Primorski dnevnik NEDELJA, 6. MARCA 2016 št. 55 (21.595) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it MANJŠINA - Na 3. strani Slovenci in različni odnosi do pravic Razmišljanje ob 15-letnici zaščite TRST - Na 7. strani Gad Lerner, novinarji IS in Bližnji vzhod Krajevni časopisi bodo še živeli SOVODNJE - Na 16. strani Brezplačni internet v telovadnici in parku Občina pristopa k projektu FVG WiFi RAZSTAVA O nekdanjem bogatem življenju Narodnega doma TRST - Danes primarne volitve v levi sredini za izbiro županskega kandidata Dvoboj Cosolini-Russo Í X v&MuKÍ! F" * ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 {I[[di sohol^ nedelji: lin pru/.ni III) ww w.ninL^-ftlufU't.com 'lel.i 003SG 41 754 737 O NAKUPOVALA [ Ck> ™ KAKS] KA, SI JLMiUVA I, SEČANA O f' <£íós) « TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. **ODSTRANITEV VASKULARNIH IN PrGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologilo Salon; . Ul. Petra Kosierja 10, Sežana ^ BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00366 41 973 550 TRST - V tržaški občini bodo danes primarne volitve za izvolitev kandidata leve sredine za tržaškega župana. Volivci in volivke bodo izbirali med zdajšnjim županom Robertom Cosolinijem in senatorjem Francescom Russom. Na volitve (od 9. do 21. ure) so vabljeni vsi, ki se prepoznavajo v programu levosre-dinske koalicije. Sodelovali bodo lahko volivci in volivke nad 16. letom starosti s stalnim bivališčem v tržaški občini, ki razpolagajo z veljavnim osebnim dokumentom in imajo pravico do udeležbe na volitvah. Volilna kampanja je bila razgibana in polemična. Cosolini je izpostavljal skoraj petletno delovanje občinske uprave, ki je bilo po njegovem uspešno in učinkovito. Senator Russo pa je drugačnega mnenja. Prepričan je namreč, da bi Co-solinijeva ponovna županska kandidatura odprla pot volilni zmagi desnice. Na 5. strani POZIV - Merkel EU naj Grčiji pomaga sprejeti 50.000 beguncev BERLIN, ATENE - Nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala Grčijo, naj hitro izpolni obljube o zagotovitvi namestitvenih kapacitet za 50.000 beguncev. Ji pa mora Evropska unija pri tem vsekakor pomagati, se je zavzela. Še posebej dramatično je na mejnem prehodu Idomeni na grško-makedonski meji, kjer je beguncev iz dneva v dan včeraj. Do včeraj se je tam nakopičilo že okoli 13.000 ljudi. Na 2. strani TRST - Pokrajinski kongres VZPI-ANPI Za mir, demokracijo sožitje in solidarnost TRST - Na bogato življenje, ki se je v štirinadstropnem Narodnem domu pretakalo med letoma 1904 in 1920, bo odslej spominjala stalna razstava. Odprli jo bodo v petek popoldne v atriju stavbe v Ulici Filzi, v kateri ima kot znano sedež tržaška univerza. Pobudo za stalno razstavo je dal Slovenski klub, postavil pa jo je s pomočjo Narodne in študijske knjižnice, društva Cizerouno, Pokrajine Trst in drugih podpornikov. Na 14. strani Na obzorju nova vinska vojna Na 3. strani Odzivi ravnateljev na vpisovanje v višje šole Na 10. strani Gospodarstvo na udaru kriminala Na 17. strani Povprečna starost Novogoričanov se viša Na 16. strani Zamejskega smučarskega prvenstva ne bo Na 26. strani GOSTILNA IL NUOVO PETTI ROSSO Brankovič Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Devin Nabrežina Tel. 342 1275579 340 9956331 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 2 Nedelja, 6. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ITALIJA IN VOJNA Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Gremo v Libijo? V Libijo, v Libijo! Kolumnisti nekaterih vplivnih italijanskih medijev so si že poveznili čelado na glavo. S časopisnih stolpcev in televizijskih ekranov bobnajo koračnice in snujejo strateške načrte, nekom-petentne in domišljave, kakor nogometni navijači, ki v baru Sport modrujejo, kot da bi vsak bil selektor državne reprezentance. Vojaškemu bobnanju se pridružujejo tudi nekateri prav tako nekompetentni in domišljavi politiki. K sreči je vlada nekoliko bolj zadržana, čeprav ni jasno, kaj misli, saj daje protislovne signale. Specialne enote vojske je v prejšnjih dneh pooblastila za tajne misije v tujini, kar pomeni možnost vpletanja v vojaške operacije, kakršne na libijskih tleh že vodijo ZDA, Francija, Velika Britanija in Egipt. Pri tem se postavlja vprašanje kršitve 78. člena ustave, po katerem mora parlament odločati o vstopu v vojno in poveriti vladi posledična pooblastila. Po drugi strani pa je včeraj premier Renzi povlekel ročno zavoro in sporočil, da se Italija ne namerava podajati v avanturo v Libiji s 5000 vojaki kopenskih sil, kot bi si želele ZDA. K temu so ga morda prepričali generali, ki ne zamudijo priložnosti za opozorila, da v libijskih zmedi sploh ne bi vedeli, na čigavi strani in proti komu naj bi se borili. Za morebitno vojno niso jasni niti vojaški cilji, kaj še politični. Libija je danes nikogaršnja zemlja, kjer gospodujejo ugrabitelji in tihotapci, navadni kriminalci in dži-hadisti; ne samo Daeš in Al-Kajda, temveč tudi nigerijski Boko Haram, malijski Ansar Eddine, somalijski Al Šabab, džihadisti iz Alžirije, Nigra, Čada in celo kolumbijski gverilci Farc, ki imajo tam svojo bazo za kupoprodajo droge in orožja. Vse to je posledica nerazsodne intervencije Francije in Velike Britanije, ki sta zrušili Gadafija in pustili Libijo v rokah stotin oboroženih milic. Predpogoj za novo intervencijo bi bilo oblikovanje skupne legitimne oblasti, ki bi prevzela nadzor nad državo s pomočjo tujih sil z mandatom ZN. Kljub vztrajnim poskusom pa take vlade še ni. V danih pogojih bi vojaški poseg Zahoda brez jasne vizije o bodočnosti Libije le še povečal škodo, podobno kot se je že zgodilo v Iraku, Somaliji, Afganistanu, Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu, s posledicami, ki jih imamo vsi pred očmi. Še slabše bi bilo, če bi Zahod načrtoval razkosanje Libije na tri enote, Tripolita-nijo pod vplivom Italije in ZDA, Cirenajko pod nadzorom Velike Britanije in puščavski Fezzan v domeni Francije, kot vse več opazovalcev namiguje v teh dneh. Romano Prodi, eden redkih politikov z jasno vizijo afriških in bližnjevzhodnih razmer, opozarja, da bi delitev bila še najbolj pogubna