St. 16 muh iii&u i iihik temi Hr m V Trsila, V patak 1». januarja 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVI1I bhaj«, izvirni poađeljek. vsak d ca zjutraj, ▲»bega M. 20. L aadstropfe. Dog* aaj te plama m m aprefemajo, rokoptiTie ne v< Antoa Ocrbac. — Lamjfc tiskarn* coik za mesa L T.—, Sinuece L J 2a IMMMM auctao 4 Ure vdL — Uredaiitvo: uMca sv. FranCUks "arednHtva. Nai !jatdJ tn odgovorni tiskana P44«v«ff Naročnina 'j* L 32.— Is četo leto L 60.—* uredni itva la uprave it 11-57* EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se tačuaajo t Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent, osmrtnice zahvale, poslanice tn vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina in reklamacije se pollljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a« Prančiika Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniltva in uprava 11-57, SPORAZUM - S KOM ? Do nedavno je med tržaškimi italiian-sk:mi glasili posebno «Era Nuova* milila v ospredje kot informatorica italijanske javnosti o dogodkih v jugoslovenskem taboru Julijske Krajine. Zelo pogostoma je v svojem jutranjem izdanju in v večernem privesku pr našale vesti o teh dogodkih. Nekaj dni sem pa se je jelo dozdevati, da si hoće «Psccoio» prilastiti to vodilno vlogo v obveščanju; italijanske javnosti o dogodkih v našem taboru. Nastopa kot tolmač namer sedanje vlade in izjav ministrskega predsedn ica. N. pr. nedavno o besedi «asimilacijam. Seveda je pri tem vpraSanje, kakc=r smo že naglasili, ali je to pcoblašcen tolmač, ali pa — nepoklican advokat in zato nezanesljiv obveščevalec. Ali pa nastopa kot poslužen svetovalec na na&icev vlade. V svojem večernem Izdanju od minule srede se bavi z dogodki «Nel campo slavo dopo la circoscrizione delle Nuove Pro-vmcie*. (V slovanskem taboru po razdelitvi novih pokrajin)- Omenja, kako sta se bili v slov anskem taboru« pciavli dve struji. To pa ne radi programatičnih navzkrižij, ampak skoro izključno le radi razlike v naziranju, kako naj se postopa spričo no-ve£a položaja, kakor ga je ustvarila priključitev k Italiji To bi odgovarjalo resnici. Neresnična pa je njegova informacija, češ da je bil v zmoti, kdor je misl i, da so tisti, ki so se izjaviJi za sodelovanje, postali dobri in lojalni državljana Italije, doč'm da so oni drugi ostali neizprosni nasprotniki vsakega sporazuma z Italijan5. Tu je crPiccolor' slab obveščevalec italijanske javnosti. Ne prva, ne druga domneva ne odgovarjate resnici. Ker resnica — oprta na izjave od kompetentne stremi obeh «struj» — ie ta, da hočemo biti vsi lojalni državljani in da ga ni nikogar med nanv, ki bi bil — to pa še posebno ne — j nasprotnik sporazuma z italijanskimi sedeže lani. Nasprotno je resnica, k: jo pa «Pic-rolo* prikriva in je zato le on tisti, k' s sumničenjem hoče onemogočati sporazum. Dalje p še «Piccolo», da so voditelji sio-\anfkega gibanja v Julijski Krajini — « odvetniki in «intelektualci* — na obeh straneh strogi branitelji pozicij, ki so jih Slovani zavzeli pred razsulom Avstrije. To je res: mi hočemo bran'ti svoje pozicijel Polno pravico do tega imamo radi svojeg števila v tej deželi, svoje kulturne višine, | svo.;e£a gospodarskega ustroja, zbog svoje politične dezorelosti in vsled tega tudi po- i I tične pomembnosti tudi, ali prav za prav: t ravno v Italiji! Če pa pravi, da mi, hoteč, braniti svoje dosedanje pozicije, zasledu- j jemo cilje, ki se dajo bolje «konirolirati v j Ljutljffi-i, Zagrebu ;n Belgradu», to je le poizkus umazane denuncijacije. In denuncijant naj bi bil zanesljiv informator?} Ali ne pozna «Piccolo» tistega znanega nemškega pregovora: Der grosste Schuft itd.?! Kot nepoboljšljv potvorjevalec resnice se kaže «Piccclo» tudi s tem, da hoče uver-iati svojo javnost, da le «advokati in intelektualci^ ustvarjajo slovansko gibanje v Julijski Krajini! To je tista že znana 'n neslana metoda, ki hoče prikazavati navzkrižje med nameni razumnikov in voljo ljudstva. Italijanom ni treba — Če ne bi b;lo drugih dokazov za neresničnost «Pic-colove» trditve — nič drugega, nego da pogledajo, koliko to naše ljudstvo v vsem svojem siromaštvu žrtvuje za kulturne namene, za svoje Šolstvo, ki je opora obstanku in napredku vsakega naroda! To Je pač zadosten hi brezpogojno veljaven dokaz, da tudi to naše ljudstvo hoče ohraniti svoje pozicije, ki si jih je ustvarilo samo s svojo zavednostjo in s svojimi žulji! Če bodo naši sodeželani italijanske narodnosti verjeli «Piccolovim» «informacijam*, bodo zelo napačno informirani. . Kot pravi hinavec se kaže cPiccolo* s tem,, da se ne brani tudi blagoslovljene vode. Slepomiši namreč, češ da «mirno in skrajno katoliško slovansko prebivalstvo dobro pozna gospodarske koristi, ki jih je deležno v sedanjem svojem položaju, kakršnih ne bi uživalo, če bi bilo priključeno k — Jugoslavji! List torej, ki je bil vedno strupeno sovražen katoliški cerkvi in ki z vsemi rokami ploska izganjanju našega jezika, torej tudi' izganjanju ljudstva samega, iz cerkva: ta list je tolko drzen, da se sklicuje na katoličanstvo, na verski čut tega ljudstva!! Tudi katoliško cerkev, verski čut bi hotel trža&ci list izrabljati za raznarodovanje našega ljudstva! To je suha in gola resnica! Resnica pa je tudi, da to naše ljudstvo zna spravljati v harmoničen sklad svoje versko in narodno čustvo. Ti dve čustvi ne-le da si nista navzkriž, ampak se še izpopolnjujeta medsebojno. S tem, da boče moliti Boga v svojem jeziku, posvedočuje obenem tudi svojo ljubezen do tega jež ka, svojo narodno zavest! Kdor sodi drugače, je v hudi zmoti. To dvojno čustvovanje je našemu ljudstvu sveta O tem se že prepričajo posvetni mogotci in tudi cerkvena ob last va. «Piccolo» pravi, da je nova upravna razdelitev dežele «alarmirala* slovanske voditelje, posebno glede Istre. Z vsemi svojimi napori da hočejo preprečiti naravni proces vsrkavanja in asimilacije manjšin! Če je gospoda tako uverjena o neodkloni-ljivi sili tega «naravnega procesa*, potem res ne moremo razumeti, čemu forsiraj o to «naravno srlo» z metodami in sredstvi, s katerim1 se kompromitirajo pred