Lojze Marincek, andraž carni, Petra košir, aLeksander Marinšek, Urban šiLc, igor zeLnik koMentar k Vegetacijski karti gozdniH zdrUžb sLoVenijeV MeriLU 1 : 50.000 – List LjUbLjana Lojze Marincek, Andraž Carni, Petra Košir,Aleksander Marinšek, Urban Šilc, Igor Zelnik KOMENTAR K VEGETACIJSKI KARTI GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE V MERILU 1 : 50.000 – LIST LJUBLJANA Lojze Marincek, Andraž Carni, KOMENTAR K VEGETACIJSKI KARTI Petra Košir, Aleksander Marinšek, GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE Urban Šilc, Igor Zelnik V MERILU 1 : 50.000 – LIST LJUBLJANA COMMENTARY TO THE VEGETATION MAP OF FOREST COMMUNITIES OF SLOVENIA IN SCALE OF 1 : 50.000 – SECTION LJUBLJANA © 2006, Založba ZRC Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Recenzenta prof. dr. Josip Franjic, prof. dr. Livio Poldini, dop. clan SAZU Prevod Magdalena Zagode Babic, Andreja ŠalamonVerbic Jezikovni pregled Marjeta Humar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Prelom Brane Vidmar Fotografije Aleksander Marinšek Karta Avtorji karte Lojze Marincek, Andraž Carni, Marjan Jarnjak, Petra Košir, Aleksander Marinšek, Urban Šilc, Igor Zelnik Avtorji rokopisnih kart 1 : 10.000 Marko Accetto, Boštjan Anko, Lojze Campa, JankoKalan, Živko Košir, Lojze Marincek, Ivan Smole, Marjan Šolar, Niko Torelli, Marja Zorn Topografska osnova Digitalne rastrske podlage TK 50 GZ, sekcija 013-3/4, GURS, 1981 Digitalizacija, generalizacija in kartografska obdelava Marjan Jarnjak Tehnicna izvedba Marjan Jarnjak Izdal Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Littera picta, d. o. o., Ljubljana Izšlo s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*188(497.4) KOMENTAR k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:50.000. List Ljubljana = Com­mentary to the vegetation map of forest communities of Slovenia in scale of 1:50.000. Section Ljubljana / Lojze Marincek ... [et al.] ; [prevod Magdalena Zagode Babic, Andreja Šalamon Verbic]. - Ljubljana : #Založba #ZRC, ZRC SAZU, 2006 ISBN-10 961-6568-66-3 ISBN-13 978-961-6568-66-1 1. Vzp. stv. nasl. 2. Marincek, Lojze 230393856 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9616568663 Lojze Marincek, Andraž Carni, Petra Košir,Aleksander Marinšek, Urban Šilc, Igor Zelnik KOMENTAR K VEGETACIJSKI KARTI GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE V MERILU 1 : 50.000 – LIST LJUBLJANA COMMENTARY TO THE VEGETATION MAP OF FOREST COMMUNITIES OF SLOVENIA IN SCALE OF 1 : 50.000 – SECTION LJUBLJANA LJUBLJANA, 2006 KAZALO UVOD ............................................................................................................................... 7 KARTOGRAFSKI VIRI ...............................................................................................13 VRBOVJA IN JELŠEVJA .............................................................................................15 1. ZDRUŽBA CRNE JELŠE ..................................................................................... 16 (Alnetum glutinosae s. lat.) 2. ZDRUŽBA BELE VRBE ...................................................................................... 19 (Salicetum albae Issler 1926) GOZDOVI PLEMENITIH LISTAVCEV ...................................................................... 22 3. ZDRUŽBA VELIKEGA JESENA IN NAVADNEGA TEVJA ........................... 23 (Hacquetio epipactidis-Fraxinetum excelsioris Marincek in Wallnöfer et al. 1993) 4. ZDRUŽBA BELEGA JAVORJA IN NEPRAVE GLISTOVNICE ...................... 26 (Dryopterido af.ni-Aceretum pseudoplatani P. Košir 2005) GOZDOVI NAVADNEGA GABRA ............................................................................. 29 5. BAZIFILNI GOZDOVI NAVADNEGA GABRA ............................................... 31 (Carpinetum betuli s. lat.) 6. ZDRUŽBA NAVADNEGA GABRA IN BOROVNICE ...................................... 35 (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M. Wraber 1969) Marincek 1994) 7. ZDRUŽBA DOBA IN ENOVRATEGA GLOGA ................................................ 39 (Crataego monogynae-Quercetum roboris Marincek et al. ad int.) 8. ZDRUŽBA DOBA IN NAVADNE SMREKE ...................................................... 42 (Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber 1969) Marincek 1994) BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATNI MATICNI PODLAGI .............................. 45 9. ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA TEVJA.................................................. 47 (Hacquetio-Fagetum Košir 1962) 10. ZDRUŽBA BUKVE IN VELECVETNE MRTVE KOPRIVE ........................... 51 (Lamio orvalae-Fagetum (I. Horvat 1938) Borhidi 1963) 11. ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA KRESNICEVJA .................................. 54 (Arunco-Fagetum Košir 1962) 12. ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNE POLŽARKE ..............................................57 (Isopyro-Fagetum Košir 1962) 13. ZDRUŽBA BUKVE IN ZASAVSKE KONOPNICE ........................................... 61 (Cardamino savensis-Fagetum Košir 1962) 14. ZDRUŽBA BUKVE IN GOZDNEGA PLANINŠCKA ...................................... 65 (Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993) 15. ZDRUŽBA BUKVE IN PLATANOLISTNE ZLATICE ..................................... 69 (Ranunculo platanifolii-Fagetum Marincek et al. 1993) 16. ZDRUŽBA BUKVE IN CRNEGA GABRA ........................................................ 73 (Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972) KISLOLJUBNI BUKOVI GOZDOVI .......................................................................... 77 17. ZDRUŽBA BUKVE IN REBRENJACE .............................................................. 78 (Blechno-Fagetum I. Horvat ex Marincek 1970) 18. ZDRUŽBA BUKVE IN PRAVEGA KOSTANJA ................................................ 82 (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae (M. Wraber 1955) Marincek & Zupancic 1995) GRADNOVI GOZDOVI TER GOZDOVI CRNEGA GABRA IN PUHASTEGA HRASTA .......................................................................................... 86 19. ZDRUŽBA GRADNA IN BELEGA MAHU .......................................................87 (Leucobryo-Quercetum petraeae Marincek & Zupancic 1995) 20. ZDRUŽBA CRNEGA GABRA IN PUHASTEGA HRASTA ............................ 91 (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938) 21. ZDRUŽBA GRADNA IN CRNEGA GRAHORJA ............................................. 95 (Lathyro nigri-Quercetum petraeae Horvat 1958) GOZDOVI RDECEGA BORA ..................................................................................... 98 22. ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN TRIROBE KOŠENICICE .......................... 100 (Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940) 23. ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN GLOTE ....................................................... 104 (Brachypodio-Pinetum sylvestris Zupancic & Žagar 1997 corr. 1998) 24. ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN BOROVNICE .............................................107 (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930) KISLOLJUBNI JELOVI GOZDOVI ...........................................................................111 25. ZDRUŽBA BELE JELKE IN TROKRPEGA MAHU ........................................112 (Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958) 26. ZDRUŽBA BELE JELKE IN OKROGLOLISTNE LAKOTE ...........................116 (Galio rotundifolii-Abietetum albae M. Wraber (1955) 1959) PREGLED KARTIRANIH SINTAKSONOV ............................................................ 120 SUMMARY ................................................................................................................. 124 UVOD1 V preteklih letih sta izšli dve vegetacijski karti, ki predstavljata gozdno vegetacijo naše države. Leta 2002 je izšla vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000, leta 2003 pa vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 50.000 – list Novo mesto, ki sta predstavljali vsebinsko in metodološko osnovo za delo na tokratni vegetacijski karti. Pri njeni izdelavi in komentarju zanjo pa smo vnesli nekaj vsebinskih in tehnicnih novosti. Z izdelavo vegetacijske karte gozdnih združb – sekcija Ljubljana – smo zaceli leta 2004 v okviru projekta Ekološke razmere kot osnova za gospodarjenje z gozdovi, ki sta ga sofinancirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sekcija karte Ljubljana pokriva obmocje, ki obsega 1075 km2, pokritost z gozdom je 54 %. Kot vsebinska podlaga pri izdelavi omenjene vegetacijske karte so v veliki meri služile fitocenološke karte nekdanjega Biroja za gozdarsko nacrtovanje v merilu 1 : 10.000 (glej Kartografske vire). Na novo smo skartirali 40 % gozdnih površin, in sicer na obmocjih, ki niso bila skartirana oziroma so bile gozdne združbe na novo opredeljene. Zaradi zajemanja podatkov iz razlicnih virov je bila opravljena tudi vecstopenj-ska generalizacija. Podatki fitocenoloških kart Biroja za gozdarsko nacrtovanje so bili preneseni in generalizirani (vsebinsko in prostorsko) na kartografsko podlago merila 1 : 25.000 (TK 25), prav tako podatki, pridobljeni s terenskim kartiranjem. Sledila je naslednja stopnja generalizacije, kjer po pripravi in digitalizaciji podatkov njihov veli­kostni red ustreza merilu 1 : 50.000, v katerem je narejena ta vegetacijska karta. Zaradi boljše preglednosti karte praviloma vsi objekti s fitocenološkimi vsebi­nami (poligoni) predstavljajo površine, ki so v naravi vecje od 100 m2. Izjeme so tiste površine, ki so locirane zunaj sklenjenih gozdnih površin in obstajajo v digitalnem rastrskem sloju TK 50, obris gozda (GURS 1996), ki je kot uradni kartografski vir in graficna podlaga služil za pozicioniranje in omejitev le-teh. Površine linijsko razpore­jenih združb (npr. ob vodotokih, v grapah, na gozdnih robovih ipd.), ki so prikazane na karti, so v naravi praviloma široke vsaj 50 m (1 mm na karti). Izjeme so tisti poligoni, ki se nadaljujejo na drugi strani sekajocega objekta (ceste, potoka ipd.), ter tako bolje ohranjajo informacijo o prisotnosti združb na nekem obmocju. Poligone združb, ki so razporejene v še ožjih pasovih ali tockasto, smo povecali do te mere, da so lahko pred­stavljeni na karti, saj smo hoteli informacijo o teh združbah in njihovi prisotnosti na avtorji: Lojze Marincek, Andraž Carni, Marjan Jarnjak, Petra Košir, Aleksander Marinšek,Urban Šilc, Igor Zelnik karti obdržati in predstaviti zaradi njihove rastišcne pestrosti in pomembnosti, ceprav po svoji velikosti v naravi ne opravicujejo predstavitve. Z novejših digitalnih podlag (GURS, 2001, 2004) smo pri izdelavi karte upošteva­li potek trase avtoceste Ljubljana–Maribor, saj ta predstavlja vecji in recentnejši poseg v gozdni prostor na obravnavanem obmocju. Kot podlago digitalizaciji smo uporabili tudi DOF (digitalni ortofoto, locljivost = 1 m (GURS, 2000, 2003, 2005)), digitalne rastrske podlage meril 1 : 5000, 1 : 25.000 in 1 : 50.000 (GURS, 1996, 2001, 2004) ter vektorske podatke o rabi tal, ki so bili vektorizirani na osnovi DOF-ov (MKGP, 2003). Pri izvedbi statisticnih analiz in kontrole tocnosti ter ustreznosti podatkov smo uporabili DMV 25. Ekološke razmere Fitogeografski položaj Obmocje na karti Ljubljana 1 : 50.000 v vecjem delu uvršcamo v predalpsko fito­geografsko obmocje, ki na južnem in vzhodnem delu postopoma prehaja v preddinar­sko fitogeografsko obmocje (Wraber 1969). Osnovne znacilnosti površja Na splošno so reliefne razmere sekcije Ljubljana zelo pestre. Z izjemo ravninskega sveta na zahodnem delu prevladuje hribovit relief. Ravninski del so izoblikovale reke in potoki s svojo erozijsko dejavnostjo in nanosi razlicnih tekstur. Najvecje reke so Ka­mniška Bistrica, Ljubljanica, predvsem pa Sava, ki je izdolbla markantno sotesko v Po-savsko hribovje. Ravninski svet je mikroreliefno zelo razgiban in razdeljen na obmocja z razlicnimi hidrološkimi razmerami. Prevladujeta kmetijska in urbana raba prostora. Osnovne reliefne oblike hribovskega obmocja so predvsem odvisne od prevladujoce maticne podlage. Na težko prepustnih permokarbonskih kamninah prevladujejo kopa­sti grebeni hribovij, ki se prevešajo v strma, gladka pobocja. V jarkih in dolinah je stal-no tekoca voda. Podoben relief ima tudi dolomitna maticna podlaga, le da prevladujejo ostri grebeni. Na apnencih, posebno dachsteinskih, povsem prevladuje kraški relief z razgibanim vrtacastim površjem, nad katerim se dvigajo skalnati vrhovi. Edafske razmere Geološka podlaga ozemlja na karti Ljubljana 1 : 50.000 je zelo pestra. V osre­dnjem delu na obmocju Posavskih gub prevladujejo izrazito kisle nekarbonatne kamni­ne permokarbonske starosti: kremenov konglomerat in pešcenjak, meljevec in glinasti skrilavec. V povprecnih ekoloških razmerah: na položnih in zmerno nagnjenih pobo-cjih so najpogostejša districna rjava tla, ki se med seboj razlikujejo po lesiviranosti oz. izpranosti in psevdooglejevanju. Districni ranker je v dveh oblikah: liticni predvsem na vrhu grebenov in rigolicni na strmih pobocjih. Districni ranker oznacujejo plitva tla in siromašnost s hranili. Karbonatna maticna podlaga, ki jo sestavljajo triadni in jurski apnenci, dolomitni apnenci in dolomiti, prevladuje na severnem delu ozemlja (Menina planina, Medvedo­vo brdo), na južnem delu in v pasu od Domžal proti Zagorju. Na karbonatni maticni podlagi prevladujejo rendzine nad pokarbonatnimi rjavimi tlemi. Najpogostejša je spr­steninasta rendzina, v višjih legah na reliefno ekstremnih mestih pa so protorendzine in prhninaste rendzine. Nevtralne in mehke karbonatne kamnine so na obrobju Posav­skih gub. Nastale so v relativno mlajših geoloških dobah: spodnja in srednja kreda, oligocen in miocen. V glavnem jih sestavljajo mehki apnenci, predvsem litotamnijski apnenec, lapor, lapornati skrilavec, glinasti skrilavec, glina, pešcenjak in podobno. Za te kamnine je znacilno, da vselej vsebujejo dolocen delež karbonatnih kamnin, ki od-locilno vplivajo na razvoj in dinamiko tal. Na teh kamninah prevladujejo sledeci talni tipi: rigosol-karbonatna rendzina, evtricna rjava tla in evtricna rjava tla – lesivirana. Na ravninskem zahodnem delu ozemlja so pliokvartarne usedline in aluvialni na­nosi razlicnih teksktur, pretežno karbonatnega porekla. Na tej podlagi prevladujejo obrecna tla na pešcenem prodnatem aluviju, obrecna tla na meljasto-glinastem aluviju ter psevdogleji. Na skrajnem jugozahodnem delu segajo v Ljubljansko barje, kjer naj-demo hidromorfna, oglejena in šotna tla. Klimatske razmere Na obmocju karte Ljubljana prevladuje humidna klima s svežimi poletji in hla­dnimi zimami. Najvec padavin pade na goratem svetu Menine in Cemšeniške planine (okoli 1600 mm in vec). Na ostalem delu sekcije pa je povprecna letna kolicina padavin med 1200 in 1450 mm. Vecina padavin pade v vegetacijskem obdobju. Mrzlo zimsko obdobje traja od decembra do februarja in je izrazitejše v gorskem svetu. Povprec­ne mesecne temperature v poletnih mesecih so dokaj visoke, povprecno od 17 do 20 °C. Temperaturni ekstremi, zlasti v reliefnih depresijah, kjer so pogosti temperaturni obrati, so zelo izraziti, dosegajo do –28 °C. Zadnje zmrzali so konec aprila, prve pa se pojavijo v zacetku oktobra. Povprecno obdobje brez zmrzali traja okoli šest mesecev, v gorskem svetu le okoli pet mesecev, vendar obstaja nevarnost slane v daljšem casov­nem obdobju vse leto, posebno v višjih legah. Relativna zracna vlažnost je povprecno okoli 82 %. Snežna odeja leži povprecno od 28 do 72 dni. Reliefno razgibano ozemlje pogojuje množico lokalnih klim, za katere pa nimamo povsod ustreznih podatkov. Po-samezne lokalne klime so opisane v tekstu pri opisu ekoloških razmer posameznih gozdnih združb. Na splošno lahko ugotovimo, da so padavinske in temperaturne raz-mere ugodne za rast gozdov. Gozdne združbe Skladno s pestrimi ekološkimi razmerami je gozdna vegetacija zelo raznolika. Njeno pestrost v veliki meri stopnjuje dolgoletni intenzivni antropogeni vpliv, zaradi katerega se je razvila množica razvojnih stadijalnih oblik. Conalna vegetacija, ki uspeva pretežno na karbonatni maticni podlagi v povprec­nih edafskih razmerah, je na obmocju sekcije Ljubljana zaradi prevladujoce dolomitne in nekarbonatne maticne podlage le krajevno dobro razvita. Najnižje dele obmocja naseljujejo bazifilni gozdovi navadnega gabra (Carpinetum betuli s. lat.). Pojavljajo se samo fragmentarno, vecino so izsekali in površine spreme­nili v kmetijske in urbane. Na tleh z visoko talno vodo so manjše površine dobovih gozdov (Piceo abietis-Quercetum roboris), ki so pogosto spremenjeni v sekundarne gozdove crne jelše (Carici brizoidis-Alnetum glutinosae). Nekoliko vec je acidofilnih gozdov navadnega gabra (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli). Nanje se neposredno navezujejo podgorski bukovi gozdovi (Hacquetio-Fagetum var. geogr. typica), ki po­nekod gradijo strnjen conalni pas. V nadmorskih višinah nad 600 (700) metrov preha­jajo v montanske bukove gozdove (Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria pen-taphyllos). Obicajno oblikujejo conalno vegetacijo v nadmorskih višinah od 600 do 900 metrov. Na prisojnih pobocjih Menine planine jih najdemo tudi v nadmorskih višinah okoli 1100 metrov. V okviru areala teh gozdov se po vlažnih jarkih pojavljajo gozdovi plemenitih listavcev. Višje prehajajo gorski bukovi gozdovi v altimontanske bukove gozdove (Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides). Na osoj­nih legah Menine planine in Medvedovega brda so predalpski jelovo-bukovi gozdovi (Homogyno sylvestris-Fagetum var. geogr. typica). Najvišje vrhove Menine planine in skalovite grebene porašca gozdna združba bukve in polžarke (Isopyro-Fagetum var. geogr. Adenostyles alliariae). Na Cemšeniški planini je vršna gozdna združba bukve in zasavske konopnice (Cardamino savensis-Fagetum). Na ozemlju sekcije Ljubljana prevladujejo aconalne gozdne združbe, ki uspevajo v posebnih ekoloških pogojih. Najvecje površine pokrivajo acidofilni gozdovi bukve in rebrenjace (Blechno-Fagetum). Zaradi ekstenzivne rabe so pogosto spremenjeni v dru­gotne gozdove rdecega bora, gradna in navadnega kostanja. Na bistveno manjših povr­šinah so zmerno acidofilni gozdovi bukve in kostanja (Castaneo-Fagetum). Ponekod zavzemajo vecje površine acidofilni gozdovi rdecega bora (Vaccinio myrtilli-Pinetum var. geogr. Castanea sativa). Acidofilni jelovi gozdovi (Bazzanio trilobatae-Abietetum albae var. geogr. typica) se pojavljajo na vseh legah v vecjih ali manjših otokih. Lokal-no so spremenjeni v sekundarne gozdove rdecega bora ali pa so zasmreceni. Podoben areal imajo zmerno acidofilni jelovi gozdovi (Galio rotundifolii-Abietetum albae). Na strmih dolomitnih pobocjih sta dva tipa aconalnih asociacij. Na prisojnih legah pokri­vajo vecje površine termofilni gozdovi bukve in crnega gabra (Ostryo-Fagetum var. geogr. typica), na osojnih strmih pobocjih pa so gozdovi bukve in kresnicevja (Arunco-Fagetum). Na skalovitih apnencastih pobocjih se na majhnih površinah pojavlja gozdna združba gradna in crnega grahorja (Lathyro nigrae-Quercetum petraeae). Na manjših površinah so še gozdne združbe ekstremnih ekoloških razmer. Izra­zito prisojne skalovite grebene porašcajo gozdovi rdecega bora in trirobe košenicice (Genisto januensis-Pinetum) ter crnega gabra in puhastega hrasta (Querco-Ostryetum carpinifoliae). Na mokrih rastišcih so gozdovi crne jelše (Alnetum glutinosae s. lat.). Ob vodotokih je razvita združba bele vrbe (Salicetum albae). Vegatacijo smo kartirali v skladu z doslej opisanimi združbami, ki so predstavlja­le kartirne kategorije. Vendar smo pri terenskem delu ugotovili, da so nekatere združ-be, posebno Bazzanio-Abietetum in Galio-Abietetum, delno tudi Vaccinio myrtilli-Pi­netum, sintaksonomsko in sinsistematsko nezadostno preucene. Na podlagi zbranih popisov smo opredelili vec sintaksonov v rangu geografske variante, subasociacije in variante. Tako v literaturi navajamo nekatera dela, ki so nastala na osnovi naših teren­skih raziskav in jih pripravljamo za tisk. Pri sintaksonomskih opredelitvah uporablja-mo nekatere rešitve na podlagi izdelanega tabelarnega gradiva, ki pa še ni objavljeno. Zgradba komentarja V komentarju so gozdne združbe poimenovane po binomskem principu na flori­sticni osnovi v skladu s Kodeksom poimenovanja rastlinskih združb (Weber, Moravec & Theurillat 2000). Navedli