Kepertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trslu (1902—1920) Gradivo o razvoju Dramatičnega društva in poznejšega Slovenskega gledališča v Trstu, dotlej skrbno hranjeno, je šlo po zlu hkrati z vsem ostalim ob požigu Narodnega doma poleti 1920. Kar se nam je ohranilo, so le drobni, pa zato toliko bolj dragoceni fragmenti: lepa, četudi skromna zbirka fotografij, med katerimi pa pogrešamo (prav to velja tudi za ljubljanske zbirke) kakršnih koli živih odrskih posnetkov; blagajniška knjiga, ki je bila ob požaru k sreči zunaj gledališke hiše in iz katere je mogoče vsaj za nekaj sezon ugo-viti ne le finančno poslovanje ustanove, temveč se da vsaj posredno preveriti tudi nekatera personalna in tudi repertoarna vprašanja; poleg te knjige, ki jo hrani sedanji tržaški arhivar, igralec Rado Nakrst, je rešil pred nekaj leti za Slovenski gledališki muzej njegov takratni ravnatelj Janko Traven zbirko letakov, ki je doslej največja evidentirana seiuja, pa čeprav je še tako skromna, saj predstavlja teh trideset listov komaj desetino pred prvo vojno natisnjenih tržaških gledaliških programov. Razen tega gradiva imamo na voljo še nekaj sestavkov, ki osvetljujejo nastanek in rast slovenskega igralstva v tržaškem mestu in so bili natisnjeni večidel v tržaških in ljubljanskih gledaliških listih zadnjih dveh desetletij. Repertoarnih vprašanj se dotikajo avtorji teh člankov in spominskih zapisov (Marij Sila, Janko Traven, Milan Skrbinšek, Rado Nakrst, Adrijan Rustja) le posredno oziroma vzporedno s celotnim razvojem tržaškega gledališča, ni pa mogoče ob njih ugotoviti niti bibliografskega zaporedja, posebej še, ker se podatki v omenjenih sestavkih ne ujemajo docela. Tako bi ostal današnji raziskovalec, ki bi hotel določneje odgovoriti na vprašanje, kaj je dal Trst od ustanovitve Dramatičnega društva in poklicnega gledališča pa do dne, ko je to gledališče izgubilo svoj dom, samostojnega v repertoarnem pogledu — skorajda praznih rok, ko bi ne bil ohranjen še tretji vir, tržaški dnevnik Edinost. Lahko rečemo, da je tako skrben registrator dogodkov, kakršen je bil ta časnik, za gledališkega raziskovalca celo zanesljivejši vir od samih letakov, saj se pogosto primeri, da je letak že natisnjen in se tudi ohrani v arhivih, predstava sama pa je bila iz kakršnih koli razlogov odložena. Edinost pa ni samo najavljala vseh premier, jih pogosto že vnaprej komentirala, dan kasneje ocenjevala in sploh vse leto spremljala gledališko delo, temveč je vsaj s stavkom ali dvema vpisala v svojo kroniko sleherno ponovitev. Tako je mogoče na primer v ponedeljski številki vselej preveriti, ali so v soboto in nedeljo res igrali »Othella« in »Legionarje«, ali pa je bil zaradi odpovedane gostoljubnosti ali bolezni spet na sporedu samo popoldanski »Mlinar«, večerna predstava pa je bila zadnji hip odpovedana. Tako zbrano gradivo nam omogoča ne samo zanesljivo določitev zaporedja vseh slovenskih predstav, ki so jih videli Tržačani med leti 1902 in 1920, temveč tudi odgovor na bolj vabljivo vprašanje: koliko so bili tisti, ki so usmerjali pota slovenskega odra v Trstu, to se pravi od leta 1907 drugega poklicnega gledališča na Slovenskem, glede programa odvisni od ljubljanske hiše, koliko pa so vendarle mogli uveljavljati težnjo po samostojni izbiri besedil, posebej še domačih. 1 Četudi moremo govoriti o takih, samostojnih prvinah v tržaškem repertoarju šele po letu 1907, ko je postalo gledališče poklicno, je treba vendarle omeniti nekaj značilnosti tudi iz prejšnjih obdobij, saj niso korenine kolikor toliko kontinuiranega gledališkega dela v Trstu skoraj nič manj globoke kakor v Ljubljani. Tako kakor v Ljubljani so dali tudi v Trstu pobudo za začetek slovenskega igranja ali vsaj za priprave na tako dejavnost revolucionarni dogodki 1848. leta. Ze tisto leto je bilo ustanovljeno Slavjansko društvo, ki mu je bil prvi starosta sam Koseski, vsaj 2. junija 1850 pa je imelo to društvo — po mnogih prejšnjih prireditvah — tudi že prvo resnično gledališko predstavo, za katero je izpričan datum: Stepankovo igro »Tat v mlinu« ali «'Slovenec in Nemec«, uprizorjeno pod vodstvom Feliksa Globočnika. Bila je to tista malo zahtevna, pa vzpodbudna in dolga leta priljubljena češka igrica, prikrojena za domače razmere, pri kateri od jeseni 1848. leta v Ljubljani »o poli sedmih že skorej ni bilo več moč v glediše priti« in »več gospa si je v silnim drenji obleko stergalo in zlatnino s sebe zgubilo, predin so mogle na svoj sedež priti«, kakor so takrat zanosno poročale Bleivveisove Novice. In nič manj ponosen ni bil zdaj dopisnik tržaškega Jadranskega Slavjana, četudi nam žal ni ohranil podatkov o obisku: »Jas rad obstojim, kar sem si tada v spominj zapisal: da me še ni nobena kazališčina igra tako veselila, kakor naš Tat v mlinu.« PRfll/ILfl „DRAMATIČNIMA DKl’STYÁ“ V TRSTI' UTlMtUlJU m S KAtf‘ !« . # I. la- la «rkvi. jk I. lHv*t»a j* .mr „Ihunlaiiii ¿f»¡4«. % Trat« 1 (. > IHuualr a» im» »nij «nir» i Trn«. II. \>an Inttiii t 4. iHukta \r ik> i aujáiixm frana b> In ih 4rU u la, k •« ' Ilira« »»Miuta daba» aUitrtaku - r Trat*-.. -Ha » p» g r. kr. aandta id 12 >t. »ii. f. L V» gU.laiUfcr jarr»!*»«-, k.arr- pr »»!• .limcm -vi ilruHm' mikiitn » p» 'l jeli ‘ f aa>l|Mi« .IkaaMtliV» .ImlUn r . Trahi'. «r pti’ri-ju l Antijuijra i «. li l-tir»}*«- «M*ni * . t. .V jHw.il« iam wlamili pr atu« hJI*I ca «»«(V •arelar »In>«a4n» ' driiliH*. ki mi 'uh ra HaliHi ib-»«. atoarata». . Uta aa Mr« ¿U«lalU/u. * u banw-u w r-drla • mjra • **w li/tI, kak« i* ra« ntili t ta naklad. lil. kak« Jmu irabla naj Max. | C. I‘iaawr«‘n i 4niira4a»M ■• i*j tam a/ Ha «krkt u .lalrr n-prrtaa- «mr. Ha •kri.i (a taiiraa liwwlfb •'«la >■ M pr»-Mak JnautHik pua-.-U.. . hi -ta »krta m petn-Jann ■ tracal»« n kialaini rt Ha akrili ra pnUi-Hae |MlM« (arHraala; i Hi Ja aaaaiii ia rabiujr a Tati ■ltanai«k«< in prvak« mitu. » k «trn ar HoHlJilf)» laUHr nwa'i ca tíleilaltíkn qpaijr : • i Ha pnakila «iiata icgiilalr |» tn-l«i »-ir pl» icralianfa• «»lija. kni> rti ■f«|.i / ihwli'ai j i »ima r Matau •irad t*-nrya a 5 .lianpisianarfB min' 3 M. Mraki i «alk I. I | * 7. Inaltau «aar prialnjHtl tnak-ki. U»Hm m »»-'-k.*« aB raaaHri-ga «pola. ^ . (. * |tr»*trmikl n', inriajei i. p««l- parat, aalanaiai U laalci klaal { f. Hala» a«*»*-. ta&» iptaaan» m nakan g or ***r «tnp«H "* jpa 1«»V »katMi wa -Hin»tia aSnni. i«j i b»i |T»j aamaaili uHlma. Ha «a ta Hw» aa C Hnr*m ml nl»iirji rlur«. Mimau . k T‘ ij» i ww|« apeli .li« l»«ti. k. bora parkaii akmtaik. lir pkara nrk ikakm trknili pkurya Irla, «taclia •» upWaaa mita ac Hfuitirni Irkami iktatark m "biti.'nrja ar aatatra, nr aa taaaaa«r»lka pta (w aa pnil|-imlk«. •" ram « <• «kk« ar uplciaaa mar tantr mlaa .InHtinHaa. t 13 t celta ■ laúd m 4ra> l I k. \ «wk/Hrina ilnatM* ■tlwkliw «Ih kii—ra ki «tabre an VI. Pnlitral Ma< t U iHWtwal Htabtak. al Mrtanmaiaa. ki Jr ar-Hntak aa olimkJ.' kal> rr .r «tarj. kan- ataotkr; • ; .UH»-tki nbdabUib pmMai Ji priman la Harwil. TU. Mbar. i. U. VaHltdj ilrw¿t ru >r kt -rrtaji Ik Jrtrt .dtawaik..«. mbnk urwbimlmlelk, taloik. I« i«H.-»*ko*. 