vsem svetom, kakor se je zgodilo te dni v Žminju in v tisočih slučajih že poprej na naravnost strašen način- Zgodila so se nezaslišana nasilja, čeprav ni tam slovansk h «advokat ov», namreč so bila nasilja storjena na tistem emirnem in globoko katoliškem iju£stvtt», o katerem je trdil «Piccolof» poprej, da drugače misli in sod*, nego pa voditelji slovanskega gibanja! Kaka pravica in logika je to, da se radi rovarskih advokatov maščujejo nad Ijudlstvam, ki da je zadovoljno s svojim sedanj'ra položajem. Na svojih falzifikatorskih prizadevanjih se je «Piccolo» zaplel v kričeče protislovje med svojimi trditvami. Na zaključku svojega opisa dogodkov v slovanskem taboru Julijske Krajine ne pripisuje vanfe brez dvoličnosti"! — Ali za božjo voljo, kje so tisti slovanski elementi, s katerimi naj vlada dovede do sporazuma?! Advokate in druge razumn ke izključujejo od sporazuma, obenem pa preganjajo in zatirajo tudi naprave med široko mtaso našega ljudstva, ki si jih je s svojo gospodarsko in kulturno povzdigo ustanovilo to ljudstvo samo — brez «advokatov»f Kje so torej tisti «element'», s katerimi b! se hotel cPiccolo* «sporazumeti»!? Mari so to različni Bandlji? S temi ni treba še-le iskati »sporazuma*, ker ti so že nj hovi s kožo, kostmi in dušo! Naj se imajo! Dobro teknilo na cbeh straneh! Sporazuma, ld bi bil resničen sporazum v polnem pomenu besede, bodo še morali sklen'ti z našim ljudstvom in z zastopniki, ki si jih je ono samo izbralo! Dokler se odtegajo temu spoznanju, kažejo, da so vse njihove besede o sporazumu le grdo hinavstvo, da -v resnici nočejo sporazuma, ampak — asimilacijo: duševno in s tem tući kultmho in gospodarsko smrt našega ljudstva Če bi to naravnost priznali, bi bilo to sicer brutalno, pa vsaj odkrito in moško! Italija Italija in zasedba luhrske kotline RIM, 18. Italija je baje pripravljena prevzeti posredovanje za rešitev spora med Francijo in Nemčijo. Privolitev Italije je bila le- pogojna, kakor se naglasa v dobro-poučen h krogih- Italija odobrava zasedba ruhrske kotline le kolikor gre za njeno moralno in tehnično stran in kolikor ji je namen, da zagotovi dajatev premoga, ki ga Nemčija dolguje zaveznikom. Na to stališče se je postavila v začetku tudi francoska vlada. Ker pa bi nadialjni razvoj lahko dal povod za drugačno razlago francoskih namenov, je italijanska vlada, kakor se zatrjuje, smatrala za potrebno, da točneje določi meje svoje privolitve v zasedbo ruhrske kotline. To je bil smisel note, s katero je Mussotinr zahteval od francoske vlade točna pojasnila o obsegu njenih namenov. Odpust letnika 1902 RIM, 18. Vojni minister gen. Diaz je odredil, da se ima pričeti dhe 15. februarja 1923. z odpustom vojakov letnika 1902. JugoslavMa Ostri napadi belgrajskife Batov na Francijo — Ruhr in Jadran BELGRAD, 17. Demarči Male entente v Budimpešti se je pridružila tudi Vcl:ka en-tenia, v imenu katere je- izroč'1 noto madžarski vladi italijanski poslanik v Budimpešti. Ententne države, Francija, Italija tn Antflia. so naslonile uradno enotno, toda; privatno delovanje nekaterih ententnih držav vzbuja v državah Male entente precejšnje dvome o njihovi odkritosrčnosti. S tem vprašanjem se bavijo tukajšnji listi, med njim tufdi «Preporod*, k*' je tudi nedavno v uvodnem članku opredelil mero, do kabere bi morala Jugoslavija slediti francoski politiki: dokler je francoksa politika prav Ina. Včerajšnji «Preporod* pa objavlja znano brzojavko iz Pariza, da je ravnatelj v vnaniem ministrstvu Fereti Della Rocca izjavil madžarskemu odpravniku poslov, da se iz porcičil kontrolne ko-mis'je v Budimpešti ne da sklepati, da bi bili očitki proti Madžarski upravičeni. V zvezi s to izjavo posnema belgrajski list tud* pisanje pariškega «Journala», ki pravi, da sta Romunija in Jugoslavija absorbirali preveč čisto madžarskih elementov, da bi se ne pojavljale iredentistične tendence na še ne dovoljno asimiliranih mejah. Kljub temu, da pisanje p&rškega lista m izjava ravnatelia francoskega ministrstva vnanjih stvari datirata že pred uradno de_ maršo v Budimpešti, smatra belgrajski 1'st za potrebno, da ju komentira s tem-le mastno tiskanim komentarjem: »Značilno je, klonjena in prijateljska nasproti Madžarski Uradni zastopniki Francije v Budimpešti, francoski člani raznih mednarodnih komisij so vedno kazali več prijateljstva za Madžarsko in njeno politiko — nego za prijateljske in zavezniške države. Višek te francoske politike je dosegel znani dogovor med Francijo in Madžarsko, katerega je v Pešti redigira! tedanji francoski konzul St- Sauveur. Dogovor je Madžarom jamčil za izpremembo vojaških klavzul mirovne pogodbe rn za popravo meje nasproti nam, Romunom in čehoslovakom. Ves pošteni francoski tisk je tedaj divignil glas proti taki politiki, — nakar je mrnstrstvo vnanjih stvari hitelo z zanikanjem teh vesti. Danes se, v imenu uradne Francije, trd* ponovno, kar je bio prej zanikano kot izmišljeno, in francoski list «Journal» odobrava madžarske »iredentistične tendence*. S tem imenom imenuje list njihove razbojniške priprave proti najvišjim interesom dveh zavezniških držav — medtem ko Francija dkuptra Ruhr, da zaščiti svoje gospodarske interese*. S posebnim poudarkom opozarjajo listi na pisanje italijanskega Ksta «Giomale dTtalia*, 6eš da je ruhrsko vprašanje v zvezi z jadranskim vprašanjem, to je, z drugimi besedami: Italija pomaga Franciji v ruhrski kotlina, Francija naj pomaga Italiji pri reševanju jadranskega vprašanja. Zanimivo ie, kako komentira pisanje rimskega lista zagrebška «Riječ*: « Zavito pisanje rimskega lista — pravi list — kaže, da bi se moglo zgoditi, da se rapallski dogovor n« izvrši — ital jansika Ust meče že v naprej odgovornost na nas — in bi se potem rešilo jadransko vprašanje med nami in Italijo po italijanski želji in Francija bi pustila Italiji proste roke. Mi smatramo francosko polit ko za nesposobno za tako izdajstvo nad našimi interesi in nad ednošaji med našo državo in Francijo zaradi prihoda nekoliko italijanskih inženirjev m eventuelfco vojakov v Ruhr in razesi tega za nesposobno, da zada težak