Leto XVI. V Celju, dne 18. junija 1906. L Stev. 691 DOMOVINA JHE, • . '? *iÌY 1 Mesečna priloga „Slovenski T in kf', Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sred« in petek ter velja za Avstrijo i", Nemčijo 12 kron. pol 'eta H kron. 3 mesece 3 krone. tfa Ameriko in drnge dežele toliko več. kolikor znaša poštuira. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravništvn. plačuje se vnaprej. Za ; in*e»ate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsa!e petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za '■TvečjHe inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Preobrat! Slovenska politika je došla do meje, da tako ne sme in ne more iti dalje. Od mnogih strani se kliče, da lovenci nimajo vodstva. Kolikor pa ga imajo, nezadovoljni so premnogi ž njim. Naša dva ljubljanska dnevnika pišeta tako, da nas sramotita pred svetom. „Slovenec-' taji dejstva, katera morajo vsakemu poštenemu časnikarju " isti znana, v dokaz svojih večfoma neresničnih poročil pa obrekuje krivem. „Slovenec"' dela z zavrženimi sredstvi in zato ne more biti glasilo poštenim ljudem sploh, še manj pa sme biti glasilo duhovnikom, ki imajo ljudstvo učiti poštenosti, pravičnosti in resničnosti. Prepričani moramo vsled tega biti. da velika večina slovenskih duhovnikov ne soglašuje s „Slovencem"'. Kakor pa ta list kolje dan na dan Uce"', katerim (slo vjt »avadi obi'ekovaBjé celo .»citai; so nam ponemčili mesta in trge na Slovenskem, kar se je zgodilo zdavnaj poprej, kakor je " „liberalizem"' prišel nas. — v časih splošne pobož-nosti, — tako mora „Narod"' vsak dan si privoščiti kakega „farja"' ali „fa-twèko kuharico"' ali „Marijino devico"' za kosilo, — zraven še „bogastvo"' èiovnikov, ki ga v obče ni! Kar pa danes pretresa svet, to je ljubljanskim časnikarjem postransko in s svojo tesnoobzorno pisavo spravljata prepir, kateremu se svet smeje, zasobnike. Tako vjedavanje hočeta >j spraviti med štajerske Slovence! Temu se moramo upreti! Večni prepir med Slovenci samimi veže nam skoro vse moči! To je treba spoznati in odpraviti. še imamo, kakor smo imeli, skupna pravičnost in krščanske ideje vse! flaiwie imamo tudi skupne, naj nosimo iuhovske ali posvetne ovratnike. Vzgojo naroda v dobrih krščanskih šegah in to nas in maso naroda naravno vodi v boj proti krivicam, ki se mu gode v tem ali onem obziru! Za ta boj pa potrebuje narod svetovne izobrazbe, ako hoče vztrajati in priti do duševnih in gmotnih moči! To je jedro naše politike. Ker so Kranjci daleč zavozili v stran od potov, ki nas edino morejo pripeljati 'o blagra. ustaviti se jim moramo in rojiti svojo taktiko in strategijo po oje! Dosedaj še kranjski prepir pri nas ni našel toliko tal, da bi nam izdatno škodoval. Nemoralna orožja ljubljanska bodemo iztrebili. Sloga v vzvišenem pomenu bode nam ostala, Lo se v bratoljubji razgovorimo, kakor Različna mnenja v razpravah bodo nam samo bistrila um! Tako do preobrata! Preziranje našega jezika na državnih železnfcah. Tržaška „Edinost"' piše pod tem naslovom dne 6. t. m.: Z današniim dnem, mislimo na večer, bodeSurocéif p vi kolodvor pri Sv.^Andreju jav prometu. Kolodvor ,šam nima še na svoji vnanji strani nobenih napisov. Ali če smemo soditi po napisih, ki so že prirejeni v notranjem delu, moramo dane;- računati na popolno preziranje našega jezika na vsej tej državni ustanovi. Kar je napisov, so italijanski in nemški in se jezik našega ljudstva popolnoma prezira. Celo pri blagajni, kjer je največji promet s strankami, na mestu, kjer se bo v veliki meri občevalo s slovanskim prebivalstvom, je napisano le: Fahrkarten — Biglietti. — (Je je tu tako. potem gotovo nikjer ne bo drugače. Od Koroškega doli pa do Trsta bo t ekip nova železnica po slovanskih, tleli:■ ^kMMftfk?. slovenskih dežela se steka v Trst. vsled tega bo tudi promet > slovenskih, občinstvom jako velik in istotako bode velik pritok slovenskega elementa v Trst, Z ozirom na vse to bo obstajala faktična praktična potreba, da uprava nove državne železnice računa z naci-jonalnim momentom in da vso svojo upravo zlasti v obratu priredi primerno narodnostnim razmeram v teh krajih. Poleg tega pa zahteva to tudi moralni etični moment, dolžnost drž. uprave, da ona prednjači z izgledom spolnje-vajija zakonov in praktičnega izvrševanja principa enake pravice za vseh. Razne najvišje inštance. sodne in upravne, so že opetovano izdale pravo-reke, da je slovenski jezik tudi v Trstu samem deželni jezik. A kaj pomenja to. kaj je rečeno s tem ? Rečeno je, da imamo tu dva deželna jezika: italijanskega in slovenskega. Čim pa imata ta dva jezika oba isti značaj deželnega jezika, imata tudi oba iste prerogative, iste pravice, in ne sme biti eden pred drugim, ali nad drugim, ampak veljati imata oba eden poleg drugega s popolno enako mero javnih pravic! Tako so razsodile že opetovano najvišje sodne in upravne instance države. A kdo je v prvi vrsti dolžan, da spoštuje take pravoreke. nego ustanove in podjetja, ki so v direktni dipendenti od države, ki so v rokah državne uprave?! Kaj naj si torej mislijo državljani, ako