rešitev. Vsaka od treh državic bi v konfliktu z ostalima dvema iskala zunanje zaveznike v Egiptu, Turčiji, Savdski Arabiji, Iranu in drugih akterjih, ki se posredno že spopadajo v Iraku, Siriji in Jemnu. Namesto pomiritve bi razširili konflikt. Kaj torej narediti? Res je, da je Italija neposredno izpostavljena dogajanju v južni sosedi, nekdanji koloniji, kjer ima velike gospodarske interese v nafti, plinu, gradnji avtocest in pristanišč. Res je tudi, da nam že danes preti nevarnost terorističnih napadov. Prav tako pa je res, da z nepremišljenim vojaškim vmešavanjem te nevarnosti ne bi zmanjšali, le še povečali bi jo. Uporabe sile ne gre izključiti, prej pa je treba oblikovati politično rešitev. Za to pa je potrebno modro, potrpežljivo in daljnovidno diplomatsko delo. Kdo je danes tega sposoben? BEGUNSKA KRIZA - Poziv nemške kanclerke Angele Merkel Evropa naj Grčiji pomaga sprejeti 50.000 beguncev Na meji z Makedonijo humanitarna kriza za že 13.000 ljudi BERLIN, ATENE - Nemška kanc-lerka Angela Merkel je pozvala Grčijo, naj hitro izpolni obljube o zagotovitvi namestitvenih kapacitet za 50.000 beguncev, kar je napovedovala, da bo storila že do konca leta 2015. Ji pa mora Evropska unija pri tem vsekakor pomagati, se je zavzela Merklova v pogovoru za časnik nemški Bild. »Grčija bi po načrtih morala zagotoviti prostore za sprejem 50.000 beguncev že do konca leta 2015,« je spomnila Merklova in dodala, da smo od tega cilja žal še daleč. »Na podlagi pogovorov z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom sicer vem, da si prizadeva za to, a potrebuje tudi našo pomoč in zato EU mora in tudi bo solidarno pomagala Grčiji,« je dodala v pogovoru, ki ga bo Bild v daljši različici objavil v svoji današnji izdaji, vče- raj pa je na svojih spletnih straneh objavil kratek povzetek. Nemška kanclerka je v pogovoru tudi ponovila kritike na račun Avstrije in držav na balkanski migrantski poti, ker da so s postavitvijo kvot za sprejem in s tem omejevanjem sprejemanja beguncev poskrbele za kaotično situacijo v Grčiji. Še posebej dramatično je na mejnem prehodu Idomeni na grško-make-donski meji, kjer je beguncev iz dneva v dan včeraj. Do včeraj se je po navedbah lokalnih oblasti nakopičilo že okoli 13.000 ljudi. Begunsko taborišče, ki se je tam vzpostavilo, pa je v precej klavrnem stanju, sredi blata po močnih padavinah v zadnjih dneh, nizke pa so tudi zunanje temperature - vsega štiri stopinje Celzija. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so razmere vezdržne, guverner tam- Shod za enakopravnost LGBT RIM - Okrog 40 tisoč ljudi je včeraj na Trgu del Popolo v Rimu na slikoviti demonstraciji zahtevalo enakopravnost za istospolno usmerjene. Zakon o istospolnih zvezah, ki ga je odobril senat in mora še v poslansko zbornico, so ocenili kot »nespodoben kompromis, vreden prve republike«. Zbornica naj ga odobri brez dodatnega poslabšanja, takoj pa naj se začne tudi boj za pravice otrok istospolnih parov, so zahtevali. Shoda sta se udeležili tudi pevki Emma in Paola Turci, sekretarka Cgil Susanna Camusso, predstavniki italijanske levice (SI), ki so napovedali parlamentarno pobudo za izboljšanje in nadgradnjo zakona o istospolnih zvezah. kajšnje pokrajine zato razmišlja celo o razglasitvi izrednih razmer, so poročale tuje tiskovne agencije. Humanitarne organizacije sicer obveščajo migrante, da si lahko poiščejo boljše bivalne razmere v organiziranih sprejemnih centrih nekoliko južneje od meje, kot na primer v kraju Nea Kavala, ki je od Idomenija oddaljen kakih 15 kilometrov. A večina migrantov vztraja na meji, saj upajo, da se bo žica vsaj za trenutek odprla in da bodo lahko izkoristili priložnost, še poroča dpa. Tudi v atensko pristanišče Pirej je včeraj prišlo novih skoraj tisoč beguncev in migrantov. Večina jih je prišla z otokov Lezbos in Hios, še druge skupine pa so v popoldanskih urah pričakovali z otoka Kos, je sporočila grška obalna straža. Po ocenah grške vlade je trenutno v Grčiji zaradi praktičnega zaprtja balkanske migrantske poti obtičalo že več kot 32.000 beguncev in migrantov. Dnevno na grške otoke iz Turčije pride še vedno okoli 1900 ljudi. Z Dunaja se je včeraj oglasil avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki trdi, da dokler ne bo najprej prišlo do ustavitve migrantskega toka v Zahodno Evropo, članice EU ne bodo pripravljene izvajati preseljevanja beguncev. Preprečiti je treba, da bi ljudje še naprej iz Grčije nadaljevali svojo pot proti Evropi, je Kurz dejal za nemško tiskovno agencijo dpa. Prav na Avstrijo in na države na balkanski poti, ki so sledile njenemu zgledu, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo, letijo očitki, da so odgovorne za humanitarno krizo, ki na grško-makedon-ski meji dobiva vse bolj dramatične razsežnosti. Mladi, 29-letni avstrijski zunanji minister, je v odgovor na te očitke znova branil odločitev Avstrije in ostalih držav na balkanski migrantski poti, da omejijo tok prišlekov preko Turčije in Grčije. Da je bila ta odločitev pravilna, po njegovi oceni dokazujejo tudi nedavne besede predsednika Evropskega sveta Do-nalda Tuska, ki je v minulih dneh mi-grantom svetoval, naj se ne podajajo več na pot proti Evropi. »Po mojem mnenju je to politika, ki gre v pravo smer,« je še dejal Kurz. Osvobojena Italijana včeraj še zadržana v Libiji TRIPOLI - V Libiji so se včeraj stvari nekoliko zapletle, tako da je vrnitev ugrabljenih in nato osvobojenih delavcev Gina Pollicarda in Filippa Calcagna v Italijo začasno odložena. Zastoj so menda vsilile lokalne oblasti v kraju Sabrata. Njihove milice so napadle ugrabitelje drugih dveh italijanskih talcev, ki sta bila ubita v spopadih, zdaj pa menda skušajo iztržiti kako politično ceno za osvoboditev drugih dveh. Svojci ubitih zahtevajo, naj italijanske oblasti pojasnijo vzroke in okoliščine smrti, okrog katerih krožijo različne domneve. O Libiji je včeraj po nekaj dneh molka spregovoril premier Matteo Ren-zi in poudaril, da je glede vojaškega posega treba biti previdni in preudarni. Danes pogojev za to še ni, potreben je mandat ZN in odločitev v parlamentu. Premier pa ne izključuje omejenih