__ ISSN 1B54-52B2 št. 3/september 200G /=\ n in KL 1:3 m FK X & ® •". m &#Y .V ^^ neskonČnost Kazalo, novice Novičke Konfuzija 2007 Če gre vse po sreči, se bodo v aprilu 2007 zgodili dnevi znanstvene fantastike na Obali. Predavanja, projekcije, delavnice, razstave in še kaj. Do konca leta je program odprt za spremembe, zato ste vsi zainteresirani vabljeni k sodelovanju s tvornimi pripombami, idejami in nasveti. Osnovne informacije so na spletni strani http://www.deaho.org/konfuzija organizatorji pa so dosegljivi na naslovu: konfuzija@deaho.org Društvena striparna in čitalnica Stripoholik Društvo ljubiteljev stripa Stripoholik je v Ljubljani pred kratkim odprlo novo striparnico in čitalnico Stripoholik, ki služi kot prostor, kjer se ljubitelji stripa lahko družijo, izmenjujejo, berejo, prodajajo in kupujejo stripe. Prostor služi tudi za društvene namene, kot so sestanki, vpis in svetovanje članom in ostalim, širitev informacij v zvezi s stripi … Želja in namen društva je promoviranje stripa v Sloveniji, zato se trudijo omogočiti dostop do le-teh. S pomočjo članov in simpatizerjev društva v striparni Stripoholik ponudba narašča iz dneva v dan. Pomembno je poudariti, da si stripe lahko tudi samo izposodite in ob kavici preberete v sosednjem lokalu. Društvena striparna in čitalnica Stripoholik se nahaja pod bivšo poslovno stavbo Metalke, na Dalmatinovi ulici (Ajdovščina 4 - podhod Ajdovščina). Tedenski urnik (delovni čas) lahko izveste na prvem slovenskem stripovskem forumu: http://forum.striparna.com Stripoholik je v svojem prostoru tudi Prizmi prijateljsko odstopil polico ali dve, s katere si lahko Prizmovci sposodijo katero izmed (več kot) 80-ih ZF / fantasy / horror publikacij, ki jih premore Prizmina knjižnica. Kazalo Novičke ................ 2 Uvodnik ................ 3 Članka ................ 4 Recenzije ................ 10 Članek ................22 Zgodbe ................ 25 Kolofon Neskončnost, glasilo Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma ISSN 1854-5262 številka 3, september 2006 brezplačni (promotivni) izvod izhaja četrletno naklada: 300 izvodov glavni in odgovorni urednik: Tanja Cvitko, lektor besedil: Dag Kleva grafično oblikovanje, prelom, stripi: Peter Dobaj, ilustracija na naslovnici: Tanja Semion Neskončnost - kontakt: neskoncnost@prizma.si Prizma na spletu - forum: forum.prizma.si Avtorske pravice vseh prispevkov pripadajo avtorjem samim. 2 ^^ neskonČnost Uvodniško besedičenje Dragi bralci! V pričujoči številki Neskončnosti lahko preberete besedila štirinajstih različnih avtorjev, ki se večinoma navezujejo na vesoljsko opero, vendar imamo “cukre” tudi za ljubitelje drugih žanrov. Z velikim veseljem objavljamo grozljivo zgodbico nadebudnega mladega hrvaškega avtorja, katerega prijatelji niso verjeli, da bo zares objavljen v Sloveniji. Ha! Znanstvena fantastika je ogromno, mišičasto in rogato bitje, z gomilo bodičastih anten in čutnih rožičkov na glavi. Ima mlajšo sestro, nežno bitjece z rdečimi ustnicami in pridihom zvezdnega prahu v laseh. Njeno ime je Vesoljska Opera. Tako je Brian Aldiss opisal vesoljsko opero (za upodobitev njegovih besed na naslovnici je izjemno poskrbela naša ilustratorka), društvo Prizma pa je 31. julija v Kulturnem inkubatorju (Maribor) pripravilo Dan vesoljske opere, kjer smo z referati in projekcijami predstavili ta (pod)žanr znanstvene fantastike. Z Inkubatorjem pogosto sodelujemo, v času, ko tole pišem, pripravljamo počastitev 40. obletnice prvega predvajanja Zvezdnih stez. Poleg Prizminih projektov se v Inkubatorju odvijajo različne delavnice (npr. Warhammer), projekcije, predstavitve literatov … vljudno vabljeni! Prejšnjo, drugo številko Neskončnosti v .pdf formatu lahko poleg Prizminega foruma (http://forum.prizma.si) najdete tudi kot prilogo “(na)tlačenkam” septembrske številke revije Joker, za kar se uredništvu najlepše zahvaljujemo. Naslednja Neskončnost izide decembra 2006 in bo večinoma posvečena slovenskim ustvarjalcem. Vrzite oko na forum, obiščite naše predstavitve ali srečanja, po-komentirajte, kaj ste dobrega prebrali, gledali ali se igrali. Lepo jesen vam želim. Tanja Cvitko Maribor, 12. september 2006 Uvodnik 3 Space Opera Kaj je Space Opera pišeIgor Cetina Vse kaže, da je bil izraz sam prvič uporabljen zlajnano, zloglasno, izčrpano zgodbo o začetek leta 1941. To je še vedno čas, ko vesoljskih ladjah ali pa reševanju sveta, pa Ameriko in svet, kot glavno sredstvo domače ponujamo space opero." zabave, obvladuje radio in razumljivo se je programska shema kmalu prilagodila okusu Za Tuckerja je bil space opera preprosto izraz poslušalcev in sponzorjev. za slabo ZF. Ne moremo natanko vedeti, ali je tudi on meril na ZF, ki je našla svojo pot do Del tega so bile tudi serije, namenjene primarno radia, recimo Buck Rogersa, ki je sicer svojo gospodinjam. Pri teh so plitke vsebine … kariero začel že davnega l. 1928 na straneh oslepel-ga-je-amnezični-polbrat-ki-je-v-krem-^Gernsbackovih Amazing Stories in se je najbolj pljih-njegove-bivše-žene … scenaristi vlekli v proslavil v stripu, ali na preobilje pulpovske ZF, neskončnost. Najdlje trajajoča med njimi - ki bi jo zlahka, s spremembo scenografije, pre- Guiding Light - je svojo pot začela prav na oblekli v westerne. Nedvomno pa je, da je space radiu, bo tako letos septembra dočakala že opera hitro postal slabšalni izraz. W i 15.000 del! Negativni prizvok obdrži tudi v petdesetih. Da bi bil kliše gospodinje popoln, so bili njihovi Generacija piscev, ki je odraščala ob pulpih, je glavni sponzorji pogosto proizvajalci čistil, bila sedaj postavljena pred nove izzive. Obdob- zaradi česa se jih je kmalu prijel izraz soap ja revij je bilo konec in ZF se je selila v knjige. opera, ki je kmalu postal oznaka za tovrstne se- Če se je v preobilju revij našlo mesto za vse rije. Seveda ne za vse. Celi vrsti formulističnih vrste zgodb, pa so bile založbe previdnejše ter westernov, ki so ustvarjali romantični mit divje- so izdajale le dela, s katerimi so si zagotovila ga zahoda so tako kmalu rekli horse opere, prodajo - dobra dela, ali dela znanih piscev. V čeprav se izraz v westernih nikoli zares ni uve- takem svetu je bilo le malo mesta za tisto naj- ljavil, vsaj ne do te mere, kot se je izraz space slabšo ZF, nad katero se je jezil Tucker. Manjka- opera. lo pa je tudi prostora za neaktualno ZF. Sicer je res tudi marsikatero od del uveljavljenih avtor- Januarja 1941 Willson ‘Bob’ Tucker v fanzinu jev vsebovalo, recimo ji, epsko razsežnost, ven- Le Zombie, ki ga je izdajal med leti 1938/75 dar pa so fani vesoljskih pustolovščin (space zapiše: romances), kakršna je recimo serija Skylark of Space E.E. ‘Doc’ Smitha s propadom pulpov le "V teh dneh vročičnega kovanja fraz vam težko prišli na svoj račun. ponujamo eno še mi. Westerne imenujejo horse opera, jutranjim vabam za solze Eno od zavetišč, ki jih v teh časih najde ZF, je gospodinj pravijo soap opera. Za pisunsko, založba ACE, kjer je urednik, bivši Futurijanec 4 ^^ neskonČnost Kaj je Space Opera Donald A. Wollheim pričel z izdajanjem ti. Ace Doubles. Tu najdejo objavo številni uveljavljeni, pa tudi novi avtorji. Kaj mogoče je ta preskok pripomogel k temu, da se pomen izraza space opera iz nekakega vesoljskega 'ščiša' pričel premikati v sentimentalnost nerodne, staromodne znanstvene fantastike pulpov in že v drugi polovici petdesetih so nekateri pričeli izraz space opera uporabljati v povezavi s Smithovimi deli. Šestdeseta in sedemdeseta so tako razumevanje izraza še bolj utrdila. V tem času je bila glavna smernica ZF ti. new wave. To, do neke mere ga lahko označimo že kar za gibanje, se je razvilo okrog Michaela Moorcocka in revije, ki ji je urednikoval - New Worlds. Novi val je zahteval, da se ZF preneha osredotočati na klasično temo - vesolje oz. outer space, temveč poudari subjektivno vesolje človeka ti. inner space. S tem pa niso zanikali le tradicionalnih idiomov, temveč tudi klasično ameriško pulpovsko po-pulistično ZF in zahtevali, da se izboljša kvaliteta pisanja ZF in da ta postane bolj književna. Večino starejše ZF so označevali za slabo in jo zavračali ter jo tlačili pod negativno oznakol space opere in redki teksti napisani v tem stilu so navadno služili v posmeh ali pa le za prepovedane užitke. Zamisli britanskega novega vala so tudi v ZDA najprej požele veliko odobravanje in v grobem postale smernice, ki jih je prevzela tudi generacija mladih piscev, običajno imenovana ameriški novi val. Vendar pa je številne bralce hitro pričela odbijati britanska 'izumetničenost'. Aktivno pa mu je nasprotoval tudi Lester Del Ray, sam pulpovski avtor, dolgoletni urednik pri Ballantine Books in kasneje tudi sam založnik. Lester se je zavzemal za neliterarno, včasih celo anti-literarno ZF, ki bi služila razvedrilu. Sprejel je oznako space opere, s katero je določeno vrsto ZF za- znamoval novi val in jo tako v recenzijah kot pri trženju uporabljal pohvalno. Dejansko pa je izraz dobil relativno pozitiven naboj šele konec sedemdesetih, natančneje s filmom Vojna zvezd (1977). Velik uspeh filma in po njem napisane knjige je to obliko ZF naredil najbolj prepoznavno in, jasno, najbolje prodajano. Vojna zvezd pa se je v marsičem naslanjala na epske pustolovščine pulpov, space opere, ki jih je John J. Pierce opisal takole: "Space opera je vesolje planetov, na katerih žive ne le ljudje, kakršni smo mi, temveč tudi številne tuje vrste - prijateljske ali sovražne, . od razmeroma humanoidnih, do tako ^bizarnih, da jih je dejansko nemogoče opisati. Space opera so interialess-ni pogoni ali kak drug nadsvetlobni način potovanja, potreben, da se ti planeti povežejo. Space opera je titan-ski spopad, v katerega so vpletene ogromne flote medzvezdnih bojnih ladij, oboroženih z ogromnimi uničujočimi žarki in oklepljene z enako velikanskimi silničnimi polji. Uničeni so lahko celi svetovi, ali vsaj soočeni z uničenjem. Usoda vrste ali civilizacije same visi na nitki. Običajni ljudje se dokopljejo do skoraj božanskih moči stvarjenja in uničenja, na odru vesolja se odigra drama Dobrega in Zla." Na velik tržni uspeh neke zvrsti pa je v osemdesetih vplival tudi že skoraj cinični pragmatizem, ki je postal del zasebnega in javnega življenja. Tudi propad novega vala, kot poskusa ponovne osmislitve ZF, je pripomogel k temu, da so se številni avtorji na oddaljenih planetih povrnili k preizkušenim formulam. Glede na veliko število avtorjev pa so bile neizogibne spremembe. Originalnost zamisli, ki se v ZF najbolj ceni, in, jasno, pritiski urednikov po večjih zaslužkih, 5 ^^ neskonČnost so silili avtorje, da so širili meje in kmalu so se pod krovnim izrazom space opere uvrščale številne druge skupine tekstov - planetarne pustolovščine, kakršna je npr. začetna trilogija serije Dune (Dune ('65), Dune Messiah ('69) in Children of Dune (76)) Franka Herberta, ti. trda ZF npr. knjige Ringworld ('70) vesolja Larryja Nivena, militaristično obarvane serije, kot je npr. Childe oz. Dorsai cikel Gordona R. Dicksona in Vorkosigan saga Louis McMaster Bujoldove … Space opera pa je postala tudi najbolj pogost izraz med britanskimi ZF avtorji. V to razširjeno pojmovanje je padel tudi M. Moorcock, zares pa se je britanska space opera razcvetela z Iainom M. Banksom. Banks je svojo literano pot pričel v mainstream literaturi, leta 1987 je izdal Consider Phlebas, prvo iz ciklusa knjig o vesoljski človeško-robotski (če malce poenostavimo) civilizaciji. Kmalu je postal eden najbolje prodajanih žanrskih piscev v Britaniji in spodbudil celo vrsto drugih piscev, da so pričeli pisati na podoben način. Ta pojav nekateri imenujejo new space opera, temačnejši, bolj pod vplivom cyberpunka in 