PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 51 Maribor, petek 15.11.2019 OBČINA BELTINCI 1174. Odlok o rebalansu proračuna Občine Beltinci za leto 2019 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 79. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 47/2019) je Občinski svet občine Beltinci na 9. redni seji, dne 13.11.2019 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2019 1. člen V 4. členu Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2019 (Uradni list RS, št. 22/2019 z dne 5/4-2019) se tabela splošnega dela proračuna nadomesti z: Rebalans KONTO OPIS 2019/1 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 7.742.300,97 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.439.373,00 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.218.023,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.706.153,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 479.920,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 31.950,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.221.350,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 816.900,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 9.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 5.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 5.900,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 384.550,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 222.236,58 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 50.000,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 172.236,58 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 8.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 8.600,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.072.091,39 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 539.216,39 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA 532.875,00 EVROPSKE UNIJE 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: mfo@lex-locaUs.info | www.lex-locaKs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1832 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 8.227.770,27 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 2.277.301,67 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 426.286,21 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 67.724,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.693.128,38 403 PLACILA DOMACIH OBRESTI 30.000,00 409 REZERVE 60.163,08 41 TEKOCI TRANSFERI (410+411+412+413) 3.487.210,46 410 SUBVENCIJE 508.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.053.700,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 224.177,46 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 701.333,00 414 TEKOCI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.235.458,14 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.235.458,14 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 227.800,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 156.800,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPORABNIKOM 71.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -485.469,30 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 907.899,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 907.899,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 723.300,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 723.300,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I. + IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -300.870,30 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 184.599,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 485.469,30 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 300.870,30 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU TEKOČEGA LETA 0,00 2. člen Tabela v 5. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: 1 2 3 4 5 7 8 9 PP PU-NAZIV ZS 1.1. PRIHODKI TT/TP ZADOLZ. RAZP.SRED. ODHODKI 90 OBČINA BELTINCI 171.607,92 7.681.564,39 -270.000,00 907.899,00 8.491.071,31 8.491.071,31 901 1-OBČINSKI SVET 96.697,46 902 2-ŽU PAN/PODŽUPAN 263.850,03 903 3-NADZORNI ODBOR 6.000,00 904 4-OBČINSKA UPRAVA 8.044.260,56 905 5-MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT 80.263,26 6 KRAJEVNE SKUPNOSTI 100 61- KS BELTINCI 45.600,47 38.236,58 75.750,00 159.587,05 159.587,05 200 62-KS BRATONCI 7.201,41 1.000,00 24.000,00 32.201,41 32.201,41 300 63- KS DOKLEŽOVJE 22.507,78 500,00 28.500,00 51.507,78 51.507,78 400 64 - KS GANČANI 5.315,76 0,00 33.000,00 38.315,76 38.315,76 500 65 - KS IŽAKOVCI 1.273,28 14.600,00 24.750,00 40.623,28 40.623,28 600 66 - KS LIPA 21.989,49 6.000,00 21.750,00 49.739,49 49.739,49 700 67 - KS LIPOVCI 13.089,77 400,00 36.000,00 49.489,77 49.489,77 800 68 - KS MELINCI 12.284,42 0,00 26.250,00 38.534,42 38.534,42 SKUPAJ KS 129.262,38 60.736,58 270.000,00 459.998,96 459.998,96 SKUPAJ VSI PU: 300.870,30 7.742.300,97 0,00 907.899,00 8.951.070,27 8.951.070,27 3. člen Tabela v 7. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1833 PK Opis Rebalans: 2019/2 Delež 1 2 3 4 01 POLITIČNI SISTEM 151.144,41 1,69 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 15.535,00 0,17 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 8.420,00 0,09 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 340.838,78 3,81 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 963.838,16 10,77 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 125.300,00 1,40 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 4.000,00 0,04 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 200.000,00 2,23 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 74.280,00 0,83 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 957.581,76 10,70 14 GOSPODARSTVO 314.800,00 3,52 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 394.100,00 4,40 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 1.715.729,08 19,17 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 112.500,00 1,26 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 428.800,00 4,79 19 IZOBRAŽEVANJE 1.785.540,00 19,95 20 SOCIALNO VARSTVO 545.200,00 6,09 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 753.300,00 8,42 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 60.163,08 0,67 SKUPAJ ODHODKI: 8.951.070,27 100,00 4. člen V 13. členu odloka se znesek 105.971,26 EUR zamenja z zneskom 32.163,08 EUR. 5. člen 16. člen odloka se zamenja in se glasi: Občina se v letu 2019 lahko zadolži za financiranje investicij, vključenih v proračun (nogometno igrišče z umetno travo, atrij -družabni prostor na Otoku ljubezni, investicije v cestno infrastrukturo, obnova zgodovinskih spomenikov idr.) do višine 907.899,00 EUR. Zadolžitev se lahko izvede z najetjem posojila v skladu z veljavnimi predpisi. Posojilo bo vrnjeno iz proračuna. Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah ob upoštevanju načela varnosti, donosnosti in likvidnosti naložbe. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Tabele rebalansiranega proračuna se objavijo na spletni strani občine www.beltinci.si. Številka: 032-02/2019-9-91/VII Datum: 13.11.2019 Občina Beltinci Marko Virag, župan OBČINA BENEDIKT 1175. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave Maribor Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasili slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 7. redni seji dne 6.11.2019 sprejeli naslednji ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje sledečih nalog: • občinskega inšpekcijskega nadzorstva; • občinskega redarstva; • pravne službe; • občinskega odvetništva; • notranje revizije; • proračunskega računovodstva; • varstva okolja; • urejanja prostora; • civilne zaščite; • požarnega varstva in • urejanja prometa. 3. člen (1) Skupna uprava bo pričela z delom, dne 01.01.2020. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1834 (2) Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se lahko opravljajo v obliki notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne uprave, kot jih opredeljuje 6. člen tega odloka. (3) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. (4) NOE imajo sedež v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor ali v posamezni občini ustanoviteljici, in sicer na lokacijah, ki jih določijo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. O sedežu in uradnih urah posamezne NOE sedežna občina izda javno obvestilo na svoji spletni strani, lahko pa tudi preko sredstev javnega obveščanja. (5) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem krogu naslov Ulica heroja Staneta I, v sredini pa napis Maribor. (6) Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv posamezne NOE, v notranjem krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor. (7) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU Maribor. 4. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni mestni svet in občinski sveti. (2) Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine. Šteje se, da je zadostno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave podano, ko k slednjemu poda soglasje 2/3 županov občin ustanoviteljic. (3) Župani sprejmejo letni program dela, finančni načrt in kadrovski načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. (4) Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega odstavka tega člena sprejmejo in izvršujejo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. II. Naloge in organizacija dela 5. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. (3) Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih sredstev za posamezno nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so pristopile k izvajanju posamezne naloge, določena z letnim programom dela in s finančnim načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo stroškov po posameznih občinah ustanoviteljicah. 6. člen Skupna uprava je lahko sestavljena iz naslednjih NOE: • Medobčinska inšpekcija, • Medobčinsko redarstvo, • Skupna pravna služba, • Medobčinsko odvetništvo, • Skupna notranja revizijska služba, • Skupno proračunsko računovodstvo, • Skupna služba varstva okolja, • Skupna služba urejanja prostora, • Skupna služba civilne zaščite, • Skupna služba požarnega varstva, • Skupna služba urejanja prometa. 7. člen Medobčinska inšpekcija (1) Medobčinska inšpekcija je nadzorni in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo na področju izvajanja nalog občinske inšpekcije. (2) Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. (3) Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo prekrškovne postopke in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določene z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. (4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (5) Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske inšpekcije. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska inšpekcija izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 8. člen Medobčinsko redarstvo (1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva. (2) Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. (3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva. (4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe. (5) Pri opravljanju nalog občinski redarji izrekajo opozorila in globe ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje z zakoni in občinskimi predpisi. (6) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 9. člen Skupna pravna služba (1) Skupna pravna služba opravlja naloge pravne službe za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju pravne službe. (2) Naloge pravne službe so: • priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv, • zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv, • vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov, • samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv, • priprava gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih svetov, odborov in komisij, • vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov, • priprava in pregled različnih vrst pogodb, • varstvo osebnih podatkov, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1835 • opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave, • druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne službe. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 10. člen Medobčinsko odvetništvo (1) Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica. (2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Naloge medobčinskega odvetništva so: • vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.), • zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih, • izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov, • zastopanje občine pred upravnimi organi, • sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila, • sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih, • vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, • pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic, • druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. (5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. (6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila. (7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 11. člen Skupna notranja revizijska služba (1) Skupna notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega revidiranja za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju notranjega revidiranja. (2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno, kot NOE, ki je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi in katerim tudi neposredno poroča. (3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v skupno notranjo revizijsko službo. (4) Naloge skupne notranje revizijske službe so: • priprava dolgoročnega in letnega načrta dela, • izvajanje rednih in izrednih revizij, • svetovanje, • izdelava letnih poročil o delovanju službe, • sodelovanje z zunanjimi revizorji ter • druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi. (5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe. 12. člen Skupno proračunsko računovodstvo (1) Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju proračunskega računovodstva. (2) Naloge proračunskega računovodstva so: • sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika, • izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet, • pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, • pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, • priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine, • samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc, • samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki, • usklajevanje analitične in sintetične evidence, • pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur), • sodelovanje z nadzornimi institucijami, • preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1836 • sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje, • izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije, • shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev, • izvajanje plačilnega prometa, • mesečna poročila skladno s področno zakonodajo, • izstavljanje računov ter zahtevkov, • obračun in vodenje evidenc DDV, • obračun davkov in prispevkov, • obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini, • druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja skupnega proračunskega računovodstva. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 13. člen Skupna služba varstva okolja (1) Skupna služba varstva okolja opravlja strokovne, upravne in pospeševalne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju varstva okolja. (2) Naloge varstva okolja so: • upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, • zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, • pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja, • zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj s področja varstva okolja, • izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja varstva okolja. (3) Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne službe varstva okolja. (4) Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva okolja izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 14. člen Skupna služba urejanja prostora (1) Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge urejanja prostora za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prostora. (2) Naloge urejanja prostora so: • vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, • sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, • sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, • priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, • podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, • vodenje postopkov lokacijske preveritve, • izvajanje nalog občinskega urbanista, • izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, • priprava začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja, • priprava in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni, • sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, • priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, • priprava aktov o predkupni pravici, • priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, • priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, • strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, • izdajanje informacij iz uradnih evidenc, • naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, • druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo urejanja prostora vodi vodja skupne službe urejanja prostora. (4) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice. 15. člen Skupna služba civilne zaščite (1) Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge civilne zaščite za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju civilne zaščite. (2) Naloge civilne zaščite so: • urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo, • zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom, • načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, • izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, • organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, • organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine, • določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, • določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena, • usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo, • določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini, • mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo, • druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne službe civilne zaščite. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1837 (4) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 16. člen Skupna služba požarnega varstva (1) Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge požarnega varstva za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju požarnega varstva. (2) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo požarnega varstva vodi vodja skupne službe požarnega varstva. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 17. člen Skupna služba urejanja prometa (1) Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge urejanja prometa za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prometa. (2) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. (3) Naloge urejanja prometa so: • določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij, • določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, • določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa, • določitev omejitev hitrosti vozil, • ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav, • ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, • določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce, • določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu, • določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa, • načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, • načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah, • načrtovanje ukrepov umirjanja prometa, • druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Skupno službo urejanja prometa vodi vodja skupne službe urejanja prometa. (5) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (6) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. III. Način dela, pooblastila in odgovornosti 18. člen (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice. (3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe NOE imajo v glavi naziv skupne uprave in NOE ter sedež NOE. (3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. (4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. 19. člen Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. 20. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev. (2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo zahtevano stopnjo izobrazbe in smeri: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj sedem let delovnih izkušenj. 21. člen (1) Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave. (2) Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave oziroma občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. 22. člen Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1838 IV. Sredstva za delo 23. člen (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela oziroma, če so se župani občin ustanoviteljic tako dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3. člena tega odloka. (2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine oziroma občinska uprava posamezne občine ustanoviteljice znotraj NOE. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za nabavo opreme, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način, določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v bodoče skupaj odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov, ki bodo nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka. 24. člen (1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi drugače, in sicer glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost programov, ki se izvajajo na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov. (2) Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. (3) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah, v finančnem načrtu in kadrovskem načrtu. (4) Letni program dela, finančni načrt, kadrovski načrt za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave. 25. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. (3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. (4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine. (5) Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne uprave, izračunano skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine ustanoviteljice nakazati sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči mesec. (6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. (7) Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta. (8) Vodja skupne uprave pripravi predlog programa dela, finančni načrt in kadrovski načrt in jih posreduje županom občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posamezne naloge, najpozneje do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto. V. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 26. člen (1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. (2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne uprave. 