List 26. podarske ? obrtniške Tečaj XXXII S« n if >1 V • wt i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr ? četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 1874. Obseg: Oklic živinorejcem na Kranjskem. - občni zbor 6. maja 1874. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi Razpis štipendij. Vrtnarske novice Novičar. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za Palackijev zagovor. (Konec.) Moj pès. (Dalje.) Gospodarske stvari« Oklic živinorejcem na Kranjskem. Podpisani odbor c. k. kmetijske družbe je sklenil letos pri nakupovanji plemenske goveje živine iz državne subvencije se posebno ozirati na živinorejce na Kranjskem in kar bo mogoče mlade živine čistega Mu-ricodolskega, Pincgavskega in Belanskega plemena, katero so izredili domaći Kranjski živinorejci, od teh nakupiti. Odbor kmetijske družbe vabi tedaj Kranjske v • • živi- norejce, kateri imajo na svojem posestvu izrejeno plemensko govejo živino omenjenih tedaj 360 gl. 60 kr. tako da v blagajnici le še ostane 30 16 yy Za nakap kmetijskih strojev in orodja. tej subvencijski zalogi je bilo po naznanilu v lanskem poročilu gotovine Iz tega denarja se je nakupilo in po deželi razdelilo : 691 gl. 97 kr. je si. c. kr. ministerstvo poljedelstva posodilo drenažno tiskalnico, ki je zdaj, kakor se je že pri zadnjem ob- čnem zboru poročalo , pri ceglarju Andrejů Net u v Kokri pri Kranju. Ker pa žalibog našim gospodarjem ni mar za izboljšanje močvirnih zemljišč po izsuševanji, se že zdaj ni narocilo nič drenažnih cevi za izsuše-valne stroje. 12. Za napravljanje vodnjakov in kalí, koder manjka vode, Lanz ove ročne mlatilnice za 435 katere so se zastonj dale y da 7) yy se je dobila družba za 1. 1872 subvencije skupno rabijo za majhino plačilo, iz katerega se polagoma more napra- in za leto 1873 1500 2000 kr )7 yy Skupaj toraj 3500 gl. kr. viti nova mlatilnica ;.ena se je dala v Dovsko za podružnico Podpeško, druga podružnici SenožeŠki in tretja podružnici Boštanjski. ročni trlici z železnimi valarji in Ta skupni znesek s 3500 gl. je subvencijski odbor v znesku od 90 gld. do 400 gid. prosijočim občinam tako dajal, da se jim je polovica plačevala ko delo začelo in se pokazalo zavezno pismo, druga polovica pa po dokončanem in po družbi potrjenem delu. mahalom y in otrepalni deski y Vo- ters. zaveznim pismom se vsaka občina zaveže na diški soseski in Bohinjski podružnici vsaki eno ravno tako zastonj in za občno rabo. To zadnje orodje je veljalo........... se je iz te subvencije plaćala želez-nična vožnja drenažke tiskalnice iz Borovnice do Kranja z..... ■w SJ v «la-» t vwui ajli vy ijjl kj t gt* u \J u ViU u CJ ÍAt v £j V-/ y U cv svoje stroške s pomočjo podpore vodnjake primerno vravnati in jih v prihodnje v dobrem stanu, ohraniti ter 177 yy 70 pustiti vsi soseski v rabo. Ako se to ne zgodi, ima so- yy seská přejeti denár s 5 obresti povrniti. Za te odmenjene podpore in oglasniške stroške se yy 64 je do zdaj že izplacalo Ako se pnmenjo stroški zgornjemu ostanku v zalogi, ostane še K temu se prišteje, kar se je izkupilo za 17 mašin za turšico robkati. namreč 1295 gl. 42 kr. 2204 gl. 58 kr. 619 gl. 34 kr. ker nekatera v 1. 1873 začeta delà še niso popolnoma yy in ostane še gotovine 72 yy 63 yy dokončana, subvencija od leta 1873 se je pa se in za tako y . 1873 dovoljena subvencija . . da ima družba za nakupovanje 10 500 yy yy 20 mogla določiti, ko je bil čas za oglašenje minul yy yy zapři da si strojev in orodja za 1874 Za ta denár se bodo po sklepu subvencijskega od- seji 8. marca t. Iz tega kratkega porocila naj se razvidi, da si je subvencijski odbor prizadeval, přejete državne subvencije primerno in strogo po ukazih si. c. k. ministerstva rrQÇk i OO 1 u i o i ooz gl. oo Kr. kmetijstva vporabiti in razdeliti. Zato je pa tudi si. bora ravno tako nakupovali stroji, ter se po dražbeni račune rado voli no odobrilo. - • 1 • 1 • 1 w • • • t # 1 1 ti ministerstvo vse predložene in dokazane subvencijske ki se poti prodajali občinam in gospodarjem nje oglasili, toda ne pod polovico kupne cene. bodo za Slavnim podružnicam zopet živo priporocamo y naj Za povzdigo planinskega gospodarstva. Subvencije za ta oddelek je bilo ostalo 996 gl. 76 kr in hranilničinih obresti od teh denarjev marljivo pomagajo, da se subvencijske zadeve prav in primerno vršijo. (Dal. prih.) Je bilo 49 yy 89 yy Tedaj iz skupnega zneska . . . . se je dalo poslanců, kateri je popoto-val na planine Vorarlberške in Al-gavske na Bavarskem učit se sirarstva in ogledat tamošnje naprave, za stroške popotovanja...... 5 sirarskim družbám, katere so se ustanovile na Bohinjskih planinah, podporo za in za premije za zboljšano planinsko gospodarstvo........ Bukvovezu plačilo za vezanje 980 knjig yy zboljšanje planin CC 1046 gl. 65 kr. 200 yy yy 620 yy yy 200 li yy 23 „ 90 yy Vrtnarske novice. Mravlje moremo prepoditi iz vrta, če nastavimo steklenico napolnjeno z medom , med katerega se po-meša nekoliko potašeljna ali nekoliko mišice. Mravlje nemudoma, ko zavžijejo tako hrano, poginejo. Listne ali pirne uši, katere mlade zeljnate sajenice z vodo, v kateri nadlegujejo, moremo pregnati hudega tobaka; tudi suh v prah stolčen tobak skuhamo jim zeló škoduje. Zajce moremo odpoditi od drevja, će deblo namažemo se sledečim mazilom: 3 funte raztopljenega loja, in en funt kotrama. Zajec se takega debla ne dotakne. Drugi nama- zej o drevno deblo s takim mazilom: 1 del volovskega delà kravjeka in V I v zoica del krvi delà ilovice gnojnice nekoliko za stanjšanje Ako se odštejejo skupni stroški . . od skupnega zneska, se razvidi, da je vsa subvencija s tem popolnoma vpo-rabljena do ostanka...... 