smo tudi nekatere pogostejše sinonime gozdnih združb. Opisane so ekološke razmere gozdnih združb. Pri tem so bili zelo uporabni elabo­rati Biroja za gozdarsko nacrtovanje, posebno pri opisu edafskih razmer. Obširnejšega opisa so bile deležne gozdne združbe, ki pokrivajo vecje površine. Tiste na manjših površinah so opisane le na kratko. Pri ekološkem opisu smo bili posebej pozorni na klimatske in edafske razmere. Omenjena je vecina kamnin in kompleks talnih tipov pod doloceno gozdno združbo. Strukturna zgradba in floristicna sestava sta opisani v štirih plasteh. V drevesni plasti so poleg strokovnih poimenovanj navedena tudi slovenska. Rastlinske vrste v ostalih plasteh so poimenovane le strokovno. Tudi pri slovenskih imenih drevesnih vrst smo upoštevali najnovejšo literaturo. V grmovni, zelišcni in mahovni plasti so navede­ne najpomembnejše vrste po abecednem redu. Nomenklatura rastlinskih vrst je v skladu z deloma Martincic et al. (1999) in Mar­tincic (2003), nomenklatura gozdnih združb pa z deli Marincek et al. (1993), Marincek (1994) in Mucina et al. (1993). Na koncu so opisane razne stadijalne oblike, kjer se odraža sprememba gozdne vegetacije zaradi razlicnih nacinov uporabe rastišc. V tem smislu so opisani glavni razvojni stadiji na opušcenih kmetijskih površinah v skladu s pojmom potencialno na­ravne vegetacije. V okviru optimalne rabe prostora so opisane glavne gospodarske dejavnosti na obmocju posamezne gozdne združbe, priporoca in utemeljuje se raba gozdnega prostora za razlicne namene. Ekološko in floristicno so oznacene tudi geografska varianta združbe in prevladu­joce subasociacije gozdne združbe. Navedeni so tudi literaturni viri, iz katerih smo crpali podatke za opis posame­znih gozdnih združb. Uporabnost karte Za objektivno ugotavljanje vecplastnega pomena gozda je potrebna njegova in-ventarizacija, ki daje osnovne podatke o njegovi razširjenosti ter gospodarskem, ekolo­škem in socialnem pomenu. Izkušnje so pokazale, da je za gozdove najcenejša in naj­zanesljivejša inventarizacija na podlagi rastlinskih oz. gozdnih združb. Vegetacijska karta nam daje informacijo o prostorski razširjenosti posameznih združb in je kot taka osnova pri gospodarjenju z gozdovi in pri drugih posegih v prostor. Pri uporabi karte je potrebno upoštevati dejstvo, da je bila ta v osnovi izdelana v merilu 1 : 25.000 in je bila kasneje generalizirana na merilo 1: 50.000. Poleg tega pa obstajajo številni elaborati, ki jih navajamo med viri, s katerimi si lahko uporabniki pomagajo pri uporabi karte. LITERATURA Marincek L., Mucina L., Zupancic M., Poldini L., Dakskobler I., Accetto M. (1992) 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremo-nio-Fagion). Studia Geobotanica 12: 121–135. Marincek L. 1994: Zur Nomenklatur der Hainbuchwälder des Verbandes Erythronio-Carpinion betuli. – V: Trinajstic I. (ur.) Simpozij – Pevalek Flora i vegetacija Hr-vatske. Šumarski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Hrvatske šume, Zagreb 57–62. Martincic A. 1999 (ur.): Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 s. Martincic A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2(1): 91–166. Mucina L., Grabherr G. & Wallnöfer S. 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Wälder und Gebüsche. Teil III. Jena, Stuttgart, New York, Gustav Fischer Verlag: 353 s. Stepancic D. 1985 (ur.): Osnovna pedološka karta SFRJ 1 : 50.000 – list Ljubljana, Ge-odetski zavod SRS, Biotehniška fakulteta, Agronomija. Ljubljana. Weber H. E., Moravec J., Theurillat J.-P. 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. Journal of Vegetation Science 11: 739–768. Wraber M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vege­tatio 17: 176–199. KARTOGRAFSKI VIRI Accetto M. 1969: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Vace. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Accetto M. 1971: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Polje II. Elaborat + 5 kart + 2 legendi. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Accetto M. 1972: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Kolo­vrat. 2 elaborata + 3 karte + 2 legendi. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Anko B. 1968: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Cemše­nik. Elaborat + 11 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana.Košir Ž. et al. 1968: Vegetacijska karta povodja Save. Tolmac in legenda. 2 elaborata. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Marincek L., Šolar M., Zorn, M. 1963: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v go-spodarski enoti Dobrova. Elaborat + 14 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrto­vanje, Ljubljana. Marincek L., Kalan J. 1968: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Domžale - Trojane. Elaborat + 10 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrto­vanje, Ljubljana. Marincek L., Kalan J., Torelli N. 1968: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v go-spodarski enoti Kamnik II. Elaborat + 9 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacr­tovanje, Ljubljana. Marincek L. 1969: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Do-brova (dodatek): karta + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Marincek L. 1971: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Ga-brovka. 2 elaborata + 5 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Smole I. 1966: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi gospodarske enote Zeleni pas. Elaborat + 6 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Smole I. 1966: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi gospodarske enote Javor. Ela­borat + 2 karti + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Smole I. 1966: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Litija. Elaborat (2) + 13 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Smole I. 1968: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v gospodarski enoti Moravce -Polje. Elaborat + 7 kart + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Zorn M. 1962: Pregled gozdnovegetacijskih tipov gospodarske enote Mengeš. 2 elabo­rata + 2 karti + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Zorn M. 1964: Pregled gozdnih združb in rastišcnogojitvenih tipov v gospodarski enoti Glince. Elaborat + legenda. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana. Zorn M. 1971: Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi gospodarske enote Kamnik II (dodatek), 2 opisa + 2 karti. Zorn M. 1972: Gozdne združbe GG Ljubljana. Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljublja­na. Kartografske podlage GURS, 2005: Digitalni model reliefa DMV 25, 2005 GURS, 1997: Državna topografska karta 1 : 25 000 (TK 25) GURS, 2000: 2003, 2005: Digitalni orto foto (DOF) GURS, 1996, 2001: Digitalni temeljni topografski nacrt 1 : 5 000 (DTTK 5) GURS, 2001: Digitalna topografska karta 1 : 25 000 (DTK 25) GURS, 1996, 2001, 2004: Digitalna topografska karta 1 : 50 000 (DTK 50) MKGP RS, 2002: Raba kmetijskih zemljišc, razlicica 1.0_2002 VRBOVJA IN JELŠEVJA Šilc, U., Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Marinšek, A., Zelnik, I. V gozdove bele vrbe in gozdove crne jelše združujemo sestoje, na katere vpliva talna voda. V primeru vrbovij je to tekoca voda, ki redno ali pa le ob ekstremnih vodostajih poplavlja. Pri jelševjih (tu mislimo na crno jelšo) pa gre za podtalno vodo, vcasih pa tudi padavinsko vodo na hipooglejenih tleh. Na ozemlju, ki ga prikazuje karta Ljubljana 1 : 50.000, se oba tipa gozdov poja­vljata posamicno, na manjših površinah. Vrbovja so omejena predvsem na Savsko ravan, kjer so ob Savi najbolj razviti sestoji. Jelševja najdemo predvsem na obrobjih vzpetin, saj so na ravnini njihova rastišca meliorirana in spremenjena v kmetijske površine. 1 ZDRUŽBA CRNE JELŠE (Alnetum glutinosae s. lat.) Ekološke razmere Gozdovi crne jelše uspevajo na mocvirskih rastišcih in ob vodotokih. V glavnem na­seljujejo tri razlicne habitatne tipe z razlicnimi tipi oglejenih tal. Na zelo vlažnih mi-neralno revnih tleh, ki jih obcasno poplavlja talna voda, uspeva združba crne jelše in podaljšanega šaša (Carici elongatae-Alnetum glutinosae). Združba crne jelše in miga­licnega šaša (Carici brizoidis-Alnetum glutinosae) porašca obcasno poplavljena mine-ralno bogata rastišca. Tretjo skupino habitatov ob potokih, koder so tla pod vplivom talne in površinske vode, naseljuje združba crne jelše in gozdne zvezdice (Stellario nemorum-Alnetum glutinosae). Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Alnetum glutinosae s. lat. na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: crna jelša (Alnus glutinosa). Grmovna plast: Alnus glutinosa, Frangula alnus, Viburnum opulus. Zelišcna plast: Caltha palustris, Carex elongata, C. vesicaria, Galium palustre, Lyco-pus europaeus, Myosotis palustris, Peucedanum palustre, Valeriana dioica. Dinamika gozdne združbe Glede na gornjo delitev gozdov crne jelše lahko razdelimo tudi dinamiko združb na tri sklope: 1. Sestoji crne jelše, ki jih najdemo na zamocvirjenih in vlažnih rastišcih, so razmeroma ogroženi, saj ce se ta rastišca osušijo, se pojavijo vrste bolj sušnih rastišc, kot so jesen, dob in nato gaber. Na teh rastišcih danes najdemo tudi mokrotne travnike, ki so ohranjeni le na omejenih površinah. 2. Najvecji delež gozdov crne jelše lahko uvrstimo med gozdove, ki so faze zarašcanja hrastovih in gabrovih gozdov. Ti gozdovi so prehodnega znacaja, ki pa so lahko relativno dolg stadij. 3. Gozdovi crne jelše ob po­tokih pa so bolj fragmentarno razširjeni in so ogroženi samo ob posegih v vodotoke. Optimalna raba prostora Mocvirne gozdove crne jelše bi bilo potrebno zašcititi, saj so to redki in ogroženi ha-bitati. Ti gozdovi so primerni le za proizvodnjo lesa. Sekundarni gozdovi crne jelše, ki so stadij zarašcanja hrastovih in gabrovih gozdov, pa niso ogroženi in zanje velja enako kot za hrastovo-gabrove gozdove. Gozdovi crne jelše, ki so razširjeni ob potokih, opravljajo varovalno funkcijo, saj šcitijo pred vodno erozijo. Združba Alnetum glutinosae s. lat. (Foto: A. Marinšek) Accetto M. 1994: Mocvirni in poplavni gozdovi. Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije. Oddelek za biologijo. Univerza v Ljubljani. 18 s. Carni A., Seliškar A., Zupancic M. 1992: Pregled gozdne in travniške vegetacije na Go-rickem v Prekmurju (Slovenija). Znanstvena revija 4(1): 23–44. Horvat I., Glavac V., Ellenberg H. 1974: Vegetation Südosteuropas. Geobotanica se­lecta 4. 767 s. 2 ZDRUŽBA BELE VRBE (Salicetum albae Issler 1926) Razširjenost združbe na obmocju karte Ljubljana Ekološke razmere Združba bele vrbe se pojavlja ob vodotokih na manjših površinah. Uspeva na pešcenih, pa tudi glinenih in težkih, zamocvirjenih tleh. Sestoji so pogosto poplavljeni oziroma je visoka talna voda. Tla so brezstrukturna, jasno so izražene plasti sedimentacije, ki so posledica poplavljanja in odlaganja naplavin. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Salicetum albae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bela vrba (Salix alba) in krhka vrba (S. fragilis). Grmovna plast: Cornus sanguinea, Euonymus europaea, Salix alba, S. purpurea, S. triandra, Sambucus nigra, Viburnum opulus. Zelišcna plast: Aegopodium podagraria, Angelica sylvestris, Glechoma hederacea, Phalaris arundinacea in Urtica dioica. V zelišcni plasti pogosto prevladujejo neofiti, ki gradijo monodominante sestoje: Impatiens glandulifera, Rudbeckia laciniata, Soli-dago sp.. Stanje sestojev O belem vrbovju težko govorimo kot o gozdu, bolje ga lahko opišemo kot obvodno drevnino. V preteklosti so znani poskusi gojenja vrb in topolov na vecjih površinah za papirno industrijo zaradi visokih povprecnih letnih prirastkov. Optimalna raba prostora Danes ima vrbovje predvsem varovalno funkcijo na bregovih vodotokov in krajinsko­ekološki pomen. Združba Salicetum albae (Foto: A. Marinšek) Dakskobler I., Cušin B., Šilc U. 2004: Riverine forests in the upper Soca Valley (The Julian Alps, western Slovenia). Hacquetia 3(2): 51–80. Šilc U. 2003: Vegetation of the class Salicetea purpureae in Dolenjska (SE Slovenia). Fitosociologia 40: 3–27. GOZDOVI PLEMENITIH LISTAVCEV Košir, P., Marincek, L., Carni, A., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. Gozdove plemenitih listavcev na vegetacijski karti Ljubljana 1 : 50.000 sinsistematsko uvršcamo v zvezo ilirskih gozdov plemenitih listavcev Fraxino-Acerion Fukarek 1969 v okviru reda Fagetalia sylvaticae. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 so ti gozdovi zastopani z dvema sintaksonoma; se­stoji asociacije Hacquetio-Fraxinetum se pojavljajo na karbonatni maticni podlagi, se­stoji asociacije Dryopterido affini-Aceretum pa na nekarbonatni maticni podlagi. Obe asociaciji v okviru zveze Fraxino-Acerion uvršcamo med mezofilne gozdove plemenitih listavcev podzveze Fraxino-Acerenion Fukarek 1969. Njihov ekološki opti­mum je v pasu bukovih gozdov, kjer se pojavljajo na majhnih površinah s specificnimi talnimi razmerami. Pojavljajo se na pobocjih, vznožjih pobocij, v vrtacah, soteskah in jarkih, pogosto nad vodotoki. Uspevajo na svežih in nikoli poplavljenih tleh, kar jih locuje od gozdov zveze Alnion incanae. Tla so koluvialna, nestabilna, slabo razvita in pogosto skeletna. Bogata so s hranili ter biološko zelo aktivna. V drevesni plasti gozdov plemenitih listavcev prevladujejo vrste Acer platanoides, A. pseudoplatanus, Fraxinus excelsior, Tilia platyphyllos, T. cordata in Ulmus glabra. Znacilne vrste zveze Fraxino Acerion so: Acer platanoides, A. pseudoplatanus, Actaea spicata, Adoxa moschatelina, Arum maculatum, Aruncus dioicus, Campanula rapunculoides, Circaea lutetiana, Fraxinus excelsior, Geranium robertianum, Gle­choma hederacea agg., Lunaria rediviva, Phyllitis scolopendrium, Polystichum acule­atum, P. setiferum, Sambucus nigra, Staphyllea pinnata, Tilia cordata, T. platyphyllos, Ulmus glabra in Urtica dioica. Znacilne vrste podzveze Fraxino-Acerenion so: Doronicum austriacum, Iso­pyrum thalictroides, Lamium orvala, Polystichum braunii, Scopolia carniolica, Stel­laria montana. 3 ZDRUŽBA VELIKEGA JESENA IN NAVADNEGA TEVJA (Hacquetio epipactidis-Fraxinetum excelsioris Marincek in Wallnöfer et al. 1993) Ekološke razmere Združba se pojavlja intraconalno v obmocju razširjenosti asociacije Hacquetio-Fage-tum. Ponekod sestoji preucevane združbe uspevajo tudi v pasu gozdov navadnega ga-bra (Helleboro nigri-Carpinetum, Abio albae-Carpinetum) ter na skrajnem spodnjem delu gorskega pasu, v pasu razširjenosti asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Sestoji preucevane združbe uspevajo v ozkih jarkih s stalno tekoco vodo, na pobocjih (nad vodotoki), zlasti na njihovih iztekih in na aluvialnih nanosih na dnu širokih jarkov. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 se nahajajo v nadmorskih višinah od 300 do 750 metrov. Strmina je razlicna, prevladujejo zmerno nagnjena do strma pobocja. Asociacija se pojavlja na karbonatni podlagi (dolomiti, apnenec), pobocnem grušcu, ponekod tudi na mešani karbonatno-nekarbonatni podlagi (mešani substrat aluvij). Najpogostejši tip tal so rendzine in nerazvita koluvialna, neustaljena tla. Ponekod se lahko pojavijo tudi koluvialna rjava pokarbonatna tla in rendzine na aluvialnih nano­sih. Tla imajo ugodne vlažnostne razmere in so bogata z dušikom in drugimi hranil­nimi snovmi. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Hacquetio epipactidis-Fraxinetum excelsioris na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: veliki jesen (Fraxinus excelsior), beli javor (Acer pseudoplatanus), navadni gaber (Carpinus betulus). Grmovna plast: Acer campestre, Acer pseudoplatanus, Corylus avellana, Fraxinus excelsior, Sambucus nigra. Zelišcna plast: Aegopodium podagraria, Anemone nemorosa, Aposeris foetida, Arum maculatum, Aruncus dioicus, Asarum europaeum, Crocus vernus, Dryopteris filix-mas, Galeobdolon montanum, Hacquetia epipactis, Helleborus odorus, Lamium orva-la, Oxalis acetosella, Polygonatum multiflorum, Pulmonaria officinalis, Ranunculus ficaria, Symphytum tuberosum. Mahovna plast: Ctenidium molluscum, Plagiomnium undulatum. Dinamika gozdne združbe Tudi ob vecjih posegih v gozd združba ohranja bolj ali manj nespremenjeno sestavo, saj se zaradi uspevanja v posebnih ekoloških razmerah druge drevesne vrste težko uvelja­vijo. Z nacinom gospodarjenja lahko uravnavamo notranjo dinamiko združbe v smislu povecevanja deleža ene ali druge drevesne vrste. Optimalna raba prostora To so izrazito gozdna rastišca, primerna le za gojenje kakovostnega lesa plemenitih listavcev. Košir P. 2002: Prispevek k sinsistematiki združbe Hacquetio-Fraxinetum excelsioris Marincek in Wallnöfer et al. 1993. Hacquetia 1(1): 109–128. Košir P. 2004: Sinsistematski pregled šuma plemenitih listaca ilirske florne provincije s posebnim osvrtom na zajednice u Sloveniji. Doktorska disertacija, Sveucilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Zagreb. 164 s. Marincek L. 1990: Beitrag zur Kenntnis der Edellaubwälder Ilyriens. In: Illyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen Raum. Symposium in Keszthely. 25–29. Junij 1990. Pannon Agrauniversität, Fakultät Georgikon Keszthely: 51–58. Marincek L. 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Bi-ološki vestnik 40(3–4): 87–99. 4 ZDRUŽBA BELEGA JAVORJA IN NEPRAVE GLISTOVNICE (Dryopterido affini-Aceretum pseudoplatani P. Košir 2005) Ekološke razmere Gozd belega javorja in neprave glistovnice je ilirski gozd plemenitih listavcev, ki se pojavlja na nekarbonatni podlagi. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 najpogosteje meji na acidofilne bukove gozdove asociacije Blechno-Fagetum. Pojavlja se na nadmorskih vi-šinah od 350 do 650 m. Sestoji asociacije porašcajo strma koluvialna pobocja, vznož­ja pobocij, pobocja ozkih dolin pogosto nad vodotoki. Kamnitosti vecinoma ni ali je majhna. Geološka maticna podlaga so permokarbonski skrilavi glinovci in kremenovi pešce­njaki. Prevladujejo koluvialna districna tla, pojavljajo se tudi ranker in koluvialno­deluvialna districna rjava tla. Tla imajo relativno visoke vrednosti kationske izmenje­valne kapacitete, v primerjavi s tlemi na karbonatni maticni podlagi pa imajo manjšo vsebnost bazicnih kationov. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Dryopterido af.ni-Aceretum pseudoplatani na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: beli javor (Acer pseudoplatanus), navadni gaber (Carpinus betulus), goli brest (Ulmus glabra), veliki jesen (Fraxinus excelsior). Grmovna plast: Corylus avellana, Rubus fruticosus agg., Sambucus nigra. Zelišcna plast: Adoxa moschatellina, Anemone nemorosa, Athyrium filix-femina, Ble­chnum spicant, Cardamine trifolia, Carex brizoides, Chrysosplenium alternifolium, Doronicum austriacum, Dryopteris affinis, Dryopteris dilatata, Galeobdolon monta­num, Gentiana asclepiadea, Impatiens noli-tangere, Luzula luzuloides, Oxalis aceto­sella, Scopolia carniolica, Senecio fuchsii, Stellaria montana in Urtica dioica. Mahovna plast: Plagiomnium undulatum, Plagiothecium nemorale. Optimalna raba prostora To so izrazito gozdna rastišca, primerna za gojenje kakovostnega lesa plemenitih lis­tavcev. Asociacija Dryopterido af.ni-Aceretum pseudoplatani (Foto: A. Marinšek) Košir P. 2004: Sinsistematski pregled šuma plemenitih listaca ilirske florne provincije s posebnim osvrtom na zajednice u Sloveniji. Doktorska disertacija, Sveucilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Zagreb. 