje izvedel »tiho mobilizacijo« pol milijona rezervistov. Tiha mobilizacija se je izvršila 28. marca tudi v »63. pogranični bazi« s sedežem v M. Središču in 64. bazi s sedežem v M. Soboti. Tako so oblikovali 341. pešpolk rezervistov — domačinov. Z njimi so oblikovali bataljon v Strukovcih in v Soboti ter Dobrovniku, čete pa pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Fo-kovcih. Večina rezervistov je bila brez orožja, točno število pa je poznal kulturbundovec Pollak, ki je le-te oskrboval s kruhom. Mnoge rezerviste, ki so med 3. in 5. aprilom 1941 odhajali v enote po Sloveniji, pa je kulturbundovec Pollak »demobiliziral« kar v Černjavičevi kolodvorski restavraciji. Dva dni pred nemškim vdorom v Prekmurje so ne srezka načelstva prejeli šifrirano povelje, da uničijo vse zaupne spise. Še isti dan so pozno v noč sežigali arhiv (tudi spiske sumljivih ljudi, vključno komuniste in osumljene sodelovanja z njimi). Tako ta spisek ni prišel v roke okupatorju. V tem šifriranem povelju je bilo tudi naročilo, naj vsi uradniki ostanejo na delovnih mestih in v primeru okupacije mirno sprejmejo to dejstvo, župan in srezki načelnik pa naj prijazno sprejmeta okupatorja in mu mirno predata srez. Že prve dni aprila je v avstrijski Radgoni mrgolelo nemške vojske. To je bil zbirni center za vpad v Pomurje Do tam sta 6. aprila v zgodnjih jutranjih urah udarili 101. in 125. divizija čez radgonski most, pa tudi v Gederovcih in na Cankovi. V zrak je zletel pe-tanjski novi most, okrog 7. ure so Nemci zavzeli postojanko v Strukovcih, kjer so sicer računali na odpor. Toda rezervisti so se razbežali in se hitro preoblekli, kakih 150 pa jih je romalo v nemško ujetništvo. Tudi bataljon v Soboti se ni branil, temveč se je v paniki umaknil čez Muro. Vse od Gederovcev in Cankove, koder je prodirala nemška vojska, so zapeljali Prekmurci, zlasti sezonci, ki so nasedli nacistični socialni demagogiji, in še posebej številni kulturbundovci navdušeno pozdravljali nemško vojsko. Inteligenca in zavedni Slovenci pa so s strahom opazovali prihajajoči nemški »novi red«. Na čelu nemške kolone je v Soboto prispel mehanik kulturbundovec Ludvik Flisar. Na trgu so jih lepo sprejeli srezki načelnik dr. Bratina, poslanec Josip Benko in župan Ferdinand Hartner. ki jim je tudi izrekel pozdravno dobrodošlico. Na Cvetičevi tovarni in Bacovem hotelu so že plapolale ; nemške zastave s kljukastim križem, soboška dekleta in žene pa so po vsem mestu zbirale rože in okrasile nemške vojake. Župan Hartner in podžupan Čeh sta v 30 minutah morala sestaviti seznam 40 talcev. Tega je nemški kapetan pokazal »gauleiterju« Pepiju Pollaku,, ki je listo zavrgel in sestavil svojo na kateri, so bili predvsem zavedni Slovenci. Enako je bila popoldne Lendava okrašena z madžarskimi zastavami, sprejeli pa so jih in pozdravili pred cerkvijo župan Bačič, posalnec Klar in srez, načelnik Verstovšek. Lendavski Madžari, nezadovoljni z nemško okupacijo, so s posebno delegacijo intervenirali pri samem Horthyju, naj Madžarska zasede Prekmurje, Hartner je enako interveniral v Monoštru in Sombatelju. Desetdnevno obdobje ■ nemške okupacije in kulturbundovske »oblasti« v Prekmurju je bila dovolj za neverjetno evforijo o nemški zmagi in novem redu, ki da bo osrečil Prekmurce ter prinesel delo, zaslužek in socialno pravičnost. V tem času so pridno ropali židovske trgovine in iskali njihove dragocenosti ter razbijali blagajne. Pri tem so Nemcem in kulturbundovcem najbolj pomagali trgovski pomočniki, ki so delali pri teh židovskih trgovcih in so dobro poznali razmere. V židovske trgovine so razen mnogih Sobočanov vdirali tudi prebivalci nekaterih okoliških vasi. Ropali so tudi graničarska skladišča. Z zaplenjenimi avtomobili so se »gauleiter« Pollak in njegovi vozili tudi po vaseh in ropali židovske trgovine. Enako se je dogajalo v Lendavi. »Gauleiter« Pepi in Ludvik Flisar sta že kar 6. aprila odpeljala župnika Klekla iz Črenšovec v soboški zapor, češ da zbira Dolince proti Nemcem. V teh 10 dneh je neverjetno naraslo članstvo Kulturbunda in kmalu so pričeli zbirati prostovoljce za SS ter kar »delili« zemljo in posest zavednih Slovencev. V Soboti so pripravili listo 180 Slovencev in Židov za izselitev. Nemški okupatorji so v Prekmurju ostali 10 dni. 16. aprila 1941 pa so Prekmurje slovesno predali madžarskemu okupatorju. Ob odhodu so proti Radgoni odvažali tovornjake naropanega blaga. Izropane trgovine pa je »gauleiter« Pepi potem dal zapečatiti. Stran 26 VESTNIK, 11. APRILA 1991