vidijo, da se uprava države ne meni za razsodbe svojih lastnih oblasti, ako vidijo, da se postavljajo celo v direktno nasprotstvo ž njimi? Ali more biti drugače, nego da slabi izgledi od take strani kvarijo državljane in jih tako rekoč zavajajo v enak greh. Moremo li zameriti Italijanom in Nemcem, da prezirajo naš jezik, ko imajo pred seboj dejstvo, da ga država sama tudi prezira?! , Sicer pa je uprava državnih železnic sama pripoznala potrebo rabe Slovenskega jezika na teh železnicah f tem, da je že pred dlje časa uvela vozne listke s trojezičnim, torej tudi s lovenskim tekstom J3 tem je pripoznala. državnih železni«* v naših krajih se poslužuje v " meri slovensko in hrvatsko lfu'. tVrez enakih pravic, brez enakega spoštovanja Slo vsakega naroda ìn do vsega, kar je vsakemu narodu sveto ? ! Kdor želi res pomagati do narodnega miru. naj narodom da enako pravico v vsakem pogledu. Dokler vidi kak narod, da ga drugi smatrajo za nekaj višjega (kakor se ravno smatra pri nas Italijane in Nemce), je najnaravneja stvar, da se tudi sam smatra za nekaj vižjega. A menite li, da bo oni, ki sebe smatra za nekaj višjega, res segal bratski v roko njemu, ki ga smatra za nižjega, inferi j ornega?! Ne, ne bode segal. To je utemeljeno v psihologiji človeške in narodne duše. Če hoče državna uprava res po-pospeševati pomirjenje med narodi, mora najprej deliti enako pravo vsem in kazati z dejanji vsakomur, da pravica je enaka za vse. Enaka pravica za vse bodi državni upravi v vrlini princip, v princip nad vsemi principi tudi — na državnih železnicah. Ta enaka pravica prihajaj do izraza na vseh javnih znakih, kakoršni so ravno napisi., in v vsem notranjem poslovanju! V prvi vrsti pa proglašamo za vse preziranje našega jezika na novi železnici odgovornim slavno ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Ono je. ki tu odloča, oziroma, ki tudi viša mesta informuje v tem pogledu! Na slovanskemu prebivalstvu pa je, da pokaže temu ravnateljstvu, da stoji budno na braniku svojih pravic. Svetovno-politični pregled. — Državni zbor. Sobotna seja je bila prav kratka. Zbornica je dognala razpravo o prvem delu obrtnega reda. Glasovanje se je odložilo do danes. Predlog dr. Sobotke, naj.bo prihodnja seja v torek, je bil odklonjen in je seja danes, — Volilna reforma. V seji dne 15. t. m. se je razpravljalo o razdelitvi volilnih okrajev na Štajerskem. Načelnik dr. P1 o j je oddal predsedstvo podpredsedniku baronu M a 1 -fatti ju. Prvi je govoril poslanec Hagenhofer, ki je dokazoval, da so po vladnem načrtu kmečke občine na Štajerskem prikrajšane, kajti 333.200 prebivalcev mest in trgov bi volilo 10 poslancev, 577.600 kmečkih voiilcev pa le 12 poslancev, tako da bi za mesta in trge prišel en poslanec že na 33,320, v kmečkih občinah pa šele na 48.134 prebivalcev. Še slabše je na Spodnjem Štajerskem, tam voli v kmečkih občinah šele 67.600 volilcev enega poslanca. Krivična se mu sploh zdi delitev v mestne in kmečke volilne okraje, a vlada pri tem ni bila dosledna, ker je pustila na Štajerskem brez stvarnih vzrokov 23 priznanih industrijskih krajev pri kmečkih občinah. Končno je zahteval, naj se število màndafév zviša öS. 2K na Si. in sicér ai naj od novih mandatov dobile enega nemške, enega slovenske kmečke občine, enega pa mesta in trgi. — Posi. Pommer je izjavil, da nemških poslancev ne bo pridobiti za volilno reformo, ako se ne da kranjskim Nemcem mandat. Zato je predlagal, naj se glasovanje o Štajerski odloži ter se ustvari Junktim med Štajersko in Kranjsko. Nadalje je zahteval, naj se k mestni skupini za Spod. Štajersko priklopita tudi trga Vuzenica in Sevnica, a za Gradec se naj napravi peti mandat. — Posi. W a s t i a n je kazal v svojem govoru skrajno politično nestrpnost, Izjavil je, da za nobeno ceno ne dovoli štajerskim Slovencem sedmega mandata, niti potom junktima. Nemci si .ne smejo dati odtrgati južno Drave najmanjšega koščka. Kranjski Nemci morajo dobiti svoj mandat, sicer vladna predloga ne dobi nemških glasov. Več kot polovico (?) davkov plačujejo na Kranjskem Nemci, in petina (?) zemlje je v nemških rokah. Tudi koroški Slovenci ne smejo dobiti za nobeno ceno novega mandata.— Prihodnja seja jutri. — Trgovski minister je v petek državnemu zboru predložil načrt zakona, po katerem se pooblašča vlada, da najpozneje do 31. decembra 1906 provizorlčno uredi svoje trgovinske odnošaje z inozemstvom. — Volilna reforma in generalna stavka na Dunaju. Socijalno demokratični listi priobčujejo oklic, v katerem se opozarja na zavlačevanje volilne reforme v odseku. Soc. demokratje bo* čejo radi tega. ako bo delo odseku za volilno reformo tako počasi napredovalo, povzročiti, da bode koncem t. m. delo na Dunaju tri dni počivalo. — Dr. Körber na zatožni klopi. Med različnimi parlamentarnimi stran kami se dela na to, naj se bivši ministrski predsednik Kör ber obtoži zaradi zakonolomnega in nepoštenega postopanja pri stavbi pristana v Trstu. — Ogrski proračun. V seji z dne 14. t. m. ogrskega državnega zbora je predložil ministrski predsednik drž proračun za leto 1906, ki izkazuje 