udarec francoski stvari nad Jadranom in Sredozemskem morju. Dolžnost naše vlade in francoske d;plomacije bo, da pojasni vsa šepetanja italijanskih političnih krogov*. Nemčija ae bo ustavila reparacij v naturi, dolgovaaih Franciji. Nemški poslanik pri dr. Ninčiću. BELGRAD, 17. Kakor znano, je nemška vlada kot odgovor na francosko zasedbo ruhr-skega ozemlja oklenila ksta v i ti vse reparacije v naturi. Po poročilih belgrajskih listov pa je nemški poslanik von Keller te dni izročil dr. Ninčiću noto nemške vlade, a katero obvešča jugoslovensko vlado, da je Nemčija pripravljena jugoslovenaki državi še nadalje dobavljati razne obnovitvene potrebščine na račun reparacij, če se tej nameri ne bo uprla nobena druga v reparacijski komisiji zastopana država POGAJANJA Z ITALIJO LJlfBLJANA, 18. Današnje «Jutro» pou roča iz Belgradas Zakadi izvršitve kosu venci j z I tal jo je bila včeraj konferenca v mojstrstvu zm zunanje stvari. Predmet konference je bilo sporno vprašanje manj-fc-a in njihov, h pravic v sodnijskem, trgovskem in finančnem pogledu. Znano je, da naši lojaki ▼ ItaHj ne uživajo istih pravic, kakor Italijani na našem ozemlju. Posebna delegacija bo odpotovala ▼ Rim zaradi končne res tre teh vprašanj. Dne 20- januarja se bo vršila v Rimu konferenca jugcslcrvenskih in italijanskih delegatov za uredbo direktnega prometa med obema državama na podlagi bemske konvencije. Volilni manifest demokratske stranke. BELGRAD, 17. Demokratski tisk v celoti objavlja volilni manifest demokratske stranke. Manifest je bil že včeraj popoldne razdel;en belgrajskim novinarjem ia časopisnim poročevalcem. Splošno je v Belgradu manifest napravil dober vtis. Politični krogi naglasa jo predvsem okolnost, da je manifest v polemičnem delu naperjen edinoie proti radikalski stranki, s katero bodo imeli demokratje glavno borbo in da manifest ostale stranke popolnoma ignorira. Jutranji radikalski tisk k manifestu še ni zavzel stališča. Pričakovati je, da bo radikalska stranka ostro reagirala na ta manifest. Manifest najpreje predvsem navaja dose-darje politično in parlamentarno delovanje demokratske stranke, naglasa vzvtšeae ideale narodnega edinstva, politične svobode, državljanske enakosti in gospodarskih pravic. Na podlagi teh idealov se je demokratska stranka borila v parlamentu ter priborila vidovdansko ustavo. Demokratska stranka pa se je tudi borila proti vsem razdiraIniza elementom. Borila se je proti razuzdanosti od zgoraj, proti reakciji od desne in demagogiji cd leve. Demokratska stranka je vedao hotela bili mora-ličn£ steber, na katerega naj se naslanja vse, kar je zdravo v politični sredini. Večina manifesta pa je tkončao posvečena politiki radi-kalske stranke. Koncem manifesta so podane temeljne smernice politike demokratske stranke z apelom na narod, da je od n^ega dne 18. marca 1923. odvisno* ali bo ta dan — dan popolnega ujedinjenja in dan osvobojenja od radikalske tiranije in samovolje. Radikalska stranka ia Stojan Protić. BELGRAD, 17. Notranji pdiitični dogodki zadnjih dni so ?asno pokazali, da je razkol med glavnim odborom radikalske stranke in Stojanom ProUčem popolnoma aefinitiven. Belgrajska politična javnost računa že s tem, da je med Stojanom Prc tičem in Nikolo Pa-žičem izključen vsak kompromis pri bodočih volitvah. Sto;?n Protič je na znano okrožnico glavnega odbora radikalskim organizacijam odgovoril v daljSem članku, ki vsebuje 14 točk. Glavni odbor radikalske stranke ozi-j r00X19 tiani akcui.nkeif«. ^odbora so izncli tekom včerajšnjega dneva daljše konference, kakšno taktiko naj zavzame radikalska stranka napram Protiču. Prevladovalo je splošno prepri-čn*e, da se razdor med obema strujama ne a»ore zadržati in da Je treba odločno nastopiti proti Stojami Protiču. Današnji «Balkan» poroča na podlagi informacij iz radikalskih vrst, da se je ministrski predsednik Nikola Pašić včeraj odločil, da ne sprejme kandidature v Sremu in Banjaluki, ampak, da nastopi loot nosilec radikalske liste, oziroma kot kan-«&dat v vseh onih volilnih okrajih, kjer namerava Stojan Protič nastopiti s svojo listo. Po poročilih «Balkana* je torej pričakovati, da bo Pašič nastopil v Protičevi stari trdnjavi v Krušavcu. Stojan Protič namerava predvsem samostojno kandidirati v Banatu in Velikem Bečkereku. Z ozirom na sedanji položaj je ja-firo, da začne Stojan Protič popolnoma samostojno volilno borbo in da oficielno proglasi ustanovitev neodvisne radikalske stranke. Proslava 50-letalce belgrajskega gledališča. BELGRAD, 18. Sinoči je pričela proslava 50-letnice Narod, pozorišta. Navzoči so zastopniki vseh jugoslovanskih in velikih slovanskih gledališč, igralskih udružen j in kulturnih institucij iz vse države. Po svojih upravnikih, odnosno ravnateljih so zastopana predvsem: Narodni divadlo v Pragi, Narodni divadlo v Brnu, sofijsko Narodno gledališče, gledališča v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju itd. Pri slavnostni predstavi, katero je otvoril igrokaz načelnika umetniškega odelenja v ministrstvu prosvete Br&nislava Nušiča « Pred po2orištem», lepa. slika iz prvih početkov belgrajskega odra so prisostvovali kralj, princ Pavle, vlada, generaliteta ¥n naj odličnejša belgrajaka družba. Danes ob 10. uri dopoldne je bil v dvorani parlamenta otvorjen prvi kongres slovanskih gledališč, ki so se ga udeležili zastopniki vseh slovanskih držav. Kongresu je predsedoval pisatelj Branislav Nušič. Prvi je govoril prosvetni minister Miša Trifunovič, ki je pozdra vil kongres imenom vlade, za njhn ravnatelj skopljanskega gledališča Milan Grol, ki je predlagal, naj se osnuje skupna slovanska ilu-strovana gledališka revifa, ki bi priobčevala misli, načrte in gibanja v posameznih gledališčih in posvečala posebno pozornost dekorativnemu delu. Imenom zagrebškega gledališča je spregovoril intendant Benešič, za praško Narodno divadlo direktor Svilar, za ljubljansko upravnik Hubad, za sofijsko direktor Cankov. za brnsko direktor Stef. Sklenjeno je bilo, da se v svrho ustanovitve skupne ilu-strovane revije osnuje ožH odbor, v kojega so bili izvoljeni: Svilar in