1043 90 kr. Po deblu sadnega drevja nahajamo mah, lišaj, mr- čese itd.; vse to moremo odpraviti, ce pomažemo deblo s tem mazilom. Nekoliko žganega apna se polije yy 75 z in yy 10. Za spisovanje poljedelske statistike 800 je si. c. k. ministerstvo kmetijstva za . 1873 dovolilo subvencije . . . katere je družba čisto izplačala spisatelju statistike gosp. Francetu Schollmajerju. kr. vroco vodo, v kateri se je nekoliko soli raztopilo, ko apno drobno razpade, se mu primeša nekoliko saj. Misi moremo pregnati iz vrtov, če potaknemo v luknje suknjene cunje , namočene v trpentinovem olji, katero jim zeló smrdi. Vrtnarji to sredstvo prav hvalijo. Tudi polži so kaj nadležni v vrtih, ker posebno salatne rastline pokončujejo. Nametava se po zemlji nekoliko narezane repe, na katero prilezejo polži in 205 zgodaj zjutraj se potem poberejo. Tako se več večerov lacki-ja in Havliček a nagloma po sili odstraniti in ju zaporedoma ravná, dokler zginejo polži. storiti neškodljiva. Zato se mora tudi zdaj najprej Pa- Tudi s finim žveplom, katerega potrošimo po zemlji, lackijeva in Riegerjeva veljava pri ljudstvu uničiti na jih hitro odpodimo. Grilčke in druge živali odpodimo, če potaknemo v vsak način in po vsaki ceni, če boce kdaj zlato tele svobodě priti na Cesko, kakor si ti gospodje domišlju jej o in prisrčno želé. Zato se pri svojih Dunajskih pri-jateljih in učiteljih pridno uČé laži, obrekovanja in za- lote smole in 6 lotov trpentina. Vse to se raztopi v bavljanja najinih oseb. Kjer koli ne glasujeva po njih luknjice česnjeve stroke. Cepilni vosek se napravlja iz 4 lotov voska 9 kozici nad ognjem in potem ohladi. v Gosp. L. a volji, povsodi se skaževa sovražnika ljudstva..... Ce so „mladočehi", kateri tudi zdaj glasno pravijo ? zdaj Politične stvari. skušajo trošiti med svet, da Palacký in Rieger na- meravata kmečko ljudstvo zopet spraviti pod jarem go- nesramnost, ki pri spôsk ? kakor nekdaj ? je to grda Palackijev zagovor (Konec.) Posebno gorke zaklada Palacký ustavovercem y ki so najprvo meni ne obudi druzega, kakor nravno studenje Ako je vsak klerikalec, kateri duhovnom njih služeb in opravil noče pustiti prikrajševati, potem je meni po volji imé klerikaica. MladoČehi trdijo dalje: Ceski poslanci ne smejo, kakor do zdaj, rok križem držati, gredó naj v dežeini To se pravi : ki mislijo, da je Avstrija že njihova Nemci in zarad tega po vsi sili hočejo, da nemški ele- zb0r in tam naj delajo za blagor dežele. ment ima prvo mesto v Avstriji ; zato pa zatirajo vse gredó naj v past, svojim sovražnikom naj se v resnici druge narode in jim kratijo pravice po gotovljene. 19. jim za- u Po pravici zamore res reci podvržejo ter obljubijo njihovim postávám ubogati. „Ne , „Lahko bi mi ugovarjal kdo ter me praša! : „x^A oa&rijejo Krivico, ki se goai našemu naroa je mogoče, da bi se Slovani tako prezirali v Avstriji, nasprotnike prisilijo k vrnitvi iz sramote." Ali le, da pravijo mladici, „vstopijo naj odkrijejo krivico , ki se godi našemu narodu z odra vsemu svetu } in nase Se ve in v Avstriji, ki je ustavna država? In ker vlada ustava da: šli bote tje; pokoršino obljubili in gromeli, — v Avstriji, ali nima ravno take veljave za Slovane, ka- Nemci bodo vam pustili grometi, dokier jih bo vaše kor za druge narode? Saj so vendar pravice vseh na- gromenje kratkočasilo in se bodo vam mogli smijati, rodnosti zadosti trdno zagotovljene y 19! Ali niso Ko bi pa imela resnica priti> bodo žc našli pripomočkov Za svojo narodnost Avstrijski ministri za to odgovorni? Zakaj se ne držé vam razgrajanje za vseiej ustaviti, tedaj ustave Slovani, zlasti Cehi? Pač lahko bi se od- bote tu ravno tako malo storili ali dosegli/ kakor naši govorilo na taka vgovarjanja, ako bi to, kar pomeni prijatelji v zadnjem Moravském deželnem zboru. Ti so beseda „ustava", za nas v resnici veljalo, ako bi bila si z resnobo in veljavo po moči prizadevali, da bi svo- pri nas ustavna opozicija mogoča in ako bi imeli na y jim slovanskim rojakom vsaj v šolskih zadevah ce ne „— *--- ^ x ----— - o----- ----- --- --------- y jiui OIU vaiioailii iu jciauuj v oaj v ouioi\iu v au y iiv^ govorno ali tiskovno svobodo! Toda, naj go- enakih pravic, vendar več^ pravičnosti kakor do zdaj še kdo izmed nas kai vladi in ustavovernim Kaj so dosegli? Čisto nič! Še toliko se niso , ua, ui bili njih govore za- priliko vori ali piše kdo izmed nas kaj vladi in ustavovernim dobili. Nemcem nevšečnega: brž je obdolžen, da kali javni vredni zdefi ustavovercem mir in da hujska podložne zoper vlado y 5 Cisto da blagor vračali dosti a so jim prepovedali govoriti. Jn ali ------------J---X----------------r------) o / vi auci 11 j uuou y u oo j m lil t vuc4&1 y vll^ll ^lu («11 mu V tem slučaju samo govor ali spis konfiscirajo in se bodo nemški Čehi skazali bolj pravične in Čehom ne njega samega tirajo v zapor! Ze dalj časa špricu- prijazne, kakor nemški Moravci?' # # • v + # • w • l IH* Ti 1 + 1 1 1 1/ / jejo to tisočerni in tisočerni dogodki. in koliko slovan-skih pisateljev je bilo že obsojenih v ječo zato, ker se Poslednjič se nam ugovarja y da smo od 1861 že jim je h otel o dokazati, da netijo razpor in sovraštvo Odgovor ie pri roki. 1 i 1 • I r/ vi • vr ' 1 * • < 1 1 S J I med narodi ! danjih laži, obrekovanj in surovih prialovic polnih veckrat šli v deželni zbor; zakaj se zdaj upiramo? Hodili smo v dežeini zbor, koli- Za nemške pisače pa, ki v svojih vsak- kokrat in dokier smo se smeli nadejati sprave in zedi- 1 • t n » 1 • 1 