intervencij specialnih enot pod nadzorom in koordinacijo tajnih služb, za kar naj ne bi bilo potrebno glasovanje v parlamentu. Opomin EU Italiji BRUSELJ - Viri iz Bruslja so včeraj potrdili, da bo italijanska vlada v torek ali sredo dobila pismo Evropske komisije z zahtevo po dodatnih varčevalnih ukrepih namenjenih nižanju javnega dolga. Prve zahteve Bruslja naj bi bile dokaj ostre, nato pa so iz Rima s telefonskim pogajanjem dosegli omilitev pisma, iz katerega je bila menda umaknjena grožnja formalnega postopka zoper Italijo. Minister Padoan naj bi se v zameno obvezal, da bo vlada do aprila sprejela finančni dokument z določenimi proračunskimi popravki. Opombe naj bi Bruselj namenil tudi Španiji, Avstriji, Finski, Belgiji in Romuniji. Varčevalska psihodrama VICENZA - Okrog pet tisoč delničarjev Ljudske banke iz Vicenze je včeraj z več kot 80-odstotno večino sprejelo bolečo odločitev o dokapita-lizaciji že skoraj propadle banke, ki jo bodo spremenili v delniško družbo in kotirali na borzi. Člani, med katerimi so bili tudi številni iz FJK, so bili razjarjeni, saj so izgubili 90 odstotkov vrednosti svojih deležev, druge izbire pa niso imeli, saj bi sicer tvegali stečaj in izgubo vsega. Mnogi obenem napovedujejo sodne postopke proti upraviteljem, ki da so z raznimi zlorabami privedli banko v slabe vode. SIRIJA - Pogovori Turški premier v Teheranu za konec spopadov TEHERAN - Turški premier Ahmet Davutoglu se je včeraj v Teheranu zavzel za sodelovanje med Turčijo in Iranom pri reševanju krize v Siriji. Zaustavitev nasilja v tej sosedi Turčije in Irana je nujna, čeprav se stališča Ankare in Teherana razlikujejo, je dejal. Iran in Turčija namreč v konfliktu v Siriji podpirata različne strani; Iran podpira sile predsednika Bašarja al Asada, Turčija pa upornike. Pogovori Davutogluja z visokimi iranskimi predstavniki so sicer namenjeni tudi krepitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Državi načrtujeta, da bosta blagovno menjavo podvojili na 30 milijard dolarjev letno, je za iransko televizijo povedal Da-vutoglu, ki je na dvodnevni obisk v Teheran prispel v petek. To je prvi visok turški obisk po odpravi sankcij Združenih narodov proti Iranu. TURČIJA - Policija prevzela nadzor nad opozicijskim časopisom Vse bolj »Erdoganistan« Z vodnimi topovi in solzivcem razgnali stotine protestnikov - Zaskrbljenost in svarila EU ISTANBUL - Policija v Istanbulu je včeraj s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji pregnala udeležence novega protesta v podporo največjemu kritičnemu časniku v državi Zaman, nad katerim je vlada v petek po odločitvi sodišča prevzela nadzor. Podobno so protestnike razgnali že v petek zvečer. Včeraj se jih je zbralo še več, policija pa je proti njim uporabila velike količine solzivca. Vseeno to ne bo pomirilo pro-testnikov. »Svobode tiska ne bo mogoče utišati,« so skandirali. »Verjamem, da bodo svobodni mediji nadaljevali svoje delo, tudi če bodo morali pisati po zidovih. Menim, da v digitalni dobi ni mogoče utišati medijev,« je tik pred policijskim posredovanjem dejal urednik Zamana Abdulhamit Bilici. Policija je tudi zasedla prostore časnika, delo pa so prevzeli novi voditelji, ki jih je imenovalo sodišče - odvetnika Tahsin Kaplan in Me-til Ilhan ter pisatelj Sezai Sengoul. Časnik Zaman je tesno povezan z velikim nasprotnikom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, pridigarjem Policijska represija proti demonstrantom za svobodo tiska ansa in opozicijskim voditeljem Fetullahom Gu-lenom, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Turške oblasti so Gulenovo gibanje Hizmet razglasile za teroristično organizacijo. V EU so se na dogajanje v Istanbu-lu že odzvali z zaskrbljenostjo. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je napovedal , da se bo o vsem pogovoril s turškim premierjem Davutoglujem, ko se bo jutri v Bruslju udeležil vrha EU-Turči-ja. »Če se kdo ne strinja s stališči ali poročanjem časnika, naj se z njim spoprime z dejstvi, ne pa z utišanjem novinarstva,« je zapisal Schulz. / AKTUALNO Nedelja, 6. marca 2016 3 ZAŠČITA - Vtis ob 15-letnici sprejetja zakona številka 38 Slovenci nimamo enakega odnosa do svojih pravic Dvojezične osebne izkaznice in vračanje priimkov v izvirno obliko TRST - 15. obletnica sprejetja zaščitnega zakona, ki ni ravno okrogla obletnica, je spodbudila več razprav, radijskih in televizijskih soočenj ter člankov. Polemik, ki jih nihče ne pogreša, skoraj ni bilo, ostajajo različne ocene zakona, ki so dejansko enake kot pred petnajstimi leti, le da so se razmere v slovenski manjšini in okrog nje od takrat močno spremenile, zanimanje za zaščitni zakon kot tak pa je s časom močno upadlo. V »živo» sem spremljal ljubljansko soočenje v Društvu za mednarodne odnose (Bojan Brezigar in Iztok Mirošič), ki je osvetlilo zlasti pravni in geopolitično-strateški pomen zaščite, ter goriško debato z Milošem Budinom in Stojanom Spetičem, dveh akterjev rojevanja in sprejemanja zakona. O Ljubljani sem že napisal svoje vtise, sedaj je na vrsti Gorica. Budin je povedal, da učinke zaščitnega zakona preverja s statističnim trendom vpisov v slovenske šole. Vpisovanja v naše šole v povprečju prekašajo vpise v italijanske šole. Ni rečeno, da je to neposredna posledica zakona, gotovo pa je eden od pozitivnih učinkov zaščite, je prepričan nekdanji parlamentarec in vladni podtajnik. Slovenske šole obiskuje vse več otrok iz mešanih zakonov in tudi iz čisto italijanskih družin. Pred 15 leti smo se na tem področju srečevali z razmeroma majhnimi številkami, danes pa je to že množičen pojav. Goriška pobuda združenja Darko Bratina in SKG Z je obelodanila dejstvo, da nimamo vsi enakega odnosa do pravic, ki nam jih ponuja zaščita. Budina, ki ima od vedno dvojezično osebno izkaznico, ne moti, če kdo nima takšne izkaznice, saj pravice morajo po njegovem temeljiti na svobodi in demokraciji. Kdor nima dvojezične izkaznice ni manj Slovenec od ostalih, le da ima najbrž različne ob- Radio Trst A in slovenska TV ob dnevu žensk TRST - Zaradi dneva žensk je rimsko vodstvo deželnega omrežja RAI sklenilo, da bo tematski teden informativnih