Ki'Mca za Prago, Cankov za Sofijo, MIlan Grol, Benešič, Hubad in Milčinovič za jugoslovanska gledališča, za •Udruženje jugoslovanskih igralcev» Marko-vič, za zvezo bolgarskih igralcev Popod. Povodom proslave je izšel danes kraljevi ukaz, s katerim so biti odlikovani: z redom sv. Save I. stopn1©: Bogdan Popovič, Branislav Nušič, Dragomir Jankovič; sv. Save H-stopnje: Milan Grol; sv. Save III. stopnje igralci in pisatelji: Branko Lazarevič, Milan PVedič, Drago Pokorny, Borivoje Popovič; sv. Save IV. stopnje: Kosta Lukovič, Pandurovič, dr. Jovanovič - Pecra, Jovan Maksimovlč, Ugričič, dr. Stefanovič in Velimir 2ivojnovič; z Belim orlom IV. stopnje: Rista Odavič, Saša Binički; z Belim orlom V. stoprje: Dušan G:okič, Petar Krstić in Miloje Miliojevič. Nocoj se bo prvič igrala grandiozna Nuši-čeva zgodovinska drama «Nahod», ki jo pričakuje vsa javnost z ogromno napetostjo. Rulirska kotlina Industrialci v ruhrski kottfci ponovno odklonili pokorščino francoskim ukazom, sklicujoč se na mirovne pogodbe in med. narodno pravo — Skrajno kočljiv položaj — Posredovanje Rusije BERLIN, 18- Vesti, ki j'h objavljajo listi i® zasedene ruhrske kotline, so vse prežete z optimizmom. Trdi se, da bodo inaustrial-ci pod vodstvom Fritza Tbyssena vztrajali proti okupec'jskim oblastvom do zadnjega. Glede delavstva se še vedno pou-darja, da vztraja kolikor mogoče, pri pa 4 sivni rezistenc?. «Berliner Tagjblatt* javlja, da je hotela delegacija francoskih častnikov nadzorovati delo, da pa so dela ve* izjaviti, da ne delajo pod grožnjo bodal-Ča&tniki so nato odšli Doslej se industral-ci niso pokorili ukazu, naj nadaljujejo z dobavami premoga Franciji in Belgiji. Woiffova agencija javlja z ozirom na to: Intdustrialci se še vedno drž'j o samo navodil nemških oblastev, kljub nasprotnemu ukazu generala Degonta. Pričakujejo se vsak hip francoski prisilni ukrepi. Dcislej važnejši; rudnik'1 niso zasedeni ne podvrženi kaki kontroli. Franciji bo na vsak način težko ukreniti v rudniškem nevirju take mere, da bi mogla zv'šati produkcija premoga. Spričo sedanjega polc-žaja bi se znalo celo zgoditi, da produkcija premoga povsem zastane. Zanimivi so v tem oziru podatki, ki jih daja Wdffova agencija o pravnih in praktičnih vzrokih, zaradi katerih so lastniki ruc&aikov prenesli sedež premogovnega sind kata iz Essena v Hamburg, to je ^zven območja francosko-belgijskih okupacijskih oblasiev. V uradih premogovnega sindikata — pravi agencija — se nahajajo točni podatki o potrebah nemške industrije na premogu. Če bi bil ves ta organizem ostal v E&senu, bi ga bila lahko izkoristila komisija maloi oseb, ker bi bila dala ravnateljem rudnikov ukaze, katere bi bili ti morali izvršiti na podlagi svojih pogo-deb s sindikatom. Sedaj je to nemogoče. Če ravnatelji rudnikov ne pristanejo na francoske zahteve, ne ostaja tem nič drugega, nego da se zatečejo k nasilstvu nad zasebno lastnino. Če b? se brla Francozom pokazala popolna slika nemških dobav premoga, bi se jim bilo dalo v roke orožje, s katerim bi bili lahko uničili nemško industrijo- Toda to še ni vse. Lastniki rudnikov so DCdikrbeli. da so izginili z zasedenega o- zemlja pred francoskim prihodom ne same uradniki, ki so vodili vse delo, temveč tudi načrti, na podlage katerih bi bili francoski, belgijski in italijanski inženirji in uradniki lahko sami poskrbeli za redno nadaljevanje dela Ti inžen rji, ne navajeni na tako zapleten industrijski aparat, kakor ga je znala Nemčija organizirati v ruhrski kotlu ni, se nahajajo sedaj v veliki zagati. Medtem javlja WcJffova agencija iz Es>-sena: Zastopniki lastnikov rudnikov v ruhrski kotlini, ki so včeraj razpravljali s francosk'mi generali, so danes poslali okupacijskim oblastvom izjavo, podpisano od vseh lastnikov, v kateri izjavljajo z ozirom na ukaz generala Coste, da takoj odpošljejo siolgovaiie dobave premoga, da so zavezniki priznali z versaillcsko pogodbo nemško suverenost, tako da so ostali nemški zakoni v veljavi. Vsled tega se morajo vsi nemški podaniki pokoravati zakonom in ukazom nemških oblastev. Spričo tega pravnega položaja je nekoliko zastopnikov lastnikov rudn'kov dne 13. januarja pred nadzornikom Gostom formuliralo pridržek, da bodo izročili premog samo, če državni komisar za premog ne izda druga enega u-kaza. Ker pa je državni komisar izdal formalni ukaz, naj se ne izireča Franciji in Belgiji premog, se zastopniki rudnikom ne morejo pokoriti ukazu nadzornika Cosleja, Smatrajo razen tega, da nostopajo povsem v skladu z dcicičbami premirja, mirovne pogodbe, dogovora o Porenju, Haaškega dogovora o vejni na suhem in v skladu z določbami mednardnega. prava. Pripominjajo razen tega, da vsi francoski profesorji mednarodnega prava priznavajo, da se morajo v slučaju okupacije spoštovati čast, vest, osebna prost ost in lastnina civilnega prebivalstva, in njiho\ro postopanje je povsem v skladu s francosk m pravom. Zastopniki rudnikov izjavljajo, da jc vsled trkaza, ki je bil izdan od nemških oblastev, nastal za njih slučaj višja sile, ki izključuje tud; pa francoskem pravu vsako sebno odgovornost- Pripominjajo razen tega, da bi izročitev premoga Franciji in Belgiji v tem slučaju pomenila podpirati ukrepe, naperjene proti lastni vladi. Izjava zaključuje s potidarkcm, da se ne sme nihče prisiliti, da dela proti svoji domovini, da izvrši tako sramoten čin. Franciji ostajajo torej na razpolago edi-no-le »e- nadaljnje vojaške mere proti Ni ?iji, toda v tem slučaju se zna izpre-meniti gospodarska vojna mod Francijo in Nemčijo, ki je dosegla svoj viSek v zasedbi glavnega nemškega industrijskega središča, v pravo vojno z vsemi zapletljaji in posle, dicami, ki jih lahko prinese. Spričo takega položaja niso brez pomena vesti o pogajanjih največjega nemškega industralca Stinnesa z angleškimi indu-strialci za doba^o-premoga Nemčiji, in je na drugi strani vzbudi veliko pozornost nenaden prihod nemškega poslanika v Moskvi grofa Brcckdorfa.Rantzaua in nemškega poslanika v Varšavi v Berlin. Brockdorf-Rantzau, ki ni nikoli skrival svojega razpoloženja nasproti ententi, ni gotovo zgubljal