27. člen Pristop občine k skupni upravi (1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem svetu oziroma na občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 28. člen Izstop občine iz skupne uprave 1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1839 29. člen Pristop občine k opravljanju posamezne naloge (1) Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra tekočega leta za naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 30. člen Odstop občine od opravljanja posamezne naloge 1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. 31. člen Prenehanje skupne uprave (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerega se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih svetih. (2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. (3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi. (4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, se medsebojno dogovorijo župani občin ustanoviteljic o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. (5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. VI. Prehodne in končne določbe 32. člen (1) Do pričetka dela skupne uprave se naloge v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave nemoteno opravljajo ter tekoče naloge zaključijo v skladu s predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega odloka. (2) Do pričetka dela skupne uprave se naloge iz prejšnjega odstavka tega člena nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi obeh organov skupne občinske uprave. 33. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah. 34. člen (1) Skupna uprava prevzame javne uslužbence zaposlene v: • Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in • Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave. (2) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je akt o sistemizaciji delovnih mest sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. (3) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski načrt sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. (4) Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se izdajo sklepi o razporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z razporeditvijo na delovna mesta v skupni upravi ne more poslabšati njihov dotedanji delovnopravni položaj. (5) Za javne uslužbence zaposlene v organih skupne občinske uprave iz prvega odstavka tega člena velja, da Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1840 se v skupni upravi razporedijo na delovna mesta na način, da javni uslužbenci iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Medobčinska inšpekcija in NOE skupne uprave Medobčinsko redarstvo ter da javni uslužbenci iz v Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Skupna služba varstva okolja. 35. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/2011 in13/2014) in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2010, 7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do pričetka delovanja skupne uprave. (2) Z dnem pričetka delovanja skupne uprave se prenehata uporabljati Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor«, št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012 in Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave«, št. 35900-80/2008 030202, z dne 06.10.2010. 36. člen Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s 01.01.2020. Številka: 03205-002/2019-10 Datum: 11.11.2019 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan 1176. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Benedikt Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 36/2010, 94/2010, 40/2011, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO in 55/2017), 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005, 93/2015 in 59/2019) je Občinski svet Občine Benedikt na 7. redni seji dne 6.11.2019 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU BENEDIKT 1. Cene programov v javnem vrtcu Benedikt znašajo mesečno na otroka: Vrsta programa Cena v EUR Dnevni programi - prvo starostno obdobje 489,56 - drugo starostno obdobje 354,62 2. V cenah programov javnega vrtca iz točke 1 tega sklepa so upoštevani naslednji stroški živil, ki so osnova za zmanjšanje cene v primeru napovedane odsotnosti otroka (počitniška odsotnost, bolezen, druga napovedana odsotnost): Strošek živil v cenah programov Mesečni znesek v EUR Informativni dnevni znesek v EUR 33,81 1,61 3. Zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, vrtec staršem zaračuna 5,00 EUR za vsako začeto uro zamude. 4. Zbirne račune za plačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačilom staršev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah, izstavlja tem občinam na podlagi obračunov vrtca, Občinska uprava Občine Benedikt. 5. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019). 6. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene začnejo veljati s 1.1.2020. Številka: 60204-001/2019-4 Datum: 11.11.2019 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1177. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 ), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem je na 7. redni seji, dne 13.11.2019 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradni glasilo slovenskih občin številka 3/19, 27/19 in 42/19 ) se splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1841 Rebalans III. proračuna 2019 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov v € I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.560.395 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.584.514 70 DAVČNI PRIHODKI 6.139.933 700 Davki na dohodek in dobiček 4.615.471 703 Davki na premoženje 1.157.792 704 Domači davki na blago in storitve 366.670 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.444.582 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 675.717 711 Takse in pristojbine 14.736 712 Denarne kazni 184.150 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 29.676 714 Drugi nedavčni prihodki 1.540.303 72 KAPITALSKI PRIHODKI 502.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 202.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 300.000 73 PREJETE DONACIJE 59.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 59.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 414.881 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 298.743 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 116.138 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 17.089.849 40 TEKOČI ODHODKI 2.658.493 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 436.513 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 68.929 402 Izdatki za blago in storitve 2.047.146 403 Plačila domačih obresti 1.000 409 Rezerve 104.905 41 TEKOČI TRANSFERI 2.734.040 410 Subvencije 211.400 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.698.984 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 365.310 413 Drugi tekoči domači transferi 458.346 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.200.474 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 11.200.474 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 496.842 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 496.342 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -7.529.454 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 462.948 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 462.948 751 Prodaja kapitalskih deležev 462.948 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 462.948 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500.000 50 ZADOLŽEVANJE 500.000 500 Domače zadolževanje 500.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV. +VII.-II.-V.-VIII.) -6.566.506 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 500.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 7.529.454 Stanje na računu preteklega leta 31.12. 6.566.506 2. člen spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Po uveljavitvi tega Odloka o spremembah in dopolnitvah Cerklje na Gorenjskem. odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti Odlok o Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1842 3. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-27/2018-54 Datum: 13.11.2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1178. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 4 Na podlagi 96. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 7. redni seji dne 13. 11. 2019 sprejel DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 ŠT. 4 1. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019, 21/2019, 27/2019, 42/2019 - v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni tako, da se v 8. členu za zaporedno št. 147 dodajo štiri (4) nova zemljišča, in sicer pod zaporedno številko 148, 149, 150 in 151: »148. Zemljišče: parc. št. 1115 k.o. 2113 - Zalog (ID 4070030), površina 993 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 1.781,44 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 4.11.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« »149. Zemljišče: parc. št. 1887/4 k.o. 2079 - Šenturška Gora (ID 6986365), površina 645 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno del kot območje stavbnih zemljišč in del kot območje kmetijskih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 - SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 -SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 1.894,75 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 4.11.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 150. Zemljišče: parc. št. 1887/6 k.o. 2079 - Šenturška Gora (ID 6986367), površina 162 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 77,76 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 4.11.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 151. Zemljišče: parc. št. 347/3 k.o. 2111 - Pšata (ID 4940927), površina 459 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 10.809,51 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 4.11.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 2. člen Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 4 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2018-11 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1179. Avtentična razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) in 126. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet na 7. redni seji dne 13. 11. 2019 sprejel Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1843 AVTENTIČNO RAZLAGO DOLOČB 113. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM V POVEZAVI Z GRAFIČNIM PRIKAZOM IZVEDBENEGA DELA »5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA (LT1, LT9, LT11)« v naslednjem besedilu: »Določbe v podpoglavju »3. PIP glede velikosti« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 - obv. razl.) in grafičnem prikazu izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)«, list A1/2, je glede prikaza gradbenih meja na območjih podEUP LT1/1 in LT1/2 zaradi uporabe geodetskih podlag različnih natančnosti (grafični prikaz veljavnega akta vsebuje tudi opombo, da so obstoječe stavbe označene zgolj informativno) treba razumeti tako, da je z gradbenimi mejami določen zazidljivi del parcele, na delih, kjer se ta navezuje (dotika, skoraj dotika, obkroža ipd.) na obstoječe stavbe v projektni dokumentaciji dopustno prilagoditi obstoječim stavbam.« Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-02/2017-20 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1180. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) in Pravilnika o uporabi Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. redni seji dne 13. 11. 2019, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O UPORABI KULTURNEGA HRAMA IGNACIJA BORŠTNIKA V CERKLJAH NA GORENJSKEM 1. člen V Pravilniku o uporabi Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019) se besedilo 4. točke 5. člena sprememni tako, da se glasi: V primeru sklenjene pogodbe o uporabi Kulturnega hrama najmanj petkrat v obdobju osmih mesecev, se: • uporabniku prizna določen popust na uporabnino v višini 20%, • uporabniku Javni zavod Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem ter uporabniku, ki izvede dogodke za najmlajše, pa se prizna popust na uporabnino v višini 50%. V primeru, da uporabnik v obdobju osmih mesecev ne izvedbe dogodkov oziroma odpove že dogovorjene termine uporabe, je dolžan za že izvedene prireditve plačati razliko v ceni do polno višine uporabnine. 