oddaj v mesecu marcu že v tednu, ki je pred nami, in ne šele, kot običajno, ob koncu meseca.Od jutri pa vse do petka bo torej vseh 24 deželnih in manjšinskih uredništev s posebnimi radijskimi in televizijskimi prispevki posvetilo pozornost ženski stvarnosti, in to predvsem z razgovori in zgodbami izjemnih žensk. Slovensko uredništvo RAI bo pripravilo po en prispevek za opoldanski radijski dnevnik in po en prispevek za večerni televizijski dnevnik, v petek pa bo tej tematiki posvetilo poglobitveno rubriko TDD predstavlja. Tako bo jutri v tem okviru gostja Športne tribune tržaška jadralka in dvakratna olimpijska tekmovalka Arianna Bogatec. Za ostale dneve pa bi lahko omenili, da bo torkova rubrika Evropa posvečena ženski problematiki v evropskem okviru, gostja petkove poglobitve-ne oddaje TDD predstavlja pa bo kulturna delavka in šolnica v Benečiji Živa Gruden. čutljivosti. Spetič je ob tem citiral pokojnega Darka Bratino, za katerega je bila zaščita kot neke vrste vodna pipa, ki je vsem na razpolago in nikomur ničesar ne vsiljuje. Kdor ni žejen, naj torej ne pije. Nekdanji senator KPI je vse- Pokojni profesor in senator Darko Bratina je tolmačil zaščitni zakon kot veliko priložnost za vse, ki nikomur ničesar ne vsiljuje kakor priznal, da zakon 38 iz leta 2001 najbrž preveč sloni na »izterljivih« pravicah in osebnih opredelitvah, razen vidne dvojezičnosti, ki jo s predpisi in odloki določajo posamezne uprave in ustanove na predlog paritetnega odbora. Podobno kot za izkaznice do neke mere velja tudi za vračanje od fašizma po- pačenih in poitalijančenih priimkov v izvirno obliko. Na to vprašanje je opozoril Spetič, ki je skupaj z goriškim senatorjem Nereom Battellom zakonsko uredil to vprašanje. Od začetka devetdesetih let, ko je bil sprejet zakon o priimkih, se je razmeroma zelo malo Slovencev odločilo za izvirni družinski priimek. Razlogov za takšno nezanimanje je najbrž več, precej je najbrž lenobe, še vedno je navzoč tudi neki prastrah, ki si ga je v današnji časih sicer težko razlagati. V Gorici je bila večkrat omenjena pozitivna vloga, ki jo pri odobritvi zakona igral tedanji tržaški župan Riccardo Illy. Izjemo predstavljajo dvojezične izkaznice. Župan je ob podpori Ljudske stranke preprečil vsakršni namig v zakonu na obveznost dvojezičnih izkaznic v tržaški občini, kar je potem posledično privedlo do t.i. dekreta Scaiola, ki je »de fac- to« ukinil po Londonski spomenici obvezne dvojezične izkaznice v Devinu-Na-brežini, Zgoniku, Repentabru in Dolini. Danes so dvojezični osebni dokumenti povsod stvar prostovoljne izbire občana. Budin in Spetič, ki zelo dobro poznata parlamentarna kolesja, ne vidita ne možnosti in niti potrebe po nadgradnji (ali noveliranju) zaščitnega zakona. Ukrepi finančne narave za manjšinske ustanove, ki jih je v parlamentu izborila poslanka Tamara Blažina, dokazujejo, da je mogoče marsikaj doseči in izboljšati v Zakaj se razmeroma malo Slovencev v resnici odloča za vrnitev od fašizma poitalijančenih priimkov v izvirno obliko? rednih zakonodajnih postopkih, kar velja tudi za deželni svet. Več pozornosti je treba vsekakor nameniti celovitemu izvajanju zaščitnega zakona. Budin je opozoril, da smo priča bolj naklonjenim okoliščinam za slovensko sekcijo glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini, po Spe-tičevi oceni pa bi se veljalo več potruditi za avtonomijo slovenske šole in za dvojezično šolstvo v Terskih dolinah, ki ga očitno zavirajo politične težave. Oba nekdanja parlamentarca skrbi bodoča izvolitev Slovenca ali Slovenke v poslansko zbornico, v primeru, da bo senat, razen drugačnega mnenja volivcev na jesenskem referendumu, izgubil dosedanjo vlogo in pristojnosti. Budin, ki ni bil nikoli pristaš zajamčene izvolitve Slovenca v Rim, vztraja pri olajšavah za izvolitev, ki jih določa zaščitni zakon, za Spetiča pa smo se z novim volilnim zakonom (t.z. italicum) 99-odstotno odpovedali navzočnosti v Rimu, kjer smo zastopani od leta 1963 (prva parlamentarka Marija Bernetič). Sandor Tence ZBORNICA Tamara Blažina koordinatorka za stike z Bosno RIM - Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini je s predsednikom bosanskega parlamenta Borjanom Krištom podpisala protokol o sodelovanju med parlamentoma obeh držav. Boldrinijeva in Krišto sta s tem formalnim aktom, ki sledi lanskoletnemu obisku italijanske predsednice v Sarajevu, dejansko vsebinsko in formalno nadgradila zastavljeno sodelovanje. Dogovor sloni na principu parlamentarne diplomacije, ki bo prispevala k utrjevanju stikov med državama na institucionalnem, gospodarskem in kulturnem področju. Protokol vsebuje nekaj točk medsebojnega sodelovanja, med katerimi izstopa izmenjava izkušenj in soočenja glede normativnih postopkov, tako parlamentov kot sektorialnih komisij. Dogovor nadalje predvideva izmenjavo funkcionarjev za posamezna področja, skupno prizadevanje za reševanje nekaterih aktualnih problemov kot sta varnost in migracijska kriza. BiH računa na podporo Italije pri svojih prizadevanjih za pristop v Evropsko skupnost. Italija pa želi odigrati čim bolj aktivno vlogo v tem procesu evropske integracije celotnega zahodnega Balkana, kar bi nedvomno prispevalo k prepotrebni medetnični pomiritvi po preštevilnih tragedijah. Pri vsem tem prav BiH predstavlja najbolj občutljivo in ranljivo realnost, zato posebna pozornost italijanskega parlamenta do te države. Srečanja se je udeležila tudi poslanka Tamara Blažina, ki jo je predsednica Boldrinijeva imenovala za koordinatorko italijanske strani za udejanjanje tega protokola in vzdrževanje stikov s kolegi iz Bosne in Hercegovine. To predstavlja za slovensko poslanko lepo priznanje in seveda zanjo posebno pomemben izziv. VINARSTVO - Kmečka zveza nasprotuje meddeželni zaščiti sivega pinota Ogrožena Kras in Brda Slovenska stanovska organizacija zahteva spoštovanje slovenskih vinogradnikov in slovenskega jezika TRST - Kmečka zveza ne bo pristopila k nastajajoči meddeželni kontrolirani označbi porekla za sivi pinot. Osrednja kmetijska organizacija Slovencev v Italiji se je tako pridružila številnim ustanovam in organizacijam, ki nasprotujejo, da