1 II Ittlbar intl icnn«l «•a*, taja** l» ••kuralalk. «nrt Irta. I I", y» jnicUa upratil •«ak*> kt» m-j iHa) ialra i/ralai «•l«rk. tf Itf. • bit«« ■«• ink COI na» J í**. < MM j.wtlkaeni Vtak« . «k«w .b.Uaa MtajMi Gotovo, gledališka dejavnost v Trstu neposredno po marčnih dogodkih 1843 je bila tako kakor v prestolnici tudi v tem mestu le iskra pod pepelom, prebujena le za kratke mesece. Vendar, kakor hitro je po zlomu Bachovega absolutizma znova zavel svež veter in so se pokazale možnosti za obuditev vsaj najbolj skromnih oblik kulturne dejavnosti, so bili Tržačani prvi na nogah: 29. januarja 1861 je bila ustanovljena tam prva slovenska čitalnica, prej kakor v Mariboru in še celo prej kakor v Ljubljani! Prve čitalniške prireditve sicer tudi v Trstu še niso bile prave gledališke predstave, pripravljale pa so pogoje za bodoče gledališko delo, privabljale množice obiskovalcev in našle pot že tudi na velike tržaške odre, celo v gledališče Fenice. Kronika te velike gledališke hiše, kakršne ne takrat ne kdaj pozneje ni premogla Ljubljana, govori o slovenskih nastopih že od leta 1880 naprej, v februarju 1889 pa so se zbrali Tržačani k predstavi, znameniti za naše takratne gledališke razmere: s sodelovanjem domačih diletantov so uprizorili ljubljanski igralci pod Borštnikovim vodstvom popularnega »Revčka Andrejčka«, že prej pa so vsepovsod v Trstu in v okolici mesta uprizarjali igre, odbrane iz ljubljanskih sporedov: »Županovo Micko« in »Rokovnjače«, »Lumpacija Vagabunda« in žalostno igro o mlinarju in njegovi hčeri, Borštnikovega »Starega Ilijo« in Tvlovo »Požigalčevo hčer«, pa burke, kakršne so bile »Bob iz Kranja«, »Eno uro doktor« ali »Čevljar baron«. V takem znamenju je teklo prizadevno delo tržaških amaterjev, zavzetih za prebujanje domorodnih čustev in vnetih za odrske nastope brez preobčutnih umetniških stremljenj, vse do zatona devetnajstega veka. 2 Vsa ta leta pa so pogrešala predvsem dveh stvari: trdnejše organizacijske enote, ki naj bi pripravljala pot do poklicnega gledališkega dela, nič manj pa lastnega, resničnemu gledališkemu delu namenjenega poslopja, saj je bilo vse dotedanje delo vezano na predmestne odre in na milost tujih lastnikov velikih tržaških dvoran. Iz teh potreb je zrasla pobuda za ustanovitev Dramatičnega IX iMIm rar-*')* MV|*r li u •») Hurt vr»«k I « lili ilniuoii «"ran . ?l \ ..HaT-vA -)*ll p*fv»-ajl* Mbu ja mi grah» . lajmk lilipjilH n i |rrtnr)A lain, Ju Ji- rrmnoin *** it |ai4niiHiJii p-*au -n * i.Mrtk*« . Sit iMWiir air mi lajn» |% «MlromM i «tnrliaju. liri« J* • «J naiuaSK nA«* da iuii)i^»i«-iu uriai |*t«!nf. k **■ (ta-«ln A-Wujr x »Mit» ClrdardtlL L ft l'mW-Int dknji alrür »Ir*» >n wjr. taUiiai |HT-.W»<«)» •». »aa.. all ait IMU-Iiir wir dlUaii' (imlwxl« 1 ■ W rntm MiirtaM A »U IumIm Ut iat.tr*» Mmnd« ; *■» 1‘ra-tmU.k laiiomi ja»l|.i»4-r»U t. javX fnl^Mljrlt VW ilra-li'ik p *!)*--•. » nu|w if|ii». * «brr *a* nnthir *.pf»> l • U bl w friVji» **-<-)—f- J*ia4mkrtij». ty ii Mljr 1*1 Ma*a)»-V. I r». I’mbM-hiib. .Ulmm» Ml I»ll*m k. kaU-fujf» i*Ha« < Ul pi*44ur' ik [naiv* daAij, uhIh)* Hr»»tl» jrvrH IIM* a l)n*lan L .»l T» jr *>w«4a*k ¿murni jtavlli. ¿piair var pHfibr. l*t ulrjtlU »»)—»Vlit m *laulw. a katml» |i*r*Ht mtlMti. I 'I Tajak «*far*«Ja *1 *r)«ti «Ija arv k .lra.ii.ulki « ter i.«« .Uj**~ri«Mj*. TajrM» walM.ij* 1-1 ur tj» Wf f |«alb|a *H**nrar« ttmun t «kr j. 1). fnit UJuit'»« uda» a-i iiMirtr kaiiyr in kuj tome. I nUlijaik J. MUr*)'i»k »»*•.«» mi tinaiii *» Hmk* m- ibltuHr Irr «i-U kn^afr « *l*4»«1i .V ta Hw.iWt I .11. Va *«lj»lw 1« iir>JMu kl »■ li»»;» ln«/*}ri|twtf« uakiTailja, «op«l|,iMi-. m | *irr «n iWdink 1« taj«'l I :«V liU**iaik *»t a k«i *• u Wtw< ntnui V }»4*i i«p»ujr -Utl«». Mtlnn muiliiui. V ll ll I I ru- • ak.flr iWliaWf. Ilk u ¡«lojmidi ukUvl, !• I • I r ll i I ■ i Ija. f, lut lirrnbih |)> *r«lu) •/ Ink irlUm till l*t*a tiMimj* *rki!«j> irla l>i »'* «)«»»•' ha MI I muk viaiMn* pirkln r fkr- •UM/a. J. 3< 1'iawiwJ «l.ilva* «im.Urr. iWi .la*«*, r»«*»it. *i. uiiMvir Oin-Iit*. 'uht ■■ iliwald. ■.HhiUu la* |Mlu. tin w UtfUi> kl*m in 4Uia-pl*i**rtfi ml t *•. lirlnrUw.1* w ..Ji.»MM «*!!•••• F. If «al»i *.!*'k | 3V I jra ni *aWk anl.H' X |*tili Olllari-ai* ■n ki « |i .*U|»»i —iU.f ir ««».jr 1/TuUr-ai« • -l-rli 1» naWy *kr*Mi; »» i*- )»ft' l*T t Uljariw waBW* ‘»air i i>i Ijnhn nffrt iMr« m pi»'«1«» »» h*|irr-•JfU V lafcjrmijr. VIII. OM»l »fcar. L II HvNl iHa-w »1— wUv w y. ). -I krai ii Irm. ii iv pi IiVwi ni.-*Ulraki ®*fci prihp4nji *m**r. a wmiIbi. k*rl«rt«t *r r« liylMn* "*l* aklinti •i*ll*i<» tli «k.* f» «lui i*i .iniMiririi.» valit»* a, Hnlvi *«l*raii r*>— rvp*» *.- tag >t*n»*j*i .ini prj. ■ rii*-l«i i«j Inlni •br* ^ftrri- / »mU r»H»liu ■•!*«.*• rt«»rail <*»<• ujr w luk i|ru»IW<*l kt». ' t. 13. iWw i*«« mi* iht«« aj fa At i .«Oax u r «jam •» jirrtlw.l- ki Mtaiyii. .•|I»«imi p i» ¿.i «. ¿nalinaai •I .»I'.brai*1. nil Miurtaii f».m* m.r- l»x* a |mM«Puii I»•«.«»<■ Iran **. iimMijiili drnXvrfui pravita | n nUMjill Mrj *«H-.frm* *ti i|fn*uvtuki a* •Ink- |»r|»f. •. kaki H-uXrmi ami /I »kWpali >• ral>ln*)lv *tn«4f* I 41 liUa.i ika ••••A *i«a ^f*|k.kuka l‘r»yU.k***t* a .uu irniln. <*k '•*!»• .«m j*tr a Iraki, at * rai'Miw. *la m uirnan. all jv '.i*C.,iiT*t!" )a«4fi«n*jc * Mala **« alat’tw flair a« |«»i *»,!«•* «- • a*»« k> )• p*a»a* * ■J*3* *^a»aipjrr pfl ittn*» i«Ra«r *>l«1ltf-l*i.i llrovai tl. ttu.111 «I«» rrf*«). Il la-h ilrMat***. •iiii Hiiak -r'*r4i t. n»»i ui».av .alia»«. n»»"r—. iiljfim liilwia* •lit>-1«.a*h jnatil I. 4*. Va. I ('«•*.- ... ruU^ .»•*»» •*«■• jr f halb* all fat v*U - I. K. I *a -Wlr|r abtrlia. tjvlat aa4p**UvUair ip'.M fU.mU *lru-it«Mik«i. M».rkl«|*. -la a- pratiU prian.l* unraaa iiiUditl Jif trail»« a vUrpu U « Hnviita ruHm/1. in •vtitiar iinvuW'Ji (taw«. I*n •khiMMiitt *• «nralraUii«. ram Ui «»|-«...II .li~..i.i la«-.» naiv-.k IV. M.filn f 1 «•«i* .-tW-'i.U pnladuk. IV. Iujm4 trailu. « 4a. Vk*i ir 4nuH»a r**4»uii. A*« i »»4-I*j' *4.111 ik.', k«**a na| p*ip»4r tmety w društva, ki je zaživelo v letu 1902, in za zidavo slovenskega Narodnega doma v središču mesta, ki je sprejelo prve obiskovalce v prvih dneh leta 1905. Borba za gledališke hiše, ki jih sicer tržaškemu mestu ni manjkalo, je bila že takrat kar se da trda in pogosto spominja na naših dvajset let po tej vojni, kc je bil slovenski teater v Trstu spet brez strehe. Prva predstava novega Dramatičnega društva je bila še v gledališču Armonia (27. aprila 1902), že malo zatem pa so mu odrekali pravico tako do tega odra kakor do drugih v središču mesta, kjer so svoj čas že bile slovenske predstave. Tako so eno izmed predstav naši igralci že nekajkrat odložili — igrali naj bi jo v gledališču Armonia — dokler »po dolgih pogajanjih, po mnogih obljubah od strani uprave gledališča je vendar došel odboru točen odgovor; namreč ta, da uprava sploh nobenemu Slovencu ne da več gledališča ne za predstave, ne za koncerte, ne za plese.« Ko se je malo kasneje odboru Dramatičnega društva vendar posrečilo, da je pridobil spet po mnogih letih gledališče Fenice, se je živo pokazalo, kako trdna je pravica Slovencev do lastne hiše v središču mesta. »Pred leti so se obhajala lepa slavja v tem gledališču,« tako je pisala Edinost pred premiero. In zdaj? Zadnjega maja 1903 so tržaški in ljubljanski igralci skupaj uprizorili v tej prostorni dvorani »Desetega brata«. Osem igralcev je prišlo iz Ljubljane, med njimi Danilo in Danilova, Nučič in Rasberger, dober del vlog pa so zasedli Tržačani s Prunkom, Stularjem in Žužkom, ki je takrat, malo pred svojo smrtjo, igral Krjavlja. Poseben čar pa ni dajalo predstavi samo izjemno sožitje obeh slovenskih ansamblov, temveč še posebej »uprav nabito« gledališče, saj je bilo prodanih nič manj kakor 1900 vstopnic in je bilo v hiši toliko ljudi kakor ne prej ne pozneje v nobenem slovenskem teatru, saj je bil tak dogodek v sami Ljubljani — neponovljiv. Pisali so tudi o umetniškem uspehu, ki sta ga dosegla oba ansambla; četudi sta imela komaj dve skupni vaji, je predstava vendar »napravila celoten harmoničen utis«. Predvsem pa so se Tržačani dodobra zavedali, kaj pomeni ta dogodek tudi sicer in Edinost je njihovo razpoloženje takole opisala: »Obila udeležba pa naj bo jasen dokaz našemu narodnemu nasprotniku, da smo tu v Trstu mi Slovenci zelo važen faktor, s katerim morajo Lahi vedno in povsod računati.