v t/ 1 njenja s svojimi nasprotniki gledé svojih pravic in gledé Ča- sopisih Cehe zasramujejo, se še nikao ne briga ne. rešenja naših opravičenih pritožeb, in izstopili smo, ko Ali ni to vse popolnoma resnično? Tako se res se nam je to upanje popolnoma vzelo. Dajte pa nam Palacký še na- prav za prav godi Slovanom, Cehom in drugim, dalje šiba tako imenovano ustavoverno pa prusaško stranko in obsodi njeno poČetje. Dobro bi bilo, da bi ustavoverci posebno ta oddelek pažljivo prebrali, in si ga za ušesa zapisali. Pa tudi vmladočehom" Palacký ne prizanese, tudi proti njim vzdigne dobro zasluženo šibo in jih tako-le zopet to nado — in ne bomo le v dežeini žavni zbor bomo zadovoljno hodili." y tudi v dr Svojo brošuro končá Palacký s tem y cla graja ne- vljudnost, osornost, požrešnost in prevzetnost Nemcev, kateri so se vsled teh svojih grđih lastnosti tako zaměřili že vsem drugim nenemškim narodom, da jih nihče ne mara podaj a : e tako imenovane luitaiu > au^/ ^iuiauu v^uvj uui^iixi ui vzj- vestnosti, imam za to dosti vzroka. Ti ljudje se ustijo mlade" Cehe dolžim brez- sebe in bodo morda ves svet tako razkačili zoper da bo imel Nemec povsod sovražnika, kjer koli z besedo in pismeno v govorih brez konca in kraja, da je svoboda pred nami v nevarnosti, pravo gnjusobo tro- prípetití, kar se sijo zlasti pred Avstrijsko pravno stranko, kakor da bi se bo prikazal. Utegne se jim namreč je pripetilo Rimljanom, da se bo orožje vse Evrope obrnilo proti nemškemu elementu. Ta knjiga sivega Paiackega je gotovo najbolj res- bila kaka čednost in zasluženje, če kdo kaki nična slika sedanjih Avstrijskih razmer. Da stranki spada. Mi yy staročehi" smo jim v resnici vsi nepravni posebno Avstrijske ustavake v oči y Je znano y pa ker bode yy res- skupaj fevdalni, klerikalni in ultramontanci, prav tako, kakor nas popisujejo njihovi prijatelji in učeniki, Dunajski judovski pisači, od katerih se ne damo podučiti, kaka mora biti svoboda, ki se spodobi našemu narodu. nica v oči kolje. u Mnogovrstne novice, Pred Rieger vsem sva tako imenovana j-Li ova iai\u íui^jju y aua ptvâkâ y jl aiav^aj iu kriva vseh nadlog, katere so Ceski radikalci vojaka znašaj Palacký in y * Koliko stane vsak vojak di Stroški enega na leto Na Angleškem 2500 frankov y šestindvajset let imeli prenašati. Zato so bili že pred- niki njihovi, uporniki majnika 1849. leta, sklenili Pa- na Ruskem 1202 www g'Jl 1047 y na Francoskem 1172 y V Bel y na Laškem 917 y na Dánskem 880 fr « ; o 06 val 77 si mi na Španjskem 755 fr., v Avstriji pa 720 frankov. Iz tega se vidi, da Avstrijo en vojak naj manj, največ pa Angležko stane. — To so stroški, katere država po- moje pismo do mlinarja; zadnje je bilo sicer samo na troši za vojaka; če pa pomislimo, da bi vsak, ko bi ne sebi dobro, ker mlinar ni bral, kar sem mu pisal Ti sploh svojemu očetu marsikaj skrivaš. Prikri- kar se ti je v mlinu pripetilo , in zadržal wuoi omi J 7 j^wuiíoiiiiivj vac* ui «oc*», au ui u\j ovui uuui u , ixgi uiuuai ui ui CIL , r* clí oclu uíu uioai , tu bil vojak, marveč bi dělal, najmanj vsaj toliko zasiužil, prav, da ni. Prikrival si mi tudi, da si v mestu s svo- kolikor stane državo, od svojega zaslužka dávek pla- jimi tovariši napravil ponočoico svetovalcu, zarad česar čeval itd., vidimo, da je vojaščina res draga reČ za si zdaj v sodnijski preiskavi, in zdaj mi gotovo zopet nas in za državo. * Zaklad naj den. V vasi Boskovi, Semilskega okraja kmaio kaj prikrivaš. No ; če bo šlo tako naprej, bom o tebi manj vedel, kakor na pr. o srednji Afriki. Ali na Českem, je dal grobokop Novák popravljati svojo ni bolj sramotno zá me in zá-te, če mi take reči drugi, peč. Ko zidar razbija stalo, zadene s kladvom ob lonec, tuji Ijudje na ušesa prinesó?" kateri se zdrobi in iz njega se vsujejo srebernjaki. Priznati moram, da so me te besede očetove res v Zidar, ki ki , še ni nikoli kaj tacega videi, strmí, otroci pa, da bile so jvj. ou gledali, i^ckvs > veto in JJWCUV, rvaj oc je ůguuuu. piuuuja upi v lišeno. zjiAiu jiii piusum uupua^cu ja, Na to prideró iz vse vasi ljudjé in jamejo grabiti sre- varjaje se, da sem jim te reči le prikrival, ker jih nisem tekó v vas in povedó kaj se je zg odilo. zadrego spravile, ker sem sam spoznal polnoma opravičene. Zato jih prosim odpušČenja, izgo- po- ín bernjake, tolarje Marije Terezije in pruske, se zidar še prav zavé, so mu bili že vse pobrali dnu razbitega lonca jih je še nekoliko ostalo. predno 7 Ko na gro- hotel spravljati v nepotrebne skrbi, in jim obljubim jim odslej ne bom ničesar več prikrival. V dokaz y y da da mi je resnična volja, kar obljubim, tudi spolnovati, jim bokop Novák, kateri je bil na polju, domu pride in povem, kaj se mi je danes pripetilo. Ko končam svojo se je zgodilo, zahteva od vaščanov srebernjake povest, pravijo oče : zve, kaj nazaj , kajti že veliko let je hiša in posestvo njegove rodo vine, toraj tudi najdeni zaklad po vsi pravici njegov. Ker mu pa vaščani nočejo dati denarja nazaj, jih zatoži za ženo, če si pameten. „Zahvali Boga, da te je varoval smrti. Žensko zdaj poznaš in jaz mislim, da take vendar ne boš maral a pri sodniji in zdaj je skoro vsa vas vpletena v sodnij-sko preiskavo. „0 ne, oče u } Zabavno berilo » , nikdar! Te ljubezni sem ozdravljen. „Pèsu pa gre danes najlepši kos plečeta. He, Jože povej Jeri, da skuha danes kos plečeta!" ki je zunaj po dvorišči grabil, skoči v ku- Jože j Moj pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec (Dalje.) hinjo in pride kmalo s kuharico nazaj Kdo bo jedel plece?" vpraša Jera. a v Pès ga bo jedel, Atila, kakor