1.086,677.187 K rednih Matkov in 1.125,424.789 K rednih dohodkov, potemtakem je preostanka .38,747.602 K. Pri izred. prometu pa je 38,745.030 K primanjkljaja, tako da znaša končni preostanek le 2572 K. V splošnem so se dohodki zadnjih dveh let pomnožili za 44 milijonov. Za odškodnino k orožnim vajam poklicanim rezervistom se je postavilo v proračnn 1,300.000 K, kar je zbornica z navdušenjem pozdravila. — Iz Buske. V Bjelostoku so se godile ob priliki pravoslavne procesije grozne reči. Nekdo je vrgel bombo med procesijo; bomba je ubila duhovnika Fedorova in ranila več oseb. Množica je takoj obdolžila žide, navalila nanje ter vse pobila. Začelo se je nato splošno ropanje. Iz židovskih trgovin so zmetali blago na ulice. Celo iz vlakov so vlačili žide ter jih pobijali. Polovico mesta je opustošenega. Vojaštvo je streljalo na množico, a vse ni nič pomagalo. — V ruski dumi je bila nad vse viharna razprava, naperjena proti vojnemu ministru, ki so ga poslanci imenovali morilca in rablja. Poslanci so grozili z revolucijo in izrekli vladi svoje ogorčenje. Anikin je predlagal, naj izda duma oklic na narod ter pojasni, da še toliko moči nima, da bi rešila življenje po krivici na smrt obsojenemu človeku. — Duma ae bo odgodena. Dnev-pik alluma" deme^ntuje vest o hližnjem , razpustu dume. Vlada namerava odgo-diti dumo med 28. julijem in 2. avgustom. Za časa počitnic izda potem vlada vrsto raznih odredb, ki utegnejo umiriti deželo. — Novi angleški odposlanec v Belemgradu. Kakor je zvedel „Standard", je imenovan angleškim odposlancem v Belemgradu Whitehead. doslej poslaniški svetovalec pri angleškem poslaništvu v Berolinu. — Angleško-francosko-italijanska zveza. Berlinska „Tages Zeitung" je objavila vest iz Rima, v kateri se zatrjuje, da meseca septembra obišče italijanska kraljeva dvojica kralja Edvarda v Londonu. Vest pravi, da se povodom tega potovanja sklene zveza med Italijo in Anglijo. Načrt pogodbe je baje sestavil Tittoni že v Londonu. Tej zvezi med Italijo in Anglijo se potem pridruži tudi Francija. — Rumunsko-grški spor. Konflikt med Rumunsko in grško se je zelo poostril. Ekumenski patrijarh Joahim je predlagal sv. sinodi, naj izobči vse rumunske cerkvene občine v M a c e d o n i j i, ki so se ustanovile lani s sultanovim dovoljenjem. — Diplomatične zveze med obema državama so se pretrgale; vsi grški konzuli so odpoklicani iz Rumunije. Slovenske novice. Štajersko. — Veselico pevskega zbora „Slov. delavskega podpornega društva" v Celju je slavna celjska mestna občina' prepovedala, češ, da je vrt, na katerem bi se bila imela veselica vršiti, preveč ob cesti, ki je ob nedeljah polna in bi znalo priti do — nesporazumljenj. Kljub temu se je našla na vrtu pod- pornega društva velika množica slovenskega občinstva, ki se je nemoteno po svoji volji zabavala. — Trgovci, pozor! Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoča opozarja. naj gg. trgovci, ki žele inserirati Ua lepakih za veliko' ljudsko veselico, naj to javijo nemudoma, ker se lepaki že te dni razpošljejo. Posamezni inserat bo prišel na 5 kron. — „Altdeutsche Stube". Gospa Zamparutti "nas prosi, naj objavimo. ta napis — ki ga je v zadnji svilV' H tiskarski škrat spremenil v »Id fe.utfÜHle. prišel na vrata do* tue i sob- na zahtevo hišnega gospo-drja si menda šteje v veliko^ aslugjo i.T,tta način odganjati Slovence" k lokala svoje najemnice! —). Imela bo fi gostilni tudi, kakor nam sporoča i „Domovino" na razpolago. Zopet enkrat slavna pošta. V rokah imamo kuverto od firme Gabriel Friedmann na" Dunaju na naslov Frančiška Sacotnic (Zakotnik) v Celju. Ta kuverta nosi sledeče poštne pečate: Dunaj 8. V. 06, Celje 9. V. 06 in Celje 13. VI. 06. poleg tega pa — menda na pošti napisane — besede: nicht becand. Omenjamo, da je dobila gospa Frančiška Zakotnik na svojo zahtevo od iste firme drugo pismo z istim naslovom. in takrat je bila „becand". Zadeve bi ne omenjali nadalje, a moramo jo v interesu našega trgovstva: vsled poštne brezbrižnosti ali malo-brižnosti bi bila namreč skoraj gospa Zakotnik in firma Friedmann trpela škodo. Če znajo na pošti prav citati razne ßiche, Armbrustschütze itd., bodo menda tudi iz Sacotnic sklepali besedo Zakotnik. — Slovensko trgovsko društvo v Celju. Ustanovni občni zbor tega v nadaljnem razvoju in napredku našega naroda na Slov. Štajerskem velepL, membnega društva bode. v- nedeljiv dne 1. julija t. 1. v celjskem „Nar. domu". Društvo hoče rešiti in ubraniti slovenski trgovski naraščaj pred nemčurstvom. Veliko pozornost bo moralo društvo obračati na na-daljno strokovno in občno naobrazbo svojih mlajših članov. Kajti temeljita in vsestranska uaobrazba šele stori trgovca podjetnega, mu da zaupanje v samega sebe ter mu jači energijo in delavnost. In kakor si brez temeljite vsestranske naobrazbe ne moremo misliti dobrega trgovca, tako je po našem mnenju, naobrazba sploh prvi pogoj vspešni trgovini. — Svojo mesnico je zaprl celjski mesar Martin Karloschek v Studenčni ulici danes, dne 18. t. m. — Šolske počitnice v celjskem okraju. Okrajni šolski svet celjski je v svoji seji dne 15. t. m. — uvažuje tozadevna mnenja učiteljstva in kraj. šol. svetov — določil ljudskim šolam šolskega okraja okolice Celje velike počitnice. Od 16. julija do 15. sept. bodo imele počitnice šole: Celje okolica (deška in dekliška), Galicija. Vojnik trg in ok., Ljubečno, Št. Peter v Sav. dolini. Frankolovo. Štore in Teharje. Od 1. avg. do 1. okt. pa: Griže. Li-boje, Zg. Ponikva. Št. Pavel, Petrovče, Žalec, Dobrna, Št. Jurij ob j. žel. (deška in dekliška). Kalobje, Št. Lovrenc pri P., Nova cerkev, Blagovna. Svetina in Dramlje. (Za Št. Martin v Sav. dolini se še ni določilo, ker še ni došlo poročilo). Priče tek šolski pa bode poslej povsod jeseni. — Slovenski učitelji! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slovenske učitelje na razpisano učno mesto na dvorazred-nici v Kaplji pri Arvežu na Spodnjem Štajerskem. Šola je zadnja ob jezikovni meji. ki ima še dvojezični pouk. Učitelj dobi meblovano sobo in kurjavo. Doba za vlaganje prošenj je do 22. t. m. Podpisano vodstvo garantira vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju primerno doklado. Naši družbi pa mora ob enem ko oddaja prošnjo naznaniti ta svoj korak. Naša doklada bode — če bo prosilec po tem — brezdvombno presegala vse one nam nasprotjih društev. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Uradni jezik „Slovanske zveze" — nemški i Pod tem naslovom smo ponatisnili v zadnji številki po spletski „Slobodi" vabilo „Slovanske zveze" na klubsko sejo, v nemškem jeziku. Sobotni „Slovenec" pa pravi, „da se vabila k sejam „Slov. zveze" izdajajo v slovenskem in hrvaškem jeziku in je le izjema, ako se v parlamentarni pisarni napiše tako vabilo nemški". — To priobčujemo resnici na ljubo. — Zaslužni križec je dobil včeraj, dne 17. t. m. v Zidanemmostu žan-datski četovodja France Kotnik in sicer na prav slovesen način. Prišlo je mnogo njearovih tovarišev, nastopilo je veteransko društvo, nastopila je zidanmoška godba. Navzoč je bil zastopnik politične oblasti, nadporočnik orožniški in še nekaj častnikov. Četovodja Franc Kotnik je rešil mesca marca iz Savinje ženo nekega paznika cementne tovarne v Zid. mostu. — Prste si je razstrelil pri strt Ijanju z možnarji ob priliki včerajnje cerkvene slovesnosti v Širjem pri Zidanem mostu ' neki železniški delavec. Ko je začel nabijati možnar, je vse eksplodiralo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Ministrski predsednik baron Beck je bival včerajšnjo nedeljo na svojem gradu Plevni pri Žalcu. Prišel je tje obiskat svojo na smrt bolno pestro gospo Allipeyer. Ob pol 12. uri ^...jft^fl^a^ta&i. .predsednik z brzovlakom na Dunaj. — Štajerski deželni šolski svet je izrekel v pokoj stopajočemu nad-učitelju v Prihovi, Lovru Serajniku, priznanje kot šolniku in delavcu na narodno - gospodarskem polju. Nastavljeni so definitivno: prov. učitelj Anton Hribernik v Črešnjevcu, Robert Košar pri Sv. Bolfenku na Kogu. Pomožni okrajni učitelj za slovenjegraški pol. okraj postane učitelj v Mariji v Puščavi Ditmar Grösslinger. Def. učiteljici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Idi Binter, se je dovolila možitev z učiteljem Ferd. Bobičem. — Ljudska knjižnica v Šoštanju. Namestništvo je potrdilo pravila in se sprejemajo udje. Ustanovnik je vsak, kdor plača enkrat za vselej 20 kron. Podporniki so oni, ki plačajo vsako leto po 2 kroni v društvene namene. Redni člani so vsi, ki se prijavijo vodstvu in plačajo enkrat za vselej 20 vin. Vsi dopisi, pošiljatve itd. se naj pošiljajo na naslov Vlad. Vošnjak v Šoštanju. — Št. Peter v Savinjski dolini. V nedeljo 24. junija t. 1. priredi St. Pavelska godba koncert v prostorih g. Šribarja ob železniški postaji. Med godbenimi točkami poje moški zbor nar. pesmi (Žirovnik, dr. Schwab). Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Ugodna zveza z nedeljskimi vlaki! — Poročita se dne 5. julija g. Kari Cimperšek, trgovec v Laškem in gospica Mici Burger iz Poličan. — Izlet brežiškega „Sokola" na Telovo v Bizeljsko se je zvršil na naravnvst slovesen način. Obširno poročilo prinesemo. — „Brežiški Sokol" se iskreno zahvaljuje za velikodušni dar 200 K, katerega so ob priliki njegovega zleta na Bizeljsko nabrale častite bizeljske Slovenke po srečolovu in razprodaji razglednic. Zlasti pa gre slava in občudovanje gospej Olgi Balonovi ia gospem Frecetovi, Kosovi. Janežičevi Balonovi. Vršečevi in vsem, ki so z neumornim delom pripomogle k tako krasnem uspehu celega zleta. Čast in iskrena jim hvala! Na zdar! „Brežiški Sokol". — Velike počitnicc na ljudskih šolah ptujskega okraja se prično letos 16. julija in bodo trajale do 15. septembra. — Iz Podvinc pri Ptuju. Vsled ran je umrl kmetski sin Janez trovič. Na Telovo je bil pogreb. — Ljutomer. Bolniška blagajnicj je dne 17. junija t. 1. gosp. Srečka Vršiča predsednikom izvolila. — Ivanjkovci. Slavna okrajna posojilnica v Ormožu je naklonila vojaškemu veteranskemu društvu v Svetinjah za t. 1 podporo v znesku 40 K. za kateri velikodušni dar Se odbor društva slavni posojilnici iskreno zahvaljuje. — Sv. Ilj v Slov. goricah. Žn panom v Št. Ilju v Slov. goricah je bil 16. junija izvoljen vri rodoljub g. Franjo Thaler. Svetovalcem pa gg. Celcer, Freiham in Tišler. sami odločni našinci! Slovenski Šentilj ima slov. župana! — Umrl je v Logarovcih pri Sv. Križu na Murskem polju dne 15. t. m. gostilničar gosp. Ivan Razlag, star òkoli 30 let. — Gradec. V nedeljo, dne 24 junija priredi slov. društvo ..Domovina" v Gradcu vrtno veselico pri „Oesterreichischen Hof". Spored: Petje, tamburate, ribji lov, vojska s konfetom. šaljiva pošta, šaljivi nastop, po osmi uri ples v dvorani. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 viti. v predkupu 30 vin. Vstopnice se dobijo v društvenih prostorih Stigergasse št. 2, I. K obilni udeležbi vabi vljudneje odbor. — Redka operacija. V Trstu pred par meseci zašili nekemu ranjene srce, a je nesrečnik umrl čez šest V Gradcu v »bolnici usmiljenih bratov so pa zdaj izvršili enako operacijo nad 10 let, Alfredom Streitom. katerega je nekdo po nesreči v s refe ustrelil. Operacija se je tako ugodno izvršila, da za trdno upajo, da opariranca obdrže pri življenju. Operiral ga je primarij dr. Luksch. _ Kranjsko. — Žensko vzgojevalno in na-obraževalno društvo „Mladika" so si ustanovili v petek v Ljubljati Predsednica je gospa županja Mili Hribarjeva. — Veliko sokolsko veselico javno telovadbo, petjem in god prirede dne 22. julija v Ilirski Bistr — Tehniški slovar. Odsek izdavanje „Tehniškega slovarja" je imel preteklo sredo pod predsedstva načelnika, ravnatelja I. šubica sv)j šesto sejo. _ Koroško. — Era Pittreich ! V petek je vršila pred c. kr. okrajnim sodiščem v Celovcu že vdrugič kazenska raz prava na obtožbo tamošnjega odve nika dr. Golia zoper dr. Brejca razžaljenja časti. O tej. tudi za si" javnost zanimivi pravdi se bo itak podrobneje pisalo. Za danes le ne' Na prvi razpravi dne 30. marca sta se posluževala obtoženi dr. Bre. in njegov zagovornik dr. Triller i ključno le slovenskega jezika ter razpravljajoči sodnik vsled prot nasprotne stranke s posebnim sklepo izrecno priznal to njuno pravico, č da je utemeljena v jezikovnih redbah iz leta 1882. in 1904. Zo ta sklep sta se pritožila dr. Goli in Njegov zastopnik dr. Mittereger direktno na predsedništvo c. kr. višjega •deželnega sodišča v Gradcu in glej čndo golemo! V" petek je isti sodnik preklical svoj sklep in prepovedal zagovorniku dr. Triller j u. čim je usta odprl, vsako slovensko besedo. Ker L^t Brejc osebno pri razpravi ni bil Epkzoč. se je moral njegov zagovor-w v interesu stvari same začasno ■Doniti sili. ob sebi umevno je pa, mi je vložil ogorcèn protest in da se K temu protestu pridružila na vseh (pristojnih mestih tudi „Zveza sloven-iskih odvetnikov"1. Tako torej izpol-lljaje svoje * medene besede oni novi Itraški predsednik, ki se je ob svojem liotop kar cedil same „pravice in Mhvifnosti". Hvaležnejše tvarine za r energično intervencijo naši državni poslanci že dolgo niso imeli! Primorsko. !f — Veliko narodno slavje v iTolrainu bo dne 8. septembra. „Na-»todna čitalnica'1 blagoslovi in razvije [ svojo zastavo ter obhaja 45 letnico Bwojega obstanka: „Rokodelsko bralno ■društvo' blagoslovi in razvije svojo Bastavo ter obhaja 25 letnico svojega ■obstanka: „Prostovoljno gasilno dru-Bitvo" blagoslovi in otrvori gasilni dom. H$ti slavnost so vabljena vsa slovenska društva, ki naj do 15. avgusta nazna-Bnijo število udeležnikov. Ker bo tedaj Ile tekla nova železnica v Trst. bo ■vsem društvom prav lahko se udeležiti Re slavnosti. t — „Tržaško podporno in bralno ftištvo v Trstu'1 bo letos slavilo M* petindvajsetletnih. Slavnost bo Bfarodnera domu11 pri Sv. Ivanu Hfc S. avgusta. Vsa društva, ki se ^■pk slavnosti, ' naj se oglase do r 15. j% pri vodstvu tega društva v I .feto, dica Stadion št. Ji.». - Jesihovo esenco je pil v Trstu ■ po neprevidnosti kmet Mihael Čok, ■kaleč, da je imeniten liker v stekle-Bci. Dobil je težke poškodbe po ustih Hp želodcu in je moral oditi v bolnico. i - Nenraven starec. 70 letni hiš-» Westin Biagini v Trstu je uganjal ■ta meseca nenravnosti z nekim otro-Hpm. Sodišče ga je obsodilo na 14-Bne™ zapor. I - Koprski učiteljiščniki prirede Hp 8. julija t. 1. javen koncert s Besom v Gorici, v prostorih hotela ■ri zlatem jelenu'1. Pri koncertu nani moški zbor in orkester koprskih ■Bdjiščnikov. Čisti dobiček je na-Beojen učiteljskemu konviktu v Ljub- I - Kombinirane vaje na morju Bhm kopnem se bodo vršile sredi Butara okoli Pulja. Vajam bosta ■prisostvovala cesar in prestolonaslednik. Pomorski eskadri bo poveljeval ■kontreadmiral Jedina. Eskadra bo se-■tavljena sledeče: 1. divizija (povelj-■ik Jedina): ladje Babenberg, Habs-■org. Arpad. Nadvojvoda Karol, Zenta. ■ divizija (poveljnik Anton Haus): ■ìje Monarch. Wien. Budapest, Aspern. divizija (poveljnik Ziegler): St. Wm, Cesai' Karol II.. Szigetvar. Buszar. Trabant. Potem še torpedovka paiiiian in 8 torpedovk druzega raz- jP- Grozna rodbinska tragedija. 