se v omenjeno območje vključijo goriška Brda in tržaška pokrajina. Proti priključitvi Trsta in Brd v področje sivega pino-ta se je opredelilo tudi Društvo vinogradnikov Krasa. Vinarji, nosilci zaščitenih vin DOC Delle Venezie in IGT Trevene-zie predlagajo, da bi v območje sivega pinota, poleg Veneta, priključili Furlanijo-Julijsko krajino in triden-tinsko pokrajino. Pri Kmečki zvezi ocenjujejo, da imajo Brda in Kras svoje posebne značilnosti tudi na vinarskem področju, ki jih ne gre mešati z močno konkurenčnim sivim pinotom. Na Krasu in v Brdih je treba zaščititi in ovrednotiti zlasti lokalne sorte, med katere izstopajo vitovska, teran, glera in rebula. Morebitna razširitev območja sivega pinota bi zelo škodilo (tudi pri imidžu) lokalnim vinom, ponovila bi se klavrna zgodba z geo- grafskim poreklom Prosecco-Prosek, ki bi moral uradno domovati na Pro-seku in ne v Venetu. Kmečka zveza se ob tem navezuje na hude pomanjkljivosti in velike zamude pri izvajanju t.i. protokola o Proseccu DOC. Ob tem spominja, da ime glera ni nikoli imelo furlanskega in še manj venetskega izvirnega pečata, da ne govorimo o zelo sporni razširitvi DOC Friuli na območje Trsta in Brd. To je kulturno potvarjanje, saj Trsta in Brd pri tem nikakor ne gre povezovati s Fur-lanijo. Vinarjem, ki se ogrevajo za razširitev območja sivega pinota (asso-ciazione Vitivinicoltori Trentini, Veneti e Friulani) in ki hočejo vsiliti omenjeno zaščiteno poreklo Delle Venezie in Trevenezie tržaškim in briškim vinogradnikom in vinarjem, ni prišlo niti na misel, da so v Brdih in v tržaški pokrajini tudi vinarji slovenske narodnosti. Kmečka zveza je zato od predlagateljev uradno zahtevala, da morajo pri celotnem postopku spoštovati slovenščino in slovensko narodno skupnost. Na Tržaškem in v Brdih niso ravno navdušeni nad zaščito sivega pinota foto bumbaca 4 Nedelja, 6. marca 2016 ALPE-JADRAN KOPER - Življenjski jubilej vinogradnika Ludvika Nazarija Glavine Pomladni dan v Šmarjah Veliki Cuvee 2009 vinarskega podjetja Santomas po ocenah Roberta Parkerja sodi med svetovno elito ŠMARJE - V tem muhastem začetku marca, ko zima ob slovesu še kar vztrajno maha z repom, je prava sreča edini lep dan v tednu doživeti v Istri. Pod umitim nebom se v soncu bleščijo Šmarje nad Koprom, krošnje dreves, odete v rožnato in belo cvetje, tako kot sveže oze-leneli paštni nepogrešljivo pričajo, da je pomlad že tu. To so skoraj idealne okoliščine za obisk kmetije in vinske kleti Santomas Ludvika Nazarija Glavine, daleč naokrog poznanega podjetnika, čigar vina vse bolj segajo v redkim dosegljive vrhove kakovosti. Ko ti namreč svetovno znani vinski kritik in ocenjevalec Robert Parker oceni serijo vin nad težko dosegljivih 90 točk, eno izmed njih, zdaj že znameniti Veliki Cuvee 2009 pa na celih 94+, pomeni, da si prestopil nek magičen prag. Do nagrajenega Cuveeja še pridemo, a nujno je, da gremo po vrsti. Pogovor z Ludvikom Nazarijem Glavino najprej ustvari vtis, da sploh ne gre za vino, oziroma da je to le končni produkt številnih detajlov življenjskih zgodb Glavinove rodbine, ki se skozi čas kot stranski pritoki stekajo v glavno strugo. Naš sogovornik je srčen človek, Istrijan v pravem in vseobsegajočem pomenu besede, ki se sproščeno znajde tako pri delu v vinogradu in kleti, kot pri pogovoru in kartah z sovaščani v vaški gostilni, tako na golf zelenicah ali v družbi vinskih strokovnjakov. Prijetno in spontano preklopi v domač istrski besednjak, čim ima za to priložnost. Tako prikliče v spomin Dušana Jakomina, rojenega par hribov vzhodneje, ki ga hranimo v še svežem spominu. Glavina se z vinogradništvom intenzivno ukvarja nekje od začetka devetdesetih let minulega stoletja, čeprav je družinska tradicija stara najmanj dve stoletji. Sploh imata družina in tradicija v njegovem življenju centralno vlogo. Od prednikov, ki so njegovemu življenju postavljali temelje in od katerih je kot glavno zapuščino prevzel ljubezen do istrske zemlje, do vnukov, za katere želi ustvariti možne perspektive. Ludvik se je najprej v glavnem dolgo posvečal poslom v farmacevtiki, kjer je zlasti s poslovanjem v Romuniji doživel velik uspeh. Še vedno je uspešen podjetnik na mednarodni ravni, človek s sodobno, globalizirano vizijo poslov. A ga uspeh ni iztrgal koreninam, prej bi kazalo nasprotno. Omogočil mu je trajnejši po-vratek na domača tla, ponoven priklop z družinskim kmečkim izročilom in uresničitev ambicioznega cilja: postaviti na noge solidno vinogradniško in vinarsko podjetje, kjer kot osnova kraljujeta domači sorti refošk in malvazija. Svežina je temeljno veljavno pravilo za obe, vendar je Glavina zlasti v refošku, v sodelovanju z manjšimi količinami francoskih sort, začel iskati potencial razvoja in ovrednotenja, prepričan, da je to mogoče doseči ne le v domačih, temveč v najzahtevnejših svetovnih okoljih. Tako kot on sam pove, želel je vinom iz domače sorte bistveno podaljšati življenjsko dobo, hkrati pa ohraniti bistvo njihove regijske prepoznavnosti. Kot podjetnik je dobro vedel, da mora za uresničitev svojih ciljev angažirati primerno podkovano strokovno pomoč. To mu je iz Francije prinesel priznani vinski strokovnjak Claude Gros, ki je zdaj že dolgo let strokovni sodelavec vinarskega podjetja Santomas. Ludvik Glavina ob obisku njegovega vinarskega podjetja vse to pripoveduje nekako mimogrede, kot da so za celotno zgodbo v resnici važnejše druge stvari. Med temi neizbrisen spomin na mamo in očeta, pristna istrska kmeta, ki ju ima v bronu po kiparju Mirsadu Begicu ulita na vrtu svojega posestva. V znak hvaležnosti in spomin nanju, a gotovo tudi zato, da bo vsak obiskovalec vedel, na katerih vrednotah sloni ključ njegovega uspeha. Takih zgovornih simbolov je v okolju tega enkratnega posestva več. Najvidnejši je gotovo razgledni stolp, postavljen kot trajen simbolni poklon istrskemu kamnu, iz katerega je zgrajen. S stolpa je razgled resnično veličasten, praktično na 360 stopinj. V daljavi je videti Tržaški zaliv z mestom in hribi v ozadju, vse do s snegom še vedno posipanega Nanosa in Slavnika, pod hribom koprsko zaledje s Srminom, na jugu Padna in Nova Vas, pa še dolina do