se mu pravi Le skuhaj ga, danes ga je zaslužil." Kuharica nekoliko godrnja, a gre v kuhinjo nazaj Molčé vzame Minka torbico, potem podá ihteča se in o poldne dobi Atila res lep kos plečeta, kakoršnega še menda ni nikdar jedel; ves popoldan se je potem roko materi, katera še vedno ne vé, kaj se je zgodilo. ,,Idimo proti domu, otroci," pravi mati, gospod „in vi, lizal. f mi potoma razložite vrok nenavadne situacije v kateri sem vaju našla." ) Naj že domu mudilo." vam ga razloži rajši gospodičina, meni se bo Nekoliko dni preteče brez posebnih dogodeb prinese pot pismo meni pisano in sicer od Minke. ? kar Jaz 77* 7 kako? Nas mar ne bote spremili? mu ga hočem nazaj dati, a oče pravijo: ,,Le odpri ga, Tedaj u bova vsaj viděla, kaj ta ženska spaka piše t" „Hvala lepa! Od tod imam bliže do doma. hvala za vašo prijaznost, gospá! Atila, stopaj !" Lepa ga odpečatim in berem glasno. Minka izgovarja v njem svojo naglost in izreče slednjič nado, da neljuba do- godba ne bo motila ljubezni med nama. Pristavek ma- Zasucem se pred strmečo materjo in odidem čez tere vabi me jutri v gradić, kjer se bo napravila lična železno cesto, na kateri poberem pomečkani in prescip- veselica meni na Čast! njeni klobuk ter ga poveznem na glavo, da nisem šel srca Te ljubeča Minka." Podpis je: » T voj a iz vsega za rabo ni bil več. Pès teče pred mano gologlav, ker in škaklja, pogosto se oziraje po meni. 77 77 ,Blaga žival, ti si mi řešila življenje. Da bi tebe se vsedem in pišem : Kaj boš odgovoril na to?" vprašajo oče. Malo potrpite boste sami brali," odgovorim jaz t j , u i cv ^ cc uiva x, bi oi uji iv^onct ^ivij^ujv» U.UJ V Vl^W y J. ▼ 1V\>«V trkam na vrat in malo manjka, da ga ne objamem. soko cenite. Zdravstvujte in naj se Vam posreći, najti sebi Vam na misel darovati ga Vam in s tem dokazati svojo Ijube-zen do Vas, sem prisiljen, prepustiti svoje mesto ka- prišlo mu po- """ * 7 «vm ťiiwujvu , ~ . ---— kemu vitezu srednjega veka, čegar viteze Vi tako vi- « • . 1 • * » TT V • # i • Atila, take prijaznosti nenavajen , mi liže roke in ko jamem zopet iti, skače vesel pred menoj Čudno, kako se je bilo v krátkém času v meni varnost." koga, ki bo imel več življenj , da bo mogel vsak tre-nutek eno staviti po nepotrebnem za Vas v smrtno ne- vse spremenilo! Ravno prej še mi je srce gorelo za Dobro , dečko, tako je prav," rekó oče ko jim Minko j a zdaj ? za ognjem ne ljubi 7 lavuu rl oc LUl i ^ oivc guiciu Zich , , iaay j j-n. c* y , i- ^ iv^ v^^v^ , J**-—- Neprijetno mrzel občutek je nastopil preberem to pismo. „Take mestno odgojene ženske po- svojega ijubega spravi v trebujejo moža, kateri ima čas in voljo biti njihov Mi pa tukaj na kmetih imamo za-nje premalo To bi bil še tudi lahko pristavi! pismu, pa naj Ženska, katera smrtno nevarnost, ga ne ljubi, toraj tudi Minka mene sluga. me ni nikdar ljubila. Hvala za ta nauk, če- C£lSći« ravno bi me bil stal skoro življenje! Domu pridši sem jako molćec in slabe volje da oče zapazijo mojo čmernost. j tako je že tako dobro. Pri moji veri, Mlinarjeva Marijca bo je biser proti tem meščankam. Ta bi bila zá-te tem ostanem." 7 pri „No, ti je zopet pes kako sitnost napravil, kakor Marijca?" ugovarjam jaz 77 77 Ta ne bo zá-me, saj zadnjic pri mlinarji?" me vprašajo. „Zapodi ga od ima že svojega profesorja. u hiše, če ne, ga zapodim jaz ! u 77 „Ne, oče, Atila mi je zdaj za vami najljubša stvar Ali ga re3 ne poznaš?" Haha, profesorja! To je pa re3 pravi profesor ta ! na svetu. Pri priliki vam bom že povedal, zakaj?*' * 77 Kako bi ga poznal ! Saj sem sli s o njem 20? govoriti, videi ga nisem. Mati mlinarica mi je pravila 9 Trsla 28. junija Bil sem v Roj m videi da je Marijco učil cvetice saditi in gojiti, druzega ne veliko meščanov, ki so se napravljene veselice v čital vem nic o njem * ~ nici Rojanski vdeležili. Pri tej priliki ne morem dru (( „No, kedar se peljeva v mesto, te bom seznanil ž njim } potem se ga ne boš bal gledé Marijce. Jutri Zegâ 116^0 vuu viu ^uuuviu ^^lju y ua ui oc JV ULI c v^ ÍV < čitalnica tudi kmetom prepustila. —Drugih posebnost vnovič ponoviti da bi se kmeČk se mi napravi, da se popelješ zgodaj zopet k mlinarju. u „Ali bi ne bilo bolje, «iw ui ť oče?" ugovarjam jaz nekoliko v zadregi. ako bi se pel jali prav zanimivih ni, razen te, vi sami t • • da so pri Zad v Dal j macij jeli morskega volka (Haifisch), ki tehta 13 sram te bodi da ,,jLjj, Diam ic uuui, kx ako nočete, da bi se Vaši ne hodite Vlada ozrla se pogovori raznesli ? vendar-le na Oče gredó, jaz pa zapečatim pismo do Minke in uboge, od vseh strani teptane Slovence. Te dni odstavila ga izročim potu, kateri je vedno še zunaj čakal. odide pot, je tudi Minka srca. Ko za zmiraj íztrgana iz mojega komisarja Lukša iz Prošeka, slovečega lahona in slo- trdega ali Je venožrca; od vladne strani se je zoper drugeg (Dal. prih.) lahona Bonina, učitelj ) preiskava zaukazala ; vlada vsaj vladni organi so začeli glasovitemu kolegu gosp Lukša, J. M. Ferlug 9 9 capo distrettuale v Roj na Nasi dopisi. prste gledati. Pobiral je namreč ta libertinec za ženit vanska spričevala od strank po 50 soldov takse, kar Gorici 26. jun Je že davno več slovenskih in tudi laški list „Cittadino" Ze davno prej, ko „Noviški" pomnil, ali preusmilj magistrat mu ni čisto nič storil » „Staroslovenec", sem bil jaz starinoslovec ali vsaj di- čeravno je to oštro prepovedano. Zakaj? Slovenci že letant v starinoslovji. Zato me je te dni tudi mikalo umite! Neki blagi duši j Avstrijcu, ne Italij izvedeti, kje so bili uliti stari zvonovi tukajšnje farne to na vse zadnje preveč, in da se ne bomo motili cerkve sv. Ignacija na Travniku ) katere so 23. t. m. dve ušesi našim čast bralcem rečemo bilo na ta duša f sneli in 24. t. m. tukaj v Gorici v novo, ubrano zvonilo prelili. Veči in manjši starih zvonov sta ulita v postavlj je v strah in trepet lahonom c. k. uradnik za take reči > ki je po svoji vesti dotične stranke ofi Ljubij ani, ulit v Gorici prvi 1734 drugi 1836; srednji je bil j 1767 ; vi 1.1*51. ^ ^^ i o^ui Franchi-evi zvonariji). povabil in postavno in pravilno izprašal o ime ozna- novanih taksah, kar so te tudi pod prisego potrdile nilkih raznih časnikov beremo Albert Samasa-v insérât, Zdaj se bo ta protokol tudi magistratu poslal, da bo kateri ima na čelu zapisano : „Ustanovljena (zvonarija namreč?) 