1 se piše 'z dne 15. junija: ■No noč so se trije bratje Božič v Bteporu v Čičariji prepirali med seboj Ho hudo, da je slednjič prišlo do ■etepa. v katerem je eden bratov Bil z nožem enega brata, druzega pa ^Sinater smrtno ranil. Ubijalec je že ^ftetovan f — Nova izvirna slovenska drama, ^Bjftkaz s petjem „Zlata bajka" dr. A. jBtóranskega izide te dni v Trstu. Slovanski jug. — „Herr Polizeichef! der Kerl betrügt!" Na Jelačičevem trgu v Zagrebu je v nedeljo dopoldne prodajal neki kmet kokoši. Med kupci je bil tudi neki zagrebški trgove.c. ki se je s kmetom prepiral za ceno. V tem pride po trgtt policijski šef Beloševič. Ko ga trgovec zagleda, zakliče mu po nemško: „Herr Polizeichef! der Kerl betrügt. Bitte zu intervenieren!" Beloševič je pristopil in poučil trgovca, da mora govoriti ž njim uradno le v hrvaščini! Trgovcu se je pobesil nos. posebno še, ker je množica, katera se je med tem nabrala, okoli njega burno pritrjevala Beloševiču. — Pristopajmo „Slovenski Matici". Pod tem naslovom piše profesor Robert Koprinski iz Požege v zadnji štev. osješke „Narodne Obrane" : „Hrvati in Slovenci žive od nekdaj v bratski slogi in ljubezni... Toda sama čuvstva ne zadostujejo, mi se moramo tudi sporazumeti in razumeti, to se pa ne doseže s čuvstvi. marveč z delom, čitanjem in potovanjem. Najlažje se bodemo spoznali potom književnosti. Slovenci delajo to že davno. Naša „Matica" ima že preko 30 let mnogo članov-Slovencev. a tndi sedaj jih ima več sto. To je najboljši dokaz, da oni resno razumevajo svojo nalogo. A kako Hrvati? Težko mi je priznati, da mi ne kažemo nobene ljubavi napram slovenski knjigi. „Slovenska Matica" ima komaj kakih 40 članov Hrvatov, a to je žalostno znamenje, ker Hn ati druge slovenske knjige najbrže še manj kupujejo. Slovenska književnost ni niti stara niti velika, ali to ji ni malo ne zmanjšuje cene. Kakor so Slovenci napredni in vestni delavci, tako je tudi njihova književnost ugledna in častna. Baš v zadnji dobi kaže tako bujno delovanje in tako sveže lice, da mi Hrvati lahKo samo obžalujemo, da tudi pri nas ni tako. „Slovenska Matica" je glavni predstavitelj slovenske književnosti. Za svoje delovanje si je ustvarila obsežen program. Da spozna čira najbolje Slovence s hrvatsko književnostjo in s hrvatskim življenjem, bo izdajala „Hrvatsko knjižnico", ki jo bo urejeval prof. dr. Fr. Uešič, navdušen zagovornik edinstva in skupnega dela med Slovenci in Hrvati. On je sotrudnik naše „Matice" in akademije, piše in govori hrvatski, često biva na Hrvatskem, da se torej nadejamo najboljšega uspeha „Hrv. knjižnice", ki se bo za Slovence tiskala v hrvatskem jeziku. Ali moremo zahtevati večjega dokaza bratske ljubezni? Ali ni dolžnost Hrvatov, da se tudi oni odzovejo temu glasu — ali ni naša dolžnost, da v čim največjem številu pristopimo „Slovenski Matici"? Svetovne vesti. — Žena, ki je videla Waterloo. Te dni je v Bruseljn umrla gospa Marija Tereza Roland v starosti 105 let. Pokojnica je videla bitko pri Waterloo leta 1813. v kateri je bil poražen francoski cesar Napoleon I. Drugi dan po bitki je prišla na bojišče. Imela je tedaj 13 let. — Rodbina pod vlakom. Na postaji Arparien blizu Pariza je hotela žena načelnika postaje s svojimi otroci preko proge prav v trenutku, ko je prihajal vlak. Načelnik jih je hotel zadržati ali v hipu je prihitevši vlak zagrabil njega, ženo in otroke in vsa rodbina je ostala mrtva na licu mesta. — Silen vihar je divjal preteklo sredo v državi Minnesotta v Ameriki. 500 metrov na široko in 15 angleških milj na dolgo je vse porušil in uničil. Vihar je podrl železniški most in je bila v zadnjem trenutku preprečena velika železniška nesreča. — Oblak se je utrgal v četrtek nad Dunajem ter je bil poplavljen celo „Burgring". — Devetkratni morilec. V Be-rolinu so zaprli nekega Dietricha, ki je priznal, da je umoril devet oseb ter izvršil 46 vlomov. Pet umorov je izvršil na Češkem. Grof Marko Rombelles je umrl v Unterraaisu blizu Merana na Tirolskem. Truplo prepeljejo na Hrvaško. - Dvojni umor in samomor. V Hamburgu je knjigovez Edv. Schneider ustrelil svojo ženo, svojo ljubico in sebe. — V zrakoplovu na severni tečaj hoče dospeti Amerikanec Wellmann ; spremljati ga hočejo amerikanski raziskovalec major Harsey, francoski zra-koplovec Hervieu in dva norveška mornarja. — Trinajst ur valček plesal je Corsini Guttiero v Parizu. Povabil je več Parižanov. naj se poskusijo ž njim. kateri bo dalje Vzdržal v neprestanem vrtenju v valčkovem taktu. Oglasilo se je devet resnih konkurentov. Vzdržali so po 2, neko enajstletno dekle 4. dalje po 6, 8. najboljši kon-urent 11 u«. Guttiero pa je plesal še dve uri dalje, dokler ni izgubil tudi on sape. — Princesa jaiialka v cirkusu. Večni pretendent za španski prestol, znani Don Karlos. ima veselo in razposajeno hčer. princeso Alico burbonsko. Ta nastopa sedaj v cirkusu San Martis v Buenos Ayresu kot jahalka. Don Karlos s svojimi tremi hčerami sploh nima sreče. Alica je od svojega moža princa Schönburg-Waldenburga ločena, princeso Elviro je odpeljal laški slikar Folchi ; nedavno se je v nekem italijanskem skladišču tepla s prodajalko. Princesa Beatrika se je oraožila s princem Massimo. Postala mu je nezvesta in /sled srčnih bolečin skočila v vodo. S težavo so jo