Dragonje in morja. Vse naokoli domači vinogradi in oljč-niki posestva, ki jih je skupaj za 25 hektarjev. Bolj kot o vinu teče z Ludvikom Glavino pogovor o drugih stvareh. O božji roki, ki da stoji za vsem, dobrim in slabim, pri čemer dobro tudi brez slabega ne bi moglo biti prepoznavno. Glavina je globoko prepričan nosilec krščanskih vrednot s poudarkom na njihovo svetopisemsko izvirnost, v kateri ni nič umetnega ali ideološko Na slikah: razgledni stolp, ki ponuja veličasten razgled daleč naokoli; partikular z mediteranskega vrta; Ludvik Nazarij Glavina; domačija sredi bujnega zelenja ekskluzivnega. Zato tudi njegovi citati izzvenijo avtentično vezani na življenje in niso nikoli izrečeni tjavdan, brez pravega razloga. Vsakomur dojemljiv, spontan krščanski etos, brez retorike. Eden najzanimivejših detajlov kmetijskega podjetja Santomas je mediteranski vrt, krajinsko izjemno občutljivo izpeljan vodoravno od domovanja Glavinovih do bližnjega paštna. Nekakšen „naravni podaljšek naše dnevne sobe", kot ga naziva sam gospodar. Človek se pri tem čudovitem prehodu znajde v objemu stoletnih oljk in mediteranskega rastlinja, v katerem ne manjka ničesar, od rožmarina do žajbljev, grmovja lavande in pitosfore. Nekje zopet naletiš Begicev bronasti odlitek antične vaze z reliefi, ki pripovedujejo o življenju. Vidi se, da je Ludvik Glavi-na tudi občutljiv ljubitelj antike in simbolnih sporočil, ki prihajajo iz davnine, a v današnjem življenju še vedno ohranjajo svoj pomen. Če si jih le pripravljen zaznati in sprejeti. Ob takem obisku človek skoraj pozabi, da je pravzaprav prišel zaradi vina. Predvsem tistega znamenitega Velikega Cuveeja 2009, Ludvi-kovega zadnjega nageljna v gumbnici. Dve leti je zorel v francoskih barikih, ustekleničen je bil le- ta 2011 pri stopnji alkohola 14,5. V njem je večina refoška (80%), zraven pa sta cabernet sau-vignon (15%) in merlot (5%). To je najlepše darilo za prizadevanja Ludvika Glavine, srčnega in avtentičnega Istrana, ki v teh dneh praznuje svoj življenjski jubilej, sedemdesetletnico. Pokušnja tega vina je v družbi Ludvika in njegove prijazne soproge Andreje, na Istro prirasle Ljubljančanke štajerskega porekla, je trenutek redkega užitka, pravi kulturni dogodek. Naj to izjemno kapljico opišemo z besedami Roberta Parkerja, ki ga je povzdignil v svetovne višave: »Zadnji in moj najljubši, Grand Cuvee 2009 je še ena prava rock zvezda. Ponuja veliko tartufov, temnega jagodi-čevja, belega popra in stopljene likviricije. Brbon-čice v ustih zadene z bogastvom polnega telesa, omamlja jih s kristalno čisto sadnostjo, obogateno z naravno kislino in svežino, ki je tako značilna za refošk. Kot ostali grand cuvee-ji je tudi ta še neverjetno mladosten«. Kaj dodati oceni priznanega strokovnjaka? Gotovo občutek zadoščenja za novo spoznanje in enkratno doživetje z nekega po pomladi dišečega marčnega dne, v Šmarjah nad Koprom. Dušan Udovič POLICIJA - Zaključili preiskavo o hudem verižnem trčenju Vseh nesreč je bilo 20 Dva povzročitelja sta umrla, trem podali kazenske ovadbe, petnajstim pa globe KOPER - Koprski policisti so zaključili preiskavo verižnega trčenja, ki se je konec januarja zgodilo na primorski avtocesti. Policisti so ugotovili, da se je zgodilo 20 ločenih prometnih nesreč, podali pa so tri kazenske ovadbe in izrekli 15 glob. V nesreči je bilo v 56 vozilih udeleženih 128 ljudi, 99 jih je odneslo brez poškodb, 18 se jih je lažje poškodovalo, sedem huje, štirje pa so umrli. Začelo se je s trkom 30-letnega državljana Bosne in Hercegovine v zadnji del ukrajinskega tovornjaka. 30-letnika je po trku vrglo skozi okno voznikovih vrat, vanj pa ni trčil nihče, kot so sprva predvidevali. Kljub temu so bile poškodbe tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Za njim je v stoječa vozila ali ograjo trčilo še 18 voznikov, nato pa še zadnji, 60-letni Vrhničan, ki se je zaril pod prikolico tovornjaka, pri čemer je potniško kabino zmečkalo vse do zadnjih sedežev. Za ta dva voznika, ki sta v nesreči umrla, so policisti tožilstvu poslali poročilo, kazensko pa so ovadili tri voznike, ki so zakrivili preostale tri najhujše trke. Zaradi kaznivega dejanja se bodo tako morali zagovarjati italijanski državljan, ki je s fordovim enoprostorcem trčil v stoječe avtomobile, romunski voznik tovornjaka, ki je trčil v stoječe avtomobile in povzročil največje razdejanje, ter romunski voznik avtobusa, ki je prav tako trčil v stoječe avtomobile. V fordovem enoprostorcu je umrl 63-letni romunski državljan, Romun s tovornjakom pa je avto 19-letne Ljubljančanke stisnil pod prikolico drugega tovornjaka, kjer je umrla. V avtu, v katerega je trčil voznik avtobusa, pa se je hudo poškodoval moški. Za preostalih 15 trkov so policisti ugotovili, da niso bili tako hudi, zato so voznikom, ki so jih povzročili, izrekli le globe. Uradni razlog za nesreče je gosti megli neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja ob takih razmerah na avtocesti. Pomočnik komandirja koprske prometne policije Milenko Kovačevič je za Primorske novice pojasnil, da so preverili tudi morebitno odgovornost vzdrževalcev avtoceste in niso zaznali nobenih kršitev. (sta) LUKA KOPER - Načrti za leto 2016 77 milijonov evrov naložb in 50 novih delovnih mest KOPER - Luka Koper, ki je lani zabeležila rekordni dobiček, v letošnjem letu predvideva za skupno 77 milijonov evrov naložb. Poudarek je na kontejnerskem terminalu, v katerega bodo do leta 2020 vložili kar 235 milijonov evrov. Pozitivni rezultati se odražajo tudi v zaposlovanju, saj letos načrtujejo dodatnih 50 novih zaposlitev. V prvi vrsti bodo naložbe šle v kon-tejnerski terminal, kjer načrtujejo nove tire, dodatne skladiščne površine, nova dvigala in opremo. Letos bodo tudi zaključili gradnjo treh novih rezervoarjev za tekoče tovore in začeli z izgradnjo večnamenskega skladišča za potrebe generalnih in sipkih tovorov. Vrednost vseh predvidenih naložb letos je 77 milijonov evrov. Razvojni načrti Luke poudarjajo krepitev zmogljivosti na kontejnerskem terminalu. Vanj bodo tako do leta 2020 vlo- žili kar 235 milijonov evrov. Kot pojasnjujejo, te naložbe narekuje vse večji