2. člen V 9. členu se 4. točka črta. Dosedanje točke od številke 5 do 12 pa postanejo točke od 4 do 11. Prehodna in končna določba 3. člen Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-02/2019-04 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1181. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) in Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. redni seji dne 13. 11. 2019, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O UPORABI VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE CERKLJE, NOGOMETNEGA CENTRA VELESOVO TER PROSTOROV V OSNOVNI ŠOLI CERKLJE IN PODRUŽNIČNI ŠOLI ZALOG 1. člen V Pravilniku o uporabi Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019) se »v 9. členu črta 4. točka. Dosedanje točke od številke 5 do 13 pa postanejo točke od številke 4 do 12.« Prehodna in končna določba 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-03/2019-04 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1844 1182. Sklep o cenah odkupa zemljišč Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 36. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) ter 88. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 7. redni seji dne 13. 11. 2019 sprejel naslednji SKLEP O CENAH ODKUPA ZEMLJIŠČ 1. člen S tem sklepom se določa cena za odkup zemljišč za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture, vključno z menjalnimi pogodbami, ki so povezane s tovrstnimi odkupi zemljišč na območju občine Cerklje na Gorenjskem. 2. člen Odkup zemljišč se izplačuje na podlagi sklenjenih pogodb po sledečih cenah za m2 zemljišč: • Zazidano in nezazidano stavbno zemljišče in območja namenske rabe P in O v naseljih 25 EUR/m2 • Kmetijska zemljišča (K1, K2) in območja namenske rabe P in O izven naselij v nižinskem delu občine 6,50 EUR/m2 • Kmetijska zemljišča (K1, K2) in območja namenske rabe P in O izven naselij v višinskem delu občine 3,25 EUR/m2 • Gozdna zemljišča, območja površinskih voda, območja vodne infrastrukture in območja namenske rabe P in O izven naselij 1,50 EUR/m2 3. člen Občina Cerklje na Gorenjskem plača vse stroške, ki nastanejo pri prepisu zemljišč (stroški cenitve zemljišč, stroški sestave pogodbe, davek na promet nepremičnin, stroški overitve podpisa, stroški vknjižbe v zemljiško knjigo in drugo). 4. člen Pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 eurov, se opravi cenitev premoženja. Cenitev se naroči tudi v primeru, če odgovorna oseba za izvedbo postopka po tem sklepu razpolaga s podatki, iz katerih izhaja, da je vrednost m2 posamičnega zemljišča izkustveno bistveno višja ali nižja od cen, določenih v 2. členu tega sklepa. 5. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah odkupa zemljišč, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 3 dne 25.1.2019. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2018-12 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1183. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. redni seji dne 13. 11. 2019 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem je odločil, da se iz javnega dobra izvzamejo naslednja zemljišča: • katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/4 (ID 6986365), • katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/6 (ID 6986367), • katastrska občina 2111 PŠATA parcela 347/3 (ID 4940927). 2. Na zemljišču iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: Občina Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-19 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1184. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o cenah uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) in Sklepa o cenah uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. redni seji dne 13. 11. 2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O CENAH UPORABE KULTURNEGA HRAMA IGNACIJA BORŠTNIKA V CERKLJAH NA GORENJSKEM 1. člen V Sklepu o cenah uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019) se besedilo v 1. členu spremeni, kot sledi: v točki 1.1. Uporaba se prva, druga in tretja vrsta tabele spremeni tako, da se glasi: Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1845 1. 1. UPORABA Namen uporabe I. Pridobitna uporaba Cena uporabe v EUR 1. Uporaba dvorane pravnih oseb in fizičnih oseb, ki imajo sedež v in izven občine in bodo uporabljali Kulturni hram pridobitno in se s kulturno dejavnostjo ne ukvarjajo prostovoljno in nepridobitno (do vključno 5 ur uporabe) 200,00 EUR / uro 2. Uporaba dvorane pravnih oseb in fizičnih oseb, ki imajo sedež v in izven občine in bodo uporabljali Kulturni hram pridobitno in se s kulturno dejavnostjo ne ukvarjajo prostovoljno in nepridobitno (celodnevna uporaba - za 6 ur uporabe ali več) 1.200,00 EUR 3. Uporaba dvorane za namen vaj, generalk oziroma priprave dvorane - uporabniki, ki imajo sedež v in izven občine in bodo uporabljali Kulturni hram pridobitno (do največ 4 ure) 50,00 EUR / uro Prvi odstavek v točki 1.1. pod tabelo se spremeni tako, da se glasi: Cena za uporabo velja na uro (60 minut), če v ceniku ni drugače določeno. Cene ne vsebujejo DDV, po predpisani davčni stopnji, glede na vrsto dejavnosti. Četrti odstavek v točki 1.1. pod tabelo se črta. 2. člen V 3. členu se prvi odstavek črta. Prehodna in končna določba 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. decembra 2019. Številka: 610-11/2019-03 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1185. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o cenah uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog Na podlagi 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) in Sklepa o cenah uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. redni seji dne 13. 11. 2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O CENAH UPORABE VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE CERKLJE, NOGOMETNEGA CENTRA VELESOVO TER PROSTOROV V OSNOVNI ŠOLI CERKLJE IN PODRUŽNIČNI ŠOLI ZALOG 1. člen V Sklepu o cenah uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2019) se besedilo v 1. členu spremeni in dopolni, kot sledi: v tabeli Velika športna dvorana se cene navedene v prvi, drugi in tretji vrsti tabele spremenijo, kot sledi: Namen uporabe - športna dejavnost termin površina Cena v EUR / uro Izvajalci LPS v Občini Cerklje na Gorenjskem (športna vzgoja otrok) 16.30-18.00 cela dvorana 21,00 1/3 cela dvorana 7,00 Izvajalci LPŠ v Občini Cerklje na Gorenjskem (vadba, priprave, treningi) 18.00-22.30 27,00 1/3 cela dvorana 9,00 Izvajalci LPŠ v Občini Cerklje na Gorenjskem (tekmovanja, turnirji, športne prireditve) do 19 let 40,00 nad 19 let cela dvorana 48,00 v tabeli Velika športna dvorana - prireditve se za tretjo vrsto tabele doda nova vrsta, kot sledi: Uporaba dvorane uporabnikov za izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve s pomočjo priprave organizatorja s člani iz Občine Cerklje na Gorenjskem_ cela dvorana 230,00 / dan Namen uporabe - športna dejavnost termin površina Cena v EUR / uro Izvajalci LPŠ v Občini Cerklje na Gorenjskem (športna vzgoja otrok) 16.00-17.30 cel šotor 12,00 1/3 4,00 Izvajalci LPŠ v Občini Cerklje na Gorenjskem (vadba, priprave, treningi) 17.30-22.00 cela 15,00 1/3 5,00 Izvajalci LPŠ v Občini Cerklje na Gorenjskem do 19 let cel šotor 25,00 (tekmovanja, turnirji, športne prireditve) nad 19 let cel šotor 38,00 v tabeli Prireditve - šotor se za tretjo vrsto tabele doda nova vrsta, kot sledi: Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1846 Uporaba dvorane uporabnikov za izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve s pomočjo priprave organizatorja s člani iz Občine Cerklje na Gorenjskem cela dvorana 230,00 / dan 2. točka se spremeni tako, da se glasi: Cena za uporabo velja na uro (60 minut), če v ceniku ni drugače določeno. dosedanji drugi pa 2. člen V 3. členu se prvi odstavek črta, postane prvi odstavek. Prehodna in končna določba 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. decembra 2019. Številka: 671-16/2019-10 Datum: 13. 11. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan OBČINA CIRKULANE 1186. Sklep o spremembi Sklepa o Soglasju k spremembi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Cirkulane Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 2. dopisni seji, dne 30. 10. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI CIRKULANE 1. člen Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Cirkulane številka 00759/2019 z dne 4. 7. 2019 se spremeni tako, da se cena opravljenih storitev in cena omrežnine, začne uporabljati z dnem 1. 11. 2019. 2. člen Ta sklep prične veljati v trenutku sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-59/2019-1 Datum: 30. 10. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DIVAČA 1187. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Divača, št.3 Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na 7. redni seji, dne 13.11.2019, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DIVAČA, ŠT.3 1. člen V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/18, 59/18 in 25/19) se v osemnajsti točki 2. člena črta besedilo »železniško omrežje,«. 2. člen V drugem odstavku 14. člena se v Preglednici 6 v rubriki »19. BD - Površine drugih območij« v 1. točki doda alineje, ki se glasijo: » • 12303 Oskrbne postaje; • 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, javne sanitarije in nadstrešnice; • 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; • 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji;«. 3. člen V prvem odstavku 16. člena se doda alineja, ki se glasi: » • spremembe namembnosti,«. 4. člen Črta se tretji odstavek 18. člena. 5. člen Črta se deseti odstavek 19. člena. Nadaljnja odstavka se preštevilčita. 6. člen V prvem odstavku 21. člena se besedi »morajo prilagoditi« zamenja z besedama »praviloma prilagajajo«. V petem odstavku se v zadnjem stavku besedilo »Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena« nadomesti z besedilom »Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se smer slemena stavb, ki se uvrščajo med manj zahtevne in zahtevne objekte, orientira vzporedno s plastnicami«. 7. člen V šesti alineji šestega odstavka 26. člena se črta besedilo »in smer slemena strehe«. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1847 8. člen V drugem odstavku 53. člena se črta besedilo »ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil. Najmanjša širina priključka je 3 m«. Črta se četrti odstavek. Zadnji odstavek postane četrti odstavek. 9. člen V 72. členu se doda odstavek, ki se glasi: »(8) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.«. 10. člen V drugem odstavku 80. člena se v stolpcu »BD« Preglednice 13 briše besedili »FZP: najmanj 0,2« in »FZ: 0,4« V rubrikah »Gabariti« in »Fasade« se za besedama »posameznih objektov« doda besedilo »v območjih namenske rabe prostora BT«. V rubriki »Fasade« se doda alineja, ki se glasi: »- v območjih namenske rabe prostora BD se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov);«. 11. člen V Prilogi 1 se navedejo posebni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora DI-2, ki se glasijo: »Oznaka EUP: DI-2; Namenska raba prostora: BD - površine drugih območij; Način urejanja: OPN; Prostorsko izvedbeni pogoji: Ne glede na določbe šestega odstavka 21. člena tega odloka, se na fasadah dovoli uporaba tudi temnosivih tonov barv, napisov in elementov za oglaševanje. V tem območju ne veljajo določbe šestega odstavka 28. člena in določbe 98. člena tega odloka.«. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0018/2019-05 Datum: 13.11.2019 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 1188. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -UPB1, 70/08, 108/09, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015 in 30/2016), 5. in 19. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/2019) je Občinski svet Občine Divača na svoji 7. redni seji dne 13.11.2019 sprejel 1. S tem sklepom, se na podlagi potrjenega Elaborata o oblikovanju cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev povezanih z nepretočnimi in pretočnimi greznicami ter MKČN v Občini Divača, ki ga je izdelal izvajalec občinske gospodarske javne službe Kraški vodovod Sežana d.o.o. v mesecu marcu 2019, spremeni Sklep št. 032-0009/2019-09 z dne 15.5.2019, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št.25/19 dne 24.5.2019 in sicer se spremenita tretji in četrti odstavek 4. člena tako, da se glasita: »Potrjena cena opravljanja storitve javne službe odvajanja komunalne odpadne vode znaša brez DDV: • odvajanje komunalne odpadne vode 0,3201 €/m3« »Potrjena cena opravljanja storitve javne službe povezane z greznicami ter MKČN znaša brez DDV: • storitev povezana z greznicami in MKČN 0,6881€/m3« 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2020 naprej. Številka: 032-0018/2019-04 Datum: 13.11.2019 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA HOČE-SLIVNICA 1189. III. rebalans proračuna Občine Hoče-Slivnica za leto 2019 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2019, 29/2019 in 43/2019) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 9. redni seji, dne 12. 11. 2019 prejel III. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2019 1. člen Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: SKLEP Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1848 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 10.461.966,33 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.790.545,76 70 DAVČNI PRIHODKI 7.574.034,00 700 Davki na dohodek in dobiček 6.278.928,00 703 Davki na premoženje 1.110.400,00 704 Domači davki na blago in storitve 184.706,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.216.511,76 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 666.774,76 711 Takse in pristojbine 11.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 16.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 107.100,00 714 Drugi nedavčni prihodki 415.137,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.268.528,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 32.127,14 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.268.528,00 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 399.892,57 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 353.480,63 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 46.411,94 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 10.207.474,68 40 TEKOČI ODHODKI 3.522.186,67 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 787.252,20 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 120.180,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.529.674,47 403 Plačila domačih obresti 39.500,00 409 Rezerve 45.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 3.856.420,38 410 Subvencije 81.650,00 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 2.440.371,56 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 347.836,50 413 Drugi tekoči domači transferi 986.562,32 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.744.319,63 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.744.319,63 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 84.548,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 50.750,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 33.798,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -2.915.218,44 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 408.236,42 55 ODPLAČILA DOLGA 408.236,42 550 Odplačila domačega dolga 408.236,42 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -153.744,77 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -408.236,42 Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1849 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -254.491,65 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 877.640,80 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2019 in prenos sredstev iz leta 2018.« 2. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financi-ranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu določa v 40.000,00 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 3. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občina v letu 2019 ne načrtuje dodatnih zadolžitev. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofit-nim organizacijam.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-10/2018 Datum: 12. 11. 2019 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1190. Odlok o II. spremembah Odloka o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2020 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2019, 29/2019) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 9. redni seji, dne 12. 11. 2019 prejel ODLOK O II. SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2020 1. člen Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 12.499.231,28 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 9.796.274,30 70 DAVČNI PRIHODKI 8.150.021,00 700 Davki na dohodek in dobiček 6.472.971,00 703 Davki na premoženje 1.476.050,00 704 Domači davki na blago in storitve 201.000,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.646.253,30 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 540.210,00 711 Takse in pristojbine 11.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 22.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 107.100,00 714 Drugi nedavčni prihodki 965.343,30 72 KAPITALSKI PRIHODKI 230.800,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 229.800,00 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.469.156,98 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.278.469,56 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 1.190.687,42 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 16.847.631,87 Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1850 40 TEKOČI ODHODKI 3.197.165,56 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 782.295,44 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 122.320,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.047.750,12 403 Plačila domačih obresti 50.000,00 409 Rezerve 75.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 4.147.662,80 410 Subvencije 81.650,00 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 2.681.623,88 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 344.760,00 413 Drugi tekoči domači transferi 1.039.628,92 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.420.257,51 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.420.257,51 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 82.276,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 70.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 12.276,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -4.348.400,59 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 4.050.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 4.050.000,00 500 Domače zadolževanje 4.050.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 425.495,44 55 ODPLAČILA DOLGA 425.495,44 550 Odplačila domačega dolga 425.495,44 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -723.896,03 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 3.624.504,56 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 4.348.400,59 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 723.896,03 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2020 in prenos sredstev iz leta 2019.« 2. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financi-ranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu določa v 189.800 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 3. člen 11. člen v. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 4.050.000 EUR. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-5/2019 Datum: 12. 11. 2019 Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1851 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1191. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Spodnjih Hočah -Tenko Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 9. redni seji, dne 12. 11. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO GRADNJO V SPODNJIH HOČAH - TENKO 1. člen V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Spodnjih Hočah - Tenko, objavljenem v MUV št. 12/17 se za 1. členom doda 1.a člen, ki se glasi: »1.a člen Spremembe in dopolnitve OPPN je izdelal LUX-A AMBIENT d.o.o., Kovača vas 13, 2341 Slovenska Bistrica.« 2. člen Za 2. členom se doda 2. a člen, ki se glasi: »2. a člen »Spremembe in dopolnitve OPPN iz prejšnjega člena vsebujejo: I. Splošni del: • Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca II. Tekstualni del - besedilo odloka: • dopolnjen osnutek odloka III. Priloge: 1. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPPN« 3. člen V 7. členu odloka se spremenita 2. in 5. točka, ki se glasita: »(1) Lega stanovanjskih stavb in pripadajočih objektov (terase, pokrite terase, lope, nadstreški, balkoni) je določena z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami. (2) Gradbena linija za stanovanjske stavbe je oddaljena 7 m od zahodne parcelne meje nove dovozne ceste in je vzporedna zahodnemu robu nove dovozne ceste. (5) Pripadajoči objekti (terase, pokrite terase, lope, balkoni ter nadstreški) naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0 m, od gozdne meje na zahodu minimalno 6,0 m, na jugu minimalno 2,0 m in od ceste z zunanjim robom strehe odmaknjeni vsaj 2,0 m. Pripadajoči objekti naj ne presegajo gradbene črte za pripadajoče objekte, lahko se je dotikajo. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.« 4. člen V 8. členu odloka se spremenita 1. in 2. točka, ki se glasita: »(1) Enostanovanjske stavbe so zasnovane s pravokotnim tlorisom, ki ga je možno dograjevati znotraj gradbene meje. Tloris je lahko tudi manjši. Etažnost stavb je pritličje in mansarda (P+M) ali pritličje in nadstropje (P+1). Maksimalna višina objekta, merjena od nulte kote stanovanjskega objekta, naj ne presega 11,00m. Stanovanjske stavbe so grajene klasično ali montažno in imajo streho simetrično dvokapnico naklona 30°-40°. Sleme je vzdolžno daljši stranici in vzporedno oz. pravokotno na cesto. Možna je kombinacija dvokapne strešine z ravno streho ali izvedba ravne strehe v primeru gradnje nadstropja. Za doseganje naravne svetlobe v mansardnih etažah je možna izvedba frčad različnih oblik in strešna okna v ravnini strešine. Kritina je v temnejši barvi. (2) Pripadajoči (terase, pokrite terase, balkoni, lope in nadstreški) in ostali objekti v območju OPPN so oblikovno podrejeni osnovni zgradbi, tudi z ravnimi oz. enokapnimi strehami minimalnega naklona. Kritina je pločevina, steklo ali drugi ustrezni material.« 5. člen 10. člen odloka se v celoti spremeni in se glasi: »10. člen (pripadajoči in ostali objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev pripadajočih in ostalih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. (2) Pripadajoči objekti (terase, pokrite terase, balkoni, lope ter nadstreški) naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0 m, od gozdne meje na zahodu minimalno 6,0 m, na jugu minimalno 2,0 m in od ceste z zunanjim robom strehe odmaknjeni vsaj 2,0 m. Pripadajoči objekti naj ne presegajo gradbene črte za pripadajoče objekte, lahko se je dotikajo. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Postavitev ograj, škarp in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje in škarpe, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,20 m. Od meje z zemljiško parcelo, po katerem poteka dostopna pot, so odmaknjene minimalno 0,50 m. Z obojestranskim soglasjem se ograja ali škarpa lahko postavi na parcelno mejo. (4) Pri umeščanju pripadajočih in ostalih objektih je dodatno potrebno upoštevati FZ, ki znaša v naselju Spodnje Hoče največ 40%.« 6. člen V 13. členu odloka se spremeni 1. točka, ki se glasi: »(1) Parkiranje osebnih vozil se izvede na posamezni zemljiški parceli po kriteriju najmanj 2 PM/stanovanjsko enoto. Parkirni prostori se z upoštevanjem odmikov in gradbene meje za pripadajoče objekte (terase, pokrite terase, balkone, lope in nadstreške) predvidijo zahodno od nove dovozne ceste.« 7. člen V 27. členu odloka se spremeni 1. točka, ki se glasi: »(1) Stanovanjske stavbe morajo biti na zahodu od parcelne meje 1244/1 k.o. Spodnje Hoče odmaknjene vsaj 10 m in na jugu od parcelne meje 1522 k.o. Spodnje Hoče odmaknjene vsaj 8 m. Pripadajoči objekti (terase, pokrite terase, balkoni, lope in nadstreški) naj bodo Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1852 odmaknjeni vsaj 6m na zahodu od parcele št. 1244/1 k.o. Spodnje Hoče in 2m na jugu od parcele št. 1522 k.o. Spodnje Hoče ter ureditve, ki so v nivoju zemljišča, vsaj 2m od meje gozda, ki jo predstavlja zahodni rob ureditvenega območja predlaganega OPPN.« 8. člen V 34. členu odloka se spremeni 3. točka, ki se glasi: »(3) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stanovanjskih stavb je možno v območju za pozidavo, pri čemer pozidanost posamezne zemljiške parcele s pripadajočimi in ostalimi objekti ne sme presegati 40% njene velikosti. « 9. člen (vpogled v spremembe in dopolnitve OPPN) OPPN s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Hoče-Slivnica. 10. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2019 Datum: 12. 11. 2019 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1192. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 8/03) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 9. redni seji dne 12. 11. 2019 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA SL 17/1 V K.O. SLIVNICA I. Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2016/OPPN-021. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umesti-tev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objek-tov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohra-njanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljav-nosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim pro-storskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novih objektov, na delu območja z oznako prostorske enote SL 17/1, s podrobnejšo namensko rabo območja centralnih dejavnosti (CU), osrednje območje urbanih naselij, ki so namenjeni pretežno stavbam v javni rabi in večstano-vanjski gradnji v Občini Hoče Slivnica. (2) Predvidene ureditve obsegajo: • gradnjo novih objektov namenjenih dejavnostim po podrobnejši namenski rabi, z vso po-trebno zunanjo ureditvijo, • gradnjo potrebne prometne infrastrukture, • gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. (2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPn z načrtom parcelacije. (3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini 705 - Slivnica : 392/24, 392/6, 392/7, 392/8, 392/9, 392/10, 392/11, 392/12, 392/13, 392/14, 392/15, 392/16, 392/17, 392/18, 392/19, 392/20, 392/21, 392/22, 392/23, del 392/25. (4) Velikost območja OPPN je 37 731m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje leži v neposredni bližini obstoječega oskrbnega območja naselja Slivnica, kjer so v neposredni bližini že obstoječi objekti namenjeni trgovskim, oskrbnim, storitvenim, zdravstvenim, vzgojnim in podobnim centralnim dejavnostim. (2) Območje OPPN se razprostira vzdolž Polanske ceste, na njeni severni strani, vse do Mari-borske ceste na vzhodu. V zahodnem delu območja OPPN je predvidena gradnja doma starejših občanov Slivnica, proti vzhodu so predvidene stavbe z oskrbovanimi stanovanji, medgeneracijski park in parkirišče ob križišču Polanske in Mariborske ceste. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora SL 17/1, s podrob-nejšo Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1853 namensko rabo osrednja območja centralnih dejavnosti (CU). (2) Vrste dopustnih dejavnosti: • bivanje, poslovne dejavnosti, gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, izobraže-vanje, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti. (3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: • vzdrževalna dela na objektih in napravah, • prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti ob-stoječih objektov, • odstranitev objektov, delna odstranitev objektov, • rekonstrukcija objektov, • novogradnja, • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, • urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, • spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti, • postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, • postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov, • postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka: • stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, • gradbeno inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture (ceste), cevovodi, komunika-cijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti. • nezahtevni in enostavni objekti: gostilne, restavracije, točilnice, trgovske stavbe, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, gradbeni posegi za opremo odprtih površin, nadstrešnice 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Območje se nahaja v neposredni bližini obstoječega oskrbnega območja naselja Slivnica, kjer so v neposredni bližini že obstoječi objekti namenjeni trgovskim, oskrbnim, storitvenim, zdrav-stvenim, vzgojnim in podobnim centralnim dejavnostim. Območje se razprostira vzdolž Polanske ceste, na njeni severni strani, vse do Mariborske ceste na vzhodu. Na območje OPPN se načrtujeta dva nova dovoza, prometna priključka, ki bosta omogo-čala prometno povezavo s celotnim območje severno od Polanske ceste. (2) Predvideno zazidavo in ureditev območja razdelimo v sklope: • Dom starejših občanov Slivnica • Oskrbovana stanovanja • Medgeneracijski športni park • Parkirišče • Pešpot Dom starejših občanov Slivnica Dom je lociran na skrajnem zahodu obravnavanega območja. Za dostop se uredi nov prometni priključek na Polansko cesto ob zahodni meji območja in dovozna cesta, preko katere bo zagotov-ljen dovoz do doma in naprej proti vzhodu do objektov z oskrbovanimi stanovanji. Parkirišča so zagotovljena ob dovozni cesti. Maksimalna etažnost stavbe je P+2. Dom starejših občanov in oskrbovana stanovanja naj se načrtuje tako, da so stanovanja dostopna z invalidskimi vozički ali, da jih je možno enostavno tako preurediti. Oskrbovana stanovanja Vzhodno od doma starejših občanov so locirane štiri stavbe z oskrbovanimi stanovanji. Etažnost stavb je P+2. Dovoz je iz zahodne strani v podaljšku dovozne ceste doma starejših občanov. Parkirišča so pred-videna ob dovozni cesti. Večnadstropni stanovanjski objekti se načrtujejo tako, da je vsako nadstropje dosegljivo z dvigalom zadostne velikosti, da lahko sprejme voziček prve pomoči. Območja stanovanj se načrtujejo tako, da je omogočen lahek dostop do trgovin z živili. Medgeneracijski športni park Zasnova krajinske ureditve območja temelji na oblikovanju medgeneracijskega športnega parka v območju, ki povezuje dom starostnikov, oskrbovana stanovanja, vrtec, šolo, in predstavlja prostor medgeneracijskega sodelovanja in integracije različnih skupin (otroci, mladina, starostniki). V okviru parka se uredi krožne sprehajalne poti in večnamenske utrjene površine za postavitev otroških igral in športnih naprav na prostem. Naprave se postavijo v skupine za različne starostne stopnje, pri čemer se prostor med posameznimi skupinami naprav ne omejuje, temveč se omogo-ča večfunkcionalnost in dobra prehodnost celotnega območja. Osrednje igrišče z igrali in športnimi napravami se po obodu omeji z nizko ograjo, med površinami posameznih funkcionalnih sklopov oz. ureditev pa se zagotovi še neposreden prehod in dostop na urejene parkovne površine in večjo travno ploskev v smeri parkirišča. V parku naj se zasadijo predvsem užitne rastline, ki bodo obiskovalcem parka (predvsem otrokom) nudile tako svež prigrizek ob igri kot tudi prepoznavanje skoraj pozabljenih rastlin (murva, šmarna hrušica, nešplja, skorš,...) ter spoznanje, da lahko ambient v parku ustvarimo tudi z ne parkovnimi, užitnimi avtohtonimi rastlinami. Tudi pri ostalih elementih v parku je smiselno dodati izobraževalni poudarek, npr. z ureditvijo poti iz različnih, predvsem naravnih materialov, motorične steze, naprav - glasbil, s katerimi se spoznava zvoke,.. Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtega pro-stora, kot je razvidno v grafični prilogi. Izbira rastlinskih vrst, oprema otroških in športnih igrišč, izbira tlakov, svetil, klopi in ostale urbane opreme se natančneje določi v projektni dokumentaciji. Pri oblikovanju, urejanju in vzdrževanju zelenih površin športnega parka se upoštevajo naslednje usmeritve: • ohranja se obstoječi drevored, • na območju športnega parka se lahko uredijo otroška in športna igrišča, prilagojena potre-bam otrok od 0-6 let, igrišča za starejše starostne skupine, površina z napravami z sodobno urbano športno opremo za vse generacije ter manjše površine za šport in prosti čas (balinišče, rusko keglji-šče, šah na prostem.). Vsa igrišča je treba opremiti s certificiranimi igrali, ki so primerna starostni stopnji otrok posameznega funkcionalnega sklopa igrišča in izvesti z ustrezno varno podlago ter upoštevanjem potrebnih varnostnih razdalj in dostopov na igrala. Vsi posegi v prostor, kot so glavni dostopi do vseh objektov, primarne peš in kolesarske poti v zu-nanji ureditvi, parkirni prostori in ostale ureditve morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1854 Tratne površine naj se členijo z drevesno vegetacijo. Medgeneracijski park naj se načrtuje tako, da bo med drugim prilagojen tudi uporabi osebam z okvarami vida (da bo v parku omogočena njihova orientacija). Pred pričetkom gradnje medgeneracijskega parka je treba preveriti stopnjo onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Stopnja onesnaženosti z nevarnimi snovmi mora ustrezati drugi stopnji onesna-ženosti tal z nevarnimi snovmi tako kot to določa predpis o merilih za ugotavljanje stopnje obre-menjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Parkirišče Na skrajnem vzhodnem delu območja, ob križišču Mariborske in Polanske ceste je predvidena ureditev parkirišča (98 PM), namenjenega uporabnikom širšega okoliša. Dovoz na parkirišče se uredi preko priključka na Polansko cesto. Parkirišče se izvede v kombinaciji z zelenim sistemom nižjih grmovnic in travnatih površin. Peš pot Ob Polanski cesti izven območja OPPN se nahaja obstoječi drevored platan, ki je del kulturnega spomenika Slivnica pri Mariboru - Dvorec (EŠD 656). Severno od drevoreda, v razdalji 8 m od krošnje dreves, je načrtovana pešpot, ki poteka vzporedno ob Polanski cesti, z zahoda proti vzhodu in se na vzhodni strani priključuje na pločnik in ureditev ob obstoječem krožišču z Mariborsko cesto. Pešpot je dimenzije 2,50 m. Ureditev pešpoti ne posega v območje širšega vplivnega pasu drevo-reda, zagotovljen je zadosten odmik načrtovanih objektov in ureditev od drevoreda. (3) V kartografskem delu OPPN je prikazana zasnova, kjer so prikazane možne tlorisne velikosti objektov. Prikazani so načelni tlorisi stavb, možna je drugačna lega stavb, drugačnega tlorisa, obli-ke in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, določenimi v tem odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Zarisano je območje pozidave, katerega tlorisi stavb ne smejo presegati. Črte območja pozidave ni dovoljeno presegati, objekti se je lahko dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Objekti lahko presegajo območje pozidave le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. V območju pozidave se lahko predvidi več objektov, ki so ločeni ali med seboj povezani. Glede na zasnovo pozidave in stavb se zarisana parcelacija spremeni in prilagodi zasnovi, oprede-ljeni v projektni dokumentaciji. (4) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekte so orientirani h glavnim dovoznim, internim dovoz-nim cestam. (5) Dopustne so ravne strehe ali z nagibom. V primeru plitve dvokapnice mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne kritine so tudi kovinske brez svetlobnega refleksa ali ravna streha posuta z drobnim prodom ali ozelenjena. Dopustne je izvedba zelene strehe. (6) Oblikovanje objektov je v skladu s funkcionalnimi zahtevami objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. 