rešili. Najmlajša pa je vesela Alica. — Občutki v glavi po usmrtenju. Izkazalo se jie. da če je človek usmrten šiloma, da so mu poslednji trenotki včasih še precej dolgotrajni in jako mučni. Strašne bolečine občutijo se takrat zlasti v glavi. To se je prepričalo zlasti — po poročilih francoskih zdravnikov — ob priliki usmrtenja lupežnika Henrika Lanquielle-a v Or-leansu v Franciji. Ko je bil ta hudodelec lani koncem junija usmrien z giljotino, kakor je na Francoskem v navadi in je njegova glava odletela v pripravljeni jerbas, prijel jo je naglo ravnatelj mestne bolnišnice v Orleansu. dr. Beoaurieux, odličen strokovnjak, da je z dovoljenjem sodnije poskusil z njo posebno skušnjo. Vzdignil je glavo kvišku vso okrvavljeno z obema rokama, pa zaklical je na ušesa: „Lanquielle, Lanquielle!" Sedaj je na občudovanje vseh navzočih, da je bilo jih kar groza, glava nekako oživela, in dvoje oči, polnih življenja pa tudi neizmerne bolesti. uprlo je pogled dolg in pomenljiv v dr. Beautrieuxa. Desno oko je par-krat trenilo, nakar sta se očesi zaprli. Dr. Beautrieux zaklical je ime zločinca zopet, in oči so se odprle, ozrše nekako začudeno na zdravnika, pa kmalu so se spet zaprle. Takoj je zdravnik stresel glavo in zaklical še v tretje, ali sedaj so ostale oči zaprte, stisnjene, ugas-njene . . . Življenje v strtej glavi je šele čez — dve minuti ugasnilo! — Celi dve minuti je torej trajalo še to grozno trpljenje ob zavednosti in jasnih čutilih, od časa, ko je ostra sekira — giljotina odločila glavo od telesa. Ako pomislimo, da že mala operacija, iztr-ganje enega zoba provzroči tako hude hude bolečine, da se človeku čas zdi kot cela večnost — ne moremo si predstavljati muk, katere trpi v glavi človek z odtrgano glavo, to pa dotlej, dokler ne odteče vsa kri iz žil in vsled tega otrpnejo možgani. Ravno take bolečine se gode v glavah živali, ko se usmrtujejo, posebno onih, katerim se s prerezanjem vratnih žil odpre krvotok, pa se preje ne omamijo z udarcem ali bodljajem na glavi. Če je človeška glava imela čutila še dve minuti, ko je bila že popolno ločena od trupla, koliko dalje šele čuti in trpi uboga žival, ko je zabodena včasi tako slabo in neukretno. da cvili, brca in se muči še dolgo časa. Mozeg je še živ, deluje in prevaja bolesti tako dolgo, dokler je polno tople krvi. Zatorej je potrebno vsako žival, namenjeno v klanje, z mahljajem po glavi, ali z novejšo pripravo takoj popolno omamiti, potem pa s pravilnim bodljajem rtlu odpreti krvotok, da tako ubogi žrtvi zadnje trenutke skrajšamo. — Čvrsti zrak v bolniško sobo ! Človek sicer ne more živeti le od zraka, kakor pravi stari pregovor, ali še gotovo manj more živeti brez njega. V tem pa je velika razlika, kakšen je zrak, katerega dihamo? Ob tem vprašanju imajo ljudje različne misli. Nekateri poslušajo svoje počutke in slabosti, ljubijo vsaj po zimi čez vsa gorkoto. Nikdar jim ni pač dosti zakurjeno, v vednem soparu hočejo živeti. Starim in bolehnim ljudem te želje ne smemo zameriti, kajti njih telesna gorkota potrebuje od zunaj več podpore, nego pri zdravem človeku. Drugače pa je, ako se zdrav človek navadi na preveliko toploto v stanovanju zlasti v spalnici. Ta navada nahaja se največkrat v preprostih kočah, pa rodi vkljub močnemu življu priprostega ljudstva le prepogosto slabe nasledke. •Pomislimo le. da največ ljudi boleha in tudi umrje ob času, ko se letni čas z vremenom vred menjava. Tak kritični čas je najbolj pozna jesen in zgodnja spomlad. Radi tega je tudi v tem času tudi največ bolnikov, pa tudi — mrličev. Torej razlika od toplote na mraz in narobe, ta sprememba zdravju vedno škoduje. Ako ta dvakratna sprememba temperature v letu že toliko vpliva na zdravje človeka, koliko bolj se to zgodi še le, ako človek neštetokrat na dan prehaja iz zaduhle in vroče izbe na mrzel zrak in nazaj. Lahke bolezni kot nahod, so tukaj gotove spremljevalke, pri slabih ljudeh pa je lahko še kaj hujšega. Vse drugače pa je v tem, ako se držimo v stanovanju bolj srednje gor-kote. Človek bodi raje bolj gorko oblečen, vsaj že star pregovor pravi tudi za bolnika: „Zračne sobe, pa gorke postelje". Soba bolnika bodi torej vedno oskrbljena s svežim zrakom. To pa se zgodi s pametnim pre-zračenjem bolniške sobe. katero se vsaj vsako jutro mora za nekaj časa storiti z odpretjem okna. To se pa mora zgoditi previdno, z ozirom na vrata, da ne napravimo prepiha. To se lahko ponovi tudi čez dan. zlasti ako se čuti sopar v sobi, kar pač naj-razločneje pokaže tudi toplomer. Še posebno pa se svetuje bolniku okrepčati zrak in dihanje, ako okoli njegove postelje obesimo rjuho, v hladno vodo pomočeno in izžmeto. Ta vleče na-se različne gljive in smrad, da je bolniku dihanje s tem mnogo olajšano in zrak bolj čist. Ta svet priporočajo vsi pametni zdravniki in dolgoletne skušnje. — Orkan je razdejal nemško naselbino Gössel v Kanzasu. Nad 80 oseb je ubitih. — Pri dopolnilni volitvi za drž. zbor v Pragi je bil izvoljen Mladočeh Novotny z 1700 glasovi; radikalni kandidat Sokol je dobil 1400 glasov. — Mlad samomorilec. 