trend kontejnerizacije blaga v svetovni logistiki ter vse večji pretovor na terminalu, ki je z lanskimi 790.000 kontejnerskimi enotami že šesto leto zapored največji tovrstni terminal v Jadranu. V Kopru je bila lanska rast števila pretovorjenih kontejnerjev 17-od-stotna, medtem ko je 20 največjih evropskih kontejnerskih terminalov zabeležilo padec pretovora za 2,6 odstotka. V matični družbi Luka Koper je trenutno zaposlenih okoli 850 ljudi, v celotni skupini pa okoli 1000. V prejšnjih dveh letih so na novo zaposlili okoli 90 ljudi, v letošnjem pa načrtujejo dodatnih 50 novih zaposlitev. Skupina Luka Koper je lani ustvarila rekordnih 184,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 32,5 milijona evrov čistega dobička. LT Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 6. marca 2016 ¿Primorski ~ dnevnik 5 TRST - Pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Partizanska pesem za mir in demokracijo Najprej je zadonela partizanska pesem, ko je včeraj v Narodnem domu ob polnem številu udeležencev potekal pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI. Skupaj sta pod vodstvom Aleksandre Pertot in ob harmonikarski spremljavi Marina Zobina zapela ženski pevski zbor iz Mačkolj in dekliški iz Barkovelj. Trenutek doživete slovesnosti so dekleta ob odhodu z odra izpolnila z rdečim nagljem, ki so ga v poklon prejeli prisotni nekdanji udeleženci osvobodilnega boja. Kongresu (potekal je dvojezično z uporabo simultanega prevajanja) je predsedoval Štefan Čok, v imenu vse-državnega vodstva VZPI - ANPI se ga je udeležil Alessandro Salimbeni, zabeležili pa so tudi veliko število uglednih gostov, mnogi od katerih so kongres tudi pozdravili. Zasedanja so se med drugimi udeležili tržaški župan Roberto Co-solini in odbornik Roberto Treu, poslanka Tamara Blažina, predstavnik ZZB Slovenije Štefan Cigoj, predstavnik ZZB Hrvaške Vinko Tamoruc, miljski župan in tržaški tajnik Demokratske stranke Nerio Nesladek, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furla-nič, podpredsednik pokrajine Igor Dolenc, deželni tajnik Komunistične stranke Italije Stojan Spetič, pokrajinski predsednik SKGZ Tomaž Ban in vrsta drugih predstavnikov uprav in družbenih organizacij. Udeleženci zasedanja so ob začetku s s trenutkom zbranosti počastili spomin na tiste, ki tudi danes žrtvujejo svoja življenje za boljši svet, med temi v Egiptu ubiti Giulio Regeni. Pokrajinska predsednica VZPI Stanka Hrovatin je v Desno partizana; levo Barbara Ferluga je orisala, kako zgodovino pojmujejo mladi ljudje fotodamj@n Kongresu VZPI-ANPI je sledila polna dvorana svojem poročilu množično udeležbo na kongresu pozdravila tudi kot dokaz o tem, kako so vrednote, za katere se zavzema partizanska organizacija močno občutene. To je velike vrednosti, zlasti v trenutku, ko sta mir in demokracija vse huje ogrožena. Partizani s svojimi izbirami v težkem času so še danes zgled za Evropo, ki se spoprijema z dramatičnim problemom beguncev. Svet kliče k solidarnosti in budnosti pred naraščajočimi pojavi neofašizma in populizma, ki se razraščata s širjenjem strahu pred nesrečneži, ki bežijo pred vojnami. Hrovatinova je spomnila na osnovne naloge organizacije kot so obramba ustave pred poskusi maličenja in gojenje antifašizma kot vedno aktualne vrednote. VZPI-ju je z vztrajnim delom uspelo tudi na krajevni ravni narediti pomembne premike, kot je vprašanje openskega strelišča in poimenovanje mestnega parka po Marini Bernetič. Gre pa tudi za dvojezičen napis na tabli v spomin na slovensko poslanko in par- tizanko, za katerega si bo borčevska organizacija še naprej prizadevala. Predsednica je kot razveseljivo navedla dejstvo, da se VZPI - ANPI vse bolj pomlajuje, kar je najboljše jamstvo za njegovo prihodnost, pa tudi za uveljavljanje načel, na katerih sloni. Vse je pozvala k aktivnosti, kajti partizanska kot nestrankarska organizacija nudi resničen prostor za povezovanje vseh demokratičnih sil. Uvodnemu poročilu Stanke Hro-vatin je sledilo nekaj tematskih posegov. Predstavnik sindikata je prebral poseg pokrajinskega tajnika CGIL Adriana Sincovicha, ki je dal poudarek socialnim vprašanjem in potrebi po gospodarskem preporodu. Barbara Ferluga je orisala, kako zgodovino pojmujejo mladi ljudje. Šola zlasti o dvajsetem stoletju ne pove dovolj, zato je prav, da se mladi dodatno angažirajo za vrednote NOB. Vendar ne gre samo za preteklost in spomenike, pomembna je predvsem sedanjost, kjer sta v novih pogojih nadvse pomembna tako solidarnost kot antifašizem. Adriana Ja-nežič se je v svojem posegu dotaknila predvsem vprašanja žensk in njihove zapostavljenosti, ki jo neoliberalizem še poudarja. Dušan Kalc pa se je osredotočil na medije, ki so danes, žal, v veliki meri prostor manipulacije. Potrebna je korektna in verodostojna informacija. Kalc se je ob tem zavzel za krepitev in širjenje pokrajinskega glasila VZPI, 044. Serijo uvodnih posegov je zaključil zgodovinar Franco Cecotti, ki je govoril o številnih uspelih pobudah združenja ob lanski 70-letnici osvoboditve. Poudaril pa je tudi potrebo po poglabljanju še vedno problematičnih strani krajevne zgodovine, ga se preprečijo še vedno prisotne manipulacije, s katerimi se zavaja javnost. Kongres se je nadaljeval z razpravo in je ob koncu sprejel več resolucij kot gradivo za vsedržavni kongres v Rimi-niju. Stanki Hrovatin je bila izrečena topla zahvala za njena uspešna dolgoletna prizadevanja na čelu organizacije Ob koncu je bilo izvoljeno novo, 30-člansko pokrajinsko vodstvo, ki bo iz svoje srede izvolilo predsednika. (an) fotodamj@n TRST - Odziv na zavrnjeno resolucijo v mestnem rajonskem svetu Župan za Prešerna »Zavrnitev resolucije ne bo pogojevala delovanja občinske uprave« Svetnika DS sta storila napako« Glasovanje resolucije o poimenovanju ulice po Francetu Prešernu v rajonskem svetu za Novo mesto, Staro mitnico, Sv. Vid in Staro mesto je bilo »popolnoma zgrešeno.« In: »ne bo na nikakršen način pogojevalo delovanja tržaške občinske uprave.