« Tako je pomenila ustanovitev Dramatičnega društva — tako kakor že več desetletij prej v Ljubljani — odločen premik v organizacijskem pogledu. Pomen novega društva je rasel iz dne do dne, saj se je vse bolj približevala preselitev v novi ponosni dom sredi Trsta, ta dom pa naj bi dal hkrati ugodnejše pogoje za ustanovitev resničnega poklicnega slovenskega gledališča, katerega zakoniti predhodnik je mlado društvo bilo. Zal pa, veliko manj kakor v organizacijskem pogledu je bil zaznaven ta premik v repertoarnem. Prva predstava Dramatičnega društva — v gledališču Armonia — je bila že zdavnaj preigrana burka »Čevljar baron«; še pred omenjeno skupno predstavo tržaških in ljubljanskih igralcev so nastopili — po mnogih letih — v gledališču Fenice z burko »Pojdimo na Dunaj«; najavljene drame Viktorja Čara Emina »Zimsko sonce« niso uprizorili, pač pa so z »Mlinarjem« celo začenjali sezono 1902/03 in hkrati odpirali novi Narodni dom pri Sv. Ivanu; tako je bil Finžgarjev »Divji lovec«, uprizorjen nekaj mesecev po ljubljanskem krstu, edina igra v sporedu tistega časa, ki je tržaški obiskovalci niso poznali že iz časov pred ustanovitvijo Dramatičnega društva. Zanimivo je, da so delovale hkrati še nekatere druge amaterske skupine, ki so bile pri izbiri včasih celo bolj domiselne: dramski odsek pevskega društva Adria je dal prav tisti čas, ko je novo društvo začenjalo svoje delo z novo inscenacijo »Čevljarja barona« — Vošnjakovo dramo »Lepa Vida«, to »lepo narodno žaloigro«, kakor so pisali o njej. Samostojnih prvin v tem, sicer kratkem obdobju od prve predstave Dramatičnega društva pa do začetka dela v novem Narodnem domu (od 27. aprila 1902 pa do 8. januarja 1905) še ni bilo prav nobenih. 3 3 Ob preselitvi v Narodni dom se je ponovilo to, o čemer smo govorili ob ustanovitvi Dramatičnega društva in o čemer moremo govoriti ob mnogih prelomnicah tudi v razvoju osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani: mejniki, tako pomembni v organizacijskem pogledu, so komajda mejniki, kar zadeva repertoarne tokove. Niti pri sami otvoritvi niso poskrbeli za uprizoritev dela, ki bi bilo vsaj za tržaške Slovence novost, temveč so se zadovoljili z že tudi v tem mestu preigranimi »Rokovnjači«. Zanimivo je, da so bila poročila sicer kritična do uprizoritve, o kateri je bilo vljudno zapisano, da še ni bila umetniška, repertoar pa ni nikogar motil, še več, imeli so ga za »brez dvoma jako umestno izber«. Vendar, posamezna dela v obeh sezonah, preden je bilo ustanovljeno poklicno gledališče, so bila le tako nesrečno izbrana, da niti pri še tako prizanesljivih poročevalcih niso mogla najti milosti. Tako je bilo zapisano ob igri 1 1" - ■P „Dramatično 8rnštvo“ v Trstu. ,:ii r>' f' *• «*■ V iKMlelJn. 27. aprila li>02. m ttpnur’ v gledališču „ARMONIA“ CEVLJAR-BARDN Htljiri igra * 8 Jtjiujtk • petjem to godbo» po*Jo venil JAKOB ALtšOVKl’. nsajTA Rfillier go»p Aloj« Or »bes o. ==. Začetek točno ob 6. uri zvečer. r*lopoini »■ pritličju JO kt„ »edeii I.*-V er»te 60 v. VI -VII 40 kr , VUI -XL JO k« l»oJc v pritličju rl 3, lol« * rodo |l 1 30. e II. redu gl 1 -50. v IU redu gl. t Uatopeiaa ai g*l«rljo »ri. 20 ložo m sedeži, dobivajo se v kavarni Cotn mercio m na večer predstave pri Magajni. • - —1111111 rDramatično društvo v TrctiPj Leto VI. lir. pr 48. (1. AB-priilvtava) V nedeljo, dne 6. oktobra 1907. ob 8. uri *i Kv», PUtoarjt va hi prvega zakona . Fran. Kosali} in i/. pr vrgn zakoni* . Josip IloUitpn. tijr; j atol j Krrorvi Pmetijnnra cnt ■lan/.u ......................g PodkrnjAek IVANKA, natakarica pri Domnu . gca. KatAlanova KK\VKK ANf)Ki:d«'KK| . g Verovftek ZMIKAVT MATIJA T ’"*1', . g. Sil« ■ IO.IMKNK JANEZ I slron"’k' . g Slug« STKEM | . g Ilnmli«. POK | 1 “ g 1‘ogHi'nlk Hlapci In dekle pri leklenovlh. l«ovcl In kmetje, v ril *e v Uiihinjn • Pr: jrtuvu tolelije losiolea urtesler c. Ir. pejpolka str 91 tol CrilircijeiB kapelnika i H. 0. Voiric r——Blagajna se odpre ob 7. uri. r==i L'----'1 Začetek točno ob 8. uri zveč. I----------1 » 'ENE: L»ž.e K •• in vstopnina K — O» za n«ei*o. Vstop v pritličje 1 K >«*de/i r vstopnino vred od I do \ III. vrste 'J K LH stot.. «mI IX do XV K I So z vstopnino vred. — Vstop nu galerijo 90 stot . sedeži na galeriji /. vstopnino vred 'J K. — Dijaki in vojaki d«* narednika plačajo polovico vstopnine. Dame se prosi da pridejo brez klobuka Sedeži se prodajajo v soboto od 2 do 4 pop v nedeljo od 9 do 12 predp. in zvečer pri blagajni. Zgoraj: Tržaško gostovanje v Gorici leta 1910 Spodaj: Tržaško gostovanje v Gorici leta 1911 ne smemo misliti na kakršen koli poskus uprizoritve klasične drame na tržaškem odru. Pač pa sta oživljala to sezono vsaj še dva dogodka, pripravljena ob robu rednega dela: gostovanje Tgnacija Borštnika, ki je ob tej priložnosti slavil v Trstu petindvajsetletnico igralskega dela, in pa obisk hrvatskih igralcev: prej kakor katero koli Shakespearovo delo v slovenskem jeziku so tržaški obiskovalci to pot spremljali njegovega »Hamleta« z Andrijo Fijanom v naslovni vlogi. 5 V naslednjih dveh sezonah, 1908—10, sta vodila Slovensko gledališče v Trstu Anton Verovšek in Avgusta Danilova, spočetka skupaj, pozneje Danilova sama. Razumljivo je, da je bila odvisnost od Ljubljane še vedno očitna, saj je bilo za to vzrokov veliko več kakor pa možnosti za samostojnejše usmerjanje dela. Eden od teh vzrokov, ki se nam zdi z današnjega zornega kota komaj razumljiv, je bilo vprašanje prevodov. Ce se je drugo slovensko poklicno gledališče, to se pravi tržaško, kdaj odločilo in dalo kaj prevesti za svoje potrebe, je bil to dogodek, o katerem so široko pisali, v veliki večini primerov pa je ravno dejstvo, da je bilo delo že prevedeno, usodno vplivalo na odločitev, ali naj se yprizori tudi v Trstu ali ne. Kljub vsemu temu pa je bil spored v tem drugem in tretjem letu poklicnega gledališča ne le veliko tehtnejši, temveč, kot kažejo posamezni primeri, tudi veliko samostojnejši kakor kdaj koli prej. Tako je prišel med domačimi deli poleg neizogibnih »Rokovnjačev«, »Legionarjev«, »Desetega brata«, »Martina Krpana« in podobnega »narodnega blaga« vendarle na spored tudi prvi Cankar — in hkrati edini v vsem tem obdobju pred prvo vojno — »Kralj na Betajnovi« z Verovškom v naslovni vlogi. Bila je to prav gotovo davna Verovškova želja: pri ljubljanski krstni predstavi je sodeloval v vlogi župnika, domala vse ostale vloge pa so bile v rokah čeških igralcev; zdaj se mu je ponudila vabljiva priložnost, da ob svoji interpretaciji Kantorja posreduje Cankarjevo delo prvič slovenskemu gledališkemu občinstvu v Trstu. Ob premieri, ki je bila 18. oktobra 1908, so pisali o »cvetu domače umetnosti«, ki »dokazuje, da si je vodstvo svestno svoje visoke kulturne naloge«, o »pièce de force za naš gledališki ensemble in tudi za naš publikum«, o uspehu »pri razmeroma jako polni hiši« (Edinost), pa tudi o tem, da so bili »poslušalci večinoma socialni demokrati« (Rdeči prapor). »Kralj na Betajnovi« je ostal res edino Cankarjevo delo, uprizorjeno ta čas v Trstu, vendar je vredno v zvezi s tem in še posebej v zvezi s kasnejšo krstno predstavo »Hlapcev« v tem mestu spomniti na pobudo, naj bi se »Hlapci« tam dajali že dobro leto po »Kralju«. Ko se je namreč vprašanje uprizoritve na ljubljanskem odru konec leta 1909 do kraja zapletlo in je bilo sleherno upanje izgubljeno, je nameraval Cankar, kakor je znano, brati to svojo dramo na javnem večeru najprej v Ljubljani in zatem še v Trstu. Bil je že določen dan in kraj: 8. januar 1910, Delavski dom. Cankarjevo ponudbo so v Trstu z veseljem sprejeli, Ivan Regent pa je dal ob tej priložnosti celo pobudo, naj bi se pisatelj dogovoril raje z Dramatičnim društvom v Trstu, ki naj bi v Ljubljani prepovedano delo postavilo na oder s sodelovanjem ljubljanskih igralcev. Žal se je kasneje vsa stvar tako daleč zapletla, da ni prišlo ne do predstave niti do branja, stvar se je odložila za celo desetletje, — še vedno pa je bil Trst, kakor vemo, prvi, ki je dal »Hlapcem« spregovoriti z gledališkega odra (1919). jp -Ai ¿o. üai .