10 letni Josip Batzan, sin dunajskega hišnika, je skočil s tretjega nadstropja, ker ni hotel, da bi ga odvedli v neki zavod za pokvarjeno mladino. — Odlikovanje. Cesar je generalnemu guvernerju avstro - ogrske banke grofu Bilinskemu podelil veliki križec Leopoldovega reda. — Maščevanje varane ženske. Na Reki je argentinski konzul Leon Kempke svoji hišini Antoniji Brankovič obljuboval zakon in jo zapeljal. Ker se je hotel sedaj hišine iznebiti. je v preteklih praznikih osleparjena hišina streljala na svojega zapeljivca, potem pa nase. Umirajočo hišino so prepeljali v bolnišnico, a tudi konzulove rane so jako nevarne. — Maščevanje dekle. Iz Berolina poročajo: Te dni je bila- aretovana neka 16 letna deklica, imenom Frida Schütz, ki je obdolžena, da je umorila otroka svojih gospodarjev. Schütz je bila v službi pri mašinistu Hainovu v Šarlotenburgu kakor dekla za otroke in poverjen jej je bil trimesečni otrok zakonskega para. Ko so jo hoteli odpustiti iz službe radi neznažnosti in sladkosnednosti je zastrupila otroka s sladkorno kislino. Morilka je že priznala svoj zločin, vendar kaže malo kesanja. Loterijske številke. Gradec, dne 16. julija 1006: 79. 60. 29. 20, 80. Dunaj. „ ; „ „ 26. 81. 84. 62. 12. Kovačnico % stanovanjem v dobrem kraju, v trgi ali blizo mesta želim vzeti v najem na veö let. Naslov: F. HI. poštno ležeče Velikovec, Koroško. Priprave za valjanje perila (valjarje), - - » pralne stroje, stroje za iziemanje, omare za led najboljše kon* = itrukcije daje = tvrdka ir L Wipplingerstrasse 29. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto H (7/a) 104-91 Trgovina manufakture, špecerije in z deželnimi pridelki IVAN REIHIŠAK Dvor pri Rudolfovem sprejme poštenega, mladega, v tej stroki (347) izučenega 3—2 pomočnica. Prednost ima tisti, ki je vešč popolnoma slovenščine in nemščine in vsaj nekoliko tudi italjanščine v govoru in pisavi. (345) 3-3 Deček krepek, poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri tvrdki LUDVIG SMOLE S Sevnica. za veselice priporoča po zelo nizkih cenah P. Kostič v Celju. Osebni kredit! Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na '/4—25 let proti mesečnim "3 ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitallziranje plače.) 1% ! L o L i o/ 1 y o « 4%! Realni kredit! od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile, tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3lt delne cenilne vrednosti. Stavbni kredit! Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrolah. kakor napreduje stavba.. Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce. Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. Jako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih! Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, (246) V., Kohàry-Utcza I9'B. 24—23 Kupujte narodni kolek! Ne poročaj se 'brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255) 30-20 A. Gunther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL). Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. 152-14 H. YOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena 2 najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celjn pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. (64) 67-62 vame pred ogrnem m prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ 1.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi "slov. posojilnic" v Celjn in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-91 II il Gumi (331) 12—6 za cepljenje trt najboljše kakovosti dobiva ser ZVEZNI TRGOVINI v Celju. Vizitnice priporoča Zvezna tiskarni Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je ® patent zarezna strešna opelja iS HI« patent stisnjena zarezna strešna opetca ra naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D.TOMBAH v Jupovcih pri Ptuju. M Stev. 342. (344) 3-j Razpis stavb Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah odda potom ponudb napravo: „.j a) prehoda (Durchlass) na Grobelnem v km 15'109 okrajne ceste I. raz reda Celje- Rogatec, b) škarpe 11a Pečici v km 6"8 okrajne ceste I. razreda Poljčane-Rogate c) popravilo okrajne ceste II. razreda Lemberg pri Detičku. d) popravilo plaza na Pečici v km ß'o okrajne ceste I. razreda Poljčane Rogatec. Stroški zgradb proračun jeni so od a) na 900 K, od b)'na 906 K od c) na 450) K; popravilo od d) odda se pa po enotnih cenah, kateri so razvidne iz proračuna. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji se zamorejo vpogledati vsa dan ob uradnih urah v okrajni pisarni. Pismene, zapečatene ponudbe z napisom ..PONUDBA" se imajo priloženo 10°/o varščino iu šicer od a) po 90 K. od b) po 96 K., od po 45 K, od d) po 600 K oddati ali pa po pošti poslati najkasneje do 5. ure zvečer okrajnemu odboru Šmarje pri Jelšah. Okrajni odbor Šmarje pri Jelš;1 dne 11. junija 1906. Načelnik: Dr. Jos. Geor Na debelo. (332) 11-6 Na drobne MOLITVENIKE za sv. birmo, v okusnih vezih pripon ZVEZNA TRGOVINA v Celju, SEHä Ili kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je j na Parno žago Deghenghi v Ljubljani j Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-88