časa tekom svojega bivanja v Moskvi. In moderne, celo štiritirne železniške proge, ks jih je Rusija v zadnjem času zgradila proti nemški meji in ki imajo širokest nemških prog, govore morda že same dovolj, ko bi tudi ne bilo znano, da Pulil ove tvorn'ce orožja delajo v zadnjem času s polno paro. Morda tiči ravno tukaj del razlage za sedanji vztrajni odpor Nemčije proti Francija Medtem pada nemška marka vedno bolj Nemčija bo še nadalje dobavljala Italiji premog na račun odškodnin BERLIN, 18. Wolffova age ncija javlja: Vesti, ki so jih objavili nekateri listi, če3 da je nemška vlada dala ukaz, naj se u&tavi v Švici premog, namenjen Italiji na račun odškodnine, so neutemeljene. Nemška vlada ni prepovedala dobavljanje premoga Italiji na račun odške-dnine, pač pa je dala ukaz, da se to dobavljanje nadaljuje- Rusija protestira proti francoskemu vdoiVl v ruhrsko kotlino LONDON, 18. Ruiska trgovska delegacija je sporočila listom dolg proglas sovjetske Rusije na vse narode sveta. V tem pro-glasu se protestira proti francoskemu vpadu v ruhrsko kotlino. Spopatfi med »acioDalisti in kcmumsli v Dortmundu PARIZ, 18. Liistom porečajo iz DiisseU dorfa, da je bila pretekla noč v Dortmundu zelo nemirna. Vesli, ki so prispele v Diis-seldorf, govor/jo o raznih spopadih med nacionalisti in komunisti. Po zadnjih vesteh je prišlo do prave bitke, glede kater* pa manjkajo podrobnosti. Francoske četa niso bfte siljene posredovati ter bodo sploh posredovale samo v slučaju, ako bi bila manifestacije obrnjene proti njim. KI juti temu sta bila po noči poslana v Dortmund dva polka konjice in en oddelek tankov^ da bodo za vsak slučaj pri roki. Zasega državnih gozdov PARIZ, 18.- Francoska, italijanska in bet« gijska vlada so izdale včeraj naredbo, na) se začnejo takoj izkoriščati državni go< zdovi na levem bregu Rena. Ta ukrep j* posledica neizpolnitve obvez, ki jo je ugou tovila reparacijaka komisija na svoji sejj od 25. decembra 1922. Vprašanje moratorija PARIZ, 18. V soboto začne reparacvjslta komisija pretresati nemško prošnjo za moi ratorij za dajatve v denarju in v naravi. Prm zasega premoga se je izvršita brez bddeator PARIZ, 18. Iz Esscna poročajo, da se je izvfšilo zavračanje v Jakov, ki so bili na. m« nje ni v Nemčijo polni premoga, brez incidentov. Urad poškodovane rudnike k Parizu javlja, da je prejel včeraj zvečer 5812 ton kofein in 587 premoga iz ruhrske kotline. Splošči položaj RfizpremeitfeB PARIZ, 18. Položaj v ruhrski kcilini je ostal včeraj nespremenjen. Oblastva vračajo dalje vkike s premogom, ki namenjeni v Ne nič" jo, ter jih pošiljajo v Francijo in Belgijo. Gospodarji premogovnikov niso še odgovorili na odredbo gfcde rekvizicije preiroja. Sncč? je bito sporočeno šestim industiialcecn, da pridejo pred vojno eo-d'lče, ako bede vztrajali v svojem odporu Najvažnejši dogodek včerajšnjega dneva pa je nenadni prihod v Essen nemškega komisarja za premog. Z zastopnikom francoskega urada za poškodovane rudnike je iir e! dolg pcgovcr. Ne ve se, kaj je dalo povod za ta pogovor. V vsakem slučaju se začne že dane« pobirati davek na premog v papirnat h markah v prid zaveznikom. Ogrska Izjava nadzoitrvain« koan&tje o položaja ca ogrsko-rcictiiiski meji BUDIMPEŠTA, 18. Listi objavljajo pou govor, ki ga je imel poročevalec lista «Ti-nies» s člani nadzorovalne kom'sije, kateri: so izvršili preiskava ch cgrsko-romimski meji. Izjavili so, da so enoglasno ugotovili; da so vesti o incidentih m o vojnih prpra-vah Ogrske brez vsake podlage in da ni nobene sledi kakega kupičenfa ogrsk'h čet. Razmerje med ogrskimi carmarji in romunskimi obmejnim- stražami da je v resnici prijateljsko ter da se ni bati rnkakih neredov. _ fivsSrils Kancelar Seipel jtfrdfe v Belgrad ▼ februarju DUNAJ, 18 Korcspondcnčni urad javlja: Pogajanja glede obiska kancelarja Sei-pela v Eelgmdu so se završila s popolnim sporazumom med avstrijsko in jugoslcveru sko vlado. Sklenjeno je bilo, da pride kancelar Se'pel v Belgrad v mesecu februarju. Ta obisk, pri katerem se bo obravnavalo večje število političnih in predvsem gospodarskih vprašanj, bo prispeval k razvoju prijateljskih odnesajev med obema državama na način, ki bo v skladu z njunimi vzajemnimi interesi. Konferenca v Lsusanrl LAUSANNE, 18, Podkomis ja za iznse-' rrjavo prebivalstva je imela tudi včeraj dve seji ter je odobrila nekoliko členov načrta, ki so ga pripravili zavezniki. Pri razpravi o zaplenjenem premoženju in o naredbah za razlastitev, ki so bile izdane od grške vlade, je prišlo do hudega prerekanja med turškim? in grškimi zastopniki. Turki se zahtevali, da se ima to imetje preceniti po mešanrh komisijah, ki bodo zvršile izmenjavo prebivalstva- Zavezniki so stavili posredovalen predlog, katerega bo grško odposlanstvo še-le proučilo. Neto je podko-si'sija določila način ustanovitve in pravice gori omenjenih komisij. ki ji gre. Italijansko-jugoslavenska pogajanja v Rapallu, Beigradu in Sv. MarfeHti so Ha tudi aa tem, da s* varujejo interesi Italijanov v Jugoslaviji in v Dalmaciji fte posebej. Ti Italijani so videli v italijanskih ladjah roko dbsavrine, iti se je Mižala njbsi ▼ podpostK Z vsako pomorsko progo in vsako agencijo so bili spojeni Številni interesi. Ce je Italija Že pred vojno vzdrževala četudi skromne pomorske zveze z drago obalo, so se saaeli Italijani v Dalmaciji nadejati, da se ta pomorska Kansfca kre^evfvo, trpela pfi tem aa ugledu, ak« bi dopustilo našim ljudem se posluževati med seboj —priman evc^sga jeaika »a svojih pi utopiili aiJMIh? Ml smo prepriAnai, da gotove rej iako ms1suken»uu vu ialjl* proti nsfcsma jtiAsI Volitve t trrnm trgovski aboraiei. Že prej-Sivi teden 90 se vrifle volitve predsedstva trgovske zbornice, ki so pa ostale brezuspešne, ker je dosedanji predsednik cono. Venezian C emu to-pos topa nje služba Se izdatno izpopolni, ko se je Trst, to. odklonil sopetno izvolitev. Včeraj so se vo-trgovsko središče za Dalmacijo, združil z do- litve zopet vršile in izvoljen je bil za pred- moviso in ko je aneksija Zadra in Lastova ustvarila absolutno potrebo dobrih zvez. — Sedaj pa se