'realnejšega' razvoja tehnologije naj bi predstavljal novo smernico v space operi .E Neprestano iskanje novih zamisli v znanstveni fantastiki onemogoča jasno definiranje skupin tekstov znotraj samega žanra. To vse prepogosto pripelje do drobljenja in neskončnega predalčkanja na podzvrsti in podžanre, kakršne sem recimo omenjal prej, navadno že kar na podlagi enega samega dela. In tako smo, za konec, postavljeni pred vprašanje - Kaj je Space opera danes? Ali je to precej omejena skupina tekstov oz. podžanr, kakršnega opisuje Pierce: titanski spopad Dobrega in Zla v katerem zatrepeta kozmos? Ali je to dejansko oblika, stil pisanja, nabor izraznih prijemov, lasten le znanstveni fantastiki, s katerim dejanski 'podžanri' izrazijo širino in epski element zgodbe? Edini odgovor, ki ga je trenutno mogoče podati, je: oboje. In zgodba se bo znotraj nedorečenosti znanstvene fantastike zagotovo še nadaljevala. Česa drugega pa od space opere tudi ne bi mogli pričakovati! Kaj je Space Opera 6 ^ r \s ^ ^ r-r- Mož, ki je padel na Ze m ljo Mož, ki je padel na zemljo David Bowie ali Ziggy Stardust piše Gregor Vuga Mnogi obrazi Davida Bowieja Bowieja je tudi prvič zares izpostavil širši publi- Leta 1967, pri dvajsetih letih, je David Robert ki, poleg tega se je na njem pojavil lik imenovan Jones izdal album David Bowie in s tem tudi Major Tom in njegova zgodba. Z njim je Bowie uradno prevzel ta umetniški psevdonim ter ga ustvaril skoraj arhetipski lik - gre za astronavta, ki obdržal do danes. Lahko bi rekli, da je bila to prva izgubi ali namerno prekine stik z Zemljo in izmed mnogih preobrazb, ki so sledile. V svoji ostane izgubljen v vesolju. Zgodbo so navdihnili dolgoletni karieri si je namreč zaslužil naziv takratni pristanki na Luni ter Kubrickov film kameleon, saj je pogosto in včasih nepredvidljivo Odiseja 2001 in je bila opisana kot vesoljska spreminjal ne le glasbeni stil in žanre, pač pa melodrama. K Tomu se je njegov resnični jaz predvsem videz. Kratki lasje, levja griva, dolgi vrnil leta 1980 z albumom Scary Monsters, lasje, brada, gladko obrit, konzervativna elegant- natančneje s pesmijo Ashes to Ashes, v kateri se na oblačila, ekstravagantni in divji glamurozni lik spet oglasi Zemlji - s tem je bila zaključena kostumi … Med vsemi temi mutacijami je bilo njegova odisejada (Space Oddity namerno zveni tudi nekaj takih, ki so ustvarile skoraj otipljive podobno kot Space Oddisey) in le-ta je postala like, oziroma alter ege. Med njimi so nekateri metafora za Davidovo odvisnost od heroina v zanimivi tudi za naše področje, saj je le malo vmesnih letih. Daljnosežni vpliv stvaritve takšne- izvajalcev popularne glasbe, ki bi bili tako ga lika je opazen, če samo preletimo njegovo povezani z znanstveno fantastiko, fantazijo in pojavljanje v popularni kulturi: omenjan je bil v podobnimi tematikami. glasbi in televizijskih nadaljevankah, nemški tehno glasbenik Peter Schilling ga je uporabil v Jarreth pesmi Major Tom (I’m Coming Home), čeprav Pričnimo na koncu, leta 1986 je Bowie nastopil v to povezavo zanika, nadalje je izvajalec K.I.A. filmu Labyrinth kot kralj goblinov (mitološki pa posnel pesem z naslovom Mrs. Major Tom. tudi fantazijski puristi se bodo verjetno obregnili Zgodba naj bi navdihnila tudi nastanek pesmi ob dejstvo, da je primernejši izraz za bitja v filmu Rocket Man, ki sta jo napisala Elton John in fey) in za marsikoga je bil to prvi stik s pevcem, Bernie Taupin ter je v izvedbi Williama Shatner- če ne že začetek ljubiteljskega odnosa. To je bil ja doživela kulten status. tudi edini jasni stik s fantazijsko tematiko. Znanstvenofantastične in vesoljske tematike se je Major Tom dotaknil še v drugih pesmih, recimo Hello Space- Prvo splošno znano Bowiejevo spogledovanje z boy (v duetu s Pet Shop Boys), zelo verjetno znanstvenofantastično, natančneje vesoljsko navdihnjeni pri Starchildu iz Clarkove in tematiko je bil singl Space Oddity, izdan dve leti Kubrickove Odiseje, ter Life on Mars? ki sicer po albumu. Singl ni bil prelomen le glasbeno, govori o filmih. 7 ^^ neskonČno Thomas Jerome Newton Leta 1976 je Bowie odigral glavno vlogo v filmu Mož, ki je padel na Zemljo, po knjižni predlogi iz leta 1963. V njem igra nezemljana, ki si nadene ime Thomas Jerome Newton in človeško podobo. Newton pride na naš planet z namenom, da bi zgradil vesoljsko ladjo, s katero bi na svoj domači planet pripeljal vodo z Zemlje, saj tam vlada strašno pomanjkanje lete. Na koncu je njegova identiteta razkrinkana, podvržen je vladnim testom, njegova naloga pa katastrofalno propade. Duševno zlomljen posname ploščo s sporočili rodnemu planetu, v upanju da se bo vrtela na radiu, in sčasoma po radijskih valovih dosegla dom. Kljub ne ravno pozitivnim ocenam in ne najboljšemu sprejemu občinstva, je film ljudem ostal v spominu predvsem zaradi Bowieja, saj ta brez maske v filmu izgleda bolj nezemeljsko kot marsikateri umetni hollywoodski vesoljček. Njegove ostre poteze, raznobarvne oči (kot posledica nezgode v otroštvu je Davidovo levo oko rjavkasto in desno bledo modrikasto) ter gladka, na izgled skoraj gumijasta koža, so njegov obraz spremenile v zaščitni znak. Nekateri so šli celo tako daleč, da so ga imeli za resničnega nezemljana. Zgodba iz filma, tako po lastnostih lika kot zaradi nezemljana, ki posname ploščo, ima zanimive paralele z drugim Bowiejevim likom, ki mu je posvečen naslednji odstavek, vendar vpliv ni bil nikoli potrjen preko nobenih povezav. 8 Mož, ki je padel na Zemljo Ziggy Stardust Najbolj vplivno Bowievo delo je nedvomno album s polnim imenom The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars. S tem konceptualnim albumom je Bowie začrtal nove glasbene smernice tako zvočno kot v sami podobi zvezdnikov in drugače. Album je izšel leta 1972 (štiri leta pred nastopom v filmu) in postal temelj glam-rock obdobja, ki je svoj vrhunec doživelo v Veliki Britaniji med letoma 1971 in 1973. Konceptni album pripoveduje zgodbo o Ziggyju Stardustu, nezemljanu, ki pride na Zemljo z mesijanskim poslanstvom. Zgodba je dokaj okvirna in ni v celoti izražena v besedillih, pač pa ta nanjo bolj namigujejo. ^Prva pesem, z naslovom Five Years, napove konec sveta oziroma Zemlje in paniko, ki sledi temu spoznanju - naslovnih pet let je obdobje, ki loči človeštvo od uničenja. Naslednja besedila pripovedujejo o prihodu rockovskega mesije, ki naj bi odrešil ljudi ne le pred koncem, pač pa pred banalnostjo in vsakdanjim življenjem, tako da gre morda le za metaforično uničenje. Nadalje recimo pesem Soul Love opisuje različne oblike ljubezni, med njimi soul love, ki naj bi bila najvišja oblika le-te in naj bi jo Ziggy raznašal. Za razliko od nekaterih drugih konceptualnih albumov je vse precej indirektno, saj ni nikjer v besedilih nedvoumno izraženo od kod točno je Ziggy sploh prišel in kako, nobenega pristanka vesoljske ladje ali česa podobnega ni moč najti. Edina izrecno znanstvenofantastična beseda, ki se pojavi, je ray gun. Iskanje vplivov je pri vsakem delu težavno, pri tem albumu pa skoraj nemogoče; nikakor ni moč najti ne-ovrgljivih dokazov, kje in kako se je Bowie navdihoval za zgodbo, vsekakor pa je bil konec šestdesetih in začetek sedemdesetih čas, ko so bili poleti na Luno in človeški poleti v vesolje veliko bolj aktualni kot danes; čas ko je ^ r \s ^ ^ r-r- Mož, ki je padel na Ze m ljo znanstvena fantastika postajala vsakdanjik tudi The Who. Izkušnja z “lažnim Loujem Reedom” na televizijskih zaslonih s serijami Star Trekin pa je vse to zavezala v končni paket. Bowie se je Doctor Who. namreč po enem izmed koncertov Velvet Under- groundv zaodrju pogovarjal s pevcem, prepričan Imamo pa zato več dejstev o nastanku samega da je le-ta resnično Lou Reed. Šele veliko kasneje lika. Ime je nastalo kot kombinacija imena Ziggy, je od prijatelja izvedel, da se je pravzaprav pogo- ki ga je Bowie prebral na izvesku nekega krojača, varjal z Dougom Yulejem, saj je Reed pred tem kot možna vira pa se omenja tudi njegova pri- zapustil skupino. Takrat je spoznal, da pravza- jatelja Iggya Popa in manekenko Twiggy. “Pri- prav ni pomembno, s kom se je pogovarjal, da je imek” Stardust je prišel od country pevca Nor- lahko izmišljena oseba ravno tako resnična kot mana Carla Odoma, ki je nastopal pod odrskim katerakoli druga. Vse te izkušnje, stili in vplivi so imenom The Legendary Stardust Cowboy. se izoblikovali v alter ego Ziggyja Stardusta, Glede videza se je Bowie navdihoval povsod po morda prvo pravo glasbeno vlogo v zgodovini. malem, velik vpliv nanj je imel film The Clock- Skupaj s skupino, ki jo je poimenoval The Spi- work Orange, v katerem glavni lik nosi maskaro ders from Mars, se je Bowie odpravil na turnejo na enem očesu. Bowie se je odločil, da bo ličenje in zabrisoval meje med resničnim in fiktivnim, speljal do konca in še pod drugimi vplivi ustvaril toda situacija se je zasukala v nasprotno smer. androgin, poženščen, oziroma brezspolni stil, ki Mnogi fani so ga začeli resnično prepričevati, da je bil za tiste čase zelo odklonski - njegove je nekakšen mesija, in niti sam ni bil več privržence so negativno označevali za homo- prepričan kdo in kaj je; po njegovih besedah je seksualne, kar ne bi bilo neobičajno tudi danes. K resnični David Bowie “odletel skozi okno” in temu je pripomogel še Bowie sam, ki je namer- začel je resno dvomiti o svojem mentalnem no širil mešane govorice o svoji resnični seksual- zdravju. “Tudi padel sem zanj. […] Postal sem ni usmerjenosti. Njegove ekstravagantne obleke, Ziggy Stardust. […] Brezupno sem se izgubil v ki jih je najprej sam kombiniral iz tistega, kar je fantaziji.” našel v trgovinah, nato pa za prave kostume najel različne oblikovalce, imajo še danes vpliv na Dolgoročni vpliv tega albuma je viden še danes. modo in nekatere njene smernice. Tako je recimo Ne le da je spremenil sam zvok rock glasbe, vpeljal visoke “platformske” podplate. mnogi albumi in glasbeniki so se zgledovali po njem. Celo Marc Bolan je s svojimi T-Rex, kot Sama zgodba o vzponu in propadu glasbene parodijo in nekakšen poklon svojemu kolegu, zvezde se je napajala pri Vinceu Taylorju, “fran- posnel album z naslovom Zinc Alloy and the coskemu Elvisu”, ki je po obdobju neizmerne Hidden Riders Of Tomorrow. Celo japonska psi-slave nekega dne odpustil svojo spremljevalno hadelična skupina Acid Mother’s Temple je pos-skupino, prišel na oder v beli tuniki in se razglasil nela album z naslovom Acid Mother’s Temple za božjega sina. Ta podoba zvezdnika, ki se zruši & The Magical Power from Mars, na katerem pod lastno slavo, je bila glavni vpliv za Ziggya in najdemo komade z naslovi kot je Ziggy Sitar njegovo zgodbo, sprožilec pa je bila Bowiejeva Dust Raga. Na prvi pogled najbolj presenetljiv, želja, da napiše gledališko, teatralno delo, kar mu pri podrobnejšem pregledu pa sploh ne, je vpliv ni uspelo. Svojo željo je prelil v konceptualni albuma in Bowieja nasploh na Marylina Man-album z zgodbo v slogu albuma Tommy skupine sona. Ta je na konceptualnem albumu Antichrist 9 ^^ neskonČnost Recenzije Superstar napisal zgodbo o vzponu in padcu se s tem ne moremo pretirano obremenjevati. mesijanskega lika, precej podobno Ziggyjevi, na Glavni nosilec žanra znanstvene fantastike je fa-albumu Mechanical Animals pa je ustvaril alter bula, ki bolje sodi v druge medije, poglavitno v ego androginega videza in oblek, ki zelo spomi- literaturo in film, glasba pa pri njenem posre-nja na Ziggyev lik. Ta alter ego je “nastopal” pod dovanju ni najbolj posrečena; lahko pa brez imenom Omega and The Mechanical Animals. dvomov trdimo, da gre ne le za enega Paralele so več kot očitne, da dvobarvnih očesnih najpomembnejših dosežkov v zgodovini moleč niti ne