164 s. Košir P. 2005: Forests of valuable broad-leaved trees on non-carbonate bedrock in Slo­venia (Dryopterido affini-Aceretum pseudoplatani ass. nova hoc loco). Hacque­tia 4(1): 61–89. GOZDOVI NAVADNEGA GABRA Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. Gozdovi navadnega gabra so razširjeni na vecjih strnjenih površinah v preddinarskem in delno v subpanonskem fitogeografskem obmocju, kjer so ugodne klimatske in edaf­ske razmere za njihovo uspevanje. Ozemlje na karti Ljubljana 1 : 50.000 uvršcamo v veliki meri v predalpsko obmocje, ki ga oznacujejo hladnejša klima, zelo razgiban relief in nekarbonatna maticna podlaga na vecjih površinah. Gozdovi navadnega gabra se lahko v takih ekoloških razmerah pojavljajo bolj ali manj fragmentarno, pa še ti so zaradi goste poseljenosti degradirani, spremenjeni v panjev­ce, ki so pogosto odlagališce raznovrstnih odpadkov. Gozdovi navadnega gabra na karti Ljubljana 1 : 50.000 so del zveze ilirskih karpinetu­mov – Erythronio-Carpinion betuli. Znacilnice zveze so: Crocus vernus, Erythronium dens-canis, Galanthus nivalis, Helleborus odorus, Lonicera caprifolium in Primula vulgaris. Razlikovalnice zveze so znacilnice in razlikovalnice zveze Aremonio-Fagion, ki op-timalno uspevajo v planarnem, kolinskem in submontanskem obmocju ilirske florne province: Aposeris foetida, Epimedium alpinum, Euphorbia carniolica, Hacquetia epi­pactis, Knautia drymeia subsp. drymeia in Lamium orvala. Zvezo ilirskih gabrovih gozdov delimo na tri podzveze: Asparago tenuifolii-Carpineni-on betuli, Erythronio-Carpinenion betuli in Lonicero caprifoliae-Carpinenion betuli. Na ozemlju karte Ljubljana 1 : 50.000 se pojavljajo le gozdovi podzveze Erythronio-Carpinenion betuli. V njej so združeni predalpski gozdovi navadnega gabra in gozdovi navadnega gabra zahodnega dela preddinarskega obmocja. Znacilnice in razlikovalni­ce podzveze sestavljajo tri skupine: vrste Picea abies, Hieracium murorum, Dryopteris carthusiana in Thuidium tamariscinum nakazujejo rahlo acidofilni znacaj sintaksona; vrste Prenanthes purpurea, Lonicera xylosteum in Abies alba so odraz hladnejše klime predalpskega obmocja, vrsti Aremonia agrimonoides in Omphalodes verna pa naka­zujeta dinarski vpliv. Podzveza Erythronio-Carpinenion betuli obsega tri skupine asociacij: mezofilna Ga-lanthus nivalis-skupina, acidofilna Vaccinium myrtillus-skupina in higrofilna Quercus robur-skupina. Galanthus nivalis – skupina združuje sintaksone, ki uspevajo na karbonatni maticni podlagi: Asperulo-Carpinetum, Helleboro nigri-Carpinetum, Abio albae-Carpinetum, ki so opisani kot Carpinetum betuli s. lat., in v širšem smislu Crataego monogyne-Quercetum roboris. Vaccinium myrtillus – skupina. V tej skupini so acidofilni gozdovi navadnega gabra, ki uspevajo na nekarbonatni maticni podlagi. Razlikovalnice skupine so znacilnice in razlikovalnice reda Vaccinio-Piceetalia: Vaccinium myrtillus, Deschampsia flexuosa, Thelypteris limbosperma in Blechnum spicant ter taksoni reda Quercetalia robori­petraeae: Carex pilulifera, Castanea sativa, Genista germanica, Sorbus aucuparia, Viola riviniana, Teucrium scorodonia in drugi. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 predstavlja to skupino sintakson Vaccinio myrtilli-Car­pinetum betuli. Quercus robur – skupina. V tej skupini so gozdovi navadnega gabra, ki so pod vpli­vom visoke talne vode. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je v tej skupini sintakson Piceo abietis-Quercetum roboris. 5 BAZIFILNI GOZDOVI NAVADNEGA GABRA (Carpinetum betuli s. lat.) Malopovršinska razširjenost gozdov navadnega gabra na karti Ljubljana 1 : 50.000 onemogoca njihovo tipicno floristicno sestavo, poleg tega pa pogojuje raznovrstne vpli­ve mejnih rastlinskih združb. Rezultat so floristicno osiromašeni gozdovi, predvsem manjkajo oziroma so slabo prisotni nekateri geofiti, kot so: Crocus vernus, Eythronium dens-canis in Galanthus nivalis, ki dajejo gozdovom navadnega gabra zgodaj pomladi znacilno podobo. Omenjene ekološke razmere onemogocajo bujnejši razvoj ilirskih ra­stlinskih elementov, pospešujejo pa veliko prisotnost ubikvistov z zelo majhno oziroma zanemarljivo diagnosticno vrednostjo. Ozemlje na karti Ljubljana 1 : 50.000 je v velikem delu prehodno obmocje med pre­dalpskim in preddinarskim fitoklimatskim teritorijem. Na zahodnem delu prevladujejo sestoji asociacije Helleboro nigri-Carpinetum betuli, na vzhodnem delu pa asociacije Abio albae-Carpinetum betuli. Mestoma najdemo tudi drugotne gozdove tipa Asperulo odoratae-Carpinetum betuli. Zaradi netipicne sestave jih obravnavamo pod skupnim imenom Carpinetum betuli s. lat. Ekološke razmere Gozdovi navadnega gabra so conalna vegetacija ravninskega in gricevnatega sveta, na karti Ljubljana v nadmorskih višinah od približno 250 do okoli 600 metrov. V višjih legah prehajajo v podgorske bukove gozdove (Hacquetio-Fagetum). Veliko gozdov na­vadnega gabra je bilo izkrcenih v korist kulturnih površin in so se obdržali predvsem na edafsko posebnih mestih. Navadno se kot ožji ali širši pasovi potegnejo globoko v doline. Uspevajo v razlicnih podnebnih legah. Navadno pa naseljujejo ravninski svet in nižje dele gricevja. Za areal gozdov navadnega gabra je znacilno mrzlo zimsko ob-dobje od decembra do februarja (povprecno –0,3 °C) ter toplo poletje (julij–avgust povprecno 18,5 °C). Vegetacijsko obdobje traja približno šest mesecev. Padavine so relativno visoke, povprecno letno od 880 do 1340 mm, dokaj enakomerno razporejene v casu rasti. Geološka maticne podlaga so apnenci in dolomiti. Prevladujejo rjava pokarbonatna tla, ki na strmejših pobocjih prehajajo v rjave rendzine. Sprana rjava tla so redka. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja bazi.lnih gozdov navadnega gabra na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: graden (Quercus petraea), navadna smreka (Picea abies), bukev (Fa-gus sylvatica), lipovec (Tilia cordata), navadni gaber (Carpinus betulus), maklen (Acer campestre), cešnja (Prunus avium), cer (Quercus cerris). Grmovna plast: Berberis vulgaris, Clematis vitalba, Cornus sanguinea, Corylus avel­lana, Crataegus monogyna, Daphne mezereum, Euonymus europaea, E. verrucosa, Fraxinus ornus, Hedera helix, Ligustum vulgare, Pyrus pyraster, Rosa arvensis, Vi­burnum opulus. Zelišcna plast: Ajuga reptans, Aposeris foetida, Asarum europaeum, Athyrium filix– femina, Brachypodium sylvaticum, Campanula trachelium, Carex digitata, C. sylva­tica, Crocus vernus, Cruciata glabra, Dryopteris filix-mas, Erythronium dens-canis, Festuca heterophylla, Fragaria moschata, Galium odoratum, Galeobdolon montanum, Gentiana asclepiadea, Glechoma hederacea, Hacquetia epipactis, Lamium orvala, Luzula pilosa, Melittis melissophyllum, Mercurialis perennis, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Polygonatum multiflorum, Pulmonaria officinalis, Primula vulgaris, Sal-via glutinosa, Sanicula europaea, Stellaria holostea, Vinca minor, Viola reichenba­chiana. Dinamika gozdne združbe Gozdovi navadnega gabra so delno drugotnega porekla, nastali so na opušcenih kme­tijskih površinah na obmocju podgorskih bukovih gozdov. V preteklosti so bili zelo ekstenzivno izkorišcani. Danes prevladujejo slabo donosni panjevci. Naravni razvoj iz cistih gabrovih gozdov v dvoplastne sestoje hrastov in smreke v zgornji plasti in z gabrom v polnilni plasti poteka sorazmerno pocasi. Optimalna raba prostora Vecina gozdov je degradiranih v panjevce, ki se uporabljajo predvsem za kurjavo in steljo. Gospodarsko vrednost imajo le posamezna drevesa v dominantni plasti, pred­vsem graden in navadna smreka. Del areala gozdov navadnega gabra je primeren za urbane površine. Bazi.lni gozd navadnega gabra (Foto: A. Marinšek) Marincek L., Carni A. 2000: Die Unterverbände der Hainbuchenwälder des Verban­des Erythronio-Carpinion betuli (Horvat 1938) Marincek in Wallnöfer, Mucina et Grass 1993. Scopolia 45, 20 s. Wraber M. 1969: Über die Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen–Hainbuchenwälder in Slowenien. Feddes Rep. 79: 373–389. 6 ZDRUŽBA NAVADNEGA GABRA IN BOROVNICE (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M. Wraber 1969) Marincek 1994) Sin.: Luzulo-Carpinetum betuli M. Wraber 1969 Ekološke razmere Gozd navadnega gabra in borovnice, pravimo mu tudi kisloljubni gozd navadnega ga-bra, naseljuje ravninski ter gricevnat svet na vznožjih pobocij in na nanosih. Višinski razpon združbe je na obmocju karte Ljubljana od 250 m do 750 metrov. Združbo naj-demo predvsem na sticišcih ravninskega sveta s pobocji, grajenih iz nekarbonatnih kamnin. Prevladuje relativno topla humidno-kontinentalna klima s povprecnimi letnimi tem­peraturami okoli 10 °C in s povprecnimi letnimi padavinami od 900 do 1200 mm. Temperaturne razmere so tako podnevi kot tudi v casu vegetacijske dobe precej neize­nacene. Vegetacijska doba traja povprecno od srede aprila do srede oktobra. Relativ­na zracna vlažnost v gozdu je visoka, vendar precej niha. Geološko maticno podlago gradijo miocenski peski in pešcenjaki ter mešana karbonatna-nekarbonatna podlaga. Prevladujejo districna rjava tla s sprsteninastim humusom. Tla so globoka, slabo zasi-cena z bazami, biološko zelo aktivna in precej rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: znacilne strukture teh gozdov, z gradnom (Quercus petraea) v zgornji plasti in navadnim gabrom (Carpinus betulus) v polnilni plasti, skoraj ni. Vzrok neti­picne strukture so majhne površine in negativen clovekov vpliv. Ostale drevesne vrste, ki se pojavljajo le posamic in redko, so: cešnja (Prunus avium), lipovec (Tilia cordata), beli javor (Acer pseudoplatanus). Vec je iglavcev, posebno navadne smreke (Picea abi-es), ki je prisotna na celem obmocju združbe. Primešana je posamic, še pogosteje pa v skupinah. Naravno pomlajevanje smreke je obilno in daje osnovni ton grmovni plasti. Bela jelka (Abies alba) se pojavlja posamic. Grmovna plast: sestavlja jo predvsem pomladek navadnega gabra in smreke. Ostale grmovne vrste se pojavljajo redko: Corylus avellana, Crataegus monogyna, Euonymus europaea, Hedera helix, Ligustrum vulgare in Rosa arvensis. Zelišcna plast: osnovo zelišcne plasti sestavljajo kisloljubne rastlinske vrste Blech­num spicant, Dryopteris carthusiana, Hieracium murorum, Thelypteris limbosper-ma, Vaccinium myrtillus. Vec je zmerno kisloljubnih vrst: Carex pilulifera, Gentiana asclepiadea, Hieracium sabaudum, Melampyrum pratense ssp. vulgatum, Pteridium aquilinum, Solidago virgaurea in Teucrium scorodonia. Geofite Anemone nemorosa, Crocus vernus, Polygonatum multiflorum, in še nekatere najdemo le na edafsko najugodnejših mestih. Vrste bukovih gozdov se pojavljajo red-ko. Mahovna plast: je zelo dobro razvita, posebno v steljarjenih gozdovih. Prevladujeta vrsti Thuidium tamariscinum in Polytrichum formosum. Ostale vrste, ki se še pojavlja­jo, so: Atrichum undulatum, Hypnum cupressiforme, Isothecium alopecuroides, Pleu­rozium schreberi, Rhytidiadelphus triquetrum. Dinamika gozdne združbe Biocenotsko ravnotežje združbe Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli je precej labilno. Vzrok so kisla rjava tla, ki se pri nepravilnem gospodarjenju lahko hitro degradirajo. Poslabšanje ekoloških razmer se odraža v postopni prevladi življenjsko manj zahtev­nejših drevesnih vrst. V mocno steljarjenih gozdovih, skupaj z izsekavanjem navadne­ga gabra, se postopoma razvijejo drugotni gozdovi navadnega kostanja in gradna. Stanje sestojev Acidofilni gozdovi navadnega gabra uspevajo le na majhnih površinah. Osnovna dre­vesna sestava je zaradi pospeševanja smreke precej spremenjena. V bližini jelovih ra­stišc se v vrstno sestavo vpleta tudi jelka. Pomlajevanje je dobro, najbolj agresivna sta navadni gaber in smreka, v vlažnejših predelih tudi jelka. Optimalna raba prostora Veliko gozdov navadnega gabra so izkrcili in spremenili v kmetijske in poselitvene po­vršine. V smislu optimalne rabe prostora je smiselno ustrezno gojenje mešanih gozdov navadnega gabra, gradna in ostalih iglavcev. Degradirana rastišca, predvsem steljniki pa naj bi služili kot potencialna obmocja za stanovanjsko gradnjo. Združba Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1980: Gozdne združbe na klasticnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Razpr. IV. razr. SAZU 23(2): 44–185. Marincek L. 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov navadnega gabra v Slo­veniji. Razpr. IV. razr. SAZU, 27(4): 65–99. Marincek L. 1994: Zur Nomenklatur der Hainbuchwälder des Verbandes Erythronio-Carpinion betuli. – V: Trinajstic I. (ur.) Simpozij Pevalek. Flora i vegetacija Hrvat­ske. Šumarski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Hrvatske šume, Zagreb. s. 57–62. Marincek L., Carni A. 2000: Die Unterverbände der Hainbuchenwälder der Verban­des Erythronio-Carpinion betuli (Horvat 1938) Marincek in Walnöfer, Mucina et Grass 1993. Scopolia 45, 20 s. Wraber M. 1969: Über die Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen- Hainbuchenwälder in Slowenien. Feddes Rep. 79: 373–389. 7 ZDRUŽBA DOBA IN ENOVRATEGA GLOGA (Crataego monogynae-Quercetum roboris Marincek et al. ad int.) Razširjenost združbe na obmocju karte Ljubljana Ekološke razmere Združba doba in enovratega gloga se pojavlja v Ljubljanski kotlini na recnih naplavi­nah, ki jih sestavljajo pretežno karbonatne kamnine. Tu se dobovi gozdovi mozaicno pojavljajo na tleh, kjer je plast tal tako plitva, da teh površin v preteklosti ni bilo smi­selno preorati oz. spremeniti v obdelovalne površine. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Crataego monogynae-Quercetum roboris na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: dob (Quercus robur), enovrati glog (Crataegus monogyna), navadni gaber (Carpinus betulus), lipovec (Tilia cordata), cešnja (Prunus avium). Grmovna plast: Carpinus betulus, Cornus sanguinea, Crataegus monogyna, Euo­nymus europaea, Ligustrum vulgare, Lonicera caprifolium, Prunus spinosa, Quercus robur, Viburnum opulus. Zelišcna plast: Anemone nemorosa, Brachypodium sylvaticum, Carex sylvatica, Geum urbanum, Polygonatum multiflorum, Rubus caesius. Dinamka gozdne združbe Združba je relativno stabilna, saj na revnih tleh predstavlja potencialno naravno vege­tacijo. Ogrožena je zaradi posegov v prostor, saj so te površine zelo primerne za gra­dnjo, ker so v bližini mesta, poleg tega pa so pešceni nanosi ugodni tudi za temeljenje zgradb. V primeru evtrofikacije je mogoc razvoj združbe v smeri gabrovih gozdov. Optimalna raba prostora Ti gozdovi so razmeroma ugodna danost, saj jih lahko obravnavamo kot pljuca mesta. Na teh obmocjih so se razvile razlicne rekreacijske površine, ki nudijo prebivalcem možnost za ukvarjanje s rekreacijo. Tako imajo ti gozdovi velik krajinski pomen, saj prispevajo k raznolikosti krajine, predstavljajo zatocišce za živali (npr. divjad, ptici) ter zaustavljajo veter in hrup. Proizvodna funkcija teh gozdov je bistveno manjša. Združba Crataego monogynae-Quercetum roboris (Foto: A. Marinšek) Marincek L., Carni A., Marinšek A.: The mosaic of forest patches around Ljubljana. (v pripravi) 8 ZDRUŽBA DOBA IN NAVADNE SMREKE (Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber 1969) Marincek 1994) Sin.: Robori-Carpinetum M. Wraber 1969 Ekološke razmere Vecina površin na rastišcih te združbe je bila spremenjena v mokrotne travnike in intenzivno obdelane kmetijske površine. Združba naseljuje rahlo razgiban svet ali rav-nice vzdolž vecjih in manjših rek in potokov. Na ilovnato-glinastih nanosih, pogosto nekarbonatnega porekla, so mineralna mocvirna tla, ki so slabo do mocno oglejena. Tla so zelo globoka, do srednje globoka, težka, brezstrukturna, mokra, s sprstenino in surovim humusom. V površinskem delu talnega profila so zelo gosto prekoreninjena, v mineralnem delu pa redko in z visokim nivojem talne vode. So srednje do slabše rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Piceo abietis-Quercetum roboris na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: izrazito dvoplastna. V zgornji plasti prevladujeta dob (Quercus ro-bur) in navadna smreka (Picea abies). Spodnja plast, ki jo sestavljajo navadni gaber (Carpinus betulus), crna jelša (Alnus glutinosa), lipovec (Tilia cordata), cešnja (Prunus avium), maklen (Acer campestre), je slabo razvita. Ponekod so manjše monokulture smreke in drugotni gozdici crne jelše. Grmovna plast: prevladuje pomladek smreke in grmovnic: Corylus avellana, Frangu-la alnus, Rubus hirtus, Sambucus nigra in Viburnum opulus. Zelišcna plast: Prevladujejo vlagoljubne vrste kot so Carex brizoides, C. remota, Cir-sium oleraceum, Crocus vernus, Deschampsia caespitosa in Lysimachia nummularia. Od ostalih vrst so najpogostejše: Aegopodium podagraria, Ajuga reptans, Anemone nemorosa, Athyrium filix-femina, Dryopteris carthusiana, Gentiana asclepiadea, Gle­choma hederacea, Luzula luzuloides, Maianthemum bifolium, Oxalis acetosella, Pte­ridium aquilinum, Solidago virgaurea in Vaccinium myrtillus. Navadna smreka, po kateri se združba imenuje, na teh rastišcih ni vedno avtohtona, vendar te združbe dobro loci od tistih, ki se pojavljajo jugovzhodneje, proti panonski kotlini. Dinamika gozdne združbe Gozdna združba doba in navadne smreke je v veliki meri pogojena s talnimi razmera-mi. Zaradi vpliva talnice je združba labilna oziroma se hitro spremeni po spremembi nivoja talnice. Naravno sestavo gozda omogocajo le zmerni posegi v lesno zalogo. Po vecjih presvetlitvah ali celo golosekih se dvigne nivo talne vode, kar povzroci popolno prevlado crne jelše (Carici brizoidis-Alnetum glutinosae). Z napredujoco osušitvijo po­teka razvoj v smeri conalne združbe navadnega gabra (Carpinetum betuli s. lat.). Združba Piceo abietis-Quercetum roboris (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih sedimentih. Razprave IV. razreda SAZU 18: 1–28. Marincek L. 1994: Zur Nomenklatur der Hainbuchwälder des Verbandes Erythronio-Carpinion betuli. – V: Trinajstic I. (ur.) Simpozij Pevalek. Flora i vegetacija Hrvat­ske. Šumarski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Hrvatske šume, Zagreb. s. 57–62. Marincek L., Carni A. 2000: Die Unterverbände der Hainbuchenwälder des Verban­des Erythronio-Carpinion betuli (Horvat 1938) Marincek in Wallnöfer, Mucina et Grass, 1993. Scopolia 45, 20 s. Wraber M. 1969: Über die Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen-Hainbuchenwälder in Slowenien. Feddes Rep. 79: 373–389. BUKOVI GOZDOVI NA KARBONATNI MATICNI PODLAGI Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. Bukovi gozdovi na karbonatni maticni podlagi, ki uspevajo na obmocju vegetacijske karte Ljubljana 1 : 50.000, spadajo v ilirske bukove gozdove. Sinsistematsko so uvršce­ni v zvezo ilirskih bukovih gozdov Aremonio-Fagion. Osnova floristicnega inventarja ilirskih bukovih gozdov so znacilnice in razliko­valnice reda Fagetalia sylvaticae. Med njimi so številne južnoevropsko-ilirske vrste: Aremonia agrimonoides, Calamintha grandiflora, Cardamine trifolia, Cyclamen pur­purascens, Cardamine enneaphyllos, Euphorbia carniolica, Helleborus niger, Ompha-lodes verna, Rhamnus fallax, Vicia oroboides, ki tem gozdovom dajejo svojstven videz in veljajo kot znacilnice zveze Aremonio-Fagion. Zveza Aremonio-Fagion je razclenjena na štiri podzveze. Podzveza Epimedio-Fagenion obsega mezofilne in subtermofilne podgorske ilir­ske bukove gozdove. Znacilnice in razlikovalnice podzveze so: Epimedium alpinum, Geranium nodosum, Hacquetia epipactis, Helleborus odorus, Knautia drymeia subsp. drymeia, Lonicera caprifolium, Vicia oroboides, Primula vulgaris in Ruscus hypo-glossum. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je podzveza predstavljena s sintaksonom Hacquetio-Fagetum. Podzveza Lamio orvalae-Fagenion združuje bazifilne do nevtrofilne ilirske bu-kove gozdove spodnjega dela gorskega pasu. Znacilnice podzveze so: Cardamine pen-taphyllos, C. kitaibelii, C. waldsteinii, Lamium orvala in Scopolia carniolica. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je podzveza predstavljena s štirimi sintaksoni: Lamio orvalae-Fa­getum, Arunco-Fagetum, Isopyro-Fagetum in Cardamino savensis-Fagetum. K podzvezi Saxifrago-Fagenion spadajo altimontanski in subalpinski ilirski bu-kovi gozdovi, ki vsebujejo številne vrste visokih steblik (razred Mulgedio-Aconitetea). Razlikovalnice podzveze so: Adenostyles alliariae, A. glabra, Cicerbita alpina, Gera­nium sylvaticum, Homogyne sylvestris, Luzula sylvatica, Polygonatum verticillatum, Polystichum lonchitis, Ranunculus platanifolius in Saxifraga rotundifolia. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je podzveza predstavljena z dvema sintaksonoma: Ranunculo pla­tanifolii-Fagetum in Homogyno sylvestris-Fagetum. Podzveza Ostryo-Fagenion obsega conalne paramediteranske in aconalne kon­tinentalne ilirske termofilne bukove gozdove. Znacilnici podzveze sta: Acer obtusa-tum in Sesleria autumnalis. Razlikovalnice so: Asparagus tenuifolius, Cornus mas, Euonymus verrucosa, Fraxinus ornus, Lathyrus venetus, Mercurialis ovata, Ostrya carpinifolia, Peucedanum austriacum in Veratrum nigrum. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je prikazano pojavljanje sintaksona Ostryo-Fage- tum. 9 ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA TEVJA (Hacquetio-Fagetum Košir 1962) Sin.: Fagetum submontanum praedinaricum Marincek & Zupancic 1977 Hedero-Fagetum Košir 1994 p. p. Ekološke razmere Gozdna združba bukve in navadnega tevja je conalna združba podgorskega pasu. Z vi-šino prehaja v montanske bukove gozdove Lamio orvalae-Fagetum. Rastišca te združ-be so predvsem kopasti hribi in položna pobocja. Površinska kamnitost na apnencasti maticni podlagi je pogosto zelo izražena, na dolomitni maticni podlagi pa prevladujejo gladka pobocja. Mezoklima submontanskega sveta je razmeroma topla, temperaturni ekstremi niso izraziti. Padavin je dovolj in so ugodno razporejene v casu vegetacijske dobe. Zmerne klimatske razmere pogojujejo premoc bukve nad ostalimi drevesnimi vrstami. Prevladujejo dolomitni apnenci in dolomiti. Jurski in ponekod kredni apnenci so redkejši. Lokalno so vrh apnenca plitvi nanosi pleistocenskih ilovic in jerine. Naj­ pogostejša talna oblika so rjava pokarbonatna tla, sprana, srednje globoka do globoka, meljasto-glinaste teksture in zelo rodovitna. Na strmejših pobocjih prehajajo v plitvejša rjava pokarbonatna tla, ki so navadno zelo skeletna. Rendzine so le tu in tam na relief-no ekstremnih mestih. Na mešani karbonatno-nekarbonatni podlagi najdemo mozaik districnih in rjavih pokarbonatnih tal. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Hacquetio-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomebnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), navadni gaber (Carpinus betulus), maklen (Acer campestre), cešnja (Prumus avium), brek (Sorbus torminalis) in smreka (Picea abies). Grmovna plas: Berberis vulgaris, Crataegus monogyna, Euonymus verrucosa, Ligu-strum vulgare, Rosa arvensis, Viburnum lantana. Zelišcna plast: Aposeris foetida, Asarum europaeum, Brachypodium sylvaticum, Car-damine bulbifera, Carex sylvatica, Euphorbia amygdaloides, Galeobdolon montanum, Galium odoratum, Hacquetia epipactis, Mercurialis perennis, Mycelis muralis, Neot­tia nidus-avis, Paris quadrifolia, Polygonatum multiflorum, Primula vulgaris, Salvia glutinosa, Sanicula europaea in Viola reichenbachiana. Dinamika gozdne združbe Velik del rastišc podgorskega bukovega gozda, posebno v nižjih nadmorskih višinah, je služil predvsem kmetijski rabi; veliko je bilo pašnikov oz. steljnikov. Po drugi svetovni vojni se je paša mocno omejila ali pa celo popolnoma opustila. Glede na ekološke raz-mere, nacin in cas kmetijske rabe so se na opušcenih kmetijskih površinah zacele raz­licne razvojne poti zarašcanja v smeri bukovih gozdov. Zmerno degradirani pašniki in travniki se zarašcajo predvsem z lesko, ki se ji kmalu pridruži navadni gaber. Scasoma nastanejo panjevci navadnega gabra z redko primesjo gradna, ki imajo ob stalnem gra­bljenju listja in intenzivnih presvetlitvah trajen znacaj. Na mocno degradiranih plitvih tleh potekajo razvojne smeri predvsem preko brinja (Juniperus communis). Pogosto je v teh ekoloških razmerah pionirska drevesna vrsta rdeci bor (Pinus sylvestris). Na zelo degradiranih, vendar globljih tleh, ki so osiromašena s hranili, predvsem bazicnimi kationi, prevladujeta navadna breza (Betula pendula) in trepetlika (Populus tremula). Stanje sestojev Pomlajevanje je dokaj uspešno z bukvijo, plemenitimi listavci in hrasti. Ob premocnih secnjah ali paši nastanejo zaradi sušnosti motnje v pomlajevanju bukve, ki jo nadome­sti navadni gaber, crni gaber in cer. Sestoji so nagnjeni k degradaciji. Optimalna raba prostora Obmocje podgorskih bukovih gozdov je bilo zaradi ugodnih ekoloških in reliefnih raz-mer zelo primerno za naselitev. Temu primerno so se na tem rastišcu že od nekdaj križali kmetijski, gozdarski in urbanisticni interesi. Gozdovi so se ohranili predvsem na bolj odrocnih mestih in slabših rastišcih. V zadnjem casu je opušcene kmetijske površine zacel zarašcati gozd. Tako so se na obmocju podgorskih bukovih gozdov iz­oblikovale tri skupine rabe prostora. Prva so dobro ohranjeni bukovi gozdovi. Pri teh pride v poštev predvsem sonaravno gospodarjenje s ciljem vzgojiti kakovostne bukove gozdove s primesjo gradna. Druga skupina so degradirani bukovi gozdovi, predvsem bukovi panjevci in stadiji, ki so ohranili gozdno okolje. Gojitveni cilj je mešani gozd iglavcev, predvsem smreke in rdecega bora v nadstojni ter listavcev v podstojni plasti. V obeh omenjenih skupinah pride v poštev predvsem skupinsko-postopno gospodar­jenje, ki naj omogoci uspešno pomlajevanje gospodarsko pomembnih drevesnih vrst in uravnavanje njihove zmesi. Tretja skupina so stadialne oblike na zelo degradiranih rastišcih, ki so pomembna rezerva za gradnjo naselij. Na vegetacijski karti Ljubljana 1 : 50.000 je osrednja geografska varianta (Hacque-tio-Fagetum var. geogr. typica), ki se razprostira v razmeroma strnjenem podgorskem vegetacijskem pasu. V nižjih nadmorskih višinah neposredno prehaja v gozdove nava­dnega gabra (Carpinetum betuli s. lat.), v višjih legah pa meji na gorske bukove gozdove (Lamio orvale-Fagetum). Ekologija, floristicna sestava in strukturna zgradba geograf­ske variante so zelo podobne osnovnemu opisu asociacije. Na obmocju te asociacije sta dve skupini rastišc. Prvo skupino najdemo na dolomitih in dolomitnih apnencih in je poimenovana po crnem telohu (Helleborus niger ssp. niger). V okviru te skupine porašcata najvecji površini osnovna subasociacija (-typicum) in su­basociacija z borovnico na mešani karbonatno-nekarbonatni podlagi (-myrtilletosum). Druga skupina je omejena na apnence, ki so mestoma presuti s plitvimi nanosi pleisto­censkih glin in ilovic. Skupina je imenovana po dlakavem šašu (Carex pilosa). Vegetacijska posebnost je subasociacija z vretencastim salomomovim pecatom (-polygonatetosum verticillati), ki uspeva ekstraconalno, na izrazito prisojnih dolomi­tnih pobocjih, v nadmorskih višinah okoli 1000 metrov. Združba Hacquetio-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Košir Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdno gospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17: 242 s. Marincek L., Zupancic M. 1977: Preddinarski submontanski bukov gozd v Ribniško­kocevski dolini. Biološki vestnik 25: 95–106. 10 ZDRUŽBA BUKVE IN VELECVETNE MRTVE KOPRIVE (Lamio orvalae-Fagetum (I. Horvat 1938) Borhidi 1963) Sin.: Enneaphyllo-Fagetum Košir 1962 Lamio orvalae-Fagetum praealpinum Marincek 1978 Ekološke razmere Gozd bukve in velecvetne mrtve koprive je conalna združba gorskega pasu v predalp­skem obmocju Slovenije. Asociacijo v predalpskem obmocju najdemo najpogosteje na hladnejših legah (severnih in vzhodnih), v višinskem pasu od 250 do 1150 m, najpogo­steje pa od 650 do 850 m. Prevladujejo zmerno strma do strma pobocja (10–30°). Pobo-cja so dokaj homogena, prepredena s plitvimi do zmerno globokimi jarki. Predalpski gorski bukovi gozdovi uspevajo pretežno na dolomitnih apnencih, redkejši so triadni apnenci in dolomiti. Na maticni podlagi, ki je odporna na kemicno preperevanje, se najpogosteje razvijejo plitva do srednje globoka zelo skeletna rjava pokarbonatna tla v kompleksu s srednje globokimi do globokimi rendzinami. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Lamio orvalae-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), beli javor (Acer pseudoplatanus), navadna smreka (Picea abies). Grmovna plast: Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, Hedera helix, Daphne meze­reum. Zelišcna plast: Athyrium filix-femina, Cardamine bulbifera, C. pentaphyllos, C. en-neaphyllos, Cyclamen purpurascens, Dryopteris filix-mas, Galeobdolon montanum, Lamium orvala, Mercurialis perennis, Oxalis acetosella. Mahovna plast: Ctenidium molluscum, Isothecium alopecuroides. Dinamika gozdne združbe Biocenotska zgradba gozdne združbe je zelo stabilna. Bukev prevladuje nad ostalimi drevesnimi vrstami. Vse recentne razvojne smeri potekajo le preko nje. Po vecjih pre­svetlitvah se poveca primes plemenitih listavcev, posebno belega javorja. Zarašcanje pašnikov na naravno potencialnem rastišcu združbe poteka preko navadne leske, ki se ji kmalu pridruži bukev. Optimalna raba prostora Družbeno-gospodarski pomen (predalpskih) gorskih bukovih gozdov je velik. Na ob-mocju te gozdne združbe je zaradi težje dostopnih terenov že od nekdaj prevladoval samo gozdarski interes. To so optimalna bukova rastišca. V teh sestojih je možno pri­dobivati furnirsko hlodovino ter žagarsko hlodovino prve kakovosti. Na vegetacijski karti Ljubljana 1 : 50.000 je geografska varianta Lamio orvalae-Fa­getum var. geogr. Dentaria pentaphyllos. Geografska varianta je razširjena v predalp­skem obmocju Slovenije. Združba Lamio orvalae-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1981: Predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Razpra­ve IV. razr. SAZU 23(2): 61–96. 11 ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA KRESNICEVJA (Arunco-Fagetum Košir 1962) Sin.: Ostryo-Fagetum homogynetosum M. Wraber 1960 Ekološke razmere Asociacija Arunco-Fagetum je edafsko pogojena aconalna gozdna združba. Ekološke razmere so precej podobne toploljubnim bukovim gozdovom s to razliko, da uspeva na izrazito osojnih legah. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 se pojavlja na približno od 250 do 1200 m nadmorske višine. Pobocja so strma do zelo strma, presekana z globokimi jarki. Najpogostejša maticna podlaga so triadni dolomiti in redkeje dolomitni apnenci. Prevladujejo prhninaste do prhninasto-sprsteninaste rendzine, plitve do srednje globoke, ilovnate, zelo skeletne, z nevtralno reakcijo. Tla so zelo erodibilna oziroma dovzetna za nastanek erozijskih pojavov. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Arunco-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), beli javor (Acer pseudoplatanus), crni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), mokovec (Sorbus aria). Grmovna plast: Corylus avellana, Daphne mezereum, Fagus sylvatica, Lonicera al­pigena, L. xylosteum, Rosa pendulina in Sambucus nigra. Zelišcna plast: Actaea spicata, Anemone nemorosa, Aruncus sylvestris, Cardamine bulbifera, C. enneaphyllos, Dryopteris filix-mas, Galium sylvaticum, Helleborus niger, Lilium martagon, Mercurialis perennis, Paris quadrifolia, Polygonatum multiflorum, Polystichum aculeatum in Prenanthes purpurea. Dinamika gozdne združbe Gozdovi te združbe se dobro pomlajujejo in tudi po vecjih posegih v gozd se bistveno ne poveca primes svetloljubnih in toploljubnih vrst. Le na ekstremnih rastišcih se po mocnejših motnjah lahko razvije stadij crnega gabra in malega jesena. Zaradi ugodnih vlažnostnih razmer poteka razvoj v smer prvobitne sestave gozda razmeroma hitro. Optimalna raba prostora Bukev se zelo dobro pomlajuje. Gojenje in pospeševanje drugih drevesnih vrst skoraj ne pride v poštev. Na boljših rastišcih lahko gojimo le plemenite listavce, predvsem beli javor. Gozdovi imajo zelo pomembno varovalno vlogo pred erozijo. Najvecje površine pokriva osrednja subasociacija (-typicum). Na izrazito osojnih str­mih pobocjih je subasociacija z gozdnim planinšckom (-homogynetosum sylvestris); v višjih nadmorskih višinah nad 900 metrov pa z velecvetnim salomonovim pecatnikom (-polygonatetosum verticillati). Združba Arunco-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Košir Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17, 242 s. Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L. 2004: Gozdna vegetacija Menine planine. Kamniški zbornik 17: 225– 240. 12 ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNE POLŽARKE (Isopyro-Fagetum Košir 1962) Sin.: Aceri-Fagetum M. Wraber 1960 Ekološke razmere Asociacija Isopyro-Fagetum je conalna gozdna združba najvišjih vrhov, predvsem preddinarskega obmocja. Na obmocju karte Ljubljana se pojavlja njena geografska varianta Isopyro-Fagetum var. geogr. Adenostyles alliariae Košir 1979. Na Menini planini, ki je prehodno obmocje med predalpskim in preddinarskim fitogeografskim teritorijem, porašca njene najvišje vrhove do nadmorskih višin 1450 metrov. Po strmih kamnitih pobocjih pa se lahko mozaicno prepleta z asociacijo Ranunculo platanifolii-Fagetum. Tako mikro- kot mezorelief imata lastnosti kraškega sveta. Prevladuje sistem vecjih in manjših vrtac, dolin in jarkov, ki prehajajo v rahlo do zmerno nagnjena pobo-cja z veliko površinsko kamnitostjo. Geološko maticno podlago gradijo dachsteinski in dolomitni apnenci. Na njih prevladujejo humusna karbonatna tla in sprsteninaste rendzine. Na splošno so tla plitva do srednje globoka, skoraj popolnoma organska ali s primesjo ilovice. So srednje do slabše rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Isopyro-Fagetum var. geogr. Adenostyles al­liariae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: prevladujejo enomerni gozdovi bukve (Fagus sylvatica), ki ji je pri­mešana smreka (Picea abies). Beli javor (Acer pseudoplatanus), ki je v združbi pona­vadi prisoten, v altimontanskem obmocju Menine planine skoraj popolnoma manjka. Grmovna plast: sestavlja jo predvsem pomladek bukve. Med grmovnicami prevla­dujejo mezofilne vrste: Daphne mezereum, Euonymus latifolia, Lonicera alpigena in Rosa pendulina. Zelišcna plast: ima dva zelo razlicna aspekta. Zgodaj spomladi se bujno razrastejo geofiti: Cardamine bulbifera, C. enneaphyllos, Corydalis cava, Galanthus nivalis, Is-opyrum thalictroides in Leucojum vernum. V pozni pomladi prevladajo vrste: Adoxa moschatellina, Arum maculatum, Athyrium filix-femina, Circaea lutetiana, Dryopte­ ris filix-mas, Euphorbia amygdaloides, Galeobdolon montanum, G. flavidum, Galium odoratum, Mercurialis perennis, Oxalis acetosella, Paris quadrifolia, Senecio fuchsii, Stellaria montana in S. nemorum. Razlikovalnice geografske variante so: Adenostyles alliariae, Luzula sylvatica, Polygo­natum verticillatum, Ranunculus platanifolius, Saxifraga rotundifolia. Dinamika gozdne združbe Na splošno potekajo v sorazmerno ohranjenih gozdovih razvojne poti preko bukve. Se-stava gozdov je bila ponekod precej spremenjena zaradi ekstenzivne paše na celotnem obmocju višjih predelov Menine planine. Danes so pašniki le na reliefno in edafsko najugodnejših rastišcih. Kamnita pobocja in grebene so ponovno porasli bukovi gozdovi. Pri zarašcanju opušcenih pašnikov se je uveljavila smreka in scasoma so nastali mešani gozdovi smreke in bukve. Optimalna raba prostora Gozdovi bukve in navadne polžarke so primerni predvsem za pridobivanje drv, tehnic­ni les je vezan predvsem na smreko. Gozdovi imajo zaradi vršne lege delno varovalni pomen. Za kmetijsko rabo so rastišca neprimerna. Prevladuje osnovna subasociacija (-typicum). Na vlažnih pobocjih vrtac je subasocia­cija z velikim zvonckom (-leucojetosum), na strmejših prisojnih grebenih pa z belkasto bekico (-luzuletosum luzuloidis). Združba bukve in navadne polžarke (Foto: A. Marinšek) Košir Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17, 242 s. Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L. 2004: Gozdna vegetacija Menine planine. Kamniški zbornik 17: 225– 240. 13 ZDRUŽBA BUKVE IN ZASAVSKE KONOPNICE (Cardamino savensis-Fagetum Košir 1962) Sin.: Savensi-Fagetum Košir 1962 Ekološke razmere Združba bukve in zasavske konopnice je conalna gozdna združba najvišjih vrhov sre­dogorja preddinarskega fitogeografskega obmocja. Na obmocju karte Ljubljana se po­javlja na najvišjih predelih Cemšeniške planine, v nadmorskih višinah od 750 do okoli 1350 m. Prevladujejo kopasti grebeni, blago nagnjena do zmerno strma pobocja, v katera so vrezani globoki jarki. Gozdovi združbe bukve in zasavske konopnice, pravi-mo jim tudi visokogorski bukovi gozdovi preddinarskega obmocja, uspevajo predvsem na osojnih ekspozicijah. Geološka maticna podlaga so apnenci in redkeje dolomitni apnenci, najpogosteje pa so apnenci z roženci. Na apnencih in dolomitih prevladujejo rjava pokarbonatna tla ter rjava tla na apnencih z roženci. Tla so srednje globoka do globoka, ilovnata do ilovnato-glinasta, sveža, sprsteninasta. So zmerno kisla, biološko zelo aktivna ter zelo rodovitna. Prevladuje humidno kontinentalna klima, povprecna letna kolicina padavin je od 1400 do 1500 mm. Vegetacijska doba traja od 150 do 160 dni. Povprecna letna temperatura je okoli 6–7 °C. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Cardamino savensis-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), beli javor (Acer pseudoplatanus). Ponekod je primešana tudi bela jelka (Abies alba). Grmovna plast: sestavlja jo pomladek bukve, redkeje belega javorja in jelke. Od gr-movnih vrst so najpogostejše: Daphne mezereum, Euonymus latifolia, Lonicera alpi­gena, Rubus idaeus, Rosa pendulina. Zelišcna plast: znacilen je spomladanski aspekt, ko prevladujejo geofiti, predvsem: Allium ursinum, Cardamine bulbifera, C. eneaphyllos, C. kitaibelii in C. waldsteinii. Ostale vrste so: Adoxa moschatellina, Anemone nemorosa, Cardamine trifolia, Dryop­teris filix-mas, Galeobdolon flavidum, G. montanum, Galium odoratum, Impatiens noli-tangere, Lilium martagon, Paris quadrifoila, Prenanthes purpurea, Ranunculus lanuginosus, Senecio fuchsii, Stellaria montana, Symphytum tuberosum, Veronica montana, Vicia oroboides in druge. Delno visokogorski znacaj združbe nakazujeta predvsem vrsti Polygonatum verticillatum in Veratrum album. Dinamika gozdne združbe Biocenotska zgradba združbe je zelo stabilna. Bukev je konkurencno dalec najmocnej­ša drevesna vrsta in se odlicno pomlajuje. Vse razvojne poti potekajo, tudi po vecjih posegih v lesno zalogo, predvsem preko bukve. Na opušcenih pašnikih na potencialno naravnem rastišcu združbe se v zacetku uveljavi leska (Corylus avellana), ki jo bukev kmalu preraste. Optimalna raba prostora Rastišca združbe so tipicna bukova rastišca, na katerih je bukev zelo vitalna in dosega pri ustreznem gojenju visoke donose. Poleg bukve je gospodarsko zanimivo gojenje belega javorja. Ceprav na teh rastišcih dobro uspeva tudi smreka, je ne kaže pretirano pospeševati. V preteklosti so se na rastišcih združbe pogosto križale kmetijske in gozdarske rabe. Na vrhnjih delih gora so kmetje izkrcili gozdove za pašnike, v okoliških gozdovih se je pasla živina. Z usihanjem kmetijske dejavnosti v visokogorskem preddinarskem svetu prihaja do popolne veljave samo gospodarjenje z gozdom. Najvišji vrhovi slovenskega preddinarskega obmocja so zelo obiskane izletniške tocke. Na teh mestih mora goz­darska dejavnost živeti v sožitju s turisticno. Vecje gradnje in objekti, ki bi spremenili podobo pokrajine, niso zaželeni. Na vegetacijski karti Ljubljana 1 : 50.000 prevladuje geografska varianta Cardami-no savensis-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphyllos. Ekološke razmere, strukturna zgradba gozda in floristicna sestava so podobne splošnemu opisu združbe. V klimat­skem pogledu je zelo zaznaven kontinentalen vpliv. Floristicno jo oznacuje prisotnost vrste Cardamine kitaibelii, ki pa se na Cemšeniški planini pojavlja redkeje. V primer-javi z gozdovi na Gorjancih je floristicno siromašnejša. Združba Cardamino savensis-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Košir Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17, 242 s. 14 ZDRUŽBA BUKVE IN GOZDNEGA PLANINŠCKA (Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993) Sin.: Abieti-Fagetum austroalpinum M. Wraber 1960 Abieti-Fagetum praealpinum Robic 1965 Ekološke razmere Predalpski jelovo-bukovi gozdovi so conalni gozdovi gorskega sveta predalpskega fito­geografskega obmocja, vendar ne gradijo strnjenega vegetacijskega pasu. Pojavljajo se sicer od Bovškega do skrajnih vzhodnih obronkov Savinjskih Alp, vendar na relativno manjših površinah, najpogosteje v nadmorskih višinah od 900 do 1400 metrov. Na izrazito osojnih pobocjih se spustijo tudi pod 900 metrov nadmorske višine. Lokalne klimatske razmere osojnih leg gorskega predalpskega sveta modificirajo makroklimo predvsem v smislu vecje zracne vlažnosti. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 ti gozdovi uspevajo le na pobocjih Menine planine in Medvedjega brda. Predalpski gozdovi bu­kve in jelke porašcajo zmerno strma do zelo strma in mestoma zelo kamnita pobocja. Redkeje uspevajo na zakraselih planotah in strmih dolomitnih pobocjih. Med kamni­nami prevladujejo dolomitni, v višjih legah pa dachsteinski apnenci. Skladno s pestrim reliefom so talne razmere zelo raznolike. Najpogostejša so rjava pokarbonatna tla raz­licnih globin. Na dachsteinskih apnencih so rjava pokarbonatna tla, mestoma sprana. Plitvejša rjava tla in rendzine razlicnih razvojnih stopenj so na dolomitih in dolomitnih apnencih. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Homogyno sylvestris-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: razmerje med prevladujocima drevesnima vrstama bukvijo (Fagus sylvatica) in belo jelko (Abies alba) zelo variira in je v najvecji meri odvisno od nacina gospodarjenja. Navadna smreka (Picea abies) je stalno primešana, lokalno so njene monokulture. Beli javor (Acer pseudoplatanus) je primešan posamicno. Grmovna plast: sestavlja jo predvsem pomladek prevladujocih drevesnih vrst. Prave grmovnice: Daphne mezereum, Lonicera alpigena, L. nigra, Rosa pendulina, in Rubus idaeus so le posamicno. Zelišcna plast: je dobro razvita. Osnovno diagnosticno kombinacijo zelišcnih vrst se­stavljajo predvsem vrste reda Fagetalia sylvaticae in zveze Aremonio-Fagion: Actaea spicata, Anemone trifolia, Aremonia agrimonoides, Cardamine enneaphyllos, C. trifo­lia, Cyclamen purpurascens, Dyropteris filix-mas, Euphorbia amygdaloides, Festuca altissima, Galeobdolon montanum, Homogyne sylvestris, Mycelis muralis, Senecio fuchsii, Viola reichenbachiana. Razlikovalnici asociacije sta predvsem Cardamine trifolia in Festuca altissima. Šir­šo razlikovalno skupino sestavljajo nekatere razlikovalnice altimontanskih bukovih gozdov: Polygonatum verticillatum, Adenostyles glabra, Ranunculus platanifolius, ki nakazujejo relativno visoke nadmorske višine areala asociacije, in zmerno acidofilne vrste: Gentiana asclepiadea, Hieracium murorum, Luzula luzuloides, Oxalis acetosel-la, Valeriana tripteris in Veronica urticifolia, ki so nakazovalke prhninastega humusa, pogojenega s svežo in hladnejšo klimo predalpskega obmocja. Mahovna plast: je slabo razvita. Pojavljajo se vrste: Ctenidium molluscum, Fissidens taxifolius, Isothecium alopecuroides, Neckera crispa in Plagiochila asplenioides. Optimalna raba prostora Predalpski jelovo-bukovi gozdovi so gospodarsko pomembni in so marsikateremu gor­skemu kmetu zelo pomembna ekonomska osnova. Najvecje površine pokriva subasociacija -typicum, ki predstavlja ekološko povprecje asociacije. Združba Homogyno sylvestris-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem, Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. 15 ZDRUŽBA BUKVE IN PLATANOLISTNE ZLATICE (Ranunculo platanifolii-Fagetum Marincek et al. 1993) Sin.: Fagetum altimontanum praealpinum Marincek 1978 Isopyro-Fagetum var. Adenostyles alliariae Košir 1979 p.p. Ekološke razmere Asociacija Ranunculo platanifolii-Fagetum je conalna gozdna združba zgornjega dela gorskega pasu, ki jo na obmocju karte Ljubljana najdemo v nadmorskih višinah od 900 do 1400 metrov. Rastišca teh gozdov prejmejo veliko padavin, vecina jih pade v casu vegetacijske dobe. Povprecna letna temperatura je od 4,5 do 6 °C. Vegetacijsko obdo­bje traja okoli 5 mesecev. Naseljuje najrazlicnejše reliefne oblike, najpogosteje srednje strma pobocja, ki krajevno prehajajo v zakrasele planote oziroma v kamnite vrhove. Karbonatna maticna podlaga je zelo raznolika: od skoraj cistih apnencev do dolomitnih apnencev in dolomitov. Na njej so najrazlicnejše talne oblike od rendzin do rjavih ren­dzin, rjavih pokarbonatnih tal do spranih rjavih pokarbonatnih tal. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Ranunculo platanifolii-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: vecina gozdov je v veliki meri ohranila prvobitno sestavo drevesnih vrst. Prevladujejo enodobni oziroma enomerni bukovi gozdovi s posamicno primesjo belega javora (Acer pseudoplatanus) in bele jelke (Abies alba). Navadna smreka (Picea abies) je vecinoma umetno vnesena. Grmovna plast: sestavlja jo predvsem pomladek bukve in gorskega javora. Med gr-movnicami so najpogostejše: Daphne mezereum, Lonicera alpigena, Rosa pendulina in Rubus idaeus. Zelišcna plast: prevladujejo vrste bukovih gozdov: Cardamine bulbifera, Dryopteris filix-mas, Galium odoratum, Melica nutans, Mercurialis perennis, Paris quadrifolia, Polystichum aculeatum, Prenanthes purpurea, Ranunculus lanuginosus. Njim se pri­družujejo tako imenovane ilirske vrste: Aposeris foetida, Aremonia agrimonoides, Cardamine enneaphyllos, Cardamine trifolia, Cyclamen purpurascens, Vicia oroboi­des in razlikovalnice altimontanskih bukovih gozdov: Adenostyles glabra, Luzula syl­vatica, Polygonatum verticillatum, Ranunculus platanifolius, Saxifraga rotundifolia. Vecjo pokrovnost dosežejo nekatere mezofilne vrste: Anemone nemorosa, Athyrium filix-femina, Oxalis acetosella in Senecio fuchsii. Mahovna plast: je slabše razvita. V glavnem jo sestavljajo vrste Ctenidium mollu-scum, Isothecium alopecuroides, Plagiochila asplenioides in druge. Na obmocju Slovenije razlikujemo tri geografske variante asociacije. Na dinarskem fitogeografskem teritoriju je Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora, na predalpskem obmocju Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. He-patica nobilis, na obmocju Menine planine pa Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides. Na obmocju karte Ljubljana 1 : 50.000 je geografska varianta Ranunculo platanifo-lii-Fagetum var. geogr. Isopyrum thalictroides, ki se je izoblikovala na vršnem delu Menine planine. Razlikovalnice geografske variante so: Adenostyles alliariae, Corydalis cava, Crocus vernus, Isopyrum thalictroides, Leucojum vernum, Ranunculus ficaria ter Veronica montana, vecinoma geofiti, ki dajejo zelišcni plasti spomladi znacilen videz. Geografska varianta je razdeljena predvsem na dve subasociaciji. V povprecnih eko­loških razmerah geografske variante prevladuje osrednja subasociacija (-typicum), v reliefnih ulekninah pa subasociacija z gozdno zvezdico (-stellarietosum). Dinamika gozdne združbe Biocenotska zgradba geografske variante z navadno polžarko je zelo stabilna. Do­bro prenese tudi dolgotrajne negativne antropozoogene vplive, npr. gozdno pašo. Na opušcenih pašnikih poteka zarašcanje relativno hitro. Po krajšem ali daljšem casu, v odvisnosti od degradiranosti rastišc, se razvije mešani gozd bukve in smreke. Le na zelo degradiranih pašnikih je pionirska drevesna vrsta smreka. Najpogostejši je stadij borovnice in smreke (Vaccinium myrtillus-Picea abies stadij). Ce v takih gozdovih intenzivno gospodarijo ali celo pasejo živino, ima stadij bolj ali manj trajno naravo. Ce pa povsem prevlada gozdarsko gospodarjenje, pridobita v zelišcni plasti na pokrov­nosti Oxalis acetosella in Aposeris foetida. Nadaljnji razvoj gre v smeri cedalje vecje primesi bukve. Optimalna raba prostora V preteklosti, pa tudi sedaj, se na rastišcih te združbe pogosto križajo kmetijski in goz­darski interesi, saj so kmetje na temenih gora izkrcili gozdove za pašnike, v okoliških gozdovih pa se je pasla živina. Na teh mestih mora gozdarska dejavnost živeti v sožitju tudi s turisticno, saj so najvišji vrhovi zelo obiskane turisticne tocke. Nujno pa je potrebno utrditi mejo med kmetijski-mi zemljišci (pašniki) in gozdovi. Združba Ranunculo platanifolii-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L. 1998: Hochmontane Buchwenwälder Illyriens. Annales 13: 103–108. Marincek L. 2004: Gozdna vegetacija Menine planine. Kamniški zbornik 17: 225– 240. 16 ZDRUŽBA BUKVE IN CRNEGA GABRA (Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972) Sin.: Carici albae-Fagetum Moor 1952 Cephalanthero-Fagetum Oberdorfer 1957 Ekološke razmere Termofilni bukov gozd s crnim gabrom je edafsko in mezoklimatsko pogojena aconalna gozdna združba. Bukovi gozdovi s crnim gabrom pokrivajo vecje strnjene površine. Rastišca te združbe so izrazito prisojne lege, kjer so posebne mezoklimatske razmere. Porašcajo kopaste grebene in strma, gladka pobocja, v katera so vrezani globoki jarki. Uspevajo od nižin (200 m) do približno 1200 m nadmorske višine, povprecna nad­morska višina je 600 m. Geološka maticna podlaga so predvsem sivi triadni dolomiti, redkeje dolomitni apnenci. Prevladujejo srednje globoke zelo skeletne rendzine. Na grebenih prehajajo v litosol, v jarkih pa so rjave rendzine in plitva rjava tla. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Ostryo-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), crni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), mokovec (Sorbus aria). Grmovna plast: prevladujejo toploljubne grmovnice: Berberis vulgaris, Cornus mas, Euonymus verrucosa, Ligustrum vulgare in Viburnum lantana. Zmerno toploljubne grmovnice so redkejše: Clematis vitalba, Corylus avellana, Crataegus monogyna. Mezofilni grmovnici Daphne mezereum in Lonicera xylosteum se pojavljata posamic. Zelišcna plast: Calamogrostis varia, Campanula trachelium, Carex alba, C. flacca, Cephalantera damasonium, Cirsium erisithales, Convallaria majalis, Digitalis gran-diflora, Erica carnea, Euphorbia amygdaloides, Helleborus niger, Melittis melis­sophyllum, Mercurialis perennis, Peucedanum oreoselinum, Polygala chamaebuxus, Pteridium aquilinum, Salvia glutinosa, Solidago virgaurea, Vincetoxicum hirundina­ria, Viola reichenbachiana. Dinamika gozdne združbe Strukturna zgradba toploljubnih bukovih gozdov in njihova floristicna sestava sta ne­stabilni. Po mocnih secnjah ali celo golosekih povsem prevladajo pionirske toploljubne drevesne vrste, kot so Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus in Quercus petraea. Ce je v teh gozdovih obcasna gozdna paša in so stalno presvetljeni, imajo ti stadiji trajen znacaj. Na opušcenih kmetijskih površinah poteka razvoj v smeri potencialno naravne vege­tacije predvsem v treh smereh. Na opušcenih pašnikih na plitvih rendzinah prevladuje Erica carnea. Njej se scasoma pridružita vrsti Pinus sylvestris in Ostrya carpinifolia. Zelo pogost je sukcesijski niz, ki se zacne z navadnim brinom (Juniperus communis), nadaljuje z obilno pokrovnostjo vrst razreda Rhamno-Prunetea, temu pa sledi stadij z navadno lesko. Pod njenim okriljem se uveljavijo termofilni listavci in postopoma tudi bukev. Najhitrejši razvoj v smeri bukovega gozda je na opušcenih pašnikih na rjavih rend-zinah. Navadni leski se v sukcesiji kmalu pridruži navadni gaber in nekoliko kasneje tudi bukev. Optimalna raba prostora Bolj ali manj cistih bukovih gozdov boljše kakovosti je na teh rastišcih zelo malo. Prevladujejo panjevci bukve z obilno primesjo crnega gabra in malega jesena oziroma popolnoma prevladujejo toploljubne vrste. Glede na dejansko stanje sestojev so primer-ni le za pridobivanje drv. Toploljubni bukovi gozdovi imajo zelo pomembno varovalno vlogo, posebno na bolj izpostavljenih rastišcih, na grebenih in strmih pobocjih. Združba Ostryo-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Dakskobler I. 1996: Comparison between beech forest of suballinces Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 and Cephalanthero-Fagenion Tx. 1955 ex Tx. & Oberd. 1958. An-nali dei Musei Civici di Rovereto 11: 175–196. Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L. 1996: Prispevek k poznavanju asociacije Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972. Razprave IV. razreda SAZU 37(6): 119–146. Wraber M. 1966: Über eine thermophile Buchenwald-Gesellschaft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. Angewandte Pflanzensoziologie 18/19: 279–288. KISLOLJUBNI BUKOVI GOZDOVI Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. Kisloljubni bukovi gozdovi, kamor uvršcamo asociaciji Blechno-Fagetum in Casta-neo-Fagetum, zavzemajo na karti Ljubljana najvecji del površine. Floristicna sestava kisloljubnih bukovih gozdov je revnejša v primerjavi s tistimi na karbonatni maticni podlagi. Nekarbonatne kamnine imajo izredno pestro kemicno sestavo; od zelo rev-ne, kjer skoraj povsem prevladuje silikat, do zelo bogate, na kateri nastajajo tla, ki so zelo podobna tistim povrh karbonatne podlage. Kisla tla na nekarbonatnih kamninah omogocajo uspešno rast predvsem rastlinskim vrstam, ki so prilagojene na kisla tla, in vrstam z velikim ekološkim razponom, ki lahko uspevajo tako na karbonatni kot na silikatni maticni podlagi. Tla na nekarbonatni maticni podlagi so lahko zelo rodovitna. Vendar pa mora biti izpolnjenih vec pogojev. Zagotovljene morajo biti možnosti za neprekinjeno biološko kroženje snovi. Prvi pogoj so dobro ohranjeni gozdovi, z ugodno obliko humusa. Le v takih razmerah lahko organska snov hitro razpade na osnovne mineralne delce. Drugi pogoj je, da so tla stalno preskrbljena z vodo. V tleh mora biti tudi dovolj finih delcev, kot so v glinah in ilovicah, ki vežejo hranilne snovi. Zaradi nepravilnega gospodarjenja s temi gozdovi v preteklosti, tu mislimo pred­vsem na steljarjenje in pospeševanje smreke, je prišlo do poslabšanja rodovitnosti ve-like vecine rastišc. Obe združbi, predvsem pa Blechno-Fagetum, sta edafsko pogojeni. Zato njuna vegetacijska sestava v veliki meri odraža talne razmere. Združbo Blechno-Fagetum uvršcamo med zelo kisloljubne bukove gozdove, združbo Castaneo-Fagetum pa med zmerno kisloljubne bukove združbe. 17 ZDRUŽBA BUKVE IN REBRENJACE (Blechno-Fagetum I. Horvat ex Marincek 1970) Ekološke razmere Združba bukve in rebrenjace, pravimo ji tudi kisloljubni bukov gozd, je aconalna in edafsko pogojena. Na fitocenološki karti Ljubljana je na vecjih površinah na njenem osrednjem delu, koder prevladujejo posavske gube. Uspeva na vseh ekspozicijah tere­na, vendar so najbolj ohranjeni gozdovi na osojnih pobocjih. Prevladujejo blago na­gnjena pobocja in kopasti grebeni, ki jih locujejo globoki jarki. Geološka maticna podlaga so v glavnem permokarbonski glinasti skrilavci ter gro­bozrnati pešcenjaki in brece. Vsi spadajo v izrazito kisle kamnine s prevladujocim deležem SiO2. Na teh kamninah prevladujejo districna rjava tla. Tla so globoka, zelo kisla (vrednost pH v vseh horizontih od 3,5 do 4), z nizko zasicenostjo adsorpcijskega kompleksa. Prevladuje prhninasti humus. Kljub kislosti in slabi zasicenosti z bazami so tla ob primerni in stalni preskrbi z vodo, ki omogoca neprekinjeno biološko kroženje snovi, rodovitna do zelo rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Blechno-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), pravi kostanj (Ca­stanea sativa) in navadna smreka (Picea abies). Bela jelka (Abies alba) je zelo redka. Grmovna plast: Fagus sylvatica, Picea abies, Frangula alnus, Rubus hirtus, Sorbus aucuparia. Zelišcna plast: Blechnum spicant, Deschampsia flexuosa, Gentiana asclepiadea, Hi-eracium murorum, Luzula luzuloides, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Pre­nanthes purpurea, Pteridium aquilinum, Solidago virgaurea in Vaccinium myrtillus. V vlažnih jarkih se obilno pojavljata Thelypteris limbosperma in Athyrium filix-femina. Zelišcna plast je v dobro ohranjenih bukovih gozdovih slabo razvita. Mahovna plast: je zelo dobro razvita. Prevladujejo: Bazzania trilobata, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Leucobryum glaucum, Plagiothecium denticula-tum, Polytrichum formosum in Thuidium tamariscinum. Dinamika gozdne združbe Zaradi steljarjenja in panjevskega gospodarjenja scasoma prevladajo pionirske dreve­sne vrste: graden, rdeci bor, navadna breza, smreka in pravi kostanj. Hitrost degrada­cije je odvisna od nacina in intenzivnosti neustrezne rabe, gospodarjenja ter rastišcnih razmer. Bukovi gozdovi na osojnih legah ne propadajo, kljub obcasnemu neustreznemu gospodarjenju. Nasprotno pa bukev na prisojnih pobocjih hitro prepusti svoje mesto pionirskim drevesnim vrstam. V sestojih, kjer ljudje steljarijo, se uveljavi mahovna plast. Ob vecjih presvetlitvah se bujno razvije borovnicevje. Zaradi stalnih in vecjih posegov v lesno zalogo se povecuje delež rdecega bora. Scasoma nastanejo drugotni gozdovi rdecega bora (stadij Pteridium aquilinum-Pinus sylvestris). Druga degrada­cijska smer poteka preko gradna, posebno na prisojnih legah, na rastišcih subasocia­cije z belkasto bekico (-luzuletosum luzuloidis). Po dolgotrajnem steljarjenju nastanejo svetli drugotni gozdovi gradna z gosto podrastjo borovnice (Leucobryo-Quercetum petraeae). Krajevno, na vlažnejših rastišcih predvsem subasociacije navadne krpace (-thelypteretosum limbospermae) pravi kostanj zamenja graden (Querco-Castanetum). Nadaljnje degradacije vodijo v nizkoproduktivne gozdove gradna in jesenske rese (Calluno-Quercetum patraeae). Opušceni pašniki na potencialno naravnih rastišcih bukovega gozda in rebrenjace se zarašcajo predvsem z rdecim borom. Stanje sestojev Vecino rastišc bukovega gozda z rebrenjaco pokrivajo bolj ali manj degradirani gozdo- vi. Vcasih so kmetje na osojnih pobocjih pridobivali drva in tehnicni les, na prisojnih pa steljo. Sestoji so razmeroma labilni. Posebej predeli z mocnim deležem smreke ali rdecega bora so pogosto poškodovani zaradi ujm in podlubnikov. Optimalna raba prostora Pri gospodarjenju z gozdovi v povezavi z optimalno rabo prostora je potrebno izlociti degradirane gozdove, ki naj bi jih postopoma spremenili v kakovostnejše. V tem pri­meru pride v poštev zmerno pospeševanje iglavcev, predvsem smreke, manj rdecega bora. Rastišca na osojnih legah so primerna za gojenje kakovostnih bukovih gozdov. Rastišca kisloljubnih bukovih gozdov so na stabilnih terenih zelo primerno bivalno okolje. V ta namen pridejo predvsem v poštev degradirana rastišca na reliefno ugodnih mestih, ki jih porašcajo gozdovi slabe kakovosti. Najvecje površine pokriva osrednja subasociacija (-typicum), kjer so ekološke razmere asociacije povprecne. Na strmejših prisojnih pobocjih pa prevladuje subasociacija z belkasto bekico (-luzuletosum luzuloidis). Združba Blechno-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Horvat I. 1950: Šumske zajedniceJugoslavije. Inštitut za šumarska istraživanja, Za­greb. 73 s. Marincek L. 1970: Bukov gozd z rebrenjaco. Zbornik Inštituta za gozdno in lesno go-spodarstvo Slovenije 8: 93–130. Marincek L. 1973: Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjaco. Zbornik gozdarstva in lesarstva 11(1): 77–106. Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L., Zupancic M. 1995: Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gra­dnovih gozdov zahodnega obmocja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29–35. 18 ZDRUŽBA BUKVE IN PRAVEGA KOSTANJA (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae (M. Wraber 1955) Marincek & Zupancic 1995) Sin.: Luzulo-Fagetum M. Wraber 1955 Epimedio-Luzulo-Fagetum Marincek 1980 Ekološke razmere Aconalni bukovi gozdovi s pravim kostanjem, pravimo jim tudi zmerno kisloljubni bukovi gozdovi, so omejeni na podgorski pas. Na obmocju karte Ljubljana so le na majhnih površinah, na nadmorski višini od 300 do 950 m. Vecje strnjene površine so le na zahodnem delu Menine planine. Porašcajo srednje strma do strma pobocja, v katera so vrezani globoki jarki. Zmerno kisloljubni bukovi gozdovi so navezani na zmerno kisle nekarbonatne kamnine: miocenske, oligocenske pešcenjake in laporje, andezitne tufe, werfenske pešcenjake in skrilavce. Med talnimi oblikami prevladujejo srednje globoka do globoka, zelo skeletna districna tla in na majhnih površinah tudi evtricna rjava tla. Najpogostejši obliki humusa sta prhnina in surovi humus. Rodovitnost tal je odvisna predvsem od njihove globine in preskrbe z vodo. V širokih jarkih in na osojnih legah, kjer je celo leto dovolj vode in je biološko kroženje snovi neokrnjeno, so rodovi­tna rastišca. Na bolj strmih prisojnih pobocjih, kjer prevladujejo plitvejša tla in vecina vode odtece po pobocjih, so slabše rodovitna rastišca. Na splošno pa so tla zaradi nizke zasicenosti z bazami precej labilna in se pri ekstenzivnem gospodarjenju relativno hi-tro zakisajo in osiromašijo. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Castaneo sativae-Fagetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), pravi kostanj (Castanea sativa), rdeci bor (Pinus sylvestris) in smreka (Picea abies). V nižjih nad­morskih višinah je pogosto primešan navadni gaber (Carpinus betulus). Grmovna plast: Corylus avellana, Crataegus monogyna, Frangula alnus, Fraxinus ornus, Hedera helix, Rubus hirtus, R. idaeus. Zelišcna plast: v presvetljenih gozdovih, kjer grabijo listje ali celo obcasno kosijo steljo, se razrastejo svetloljubne kisloljubne rastlinske vrste: Luzula luzuloides, Me-lampyrum pratense subsp. vulgatum, Pteridium aquilinum, Vaccinium myrtillus. Vrste reda Fagetalia sylvaticae Cyclamen purpurascens, Dryopteris filix mas, Galium syl­vaticum, Mycelis muralis, Primula vulgaris, Salvia glutinosa, Sanicula europaea, Vi­ola reichenbachiana so slabše zastopane. Za te gozdove je dobra razlikovalna skupina zmerno acidofilnih vrst: Calamagrostis arundinacea, Gentiana asclepiadea, Hieraci-um murorum, Luzula pilosa, Oxalis acetosella in Solidago virgaurea. Mahovna plast: Atrichum undulatum, Dicranella heteromalla, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Polytrichum formosum, Thuidium delicatulum. Dinamika gozdne združbe Dobro ohranjeni gozdovi te gozdne združbe so redki. Glede na nacin, trajanje in in-tenzivnost rabe so se oblikovali razlicni stadiji. Najvec je mešanih gozdov gradna in rdecega bora s podraslo borovnico. Ponekod so nastali drugotni gozdovi rdecega bora. Dolgotrajno v kmetijske namene ekstenzivno izkorišcana rastišca so bolj ali manj izgu­bila gozdni znacaj, produktivna sposobnost tal je zelo okrnjena. Opušceni degradirani pašniki se pogosto zarastejo s smreko. Popolna prevlada smreke v takih primerih še poslabša talne razmere. Optimalna raba prostora Pretežni del teh gozdov še zdaj izkorišcajo za nabiranje gozdne stelje in za drva. Pri takšnem nacinu gospodarjenja prevladujejo presvetljeni panjevci bukve z mocno pri­mesjo gradna, pravega kostanja, rdecega bora in smreke. Dobro ohranjenih gozdov, primernih za sonaravno gospodarjenje, je malo. V danih razmerah locimo predvsem dve skupini gozdov. V prvo spadajo dobro ohranjeni bukovi gozdovi in degradirani gozdovi na boljših rastišcih, na osojnih pobocjih in v širokih jarkih. V okviru sku­pinsko postopnega gospodarjenja bi lahko vzgajali kakovostno bukev in pospeševali smreko, predvsem posamic ali v manjših skupinah. V degradiranih sestojih na boljših rastišcih je potrebno vzgojiti podstojno plast listavcev, predvsem bukve. Na karti Ljubljana 1 : 50.000 je osrednja geografska varianta Castaneo-Fagetum var. geogr. typica Marincek et Zupancic 1995. Gozdovi geografske variante uspevajo v povprecnih ekoloških razmerah sintaksona Castaneo-Fagetum. Združba Castaneo sativae-Fagetum (Foto: A. Marinšek) Marincek L., Zupancic M. 1979: Donos k problematiki acidofilnih bukovih gozdov v Sloveniji. 2. kongres ekologov Jugoslavije 1: 715–720, Zadar. Marincek L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. Marincek L. Zupancic M. 1995: Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gra­ dnovih gozdov zahodnega obmocja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29–35. GRADNOVI GOZDOVI TER GOZDOVI CRNEGA GABRA IN PUHASTEGA HRASTA Carni, A., Marincek, L., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. V zmerno humidnih razmerah Slovenije, kjer gradijo conalne združbe mezofilne dre­vesne vrste, se graden kot izrazito heliofilna vrsta lahko uveljavi le s pomocjo cloveka in na posebnih rastišcih. Na karti Ljubljana najdemo dva tipa gradnovih gozdov. Gozd gradna in belega mahu (Leucobryo-Quercetum petraeae) je izrazito acidofilen sintakson, ki je nastal na rastišcu gozdne združbe Blechno-Fagetum. Drugi tip gradnovih gozdov je na izrazito prisojnih pobocjih karbonatne maticne podlage. Na pretežno apnencasti maticni podlagi je združba gradna in crnega grahorja (Lathyro nigri-Quercetum petraeae). V asociaciji se pojavljajo številne termofilne in bazifilne vrste. Združbo je Horvat leta 1938 opisal kot subasociacijo združbe crnega gabra in puhastega hrasta, vendar pa jo je kasneje locil kot samostojno asociacijo. Na edafsko siromašnih rastišcih po izrazito prisojnih strmih grebenih je združba crnega gabra in hrasta puhavca (Querco-Ostryetum carpinifolia), ki je sorodna združbi gradna in crnega grahorja. Vendar pa se razvije na bolj ekstremnih rastišcih, kjer se graden ne more uveljaviti, saj so to topla rastišca na plitvih rendzinah na dolomitni oz. apnencasti podlagi. V teh sestojih najdemo številne termofilne grmovnice in zelišca, ki združbo, poleg obeh dominantnih drevesnih vrst, dobro locijo od predhodne. Vse tri združbe uvršcamo med listopadne gozdove evrosibirske regije Querco-Fagetea. Acidofilno združbo gradna (Leucobryo-Quercetum) uvršcamo v zvezo Quer­cion robori-petraea in v red Quercetalia robori-petraeae. Združbi termofilnih gozdov uvršcamo v red termofilnih listopadnih gozdov reda Quercetalia pubescentis. Združbo na globljih tleh, kjer dominira graden, uvršcamo v zvezo Quercion pubescenti-sessiliflorae, ki združuje termofilne gozdove v Srednji Evropi in Submediteranu. Gozdove crnega gabra in puhastega hrasta, ki jih najdemo na plitvih tleh, pa lahko uvrstimo v zvezo Carpinion orientalis, ki združuje termofilne gozdove Balkana in Italije. Nekateri pa so mnenja, da je mogoce, zaradi floristicne povezave z razredom borovih gozdov Erico-Pinetea, lociti posebno zvezo Fraxino-Ostryion, ki bi obsegala termofilne listopadne gozdove v kontinentalnih predelih Dinaridov in jugovzhodnih Alp. 19 ZDRUŽBA GRADNA IN BELEGA MAHU (Leucobryo-Quercetum petraeae Marincek & Zupancic 1995) Sin.: Quercus petraea-Vaccinium myrtillus Marincek 1973 Quercus petraea-Pinus sylvestris-Vaccinium myrtillus Marincek 1973 Ekološke razmere Gozdovi gradna in belega mahu so razširjeni na celotnem obmocju potencialno narav­ne asociacije Blechno-Fagetum. Porašcajo kopaste grebene in zložna pobocja v vseh nebesnih legah od 250 do 1000 metrov nadmorske višine. Najbolj degradirane talne razmere so na stadijih na rastišcu subasociacije Blechno-Fagetum luzuletosum. Na ne­karbonatnih kamninah permokarbonskih glinastih skrilavcih, pešcenjakih in brecah so districna rjava tla s surovim humusom. So plitva, zelo skeletna, z izpranimi kremen-cevimi zrnci in suha. Biološko so slabo aktivna in slabše rodovitna. Na osojnih legah, kjer je vecja zracna in talna vlažnost, so tla globlja, sveža, surovi humus pa se meša s prhninastim. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Leucobryo-Quercetum petraeae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: graden (Quercus petraea), rdeci bor (Pinus sylvestris) in pravi kostanj (Castanea sativa). Navadna smreka (Picea abies) je redka, obilno se pomlajuje le na vlažnejših delih rastišca. Grmovna plast: predvsem pomladek gradna in navadnega kostanja. Grmovnici sta predvsem Frangula alnus in Sorbus aucuparia. Lahko se pojavlja tudi Juniperus com-munis. Zelišcna plast: sestavljajo jo le acidofilne vrste v dveh plasteh. V zgornji plasti je Pteridium aquilinum, v spodnji plasti pa so naslednje vrste: Blechnum spicant, Calluna vulgaris, Deschampsia flexuosa, Gentiana asclepiadea, Hieracium murorum, Luzula luzuloides, Luzula pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Molinia arundina­cea, Prenanthes purpurea, Vaccinium myrtillus. Mahovna plast: je zelo dobro razvita. Prevladujejo izrazito do zmerno kisloljubne vrste: Bazzania trilobata, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Leucobryum glaucum, Plagiothecium denticulatum, Pleurozium schreberi in Polytrichum formo-sum. Dinamika gozdne združbe Najvecje površine zavzema stadij, ki se je izoblikoval na potencialno naravnem ra­stišcu subasociacije Blechno-Fagetum luzuletosum. Gozdovi na reliefno homogenih prisojnih pobocjih, na nekarbonatnih kamninah, so že od nekdaj služili kot dopolnilo kmetijski dejavnosti. Intenzivno steljarjenje, ki je trajalo vec stoletij, je imelo za posle­dico skoraj popolno izginotje bukve. V gozdovih, kjer listje grabijo, se poveca primes heliofilnega gradna le po vecjih posegih v lesno zalogo. Nastanejo dvoplastni sestoji gradna v zgornji in bukve v polnilni plasti. Hitrosti progresivnega razvoja se glede na razne oblike potencialno naravnega bukovega gozda z rebrenjaco zelo razlikujejo. Najhitrejši razvoj v smeri prvobitne sestave je na rastišcih subasociacije Blechno-Fa­getum thelypteretosum limbospermae, kjer se bukev zelo hitro uveljavi že v krajšem casovnem obdobju. Nekaj dlje poteka razvoj v smeri primarne vegetacijske sestave na rastišcih osrednje oblike asociacije Blechno-Fagetum typicum. Zelo pocasi pa se vzpo­stavlja prvotna združba na rastišcih subasociacije z belkasto bekico (Blechno-Fagetum luzuletosum). Nadaljnji regresivni razvoj, pogojen z intenzivnim steljarjenjem in panjevskimi sec­njami, pa vodi v stadij gradna, rdecega bora in borovnice (Quercus petraea-Pinus sylvestris-Vaccinium myrtillus). Po nadaljnjem intenzivnem steljarjenju in pri stalnem pretrganem sklopu prevladajo heliofilne acidofilne vrste. Razvije se stadij gradna in je­senske vrese (Quercus petraea-Calluna vulgaris). Po bolj izpostavljenih grebenih, kjer dež najbolj spira hranila, so tla v toliki meri degradirana, da ima stadij trajni znacaj. Združba Leucobryo-Quercetum petraeae (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1970: Bukov gozd z rebrenjaco. Zbornik inštituta za gozdno in lesno go-spodarstvo Slovenije 8: 93–130. 20 ZDRUŽBA CRNEGA GABRA IN PUHASTEGA HRASTA (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938) Ekološke razmere Združba crnega gabra in puhastega hrasta je aconalna gozdna združba, relikt iz toplej­ših obdobij holocena. Asociacija porašca ekološko ekstremna rastišca: strma, izrazito prisojna pobocja in skalnate grebene, na karti Ljubljana do nadmorske višine okoli 1000 m. V takem okolju skiofilni (sencoljubni) listavci, ki bi omogocili razvoj v smeri conalne združbe, ne morejo uspevati. Mezoklima oziroma mikroklima je zaradi plitkih rendzin, strmejših pobocij in pretrganega drevesnega sklopa sušna z zelo izrazitimi temperaturnimi skrajnostmi. Tla, predvsem na dolomitni, redkeje tudi na apnencasti maticni podlagi, so plitve do srednje globoke rendzine in zelo skeletna. Razkroj or-ganske snovi poteka zaradi sušnih leg bolj pocasi, vendar ne pride do tvorbe surovega humusa. Vrednosti pH se gibljejo med 5,5 do 6. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Querco-Ostryetum carpinifoliae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Osnova floristicne sestave so toploljubne rastlinske vrste, ki imajo sklenjen areal v sub-mediteranskem obmocju; v notranjosti Slovenije pa uspevajo na posebnih rastišcih. Drevesna plast: sklenjeno prehaja v grmovno plast. Vrste, ki jo gradijo: crni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), puhasti hrast (Quercus pubescens), graden (Q. petraea), cer (Q. cerris); posamicno so primešani: mokovec (Sorbus aria), brek (S. torminalis) in krajevno rdeci bor (Pinus sylvestris). Bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies) se redko pojavljata, le na najboljših rastišcih v okviru areala asociacije. Grmovna plast: je zelo dobro razvita. Prevladujejo izrazito toploljubne vrste: Amelan­chier ovalis, Berberis vulgaris, Cornus mas, Cotinus coggygria, Cotoneaster tomento­sus, Ligustrum vulgare, Rhamnus catharticus, Viburnum lantana. Grmovnice delno mezofilnega znacaja, kot so Corylus avellana, Lonicera caprifolium in Staphylea pinnata, se pojavljajo predvsem na sticišcih z gozdovi navadnega gabra. Zelišcna plast: prevladujejo toploljubne vrste: Anthericum ramosum, Buglossoides purpurocaerulea, Carex flacca, Clinopodium vulgare, Dorycnium germanicum, Ge­ranium sanguineum, Lathyrus niger, Melittis melissopyllum, Mercurialis ovata, Pe­ucedanum cervaria, P. oreoselinum, Polygonatum odoratum, Silene italica, Stachys recta, Tanacetum corymbosum, Vincetoxicum hirundinaria in Viola hirta. Njim se pridružujejo zmerno toploljubne vrste: Buphthalmum salicifolium, Campanula tra­chelium, Convallaria majalis, Cyclamen purpurascens, Dactylis glomerata, Festuca heterophylla, Galium laevigatum, Melampyrum nemorosum, Primula vulgaris, Ser­ratula tinctoria, Symphytum tuberosum, Tamus communis, Teucrium chamaedrys in Trifolium rubens. Mahovna plast: je slabo razvita. Dinamika gozdne združbe Regresivni razvoj poteka v smeri popolne prevlade grmovnic. Pogosto je združba na­stala na opušcenih pašnikih. Optimalna raba prostora Pomembna je njihova varovalna vloga. Poleg tega ta rastišca nudijo možnost uspevanja nekaterim redkejšim rastlinskim vrstam. Združba Querco-Ostryetum carpinifoliae (Foto: A. Marinšek) Horvat I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske po­kuse 6: 127–279. Horvat I., Glavac V., Ellenberg H. 1974: Vegetation Südosteuropas. Geobotanica se­lecta 4. 767 s. Petauer T., Martincic A., Batic F., Vrhovšek D. 1977: Termofilna reliktna združba pu­hastega hrasta in gabrovca (Querco-Ostryetum Horv.) na Šmarni gori in njena ekologija. Varstvo narave 10: 45–56. 21 ZDRUŽBA GRADNA IN CRNEGA GRAHORJA (Lathyro nigri-Quercetum petraeae Horvat 1958) Ekološke razmere Združba gradna in crnega grahorja se pojavlja v nadmorskih višinah od 300 do 700 metrov, na zmerno strmih do strmih, izrazito prisojnih kamnitih pobocjih. Na apnen-casti maticni podlagi prevladujejo sprsteninasta žepasto razvita rjava pokarbonatna tla. So ilovnata in gosto prekoreninjena. Zaradi toplejših pogojev in vecje sušnosti so biološko manj aktivna. Zasicenost tal z bazami je zelo visoka. Rodovitnost je srednja do slabša. Na tem obmocju je povprecna letna temperatura okrog 9 °C in 1100 mm pa-davin. Ceprav je združba razširjena na prisojnih pobocjih, se v njej pojavlja razmeroma malo heliofilnih in termofilnih rastlinskih vrst. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Lathyro nigri-Quercetum petraeae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: graden (Quercus petraea), crni gaber (Ostrya carpinifolia), mokovec (Sorbus aria), mali jesen (Fraxinus ornus), cer (Quercus cerris), drobnica (Pyrus pyra­ster), maklen (Acer campestre). Grmovna plast: sestavljajo jo predvsem toploljubne grmovnice Chamaecytisus hirsu­tus, Cornus mas, Crataegus monogyna, Ligustrum vulgare, Viburnum lantana, Rha­mnus cathartica. Zelišcna plast: Anthericum ramosum, Asparagus tenuifolius, Buglossoides purpure­ocoeruleum, Carex flacca, Clinopodium vulgare, Melittis melissophyllum, Polygona-tum odoratum in Viola hirta. Njim so primešane zmerno termofilne vrste z rahlim acidofilnim znacajem: Festuca heterophylla, Lathyrus niger in Serratula tinctoria. Med ostalimi so najpogostejše: Brachypodium sylvaticum, Dactylis glomerata, Fraga­ria vesca, Galium lucidum, G. sylvaticum in druge. Optimalna raba prostora Asociacija Lathyro nigri-Quercetum petraeae spada med varovalne gozdove. Izkori-šcenost rastišca za pridobivanje lesne mase je drugotnega pomena. Združba Lathyro nigri-Quercetum petraeae (Foto: A. Marinšek) Horvat I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske po­kuse 6: 127–279. Horvat I., Glavac V., Ellenberg H. 1974: Vegetation Südosteuropas. Geobotanica se­lecta 4. 767 s. GOZDOVI RDECEGA BORA Zelnik, I., Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U. Gozdovi rdecega bora so v Sloveniji relativno dobro razširjeni, toda vecinoma omejeni na manjša obmocja. Na vecjih strnjenih površinah jih najdemo v predalpskem in delno v subpanonskem fitogeografskem obmocju na rastišcih, kjer vladajo specificne edafske in/ali klimatske razmere. Ozemlje na karti Ljubljana oznacuje zelo razgiban relief, ki je posledica izredno heterogene kamninske podlage, kjer se hitro menjavata dolomitna in nekarbonatna maticna podlaga. Temu pa sledi menjavanje talnih in mikroklimatskih lastnosti, ki so pogosto ekstremne in omogocajo obstoj združb z rdecim borom. Rdeci bor (Pinus sylvestris L.) ima široko ekološko amplitudo. Porašca skalovja, pešcena tla, sipine ali barja. Uspeva na z bazami zelo revnih ali zelo bogatih tleh, na suhih skeletnih in pešcenih tleh ali na mocvirnih tleh, na zelo toplih ali hladnih legah. Je svetloljubna pionirska vrsta in svetloba je prakticno njegov edini omejitveni dejav­nik. V Sloveniji raste na karbonatni in nekarbonatni podlagi, manjka edino v subme­diteranskem obmocju. Združbe z rdecim borom so le ostanek obširnih borovih gozdov, ki so pred pre­vlado listavcev po zadnji ledeni dobi pokrivali velike strnjene površine po vecjem delu Slovenije. Postopna prevlada sencoljubnih in konkurencno mocnejših listavcev v ho-locenu je skrcila njihov areal le na rastišca, kjer zahtevnejše drevesne vrste ne morejo uspevati. Združbe z rdecim borom so tako danes aconalne gozdne združbe, ki so edaf­sko in/ali mikroklimatsko pogojene. Združbe suhih rastišc z velikimi temperaturnimi nihanji najdemo na strmih pri­sojnih dolomitnih pobocjih ali pretežno karbonatnih prodnato-pešcenih recnih nano­sih, kjer lahko nastane zgolj plitka skeletna rendzina. Te bazifilne združbe uvršcamo v razred Erico-Pinetea. Asociacija Genisto januensis-Pinetum sylvestris je razširjena na manjših površinah hribovitega sveta, na karbonatni podlagi v predalpskem, preddinar­skem in dinarskem obmocju. Asociaciji Alno incanae-Pinetum sylvestris in Brachypo-dio-Pinetum sylvestris uspevata na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. Acidofilne združbe so se ohranile na s hranili najrevnejših zakisanih rastišcih, kjer listavci ne morejo uspevati. Najdemo jih na kopastih grebenih, položnih pobocjih in na ravnem. Maticno podlago gradijo kisle nekarbonatne kamnine: permokarbonski glinasti skrilavci in pešcenjaki, brece, terciarni pešcenjaki in pleistocenske ilovice. Acidofilne združbe uvršcamo v razred Vaccinio-Piceetea. Asociacijo Vaccinio myr­tilli-Pinetum sylvestris najdemo na nekarbonatnih kamninah predalpskega in pone-kod preddinarskega sveta. Na zelo siromašnih tleh jo obravnavamo tudi kot primarno. Subpanonska asociacija Galio rotundifolii-Pinetum sylvestris uspeva na kislih tleh na miocenskih in pliocenskih pešcenjakih. Na ozemlju, ki ga prikazuje karta Ljubljana 1 : 50.000, se bazifilni gozdni združbi pojavljata na manjših površinah. Združba Genisto januensis-Pinetum uspeva na dolo­mitni podlagi na strmih prisojnih pobocjih. Združba Brachypodio-Pinetum uspeva na prodnatih nanosih ob reki Savi. Združba Vaccinio myrtilli-Pinetum je na tem obmocju pogostejša, saj so nekarbonatne kamnine tu bolj razširjene, združba prevladuje na go-sto poseljenem obrobju Ljubljanske kotline, kjer je bil clovekov vpliv najmocnejši. 22 ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN TRIROBE KOŠENICICE (Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940) Sin.: Pineto-Genistetum januensis Tomažic 1940 Ekološke razmere Združba rdecega bora in trirobe košenicice je aconalna gozdna združba, ki je edafsko in mikroklimatsko pogojena. Združba je le majhen ostanek gozdov rdecega bora, ki so pred prevlado listavcev v holocenu pokrivali velike strnjene površine. Prevlada kon­kurencno mocnejših listavcev je skrcila areal gozdov rdecega bora le na ekstremnej­ša rastišca, kjer zahtevnejše drevesne vrste ne morejo uspevati. Kot aconalna gozdna združba ni vezana na doloceno nadmorsko višino; najpogosteje se pojavlja v nadmor­skih višinah od 300 do 800 m. Na obmocju vegetacijske karte Ljubljana to združbo najdemo na nadmorskih višinah od 240 do 850 m. Prevladujejo strma (20–30ş) do zelo strma (30–40ş) prisojna pobocja (SW, W) s specificnimi mezoklimatskimi razmerami: suha rastišca z velikimi temperaturnimi nihanji. Prevladuje dolomitna maticna podla­ga, na kateri je nastala predvsem plitka skeletna rendzina s prhninastim humusom. Za­radi velikega naklona in stalnega odnašanja tal je razvoj proti boljšim talnim oblikam onemogocen, zato ima obravnavana združba trajen znacaj. Tla so zelo plitva, z majhno kapaciteto za vodo. Talna favna je sicer precej številcna, vendar ni pestra, njeno delova­nje je predvsem mehanicno drobljenje opada. Razkroj organske snovi je zaradi sušnosti zelo pocasen. Rastlinskih hranil je zaradi plitkih tal malo, tla so slabo rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Genisto januensis-Pinetum sylvestris na obmo-cju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: rdeci bor (Pinus sylvestris) gradi svetle gozdice. Zaradi neugodnih ekoloških razmer ostale drevesne vrste tu ne morejo uspevati; izjeme so crni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus) in navadna smreka (Picea abies), ki se pojavljajo le posamicno in so slabo vitalne. Grmovna plast: vse vrste iz drevesne plasti se pojavljajo tudi v grmovni plasti. Njim se pridružujejo toploljubne grmovnice: Amelanchier ovalis, Cotoneaster tomentosa, Rhammus saxatilis in še nekatere. Zelišcna plast: Calamagrostis varia, Erica carnea, Genista januensis, Peucedanum cervaria, P. oreoselinum. Poleg navedenih najdemo v teh sestojih še: Anthericum ramosum, Buphthalmum sali­cifolium, Carex humilis, C. flacca, Chamaecytisus hirsutus, C. purpureus, C. supinus, Crepis slovenica, Cyclamen purpurascens, Daphne blagayana, D. cneorum, Dorycni-um germanicum, Galium lucidum, Helianthemum ovatum, Leontodon incanus, Lotus corniculatus, Potentilla carniolica, Prunella grandiflora in Teucrium chamaedrys. Mahovna plast: je slabo razvita, pojavljajo pa se vrste Pleurozium schreberi, Rhytidi­adelphus triquetrus in Scleropodium purum. Dinamika gozdne združbe V nekoliko ugodnejših ekoloških razmerah se scasoma uveljavita crni gaber in mali jesen, katerima se po daljšem obdobju, ko nastane debelejša plast tal in se izboljša vodni režim, pridruži še bukev. Zaradi ekstremnih ekoloških razmer potekajo progre­sivne razvojne smeri izredno pocasi. Unicenje drevesne in grmovne plasti lahko sproži intenzivne erozijske pojave. Optimalna raba prostora Bazifilni gozdovi rdecega bora so zaradi ekstremnih rastišcnih razmer zelo slabe ka­kovosti. S stališca optimalne rabe prostora so bazifilni gozdovi rdecega bora povsem varovalni. Vanje se lahko posega le s sanitarnimi secnjami. Asociacija Genisto januensis-Pinetum sylvestris (Foto: A. Marinšek) Tomažic G. 1940: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdi. Razprave matematicno-naravoslovnega razreda AZU 1: 77–120. Zelnik I. 2000: Vegetacija in ekološki problemi obcestnih brežin. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 133 s. 23 ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN GLOTE (Brachypodio-Pinetum sylvestris Zupancic & Žagar 1997 corr. 1998) Ekološkerazmere Rastišca te združbe so na aluvialnih nanosih alpskih rek, ki jih sestavljajo vecinoma prodniki, in sicer apnenci, kremenovo-apnencevi konglomerati in pešcenjaki, ter na nesprijetih morenah, ki jih sestavljajo pretežno karbonatne kamnine. Na tej maticni podlagi so nastale plitve rendzine, od prhninasto-sprsteninaste do rjave sprsteninaste, ki so bogate z bazicnimi kationi. Na preucevanem obmocju najdemo to asociacijo na prodnato-pešcenih nanosih, na ka­terih so nastala plitva karbonatna obrecna tla. Asociacijo najdemo le na terasi ob reki Savi, na nadmorski višini od 280 do 290 metrov (Tomacevski prod, Ježica). Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Brachypodio-Pinetum na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: rdeci bor (Pinus sylvestris), navadna smreka (Picea abies). Grmovna plast: Fraxinus ornus, Viburnum lantana, Berberis vulgaris, Ligustrum vulgare, Cornus sanguinea, Crataegus monogyna, C. laevigata, Viburnum opulus. Zelišcna plast: znacilni aspekt tej asociaciji dajeta travi Brachypodium rupestre in B. sylvaticum, ki sta tudi znacilnici asociacije. V teh sestojih pogosto najdemo še nasle­dnje, vecinoma bazifilne vrste: Carex alba, Erica carnea, Helleborus niger, Melica nutans in Polygala chamaebuxus. Dinamika gozdne združbe Asociacija je nastala po prenehanju stalnih ali obcasnih ujm ali po opustitvi paše na degradiranih rastišcih obrecnih gozdov. Na plitvih inicialnih tleh je rast bora in drugih vrst zelo upocasnjena. Zaradi neugodnih rastišcnih razmer (nerodovitna tla, surovi hu­mus, poletne suše) je konkurencen edino rdeci bor. Tako gre za bolj ali manj dolgotra­jen stadij, katerega razvoj gre lahko tudi v smeri primarnega gozda hrastov, navadnega gabra ali celo bukve. Optimalna raba prostora Zaradi slabe rasti drevja, asociacija Brachypodio-Pinetum nima gospodarskega pome­na. Sedanji sestoji so pomembni predvsem zaradi varovalne vloge rastišca pred ujmami in iz krajinsko-estetskega vidika. Združba Brachypodio-Pinetum sylvestris (Foto: A. Marinšek) Zupancic M., Žagar V. 1998: Obrecna borovja zgornjega toka Save (Slovenija). Razpra­ve IV. razreda SAZU, 39(9): 279–328. Zupancic M., Žagar V. 1999: Rotföhrenwald am Zusammenfluss der Sava Dolinka und Sava Bohinjka (Slowenien, Oberkrain) (Vorläufiger Bericht). Wissenschaftliche Mitteilungen aus dem Niederösterreichischen Landesmuseum 12(9–10): 151–161. 24 ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN BOROVNICE (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930) Sin.: Pineto-Vaccinietum (myrtilli) austroalpinum Tomažic 1942 Ekološke razmere Asociacija Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris je aconalna, edafsko pogojena gozdna združba. Kot potencialno naravna vegetacija je relikt obširnih gozdov rdecega bora, ki so kot pionirska vegetacija po zadnji ledeni dobi pokrivali pretežni del Slovenije. Do danes so se acidofilni gozdovi rdecega bora kot potencialno naravna vegetacija ohranili le na s hranili najrevnejših rastišcih, kjer listavci ne morejo uspevati. Združba naseljuje kopaste grebene in položna pobocja, naklon je vecinoma manjši od 20ş, ter ravninski svet. Na obmocju karte jo v povprecju najdemo na nadmorskih višinah okoli 400 m (250–700 m). Maticna podlaga je izrazito kisla: permokarbonski glinasti skrilavci in pešcenjaki, brece in pleistocenske ilovice. Na njih prevladujejo srednje globoka dis­tricna sprana rjava tla s surovo prhnino. Tla so meljasto-ilovnata do pešceno-ilovnata, sveža, skeletna do zelo skeletna, s surovim humusom. Zaradi siromašnosti z bazicnimi kationi (Ca2+, Mg2+) so biološko zelo slabo aktivna, ponekod so opazni znaki oglejeva­nja, imajo zelo kislo reakcijo (pH od 4 do 5). Tla imajo neobstojno strukturo. Zaradi intenzivnega steljarjenja skozi stoletja so zelo degradirana in slabo rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: v nadstojni plasti prevladuje rdeci bor (Pinus sylvestris), ki ga pone-kod spremlja navadna smreka (Picea abies). Njima so posamicno primešani graden (Quercus petraea), navadni kostanj (Castanea sativa), zelo redko pa navadna breza (Betula pendula), trepetlika (Populus tremula) in bukev (Fagus sylvatica). Listavci so predvsem v polnilni in grmovni plasti. Grmovna plast: sestavlja jo predvsem pomladek drevesnih vrst: Picea abies, Pinus sylvestris, Quercus petraea, Castanea sativa, Betula pendula ter grmovnice Frangula alnus, Juniperus communis in Sorbus aucuparia. Zelišcna plast: sestavljajo jo predvsem acidofilne vrste, nekatere so celo kalcifobne, na splošno maloštevilne, pogosto pa dosegajo visoke pokrovnosti. Med njimi so po­sebno pomembne in dajejo združbi znacilni fiziognomski videz naslednje vrste: Cal-luna vulgaris, Diphasiastrum complanatum, Genista pilosa, Lycopodium clavatum, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Molinia arundinacea, Pteridium aquilinum, Teucrium scorodonia, Vaccinium myrtillus in V. vitis-idaea. Tudi ostale vrste, ki dosežejo vecje pokrovnosti, so kisloljubne: Arnica montana, Ble­chnum spicant, Carex pilulifera, Deschampsia flexuosa, Gentiana asclepiadea, Hie-racium murorum, H. umbellatum, Luzula pilosa, Potentilla erecta in Thelypteris lim­bosperma. Mahovna plast: je zelo dobro razvita. Sestavljajo jo acidofilne vrste: Bazzania triloba­ta, Dicranum spurium, D. setiferum, Hylocomium proliferum, Hypnum cupressiforme, Leucobryum glaucum, Ptilium crista-castrensis, Pleurozium schreberi in Rhytidiade­lphus triquetrus. Dinamika gozdne združbe Rastišca kisloljubnega gozda rdecega bora so vecinoma lahko dostopna. Zaradi ugo­dnih geomorfoloških razmer so bila ta obmocja že v neolitiku relativno gosto naselje­na. Vsi clovekovi vplivi, skupaj z živinorejo, so pospeševali konkurencno moc rdecega bora zaradi stalnega odpiranja sestojev, selektivnega odstranjevanja listavcev in zaradidolgotrajnega siromašenja tal z odnašanjem snovi iz gozda. Živina, ki se je pasla v gozdu, je obirala predvsem listavce. Tudi s steljarjenjem so pospeševali rastne možno­sti rdecemu boru. Mladje listavcev je zaradi pocasnejše rasti in obcasne košnje stelje ohranilo le majhen delež v združbi. Degradacija gozda rdecega bora in borovnice pa vodi v resave in združbo Genisto pilosae-Callunetum. Po popolnem prenehanju izkori-šcanja teh rastišc v kmetijske namene se zacnejo sukcesijski procesi, ki lahko potekajo preko postopne prevlade smreke, gradna in pravega kostanja, v koncni fazi lahko pride tudi do prevlade bukve. V to asociacijo uvršcamo tudi stadij orlove praproti in rdecega bora (Pteridium aquilinum-Pinus sylvestris stadij), za katerega je znacilno, da je nastal z degradacijo kisloljubnega bukovega (Blechno-Fagetum) oziroma jelovega (Bazzanio-Abietetum) gozda. Zaradi zelo siromašnih tal potekajo razvojne smeri v smeri potenci­alno naravne vegetacije, seveda ce sploh lahko v zvezi z acidofilnimi gozdovi rdecega bora uporabimo ta pojem, zelo pocasi. Na obmocju, ki ga prikazuje karta Ljubljana, je v zahodnem delu, ki obsega gosto po­seljeno vzhodno obrobje Ljubljanske kotline in osamelce, ta gozdna združba ena izmed najbolj razširjenih. Optimalna raba prostora Acidofilni gozdovi rdecega bora so služili predvsem kot stalni vir stelje, kot dopolnilo kmetijski dejavnosti. V ta namen so stalno vzdrževali rahel sklop krošenj in izsekavali listavce. Enodobni oziroma enomerni sestoji rdecega bora brez primesi listavcev oziro-ma smreke so zelo dovzetni za snegolome. Najvec škode je v srednjedobnih gozdovih rdecega bora. Vecje donose in boljšo kakovost rdecega bora lahko dosežemo le s smotrnim gospodar­jenjem, ki bo izkljucilo steljarjenje in pospeševalo dvoplastne gozdove rdecega bora s polnilnim slojem listavcev in smreke. S stališca optimalne rabe prostora so degradirana rastišca zaradi svoje nerodovitnosti primerna tudi za stanovanjsko gradnjo. Združbo, ki uspeva v Sloveniji, uvršcamo v posebno geografsko varianto s pravim kostanjem: Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930 var. geogr. Castanea sativa Zupancic 1996. Združba Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris (Foto: A. Marinšek) Tomažic G. 1942: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. II. Acidofilni borovi gozdi. Razprave matematicno-naravoslovnega razreda AZU 2: 161–240. Zupancic M. 1996: Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažic 1942 v luci novega ko­deksa. Hladnikia 7: 29–31. KISLOLJUBNI JELOVI GOZDOVI Marinšek, A., Marincek, L., Carni, A., Košir, P., Šilc, U., Zelnik, I. Med kisloljubne gozdove jelke, ki uspevajo na nekarbonatnih tleh, uvršcamo dve goz­dni združbi: združbo bele jelke in trokrpega mahu (Bazzanio trilobatae-Abietetum al­bae) ter združbo bele jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundifolii-Abietetum albae). Na obmocju karte Ljubljana najdemo obe. Odstotek površin gozda s tema asociacijama je sicer majhen, vendar pa je vloga teh gozdov tako floristicno in ekološko kakor tudi gospodarsko pomembna. Združbi imata podobne ekološke zahteve in se med seboj mocno prepletata. Aso­ciacija Bazzanio-Abietetum naj bi bila praviloma razširjena v ekstremnejših rastišcnih razmerah, kjer ima jelka prednost tudi brez vpliva gospodarjenja. Na splošno lahko recemo, da združba Bazzanio-Abietetum uspeva na zelo kislih in zelo vlažnih tleh na silikatu, medtem ko sestoji asociacije Galio rotundifolii-Abietetum albae uspevajo na mešanih karbonatno-nekarbonatnih substratih, na koluvialnih tleh, ki so zmerno acid-ofilna. Zato je v vrstni sestavi slednje vec fagetalnih vrst. Tudi na splošno je vrstna pestrost rastlinstva v tej združbi vecja. Za obe združbi sta znacilna bujno pomlajevanje in dobra rast. Smreka je na teh rastišcih v drevesni plasti enakovredna tekmica jelki. V zmesi teh dveh vrst se pojavlja z znatnim deležem. Zaradi nacina gospodarjenja v preteklosti (pospeševanja smreke), hiranja jelke v drugi polovici 20. stoletja ter izsekovanja listav­cev pa se je vrstna sestava v nemalo primerih prevesila v korist smreke, ponekod do te mere, da na teh jelovih rastišcih smreka povsem dominira. Pri gospodarjenju s sestoji teh dveh združb je treba deležu smreke nujno posvetiti posebno pozornost. V zmerni primesi smreka in jelka dobro uspevata, ce pa je delež smreke previsok oziroma prevla­da, se tla osiromašijo, zakisajo, postanejo fiziološko plitva in biološko manj aktivna. 25 ZDRUŽBA BELE JELKE IN TROKRPEGA MAHU (Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958) Sin.: Bazzanieto-Abietetum Wraber 1953 Ekološkerazmere Združba bele jelke in trokrpega mahu uspeva na hladnih in vlažnih rastišcih z moc­no zakisanim talnim profilom. Na obmocju vegetacijske karte Ljubljana jo najdemo v nadmorskih višinah od 250 do 900 m. Tla jelovih rastišc so zelo razlicna glede na mehansko sestavo, strukturo kemicne sestave in globino. Asociacija Bazzanio triloba-tae-Abietetum albae uspeva na districnih rjavih tleh, ki so srednje globoka do globoka, precej zgošcena in slabo prepustna. So delno izprana in zakisana, nezadostno prezra-cena ter biološko manj aktivna. Maticno podlago tvorijo permokarbonski pešcenjaki. Debela plast surovega humusa in ponekod debela preproga mahu dobro zadržujeta za­ dostno kolicino talne vlage. K zadrževanju vlage prispeva tudi gosto sklenjena plast zelišc in grmovja ter podstojno drevje listavcev in iglavcev. M. Wraber je leta 1958 domneval, da je predalpski jelov gozd (Bazzanieto-Abietetum praealpinum) ostanek iz geološke preteklosti, vendar novejše palinološke analize Šer­clja iz leta 1996 tega ne potrjujejo. Isti avtor je mnenja, da jelka v obdobju primarnih gozdov ni oblikovala lastne faze. Pac pa danes kot regeneracijska oblika velikokrat zarašca nekdanje golicave kot samostojna faza. V primarnih gozdovih se je torej jelka vrinila med bukev, ni pa z njo organsko rasla. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Bazzanio trilobatae-Abietetum albae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bela jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies), bukev (Fagus sylvatica). Grmovna plast: Abies alba, Fagus sylvatica, Picea abies, Rubus hirtus, Sorbus au­cuparia. Zelišcna plast: Abies alba, Athyrium filix-femina, Blechnum spicant, Deschampsia flexuosa, Dryopteris dilatata, D. filix-mas, Gentiana asclepiadea, Hieracium muro-rum, Luzula pilosa, Maianthemum bifolium, Oxalis acetosella, Picea abies, Pteridium aquilinum, Vaccinium myrtillus. Mahovna plast: Bazzania trilobata, Hylocomium splendens, Hypnum cupressiforme, Plagiochila asplenioides, Pleurozium schreberi, Polytrichum formosum, Rhytidiade­lphus triquetrus, Thuidium tamariscinum. V drevesni plasti prevladuje bela jelka, primešana ji je predvsem navadna smreka, ki zaradi nacina gospodarjenja in pospeševanja v preteklosti ponekod povsem prevladuje. Listavci gradijo predvsem podstojno drevesno plast, ki je slabo razvita. Grmovni in zelišcni sloj sta dobro razvita, posebej bujna je mahovna plast. Dinamika gozdne združbe Združba ima kljub dobremu biološkemu stanju do neke mere varovalni znacaj. Nasilno gospodarsko poseganje v te sestoje bi bistveno spremenilo njihovo strukturo in naravno okolje ter unicilo mikroklimo ali mocnejše degradiralo tla, s tem pa bi lahko ogrozilo in celo unicilo svojevrstno jelovo združbo. Premocno odpiranje sestojev ima lahko za posledico bujen razvoj borovnice (Vaccinium myrtillus) in orlove praproti (Pteridium aquilinum), to pa pomeni oviro za pomlajevanje sestojev. Optimalna raba prostora Gozdovi združbe bele jelke in trokrpega mahu imajo predvsem lesnoproizvodno funk-cijo. Združba Bazzanio trilobatae-Abietetum albae (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah. SAZU, Razprave IV. razreda: XVIII/1, 28 s. Marinšek A. 2006: Ekološke, floristicne in sestojne razlike med gospodarjenimi in ne­gospodarjenimi gozdovi na rastišcu asociacije Bazzanio trilobatae-Abietetum al­bae Wraber (1953) 1958. Magistrsko delo. 99 s. Šercelj A. 1996: Zacetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana. 142 s. Wraber M. 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji (Bazzanieto-Abietetum) Wraber 1953 praealpinum subass. nova). Biološki vestnik 6: 36–45. 26 ZDRUŽBA BELE JELKE IN OKROGLOLISTNE LAKOTE (Galio rotundifolii-Abietetum albae M. Wraber (1955) 1959) Sin.: Epimedio-Galio-Abietetum Marincek 1980 Dryopterido pseudomas-Abietetum s. lat. Ž. Košir (1964) 1994 Ekološke razmere Gozd bele jelke in okroglolistne lakote je aconalna gozdna združba, lokalno klimatsko in edafsko pogojena. Združba se pojavlja raztreseno in na manjših površinah. Naseljuje izrazito hladna in sveža rastišca. Prevladuje umirjen relief. Na obmocju karte Ljubljana 1 : 50.000 se ti gozdovi pojavljajo v nadmorskih višinah od 250 do 900 metrov. Najpo­gosteje mejijo na acidofilne bukove gozdove asociacije Blechno-Fagetum in acidofilne jelove gozdove asociacije Bazzanio trilobatae-Abietetum albae. Združba naseljuje tla na mešanih kamninah. Najveckrat so to razni silikatni pešcenjaki z apnenim vezivom, bazicne magmatske kamnine ali pa obstaja karbonatni vpliv na nekarbonatni substrat. To so koluvialna districna rjava tla. Na splošno so tla rodovitna do zelo rodovitna. Razpon in povprecna nadmorska višina uspevanja asociacije Galio rotundifolii-Abietetum albae na obmocju karte Ljubljana Nebesna lega in naklon terena, kjer se na obmocju karte Ljubljana nahaja gozdna združba Najpomembnejše rastlinske vrste gozdne združbe Drevesna plast: bela jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies). Grmovna plast: Abies alba, Picea abies, Fagus sylvatica, Rubus hirtus, Sorbus aucu­paria. Zelišcna plast: Athyrium filix-femina, Cardamine trifolia, Dryopteris affinis, Dryopteris dilatata, Dryopteris filix-mas, Galium rotundifolium, Gentiana asclepia­dea, Luzula pilosa, Maianthemum bifolium, Oxalis acetosella, Petasites albus, Pre­nanthes purpurea, Senecio fuchsii in Vaccinium myrtillus. Mahovna plast: Polytrichum formosum, Thuidium tamariscinum. Med znacilnice asociacije Galio rotundifolii-Abietetum albae spadajo naslednje vrste: Abies alba, Galium rotundifolium, Hieracium transsilvanicum, Luzula luzulina, Ma­ ianthemum bifolium, Rubus hirtus, Thelypteris limbosperma in Thuidium tamarisci­num. Nobena od teh vrst ne dosega stopnje absolutne znacilnice, temvec igrajo le vlogo re-lativnih in lokalnih znacilnic, ki sicer prehajajo tudi v druge, floristicno in ekološko bolj ali manj sorodne asociacije. V arealu združbe pa vendarle dosegajo svoj optimalni razvoj, svojo najvecjo stalnost in svojo najvecjo kolicinsko razmerje. Dinamika gozdne združbe Pri zmernem poseganju v lesno zalogo se hitro vzpostavi biocenotsko ravnotežje z mocno progresivno tendenco. Zelo negativno pa lahko vplivajo goloseki na vecjih po­vršinah. Na posekah se bujno razvijejo grmovne vrste (Rubus sp.), ki lahko popolnoma zadušijo jelov pomladek. Nadaljnji regresivni razvoj, predvsem v nižjih nadmorskih višinah, gre v smeri popolne prevlade vrst iz razreda Rhamno-Prunetea. Poveca se primes smreke in navadnega gabra. Optimalna raba prostora V smislu optimalne rabe prostora so rastišca te združbe tako glede posebnih ekoloških razmer (vecja kislost tal, relativno hladno okolje) kot tudi z gospodarskega stališca (zelo rodovitno rastišce za jelko) primerna le za gozdarsko rabo. Na vegetacijski karti Ljubljana 1 : 50.000 je tipicna geografska varianta (Galio rotun­ difolii-Abietetum var. geogr. typica). To je osrednja geografska varianta, ki uspeva v predalpsko-alpskem obmocju Slovenije. Združba Galio rotundifolii-Abietetum albae (Foto: A. Marinšek) Marincek L. 2004: Gozdna vegetacija Menine planine. Kamniški zbornik 17: 225– 240. Marincek L., Košir P.: Geografska clenitev asociacije Galio rotundifolii-Abietetum Wraber (1955) 1959 v Sloveniji (v pripravi). Wraber M. 1959: Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto ro­tundifolii-Abietetum Wraber 1955). Prirodoslovno društvo v Ljubljani, posebne izdaje 1, 20. PREGLED KARTIRANIH SINTAKSONOV Alnetea glutinosae Br.-Bl. et R. Tx. ex Westhoff et al. 1946 Alnetalia glutinosae R. Tx. 1937 Alnion glutinosae Malcuit 1929 ZDRUŽBA CRNE JELŠE (Alnetum glutinosae s. lat.) Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetalia purpureae Moor 1958 Salicion albae Soó 1930 ZDRUŽBA BELE VRBE (Salicetum albae Issler 1926) Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Fraxino-Acerion Fukarek 1969 ZDRUŽBA VELIKEGA JESENA IN NAVADNEGA TEVJA (Hacquetio epipactidis-Fraxinetum excelsioris Marincek in Wallnöfer et al. 1993) ZDRUŽBA BELEGA JAVORJA IN NEPRAVE GLISTOVNICE (Dryopterido af.ni-Aceretum pseudoplatani P. Košir 2005) Erythronio-Carpinion (Horvat 1958) Marincek in Wallnöfer et al. 1993 GOZDOVI NAVADNEGA GABRA Carpinetum betuli s. lat. ZDRUŽBA NAVADNEGA GABRA IN BOROVNICE (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M. Wraber 1969) Marincek 1994) ZDRUŽBA DOBA IN ENOVRATEGA GLOGA (Crataego monogynae-Quercetum roboris Marincek et al. ad int.) ZDRUŽBA DOBA IN NAVADNE SMREKE (Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber 1969) Marincek 1994) Aremonio-Fagion (Borhidi 1963) Török et al. 1989 ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA TEVJA (Hacquetio-Fagetum Košir 1962) ZDRUŽBA BUKVE IN VELECVETNE MRTVE KOPRIVE (Lamio orvalae-Fagetum I. Horvat 1938 Borhidi 1963) ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNEGA KRESNICEVJA (Arunco-Fagetum Košir 1962) ZDRUŽBA BUKVE IN NAVADNE POLŽARKE (Isopyro-Fagetum Košir 1962) ZDRUŽBA BUKVE IN ZASAVSKE KONOPNICE (Cardamino savensis-Fagetum Košir 1962) ZDRUŽBA BUKVE IN GOZDNEGA PLANINŠCKA (Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1992) ZDRUŽBA BUKVE IN PLATANOLISTNE ZLATICE (Ranunculo platanifolii-Fagetum Marincek et al. 1993) ZDRUŽBA BUKVE IN CRNEGA GABRA (Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972) Quercetalia roboris R.