govori — toži «Piccolo» — le o kaki prekomorski progi male pomembnosti. K ajti promet med srednjim m nižjim Jadranom je le neznaten med Trstom Miroslava. Par tednov po porodu je ila Ženska stanovat z otrokom v neki zavod v ulici Fr^ RimuuJu Št. 12. Pred par dnevi ie pa ženska zbežala brez sledu ter pustila ctrefca v zavodu.,__ ____ Poficra jo zasleduje, toda de sejaj brez i pristoibsoa L 2. uepeka. Zapuščen otrok je bil viera; prenesen v materinski oddelek v bolnišnico. Prevrtana Železna blagajna. V noči od srede aa četrtek so vdrli neznani tatovi v skladišče vina tvrdke Josip Muller v ulici Irsneo della Croce, prevrtali železno blagajno ter vzeli iz nje 1500 lir. Sleparija. Včeraj je bil aretiran uradnik Ser-gio Reggio, star 38 let, stanujoč v ulici del Lavatoio št. 4, ker je opeharil upravo bivšega vzorčnega semnja za 5000 lir. Uradnik je dobil od vzorčnega semnja za 5000 lir listkov za loterijo, naj jih proda. Listke je sicer prodal, toda denar si js obdržal. sednika gr. uff. Edgard Morpurgo. Prvi podpredsednik je COU7R. CoetrKeh, druži pa comm. Ziffer. Najemninski odlok Se m veljaven t JnUjsld Krajini. Kr. prefektura javlja, da ima na»«m-szoaten. Govori se tudi o zvezi, ninski odlok z dne 7. jauarja t. t objavljen v in Zadrom. Ali od pravih velikih ■ uradnem glasniku ts, dne 12. t. m. veljavo samo pomorskih prog ob dalmatinski obali bi ostala i v starih pokrajinah kraljevine. Da stopi v vele ena, obmen?ena od neštevilnih razkladali&č,: ljavo> tudi v novih pokrajinah, je potrebno, opremljena s skromnim materialom, ki bi šla da bo raztegnjen t posebno odredbo tudi na križem po Jadranu. Takega povratka italiian-jte pokrajine; ta odredba se pripravlja, ske zastave niso pričakovali Italijani Dalma- Sveti večer v tujimi. (Intra, 24. dec. 1922.) cije. Nato sledi jeremijada: Pomenilo bi oma-j Med pozdravi od naših fantov vojakov smo lovaievanje tega vprašanja, Če bi ga presojali: prejeli tudi to kratko črtico. Kljub temu, da le z ozkega vidika interesov Trsta in Reke. j nam je prispela nekoliko tednov po božičnih Gotovo pa je, da tu v Trstu, na tem skra'nem! praznikih, jo vendar priobčujemo, ker misli-'™110 veliko premajana; kajh nad 500 l;udt severnem obrobku, razumejo pomen dalma-i mo, da se je piscu - vojaku zares posrečilo j?« *e moraio zal vrniti domov, ločno ob. 2. tinskega vprašanja, navezanega na tradicije, | nadeti bistvo in globino čustev, ki so morala I* slavno pevsko društvo «Nanos» iz Goc pod ..........— - - obhajati naše fante - vojake v ttrini daleč od spretnim pevorodjem domačim gosp. župnikom Vesti * GeriSk^ss G oče pri Vipavi. V nedeljo, dne 14. t. m. je bil na GoČah velik dan. Že takoj popoldne je začelo prihajati ljudstvo od vseh strani kar v trumah. Ob 2. uri je bila velika in krasno okrašena dvorana g. Fr. Kebe nabito polna. Če bi bila dvorana še enkrat večfa, bi bila še aspiracije in interese, veliko bolje nego pa v središču (Rimu). Naravno je, da ie Trst, ki je na braniku Italijanstva Jadrana, poklican, kot moralna prestolnica, govoriti v imenu Dajtnacre. Naj se torej povzdigne glae, ki bo predočil vse dvakratno težke Škode, ki bi nastale vsled skrčitve plovnih zvez, ki bi porušila delo vse minulosti in spravila v nevarnost tudi delo bodočnosti. svofcev na sveti večer. S posebnim veseljem bodo to črtico gotovo čitali starisi in sorodniki. »NoČ. -— Težka siva megla se vlači po jezeru, ki leži nedaleč od kasarne. Deževne kaplje se odbijajo ob oknu. Iz mesta se glasi polročni zvon, a v njegovemu glasu ni tiste m^ine, kot jo imafo zvonovi, ki zvone tam v Kratki smisel te jereniijad« je: strah pred rodnih krajih ob tem času... Da, tudi tam Benetkami in nerazumevanje v Rimu! Siceri( zvonijo, tudi tam Je noč, ali tam ne dežuje v pa vjada seveda popolno soglasje med inte- božičnih nočeh. Tam so neči polne miru in resi Benetk Sti Trsta! Sa? nam govorijo tako skrivnosti. Sneg pokriva polje in gore, le zve-ob vsaki — patriotični priliki! j zde sijejo skrivnostno, kot bi ti vsaka hotela O Mnssolinijevem kontinentalnem bloku j ncTkaj po v eda tL.. razprav lja«Der Tiroler» na zanimiv način. .dema v rodrn Uh?! - Na ^i&čupl^l« O obliki ki bi jo hotel dati Mussolini temu!<>f«^ z V??0KT f1!?^0®' % Sod bloku, ni znano še ničesar. Le to se naglasa,! oče m mati. Oče kadi izpi^ in poha dim pod da ost njegova ne bo. naperjena proti AngUji i ^In maU7 Z rokama -Javo dobili tako ost! Ce bi kontinentalni narodi^^ ""t** P ^^JtlJfeJ k rof tili Si^c«'.; JSr ^rM^^;; f pozdravilo geste s krasno pesmijo «Pobrati mija». Obe gospodični sta svoji deklamaciji izvrstno deklamirali. Črcz vse hvalevredno pa so izvršili vsi igralci svoje težke vloge. Se prav posebno pa je treba pohvaliti Morena in njegovega zvestega Nuna. Vsi igralci so bili naravnost zatopljeni v svoje vloge in so nastopali — čeprav prvič — jako pogumno. Zlasti lep je bil prvi prizor, ko so vsi igralci skupno nastopih maskirani, z orož em v roki, trobentami, zastavami, noži itd. in je v njihovem imenu v lepih besedah pozdravil Moreno vse geste in jih opozoril na prelepo in pretresljivo ij»ro «Garcia Moreno«, ki se je krvavo odigrala v Ameriki dne 6. avgusta leta 1875. — Tudi «Kmet in fotografa je zelo dobro izpadel. Pevci so zaoeli «Slepec» in «Lepi Jurij® in slavnost je bila končana. Le na nekaj se i*e bilo pozabilo, namreč na večje število rediteljev, vsled česar se" ie jako te?ko vzdrževal red in mir. Upamo, da nam bodo mili gostje to radi oprostili. — Kakor rečeno, se je več sto ljudi1, med rvimi mnogo inteligence, moralo vrniti domov, ker ni bilo več prostora. Zato se bo igra ponovila z istim snoredom v nedel;o, 21. t. m. točro ob 2. uri. Red je strogo zajamčen, vsi sedeži bodo nu-Pred«proda:a Kstkov se vrši Mali oglasi a* rečasajo po 26 siot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 sto* beseda. <— Najmanjša pristojbina L 4.—« Kdor išče službo, plača poievičao ceaot SLIKAR, sposoben dekorater sprejme v ve4 občinah v delo dvojezične napije na tablah Cene zmerne. Ponuube poslati posamxrzn^ ali potom županstva na naslov: Nemarnif] Trst - Barkovlje 656. 