omenjamo. derne popularne glasbe, pač pa tudi glavni znanstvenofantastični album kakega popular- Bowiejevo delo bi težko imeli za pravo space nega izvajalca. opero, saj ne izpolnjuje njenih definicij, vendar so v vseh žanrih meje nejasne in zabrisane, tako da R E C EN ZIJE Anime našega junaka, no, kar nekaj jih je. Začnimo s seksi, lahkotnim kavbojem Spikeom, suhim dol- Cowboy Bebop ^ginom, z rokami v žepu, s cigareto v ustih in ciničnim nasmeškom na obrazu. Po vesolju se prevaža z ladjo Bebop in za denar lovi hudob-piše Branka Resnik a neže, je pač lovec na glave V preteklosti je bil vpleten v mafijske posle in to ga spremlja povsod, če ne toliko v 26-delni seriji, pa toliko bolj v V letu 2071 se na veliko potuje po vesolju, a ne filmu, ki je bil posnet leta 2001 - Cowboy rabiš potovati daleč in pot ne traja tako dolgo, da Bebop: Knockin’ on Heaven’s Door, ki junake bi se moral slučajno kaj postarati. Briljantni prikaže bolj podrobno, čustveno in kompleksno. znanstveniki so izumili posebna vrata, skozi ka- Spike je zelo preudaren, v težavah vedno ohrani tera preskakuješ s planeta na planet, natančneje v mirno glavo. Ob strani mu zvesto stoji najboljši orbito planeta, kar je s seboj prineslo tragične prijatelj Jet Black. Bivši policaj, mišičaste posledice. Ampak pustimo to ob strani. postave, očetovski kolega, ki ga krasi kiberne- tična roka in še nekaj drugih umetnih dodatkov. Anime, ki je nastal leta 1998, nas popelje v pri- Pa da ne pozabim, Spike ne mara psov in otrok. hodnost in hkrati v preteklost. Kot že prej A se usoda poigra z njim. Na njegovi vesoljski napisano, ljudje so osvojili vesolje, si podredili ladji pristaneta: valižanski ovčar Ein, genialen neprijazna ozemlja, jih umetno ozelenili, za seboj pes, ustvarjen v laboratoriju, ki se najraje izdaja pa pustili opustošeno Zemljo in reveže, ki si želi- za čisto navadnega mešanca, ampak je najbrž jo pobegniti iz umazanije, revščine in kriminala. pametnejši od vseh članov posadke, in mali, S seboj pa seveda niso pozabili vzeti nasilja, pre- suhceni otrok Edward, ki pod obleko skriva več, računljivosti in vsega slabega. In tako srečamo kot se zdi na prvi pogled. Pa še genialna hekerka 10 ^^ neskonČnost Recenzije je. Sedaj pa nam manjka samo še seksi, postavna, močna ženska. Tu je - Faye Valentine, prelepa, zadolžena igralka na srečo, pravkar zbujena iz kriogenskega spanja zaradi svojih preteklih grehov. Je preračunljiva, zapeljiva, čustvena in nagajiva, obvezno oblečena v svoja minimalistična zlata oblačila Da omenim še nekaj drugih likov. Julija, prelestna blondinka, bivša sodelavka in bivša Spikeova ljubimka; Vicious je nekdanji partner, zdajšnji Spikeov sovražnik. V filmu pa naletimo še na glavnega negativca Vincenta, ki je za vse velika skrivnost, odgovoren je za teroristične napade in mnogi so mu za petami. Lovi ga tudi Electra, skrivnostna ženska s privlačnim in preprostim stilom. Torej imamo okolje, glavne osebe, dogajanje, manjka nam samo še nekaj, česar ne smemo izpustiti, in to je glasba. Le-ta je povezala preteklost in prihodnost Preteklost v obliki posebne veje jazza - bebop, ki je nastal v 40-ih letih prejšnjega stoletja, Yoko Kanno pa je^ vse to prepletla s prihodnostjo in zavila v udarno glasbo, ki se lepo pokriva z dogajanjem. Omembe vredni so tudi naslovi posameznih epizod, oz. kot so jih tukaj poimenovali v Bebop stilu -Sessions. Pa da vas malo izzovem. So vam tile naslovi kaj znani? Honky Tonk Women, Bohemian Rhapsody, Toys in the Attic, Jamming with Edward, My Funny Valentine, The Real Folk Blues. Seveda, to so naslovi raznih znanih skladb, od Rolling Stonesov in Queenov pa vse do jazzovskih legend, najdejo se tudi Pink Floydi. Ampak nisem še končala, v animeju se najdejo reference na Bruce Leeja - Spike uporablja veščino Jeet Kune Do. Notri pa najdemo še zametke iz 2001: A Space Odyssey, The Crow, Star Trek, Dirty Harry in še in še. In takole se Dirty Harry in posadka prevažajo naokoli, poskušajo preživeti temačno prihodnost, kaj malega zaslužiti ter se spoprijeti s svojo preteklostjo. Vmes se nasmejejo sami sebi in ostalim ter spoznajo, da vesolje le ni toliko črno, kot se zdi na prvi pogled - humor je tisti, ki razsvetljuje njihov vsakdan. Lois McMaster Bujold Saga Vorkosigan piše Tanja Cvitko jo že več kot 20 let ustvarja ameriška pisateljica Lois McMaster Bujold (roj. 1949), je eden tipičnih primerov novejše vesoljske opere. Serijo tvori 13 izvrstnih romanov in nekaj novel, za katere si je avtorica prislužila večje število žanrskih nagrad. Prva objavljena knjiga te inter-galaktične sage nosi naslov Warrior’s Apprentice (1986), v vsebinski kronologiji vseh do sedaj objavljenih romanov pa spada na 3. mesto. Vsak roman se lahko bere kot samostojno delo. Bujoldova galaksijo opiše s pomočjo sistema črvin (wormhole nexus), ki omogočajo medpla-netarna potovanja, oziroma t.i. “skoke”, ki jih izvajajo specializirani piloti. Planeti, ki so v sagi ključnega pomena, so: Beta Colony (tehnološko napredna, liberalna vlada, prostor za počitek in užitek), Cetaganda (hegemonistični imperij), Komarr, Escobar (znanstveniki in raziskovalci), Jackson’s Whole (kapitalistično usmerjen, zbirališče gangsterjev in kriminalcev) ter Barrayar. Za 11 Znanstvenofantastična saga, skorajda epopeja, ki ^^ neskonČnost Recenzije slednjega je značilna fevdalna vladavina, ki jo njegova hiba ni genetska. Svojo fizično šibkost izvaja vojaška kasta Vor. Priimki družin vseh pre- Miles nadkompenzira s hiperaktivnostjo, odvis- bivalcev planeta se začenjajo na Vor- , največjo nostjo od adrenalina in (vesoljske) akcije. Je vlogo v romanu pa ima družina Vorkosigan. manično-depresiven, pogosto megalomanski in manipulativen, a obenem sočuten in strašansko Preteklost Barrayarja izvemo posredno : njega in občutljiv. V diplomatskih odnosih je veliki blefer ostale planete so kolonizirali Zemljani, vendar se in improvizator. Do žensk je sladkobeseden, nje- je črvina, skozi katero so prispeli, iz neznanega gova občutljiva točka so visoke brinete, pred- razloga sesula. Petdeset tisoč ljudi ostane vsem vojakinje. Lahko bi se reklo, da je njegov odsekanih od ostanka vesolja in v tristotih letih življenjski moto: “Najprej laži, nato popravi.” in razvijejo fevdalni sistem podoben evropski je zaradi tega pogosto kaznovan (ali od aristokraciji 19. stoletja. Tehnološko razvita pla- nadrejenih ali od življenja samega). Pogosto neta Cetaganda in Komarr slučajno odkrijeta se pripelje do situacij, ko je ogroženo njegovo novo črvino do Barrayarja ter z vojaškim življenje ali vsaj njegove lahko zlomljive kosti, iz napadom končata veliko dobo izolacije na pla- katerih ga rešuje briljanten intelekt in verbalne netu. Barrayarci se kljub majhni številnosti^Lspretnosti (ali njegova vojska plačancev). Kariz- obranijo in napadejo Komarr. matičen je, vendar se tega redko zaveda. Serija romanov se v veliki meri odvija nekaj Kot 17-letnik po spletu naključij ustvari lastno desetletij po času izolacije, sicer ne spremljamo armado, floto plačancev in si nadene izmišljeno vojn galaktičnih razmer, vsi planeti s svojo diplo- identiteto - admiral Naismith. Kmalu se ujame v macijo navidez ohranjajo status quo, vendar se v zanke dvojnega življenja, že tako psihično nesta- ozadju odvijajo medplanetarni spori in incidenti, bilen postane še večji šizofrenik in paranoik. ki lahko vsak trenutek sprožijo vsaj eno veliko Lahko si samo predstavljate še večjo zmedo v galaktično vojno. Skorajda pravilo pa je, da se njegovi glavi, ko izve, da ima klona (z identični- okoli iskrice, ki lahko povzroči ogromno galak-B mi psihološkimi težavami). tično eksplozijo, pojavi povezujoča rdeča nit večine romanov, ki nosi težo celotne sage - Miles Bujoldina saga ne predstavlja nenavadnih nehu- Vorkosigan. Največkrat pa je usodni sprožilec on manoidov ali “velikih idej” (o npr. možnem sam. razvoju človeštva in tehnologije), poudarek je na povsem človeških likih, njihovi karakterizaciji in Miles je sin Arala Vorkosigana (najpomembnej- odnosih, zunanje dogajanje je podrejeno psi- šega vojskovodje bitk s Cetagando in Ko- hološki razdelanosti likov. Poleg šizofreničnega marrjem) in Cordelie Naismith (po rodu Milesa, stoičnega cesarja Gregorja, hladnokrvne- Betanke, posledično zelo liberalnih nazorov). V ga Arala, puhloglavega (Ivan-you-idiot!) žen- času njene nosečnosti je na Arala bil izveden skarja Ivana, nežnega hermafrodita Bela, smrtno atentat s strupenim plinom, zato se je zarodek resnega šefa varnostne službe Ilyana in ostalih resno poškodoval. Miles je tako rojen z izjemno moških likov, spoznamo tudi karakterno močne krhkimi kostmi, preveliko glavo, skorajda brez ženske: karizmatično Milesovo mamo Cordelio, vratu in zelo nizke postave (“meter in gozdna vsestransko teto Alys, dve-in-pol metrsko pošast- jagoda”). Največkrat ga imajo za mutanta, čeprav no bojevnico Tauro, navihane sestre Koudelka 12 ^^ neskonČnost odločno Elli Quinn, pogumno Eleno in ljubeče zaščitniško Eka-terin. Nepotrebno je omenjati, da so vse ženske – četudi niso vojakinje – povsem enakopravne z moškimi, ki jih zasluženo spoštujejo. Sago Vorkosigan kljub pogostim vesoljskim bojevanjem preveva izredna humanost in pacifizem. Orožja, ki lahko omrtvičijo in ne ubijejo; sredstvo za izpraševanje vojaških ujetnikov, ki jim “razveže jezik”, a jih telesno ne poškuduje; diplomatsko reševanje sporov na državni in / ali medosebni ravni. Ko vsem tem galak-tičnem direndaju dodamo še pisateljičin hudomušen smisel za humor, dobimo vrhunsko vesoljsko opero, v katere zvokih boste neizmerno uživali. Dan Simmon Endymion The Rise of Endymion piše Samo Petančič “Grumpy” Fantazijsko / znanstveno fantastična literatura ima v svojih analih marsikatero dobro in celo legendarno literarno delo. Ena izmed velikih nadlog te zvrsti literature pa so nadaljevanja, katerih cilj je iz bralca izmolsti še kak dodaten sold, pa naj bo kvaliteta napisanega kakršnekoli … kvalitete. Morda najzgovornejši dokaz take nesramne eksploatacije in recikliranja je serija Dunein žal enako velja tudi za pričujoči deli. V letih 1989 in 1990 izdana Hyperion in The Fall of Hyperion sta bili deli, ki sta po trditvah pretežne večine kritikov prerodila zahodni žanr ZF literatre. Njun avtor, ki bi si po izdaji prvih dveh mirno zaslužil pokop med ‘velikimi’ sodobne ZF literature, pa je po izjemnem uspehu romanov sklenil stvari še nekoliko ‘razjasniti’ in svoj spev dopolniti še z dvema romanoma: Endymion (1996) in The Rise of Endymion (1997). Recenzije ons i in dymion 13 ^^ neskonČnost Recenzije Endymion se začne 272 let po dogodkih, janja in likov, gre v tem primeru za popisovanje opisanih v prvih dveh romanih. Vesolje je po (hitro dolgočasnega) bega preganjanih in zasle- tehnološkem krahu ob padcu Hegemonije pre- dovanja zasledovalcev, medtem ko gre večina v drugačeno, ohlapni zvezi planetov vlada nova prvih dveh delih zasnovane mistike v maloro. oblika neokrščansko orientiranih tiranov. ‘Epsko’, ’onkraj’, ‘nad’ je zreducirano na tehnološki virus, Shrike pa podlega terminatorje- Na samem začetku pripovedi naletimo na nekaj vima sindromoma zastarelosti in spreobrnitve. likov, znanih še iz prejšnjih del in sicer satirskega Martina Sileniusa ter A. Bettika, androida, ki je Endymion in Rise of Endymion sta knjigi, za spremljal romarje v prvih dveh knjigah. Prvi kar kateri bi bilo bolje, če ju ne bi bilo. V vsej masi noče podleči zakonom staranja in smrti ter vztra- napisanih strani je morda tretjina kolikor toliko ja, da bo zraven do ‘velike razrešitve’. Tako najde zanimivega in kvalitetnega - torej če izvzamemo in rekrutira naivnega topoglavega mladca, ki se vse tisto tekanje, potiskanje, vlečenje