1767." Kako še 1767? Omenjena 9 9 naša se kar gospodu Feťlugi slovesen „z dejamo, moral s slovečo blamažo vendar-le dva zvonová sta tudi že pri Jož. Samasa-i ulita („Jos. Samassa Labaci"), tedaj mora biti Samasa-ova zvonarija najmanj 140 let stara. — Ker že o zvonovih in zvo-narji Samasa-i govorim, naj po vem, da sta zdaj on in preslabo Bogom dati To tudi ni hišo Hrovatin a, po rela, 4 krave in en Danes 28. junija je na Občini treščilo v Trsta domače „Koglevega prasec pogimi a Hiša je zgo 11M1J i M LXJ WUU X ^ V r VX A LU y UM. | ^/V f V U-» y W l/W «^MJ *** * * —--- (združena) Videmska zvonarja Broili in Polli huda tek- je 25. dne u. m. v B Telegrafsko vodstvo naznanj t da se na Goriškem odprla brzo meca na Goriškem. Za zvonové na tukajšnji sv. Gori javna ali telegrafska postaja v zvezi s pošto Trsta ste se obe firmi krepko poganjali; prepuščeno je bilo delo Samasa-i. Svetogorskim zvonovom nasproti se hoče pria brzojavna zdaj z Goriškimi zvonovi izkazati Videmsko - Goriška dnevno službo 28. dne u. m. se v Mokronog od postaja v zvezi s pošto m z omej (Broili & Polli-eva) zvonarija (katera je bila v konkurenciji tudi za znani veliki zvon v Koloniji). — Dne julija bo tukajšnje kmetijske družbe občni zbor. Razen poročila o porabi državne podpore leta 1873 in Trsta 29. junija kujejo posamesne vasi v narodnem napredku Tržaški okolici se odli- v 1 • zali- 9 bog, Indije nahajajo se tudi vasi, katere so, kakor v naso zemljo přestavil, brez jib iz vse narodne zavesti volitve predsednika pride na vrsto sporočilo zastran in politične zrelosti. Med te se v prvi vrsti šteje Keti-zboljšanja živinoreje v naši deželi. Stavili se bodo tudi nasveti zastran spremenjenja družbinih pravil. — Ga- nara. Přetečeno nedeljo 21. junija imeli so fantje ples. okolici je namreč navada, da vsako nedeljo v eni lete (svilnih kokonov) je letos še precej; prodaja se ali drugi vasi okolice napravijo fantje na prostém ples 95 kr. in celó do goldinarja funt; stara japonska po 90 rumena (pšenična), katere je pa prav malo, po 1 gold. 15 — 1 gld. 20 kr. Mladi krompir (za katerim sejejo drugo turšico, činkvantin) se prodaja na Dunaj po gold. cent. je pod velikim platnom, kateri je raztegnjen, da senči ple- šišče. Olepšajo pa plešišče tudi z zastavami. Po teh Te dni bo krog Gorice žetev. Pšenica zastave, kjer pa še spejo spanje se pozna na mah značaj vasi, kajti v vaséh , kjer je narodna zavest, vihrajo Avstrijske in trikolorne slovenske nevednosti, tam naha- redko kedaj tako lepa, kakor letos. — in Pavla dan bo na Travniku „tombola" zavodu zane- Keti- nari so vihrale vse baže zastave: Amerikanske, Angle- Na sv. Petra jaš zmes, kakoršne si Člověk misliti ne more. marjenih otrok na korist. Kdo propos 9 9) Travnik!" ške in druge 9 in čujte! najveći kine pa je bila laška ve ali nam ga naši novi mestni gospodarji še trikolora ob cesti. Narodnjaka je moglo srce boleti, pusté, ali ne? Pripravljajo nas neuradno že nekaj časa videti vse te konfuzije. Slišalo se je mrmranje okoli- 9 na ta uradni atentat s tem. da se v raznovrstnih raz- čanov iz glasih 9 9 in kjer koli se hoče ta trg imenovati vselej druge vasi 9 rekli zarad laške zastave. kateri so^ tudi očitno nevoljo iz- Cuditi se je še bolj« tej pise iuv^g i<* ti g imcuuvau, ^ix.i ^ Kakor hitro bom bral jaz na zaspanosti v narodnem obziru, ker ima ta vas sloven- „piazza grande oglih novo imé, povem brž našim očetom, kako naj po- skega duhovna in narodnega učitelja. Pa že od nekdaj laščijo tudi imé lepa reč. Gorica. Saj doslednost je vendar so bili Ketinarci mrzli za vsako reč, nikdar se niso potegnili za eno ali drugo stvar, ampak zadovoljni so 208 bili slal z vsem ? kar jim je magistrat po svoji milosti po- tovanji po Dolenskem, ko je razdeljeval državno pod ? z eno besedo, vas Ketinara in nekoliko bližnjih poro ) Je brati on in njegov tajnik g. vitez Vestenek, o tem v • v )) Vaterlandu" jako zanimive reči, katere, če vasi so v narodnem obziru še brez vsacega napredka in brez vsake zavednosti. Bog daj , da bi se tudi te kmalu zdramile in posnemale druge vasi okolice Trža- njenih zastopnikov. Přišel je namreč — tako poroča so resnicne, res ne spodbujajo k spoštovanji do vlade in ške j ter te tudi podpirale pri njih velevažnem delu. Kostel. )) Vaterl." razdelitvi posestnik, kateremu je vre- Pri novi volitvi občinskega odbora je bil menska nezgoda gotovo največ škode naredila, ki se je za župana Kostelske občine izvoljen Martin Južnič iz pa s tem pregrešil, da je pri volitvah dal svoj glas Fare, in za svetovalce: Andrej Žagar, J u rij Delač. Na Poljiei. Matija Rački in slovenskemu kandidatu. Nad tem vit. Vesteneck tako-le 11; dné u. m. so se vršile za našo zarohni: „Vi si bite nic > pa današnji dan zapomnite! Vi ne do-ker ste volili dr. Strbenca." In ko navzoč občino volitve v občinski zastop in 18. dne t. m. je župan opomni ? da take besede niso spodobne in da bil izvoljen za župana Martin Seme iz Dolenje vaši in sploh tako ravnanje ni prav, zakrici vitežki Vesteneck za svetovalca : Jakob Strubelj iz Peči in Jakob Vidic tudi temu: „Vi pa molcite, če ne, Vas bom dal ven i z Poljice. Radoliavas. 