¿iSi aftälSÄj| Slovensko gledališče v Trstu. OTUORITUENfl PREDSTflUfl. r V efaonementu prva predstava. V nedeljo, dne I. oktobra t. I. ob 8. url zveder Smrt majke Jugovičev Dramska pesem v treti spevih Ivo Vojnoviča, prevod Jos. Wcatra. ■— Režiser LEON DRAGUTINOVIČ. -f—r-rm,- Prrluilij' In koral ko-oir.ol M1UK" POlJČ . Rajka Jugovičev . l>r i«tiUOO*..>Vs Prva »iiaba . . . HvroeUčev« Ibtut*........... Tretja . .... Gregoričeva ('«trta..........KorVtitr» Peta .. ......Zelevaikova KmU M .... Kočevarjeva Nislnu _ .... Volkova fkuna „ .... Hočeva I b-Att.v t .to/el-ja) Mekiodnva If ariea Mtltra . . Starka............ Koiov.ka devnjaa [kmjžii JugoMČ Slej«« zotUr . . Starkio vaaiii . I*a Ur ..... I*rvt ffUasik . . . I^ruifi „ ... ! Glas tarUc. \ jetnika . Kanveva . ¿eloaaikova . lanov« . ljubit . Dregati nov Id _ • . Grseončeva aeL . Pan v Bratka« li .uiajetrm ikre Jujpoj.‘*r. Turški vijaki, vjetniki. «I '•'(tiki. vlaritke, pstrijarhi. gsinUo • Olasuvi rve«d-kr« i.nrv vetra. — Prva dva «pe\a «e ArMa oa »tratair Jaa Ko*-• - ,jn# leta 13 . tarči, tene, dec*, rveed*kreatur, elaaovl noč-vršita »a »tratair: Joe KofnUnor« kole. tretji na Koamem polju okolu Vidove*« dne Uta 1389. Med II. I« 1*1 apevoai Igr. godba Jenkovo ovevtoro KOSOVO. Sodeluje vojaSka godba c. in kr. peSpolka $tv. 97. . „„„ - 1/bfcK. brvr »liii . K H— MK0KŽ4 * »•»••im. wvl v pritličju : t€ilB • drug* ■ « «d I - IV ' r*te . . g ?.*> V>t»|N»ioa a l"<«............-Tu . V -Vlil ........... lil) htojiača v pritličju . . . . » 1* - : - IX XV. > . . . - 1 40 iKiaAke io vojaške vatnpnire SoVli na gali-riji......... 180 i/i< |irMičj* , m otmri . . - — «W Stojišča n» liSU-riji . ... f —Jo Dam« naj biig»*l|t priti brsz klekuka. Prihodnja predstava bo v nedeljo dne 8. oktobra. Slov enako g ledališč, e v Trato. SC7.09A 1000 tO V nedeljo 16. januarji) 1910 ob VI mta NOVOSTI Izvirne novitete trJ. pisatelja! PRVIKRAT! Po petnajstih letili Slt/ira P »n a .-»..-u. — Kj.|. ,1 TTuOMIH. . •) 0 E D K r ra •dicvtur 1-3}. . . , Mail* Man...k. o vi« Ka rl. n a. Wi«. . I....... wš.}.Trr.::::: :-:|3|j Sa-iOu Mid. . ■ .'. uk....... I»r. Hdsnj I VI •■ur«. |Tn««ru... lir tiran!. I > K • f-ku. x-kAinJ«ri| . . . . . pku, x'bandi «rlitik* v tndiilŠM . .«M J. J . I*iatk» jrjr. * . l*U«-i lj- a a , Z* ll . iltirl i . IVrun . Bratini . lVita. . Vavpotič v. -j;"........»' f V TEMI ^ Mila* - 8|n»..t ....\|IN>iELv' - 1.1 S K IS r. : •*ai*Uu< r. A i.j, liiiNučui ki-mr.i-.r . ..... »loLi TivMif*. iijvt;.,» 1 trüa ...... ........ Ikanil-.'» .ViHui,’(\j<'Ki" • I' : i» lira rt » A .n«....'di4.n l. a Olg«, ni**^"* i* Ilrnjfi ,r« /ukon«........Nlfrnitora Pavel Zahl/. ir-.ir.rfii......................Kajn. Ki'kcm K*r.-i. Vrtal, konci p*m fr Ati k a ut .... I’ulriln .»uly W.f. '.-•»mV. ........................ .Kritin, ln-O. Milk.:/ ./.|.H. *......................,*r Podor pl I • ito.-in ttaaiiijd i-’rdk in iv*J. Im wv.iMoinik . ............................/atnlaii Ia^ü ' • uiii««*L, i- ••!. ..................VaAjH'tu trat«. uj«g«,A« >••!....................... . MiiU<*rji-va NVl HliMi. divy.il............................Pr.Ur Paul*, njicova ♦•i.-.........................Zoraii« Knn»t Pnidsr, fljimkl ............. Vkalwni' trau« >mr«luii f'lir«>nii ko'.-.i............Ik-InliAtlil Ki«. Hj'-g'.A < *. na.....% Pimik-. aiji-A .1 Mii’ur . ty 111- • I . . ........... 1‘urt-ljrA a MilAry lU-rl'-k. ruam . • V-mv|.-'...........1 »jetra »*«jC f•'••{** Kd»i-«jf • .•»•.* . . , diiukn. nlujkirij. • 1 ........... . IWnrti'rV» ‘••»1» wt v 1.. ir., .Cilki .. »nfo<«kv»n 1.11-cta — f"«*; »edanjoM. SAMKITANC1 ■ . ** T-hl. oj • 1 I. J-tiiju. r-j*ir Igranj I’.,-.. /'tnavuik .../. . Cr^TA I»* t*lallAi’i 1 /.•«•. • i-k. Ii*t» in -«MlMnti , »r.-luik .................. %H,lu "7 Ik.ta, aluškiiiiiA......Ikmctlirti^ '■laliar v ivkcw pi.otnin« .1 iiNutn. — i\v». «nlmyuat.. * . . Rotijo ntb Irak Iger vodi g.a P«rlova Stdra arkeftor Fond* l»»3Ti VH »>r iif. 1.1 Poglobil pa se je v teh dveh se2onah tudi tuji spored. Klasične drame res nista tvegala ne Verovšek ne Danilova, uprizarjala pa sta prve tehtnejše modeme drame, zlasti slovanske in nordijske (Tolstoj, Subert, Strindberg, Ibsen). Med temi so bile nekatere na sporedu takoj po ljubljanski premieri, včasih komaj dva ali tri tedne (Šubertova »Žetev«, Strindbergov »Oče«), spet druge pa so znatno presegle ljubljanski uspeh. To velja zlasti za Ibsenovo »Noro« (12. decembra 1909), ki je prišla na spored res veliko kasneje v Trstu kakor v Ljubljani (1892), zato pa je bila deležna veliko večje naklonjenosti občinstva. Medtem ko je bila v Ljubljani po premieri na čitalniškem odru — kljub uspeli kreaciji Zofije Borštnikove — prva in edina ponovitev šele jeseni v novem Deželnem gledališču, je bila v Trstu še isti mesec ponovitev »na vsestransko zahtevo«, z velikim uspehom pa so gostovali s to predstavo (naslovno vlogo je igrala A. Danilova) tudi v Gorici in celo v Pazinu — z uspehom, ki ga je priznaval tudi italijanski tisk. Dragocenejša od te pa je ugotovitev, da sta prinesli novi sezoni tudi že veliko več samostojnih prvin. Poleg nekaterih, večidel anonimnih iger, pri katerih spet ni do kraja ugotovljeno, če ni bilo spremenjeno le ime (»Bogata je-dinka«, »Tretje zvonenje« itd.) so bile na sporedu še štiri igre, ki jih Ljubljana ni videla, dve slovanski in dve slovenski, napisani v samem tržaškem mestu. Še pred Šubertovo »Žetvijo« je bila v prevodu intendanta Merharja uprizorjena na tržaškem odru (31. januarja 1909) njegova »Drama štirih revnih sten«, ki ne prej ne kasneje ni prišla na ljubljanski spored. Tržačani so se svoje prednosti zavedali in vse napovedi so ponosno zatrjevale, da bo z avtorjevim dovoljenjem prvič v slovenskem jeziku uprizorjena »znamenita socialno-narodna igra s snovjo iz rudarskega življenja«. Bila je res tako »polna življenja, polna realne aktualnosti«, da je cenzura več mest omilila s krepkimi črtami. Vendar — uspeh je bil popoln in Tržačani so bili ponosni na to igro, ki je občinstvo navduševala in ganila, kakor je poročal zvesti kronist Edinosti. Drug, nič manj pomemben dogodek pa je bilo srečanje z »enim najboljših del hrvatske dramske literature«, z Vojnovičevim »Ekvinokcijem«. To pot kajpada ni šlo za predstavo, ki bi je Ljubljana nikoli ne videla, vendar so Tržačani za celo sezono prehiteli Ljubljano (6. marca 1910 — 19. novembra 1910). V režiji Avguste Danilove, ki je igrala hkrati glavno vlogo, je dosegla predstava lep uspeh, ob katerem je bil zapisan en sam pomislek: ali kaže uprizarjati na tržaškem odru umotvore, ki stavljajo tako velike tehnične zahteve? Zanimivost svoje vrste pa sta bili krstni predstavi obeh dramskih besedil tržaških pisateljev. Prvi primer sicer ni bil znamenit dogodek: uprizorili so »operetno burko« popularnega dolgoletnega režiserja in igralca v Trstu, Jaka Štoke. Tudi kot pisatelj manj zahtevnih odrskih besedil je bil znan Štoka gledališkim obiskovalcem že iz sezon pred ustanovitvijo Dramatičnega društva in nemara je bil že v tem vzrok, da so njegovo delo zdaj, postavljeno na »poklicni oder«, precej brezobzirno odklonili. Njegova »Moč uniforme«, tako so pisali, je /le za kak manjši oder in za nerazvajeno občinstvo brez vsakih pretenzij, resne kritike pa ne vzdrži. Pomembnejše je bilo srečanje z drugim domačim dramatikom, z znanim tržaškim političnim delavcem dr. Josipom Mandičem. Več dni zapored je Edinost skrivnostno naznanjala, da bo gledališče svoje obiskovalce v nedeljo presenetilo s tremi izvirnimi dramskimi deli »nekega odličnega Tržačana, ki se skriva pod psevdonimom Tugomir«. Snov: socialno življenje. Režiser: Avgusta Danilova. Slovensko gleda&šče v Trstu (Narodni dom). ----------■ m • Repertoar za sezono IM. Iz slovanskih slovstev: Kristan Ljnbislara .. Samosvoj . Mriko : 2Ta smrt obsojeni. Notó Svet. Koraufr V«sv ottnloa. Vojnovič Smrt maj k« Ju Ifovióev Birimki : Moloh ¿«nitnvmin. Itarb: JI a dnu. I^coid Amlrvjr • Ig-at* s*\nnt * „ Anatkemn. ToUtoj: Ajo» Karanima , Živ mrtvec. PravbvjeevAi Blato runo. SwnkK-i*i- / Quo vadiu ? Brata Mrftyk aUriU. I <\prk. Bogkov sasno-kros. L Stoli«: Koraka deklica. VrhKckv Bo d nn Karli tajna. Iz tujih slovstev: TIl n Oharlajeva tetka. Mmk«|«uv Hamlet Romeo ia Julija. Oskar \VflH-Ii«r. Vara ia dom. ■ KuH M-t: Žonina na-mostnioa. i Si>p)iu» MiharUe; Kovol'ioij-ska iivadia Havel: Stati skrb. Sudi-rntan; burt. ,. Kouoo Sodomo J) Anuunzi»: Oiooomda. Brai-cu ; InjaMjouci. Uugvnl: Yajfpja. Molnar: VrChff. Otroške igre: < inrenr ; 8xag«lti«a n Trw<ioa. _ Pci¿M»lka. HAh!: Sodem favruov. Oporete: •lamo; X«ograjrjeva Krista Parma: O ari ó la o Arnacos ké. Audmn Punčka. I .»II; Ločena ta n n. Dolarska prinooao. Knlmnnn; JtoeKiki manevri. /ellnr; Tičar. ' ••*!