naših mu o vsem skupaj prav malo sanja - Raula ubežnikov, polomijade zasledovalcev in Endymiona, katerega poslanstvo je, kot ga zas- patetične posege deus-ex-machine, ki naše tavi Silenius - sesuti trenutni družbeni red, rešiti junake v zadnjem trenutku znova in znova rešu- vesolje, poskrbeti za preroka, ki prihaja … jejo iz težkih položajev, za katere že vnaprej pristop, ki je sicer prežet z ironijo in satiro, a mu vemo, da se bodo iz njih izvlekli. nekako ne uspe poleteti. Mladenič se zadeve loti. Središče njegovega podviga je M. Aenea, hči Če je Simmons s prvima deloma dokazal, da je Brawne Lamie, ene od romark pohoda, opisane- mojster besede in fabule na svetovni ravni, je z ga v prvih dveh romanih. Zadeva se začne odvi- drugima deloma speva dodal celi podobi še grd jati in … nasproti trem ne-ravno-sposobnim madež na hitro spacanega, zaradi “keša” nare- pohajkovalcem stoji nekakšna Star Wars imperi- jenega romana. Ne bi bilo potrebno in prav vsi alna armada, ki treh begunov, kljub vsem pritik- lahko mirno spe, ne da bi prebirali omenjeni linam imperialne armade, (seveda) ni sposobna nadaljevanji, ki le pokvarita vrhunski okus prvih ujeti. Faktor slabosti in dviganje vsebine želodca del. bralca, ki na dobro literaturo kaj da, je tu že kar ~ * ~ visok. Veličastna, čarobna, srhljiva AI, ki je seveda še prisotna, izgubi skoraj vse svoje najboljše dele - torej veličastnost, čarobnost in srhljivost. Brian W. Aldiss Aenein veliki ‘izbrani teh-one-zasledovalec’oče Trilogija Helliconia De Soya spominja bolj na kakega Buster Keatona kot na človeka, ki mu gre zaupati ulov največje grožnje tedanjemu sistemu. Stvari se piše Peter Dobaj odvijajo in to celo preveč. Simmons preprosto prične garažno razprodajo najboljšega - prav tistega skrtivnostnega in mističnega (Kje in kdo je Brian Aldiss je nekoč na vprašanje, o čem govori AI? Kaj je njen namen? Kaj je Shrike?), kar je njegova obsežna trilogija Helliconia, zelo po prvima dvema deloma dajalo operno veličino. angleško odgovoril: “O spremembi v vremenu.” Če sta bila prva dela um begajoč preplet doga- No, navsezadnje ima prav. 14 ^^ neskonČnost Recenzije Helliconia je planet v binarnem sončnem sistemu širom kontinenta, vendar so že čez tri generacije - se pravi Helliconia kroži okoli zvezde Batalix, njegovi nasledniki vladarji zeljenih poljan Oldo- skupaj pa po zelo eliptični krožnici potujeta okoli randa. Čeprav moč phagorjev jenja, še vedno večje zvezde Freyr. Freyr ima večji vpliv na pod- predstavljajo resno grožnjo, s katero se morajo nebje Helliconie - ko je Helliconia bližje Freyrju, ljudje spopadati. Vse okoli njih se spreminja, na- vlada večstoletno poletje, ko je najbolj oddaljena, rava se prebuja in posledice bodo usodne za pa prav toliko dolga zima. Človeštvo na planetu mnoge. je tako obsojeno na ciklično menjavo nastajanj in propadov civilizacij. Pol tisočletja kasneje, v knjigi Helliconia Summer, je planet najbližje močnejšemu soncu Planet si delita dve dominantni rasi: ljudje, ki Freyr. Pisatelj opisuje vrhunec civilizacije ter z vladajo v času toplejšega podnebja ter phagorji, napovedjo reality show oddaj znova dokaže jas- nekakšne inteligentne krave, ustvarjeni za hlad- novidnost znanstvene fantastike. Trilogija se nejše podnebje. Obe rasi sta druga proti drugi konča s Helliconia Winter, kjer sledimo spre- izredno sovražno nastrojeni ter si poskušata membam v pričakovanju dolge planetarne drugo podrediti in zasužnjiti. zime. V tej Aldissovi trilogiji je pravzaprav zelo malo ZF trilogija ima mnoge značilnosti sred- znanstvene fantastike. Tehnologija na planetu njeveškega fantasyja. Že ko odpreš knjigo, te komajda doseže renesančno, poleg tega pisatelja pričaka zemljevid planeta in njegovih treh konti- ta plat zgodbe niti ne zanima. V svoji pripovedi nentov Tudi na koncu je mnogo dodatkov, ki se posveča predvsem posameznikom, tistim, ki opisujejo planet, rase in ostale podrobnosti. ustvarjajo zgodovino, in tudi vsem ostalim. Vsi Tehnični razpon v pripovedi je od kamene dobe liki so zelo človeški, s svojimi dobrimi lastnostmi do visokega srednjega veka, z nekaj vesoljske in z vsemi napakami, ki jih imajo. Mnogim tehnologije, s katero opazujejo planet. Vendar pa likom sledimo skozi daljša življenjska obdobja, trilogijo lahko tudi beremo kot odgovor ali celo od rojstva do smrti in smo priča njihove- znanstvene fantastike na “grožnjo” fantasyja mu razvoju. Bralca pritegne postopno odkrivanje (nastala je v letih 1981 do 1985), saj avtor poskuša zgodovine krajev skozi oči likov ter njihova čim več stvari znanstveno razložiti. Ko v prvi odkritja o okolju, v katerem živijo. Svet, v katere- knjigi neko žensko razglasijo za čarovnico, se na ga so postavljeni, je zelo dodelan. Ne samo vse pretege trudi dokazati, da to ni, in v vseh treh astronomsko, metereološko in biološko ampak knjigah je le malo stvari, za katere bi lahko rekli, tudi zgodovinsko. Večina krajev ima zelo bogato da se upirajo znanstveni razlagi. zgodovino in bralec večkrat pomisli, da je dobil le del zgodbe, ostalo pa bo moral razbrati med Brian Aldiss je bil marca letos v Pazinu na vrsticami. hrvaškem Istrakonu, kjer povedal anekdoto, kako je malodane prišlo do tega, da so posneli Trilogija se prične s Helliconia Spring, se pravi s big-budget hollywoodski film po trilogiji - v pomladnim prebujenjem planeta in človeških Sloveniji! Stvar je seveda padla v vodo, malo več družb na njem. Na planetu še vedno vlada ostra o tem pa si lahko preberete v prejšnji številki zima ko sledimo Yuliju na njegovem potovanju Neskončnosti. 15 ^^ neskonČnost Recenzije Timothy Zahn Star Wars: The Thrawn Trilogy piše Tomaž Madžarevič – Astral_Bug Četudi je treba priznati, da je literarna oblika Vojne zvezd prvenstveno povezana s trženjem in služenjem denarja na račun filmske licence s produciranjem lahkega čtiva za nezahtevne množice, se med njimi najde tudi par biserov, ki so vredni, da jih spozna tudi kakšen nepravoverni bralec. Dasiravno je prva tovrstna knjiga, Splinter of the Mind’s Eye, ugledala luč sveta že leto po prihodu Epizode IV v kina in so medtem izhajali Marvelovi stripi, je prav Zahn s svojo trilogijo, po letih upada, obudil zanimanje za Vojno zvezd. In to v času, ko novih epizod še ni bilo pričakovati v kinu. The Thrawn Trilogy, kakor je večinoma znana med bralci, dokaj verno sledi filmski zapuščini, vključno s preletom zvezdnega rušilca na začetku vsake knjige, imperijskimi “zlobneži” in pravšnjo mero jedijev v akciji. Zahn je praktično moral sam postaviti temelje za knjižno galaksijo, t.i. Expanded Universe (EU), zato ne preseneča, da je v borih treh knjigah ustvaril veliko število planetov, bitij in organizacij, ki so se kasneje, v delih drugih avtorjev, le še dopolnile in razrasle. Določene elemente, Coruscant in Kashyyyk, pa je Lucas uporabil v novih filmih. Zgodba se plete okoli zadnjega Palpatinovega vojaškega poveljnika, Grand Admirala Thrawna, vojaškega genija, ki študira nasprotnikovo kulturo. S pomočjo klonirane vojske, Silo izniču- jočih ysalamirijev ter nestabilnega jedija skuša poraziti sile Nove Republike, ki je nasledila Imperij. Dobričine zastopajo znani trije junaki iz filmov; poleg njih pa Zahn uvede še kopico svojih likov, ki na trenutke celo nekolikanj zastrejo njihov sij. Še posebej bivša Cesarjeva roka, Mara Jade, ki je nemalokrat označena kot Mary Sue lik in prekupčevalec informacij, Talon Karrde. Nasploh se zdi, da je poudarek bolj na informacijah in logiki ter manj na sami vojni kot fizičnem obračunu, saj se obe strani zatekata k prisluškovanju, vohunjenju in iskanju trivialnih podatkov, čeprav veličastnih vesoljskih bitk ne manjka Fabula je konsistentna skozi celotno trilogijo, avtor zadovoljivo povzame neštete niti zgodbe, kar pa v novejših knjigah vidno primanjkuje. Ob tem pa se z omembami klonskih vojn in iskanjem izgubljene Starorepubliške flote naveže tudi na zgodovino, ki je bila v času nastanka knjig še neobdelana in le bežno nakazana. Tudi po vseh teh letih in z nastankom novih filmov trilogija ni izgubila skorajda nič prvotnega čara. Navkljub nekaterim zameram zaradi poveličevanja svojih likov in na trenutke pretiranega dramatiziranja, je Zahn na papir verno prenesel filmsko ozračje, pri tem pa našel čas tudi za določene nianse, kot je sledenje Campbellovi tezi o junakovem popotovanju in povezava med kloni in droidi, mnogo pred Lucasom. Kot pristna space opera pa premore tako medzvezdne spopade, raziskovanje in galaktično politiko kot tudi romanco in filozofijo - stvari, ki krasijo franšizo Vojne zvezd. Tako v očeh večine bralcev ostaja neuradna nikoli posneta tretja trilogija. 16 ^^ neskonČnost Recenzije Vid Pečjak Ob koncu 21. stoletja tehnika že dovoljuje take izlete, a je na Zemlji še vedno vse “po starem”. Beg med zvezde Vlada pomanjkanje surovin, med ZDA in EU je naelektreno ozračje, ki bi po muslimanskih vojnah lahko sprožilo do takrat največji spopad. piše Aleš Cimprič Odkritje planeta Lalande napetost le še poostri, kdo bo imel dostop do potencialnih dosežkov tam najdene civilizacije, a se naposled sili dogo- Pečjaka poznate po otroški znanstveno-fan- vorita, da bo znanje dostopno obema in se lotita tastični veleuspešnici Drejček in trije Marsovčki. skupnega projekta izgradnje vesoljske ladje Če knjige še niste brali, si jo le priskrbite, saj gre Argo, ki bo prenesla človeško posadko na dolgo za slovensko klasiko, zadnji ponatis dobite za pot ugodno ceno v sleherni knjigarni. A tukaj ne bo govora o Marsovcih ali o ostalih izvenzemeljskih Izberejo 22 vesoljcev različnih znanstvenih bitjih, ki obiščejo naš planet. Ne, tokrat bodo panog. 20 let dolgo pot v eno smer bodo večino- Zemljani tisti, ki bodo obiskali tuj planet. Prav ma preživeli v globokem spanju, ki bo upočasni- tako je zgodba namenjena bolj odraslim bralcem, lo staranje, le izmenjavali se bodo na šest mese- saj gre za čisto pravo znanstveno-fantastično cev, ko bo vsak dvakrat prišel na vrsto za delo, ti. space opero, ki se spotoma loteva prob- samostojno dežurstvo. lemov dolgega vesoljskega potovanja, človekove narave in aktualnih geo-političnih problemov. Tako sledimo dnevnikom vesoljcev (dajo si starodavna imena bogov, da prekinejo vez z Zemljo Zgodba se začne leta 2010, ko v bližini Zemlje in se tako na nek način poenotijo, ne glede na odkrijejo neznano vesoljsko plovilo, ki oddaja nacionalno pripadnost), ki v teh dnevih osam- sporočila v angleščini in sporoča, da se vrača s ljenosti na poletu skrbijo, da ne pride do nepred- planeta v osončju Lalande, kamor naj bi se videnih težav. Sicer imajo za družbo astrorobote, zemeljska odprava podala leta 2097. Sporočilo a čuti se pomanjkanje človeške bližine. Svoje seveda med Zemljani povzroči pravi šok ter se misli in hrepenenja zapisujejo v dnevnike, iz NASA in ESA odločita zadevo preiskati. V katerih razberemo njihove strahove in motive, plovilu odkrijejo trupla vesoljcev, odpovedala naj zakaj so se odločili za tako nevarno misijo. Prav bi elektrika v bivalnem prostoru. Zanimivejši so tako se nekaterim kaže vesoljska psihoza, ki pri- predmeti, večina njih še neznanih tehnologij, naša še dodatne nevarnosti za odpravo. Kako se največ zanimanja pa gre zapiskom, poročilom in vesoljci spopadajo z notranjimi nemiri in razisko- dnevnikom vesoljcev, po katerih naj bi rekon- vanje človekove notranjosti v takih razmerah, je struirali polet in razrešili skrivnost. NASA kro- vsekakor eden največjih plusov romana in vidi nološko sestavi zapiske in takrat se pripoved pre- se, da je Pečjak po poklicu psiholog. Potovanje, makne v leto 2097. Sledimo astronavtom na nji- polno napetosti in nepredvidljivih dogodkov, hovem potovanju na 8.3 