18. dne u. m. je bil od 5. junija 1. vreci. u Tako to res ne bilo poroca ,, Vaterl." Nas bi veselilo , če bi m bomo prav radi popravili to skoro izvoljenega odbora za župana naše občine izvoljen Miha neverjetno vest; kajti da bi bil gosp. vitez Vesteneck Bregar iz Radohevasi, in za svetovalca : France Sore iz Radohevasi in Anton Iiovčar iz Vrhpolja. tako bilo vendar ,,e n e r g i č e n", kakor je po tem razvidno skoro nemogoće to bi Vse to se je menda Planina 27. junija. ( Javna zahvala.) Podpisani se v godilo v nazočnosti kneza Metternicha, kateri je pa vrh nam- imenu šolske mladine in tukajšnjega krajnega šolskega tega v Novem mestu si postavil še drug spomin sveta presrčno zahvaljuje sl. c. kr. kmetijski družbi v reč spomin velike učenosti. Stopil je v osmo šolo gim- Ljubljani, za lepo zbirko vrtnarskega orodja, ki gaje nazije, ko so dijaki ravno latinsko nalogo izaelovali tukajšnji narodni šoli nakloniti blagovolila. Josip Benedek. in vljudno-radoveđno prašal : „Ali učenci pišejo dik- tando?" Iz tega vprašanja se sklepalo, da gospod Ljubljani1. (Iz seje deželnega odbora 19. in 26. knez osme šole še nikdar videi ni, kar se nam skoro junija.) Za obrtnijsko šolo v Ljubljani je deželni odbor verjetno zdi, če se spomnimo, kako je pred nekoliko za leto 1874 odločil 400 gold, podpore iz Kranjske de- želne v césar Franc-Jožefove ustanove za učne pripo- ín sicer 200 močke obrtnijskih šol na Kranjskem za nakup učnih pripomočkov za ubožne učence te šole, v sitno zadrego. gid. leti Graška „Tagespošta" rekla, da, če bi kdo kneza Metternicha, deželne vlade svetovalca gosp. spričalih mature in državnih skušinj ) bi prašal , po knez přišel f 200 gold, pa za nakup učnih pripomočkov, ki jih realka Še nima, ki so pa za obrtnijsko šolo potrebni. 'ična društva mnogo lože je razpuščati katol.- Vsem skušnje; prvo je županstvom se pošlje poziv, da naj deželnemu odboru zapustí ? DaMM^■ , kakor delati maturo in državne preše kn. Metternichu ratalo, ki nas zdaj prvi čin, s katerim je Slovencem vstregeí. predložé proračune občinskih dohodkov in stroškov leta Zato mu pa tudi želimo prav srečno pot in da bi se 1874 in obČinske račune za leto 1873 in popise (inven- nikdar več ne viděli! tarje) občinskega premoženja Posvetovalo se je o (Politično društvo „Slovenija Poročilo o me vladnem nacrtu deželnega stavbenega reda za Kranjsko sečnem shodu dné 11. t. m. pricnemo s sledečim go-ter sta bila v komisijo za to postavo izvoljena deželni vorom dr. Coste o pregledu delovanja Ljubljanskega mestnega zastopa v zadnjih petih letih, ki ga zarad njegove važnosti podamo od besede Da odbornik Dežman in deželni inženir Vičel. konec stori napaČnim poročilom po učitelji ljudskih šol ne dobivajo plače po novi šolski do besede. Govor se glasi tako le: se raznih časnikih, da postavi, je deželni odbor sklenil objaviti izkaz , koliko Pětkrát se je volilo v Ljubljani za mestni zbor in se je iz deželnega zaklada za plače učiteljev ljudskih društvo „Slovenija" je vselej dosledno sklenilo se ne šol na predplačilih že izdalo. Po dognanem porazům- vdeležiti teh volitev ter ob svojem času račun zahtevati ljenji z Ljubljanskim mestnim magistratom razmeri od tistih, ki od leta 1869 sem gospodarijo v našem deželnih in mestnih priplačil za stroške realke v novem mestu. Ta čas je přišel. Odstopila sta po vrsti dva hranilničnem poslopji je deželni odbor sklenil, razpi- župana, dr. Suppan, ki je županoval v letih 1869 in sati javno dražbo do 30. junija za napravo novega sob-nega in šolskega orodja za nove prostore te šole. Frediogu deželnega šolskega sveta se je pritrdilo, cla se za novo šolsko hišo v Komendi iz normalnega šolskega 7 1870 skem zadnja in Dežman, ki je sedel na prestolu Ljubljan- leta. zaklada dá 600 gold, podpore. Ako pa pregledamo, kaj se je storilo v teh letih v Ljubljani, moramo pred vsem obžalovati, da naši žu- Na dopis deželne pani se niso držali navade in običaja drugih županov * vlade, da ministerstvo kmetijstva ni potrdilo nacrta po- ki po končani triletni dobi javno poročajo o delavnosti stave o sušenji in obdelovanji Ljubljanskega močvirja, mestnega starešinstva. Tako poročilo je tudi izdal leta sta bila izvoljena dežeina odbornika dr. Costa in Dež- 1863 ranjki gosp. župan Ambrož 7 in man v odbor za posvetovanje o prenaredbi nacrta ome- jaz 1867. Meni toraj ni bilo druzega storiti, nego po zapis- njene postave. Občini Kropi se je dovolilo poberanje nikih razglašenih po „Laib. Zeitg. a sostaviti, kar se 25% přiklade na direktne davke leta 1874 in 1875 za v letih 1869—1873 v Ljubljani storilo. je stroške zidanja farovškega hleva. Na odgovor Kranj- ske deželne sodnije, da ona ne more vplivati na škofij-stvo zarad pripravljanja rokopisa za slovensko-nemški del Wolfovega slovarja, se je sklenilo, da se skliče po- nastopil svoje županstvo, se je stavil predlog zarad seben komité izmed udov odbora „Slovenske matice", In ta pregled, popolnoma objektiven, je razdeljen po raznih oddelkih delokroga mestnega odbora. Nove stavbě. Koj 11. maja, ko je dr. Suppan plavališča, kateri predlog se je gorko podpiral, ker nekaterih deželnih poslancev in izmed udov Ljubljan- je peški polk Huyn ponujal svoje vojake kot brezplačne skega stolnega kapitelna. — Nacrt postave za prihodnji delavce. Ta nasvet se je oddal odseku, a v prihodnji so se dotični predlogi odseka temu zopet vrnili, to ad acta" djali. 