- Bitioir d’on Piar-rot Režiser gosp. Leon Dragutinovič. Abbonement za poljubne prostore sprejema „Dramatično društvo“ v Trstu. ^C\IC IJUŽE. \*m ¿tiri K H .Irug. K O N «topnina V l«>Ir K —-SO StiijMa * pn-j ^ j4. * tbiju K * *¿0 m r«ija«kn v«t>fminr is* pntlft-) in Otrvi K —*S*I. Sc- ln#i t Ttlopeui' rr»-«l v pritličju ; »I I II -.r»w- K '2 50. i«| V,— \ IH. rr»U K Z .«I l\. —W K I 'Mi V.H1 tu ffal*-nji K i Nt»»j*We na K*lrrij< K —SO. Robert Primožič kot Zrinjski 1911. leta Režiser Leon Dragutinovič v Trstu (ljubljanska fotografija) Naslovi teh treh dramskih del: »Po petnajstih letih«; »V temi«; »Samaritanci«. Premiera: 16. januarja 1910. Naj bo kakorkoli — besedila niso ohranjena in se moramo lastni sodbi odreči — bilo je nekaj nenavadnega za Trst, že ne glede na to da je šlo za »prvinke domačega tržaškega pisatelja«, kaj šele tako: ena od njih se je dogajala v operacijski sobi, druga je bila »tragedija neozdravljivo bolnega«, vse tri pa so, četudi neodvisne druga od druge, tvorile »glede naturalističnega obdelovanja iste in socialne tendence harmonično celoto« in zapisana je bila sodba, da »razkrivajo gotovo modernega, po rešitvi življenjskih problemov nemirno stikajočega duha.« Skratka: bil je ne le zanimiv, temveč tudi časten večer za tržaško gledališče in še na občnem zboru so ponovno govorili o tem, da so te tri igre zaradi svoje globoke vsebine splošno ugajale. Za nas pa je posebno dragoceno spoznanje: ob teh in prej omenjenih predstavah je bila izpričana trdna volja po uveljavljanju samostojne poti pri izbiranju dramskih del, namenjenih tržaškemu odru. 6 Ta težnja pa je dobila še izrazitejši pečat v naslednjih štirih sezonah (1910—14), ko je prevzel umetniško vodstvo tržaškega gledališča dotedanji ljubljanski igralec in režiser Leon Dragutinovič. V njegovem času se je vse delo | H Letni račun Dramatičnega društva v Trstu u poslovno dobo od 1. maja 1912 do 51. aprila 1913 oOo—- — ' Promet leta 1912-1913. Vatel torto**. Gotovina k-Aiiu apnu I«! i taacrail na (Itd peogrnrjiri ‘IbrcMi *alcdrn*ga denarja Nalrtlrns t;loba Spe*, .¡«at g ¿rdet «ta Da« Tri jv ta hran Da» |udnui»kr banke nar Tre obrtne rad «»er l>ar Ln*M| kresi, banka Irti nri4inMrMr(i Podpira tavbalk-tv Ctanmma IV>K.-dk. predrta v dram«. <(t rti« m •>p«ie IbMri Oakedbl ra «Mija 4-tora*« dl kOKtfll fr) »bodi ■ lliittai d '»uit tliage j.»irtdt'r r) rau»«d)avi . Dvtgnieiio u T O Z. . . . Pnlte« hrardti»' \ i|d'1 |tl»i «ir C Ib ; « k 1 •17? » Tinko» u»c ISJ2 HO 1135 Lihi-m »fr« JA» 4.’l **J A? 17 Na^i.J, .’.■Vi 71 V) Sijtu-uia gtavitoja J*» Spooifrna garderoba *y> IS .«»*• ¿«»atm.-lmo» Ti e*» Kul.. . M '4 *■> fVbiianj«* ¡-alpou- NI 100 V i;i lunina 1-II.Mili l ca ^»iifcni!»■ IH.* 25 IVI •UVs Oj R»r i »n.rtu j~ri A5 . srn fViin.na hi («Icgfaaii 14\ i2 ■124 (‘.pr.na kuii. JI 4 •>4 /-...luliov Obirati IDI 74 MU J7 V>JK3 71 'unjk- pftdtlav (gilknai 'ler. ♦tak' V' artM 2. n k.ii Jrjin* <^.ei«tc jffi . ptic IM7J *4 Pl«a in^bamrmu uaotlju . '-’7342 *«) 7u> taf »ari 4) u) Hur.kjiijr . 4T7 .15 UH) to ^(2-, Ut t.52 KI . i V a' vi mova) JIO H! Hrt iv. ."M 7 *> dl it kuni* l'rt o« JOD _ *1 i.ldek* m drugo . II.1» Dl I7b H.» 470 »1 f\ pr» p » m pre»».rt igt» 4S JiW7 97 iMOi 10724 S Halvi freetana ij» iHranina 307 S fr) »Miruj« dv. ftnr nj »4» e) pmlu ude m pim.i 113 7 2 rfi cl«k:i k. -Mil 12 n drogi «o 53P 37 120« J» Predala ve Vodpcnuna mcDelkov Uaaanan . . Parm dediodki i Zgnita K i. 22110 3H 7723 -3*4 A23N W MD2 V3 1 3756D M 17306 93 | , ODBOK. 6r V««»Ui» Mitevet. p.-r-.tvrdntk ; Tra« P*«rtn.a pod.vftdtoJfi* Rtjim Mirt* mltmtar.l Su**i tajnik Anton Mati. Magajnu De. Jatlp Maito (, Andrej čak, de. L Stara Pran ir««* Belka S »ritnik Pran Karati odborniki Amen Mmu. t t Mtgajivk .*»rgi«dila M v redu Mita Pehar Vekert m PaHan rt**mar, prrgirdovaka raiuno* * Statistični pregled o stanju „Dramatičnega društva’ od leta 1907 do 31. aprila 1913. *> | U|an»w W>f*" «nattt» ktoff Oala H ‘JU« to»iu IVafn Cm ««•m JtoM» —itaanai w ** ■crir •«» prtoto. ’ kue*e*ji ■ M Htatl, • )«l? to V -I- ! » •IMOi USI«» MHU «VII Urtaia) ' !*■ to P» » ] Htaftll | IIM/'J 11*03 10 »-t tl i 1 l»« U> 3! ul — ; - i «S MJ® «rt ’ IMTOM ri«oi )«M »77 »o . it ne 1*1* -11 Hi Sim - «1 «BI - /»IIP« ■17a m i»M I3S7 «t • vili K i*ii iJ IS — I 30 j • - «s lilJ'W . 3MM14 im; oi «IS. /MICI • »f.rt». 1*11 13 to I «0 i 11 JTMlaO ■ «*»•>« innrjM 7743 - i.in/SJ 1 11/414 J* Specifikacija stroškov predstav Zat*UK«*rh.............. . «tiariak> |« fm cm f«v4«tan> at mn«. Predstave vpruorjene v seroni 191213. «InUivicbaAt . Imtoka............ . totorti i" liMt|a k »t: . era» . l»J -. ivai -. »>-■» . Ml . IS21 . f««rjik) gartorab« . . . . \ irMiM............................. . *»«S «rotor........ ............. ,r-m.iV amaAallttcfi m»i«rt|ata. . . . IMS -. B}| 12 . IM!» . MS . av> . mv . IM M Dr>m*i M.MI it Uti), fnl »tort pi, ljwUat« tta. i?l Mltaur . •• ■«»« kO • »>. Ntnuat» |jfc Oiaruada lU Rt/HuAtol lil V rtn; (Ji tto»i fatvMctji (t\, {Tl Vtptotef .A \amU>)ea* kotaa • >A trtni at •«■to (Ti tUtkiurf» |l). iMai »-tol* |J<. V tniU« lik fVrdie m Vrtan»p >7). Vrtka **nu (U Rccn.Utcn» »Trti» <7» «fr*»1« • ‘•'rt Uatto« li>. C»M httirt (S) iCMtuki m» •mi S). IbkmU -trie» (A Ukai tuu lij. Vkbw t« i tj. Cw-tiaina Šarfi (H ktomrrfir VhmcIk pl IMtna frtatnt tU Upa Hetam Qi **P*r» -• Ntarta into« Zrtapti «7k Hienga. Prt Hitom« f*. Prv nma moli 14) ') . [Ktm Jrtaevar |» tul" .. rv. Ofltleatc Itanto . I» - . JI’— K 't*’ -M Zofka Štularjeva v »Jesenskih manevrih« Leon Dragutinovič v »Jesenskih 1912. leta manevrih« 1912. leta v Trstu nenavadno razmahnilo, tako organizacijsko kakor repertoarno. Število predstav je nenehno raslo, ob njih pa so se mogli tržaški obiskovalci kaj hitro seznaniti s tistimi gledališkimi deli, ki so jim bila prej na voljo le ob gostovanjih italijanskih umetnikov: Dragutinovič je že v prvi sezoni odprl vrata klasični drami, ustregel je davni želji po opereti in malo kasneje pripravil z dirigentom Mirkom Poličem tudi prve operne predstave. Prva sezona pod novim vodstvom se je začela z Gogoljevim »Revizorjem«, kmalu za tem je dal Dragutinovič uprizoriti prvega Schillerja (»Kovarstvo in ljubezen«), ob koncu leta pa že tudi prvega Shakespeara (»Beneški trgovec«). Gotovo, vzporedno s tem je tekla tradicija nezahtevnih burk in ganljivk a la »Mlinar in njegova hči« — ta igra, ki jo je sicer že Verovšek poskušal odstaviti, se je spet vračala sleherno jesen kljub ironičnim glasovom časopisnih poročevalcev, da je le še »tragična za tiste, ki jo še hočejo gledati, komedija pa za tiste, ko jo morajo igrati.