81 GOSPODIČNA izvežbana v gospodinjstvu premožna, lepe zunanjosti, bi se omožihv 4 izobraženim gospodom od 30—40 let starin* Ponudbe ped cResnosN na upravništvo. 84 KRASNA VILA v Mariboru, blizu parka, ed-i daljena 5 minul od južne železnice, je na prodaj. Pojasnila daje g- Baje, Postojna 225 _35 ŠIVALNI STROJ «S:iigei-», zajamčen, se ceny proda. Coroaeo 1, mehanik. 8fci TRST - OPČINE. Restavracija cZorko > nas Opčinah fe od danes naprej na prodaj. Ku-j pec si lahko ogleda vsak dan. 70 POZOR! Krone, korale, zIn*o. platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisl Bclleli Vita. via Madonnina 10. I. 83 KLAJNO APNO za živinorejce, strup za pod* gane, lisice in miši, se dobiva v lekarni * H. Bistrici. 78/3 RADI PREMEMBE obrata prodam sloveč« žago na šest .klinj, žago za furmir, tračna žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarskci orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina *Z KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODAT! KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I 9 glija je vojevala v zadnji vojni proti Nemčiji, . ker se je bala, da se ta poslednja z ogromnim; ™^ kdo ob rS. Francijo S nes in jutri na dij&matičr.em polju, pozneje ^sne^e v gkbočmo. 2ive ^Ike ™ v njenem finančnem položaju, Nazadnje pa. v kajo prot, cerkvi, fa za« v ^ desetih ali dvajsetih letih, tudi - na b^šču.; Vesel smeh se razlega čez polje v Uho noč Kajti Anghja ne more dopuščali nobene as- ^mzba deklet gre k PoJ^^i za vasTo pa ene vlas« na konUacata« Mnogi govorijo, daPoW ^^J^SJTdi "l. a^nf^k^ozt^ JSSATiK tl-l^afra: cerkev" ie v por pasivna rezistenea nemških industrijalcev! ofta^em zvončkl^^, vsa cerkev ,e v por pasivna rezisienea nemsain inausir^aicev, - - » polna ene misli in ima gotovo neko moralicno oporo od strani " lfl __ Anglije. Razpoloženje v nemški,državi fe da- * ™ !« zvonov nes bolj sovražno Franci* nego kd.j med ^ztega božična P^ ^^^ iz vojno. Ali bi Nemčija ob takem razpoloženju i \%T JZ*?*™J CaS " hotela kar tako sprejeti idejo kontinentalnega ^^ncu^^ ruhrskem ozemlju? Rimski listi govori;o o po-i---" - „ med Nemčijo m Francijo. F**1. P«0 PaP"1n v ■>*«ov,h ^ Bnmmm v@$ii SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOST« V TRSTU se vrši DANES, pelek, 19. t. m. ob 3. uri popoldne v uredniških prostorih »Edinosti*. Vabljeni so uljudno vsi odborniki, namc5tnihi ia tržaški zaupniki. Predsednik. I Fa-ii skrčenj p?ovb« med Trstom ia Dal- msciro se *Piccolo"> razburja dalje v včeraj-1 šn i svoji številki. Vidi se, da >e vest o tej nameri vlade, nagnala silno vode na *Picco-Iov» mlin, da ropočejo vs^ kolesa. Treba preprečiti bližajcčo se nevarnost! Tržaški l:st pravi, ca so zadaje do*Je vesti še tv>- razne, nego so bile dosedanje. Vlada da hoče uvesti samo eno prego, iz. sienetk, ki di ne dotikala cele vrste pristanišč in med temi tudi Trsta in — Jakina! To poslednje da bi bi!o še najhu'še. S tem bi se s plovbo povrnili tja, kier smo biii pred pol stolet:em. Posebno vzncmirjevalno da je dejstvo, da o zadnji seji »odbora 7a trgovinoki se je imela vršiti dne 15. t. m., ni došlo listom nikako obvestilo. In vendar ne gre lu — vzklika «Pic-colo» — za interese kake posamezne družbe, marveč države. Tudi tisti, ki so za mirno sodelovanje obeh narodov, ki živita na obalih Jadrana, se morajo zavedati potrebe, da bo italijanski zastavi zagotovljena tista pozicija, bloka? Pod nasilem francoskih bajonetov ^ ^r^'šiovvnec in pisal pismo domov. Težko _________,________________________P® polzi pero orda^ če ne pride med tem kaos v Nem- ^Sn'z^ai 'pa zvonijo božični zvonovi.. Čiio. Kaos finančnega in gospodarskega ras- lam zunaj P" zvo,U]U jone Ivančič. sula, ki bi mu sledil tudi socialni — z gladom in požigom obupa joče revolte! O postopanju sodnikov tržaških sodišč glede našeja jezika. Če vložiš na kakem sodišču v Drultven« vesti # Šentjakobska «Čitalnica* priredi v nedeljo, 21. L m. ob 19. uri zvečer plesno zabavo. Cisti Trstu tožbo v slovenskem jeziku, ti 70 sodišče dobiček je namenjen popravi društvenega vrne z zahtevo, da moraš predložit? v S. dneh odra in nabavi kulis. Gotovo se bo razvila italijanski prevod tožbe; zaman vprašaš, na prav prisrčna zabava. Zatorej pridite. Za pri-podlagi katere zakonite dofcčbe si dobil tak grjzek preskrbljeno z bufetom. poziv; za tako postopanje sodišč ti manjka j Z. M. D, ima danes ob 20.30redno odfco-vsaka zakonita podlaga v našem sodnem rove sejo. Ker je dnevni red velike važnosti, pravdnem redu. Zakonitih razlogov zat?raČan;e se odborniki vabilo, da pridejo z gotovostjo slovenskih tožb s pozivom za prevod ni ni- na »ejo. — Predsednik, kjer. Iz kakih razlogov se torei vračajo tožbe - Vesti Iz Istre Osp. Včeraj je lovski čuvaj Viktor Slavec ustrelil mladega volka. — Neki ovčji pastir je povedal, da je nad Ospom komaj ubranil ovce pred1 starim volkom in volkuljo. Šolski otroci iz sosednih vasi so v nevarnosti — zato se opozarjajo lovci, da volkove po možnosti iztrebijo. in zahtevajo italijanski prevodi? Bb Ce je toženec Italijan* ki ne zna slovensko, 1» je zahteva italijanskega prevoda razumljiva,: Dve aretaciji. Včeraj po noči sta bila are liker se hoče tožečemu Italijanu dati možnost,1 rana in odpeljana o zapor v id. Goroneo dva da razume tožbo. A čemu se zahteva prevod moška: Gustav Di Marco, star 27 let, stanujoč1 slovenske tožbe proti tožencu, ki fe dopis©- j v ulici dei CunicoK š*. 