svetlobna leta oddaljeni bralca posrka vase. A vesoljci se morajo, ko planet, na katerem naj bi avtomatične sonde pridejo na planet, spopasti z vrsto vprašanj, ki odkrile človeku primerne razmere za bivanje in zadevajo globine človeškega posameznika in ostanke civilizacije. človeka kot vrste. Namreč, novice z Zemlje so 17 ^^ neskonČnost Recenzije vedno bolj redke in pesimistične. Potrebno se je odločiti, ali bodo poskusili ustanoviti nov svet ali se vrnili na Zemljo, kot jim veleva dolžnost Beg med zvezde je znanstveno-fantastični roman, ki bo všeč tako tistim, ki se radi podajajo na osvajanje neznanih svetov kot tistim, ki jih zanima raziskovanje človeške narave. Zmoti le zadnji del romana, bivanje na Lelandi, kjer ob odličnem grajenju vzdušja in likov na poletu, mine vse prehitro. Konec pravzaprav ne pojasni veliko, a morda se je avtor tako odločil namenoma. Čeprav se zdi pripoved oddaljena, pa je pravzaprav zrcalo današnje podobe sveta in kot taka vredna branja in - razmisleka. I Vernor Vinge A Fire Upon the Deep piše Tanja Cvitko Ameriški pisatelj Vernor Steffen Vinge (roj. 1944) svojo pisateljsko kariero znanstvene fantastike začne v 60-ih in 70-ih letih z objavami v ZF časopisih. Bolj znan postane leta 1981 z novelo True Names, eno najbolj zgodnjih zgodb z natančno izdelanim konceptom kiber-prostora, s katero značajno vpliva na razvoj kiberpanka. Izjemnega pomena je tudi njegov esej The Coming Technological Singularity: How to Survive in the Post-Human Era (1993) kjer trdi, da bo eksponentni razvoj tehnologije kmalu dosegel točko, po kateri sploh ne bo več možno špekulirati o nadaljnjih posledicah. Za roman A Fire Upon the Deep je bil leta 1993 nagrajen s prestižnim hugom, sedem let pozneje prav tako za njegovo nadaljevanje (ki je vsebinsko pravzaprav njegov “predhodnik” - prequel) A Deepness in the Sky. Značilni temi Vinge-ovega pisateljevanja sta umetna inteligenca in tehnološka singularnost. V romanu A Fire Upon the Deep si Vinge galaksijo predstavlja razdeljeno na štiri koncentrična območja (Zones of Thought). Najbližje galak-tičnem jedru je območje The Unthinking Depths, kjer živijo najbolj preprosti organizmi, vesoljska potovanja so skoraj nemogoča, ker v tem predelu tehnologija enostavno ne deluje. Iz tega razloga je to najmanj raziskano galaktično območje. Naslednje območje je The Slow Zone, kjer so že prisotne redke civilizacije (med ostalimi planeti tudi Zemlja), inteligenčna razvojna stopnja bitij pa ne presega človeške. Mogoča so vesoljska potovanja, vendar ne z nadsvetlobno hitrostjo. Prav tako je nedelujoča molekularna nano-tehnologija in komunikacija, ki svoj razcvet doživlja v tretjem območju - The Beyond Tu živijo milijoni različnih ras, ki potujejo z nadsvet-lobnimi hitrostmi. Človeška rasa je sicer redka, vendar le prisotna v tem talilnem loncu nehu-manoidnih civilizacij. V zadnjem območju - The Transcend - je tehnološka singularnost razvita čez vse meje človeškega razumevanja in dojemanja. V tem predelu prebivajo Sile (The Powers), rase in računalniški sistemi, ki “transce-dentirajo” iz Beyonda , ko po milijonih let dosežejo določeno stopnjo razvoja Sile bi si ljudje za lažjo predstavljivost lahko enačili z bogovi, kajti sposobne so ustvarjanja novih inteligentnih vrst in “čudežev” na atomski in galaktični ravni. V tako koncipirani galaksiji spremljamo potek dveh zgodb, ki se ob koncu romana združita v eksplozivnem velikem finalu. Po eni liniji spoz- 18 ^^ neskonČnost Recenzije navamo usodo deklice Johanne in dečka Jeffrija, nekakšnih rastlin na vozičkih) so se zaradi ki sta po spletu različnih okoliščin strmoglavila nepričakovanega dogodka prisiljeni odpraviti na majhen planet na robu Slow Zone. Bila sta del proti planetu volkov / psov. Iz nenavadnega, raziskovalne ekipe ljudi, ki je poskušala razvo- pravzaprav banalnega razloga, je ta nepomem- zlati pomen nenavadne knjižnice / arhiva v Low ben planet ključnega pomena za ohranitev živ- Transcendu Pri tem početju, ki je nedvomno pre- ljenja v celotni galaksiji. segalo njihove razumske sposobnosti, so naključno sprožili zloveščo Silo The Blight, ki Že tale kratek vpogled v okvirno zgodbo nakazu- prične smrtonosni pohod. Vase namreč “asimili- je pisateljevo izjemno sposobnost prepričljivega ra” celotne civilizacije ter postane resna grožnja prikazovanja ne samo nezemeljskih civilizacij in obstoju galaksije. družb, ampak tudi celotnega koncepta galaksije. Liki so sicer psihološko nerazdelani in enoplast- Jeffri in Johanna pristaneta med primitivno raso, ni, vendar to nikakor ni slabost romana Intrigant- katerih civilizacija je podobna srednjeveški no zastavljeno zgodbo in njeno odvijanje vodijo Evropi. Gre za nenavadne nezemljane, telepatsko ravno liki, ki imajo vlogo šahovskih figur. povezane trope štirinožnih bitij, podobnih Roman bo zanimiv ljubiteljem kiberpanka, ven- volkovom ali psom. Eno samo bitje je nesposob- dar je zaradi odsotnosti technobabbla celo bolj no preživetja, najpogosteje se povezujejo v primeren za ljubitelje vesoljskih oper. Če obožu- skupine od štiri do šest posameznikov, ki si deli- jete Clarkovo Ramo, Simmonsov Hyperion in jo skupno zavest. Na planetu se pripravlja vojna Herbertov Dune - ne obotavljajte se dati med dvema državama, pri kateri bosta človeški priložnost tudi Vernorju Vingu. Verjemite, tale fant in deklica imela ključno vlogo. Med vojaški- partija šaha vas ne bo pustila zdolgočasene. mi pripravami se nihče izmed prebivalcev planeta ali obeh prišlekov ne zaveda, da se v vesolju pripravlja tragedija galaktičnih razmer. Stephen King Istočasno spremljamo še drugo - nič manj zanimivo - zgodbo. V informacijsko-komunika- ISU1CK o cijskem središču Beyonda se pojavi prijateljska Sila, ki zahteva podatke o človeški rasi. Izvedeli so namreč, da so ljudje krivi za aktivacijo zlobne piše Sile, ki požira celotne sisteme planetov Edino Žiga “delfinjeriba” Godina človeško bitje v centru je glavna knjižničarka / arhivarka Ravna, ki se nikakor ne želi žrtvovati. Na njeno srečo v (neke vrste) skladišču odkrijejo Predstavljajte si, da pišete knjigo polno groznih tisoč let staro vesoljsko ladjo z ljudmi, mrtvimi prometnih nesreč, da ste komaj začeli. V dveh kljub hibernaciji. Vendar to dejstvo ne ustavi mesecih dokončate prvi osnutek in PAF! Povozi radovedne Sile: iz različnih delov teles ustvari vas kombi, ko se sprehajate po cesti, skozi temo. moškega (Pham Nuwen) in vanj prenese nekaj Zdravnik vam, ko se prebudite iz nezavesti, svojega znanja. Ravna, Pham ter Blueshell in razloži, da je vaše telo popolnoma polomljeno, Greenstalk (pripadnika rase Skroderiders, vašo levo nogo pa opiše kot vrečo frnikul. Ko se 19 ^^ neskonČnost Recenzije je to zgodilo Stephenu Kingu, pisatelju knjige From a Buick 8, se ni želel ukvarjati z naključji. Pravzaprav je “naključjem” posvetil skoraj celotni življenjski opus, in prav razveseljujoče je, da je v poletju leta 1999 (ko se je ta neljubi dogodek pripetil) docela spremenil življenjsko filozofijo. Ta sprememba se močno čuti v njegovem romanu, izdanem leta 2002. Buick 8, kakor so si dovolili spremeniti naslov v Slovencem razumljivejšo obliko, ni več groba ter surova grozljivka. Prav tako ni možno knjige označiti za znanstveno fantastiko. Knjiga je preprosto zgodba o ljudeh. Še pred objavo so avtorju očitali pisanje nove Christine (Kingovo zgodnejše delo), vendar je ta zgodba o avtomobilu, Buick 8 pa je zgodba o ljudeh. Prične se s prihodom avtomobila na bencinsko črpalko v zahodni Pennsylvaniji, leta 1979. Ko uslužbenec natoči gorivo, se voznik sprehodi okoli ovinka in … izgine. Lokalna policista Ennis Rafferty in Curtis Wilcox, pripadnika enote D, se prikažeta na kraj dogodka in kmalu opazita, da je z avtomobilom nekaj narobe … zelo narobe. “For one thing, the sumbitch can’t be driven”. In … šumi. Mrmra. Tega ne slišiš zares, ampak … mrmra Enota D avto vzame v varstvo; to je avto, ki potrebuje varovanje. In stražo. “Karkoli že je, avtomobil ni.” Pravzaprav je nekaj živega, z dihanjem izdihava stvari v naš svet ter vdihava stvari iz našega sveta in jih pošil-ja bogve kam. “You don’t want to know, and you don’t want to go there. You won’t come back.” Buick postane družinska skrivnost enote D, skrit v lopi za postajo. Ko jeseni 2001 v grozni nesreči umre policist Wilcox, Ned, njegov komaj polnoletni sin, začne pomagati na postaji, oklepajoč se spominov na preminulega očeta. Ned se seznani z avtomobilom in njegovo zgodbo, želi pa izvedeti vse. V lopi skriti Buick Roadmaster mu je pripravljen dati veliko več … Posebne omembe je vredno poglavje, kjer pisatelj prosto nagovori pijane voznike in povzročitelje prometnih nesreč. Lepo pokaže, kako se lahko majhna napaka na cesti spremeni v veliko trpljenje nekoga drugega Prepričani ste lahko, da govori o lastni izkušnji. King je pred pisanjem romana dodobra spoznal tudi zvezno državo Pennsylvanijo, tam pa se je, prav za to knjigo, družil s tamkajšnjimi policisti, ki so mu natančno predstavili utrip njihovega dela. Pisatelj je znan po temeljitem raziskovanju tematik, ki se jih v svojih zgodbah dotika, kar ga postavlja med najbolj znane pisce grozljivk. Knjiga je lahko zelo zanimiva za bralce in ljubitelje fantastike, saj se nenehno vrača k človekovi očaranosti nad usodnimi in nerazložljivimi stvarmi. To je zgodba o strahu, s katerim smo prej ali slej soočeni vsi in o pogumu, ki ga premore le malokdo. Je zgodba o mladostniškem uporu in zrelo, mirno odraslostjo. Dovolim si reči, da je mešanje čustev in razpoloženj postala ena Kingovih najmočnejših značilnosti. Realnost izmišljene zgodbe nas lahko tako gane in prevzame, da se na trenutke sami znajdemo znotraj te zgodbe in živimo življenja njegovih slikovitih likov. Pisatelj je v zadnjem desetletju močno dozorel, njegov stil se je razcvetel in mirno lahko rečemo, da sodi med največje ter najplodnejše mojstre sodobne literature. Če želite sodelovati v Neskončnosti, nas obiščite na forumu http://forum.prizma.si ali nam pišite na email: neskoncnost@prizma.si 20 ^^ neskonČnost Recenzije Michael Hanlon Znanost v Štoparskem vodniku po Galaksiji piše Branka Resnik Torej, Douglas Adams in njegov Štoparski vodnik po Galaksiji sta za nami. Z njegovo pomočjo smo pluli po vesolju in videli njegov najveličastnejši dogodek - konec vesolja. Krava se nam je ponujala na krožniku in človek ni bil najpametnejši. Brali oz. trpeli smo ob Vogonovem recitalu, poslušali kitovo pametovanje in doživeli konec z odprtimi usti. Sicer so bile njegove ideje samo fikcija in plod domišljije, ampak gotovo smo pomislili, mogoče si celo želeli, da bi bile te stvari resnične. Za vse take je lansko leto prišla na police posebna knjiga. Knjiga, ki je poklon Adamsu in njegovemu delu. Michael Hanlon se je lotil zahtevnega dela, opisal je pojave v Vodniku ini nam jih približal na znanstveni ravni. V knjigi sicer niso oživeli živčni in cinični Arthur, depresivni Marvin, poskočni Ford in znanstvenica / novinarka Trillian, smo pa soočeni s črnimi luknjami, vsevednimi roboti, prihodnostjo, z zunajzemeljsko inteligenco in znanstveniki, ki se ukvarjajo z vsem tem. Sama knjiga je razdeljena na poglavja. Vsako poglavje na znanstven način opiše posamezna dogajanja v Vodniku. Seveda je nujno, da je na prvem mestu vprašanje, ali vesoljci obstajajo? Baje, ampak baje ne. Morajo, kje je dokaz? Stalna prerekanja znanstvenikov, pač. Nato se sprehodimo mimo vsevednega računalnika GlobokaMisel, ki nam je podal tako nejasen odgovor - 42. Izvemo, ali v realnosti obstajajo tako močni računalniki na svetu ter ali se nam mogoče obetajo v bližnji prihodnosti. Naletimo tudi na vprašanje o obstoju Boga in kaj ima z njim slavni božji napis na planetu Preliumtarn, mar ima napis celo poanto in svoj prav? Mogoče bi bilo res lepo slišati te besede. Gotovo pa vas bo zanimalo potovanje po času in paradoksi, povezani z njim. Tudi na to se najde odgovor oz. odgovori raznih znanstvenikov, kako se lotiti problema. Ste kdaj razmišljali o paralelnih svetovih? Kako bi bilo, če bi se srečali z drugim jazom, ki bi vam bil tako podoben in hkrati drugačen od vas? Tudi o tem se razpiše Hanlon, po eni strani naj bi bila zadeva strašno zapletena, po drugi strani pa rešitev čisto preprosta in prihodnost bo pokazala, kdo ima prav. V knjigi je govora o megagalaksijah in o atomih, kvantna fizika nič več tak bav bav, ampak samo del življenja okoli in v nas. In kako se knjiga konča? Seveda s poslednjimi vprašanji - in odgovori. Knjiga je znanstveno delo, vendar ni nek suhoparen, dolgočasen učbenik, ki smo ga bili navajeni pri fiziki v šoli. Hanlon je s podobnim cinizmom in ljubeznijo do znanosti kot Adams opisal svet, ki nam je bil do sedaj mogoče premalo poznan. S preprostimi besedami in tekočim razmišljanjem nam je osvetlil znanje, nam pokazal naše rojstvo in pot v prihodnost. In samo pravi konec bo pokazal, kakšen je v resnici, ali nas res čaka veliki pok ali bomo šli samo z vzdihom. Takrat bi rada sedela v Restavraciji na koncu vesolja s kavico v roki in si ogledala to čudo. Letos je na naše police prišel slovenski prevod, za katerega je zopet odlično poskrbel dr. Alojz Kodre, ki je prav tako zaslužen za prevod serije Štoparski vodnik po Galaksiji. Knjiga je izšla pod okriljem Tehniške založbe Slovenije. 