« Gotovo, uvajanje operete je slabilo kvaliteto vsega gledališkega dela, vendar bi se ji v duhu tistega časa praktičen gledališki ravnatelj komaj mogel odreči. Ze več let prej, še preden je bilo gledališče poklicno, je kritik Edinosti takole vzpodbujal domače amaterje, ko je pisal o igralki Štularjevi: »Porabljam to priliko, da opozorim naše Dramatično društvo na to lahkonogo, veselotlično muzo gledališke umetnosti. Ali niso pri nas v Trstu najboljša tla za opereto? Gotovo! Ves naš temperament in ves tukajšnji milieu kar kliče po opereti...« Res, bila so kar se da ugodna tla, tako ugodna, da ljudi ni bilo treba posebej prevzgajati, pa so ob predstavah te »lahkonoge muze« brž zasedli Režiser Leon Dragutinovič in kapelnik Mirko Polič Karikatura Rendiča ml. ali Viktorja Gerbiča (Trst, okoli 1911) hišo do zadnjega kotička, ob resnejših režiserjevih prizadevanjih pa je zevala praznina, V poročilih tistih let beremo ob primeru resnega repertoarja (Brieux, »Rdeči talar«) res še besede o mirni vtopljenosti občinstva, tako da kritiku «še nikoli ni bilo tako jasno, kak napredek se je vršil v poslednjih letih v umetniški izobrazbi široke mase našega gledališkega občinstva«, pa tudi «Beneškega trgovca« je imela kritika za dokaz, da «se naše gledališče ni slepo in brezpogojno udalo ukusu časa, ki ga karakterizira povsodi velika privlačnost dunajske operete, dokaz, da si je svestno svoje kulturne misije«. Dragutinovič je pač hotel oboje, za vsakogar nekaj, nemara je bil njegov račun celo tak, da bo z opereto privabil v gledališče ljudi, ki mu bodo ostali zvesti tudi ob Shakespearu ali Ibsenu. Vendar, statistika nam zelo na kratko, pa prav zgovorno pove, kako . ,-i ... .. >3 S v.-o «T s SLOVENSKO GLEDIŠČE v TRSTU J NARODNI DOM. rUSOKTAVA M 9 nedeljo, dne 22. detembra 1912 sb 8 ivetcf §■ o IIKOLA oj IM ZRINJSKI Od*>« v Uih ««linjih (■ iIAih.) M «r***'l p*1 4f»»i lit« . i:*.ul4 l'.-U«M I■ ■« |J Z.jc H Ifei»«' L *• m Kapelnik Mirko Polič •** H> U MR|i IHKK h.nkt.4-I-. L-*> ' «•** . . . . E'-» «J«**»» '•••............ . . JI I • S l. n'««t IM ............. «IAoRAK AMPir , l.rn||i. )i H»MI l .uMrt.u vi k nnuTovH' I rH-LUKAj« m;um •• NMlMIll «.iLCViMi. ». r,«w Ml MIH «. ,,a. ..... . ali hhm k «a . T-,UUr» Vjih 1 ■ . K um Ml . IW4 ALI h«*ti K i«».:.««. lll|l‘IM«^f 1.1.LU ll| i. Uhri. «mo« . . It «In * kr S tM«ll M v pndpr. ojJi » . H.r (mit »mM d«« •« 0 12 top. U M » 2 i pep «• <»• pr*Mi«v« «d t 1 tofid«B rt ud 5 pop w 1 I .»1'M« •" TTfJ | («Mfi« . . . . . . I I l\ tnM . \ J .Ml v ! 9saiaamd F 7) pa rr n c^rgfT ti soecaesesao Slovensko g-ledaliide v Trsta. NARODNI DOM Pivdrtsts n Umn »»MDTonU 9 nedeljo, dne 21. decembra 1913 ob 8 'I, zvečer j gostovanje g. Stanislava Orlelskega PROPANA NEVESTA KR1>IXA. k»M« .............. Uti'MILA B|mr-ts iuo« . . . MARINK A. iij.jit Ut....... MIHA. km i ... ............ AHATA. ajugftTt ........... VA-KK. «J« m«.............. JAVK". M ha« m« ,« ,r>«v» «J lAIiMUUlA t cmtvLj u>ik« IsdiJMN ................. I V»-■**!. k medijR*u m 'Aiuri IVjisl« M trki »'S* | ituit'»t«ijv . . . K*t«I«s . . . '• M, ■ lj . . .UrirIM. . Mrsjrul «••vi« . IVtmdtNi . KroUmAmt^t I k •(DteiM « kun . *. . . 1 v i«iUjtj|* . . . InjtU- •.•.■itiIc» pre| ™S9S©S3eBei9e0gI90003(^J3!aiT. s Dptm * S J«ju* ."m Stfitd Itml P.uNuu ■«—' i T ». #'uMiai ■ l*oA l*'.rnii«'' i K-r-sk Mi> ko I’ L J je ravnala publika: »Beneški trgovec« je imel dve ponovitvi, »Valčkov čar« devet; premierski inkaso pri Shakespearovi igri je bil 244 kron, pri Straussovi opereti 1160 kron, tako je zapisano v ohranjeni blagajniški knjigi. Toda, Shakespeare je bil vendarle na sporedu in ob njem so igrali še marsikaj, kar je bilo dobro in za Trst novo, ne samo operete. Zato je prav gotovo krivična ocena, zapisana o tem obdobju kasneje, ko je vodil Slovensko gledališče Milan Skrbinšek, žaljive besede o Dragutinoviču in njegovi »ma-škeradni kampaniji«, o času, ko je slovensko gledališče v Trstu postalo kabaret in je bilo »naša prava sramota« (E 10. aprila 1919). Poskrbel pa je novi režiser in umetniški vodja tudi za mnoge samostojne prvine v tržaškem repertoarju, čeprav je kajpada razumljivo in opravičljivo, da je obnovil s tržaškimi igralci hkrati marsikaj iz svojih ljubljanskih let. Pripravil je dve predstavi, ki sta jima bili za osnovo Jurčičevi besedili, vendar se je — prav gotovo hote — ognil Govekarjevih dramatizacij. Nobene od teh dveh, ne »Hčere mestnega sodnika« (Plemič-Kleinmayer), ne »Domna« (Cesnik) Ljubljana ni poznala; obe sta bili sprejeti s kritičnimi pripombami, hkrati pa so bile ob tej priložnosti znova zapisane take pripombe tudi na rovaš Govekarjevih »narodnih iger«. Zanimivejše za tržaško občinstvo pa je bilo gotovo srečanje z novim delom domačega, spet tržaškega avtorja. Petintridesetletna škedenjska učiteljica Marica Gregorič je pripravila za uprizoritev »prvo dramsko delo domačega slovstva, ki nam ga je podarila ženska avtorka«. Bil je to po Jurčiču nov poskus upodobitve nesrečne usode Veronike Deseniške v ro- mantično zasnovani drami s prvotnim imenom »Zagorski biser«. Pisali so o njej, da je vsa ovita v nekak mističen idealizem, pa tudi o tem, da je dosegla velik vnanji uspeh in — ker je bila to poslednja predstva prve Dragutinovičeve sezone — da gledališče »ni moglo bolj dostojno zaključiti minole jako vspele sezone.« (E 2. maja 1911.) V repertoarnih načrtih tistega časa je bilo še nekaj slovenskih novitet, ki bi bile pomembna obogatitev tržaškega sporeda, pa iz raznih razlogov do uprizoritev ni prišlo. Za 26. december 1910 najavljena krstna predstava Kraigherjeve »Školjke« je bila najprej odložena in pozneje potihem odstavljena — zaradi nasprotovanja meščanskih krogov tržaškega mesta. Tako se je odložil odrski krst te zanimive in za tisti čas gotovo nove igre za celo desetletje, saj je bila krstna predstava šele 1920. leta v Mariboru, ljubljanska premiera pa šele 1921. leta. Tudi Kristanov »Samosvoj« je bil v načrtu, pa neizveden zaradi avtorjeve volje, naj bi bila krstna predstava v Ljubljani. Najavljen je bil tudi »Punt na Beneškem« Ivana Klodiča-Sabladoskega, vabljiv že zaradi snovi, vendar uprizoritve ni bilo. Poleg slovenskih so pomembni slovanski samostojni elementi Dragutino-vičevega sporeda. Celo Tolstojev »Živi mrtvec« je bil uprizorjen v Trstu (21. novembra 1911) prej kakor v Ljubljani, na sporedu pa je bilo zlasti več del jugoslovanskih dramatikov, ki jih Ljubljana ni spoznala ali pa se je srečala z njimi šele kasneje. Ze tretja Dragutinovičeva premiera je bila drama »Zimsko sonce«, na katero so mislili v Trstu, verjetno prav zaradi vabljive istrske motivike, že pred mnogimi leti. Ne samo tega dela, tudi njegovega avtorja, Viktorja Čara Emina, ni poznala Ljubljana vse do leta 1947, ko so igrali njegovo dramo »Na straži«. Igra je dosegla svoj namen, vzbudila je pri slovanskem občinstvu sočutje do razmer in ljudi in z uspehom so jo igrali — tako kakor tudi »Živega mrtveca« — pri popolnoma zasedenem avditoriju. Senzacija svoje vrste je bila prav gotovo — edina — slovenska uprizoritev drame črnogorskega kralja Nikolaja I »Balkanska carica«, uprizorjena v originalu ob balkanskih dogodkih, 10. novembra 1912. Uprizoritev so sprejeli sicer kot epopejo, polno domoljubnih besed, ki z resnično dramatiko nima veliko skupnega, vendar z vso simpatijo. Pogosta so bila tudi srečanja s hrvatskim dramatikom S. Tucičem. Po dveh premierah, prevzetih iz ljubljanskega sporeda, je njegova »Golgota« začela poslednjo predvojno sezono v Trstu, ki je s tem za celih sedem let prehitel Ljubljano. Tudi Nušičev »Svet« je bil obljubljen, a neizveden. Najpomembnejša pa so tržaška srečanja z Ivom Vojnovičem. Že Avgusta Danilova je pripravila, kakor smo videli, prvo slovensko uprizoritev »Ekvinokcija«. Dragutinovič je imel v načrtu »Lazarjevo vstajenje«, ki ne prej ne kasneje ni prišlo na ljubljanski spored, odločil pa se je za drugo slovensko krstno predstavo znamenitega hrvatskega dramatika, za njegovo »Smrt majke Jugovičev«. Toliko svečanega razpoloženja po pričevanju poročevalcev že dolgo ni bilo v tržaškem gledališču in težko bi bilo najti kaj primernejšega in lepšega za začetek sezone v slovenskem gledališču, ki je namenjeno vsem tržaškim Slovanom, tako je zapisala Edinost dan po predstavi. Nekaj po tej premieri, ki je bila 1. oktobra 1911, se je odločil za uprizoritev tudi Oton Župančič, takrat dramaturg ljubljanskega gledališča. Vaje so že stekle, vendar je posegla vmes cenzura in Trst je ostal edino slovensko mesto, kjer je bila uprizorjena ta drama pred prvo vojno. Ljubljansko uprizoritev je pripravil šele 1919. leta Hinko Nučič, v Zagrebu pa je bila še oktobra 1918 prepovedana! Ta dogodek tl SLOUEHSKO GLEDALIŠČE J -■ U TRSTU , /~~ \—-—•• ~.~~y V um. 10. cprtla 1919 ofi 9 zvttcr L Rtiill l [lili klili! W KI LEPA VIDA Spool Inn Conk.« U,tnrr Miloš SktMtfrf — OSEBE- t ■*«*■!«■» ' ' J OMNI P £7 □ □ □ £xt;£. : j HtT ! tt . m f-v . * u »k . ft«M n in» ■ ’■ «■*-*•! w n JLA NARODOV Hl-AOOR v i ■>»««■■ ■ «n 1'npratta M A 1 .TEKMA". je registrirala tudi tržaška Edinost in se ob tej priložnosti s ponosom, pa tudi z ironijo spominjala, da so to delo »v Trstu že videli, ne da bi se bila dogodila kaka nezgoda in da bi bila prišla s tem država v kako nevarnost.« Se več enodnevnic je bilo na sporedu, ki dopolnjujejo »samostojni« repertoar tržaškega gledališča te dobe, čeprav jih moramo spet sprejemati s pomislekom — ali ni bilo nemara spremenjeno samo ime (»Vampirji«, »Hotel Brabant«, »Madame Bonivard«); celo med operetami najdemo primer, ko je Trst — s »Ptičarjem« — prehitel Ljubljano; in še Lorde-Faleyeva, v nekaterih člankih o tržaškem gledališču po pomoti prišteta med opere, »grandguignolska drama brez literarne pretenzije«, enodejanka »Pri telefonu«. Pomembnejši od tega pa je spravljiv poskus tržaškega gledališkega vodstva, da bi kar najbolj na široko odprl vrata moderni italijanski drami. Tržačani so svoj dobri namen tudi javno razglasili: »Naše gledališče je ravno zaradi lokalnih ozkih stikov z italijansko kulturo v prvi vrsti poklicano za to, da uvede na slovanski gledališki trg proizvode italijanske dramatike in to direktno, brez nemškega posredovalca.« Odločili so se za igro »Papa ekscelenca«, ki jo je spisal takrat popularni, po drugem delu tudi v Ljubljani že znani dramatik Gerolamo Rovetta. Igra je bila v tržaških italijanskih gledališčih prava atrakcija že zaradi snovi — moderno italijansko parlamentarno življenje — in tudi slovenski premieri (5. januarja 1913) so dali priznanje najbolje igrane drame v sezoni. Vendar, dober namen, kakršnega so imeli slovenski gledališčniki ob tem poskusu, so jim kaj hitro zagrenili Italijani sami. Po dveh slovanskih operah, Zajčevi in Smetanovi, so najavili za 5. oktober 1913 premiero Puccinijeve »Madame Butterfly«. Vendar, že popolnoma naštudirano delo so pozno popoldne, tik pred premiero, prepovedali uprizoriti z utemeljitvijo, da je »Trst italijansko mesto in se zaradi tega italijanska opera na teh italijanskih tleh ne sme peti v slovenskem jeziku«. Obračun Dragutinovičeve ere je — ne glede na vse slabotnejše prvine v njegovem sporedu — z našega zornega kota vseskozi pozitiven: ne prej ne kasneje ni bilo izpričano v tržaškem gledališču toliko volje do iskanja samostojnih poti pri izbiranju dramskih del, tako domačih kakor slovanskih in onih, ki naj bi pomagala k boljšemu sožitju z zahodnim sosedom. 7 Ko se je Leon Dragutinovič na pomlad 1914. leta poslovil od Trsta, so bili namenjeni slovenskemu gledališču v tem mestu le še prav kratki tedni. Njegovo delo je obudil šele po štirih letih, malo preden je vojna potihnila, še v vojaški obleki — režiser Milan Skrbinšek. Umetniškemu večeru v marcu 1918. leta so sledile v »predsezoni« nekatere obnovitve svoj čas preigranih iger, za novo gledališko leto pa se je podjetni in domiselni režiser temeljito pripravil in v razgovoru za Edinost tudi takole razložil svoj širokopotezni načrt, ki pa se mu ni zdel prav vsklajen z razmerami: »Hotel bi imeti na programu same umotvore, ki dvigajo duha. Ali — denarja ni. Navezani smo na plačujoče občinstvo in zato ne more biti repertoar najboljši. Moj ideal je — ciklus izvirnih slovenskih dramatičnih del; tem bi sledili velikani, kakor so: Tolstoj, Ibsen, Strindberg, nekateri biseri slovanske literature, Shakespeare in Molière in končno Ajshilos... A to bo pač ostalo neizpolnjeno hrepenenje.« Vendar, novemu ravnatelju Milanu Skrbinšku v dobro je treba zapisati, da je kljub še nenormaliziranim razmeram neposredno po vojni, kljub finančnim zadregam, raznorodnemu ansamblu in podobnim težavam izpolnil marsikatero željo iz tega svojega programa. Izpeljal je ciklus izvirnih del s Cankarjem, Finžgarjem, Funtkom, Kristanom. Tudi velikani in biseri slovanske literature so prišli na vrsto: Strindbergov »Oče«, Ibsenova »Nora« in na novo »Strahovi«, namesto Tolstoja pa Turgenjev s »Tujim kruhom«. Res vse to ni bilo več novo za obiskovalce slovenskega gledališča v Trstu in res je tudi, da klasične drame med vsemi tridesetimi premierami Skrbinškove sezone ni bilo, na sporedu pa je bilo vendarle marsikatero vredno delo. Pa tudi nekaj novosti je bilo vmes, nekaj pričevanj o iskanju samostojne izbire, ki bi ne bila docela vezana na Ljubljano. Že prva predstava jeseni 1918. leta, 6. oktobra, je pokazala tri enodejanke in med temi sta bili dve taki, ki sta v Trstu prvič spregovorili po naše: to ne velja le za krstno predstavo »Matere«, temveč tudi za Neurodejevo »Nihilistko«. Se nekaj je bilo pozitivno pri tem: četudi je šlo za obuditev slovenskega igranja v obmejnem mestu, katerega usoda še ni bila odločena, so bile vse uprizoritve tega prvega večera kritično ocenjene, kar pomeni, da so pojmovali obnovljeno gledališče kot kulturno in ne zgolj narodnoobrambno ustanovo. Se nekatera dela govore o želji po samostojni izbiri: Petrovičev »Mrak« (Trst 1918, Maribor 1921, Ljubljana 1927), Schônherrova igra »Zena vrag« (Trst 1919, Maribor 1920, Ljubljana 1922) in Wildgansovo »Uboštvo«, nikoli uprizorjeno v slovenski prestolnici. Pomembnejše kakor vse to pa so bili Cankarjevi večeri, ob katerih se je seznanila tržaška publika kar s petimi njegovimi dramskimi deli in poslednji večer celo s še nikjer uprizorjenimi »Hlapci«. Samo prvo od teh dram, »Kralja na Betajnovi«, je Trst že poznal in to izza Verovškovih časov. Skrbinšek je pripravil svojo premiero v počastitev pisateljevega spomina natančno mesec dni po Cankarjevi smrti, 11. januarja 1919, sam je igral Kantorja, vlogo Maksa pa Jožo Martinčevič. Dve značilni pričevanji sta se nam ohranili o njej. Prvo je kritični zapis v Edinosti tri dni po premieri: »Uprizoritev sama je bila ubrana, morda umetniško najubranejša vseh dosedanjih predstav. Skrbinšek je v Kan- torju utelesil vse brutalno slavohlepje-------Tudi druge vloge do najmanjše so bile podane z enako ljubeznijo kot Skrbinškova, čeravno ne z enako zmožnostjo.-- Drugi zapis je bolj čustvene narave. Zapisal ga je veliko pozneje, ob svojem umetniškem jubileju, nekdanji igralec Maksa in Skrbinšek ga je vpletel v knjigo svojih spominov: »Gledališče je bilo natrpano, rdeče cvetje je padalo na nas z vseh strani in ljudje so bili tako pretreseni in prevzeti, da niso mogli niti ploskati, temveč so stali verno, dostojanstveno, s solzami v očeh, ponosni na našega velikega pisatelja in naše gledališče.