25. aprila 1. 1874 pride v razgovor deželni zbor o uravnavi doneskov iz zapuščin za normalni šolski zaklad je bil sprejet. seji je stavljen v Line. iot\i ^aiviau jv/ ují jr J ^ ^au av>ia ujau* a^iixa i • iuit piiug v x azj vui (Knez Metternich) je kot dvorni svètnik pre- predlog privatne družbe zarad plavališča, a tudi ta Kako se je obnašal pri svojem po- predlog je padel. 209 Ceste, ulice in tlak. 29. julija 1869 sklenilo, da se ima vprašanje zarad tlaka v me3tu na ovržena. se je pritožil pri ministerstvu. Se vé, da je bila ta pritožba tanko studirati in da ima dotični odsek o tem poro- čati. beli dan. 23. januarija se je ovrgel predlog zarad osnove - Do danes še niso prišli resultati teh študij na nove dekliške šole, ker je nunska že preobilno (?) 8. februarija 1871 se je sklenilo preiskovati in pretresovati o vodovodu iz Podturna v mesto. od tega se nič ne vé. ' Tudi Da xy c* DciJ ov^ vj uati wuij kj uc*j tv> ua u i u ^ j v^ kjilvj sklenjeno še pred nastopom te dobe , in 20. januarija 1874 se je interpeliralo, zakaj ta sklep še ni izvršen? oktobra 1872 se je vprašalo, kdaj da pride na se odstranijo bajte na Bregu Je bilo obiskovana. Nova mestnem zboru temveč po velikodušnosti ministerstva, katero brtnij sk , ki daj i se je osnovala, a ne po majhen donesek 500 gold., e koj prvo leto dovolilo državno subvencijo 5000 gold 11. januarija 1873 je obljubila vlada posebno pod poro i ako se osnuj v Ljublj taka družb z a ki prislužek (Frauenerwerbverein), kakoršna je vrsto poročilo o napisih ulic in hišnih številk? Dunajska enaka družba, ki kaj blagoda deluj 20. januarija 1874 se je sklenilo, da se ima to zgoditi nasvet se je izročil posebnemu odseku — morda tudi v prihodnji seji ' 7 ™ """ y --~----- do danes se tudi to še ni zgodilo, „ad acta" Popolnoma nov tiak so dobile v tej dobi edino judovske ulice in en del Gradišća. Ze 13. avgusta 1872 je dovolil mestni zbor potrebne Nasvet ? 17 šene dečke" (silno potřeb naj se napravi zavetišče za revne P stvar) 7 se je ovrgel 27 maja 1873 f novce za nove ulice zraven Auerspergove palače (Fur- gospodom zdelo preveč ker se je 5000 gold, na leto za tako rec stenhof) iz gosposkih ulic v Gradišče; 20. januarija A jako priden je bil mestni zbor povsod 7 J0 1874 pa se je moralo vprašati, zakaj se ta sklep ne je bilo protestovati zoper pravnost 1 izvrši. 15. julija 1873 je bilo sklenjeno, naj se nujno od- kega jezik v šoli. Protestiral je zoper náčrt po stave „o učněm jeaiku v šolah" trikrat; posebno pravijo drvarnice za vodo za nekdanjo Eichholzerjevo ostro, ko se je bilo nadjati, da bode Hohenwartovo mi hišo. A Stajarska eskomptna banka, kot lastnica hiše, nisterstvo dotični sklep deželnega zbora predložilo naj- je vsled tega sklepa povišala ceno od 4000 na 10.000 višemu potrdilu; protestiral je zoper v tem smislu skle- gold. in zatoraj se je 17. oktobra 1873 oni sklep pre- njen ukaz deželnega šolskega sveta; protestiral je zoper klical. Novakovo hišo Scbnalle) je mesto kupilo a da se na mestnih šolah nemški jezik uči iz sloven ulice v krátkém razširile, ker se štacune in stanovanja skih knjig, „weil das den Druck des deutschen Ele ne kaže se, da se bodo takó tesne in mocno obiskane ministerski ukaz, da se imajo na naši realki nekateri predmeti tudi v slovenskem jeziku predavati; protestiral Je vnovič v nájem dajej ments charakterisirt" marca 1872). In vendar trdij Nova stavba hiše 46 na frančiškanskem trgu se je vsi pedagogi, da se ptuj jezik more naučiti na pod dovolila, in sicer kakor poročilo pravi 77 sanja trga." Nekateri pa mislij zarad olep- lagi maternega jezika (Ko prih.) mmujmi tl^mi» jl^ uttatbl 1 c* jjj 1q11j \J J da trg lil x£*yjl1vs sebno olepšan po tej spačeni hiši s štirimi nadstropj ni ravno po (Vse obrtnike Ljubljanske) vabi odbor politic Policij sk d nega društva „Slovenij u Koj meseca maja 1869 se trtek ljudno, da naj přidej v ce- julija zvečer ob 7. uri v čitalnično dvorano v je pomnožilo število policijske straže od 12 na 20 ta namen, da se bode posvetovalo o peticij c. moz; ben oktobra 1872 se jej je dala uniforma in pose- nega ministerstva zarad rokodelskega delovanj v prav Ljub 7Í pektor' ljanski c. kaznovalnici. Ker je reČ za rokodelce jako 2. julija 1872 se je stavil nasvèt za novo vredbo važna, naj se obrtniki vdeležé obilno tega zborovanj dravstvenih mestnih g in oglasno skle nilo zahvaliti se poročevalcu dr. Keesbacherju za to „íz- dezelnega solskeg eta) porocamo danes dva prav čudna sklepa, ki sta se sklenila po nasvetu vrstno" sporočilo. Oddal se je ta nasvet odseku. Odsek gosp. Pir kar ja, kateri se tako rad pobaha s tem • t « w i • i # i ^ ^ • • m Ř i • m • . i § • il • il v 7 je nekatere reči spremenil in o tem poročal 15. oktobra mestni zbor teh „izvrstnih nasvetov 1872 bril in je vrnil vso stvar odseku, to Sklenil je mestni zbor nov gasil ni odo >7 ad acta" telj prijatelj učiteljem. Prvi sklep zadel nekeg da uči- v Vipavski dolini, kateri je bil nemudoma odstav 7 ker še skusnje ni naredil Zop to bi sicer ne in nov z a Skoro ed d nj ak veča mestni straž zbor il naprava katero 7 Je prosto volj v tej dobi požarna bilo ugovarjati, a nam se na tihem pripoveduje, da bi se učitelju to ne bilo zgodilo, ako ne bi bil naroden Drug sklep 7 ki j postal vsled Metternichoveg glasovanja sklep, pa meri na nekeg se ukazalo, da ima nemudoma odpovedat telj a, kateremu s e decembra 1871 je mestni zbor zavrgel predlog, činskemu tajništ naj se zopet prepoveduje předku p. A nekaj tednov da zlasti pozneje (15. februarija 1872) se je ta predlog vendar-le redno svoj sprej el. telj plače Tako toraj ! Ni dosti tega 7 na Notranjskem ne dobivaj o nikdar in morajo po več mesecev zavoljo Magistrat se je organiziral v tej dobi dvakrat nemarnosti dotičnih c. kati okrajnih glavarj njo ca- idi v tej VAVJUi uvdiviai^ rvciiti ^ uucij do j i lu ^iujjuv^u laj v^ iuui vse razpisane službe se kateri bi se jim pri picli in neredni zdaj se jim prepoveduje tudi postransk zaslužek prav dobr< 19. maja 1869 in leta 1873. zarad pomanjkanja prosilcev ne morejo oddati, in naj- prilegal! Kaj bi bil na pr. gosp. Pirk 7 rekel čudne je je 7 ako 7 da njegovo voljo penzijonirali službo pri magistratu. so g. Sveteca, katerega so bili zoper bi se mu bilo takrat, ko je bil tudi le ; prosili ; naj prevzame kako više milosti profe ) telj ali vsled prepovedalo imeti učence v stano- šima Solske zadeve. Posebna hvala se je pela biv-županoma zarad velikih zaslug za šohtvo. Po-glejmo, kaj se je v tem oziru zgodilo? II. me8tna šola se je ustanovila, a v takih sobah da so zdravniki že večkrat konstatirali popolno nesposobnost teh sob za šole. in na hrani za gotovo ne premajhn va nj i Taki Schulzeitung 9 so „šolski prijatelj u (ka-li?), katerim „Laibach prenehoma slavo poje ! Bomo videli, se bo ta list takemu početj dež lskega sveta če peral 7 ali ne 1 (ôOOletnico Ljubljane) kot glavnega mesta dežele Kranjske bodo 4. t. m. Nemci in nemškutarji v kazini In ko je deželni šolski svèt mestu naložil zidati obhajali. Kaj pa naša narodna društva? „Sokol" kje novo mestno šolo, se je mestni zbor zoper ta nalog si ,'9 Pa ne 7 da spal na keglišči ! 310 Brencelju) bo kmalo zopet prifrčal in sicer z so obrnjene proti Ogrom nenavadno izvrstnimi podobami. Naj mu naročniki sonce na Ogerskem y V V ces da zatirajo nemške Sak- so vzbudile nevoljo po viših usta- *----- ^ -- ' V»J Ui« IV/ UM&VUU.U.« XJ.MI W^^J. OIVljIlij oy y ZJkJ IAV.11 A lig V Uli u VJ.Q1JJ. pošiljajo naročnino, potem bo tudi on prav lahko storil vovernih krogih. Ta stranka namreč dobro pozna ____« liv ___1 •______________* 1 •• 1 « , 1 w 1 1 • t. .. # i svojo dolžnost; najprvo naj pa ne pozabijo, da se mora časnikom naročnina nap rej pošiljati, sicer utegne priti ni prij etno, zlasti ako y lastnik v denarne zadrege. To pa za a )) hoče, da Brenceljna" ne y ki mora biti sam dobre volje , v.« so dobre volje tudi tišti, ki ga y beró. da še ni tako močna, da bi ji nasprotstvo Ogrov ne škodovalo, da mora marveč ohraniti si prijateljstvo Ogrske, katera ji je v boju zoper slovanski element jako potrebna družica; „kajti kaj bi bilo, ako bi se Ogerska (Umri) je po nesrečni operaciji včeraj 30. ju- nasprotno pritožbam Koppovih ustavovercev v Kremsu jela pritoževati zoper zatiranje slovanskih narodov nija gosp. Jože Turk, duhovnik v Ljubljanski de- ta-kraj Litave!" prašajo Jbolj zmerni nemški listi. želni bolnišnici. Rajnki ) j zvest sin svoje domovine je Cesarjevič nadvojvoda Rudolf je imel 23. t. m. marljivo spolnoval mnogo let težavna opravila v bolniš- skušnjo iz vojaških tvarin. Pričujoči so bili samo veljavni ni ci in si je še zadnji čas postavil s tem lep spominek, vojaški strokovnjaki. Presvitli cesar da je nabral z napravo novih orgelj in novega kora v ki bil, je svojo Je tudi nazoc bolnišnični cerkvi zdatnih milodarov. čiva blagi mož ! Naj v miru po- najvišo zadovoljnost izrekel cesar je viču zarad temeljitega znanja, pa tudi obema učenikoma za podučevanje. (Velik vihar) je bil 29. junija v Ljubljani in v Česka. — Staročelii so izdali svoj volilni oklic okolici, zlasti pri Štepanji vasi" kjer je vrtivec ruval v katerem razkladajo svoj program in to, da ostanejo V1XVA1V1 j a LJJ. rwgi j JL^J V^i. VilM w AUTU)* —-----------------J ~ ~ JT--O------------7--------J ~ drevesa in jih metal celó čez tako imenovani cesarski »a tistem stališči državopravne opozicije, na katerem so i/ v 1 • w . a m m * i * graben. V Štepanji vasi je neko gostilnico popolnoma zdaj. Porazumeti se smo pripravljeni, a brezpogojno odkril. vdati nikakor, — to je njihovo geslo. — Mladočehov (.Pobirki iz Časnikov.) Naša sodba o „mladih" in nemškutarjih je „Narod" tako spekla, da je v petek . da porabil uvodnemu članku namenjen prostor za to volilni oklic pa je ves drugačen, poln zvijač, sofizmov in pretiranja. Opozicijo staročehov razupijajo kot „brez-delavno čakanje" in hočejo s tem ljudstvo slepiti, da bi se jezi nad „Novicami* 6 obrača. Novice u ter njih besede nalašč narobe volilo njihove kandidate, da trdijo, da poj dej o so rekle y da med „Narodovci" in nemčurji ni bistvenega razločka, ker imajo oboji enake principe; razloček je le še for malen, da y deželni zbor, če vstopijo tudi Staročehi. mladi" na Ceskem enaki potem yy našim „mladim" ; vse, potem pa, ko so voljeni, se Tedaj pred so vo- ně změ- nám reč oni slovenski, a ti nemški zborili in pišejo v svojih časnikih, sicer se pa njihova govore v svojih načela popolnoma vjemajo vsak y y Te besede „Novic" kdor zna slovenski, tako razume, le „Narod" jih noče razumeti, marveč hoče iz njih splesti korobač za „Novice", češ, da jim ni za slovenski jezik, marveč le za „klerikalna" načela. „Novice" litvijo obetajo nijo dalje za želje svojih volilcev, marveč se vedejo po svoji trmi. Izvrstni izgledi: Pfeifer, dr. Vošnjak, Za Weberj evega naslednika je se že čez trideset let poganjajo za slovenski jezik, kakor tudi za vse pra- vice naroda slovenskega sploh y toraj se jim od „Naro- dovcev" ni treba učiti; one so tudi ostale zveste svo-