7, in Anton Furlan, val v slovenskem jeziku s tožitel:em, ki je' star 26 let, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. -sklenil z njim pogodbo v slovenskem jeziku, št. 276. Prvega je policija dolgo časa iskala na katero se tožba opira? Cemu se zahteva radi tatvin in sleparij, drugi je bil aretiran prevod slovenske tožbe v italjjanski jezik radi protipostavne nošnje orožja. Pos' ušen aamoanar. Včeraj popoldne okoli 16.15 so prepeUali v mestno bolnišnico služkinjo Ivanko Kresevič, staro 18 let. Deklica si je hotela vzeti življenje. V ta namen je zavžila stekleni Č?co par furnirane oetove ki- proti tofencu, ki je evidentno Slovenec oziroma Hrvat, ki v večini takih slučajev italijanskega jezika niti ne razume? In skoraj izključno v takih slučajih se vlagafo tožbe v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku na so-______ di'-ča v Trstu. Prevod tožbe za sodnika n?' po- sline. Poskušen samomor je izvršila v stano-treben, ker imamo sodnikov, ki razumejo vanju vratarice hiše št. 50 v tdici Media. slovensko. Zahteva se torej prevod tožbe Njeno stanje je težko. edinole zato, da se nam pokaže, da naš narod Zapuščen otrok. Pred tremi meseci je P®ro_ nima pravice se posluževati svojega jezik na d ila v materinskem oddelku v meetni bolni-sodišču. Ni-li to zatiranje naše narodnosti? šnict neka Alojzija UdoviČ, stara 25 let. ne-Bi mar res tako močna država, kakor ?e ila-! možena, lepega sinčka, katerega je krstila za PODLISTEK OLD SLEWTH; TojiasM kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slavomir Josipovič. ••Vsekako; res čudno in sitno, da mora človek imeti s tem kovčegom, take grozne sitnosti in nadlege.* • Seveda,» je dejal stari gospod in dostavil: «Ako bi imeli priti zaradi tega v kake zoprnosti, obrnite se kar na mene! Rad vas bom! podpiral z besedo in z dejanjem.« Pri teh besedah je podal prtlajžnemu mojstru svojo po-setnico. • Povejte mi še,» je dostavil, «ali je že prišel moj kovČeg?» •Ne,* je odgovoril uradnik. »Gotovo pride z zamudo. "Verjetno; vsekako pazite in ne oddajte ga nikomur drugemu, naj pa 2e prinese potrdilo ali pa ncU • Brez skHbi, gospod!» Preoblečeni detektiv je na to odšel. Cel dan pa in Še tudi pozno v noč je, zopet drugače preoblečen, oblezoval prttjažnico na kolodvoru; pa prišla ni nobena mlada dama ia slednjič se ie vrnil domov, kjer ga je ne-strpno in v velikem nemiru čakala gospa Silver. «Ste-K izvedeli?» ga ia hitro vprašala. «Da, vaša hče živi; včeraj je vprašala po kovčegu.» u f J Šesto poglavje. Manfred ji je zdaj poročal podrobneje o ničesar več sHšala o njih. Gospa Brownell bi imela sedaj petdeset let.» Naslednjega dne je prišel detektiv zopet _________ drugače preoblečen v prttjažnico. Preteklo pose tu v prtljažnici na kolodvoru, kar je' go- ie nekoliko ar in končno je prišel neki mož, spa Silver poslušala z napeto pozornostjo,' katerega je Manfred izpozaal na prvi pogled, in potem rekla: Bil je isti možakar, s katerim je imel opra- •Najir.c domneve se potrjujejo. Moji so-'viti na postali med C. in Newyorkom. De-vražniki iščejo kovčeg, a mi ga imamo v var-jtektiv te stopil hjiže, ko ie možakar ogovoril nem zavetju. Da bi le našla še moje dete!» j prtljažnega mojstra. , «Jo že najdemo. Vaša hči bo za mogla do-j «No,» je dejal možakar, «kje je moi kazati svo:o pravico do kovčega in njegove; čeg. Ako ne pride na svetlo, vam pojde slabo!» vsebine. Boji se le svojih sovražnikov, ker] * Dajte me vendar rajši takoj prijeti!® je nima nikogar, ki bi jo ščitit Ko jo pa najdem,! odgovoril uslužbenec. Še žal vam bo; pod-bo imela mogočnega prijate^a in vse bomo! kurim vam, da bo veselje. Le verujte mi!» uredili prav. Ali poznate pravnega ^asiopnika Đ~t---— ——" svojega soproga?» «Ne# nisem ga videla nikoli« . ^ _, . « Kai menite? Je-li bil prijatelj vašega so- kovčeg in poleg tega moram tudi-izvedeti, proga?« kdo je prišel ponj in pri tem mi pomagajte • Ne vem.» ^ vi!^ «Menim, da je z ono stranko. Trdi, da oporoka obstoja in jaz sumim, da s tem na- DAROVI G.čna Zora K osmi na iz Dekanov darovala 6 parov nogavic. Za «&c< a. 5 minut "iaseni£af jrijr t no za vsako ohrt ali kn.etijo. Zanien^ ^t* ev ntuelno s liižo v Trstu. Ona jTimernu. — Ptijasuila daj« lastnik Franc Ms^sJif, Kranj. (121 WH belega vipauca, i^trs't ga refosH; In kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom, Priporoča se F. ŠTRAKCASt . Via Cunicoli 8. Zdravnik . Ff. J a NASI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DI-JAŠKE MATICE! Pogovoriva se rajie mirno o tej zadevi!* je možakar jel popuščati Preklicujem vsako pretnjo. Poglejte, jaz moram zopet dobiti Borzni Tečaji: Trst, dne 18. januarja 1923. Jstfransfc* bsnks ............i«K> CosuHch 33S . . 343 • • 1370 . . 422 • .I43n • . 645 • • 125 . . 117 • . 345 • • • • 560 . « 338 . . 270 « • • • • J sLnttia .... CteroUmicH . • L i bera TriesUoa l k>yd . ( • « a ? itssfno * • ■ « »laittnolldi . « . Ocetnia . • • . Premuds • « m # Tripcovlch . • • Ampelea ... * Cement Dilmatia Cement Spaiato . Valuta on tržaškem trgu. Trst, dne 18. januarja 1923. • •••••••• morava nekaj hudega. Čakal bo, dokler se iz-čisti ozračje, in potem bo podvrgel kako ponarejeno oporoko.* «To bi bila v resnici premetena igra.» •Sorodnica vašega soproga je bila vdova?* •Da, sestričina.» «AH je imel ie druge sorodnike?« «Ne, da bi vedela jaz. Vdova se je zvala BrowneLi in imela je sina, kateremu je zdaj približno trideset let in eno hčer osemindvajset let. Odkar sem bila v Namiri, Imel sem s tem kovčegom ie dovolj sitnosti in nočem ničesar več slišati o njem. Poleg tega je bilo vale potrdilo ponarejeno ne pa pristno.» Mož je obledel in videti je bil silno prepade n. «Dragi mož,» je rekel na to, « vi me s tem na^resnejSe obdoižnjete.* •Znal se bon zagovarjati.* * «0 potrdilu se pogovoriva pozneje. Najprej moram nafti dotično osebo m vi mi pri tem lahko pomagate s tem, da mi opiiete «W7s>e krone •••••• • ■ * • • —.7«».---.80 svstiijske kron* . . . • • • • • —.0275 —.«3 £eSkc«Iovaike krone • • • • • • • 67.50,— 5 .26 dfnsrjt •• •••••• . • • • • 15.m— 15.6U lejf • • • • • 10.-.- 11 — marke «■•«■•••• • * • • • _ r 9.--.10 doljtil • • • • • 2^.80. - 21.10 trancoskt franki • • • . • • • • • IM7 —.—138,— ivkarakl Iranki .... • ■ • • 395.- sngleSkl fanti papirnati • . • • • • 97.10.— 97.60 sprejema u Gorici, Gosposka ulica 6,1. od 9—11 in od 3- 4. <9; Al tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti Najvišje cene plačujem za kun9 zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v» metk« veveric« krtov, divjih In dontečih zajcev. D. WINDSPACN Trsi, Via Cesare Battistl it. 10 II. nadst., vrata 16 « Sprejemajo se pošiljatve po pošti: Kron® 11.60, goldinarji L 4.28 5 kronski komadi L 8.35 trst. Via Mimi 6. L nadstr. desno