21 Lyman Frank Baum Nekaj malega o njemu … … in nekaj več o njegovi najžlahtnejši zapuščini … Lyman Frank Baum Resnični čarovnik iz smaragdnega mesta piše Klemen Pavrič “Shang Tsung” Naj vsakdo od vas sedaj zapre oči ter poskuša z varne distance prebereš pravljico - tisti ne bodo priklicati v spomin tista najbolj lepa in znali občutiti moči, ki jih le-te hranijo za vse, ki neponovljiva leta otroštva. Spomini privrejo na so pripravljeni iz njih kaj vzeti in to izkušnjo površje, se zavrtinčijo ter začno teči proti toku ohraniti v srcu. Vsakdo s kančkom pristne sedanjosti. Siva doživetja, zakopana globoko v^otroške duše v sebi bo spoznal, da pravljice z leti podzavest, postanejo večbarvna in velikokrat pridobijo na teži in žlahtni modrosti, medtem ko nam ob spominjanju srce napolni grenkoba. Živ- človek postaja vedno bolj obremenjen s proble- ljenje je pač z ovirami postlana pot in otroštvo mi, tegobami sveta in tako vedno bolj resnoben predstavlja tisti začetni del ceste, ki še ni razpokan ter nedostopen. In takrat je potreben izhod. Izhod in kjer na vsaki strani rastejo le najlepše cvetlice nekam … v neznano. V nesmrtne dežele ter žuborijo le najčistejši potočki. Vsaj bilo naj bi globoko med platnice knjig. tako. Ali kot pravi Tomaž Domicelj: Zavesa srečnega otroštva pa je spletena iz “Želim si starih pravljic že spet različnih niti. Vsakdo izmed nas je imel različne bi z njimi vrnil v čarobni se svet konjičke in stvari, ki so ga osrečevale, a mislim, želim si starih pravljic že spet da se strinjamo, da so prav pravljice tiste, ob bi z njimi si pomagal ko mi je hudo katerih branju smo uživali prav vsi in ki so nas s želim si starih pravljic že spet - svojimi nauki delale močnejše, le da se takrat tega ob njih pozabil na današnji bi svet … “ še nismo v celoti zavedali. Takrat smo videli le pravljične svetove in z razširjenimi očmi spreml- Zato mislim da je prav, če odpihnemo prah s plat- jali dogodivščine likov ter pravljičnih bitij, ki so nic ene najlepših zgodb vseh časov in nekoliko te svetove naseljevali. Brez pravljic si srečnega bolj podrobno spoznamo človeka, ki je zgodbo otroštva ne morem predstavljati. Njihova največ- zakrivil - pridružite se nama z Baumom na ja moč pa je v tem, da vedno ostanejo aktualne ter rumeni poti, da se skupaj odpravimo v pravljično da njihov smisel z vsakim pretečenim letom deželo Oz. vedno bolj narašča in tako jasneje začno odsevati stanje naših življenj. Če seveda dovolimo, da se Frank Baum, rojen 15. maja leta 1856 v Chitte- nas še vedno dotaknejo. Tisti, ki razmišljajo, da se nangu, je bil res vsestranski človek. Že kot mlad je treba, ko odrasteš, spustiti par nivojev nižje, da fant je užival v branju knjig in sodeloval pri ust- 22 ^^ neskonČnost Lyman Frank Baum varjanju več časopisov ter revij. Kasneje se je del v povezavi z deželo Oz, pa se bralci in kritiki navdušil nad gledališčem in pri petindvajsetih strinjajo, da originala ni presegel nihče. Prvenec napisal dokaj uspešno gledališko igro oz. musical je delo, ki ga odlikuje preprostost ter čudovita in The Maid of Arran (1881). Njegovo življenje je neopisljiva milina. Baum, ki je bil velik ljubitelj bilo še naprej pestro, saj je kasneje opravljal še Andersenovih ter Grimmovih pravljic, je imel s delo prodajalca v trgovini Baum’s Bazaar, Čarovnikom iz Oza namen ustvariti moderno preizkusil se je v vlogi reporterja za Evening Post pravljico, kjer ne bo prostora za nepotrebno nasil-in nekaj časa živel življenje trgovskega potnika. je in ki bo kot taka primerna za vse otroke kot tudi Na poti si je vedno izmišljal zanimive zgodbe, ki za starejše bralce. Marsikatera zgodba prej omejih je nato doma pripovedoval svojim otrokom. njenih pravljičarjev je preveč kruta, da bi se jo Frank Baum je bil rojen pripovedovalec - mož lahko uvrstilo v kategorijo “najlepše kadarkoli mnogih talentov in izredne domišljije. Prvo stop- napisane pravljice”, kakor se le-te velikokrat pro-nico na poti priznanega pisatelja je zgradil, ko je movira. napisal uspešno knjigo za otroke Mother Goose in Prose. Knjiga je postala uspešnica, Baum je Baum se je svojega načrta držal in ga v celoti ure- lahko pustil službo trgovskega potnika ter se sničil. Pod navidezno preprosto zgodbo, ki go- resno posvetil pisanju. Ena najpomembnejših vori o deklici Doroteji, ki jo ciklon iz pustega odločitev v Baumovem uspešnem pisateljskem Kansasa odnese v pisano deželo Oz, teče podtal- življenju je bila, da se je povezal z ilustratorjem nica žlahtnih naukov ter življenjskih resnic. Le-te Williamom Wallaceom (ne, ni to tisti, ki ga umate nam z dogodivščinami, ki predstavljajo odsev v mislih … hehe ) Denslowom, ki je prispeval našega vsakdanjega življenja, na neprisiljen ilustracije za najbolje prodajano otroško knjigo način prikazuje morda najbolj neverjetna in pri- leta 1899, Father Goose, His Book. Obe knjigi sta srčna peterica junakov kadarkoli izmišljena: naleteli na topel sprejem pri bralcih, gotovo pa si slamnato strašilo, kositrni drvar, strahopetni lev nihče med njimi ni predstavljal, kaj bo prineslo ter protagonista - Doroteja in psiček Toto. Zgod- novo stoletje. Prineslo je veliko. Dalo je še več. ba je polna raznobarvnih likov - od čistokrvnih Baum je v leto 1900 stopil z najboljšim delom v dobričin do klasičnih pravljičnih negativcev - in svoji bogati pisateljski karieri. Ustvaril je pravlji- dobesedno skačejo iz vsake posamezne strani. co, ki ne bo nikoli pozabljena in to zato, ker je tako neverjetno-fantastično brezčasna. Tako ope- Zunanji svet po branju knjige postane pravljična vana mojstrovina se imenuje - Wonderful dežela - in obratno. Vsakdo od nas je marsikdaj Wizard of Oz. iskal kaj določenega, se hudo trudil pri iskanju, a na koncu ugotovil, da je iskano zadevo vseskozi Čarovnik iz Oza je delo, ki je več kot prestalo test imel pri sebi - tega se le ni zavedal. Tako neko- časa. Izšla je na začetku dvajsetega stoletja in bila liko starejši bralci že takoj ob začetku branja je tako uspešna, da je v naslednjih dvajsetih letih knjige ugotovimo, kam pes taco moli in kakšen dobila še 14 uradnih nadaljevanj. Po tistem pa še bo končni nauk in poanta zgodbe, a to nikakor ne ogromno neuradnih, s strani drugih avtorjev, ki zmanjšuje njene vrednosti. Tej trditvi pritrjujejo jih je pripoved fascinirala do te mere, da so tudi tudi mnoga nadaljevanja, ki jih je Frank Baum sami dodali košček v mozaik obširne in vseskozi enostavno moral pisati, saj je bilo želja in prošenj razvijajoče se sage. Kljub poplavi vseh možnih otrok po nadaljevanjih vedno več. Zadnji del, 23 ^^ neskonČnost Lyman Frank Baum The Glinda of Ozje izšel leta 1920, leto po nje- prav Čarovnik iz Oza tisto delo, po katerem ga govi smrti. Ozova dežela je kmalu postal dodelan bodo v spominu ohranjali še nadaljnji rodovi. in hudo zanimiv pravljični kraj, ki se nahaja nekje med domišljijo in resničnostjo. Zato ne čudi, da Čarovnik iz smaragdnega mesta ni vsemogočen, je zgodba doživela neznanski uspeh tudi v obliki ne … Vsemogočnega ga naredijo oz. so ga drugačnih predstavitev. Čarovnik iz Oza je bil naredili vsi mladi bralci, ki s svojo neomadeže- uspešnica gledaliških odrov (samo na Broad- vano, preprosto in edino pravo predstavo o wayu je bila odigrana preko 290 krat med leti pravljičnih svetovih celotni zgodbi dodajo novo 1902 - 1911), predvajanih je bilo nešteto različnih dimenzijo in jo tako spremenijo v deželo čudes, interpretaciji v obliki radijskih iger, na voljo je kjer so vile in zle čarovnice enakopraven in več animiranih serij, posnetih je bilo tudi več fil- logičen del sveta. In prav zato je Oz tako velik - mov, med katerimi je najbolj znan tisti iz leta tako velik kot prekipevajoča čustva kositrnega 1939, z Judy Garland v glavni vlogi. Dvomim, da drvarja brez srca. Bleščeč - tako bleščeč in sijoč kdo od vas, ki to berete, še ni gledal tega fan- kot zidovi Smaragdnega mesta. Pameten - tako tastičnega in kultnega muzikla. pameten kot ptičje strašilo brez možganov. Pogumen - tako pogumen kot strahopetni lev. In zato Pravljica pa ni pritegnila le otrok Zanimanje je Oz tako dober in zvest - kot je Doroteja, tujka zanjo so pokazali zgodovinarji, ekonomisti in iz sive dežele realnosti. To so razlogi, da je Oz politiki, ki so v Baumovem delu našli politične tako čudovit Saj kdor zna iz vsakega posamezni- metafore, v katerih so spoznali določene ljudi in ka izluščiti le najboljše in iz njegove notranjosti dogodke, ki so krojili politični svet pred letom potegniti stvari, ki jih le-ta išče, ta je vreden vsega 1900. To sicer ne čudi, saj se je Baum resno zan- spoštovanja. imal in ukvarjal s politiko, kakor tudi Denslow, ki je z ilustracijami opremljal njegova dela In kljub Ampak zapomnite si, tudi če se zdi, da Dorotejin temu, da je leta 1902 v gledališko igro nameno- Kansas deluje pusto in prazno (kakor marsikdaj ma vključil določene politične reference, je na deluje tudi realnost) in kot - ravno nasprotno - vprašanje o morebitnih skritih pomenih v čudovito bleščeče deluje pravljična dežela na Čarovniku iz Oza odgovoril, da je imel med koncu neskončne puščave, temu ni tako. Marsi- pisanjem v mislih le kako napisati čim lepšo kdaj se kakšna stvar zdi popolnoma drugačna kot pravljico, ki bo razveselila otroke ter njemu in je v resnici. Saj veste - ni vse zlato, kar se sveti. družini prinesla nekaj denarja. Mnogo jih je bilo, Najpomembnejše je prav tisto, kar nosimo v srcu ki so v vseh naslednjih nadaljevanjih iskali in spominu, a prevečkrat na te preprostosti po- vzporednice med Ozom ter politiko. Zavoljo tega zabimo. Dana pa nam je možnost, da se nanje še je nastalo mnogo referatov in napisanih je bilo vedno spomnimo in jih obudimo, a se moramo mnogo teorij o teh subtilnih sporočilih. Še več jih zavedati, da nikoli nismo prestari, da bi se kaj je bilo takih, ki so Ozovo deželo gledali takšno, novega naučili. Na to nas vseskozi opozarja kakršna je bila ustvarjena - kot kraj, kjer se real- majhen, brkat možiček, ki ždi v najvišjem stolpu nost skrije pred pravljičnostjo in kjer vladajo le mesta, ki stoji prav v centru pravljične