« Predvsem pa »Hlapci«. Po vseh zapletih, ki so spremljali rojstvo te drame, bi bilo pričakovati, da bodo v novi državi z njo odpirali novo gledališče. Vendar se to ni zgodilo in Trst se je prav dobro zavedal svojega poslanstva, ko je dal pred Ljubljano to dramo na spored svojega gledališča: »Morda tudi v letošnji sezoni razmere tam gori niso dozorele toliko, da bi bili smeli ,Hlapci* na oder, ne da bi bilo zaradi njih toliko in toliko najbridkejših zamer in ravno toliko najhujših očitanj«. Zato pa je Trst ob premieri 31. maja 1919, pol leta pred ljubljansko, toliko bolj sproščeno pozdravil odprto besedo Ivana Cankarja, starega znanca in prijatelja tržaškega mesta. Milan Skrbinšek je delal v Trstu eno samo gledališko leto, zato je gotovo, da bera samostojnih del v njegovem repertoarju ni mogla biti tako zajetna kakor svoj čas v Dragutinovičevem. Vendar, ko bi ne storil ničesar drugega, kakor da je omogočil krstno predstavo »Hlapcev«, bi že dodobra izpolnil svoj kulturni in narodni dolg. Poslednje gledališko leto pred požigom Narodnega doma ni bilo nič manj plodno, saj je bilo spet na sporedu kar trideset različnih dramskih del. Milana Skrbinška ni bilo več v Trstu, primerjava njegovih načrtov in želja s seznamom uprizorjenih del pa kaže, da sta nova režiserja Emil Kralj in Marij Sila uresničila marsikatero njegovo zamisel. Poleg enodnevnic sta uprizarjala tako tehtne in takrat še moderne dramske avtorje kakor so bili Strindberg in Ibsen, Sudermann in Vojnovič, Tolstoj in Gogolj. Uprizorila sta celo Molierovo komedijo, ki jo je štel Skrbinšek v svoj idealni program in ta je bila hkrati ■— prvi slovenski »Skopuh« (Trst 1920, Maribor 1922, Ljubljana 1926). Molierova komedija pa ni bila edini primer vsaj do neke mere samostojnega usmerjanja repertoarnih načrtov. Prej kakor v Ljubljani so dajali »Anfiso« L. Andrejeva, prej kakor v Mariboru (v Ljubljani nikoli) Schonherrovo »Otroško tragedijo« in samo v Trstu Bernsteinov »Greh«, četudi je avtorja poznala Ljubljana že od leta 1907 po drugih njegovih delih. To gledališko leto pa je nadaljevalo tudi vzpodbudno izročilo, ki sta mu botrovala že Verovšek in Danilova v prvih letih poklicnega igranja: odprlo je pot na domači oder domačemu, tržaškemu avtorju, to pot Josipu Ribičiču. Bilo je to 8. novembra 1919, ko so uprizorili na isti večer družinsko dramo »Hudournik« in farso »Grom in pekel«. Prvo so označili dan po premieri kot »objektiven prizor iz vsakdanjega življenja brez subjektivne priftiesi«, v tem pa so videli tudi vzrok, da »nas puščajo vse osebe in dejanje, kolikor ga je, hladne«. Drugo so primerjali s Cankarjevim »Pohujšanjem« in jo imeli za posrečeno satiro na naše domače razmere. In naključje je hotelo, da je bila slovenska krstna predstava tudi poslednji gledališki večer v ponosnem domu slovenske kulture v središču Trsta, Nova-čanova »Veleja«, uprizorjena 29. aprila 1920, poldrug mesec prej kakor v Ljubljani. Pisali so, da je slovensko gledališče s tem »nad vse pričakovanje častno zaključilo svojo sezono«. Zaključilo pa je tudi svoje delo za celo četrtino stoletja. Trinajstega julija 1920 so požgali Narodni dom in uničili tradicijo slovenskega igranja v Trstu. Od prvih slovenskih predstav, ki so bile v Trstu neposredno po marčni revoluciji 1848. leta pa do konca devetnajstega stoletja je bila slovenska gledališka dejavnost v tem mestu v veliki meri odvisna od Ljubljane, kar zadeva izbiro repertoarja. Ko pa je bilo leta 1902 ustanovljeno Dramatično društvo, leta 1904 dograjen Narodni dom in leta 1907 odprto profesionalno gledališče s stalnim ansamblom in umetniškim vodstvom, se je vedno bolj uveljavljala težnja po samostojnejši izbiri domačih in tujih gledaliških del. Ta težnja je dala nekaj pomembnih rezultatov. Drugo in poleg Ljubljane v tistem času edino poklicno gledališče v Sloveniji je posebej stremelo za tem, da bi se mogli uveljaviti na njegovem odru domači, v samem Trstu ustvarjajoči avtorji in posledica take vzpodbude je bila vrsta krstnih predstav (Stoka, Mandič, Gregoričeva, Ribičič). Zelo na široko je odpiralo vodstvo slovenskega gledališča, ki je želelo biti namenjeno vsem tržaškim Slovanom, svoja vrata dramam drugih jugoslovanskih avtorjev. Pri tem so jih posebej vabila gledališka dela, ki drugod na Slovenskem še niso bila igrana, posebej še, če je bila njihova snov vabljiva za tržaško publiko. Tako najdemo med mnogimi, v Trstu prvič v slovenščini igranimi deli na primer «Zimsko sonce« Viktorja Čara Emina in pa kar dve drami Iva Vojnoviča, «Ekvinokcij« in še «Smrt majke Jugovičev«, ki jo je isto leto (1911-12) ljubljanska cenzura zabranila. Pa tudi drugim slovenskim avtorjem so bila vrata vselej odprta. Tako so v Trstu uprizorili prvega Čehova v slovenskem prevodu («Medved«), prej kakor v Ljubljani npr. Tolstojevega «Živega mrtveca« in samo v Trstu socialno dramo češkega pisatelja F. A. Šu-berta «Drama štirih revnih sten«. Tudi v neslovanskem delu sporeda najdemo več del, ki so bila prej uprizorjena v Trstu kakor v Ljubljani (ali pa sploh samo v Trstu). Posebna skrb je bila pri tem namenjena — z željo po boljšem sožitju v mestu dveh narodnosti — italijanskim avtorjem, zanimivost svoje vrste pa je, da je bil celo npr. Molierov «Skopuh« prej igran v Trstu kakor v slovenski prestolnici. Poseben pomen daje delu tega gledališča v zadnjih letih, preden so mu požgali dom, da je uprizorilo v letu po Cankarjevi smrti kar pet njegovih dramskih del, med katerimi je bila uprizoritev «Hlapcev« — krstna predstava, pripravljena pol leta prej kakor v Ljubljani. L’indépendance et la dépendance du répertoire du théâtre Slovène de Trieste Depuis les premières représentations Slovènes qui eurent lieu à Trieste immédiatement après la révolution de mars en 1848, jusq’à la fin du 19èm® siècle, l’activité théâtrale Slovène à Trieste dépendait en grande partie de Ljubljana, surtout en ce qui concerne le choix du répertoire. Le choix des pièces nationales et étrangères devient plus indépendant après la fondation de l’Association dramatique en 1902, la construction de la Maison Nationale en 1904 et enfin avec l'ouverture du théâtre professionnel sous une direction artistique et avec des artistes permanents. Cette tendance a donné quelques résultats importants. Ce théâtre fut, après Ljubljana, le seul théâitre professionnel Slovène à cette époque et s’efforçait particulièrement d’affirmer sur sa scène des auteurs vivant à Trieste; la conséquence fut un grand nombre de premières (Štoka, Mandič, Gregorič, Ribičič). La direction du théâtre Slovène qui se voulait destiné à tous les Slovènes de la région de Trieste ouvrait largement ses portes aux autres auteurs yougoslaves. Les pièces qui n’avaient pas encore été représentées ailleurs en Slovénie l’attirait tout particulièrement, surtout si le sujet sé révélait être intéressant pour le public de Trieste. C’est ainsi que nous trouvons parmi les pièces en langue Slovène, jouées pour la première fois à Trieste, «Le soleil d’hiver« de Victor Car Emin. et deux pièces de Ivo Vojnovič «L’EquInocc« et «La mort de la mère des Jugoviči«, que la censure avait cette année même (1911—12) prohibé à Ljubljana. D'autres pièces slaves y furent données. L’ours fut la première pièce de Cehov jouée en Slovène. Elle vit sa première à Trieste avant qu’à Ljubljana. Il en fut de même pour Le mort vivant de Tolstoj, tandis que la pièce sociale de l’écrivain tchèque Subert Le drame des quatre pauvres parois ne fut jounée qu’à Trieste. De même, parmi les oeuvres d’origine non-slave, il y en eut qui furent représentées à Trieste avant qu’à Ljubljana, ou uniquement à Trieste. Une attention toute spéciale fut accordée aux auteurs italiens, tenant compte des deux nationalités de la ville et désirant approfondir leurs rapports. Enfin, un autre fait curieux; L’Avare de Molière fut représenté à Trieste avant qu’à Ljubljana. Ce qui augmente l’importance de ce théâtre dans ses dernières années, avant que la maison ne fût incendiée, est le fait qu’il a donné dans l’année suivant la mort de Cankar cinq de scs pièces dont «Les Valets«, joués à Trieste avant qu’à Ljubljana.