8. člen (načrt parcelacije) (1) Parcelacija zemljišč, ki je določena v kartografskem delu list številka 5.1. Načrt parcelacije, je načelna, prilagodi se zazidalni zasnovi in legi stavb, kar se natančneje opredeli v projektni doku-mentaciji. 9. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo območje pozidave, od parcelne meje s so-sednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika so-sednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v ob-močje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objek-tov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 10. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili. (2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. (3) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostor-skih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 11. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Glavni dovoz do območja OPPN je preko obstoječe prometne infrastrukture. Glavno pro-metnico dovoza predstavlja Polanska cesta na južni strani, kjer sta na skrajni vzhodni in zahodni zgrajena nova priključka za prometno dostopnost do območja OPPN. Za potrebe prometne do-stopnosti v območju OPPN bo potrebno zgraditi nove dovozne ceste, z navezavo, priključkoma na obstoječo Polansko cesto. (2) Prometno omrežje območja OPPN sestavljajo izgradnja novih dovoznih cest, s priključ-koma na Polansko cesto. Predvidene nove dovozne ceste se izvedejo v minimalni širini 6,0 m z eno ali dvostranskimi pločniki minimalne širine 1,60 m. (3) Parkirne površine se zagotovijo na lastniški parceli z ureditvami v okolici objekta. V skraj-nem vzhodnem delu območja, ob križišču Mariborske in Polanske ceste je predvidena ureditev parkirišča (98 PM), namenjenega uporabnikom širšega okoliša. Dovoz na parkirišče se uredi preko priključka na Polansko cesto. Parkirišče se izvede v kombinaciji z zelenim sistemom nižjih grmov-nic in travnatih površin. (4) Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost, kar se natančneje določi v projektni dokumentaciji, ob bolj natančnem podatku števila stanovanj in dejavnosti. Izrisana lokacija in število parkirnih mest v kartografskem delu je načelen in se Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1855 lahko spremeni v projektni dokumentaciji. Na parceli morajo biti tudi vse manipulativne površine za potrebe dejavnosti. (5) Vzporedno s Polansko cesto in drevoredom se na minimalni oddaljenosti 8,0 m od osi dre-voreda, zgradi peš in kolesarska povezava širine minimalno 2,5 m, ki se naveže na obstoječo pot v krožišču. 12. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o ob-stoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju mnenj posameznih upravljavcev in izdelanih strokovnih podlagah. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni doku-mentaciji ob upoštevanju mnenj in pogojev upravljavcev. 13. člen (vodovodno omrežje) (1) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno izvesti širitev vodovodnega omrežja, ki mora upoštevati tudi morebitno širitev območja. Zgradi se nov cevovod DN150 v Polanski cesti z nave-zavo na obstoječi cevovod DN 200 v Mariborski cesti. (2) Za napajanje objektov in požarno zaščito se v dovoznih cestah izvede ustrezno vodovodno omrežje DN 100 in priključki do posameznih porabnikov. (3) Za zagotavljanje požarne zaščite se na omrežju predvidi ustrezno število hidrantov. 14. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. (2) Celotno območje se nahaja v VVO III zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati določila odloka. Na podlagi izdelanega geološko geotehničnega elaborata in podatkov o globini podzemnih vod gradnja podzemnih etaž ni možna oz.dopustna. Par-kirišča in manipulativne površine morajo biti vodotesne. (3) Za odvod vseh vrst odpadnih vod iz območja se zgradi ločen sistem kanalizacije. Odvodnja se uredi v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami (Ureditev ločenega sistema odvodnjavanja odpadnih voda za del območja SL 17/1, DK-PROTIM d.o.o., štev. proj. 22-1909, september 2019). Predvidene so naslednje rešitve: • Fekalne odpadne vode se vodijo preko nove ustrezno dimenzionirane fekalne kanalizacije in se navežejo na predvideno kanalizacijo za odvod fekalnih vod naselja Radizel, ki bo potekala v Polanski cesti. Predvidena kanalizacija je dimenzionirana tako, da lahko sprejme predvidene odpa-dne vode. Končna dispozicija odpadnih vod je čistilna naprava. • Meteorne odpadne vode se zbirajo ločeno. Meteorne vode iz parkirišč, cest in manipulativnih površin območja pozidave (zahodni del) se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj z vgrajenimi koalescenčnimi filtri v lokalno ponikanje oz. ponikalno polje PP1, meteorne vode iz vzhodnega parkirišča se vodijo v ponikalno polje PP2. Meteorne vode iz strešin se vodijo direktno v ponikalno polje. Ponikalnice oz. ponikalna polja se izvedejo izven vpliva povoz-nih površin in v skladu z geotehničnimi pogoji in pogoji strokovnih podlag. • Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu z mnenji in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice. 15. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN se nahajajo obstoječi NN elektrovodi, ki se po potrebi prestavijo oz. uskladijo s predvidenimi ureditvami. (2) Napajanje objektov se izvede v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami (Ureditev EE omrežja za del območja Sl17/1, Elektro Maribor, štev. proj. 227/19-SB, ulij 2019). Za napajanje predvidenega območja se zgradi nova TP (TP Dom 2), ki se naveže v obstoječe EE omrežje preko SN 20kV kablovoda do obstoječega daljnovoda. (3) Od predvidene TP se do posameznih objektov zgradi ustrezno NN v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami. 16. člen (javna razsvetljava) (1) Na celotnem območju OPPN se predvidi omrežje javne razsvetljave, ki se naveže na pred-videno TP. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževa-nja. (2) Razsvetljava cest in javnih površin, poslovnih stavb, ustanov, fasad, naj se načrtuje tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne bo presegala mejnih vrednosti, ki so za tovrstne prostore predpisane. 17. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. (2) Priključna točka za predvideno zazidavo je v obstoječem KJ pri stavbi na Mariborski cesti 2. (3) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. (4) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 18. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. (2) Priključitev na plinovodno omrežje je možna z gradnjo novega plinovoda in navezavo na plinovod v naselju Slivnica, v Mariborski cesti. Priključni plinovod se izvede v Polanski cesti. Do posameznih objektov se zgradijo ustrezni priključki in merilna mesta v skladu s pogoji upravljavca. 19. člen (ogrevanje in hlajenje) (1) Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno. (2) Dopustna je uporaba zemeljskega plina ali obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije - sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je po-trebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1856 (4) Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin). 20. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 21. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Ureditve in rešitve upoštevajo zadosten odmik načrtovanih prostorskih ureditev od drevore-da, ki je del kulturnega spomenika Slivnica pri Mariboru - Dvorec (EŠD 656) in se nahaja na ob-močju vplivov novih posegov. (3) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: • v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemelj-skih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zem-ljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi; • ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najdite-lja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 22. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplo-vega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zuna-njem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. (2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upošte-vati veljavne predpise. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: • vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; • preprečevanje raznosa materiala z gradbišč; • čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; • protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (5) Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alterna-tivni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin). 23. člen (podnebne spremembe) (1) Obvladovanje visokih temperatur Ukrepi na nivoju stanovanjskih območij: • Mreža zelenih koridorjev, manjših odprtih površin, obcestnih dreves ter zelenih streh in sten, ki imajo učinek evaporativnega hlajenja in nudijo senco hišam; • Načrtovanje ribnikov, javnih kopališč in privatnih bazenov za kopanje, fontan; • Orientacija stavb in ulic na način, da zmanjšujejo akumulacijo sončne toplote in omogočajo boljšo prevetrenost tudi z lahnim vetrom; • Načrtovanje »hladnih materialov« za utrjevanje cest in velikih parkirišč, da se poveča reflek-sija sončnih žarkov (treba pa je upoštevati problem bleščanja) ali načrtovanje materialov, ki pove-čajo permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi evaporacije; • Načrtovanje mreže »hladnih« streh iz svetlo obarvanih materialov, ki zmanjšujejo akumulacijo sončne toplote in zmanjšujejo potrebo po dodatnem mehanskem hlajenju. Ukrepi na nivoju stavb: • Zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo akumulacijo sončne toplo-te; • Načrtovanje uporabe materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote vključno z uporabo »hla-dnih« gradbenih materialov ter zelenih streh in zelenih sten; • Načrtovanje inovativne uporabe vode za hlajenje vključno z uporabo talne in površinske vode; • Načrtovanje mehanskega hlajenja vključno s toplotnimi izmenjevalci in klasičnimi klima napravami. (2) Drugi splošni ukrepi: • Na vseh javnih površinah predvsem pa na območjih centralnih dejavnosti, zelenicah, parkih in površinah namenjenih športu in rekreaciji, se načrtujejo pitniki. 24. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v VI. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da za-konsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Pri izgradnji stavb naj se morebitna postavitev toplotnih črpalk ali prezračevalnih naprav uredi na način, da delovanje teh naprav ne bo moteče v soseski. V mirnem okolju je lahko delovanje omenjenih naprav še posebej v nočnem času izjemno moteče. 25. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO - 3. režim) državnega pome-na, zato je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa oz. Odloka. (2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine Razbremenilnika Polanskega potoka, 5,0 m pri vodotokih 2. reda. Pas prio-balnega zemljišča v območju ureditve je ustrezno kotiran. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1857 (3) Izdelano je bilo geološko geomehansko poročilo (Geološko-geomehansko poročilo, Gprocom d.o.o., št. poročila 2068/2019, september 2019), ki ga je potrebno dosledno upoštevati pri nadalj-njem načrtovanju in pripravi projektne dokumentacije. Iz ugotovljenih razmer se ocenjuje, da je iz-vedba lokalnega ponikanja meteornih voda možna z gradnjo ponikovalnih polj izven vplivnega ob-močja objektov. Prav tako gradnja podzemnih etaž ni možna oz.dopustna, zaradi podzemnih voda. Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe ureditve OPPN, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika. (4) Nulto koto načrtovanih objektov, način in globino temeljenja je potrebno definirati v skladu z iz-delanim geološko-geomehanskim poročilom. (5)Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvez-no priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo. (6) Meteorne odpadne vode se zbirajo ločeno. Meteorne vode iz parkirišč, cest in manipulativ-nih površin zahodnega dela območja se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovil-cev olj v lokalno ponikanje. Meteorne vode iz vzhodnega parkirišča se vodijo ločeno v lokalno poni-kanje. Meteorne vode iz strešin se lokalno ponikajo, lahko se tudi zbirajo v zadrževalnikih in se upo-rabijo za zalivanje zelenih površin. Ponikalnice oz. ponikalna polja se izvedejo izven vpliva povoznih površin in v skladu z geotehničnimi pogoji. (7) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z veljavnimi predpisi dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, če je med grad-njo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je v skladu z veljavno uredbo za to treba pridobiti mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma vodno soglasje, če grad-benega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti. Zaradi visoke podtalnice gradnja podzemnih etaž ni možna. (8) Obravnavano območje se nahaja na samem robu erozijsko ogroženega območja, zato bo treba v času gradnje zagotoviti, da se ne poslabšajo erozijske razmere območja. (9) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je po-trebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode. 26. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju OPPN se nahaja ekološko pomembno območje - Pohorje. V neposredni bližini pa natura 2000 -Pohorje. (2) Zaradi lokacije, lastnosti in obsega predvidenih posegov, ureditev ne bo imela vpliva na ohranjanje ugodnega stanja habitatov zavarovanih vrst, zaradi katerih je bilo določeno območje EPO Pohorje. 27. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonoda-je, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 28. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 29. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja sred-nje velika. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako: • da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, • da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem, • da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah, • da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. (4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoz-nost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 30. člen (etapnost gradnje) (1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1858 komunalno in energetsko infrastruk-turno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 31. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnolo-ških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nas-protju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 32. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka. (3) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, pre-zračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika...). (4) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejav-nosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi od-stopanji. 33. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Natančno število parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji v odvi-snosti od števila stanovanj, sob ipd., ob upoštevanju normativov za posamezne dejavnosti. (2) Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji. 34. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 35. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za obliko-vanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in od-večni gradbeni material in urediti okolico. 36. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 37. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: • pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, • zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.), • zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, • sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), • skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posle-dice, ki bi nastale zaradi gradnje, • zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesna-ženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, • v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, • zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, • sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosil-cev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 38. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1859 (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2019 Datum: 12.11.2019 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA MARKOVCI 1193. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Markovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 6. redni seji, dne 6. novembra 2019, sprejel naslednji SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI MARKOVCI 1. člen Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Markovci, številka: 3010001/2019, z dne 12. 6. 2019, se spremeni tako, da se cena opravljenih storitev in cena omrežnine obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo, začne uporabljati z dnem 1. 11. 2019. 2. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 301-0001/2019 Datum: 6. 11. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MISLINJA 1194. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Organ skupne občinske uprave Koroške« Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 -ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 -ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv in 67/17) ), Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 59/1314/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17 in 41/17) ter v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) so Občinski svet Mestne Občine Slovenj Gradec na podlagi 16. in 48. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/2015 - UPB2), na 6. redni seji dne 5.6.2019; Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na podlagi 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 28/16, 35/17 in 11/19), na 8. redni seji dne 23.9.2019; Občinski svet Občine Muta na podlagi 15. člena Statuta Občine Muta (MUV, št. 15/12 - uradno prečiščeno besedilo, 24/13), na 7. redni seji dne 25.9.2019, Občinski svet Občine Mislinja na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) na 8. redni seji, dne 17.10.2019; Občinski svet Občine Vuzenica na podlagi 6. člena Statuta Občine Vuzenica (MUV, št. 31/10 - uradno prečiščeno besedilo), na 8. redni seji dne 20.6.2019; Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na podlagi 16. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (MUV, št. 25/15, 26/17 in 5/19), na 6. redni seji dne 27.6.2019, Občinski svet Občine Podvelka na podlagi 16. člena Statuta Občine Podvelka (MUV št. 8/12 - UPB1) na 6. redni seji dne 18.6.2019 ter Občinski svet Občine Dravograd na podlagi 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13 - UPB 3, 2/16, 76/17 in 24/18) na 7. redni seji dne 20.6.2019 sprejeli ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE »ORGAN SKUPNE OBČINSKE UPRAVE KOROŠKE« 1. člen Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Organ skupne občinske uprave Koroške« (Uradni list RS, št. 21/2014 z dne 28.3.2014) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v Uradnem listu RS, Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:032-0058/2019 Datum: 5.6.2019 Mestna občina Slovenj Gradec Tilen Klugler, župan Številka:069-1/2019 Datum: 17.10.2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Številka:00704-0051/2019-2 Datum: 25.9.2019 Občina Muta Mirko Vošner, župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1860 Stevilka:007-0007/2018-09 Datum: 23.9.2019 Občina Radlje ob Dravi mag. Alan Bukovnik, župan Številka:007-12/2019-2 Datum: 27.6.2019 Občina Ribnica na Pohorju Srečko Geč, župan Številka:032-0007/2019-6 Datum: 20.6.2019 Občina Vuzenica Franjo Golob, župan Številka:032-0007/2019-11 Datum: 18.6.2019 Občina Podvelka Anton Kovše, župan Številka:032-0003/2018-7/3-1 Datum: 20.6.2019 Občina Dravograd Marijana Cigala, županja OBČINA BELTINCI Stran 1174. Odlok o rebalansu proračuna Občine 1831 Beltinci za leto 2019 OBČINA BENEDIKT Stran 1175. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske 1833 uprave Maribor 1176. Sklep o določitvi cen programov 1840 predšolske vzgoje v vrtcu Benedikt OBČINA CERKLJE NA Stran GORENJSKEM 1177. Odlok o rebalansu proračuna Občine 1840 Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 1178. Dopolnitev načrta ravnanja z 1842 nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 št. 4 1179. Avtentična razlaga Odloka o občinskem 1842 prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem 1180. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 1843 Pravilnika o uporabi Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem 1181. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 1843 Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog 1182. Sklep o cenah odkupa zemljišč 1844 1183. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega 1844 dobra 1184. Sklep o spremembah in dopolnitvah 1844 Sklepa o cenah uporabe Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem 1185. Sklep o spremembah in dopolnitvah 1845 Sklepa o cenah uporabe Večnamenske športne dvorane Cerklje, Nogometnega centra Velesovo ter prostorov v Osnovni šoli Cerklje in podružnični šoli Zalog OBČINA CIRKULANE Stran 1186. Sklep o spremembi Sklepa o Soglasju k 1846 spremembi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Cirkulane OBČINA DIVAČA Stran 1187. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1846 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Divača, št.3 1188. Sklep o potrditvi Elaborata o 1847 oblikovanju cen OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 1189. III. rebalans proračuna Občine Hoče- 1847 Slivnica za leto 2019 1190. Odlok o II. spremembah Odloka o 1849 proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2020 1191. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1851 Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Spodnjih Hočah - Tenko 1192. Odlok o Občinskem podrobnem 1852 prostorskem načrtu za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica (predlog) OBČINA MARKOVCI Stran 1193. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k 1859 spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Markovci OBČINA MISLINJA Stran 1194. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka 1859 o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Organ skupne občinske uprave Koroške«