dežele. najbolj živobarvne sanje, ki letijo v nebo kakor Zato se še zadnjič vprašajmo - ali res kdaj pre- najlepši poletni metulji. Kljub temu, da je Baum rastemo pravljice, ki vseskozi ohranjajo svojo pod raznimi psevdonimi izdal še mnogo knjig, je modrost in se vedno, v vsakem trenutku, popol- 24 -***= neskonČn ost Trkajo noma zavedajo same sebe, kar za nas ne bi mogel Lyman Frank Baum – počivaj v miru. Tvoja trditi? Ali se res iz njih – z vsakem novim bra- zapuščina je neprecenljiva … Postala je del živ-njem v kateremkoli življenjskem obdobju – ne ljenja tistih, ki smo jo prebrali in to je čudovito … moremo naučiti ničesar novega? In tisto najpomembnejše – ali sploh še znamo brati in ali se zavedamo, kaj beremo? Poglejte skozi okno. To kar vidite, obstaja. Prav tako pa obstaja tudi dežela Oz. Kdo pa pravi, da v našem svetu ne živijo vile in zle čarovnice ? So tu med nami – ampak se prikazujejo v nam poznani obliki. Vsak dan … na cesti, doma, v šoli v službi … povsod. Zato je, kot sem že nekajkrat ponovil, Oz tako čudovit, enkraten, neponovljiv ter človeški. We’re off to see the Wizard, The Wonderful Wizard of Oz. You’ll find he is a whiz of a Wiz! If ever a Wiz! there was. If ever oh ever a Wiz! there was The Wizard of Oz is one because, Because, because, because, because, because. Because of the wonderful things he does. We’re off to see the Wizard. The Wonderful Wizard of Oz. ^ G ODB Trkajo Avtor: Danijel Bogdanović E Spušča se noč. Še ena. Hladna. Hlad udarja kot težko kladivo, razbija zrak okoli sebe, razdira in praska … Hlad, oster kot britev. Reže. Reže zrak, ne moreš dihati. In megla. Gosta, temna, topa. Vabljiva in uspavujoča. Ampak zaspati ne smeš. O ne, zaspati ne smeš! Ne smeš se prepustiti … Ne smeš … Trkajo. Trkajo po oknu. V začetku rahlo, komaj slišno. Dozdeva se mi, pomisliš. Samo dozdeva se mi. Upaš. Če odkimaš, jih mogoče odženeš. To potrkavanje. Ampak ne poneha. Postaja močnejše. In bolj gosto; kot megla. Ali potrkuje megla? Mogoče res potrkuje samo megla. Ne. Ni megla. To veš. Ni megla. Megla ne tolče. Ritmično; vztrajno; neskončno. Sediš na postelji. V temini sobe so sence nepremične, a vseeno se gibljejo. Ali se to giblje tvoje srce? Po neznani poti, proti neki drugi sreči, nekemu drugemu življenju … kjer ni trkanja … Svetloba je nekaj, kar ne obstaja. Nekaj iz pravljice o davnem kraljestvu princu, in … Tolčejo. Tik-tk, tik-tik, tik-tik … Neki ritem je v tem … komaj opazen … Ali je to le igra tvoje vznemirjene duše same s seboj? Divja igra nepremičnih senc … Večne teme. Črnine v snu. Sna v črnini … 25 ^^ neskonČnost Trkajo Megla je gosta in duši. Nimaš zraka. Bojiš se smrti. Svoje ali tuje? Ni pomembno. Čutiš to smrt okoli sebe. Lebdi in te z ledenimi nohti boža po obrazu. Mravljinčenje spremlja njen dotik. Vijugav kot majhna kača, ki se je izgubila in zaman poskuša najti svojo pot. Tik-tk, tik-tik, tik-tik … Vedno močneje. Hitreje. Enakomerneje. Ne želiš dvigniti glave. Ne želiš ubežati udobni negotovosti teme, ki ti jo nudi temačna soba, trda postelja na kateri sediš, hladna tla... in megla. Mogoče boš uzrl njihove obraze. Njihove strašne, grozne, nepopisne obraze … prislonjene ob okensko steklo, medtem ko trkajo in te gledajo z nekakšno … … lakoto. Tolčejo. Kot kaplje močnega dežja, ki te tolče po glavi v pomladnem neurju. Oči imaš zaprte. Ne želiš jih odpreti. Ker se boš tako odprl k njim. Sebe za njih. Odprl boš svojo dušo in jo prepustil njihovi lakoti. Njihovem trkanju. Mamijo te … Mamijo te z meglo, gosto in lepljivo, uspavljujočo. Ne smeš zaspati, ker se te bodo dokopali. Ne smeš jih videti, ne želiš jih videti. Tema ti je tovariš. Pomaga ti, da jih ne vidiš. Srečen si nekje globoko v sebi. Srečen zaradi teme. Zaradi tvoje večne prijateljice. In spremljevalke. Ona te varuje. Ona te napada, ona rojeva vojake noči, ki potrkavajo po tvojem oknu - tik-tik, tik-tik, tik-tik želijo priti do tebe … Ona te varuje, ona te napada Ona je prvo in zadnje v tvojem življenju. Dih ti ledeni v temi, a tega ne moreš videti. Ker trkajo. Sediš na postelji. Stopala so mrzla, duša zaledenela v neprizanesljivem boju neskončnosti teme, neskončnosti neobstoja sveta; duša zmrznjena v temi nevidnega. Slepilo noči, pravijo. Udarec teme s kladivom hlada in megle. Noč ni za gledanje, pravijo. Noč je za spanje. Zjutraj bo vse v redu, pravijo. Ko se megle razblinijo, ko hlad umre v ognju novega rojstva sonca, ko svetloba pogoltne sence - nepremične, a zaigrane v svoji nevidni igri … Kdaj nehajo trkati? Neee, se smejijo. Ne trkajo. Nihče ne trka. Po oknu, praviš. Trkajo po oknu. Vse noči … tik-tik … tik-tik … tik-tik … Hočejo me zgrabiti; kličejo, hočejo da grem v meglo in zaspim … lač ni so … Neee, se smejijo. Nihče ne trka. To je samo slepilo noči. Samo slepilo noči. Slišiš jok vetra visoko v krošnji. Slišiš drget megle daleč v ravnici. Slišiš šum teme v nemirnem snu. Ne trkajo. Nihče ne trka. To je slepilo noči, pravijo. Samo slepilo noči. Verjameš jim. Zakaj bi ti lagali? Svetlo je. In takrat nihče ne laže. Nihče ne trka. Spušča se noč. Še ena. Hladna. Sediš na postelji, v očeh imaš slepilo noči. Svet je v nedrju megle. Ziblje ga in uspava Spi. Spi, ker nihče ne trka. Verjameš. Verjameš temi, kajti tema je prijateljica. Varuje te in napada. Medtem ko trkajo po oknu. Izvirni naslov: Kuckaju Prevod iz hrvaščine: Tanja Cvitko in ekipa junijskega horror srečanja Opomba prevajalcev: V pričujoči zgodbi se pojavlja neprevedljiva besedna igra, ki jo moramo pojasniti. Beseda “kuckati” se v hrvaščini uporablja za potrkavanje, trkljanje (npr. po vratih), drobno bitje (npr. srca ali ure) … V slovenščini nimamo besede, ki bi zajela vse pomene, zato smo prevajalci “kuckanje” prevajali različno – glede na kontekst. 26 ^ XanYJüia Črepinje Xanaduja Avtor: Matevž Jerman “m00lty” Kirk Tanaka je v temi sedel na poveljniškem stolu in strmel predse, naravnost skozi ogromno panoramsko okno, ki je krasilo kapitanovo kabino. Na komandnem pultu pred njim je brlelo zgolj še prgišče lučk, ki so rdeče utripale, medtem ko je vesoljska ladja tonila v hladnih globinah temačnega vesolja. “Na tvoje zdravje.” Tanaka je nagnil kozarec in led je zažvenketal, ko je v enem požirku izpil zadnje kaplje alkoholnega preparata. “Na čigavo pa naj sicer pijem, ko je vse šlo k vragu in sva očitno ostala samo še ti in jaz?” Dvignil je pogled in se z meglenimi očmi zazrl v stvor pred sabo. “Mar ni tako, spaka?” Zunaj je v brezzračju nekaj metrov od ladje lebdel temno zelen, človeku podoben kuščar, opremljen s skafandrom, čelado in laserski pištoli podobno rečjo. Rahlo nihanje repa sem ter tja je dajalo tej drugače nepremični in nadvse bizarni podobi še bolj fantazmične razsežnosti. “Že nekaj dni te videvam tu okoli. Lagal bi, če bi rekel, da te nisem pričakoval.” Tanaka se je ugreznil v stol in še zmeraj izpod čela zlovešče zrl skozi panoramsko okno. Sam pri sebi je kimal in čez čas spet spregovoril. “Vem, kot otok sem bral stripe in knjige in vem, da si le izrodek moje domišljije in plod moje norosti.” Na obrazu se mu je v soju utripajočih rdečih lučk narisal izkrivljen nasmešek, le sekundo za tem pa si ga je zakopal v dlani in se tresoče hehetal. “Vesoljski kuščar, hah! Morda me je zmedla le tvoja podoba a nič ne de, poslušaj, vem da se mi meša, očitno gre ta zgodba proti koncu in tebi jo bom še enkrat povedal. Ali bi bilo bolj primerno reči - kar sam sebi? No, kakorkoli že, pred sedemindvajsetimi leti so kitajski znanstveniki v zvezdnem sistemu Alpha Centauri potrdili obstoj četrtega planeta. Poimenovali so ga Xanadu. Takrat nisem bil nič več kot otrok in zvezde niso bile nič več kot kresničke pripete na črno platno noči.” Tanaka je obmolknil in roke umaknil z obraza, v eni je še zmeraj držal prazen kozarec. S krvavimi ter podplutimi očmi se je zagledal vanj, nekajkrat globoko vdihnil, potem pa spet začel s pripovedovanjem. “Odveč bi bilo poudarjati, da so se nekatere izmed najbolj črnih napovedi davnih dni uresničile, vojne, rast prebivalstva ter onesnaženost so vsi po vrsti vztrajno pobirali svoj davek. Planet je bil izčrpan. Zemlja, kot so jo poznali še pred stoletji, je bila zgolj bleda senca same sebe ter je v trenutnem stanju napovedovala le še počasen in mračen zaton življenja. Tako ni bilo nič čudnega, da je nekaj let po odkritju določena novica močno razburila duhove svetovne javnosti, po dolgotrajnih izračunih in izčrpnih opazovanjih sodeč, je bilo na Xanaduju moč računati z razmerami, ki bi bile dovolj ugodne za postavitev 27 ^ XanYJüia kolonij in postopno poselitev. Na tem mestu moraš pač razumeti, da je življenje na Zemlji prihajalo h koncu in selitev je bila ena od redkih možnih rešitev.” Počasi je popustil prijem, da je kozarec spolzel med prsti in mirno treščil po tleh, kjer se je z glasnim pokom razletel na črepinje. “Ah, dobra stara gravitacija,” si je Tanaka šepetaje prikimaval, naslednji trenutek je nagubal čelo in se zamislil, kakor da mu je pred oči priplesal dolgo izgubljen spomin. “No, tako so leta minevala in na dan so prišli prvi izvedljivi načrti za kolonizacijo. Upanje po imenu Xanadu je bilo predstavljeno kot rešilna bilka utapljajoči se, izumirajoči vrsti. Z odprtimi rokami je projekt brez pomiselka pozdravila vsaka svetovna velesila in vanj položila, kar je bilo v njeni moči. Kljub temu pa se je beda stopnjevala, pustošile so nove, množične bolezni, osnovnih virov je obupno primanjkovalo in vremenske razmere so dosegale nove ekstreme, vojne so dejansko izgubile svoj smisel. Do svojega petnajstega leta sem tudi sam izgubil veliko tistih, ki so mi bili blizu, tedaj sem se odločil, da nočem sedeti križem rok, temveč sem želel biti zraven pri iskanju novega sveta. Tako sem se vpisal na Akademijo in tam dal vse od sebe. Rekli so nam, da bomo mi tisti, ki bodo krojili zgodovino. So mar imeli prav? Mislim da ne. Tista zadnja leta se je vse le še upočasnjevalo in živeli smo v čakanju. Sčasoma je prišel trenutek selekcije ekipe, ko so me na podlagi ocen izbrali v prvo skupino astronavtov, drugi razlog za sprejem pa so bili odlični rezultati na praktični preizkušnji, kjer sem se izkazal, heh, kako ironično, s svojo hladnokrvnostjo.” Ravnodušno je strmel v črepinje na tleh okoli svojega stola, ko je zmajal z glavo ter si začel s kazalcem in sredincem masirati senca, prišleku, ki je še zmeraj nevsiljivo lebdel tam zunaj, ni več namenjal pozornosti. Sam pri sebi je nadaljeval. “Končno je napočil tudi tisti dolgo pričakovani dan, ko je posadka medzvezdne ladje Hegemon krenila na najdaljšo pot v zgodovini človeštva in za slednjo morda tudi najpomembnejšo. Štiri svetlobna leta oddaljen planet naj bi s tedaj najnovejšo tehnologijo dosegli v borih osmih letih, se tam ustalili, opravili raziskave in pripravili teren za naslednjo posadko, katere prihod naj bi dočakali tri leta kasneje. Tej naj bi sledili prvi večji valovi priseljencev. Postopek celotnega dogajanja pa je bil v celoti beležen in dnevno predvajan svetovni javnosti v vsakem detajlu. Svet je prvič stopil skupaj in pozorno spremljal dogajanje, Zemljani so svoje upe za preživetje polagali v roke peščici ljudi in majhni modri piki v oddaljenem ozvezdju. Poročila o Hegemonovem napredku in javljanja z ladje so bila vzporedno z rastočo krizo na Zemlji vse bolj pogosta in optimistična. Ime je poznal vsak otok, Xanadu, edino upanje. Po sedmih letih ter devetih mesecih je naloga kljub nekaterim zanemarljivim nevšečnostim potekala kot po maslu. Slednjega pa zmeraj slej kot prej zmanjka in tako je tudi pri moji zgodbi, masla je začelo zmanjkovati, ko smo naleteli na prve znake neujemanja s temeljnimi izračuni, nekako takrat smo izgubili tudi oddajni