-Tx. 1931 Quercion roboris-petraeae Br.-Bl. 1932 ZDRUŽBA BUKVE IN REBRENJACE (Blechno-Fagetum I. Horvat ex Marincek 1970) ZDRUŽBA GRADNA IN BELEGA MAHU (Leucobryo-Quercetum petraeae Marincek et Zupancic 1995) Luzulo-Fagion Lohmeyer et R. Tx. In R. Tx. 1954 ZDRUŽBA BUKVE IN PRAVEGA KOSTANJA (Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae (M. Wraber 1955) Marincek et Zupancic 1995 Quercetalia pubescentis Klika 1933 Carpinion orientalis Horvat 1958 ZDRUŽBA CRNEGA GABRA IN PUHASTEGA HRASTA (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938) Quercion pubescenti-sessili.orae Br.-Bl. 1932 ZDRUŽBA GRADNA IN CRNEGA GRAHORJA (Lathyro nigri-Quercetum petraeae Horvat 1958) Erico-Pinetea Horvat 1959 Erico-Pinetalia Horvat 1959 Erico-Pinion sylvestris Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 nom. inv. ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN TRIROBE KOŠENICICE (Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940) ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN GLOTE (Brachypodio-Pinetum sylvestris Zupancic & Žagar 1997 corr. 1998) Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939 Piceetalia excelsae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Piceion excelsae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 ZDRUŽBA RDECEGA BORA IN BOROVNICE (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930) ZDRUŽBA BELE JELKE IN IN TROKRPEGA MAHU (Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958) Athyrio-Piceetalia Hadac 1962 Abieti-Piceion (Br.-Bl. 1939) Soó 1964 ZDRUŽBA BELE JELKE IN OKROGLOLISTNE LAKOTE (Galio rotundifolii-Abietetum albae M. Wraber (1955) 1959) SUMMARY 1. Alnetum glutinosae s. lat. These alder forests occur on swampy sites and along watercourses. They are mainly located in three different habitats characterized by different types of Gleysols. The Carici elongatae–Alnetum glutinosae grows on very moist nutrient-poor soils that are periodically flooded by underground water. The Carici brizoidis–Alnetum glutinosae grows on periodically flooded sites that are rich in minerals. The third group of habi­tats located along creeks where the soil is influenced by ground and surface waters is populated by the Stellario nemorum–Alnetum glutinosae. 2. Salicetum albae Issler 1926 In the cultural landscape, the occurrence of the association of white willow (Salix alba) has been reduced to small areas along watercourses. These communities develop under the direct influence of the watercourse immediately above its medium water level. The area is frequently flooded. Only sedimentation layers are encountered in undeveloped soils and parent material. In spite of a great quantity of organic remains (leaves and withered parts of plants), there is not much humus because the organic remains are co­vered by river sediment every year. Consequently, decay is rendered very difficult. 3. Hacquetio epipactidis-Fraxinetum excelsioris Marincek in Wallnöfer et al. 1993 The community occurs intrazonally in the distribution area of the association Hacque-tio-Fagetum. In certain regions, the stands of the studied community grow also in the belt of the common hornbeam woods (Helleboro nigri-Carpinetum, Abio albae-Car­pinetum) and on the lowest part of the mountain belt, in the distribution area of the association Lamio orvalae-Fagetum. The stands of the studied community grow in narrow ditches with permanent running water, on slopes above streams, and on alluvial deposits at the bottom of wide ditches. In the map Ljubljana 1 : 50.000 they are seen at altitudes between 300 to 750 metres. 4. Dryopterido affini-Aceretum pseudoplatani P. Košir 2005 Sycamore maple and scaly male fern forest is an Illyrian forest of noble hardwoods, which occurs on noncalcareous bedrock. On the map Ljubljana 1 : 50.000 it most often borders acidophilous beech forests of the association Blechno-Fagetum. It occurs at altitudes between 350 and 650 m. The stands of this association grow on steep colluvial slopes, foothills of slopes, on slopes of narrow valleys, often above streams. There is no or very low stoniness. 5. Carpinetum betuli s. lat. A large part of the territory in the map Ljubljana 1 : 50.000 is a transitional region between the pre-Alpine and pre-Dinaric phytoclimatic territory. While the western part is dominated by the stands of the association Helleboro nigri-Carpinetum betuli, the eastern part is dominated by the stands of the association Abio albae-Carpinetum betuli. In patches there are secondary forests of the type Asperulo odoratae-Carpine-tum betuli. On account of their uncharacteristic composition they are treated under a common name of Carpinetum betuli s. lat. 6. Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (M. Wraber 1969) Marincek 1994 The Vaccinio myrtilli–Carpinetum betuli in the territory of Ljubljana grows at an alti­tude of 250 to 750 meters. The geological bedrock consists of Permian-Carboniferous clayey shales and sandstones as well as Pleistocene clay and loam. It is covered by medium deep to deep dystric Cambisol. In the area of the association, the climate is humid continental with a mean annual temperature of 9-10 °C and an average annual precipitation of 900 to 1.200 mm with an early summer maximum. Sites of acidophilous hornbeam forest have always been intensively utilized due to their location close to larger settlements and easy access as well as favourable land configu­ration. A part of these forests has been cleared for agricultural and urban purposes. The majority of forests close to settlements were used as fire wood source and as litter. 7. Crataego monogynae-Quercetum roboris Marincek et al. ad int. The Crataego monogynae-Quercetum roboris association occurs in the Ljubljana basin, particularly on alluvial ground, which is mainly carbonate. These forests are present where the soil layer is so thin, that ploughing and farming in the past was unreasonable. 8. Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber 1969) Marincek 1994 The Piceo abietis–Quercetum roboris is a zonal forest association of Slovenia’s plains area that are influenced by high underground water and temporary flooding. Gleysol with heavy texture is predominant that favours only the growth of forests. The climate is humid continental with warm summers and cold winters and a mean annual tempe­rature around 10 ş C. After fellings have been carried out, secondary forests of alder (Alnetum glutinosae s. lat.) develop. The development toward the Piceo abietis–Quer­cetum roboris is a long-lasting process. 9. Hacquetio-Fagetum Košir 1962 The Hacquetio–Fagetum is a zonal forest association of a submontane vegetation belt in the Illyrian floral province. In practice, the name “submontane beech forest” is ap­plied. The Hacquetio–Fagetum covers hills and mountains from the lowlands up to an altitude of around 600 meters. On shady slopes, its growth limit is somehow lower while on sunny slopes it extends to an altitude of 800 meters. A gentle land configurati­on predominates this area with gentle inclines to medium steep slopes and karst slopes in places. The surface stoniness reaches up to 30% on limestones. Submontane beech forests grow on carbonate bedrock of dolomite and limestone of various geological formations. In the subalpine region and partially in central Slovenia, there are dolomite and limestone in the predinaric region. The soils below the submontane beech forests are tessellated with a span of soils ranging from Luvisol to rendzic Leptosols on ridges. In general, there is medium deep chromic Cambisol. The climate is moderately warm with average annual temperatures from 6,5 to 8 °C. Precipitation ranges from 1.000 to 1.600 mm annually with a maximum in early summer. 10. Lamio orvalae-Fagetum I. Horvat 1938 Borhidi 1963 The forests of the Lamio orvalae–Fagetum are zonal forests of the lower part of the mountain belt and grow at altitudes of 600 to 900 meters. In Slovenia, they cover large areas in the western and central part of the prealpine and predinaric regions. The incli­nations are moderate with karst plateaus in places. Generally, the surface stoniness is rather conspicuous. Shady slopes predominate. The mean annual temperatures of the humid mountain climate are relatively high, and the growth period is relatively long. The mean annual temperature is from 6 °C to 7 °C without conspicuous oscillations. The parent material consists of limestone with occasional dolomite limestone and do­lomite. Most frequent shallow to medium deep, very skeletal chromic Cambisol soils are interspersed with medium deep rendzic Leptosols. 11. Arunco-Fagetum Košir 1962 The Arunco–Fagetum is an azonal forest association thriving on shady and steep to very steep slopes dissected by deep gullies up to an altitude of 1200 meters. This is a climate of the mountain region of Slovenia with fresh summers, moderately cold win­ters, and plenty of precipitation during the vegetation period. The geological material consists of dolomite covered with medium deep to skeletal rendzic Leptosols with well decomposed form of humus. Deeper soils are found only at foot of slopes and in wider gullies where they are deposited by water from higher locations. 12. Isopyro-Fagetum Košir 1962 The Isopyro–Fagetum is an azonal forest association growing in the predinaric phyto-geographical region on small surface areas. It covers unstable tops and slopes that are frequently rocky. In the territory of Ljubljana it thrives to an altitude of 1.450 meters. The geological material consists of limestone and dolomite. The most frequent form of soil is a lithic Leptosol with mull form of humus that is initial cambic in places. Chro­mic Cambisol with mull appears here and there on smaller surface areas. 13. Cardamino savensis-Fagetum Košir 1962 The Cardamino savensis–Fagetum is a zonal association of the highest peaks in the predinaric phytogeographic region. It grows at an altitude of 900 (800) to 1.200 (1.300) meters. The geological bedrock in the predinaric region consists of limestone with chert, dolomite limestone, and Triassic dolomite. Limestone with chert dominates, and slightly to moderately acid chromic Cambisol with a favourable structure prevails. On dolomite, rendzic Leptosol of various developmental stages can be found. A continen­tal climate is prevalent with an average annual temperature of 5 to 6 °C and relatively high precipitation ranging from 1.100 to 1.300 mm per year. Snow remains relatively late in the spring. 14. Homogyno sylvestris-Fagetum Marincek et al. 1993 The Homogyno sylvestris–Fagetum is a zonal association of the mountain area of the prealpine phytogeographical region. However, it does not build a closed vegetation belt, and it moreover appears at an altitude ranging from 900 to 1.400 meters. On pronouncedly shady slopes, it drops to an altitude of 600 meters. The microclimatic conditions prevailing on the shady sides of the montane in the prealpine region result in the change of the macroclimate, particularly relative to higher air humidity. It covers gently sloping to very steep and in places very stony slopes. On rare occasions they cover karst plateaus and steep dolomite slopes. There are numerous soil types beneath this association. Most frequent are brown, medium deep-to-deep chromic Cambisol in a mosaic with rendzic Leptosols of various development stages. 15. Ranunculo platanifolii-Fagetum Marincek et al. 1993 The Ranunculo platanifoliae–Fagetum is a zonal forest association of the upper part of the mountain belt. The name “altimontane beech forest” is usually applied. These fore­sts cover altimontane areas at an altitude of 900 to 1.400 meters. They grow on various diverse land configurations, most frequently on medium steep slopes that change into karst plateaus or stony tops in places. These forests thrive on very different carbonate parent material ranging from pure limestone to dolomite limestone and dolomite. Be­neath these forests there are therefore very different soil types ranging from rendzic Leptosols to brown rendzic Leptosols and chromic Cambisol to chromic Luvisol. The sites of these forests are extraordinarily humid since the annual precipitation amounts to 3.000 mm in the Dinaric region. The average annual temperature ranges from 4,5 to 6 °C and the vegetation period lasts around five months. 16. Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 Azonal beech forests with Ostrya carpinifolia cover large closed areas in the prealpine and predinaric regions. They grow on ridges and steep, mainly sunny slopes with deep gullies cut in the slopes. They are found on sites from the lowlands up to an altitude of around 1.200 meters. The dolomite is covered by medium deep and skeletal rendzic Leptosols that on ridges change to initial rendzic and lithic Leptosols. In gullies, there are brown rendzic Leptosols and shallow chromic Cambisol in places. Thermophilous beech trees thrive in generally moist conditions in Slovenia only on conspicuously sunny sites with specific ecological conditions. In spite of its thermophilous characte­ristics, Ostrya carpinifolia thrives only on sites where there is more than 1.100 to 1.200 mm of rainfall. It also does not require overly dry summers; in this case, it yields to thermophilous species such as Quercus pubescens and Q. cerris. 17. Blechno-Fagetum I. Horvat ex Marincek 1970 The Blechno–Fagetum is an azonal forest association mainly found in the central part of Slovenia. It thrives at an altitude of 300 to 900 meters, particularly on gently inclined slopes and gentle ridges that reach an inclination of up to 40 % only in places. The fo­rest association grows in all aspects; however, they are most frequently found on shady slopes where the soil and air humidity conditions are more favourable. The bedrock is composed of Paleozoic mostly Permian sandstone, particularly clayey shale, sandsto­ne, and breccia. They are followed by mostly medium deep-to-deep dystric Cambisol where dystric Leptosol are subordinate. 18. Castaneo sativae-Fagetum sylvaticae (M. Wraber 1955) Marincek et Zupancic 1995 The association Castaneo–Fagetum sylvaticae, also known as “acidophilous beech fo­rest,” is an azonal forest association growing on noncalcareous bedrock. They grow on the sunny side of medium steep to steep slopes dissected by deep gullies in some places. They appear mostly in the submontane zone at an altitude of 300 to 700 (900) meters. They thrive on very different noncalcreous stones where sandstone, marl, and shale of various geological formations predominate. The soil is mainly medium deep-to-deep skeletal dystric Cambisol. 19. Leucobryo-Quercetum petraeae Marincek et Zupancic 1995 Forests of the association Leucobryo-Quercetum petraeae are distributed in the entire region of the potentially natural association Blechno-Fagetum. They overgrow dome-shaped ridges and gentle slopes in all aspects, at altitudes between 250 and 1.000 me-tres. The most degraded are the soil conditions of the stages on the site of the subasso­ciation Blechno-Fagetum luzuletosum. 20. Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 The Querco–Ostryetum carpinifoliae is a thermophilous and xerophilous extrazonal association with its distribution in the central part of Slovenia. In the territory of Lju­bljana it grows on steep, rocky southern slopes and crests from lowlands to a height of 700 meters. It thrives only on carbonate bedrock. The association represents the sites of numerous thermophilous plant species that have a closed areal in the submediterranean area while in the interior they grow on individual sites as relicts of warmer periods of the Holocene. They thrive on the sunny side of slopes in shallow rendzic Leptosols where a dry microclimate with pronounced temperature extremes prevails that hinders the growth or even renders impossible the thriving of mezzophilous plant species. 21. Lathyro nigri-Quercetum petraeae Horvat 1958 The Lathyro nigri–Quercetum petraeae occurs on steep, excessively sunny, stony slo­pes. Chromic Cambisol with soil pockets between the rocks predominates. In this area, the average annual temperature is about 9 şC and the precipitation amounts to 1.100 mm. Although the association is distributed on the sunny side of slopes, there are rela­tively few heliophilous and thermophilous plant species. 22. Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažic 1940 The stands of the association Genisto januensis–Pinetum sylvestis grow on largely shallow and desolate soils, on dolomite or calcareous bedrock, and on gravel at an alti­tude of 300 to 800 meters. The soil is shallow and skeletal (lithic and rendzic Leptosol) and liable to erosion. The association Genisto januensis–Pinetum sylvestris is a remnant of more widely dis­tributed Scotch pine forests that covered large surfaces in the cooler periods following the last ice age. It remained in extreme ecological conditions, mostly on steep slopes on carbonate bedrock where sciophilous plants species cannot survive. 23. Brachypodio-Pinetum sylvestris Zupancic & Žagar 1997 corr. 1998 Sites of this community are located on alluvial deposits of Alpine rivers, composed above all of boulder stones, namely limestones, flint-limestone conglomerates and san­dstones, as well as on nonagglutinated morains, composed of mostly calcareous rocks. This bedrock is the place of origin of shallow rendzinas, from moder-mull to brown mull rendzina, which are rich in base cations. Within the study area, this association is found on gravelly sandy deposits where de­veloped a shallow calcareous riverine soil. The association in the territory of Ljubljana is found only on the terrace along the Sava river at the altitude between 280 and 290 metres. 24. Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930 The Vaccinio–Pinetum sylvestris is an azonal forest association that depends on edaphic factors. It grows on ridges, gentle slopes, and plain areas at altitudes ranging from 250 to 700 meters. On Permian-Carboniferous clayey shale and sandstone as well as breccia and Pleistocene loam, there are nutrient-poor soils such as dystric Leptosol and shallow dystric Cambisol. The Vaccinio myrtilli–Pinetum sylvestris is a pioneer association growing on acidic, nutrient-poor soils. After trees have been felled, a long-lasting stadium of the Genisto pilosae–Callunetum may develop. If the forest is stripped periodically for litter, this can be a very long stadium. 25. Bazzanio trilobatae-Abietetum albae Wraber (1953) 1958 The Bazzanio–Abietetum thrives in cool and moist sites with very acid soils. In the map Ljubljana 1 : 50.000 is seen at altitudes from 250 to 900 meters. The soil is medium deep to deep, sandy clay loam, relatively dense, and less permeable. It is partially lea­ched and acidified, insufficiently aerated, and biologically less active. The tree layer is dominated by white fir. It is mixed mostly with common spruce, which also completely dominates in places; - the result of specific forest management and spruce promotion in the past. Deciduous trees form above all the underlayer, which is poorly developed. The shrub and herb layers are well developed, but the moss layer is especially abundant. 26. Galio rotundifolii-Abietetum albae M. Wraber (1955) 1959 The Galio rotundifolii–Abietetum is an azonal association. It depends on local climate and soil conditions. In its main distribution area, it appears at altitudes from 350 (400) to 900 (1.000) meters on shady and steep to very steep slopes. In the map Ljubljana 1 : 50.000is seen at altitudes from 250 to 900 meters. In places there is heterogeneous car­bonate-noncarbonate bedrock, mainly deposits of noncarbonate origin over limestone. The soil is of colluvial origin, unstable, and of various depths and a weakly developed soil profile. The association appears in the prealpine region, where the general climate conditions are modified (more humid) due to cooler sites. The association also appears in particular sites in the predinaric region. 4.792 SIT / 20 € ISBN 961-6568-66-3 9 789616 568661 http://zalozba. ZRC-SAZU. SI