komunikacijski stik z bazo na Marsu, ki je posredovala informacije Zemlji. Heh, od tedaj smo prejeli samo še eno sporočilo.” Stegnil je roko do komandnega pulta in odtipkal nekaj ukazov. Na zaslonih za njim se je prižgala slika. Tanaka je nadaljeval nekoliko glasneje, da bi preglasil zvočni zapis, ki je spremljal sliko na ekranih. “Ko je to sporočilo prišlo, sem bil na tem mestu sam in takrat me je nekoliko zaneslo. Sprva nisem mogel verjeti lastnim ušesom, toda ne boš verjel, nisem se vrnil, vztrajal sem. Prišel sem in videl Alpho Cen- 28 ^ XanYJüia tauri, meglice, sonca in zvezde in žareče vulkane in prstane … Le Xanaduja ne.” Zaprl je oči, zajel sapo, glavo naslonil nazaj, se zazrl v zvezde ter počasi nadaljeval. “Utrujen postajam. Od zadnjega sporočila je minilo že dobro leto, pa se mi vendar zdi veliko več. Minute se vlečejo kot ure in iz ure v uro čutim, da postaja resničnost zmeraj težje breme. Vesolje mi je vzelo pamet. Ne ločim več med sanjami in resnico, pogled čez okno, sanje, vse je zmeraj isto. Zdaj pa še prividi in vesoljski kuščarji. Tako zelo utrujen postajam.” Ko je to izrekel, se je Tanaki na obraz vrnil tisti bolestni nasmešek. Odprl je oči in si s prsti lagodno pobobnal po kolenu. “No, sedaj je v vsakem primeru že vseeno, če tudi tebi predstavim prijateljico, katero sem pritihotapil na ladjo pred vsemi tistimi leti.” Nagnil se je nekoliko naprej ter iz toka nad kolenom izvlekel črno polavtomatsko pištolo kalibra 45 in jo nekajkrat ljubeče pobožal. “Ostali člani posadke so se z njo spoznali takoj po prihodu sporočila. Saj sem že omenil, da sem tedaj izgubil pamet, mar ne?” Po licu mu je spolzela solza, ko je tako pestoval svoje orožje, svojo rešitev. “Dovolj imam bežanja.” Nasmešek mu je ostal na obrazu, ko si je pištolo prislonil k sencam, se zagledal v temo skozi panoramsko okno. “Torej tudi v vesolju niso zvezde nič bliže.” In pritisnil na sprožilec. Na ekranih pri komandnem pultu se je poleg koščkov možganov, ki so počasi polzeli in za sabo puščali krvave srage, v nedogled vrtel posnetek. Svečan glas resnega, debelušnega brkateža v poznih srednjih letih, se je razlegal iz zvočnikov: “Posadka Hegemona, pozdravlja vas predsednik Združenih federacij. Če poslušate to sporočilo, ste torej že ugotovili resnico. Xanadu ne obstaja, instrumenti Hegemona so bili prednastavljeni, ponavljam, Xanadu ne obstaja. Verjamem, da razumete, to je edini način, zalog na Zemlji imamo še za nekaj let, vsekakor pa ne dovolj sredstev za selitev osmih milijard ljudi. Medtem ko tonete nekam proti Alphi Centauri, se že začenjajo selitve manjših skupin izbrancev na Mars, kolonije so tam v strogi tajnosti uspevale že dobrih petdeset let Opravili ste veličastno nalogo, vzdušje tu že dolgo ni bilo tako vzpodbudno in vsekakor ste vabljeni, da zamenjate smer in nas ob ugodnem razpletu okoliščin obiščete. Posadka Hegemona, pozdravlja vas predsednik … ” Človeku podoben plazilec na krovu vesoljskega plovila Hegemon je vse to še nekaj časa zvedavo opazoval, potem pa le skomignil z rameni, pritisnil gumb na svoji laserski-pištoli-podobni-reči in se telepor-tiral daleč proč. Zvezde za njim pa so brezbrižno svetile svetlobo davnih dni. 29 ^^ neskonČnost Popolni svet Avtor: Rene Novak Bil je njegov prvi dan v novi službi. Sedel je za pisarniško mizo z občutkom, kot da je bil že od nekdaj prav na tem stolu in opravljal prav to delo. Upal je, da bo tokrat bolje, a se mu je ob razočaranju spet zameglil pogled. Ozrl se je okrog sebe in ljudje so se mu spet zdeli kot gibajoče se voščene lutke, ki se premikajo po ustaljenih linijah. Počutil se je kot ena tistih negibnih plastičnih lutk v majhni glasbeni škatlici, kjer je vse razen njega poplesovalo naokoli. S točnimi ritmičnimi koraki je do njega pristopila elegantna privlačna ženska dolgih črnih las. “Dobrodošli v našem podjetju. Zelo smo veseli, da ste se nam pridružili. Vaš sloves vas, kot zmeraj, prehiteva.” Zagledal se je v njene bleščeče črne lase, ki so bili ravni kot fabricirana plastična vlakna otroških lutk. Bila je popolna, tako kot je bila popolna njegova prejšnja direktorica in tako kot tista pred njo. Spraševal se je, zakaj nikoli ne pride na firmo, kjer je vodstvo moškega spola. Spraševal se je, zakaj je okoli njega spet vse tako bleščeče in vprašal se je, zakaj se mu zdi, da je svet, v katerem živi, le ena velika hiša z lutkami. “Morda boste imeli po službi kaj časa. Za kakšno kavo morda?” ga je vprašala. “Seveda,” je odvrnil brezvoljno. Po končanem delovnem času je stopil iz najvišje zgradbe v mestu in se ozrl na ulico. Brezmadežna čistoča je odsevala s ceste, po kateri so vozila lesketajoča se vozila, brez izpušnih cevi ali plinov. Pogledal je v modro nebo in se vprašal, če je že sploh kdaj videl kakšen oblak na njem. Sonce je pripekalo s 23 °C tako kot včeraj, tako kot prejšnji teden, tako kot lani. “Ste pripravljeni, mladi gospod?” je dejal čisti, z eroticizmom obarvani glas. “Sem,” je dejal, vedoč kaj ga čaka. Čez eno uro sta vstopila v njegovo luksuzno stanovanje, ki se je zmeraj bleščalo, čeprav ga ni nikoli čistil. Dotaknil se je njenih sladkih rdečih ustnic s svojimi. Na rahlo je ugriznil v spodnjo ustnico. Isti okus. Isti okus kot ustnice prejšnje direktorice in isti kot tiste pred njo in isti kot od tiste natakarice, in sosede … isti … Objel jo je in se stisnil v njen objem … v tisti isti objem. Čutil je toplino njenega telesa in zdela se mu je kot talno ogrevanje. Slekel je njeno popolno telo in za tem še svoje ne tako popolno telo. Legel je na njo in vstopil vanjo. Bil je hiter enostaven vstop … tak kot zmeraj. Ljubil se je z njo in bilo je v redu. Tako kot zmeraj. Pričele so se mu tresti roke. Čutil je napetost v sebi, kako je naraščala. Sovražil je to popolnost, ki ga je obdajala. Sovražil je to popolno stanovanje, sovražil je svoje popolno delo, popolno ulico, popolno nebo, temperaturo in najbolj od vsega je sovražil te popolne ljudi, ki so ga obdajali. Sovražil je črnolaso dekle, ki ležalo ob njem, ki je bila veliko premlada, da bi lahko bila direktorica takšnega podjetja. Dvignil je popolno vazo iz svoje popolne mize in jo treščil ob popolno glavo popolnega dekleta. Videl je, kako je svetlo rdeča brozga polnila njegove bele rjuhe. Norost mu je polnila oči in še enkrat je udaril, kri je curljala po njegovi roki. Obrisal si jo je ob nasmejan obraz. Bil je srečen. Da, po dolgem času je bil resnično srečen. Tej sreči v čast jo je še enkrat s polno močjo udaril in popolna vaza se je razblinila na tisoče nepopolnih koščkov. Z eno roko je dvignil nepopolno dekle, prepojeno s krvjo, in jo občudoval. S prsti druge roke se je poigraval z nepopolnimi koščki razbitin, tako da si jih je porezal. Kri se je mešala v še lepšo rdečo raz- 30 Popolni svet ^^ neskonČnost Popolni svet topino. Nakar je v svoji zadnji strani desne rame začutil rezko bolečino. Njegova popolna soba je postajala temnejša. Napenjal je oči, a se je še naprej temnila, vse dokler ga ni zajela čista črnina. Sesedel se je na posteljo. Globok spanec je zajel njegov razum. Sanje so se prepletle z resničnostjo. Videl je sebe, kako sedi na stolu v službi. Tokrat je bil drugačen. Opazil je, da je bil le neka jeklena škatla, na kateri je sedel in spomnil se je, kako je na tej škatli sedel že na prejšnjih delovnih mestih, kot tudi doma. Ozrl se je okrog sebe in videl je srebrne jeklene robote, ki so s svojimi robotskimi koraki stopicali sem ter tja po prostoru, ki se mu je zdaj zdel veliko manjši. Slišal je jeklene korake, ki so se mu približevali za hrbtom. Obrnil se je. Za njim je stal jeklen humanoidni robot z dolgimi sintetičnimi črnimi lasmi. Bilo je podobno človeku, vendar so se jeklene vezi namesto sklepov vidno bleščale v svoji aluminijasti barvi. Stopil je iz nečesa, za kar je menil, da je stavba, v nek širši prostor. Pogledal je navzgor, da bi s svojimi očmi poiskal kakšen oblak na nebu Vidni razpon mu je ustavila železna plošča le meter nad glavo. Obrnil se je in za njim je spet stal robot s črnimi očmi. Sedel je na tla in iz bele plastične posode pil neko beljakovinsko brozgo. Spet je vstal in se skupaj z robotom vrnil v isto zgradbo. Tam je zgrabil jekleni vrč in pričel robota udarjati po njegovih umetnih črnih laseh. Pretrgal mu je eno od cevk, iz katere je pričela brizgati siva viskozna brozga. Z robota je skrušil nekaj kovinskih delov in le-ta se je sesul na tla. Z eno roko ga je dvignil v zrak, z drugo pa v pest stiskal jeklene koščke robota. Porezal se je in njegova rdeča kri se je mešala z umazano belo zgoščino. Zaslišal je nek ropot in za tem visokofrekvenčni pisk. Močno ga je zabolelo v zadnjem delu desne rame. Obrnil se je in videl dve nenavadni zelenkasti postavi. Stemnilo se mu je pred očmi in treščil je ob hladna kovinska tla. “Sistem še zmeraj ni popoln. Ne najdem napake,” je v svojem nenavadnem jeziku dejala rumenooka prikazen. “Tudi jaz ne razumem. Rekreirali smo mu popolno podobo njegovega sveta, takšnega, kot je bil,” je rekla druga postava z lepljivimi kraki. “Edina možna razlaga je, da so informacije, ki smo jih uspeli zbrati na uničenem planetu, napačne.” “Ne vem kako bi lahko bile. Bili smo zelo natančni.” Če bi našli še kakšno nepoškodovano DNK tega organizma, bi jih lahko še več klonirali. Morda je ta primerek defekten,” se je vase zvila rdeče-pegasta prikazen. Vstopila je še tretja prikazen: “Jaz pa menim, da je bil eksperiment uspešen. Jasno je bila vidna agresivna narava te vrste. Napadel je svojo lastno sovrstnico in jo poskušal ubiti. Jasno je, da so se sami uničili. Verlogi niso imeli nič pri tem. Opustiti bomo mogli obtožbe proti njim. Nimamo nobenih dokazov.” “Kaj pa njihova sestreljena kapsula, ki smo jo našli?” “Zgovarjali se bodo na okvaro. Nimamo nobenih trdnih dokazov za njihov napad na planet FDGDS-3234.” “Potem pa pojdimo naprej na FDGDS-3235, mogoče bomo tam kaj našli.” “Kaj pa naj s tem bitjem, ki smo ga oživeli?” “Pustite ga še naprej živeti v naši projekciji njihovega sveta. Saj je njihova življenjska doba samo par 40 let. Naj sanja naprej o svetu, ki ga ni več.” Resnično ima srečo. Spet je našel novo službo. Najboljšo v mestu! In ta direktorica, ki je vrgla svoj pogled na njega, je popolna ženska. 31 Eno-in-pol-dejanka o ljudeh, knjižnicah in Neskončnosti piše: Allard the Silent Oaf Nastopajoči: the Oaf (skulirani - ha - dolgočupnež) predvidoma nezainteresirana - stupid me - knjižničarka tiskanina po imenu Neskončnost Prizor 1 the Oaf: nadvse hrabro in neomajno pristopi, s šopom tiskanin v roki Em … a … dober dan, jst sm mislu vprašat sam … em … če bi lahk … em … Knjižničarka: povsem začudenje vzbudivši pograbi en izvod tiskanine inu reče Ja kak fajn! Sem glih zadnje dni po forumu gledala. To je torej to. Super. the Oaf: glup nasmješak, ki ne bi očaral niti polopice z Madagaskarja, mu zmrzne v še bolj glup izraz nedoumevanja Aja, no fajn … em … pol pa itak ni problema … pa če bi lahk … Knjižničarka: vloge popolnoma obrnivši, skulirano pravi Ja logično, Cobiss. Bom vnesla. the Oaf: ne vedši, kaj mu je sploh treba storiti Ka vi mate dve izpostave, ne? Videm pa Kostanjevca, jelda? Knjižničarka: vedši popolnoma, kaj je storiti Tri, pravzaprav. Še Senovo. A bo dost izvodov? the Oaf: blokada je vedno bolj očitna Eee, ja … ne vem. Knjižničarka: Bom kar jes razdelila, da bo prov, ok? Pa naslednjo številko tud prneseš, ne? the Oaf: spet v elementu Ja itak. Pa lep pozdrav inu vse to. odide z vzdignjeno glavo in radostjo v srcu Prizor 1,5 Neskončnost izusti popolnoma nepritajen MUAHAHA! ! in se nemudoma začne spogledovati z večnostjo. Podobnost z resničnimi osebami je popolnoma nenaključna, vsa odstopanja od dejanskih dogodkov „.