« Tako je včeraj v telefonskem pogovoru poudaril tržaški župan Roberto Cosolini. Na četrtkovi seji je rajonska skupščina zavrnila resolucijo, v kateri sta slovenska rajonska svetnika Alessandro Počkaj (Slovenska skupnost) in Adriano Ostrouška (Neodvisna občanska lista) pozivala župana, naj poimenuje ulico ali trg v mestnem središču po Francetu Prešernu. Med tistimi, ki so dokument zavrnili, je bil tudi en rajonski svetnik Demokratske stranke, medtem ko se je rajonski predsednik Luca Bressan vzdržal. Cosolini je podčrtal, da je »dolžnost priznati tako velikega predstav- Roberto Cosolini fotodamj@n nika slovenske kulture,« in ocenil, da »so nekateri predstavniki Demokratske stranke, ki niso podprli te pobude, zagrešili hudo napako.« »Ob ta- France Prešeren kih zadevah odstopanja niso mogoča, prav tako pa niso mogoči oportuni-stični prijemi,« je zaključil župan Cosolini (mk) TRST - Primarne volitve v levi sredini Cosolini ali Russo? Volitve bodo potekale danes od 9. do 21. ure na 14 voliščih - Volijo lahko vsi nad 16. letom starosti V tržaški občini bodo danes primarne volitve za izvolitev kandidata leve sredine za tržaškega župana. Volivci in volivke bodo lahko izbirali med zdajšnjim županom Robertom Cosolinijem in senatorjem Francescom Russom. Na primarne volitve so vabljeni vsi, ki se prepoznavajo v programu levosredinske koalicije. Sodelovali bodo lahko volivci in volivke nad 16. letom starosti s stalnim bivališčem v tržaški občini, ki razpolagajo z veljavnim osebnim dokumentom in imajo pravico do udeležbe na volitvah. Za glasovanje bo potrebno podpisati dokument Progetto Trieste 2016 (Projekt Trst 2016) in odšteti dva evra. Podatki o primarnih volitvah so na voljo na spletni strani www.primarietrieste.it, kjer lahko volivci tudi ugotovijo, kje se nahajajo volišča. Volišča za primarne volitve so večinoma ista iz leta 2012 in razporejena po volilnih okrožjih: prebivalci Zahodnega Krasa oziroma 1. okrožja bodo lahko oddali svoj glas v telovadnici pri Društveni gostilni na Kontovelu. Za Vzhodni Kras bosta volišči na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Opčinah (Proseška ulica št. 109) in v Bazoviškem domu (Ul. I. Gruden št. 72/1). Za volivce 3. rajonskega okrožja bosta na razpolago volišči na sedežu stranke Svobode, ekologije in levice v Ul. Mar-tiri della Libertà št. 18 in pri stojnici na Trgu tra i Rivi v Rojanu. Za 4. rajonsko okrožje bosta volišči pri postaji Rogers na tržaškem nabrežju (Grumula št. 14) in v jubilejni dvorani Filoxenia na nabrežju 3. novembra št. 9. Za 5. okrožje bodo volišča na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem trgu št. 15, na sedežu družbe Assecon-sult v Ul. Silvio Pellico št. 4 in v baru Cristallo v Ul. del Ghirlandaio št. 12. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Melara), na sedežu ACLI pri Sv. Aloi-ziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pri stojnici pred trgovino COOP v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste. 6 Nedelja, 6. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES TRST - Pomorska postaja odeta v zeleno do 8. marca Sejem Olio Capitale - tokrat v znamenju jubileja in rekorda S svojim oljčnim oljem se predstavlja 314 razstavljavcev - Posebno priznanje Borisu Pangercu Včeraj se je na Pomorski postaji in v sosednjem skladišču 42 začela jubilejna 10. izdaja sejma kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale (od 5. - 8. marca). V Trstu so se že desetič zbrali proizvajalci, strokovnjaki in ljubitelji tega žlahtnega naravnega pridelka, razstavljavci pa prihajajo z različnih koncev Italije, Grčije in Hrvaške. Skupaj jih je 314, kar je dosedanji rekord. Na slovesnosti ob včerajšnjem odprtju sejma, ki ga prek svojega specializiranega podjetja Aries prireja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju z zvezo italijanskih oljčnih mest Cittá dell'Olio, je prišlo do izraza dejstvo, da je Trst resnično postal italijanska prestolnica oljčnega olja. Pa ne zato, ker bi bila tu posebno bogata proizvodnja te dragocene tekočine, temveč zato, ker se je mesto uspelo uveljaviti kot izložba nacionalne oljčne proizvodnje za odjemalce na srednje in vzhodno evropskih trgih. Sejem odprli s posvetom Deseti sejem Olio Capitale so odprli s posvetom, na katerem se je govorilo o novih izzivih pri gojenju in pridelovanju oljk. Zbrane je nagovoril predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paolet-ti, ki je poudaril, da so kljub finančnim rezom za mrežo trgovinskih zbornic uspeli organizirati kakovostno prireditev, na kateri bodo pripravili tudi več kot 600 srečanj med proizvajalci in tujimi kupci. Ponosna na salon ekstra deviškega oljčnega olja sta župan Roberto Cosolini in podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc. Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli se je v svojem nagovoru spomnil črne letine oljk, ki je oljkarje prizadela leta 2014. »Po »annus horribilis« je prav, da je ministrstvo za kmetijstvo pripravilo strateški nacionalni načrt, ki zadeva gojenje oljk,« je ocenil odbornik. Opozoril je tudi na prizadevanja oljarjev in oljkarjev, da potrošniki kakovosti olja ne bi povezovali z luksuzom, ampak bi jo dojemali kot dodano vrednost. Odbornik je postregel tudi s podatkom, da ima v naši regiji kar 80% živilskih proizvodov zaščiteno označbo porekla s posebnim znakom. Zbrane je nagovoril tudi predsednik državnega združenja Cittá dell'Olio Enrico Lupi, ki meni, da novih trgov ne bomo osvojili z večjo proizvodnjo, ampak z ovrednotenjem specifik teritorija, ki dajejo določeni sorti oljčnega olja poseben pečat. Med govorniki je bil tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je prepričan, da je osnovna naloga lokalnih uprav podpirati dobre projekte. Častni gost včerajšnjega posveta je bil viceminister za kmetijstvo in senator Andrea Oliviero. Njegovo izjavo objavljamo v sosednjem članku. Odlično obiskan strokovni posvet so sklenili z nagrajevanjem zmagovalcev na tekmovanju Olio Capitale 2015 in podelitvijo posebnega priznanja Borisu Pangercu, ki sejmu zvesto sledi že od prve izdaje. Raznovrstna ponudba Na stojnicah, ki jih je letos več kot 300, oljkarji in oljarji predstavljajo različne sorte olj, steklenice različnih formatov pa je mogoče tudi kupiti. Cene olj se razlikujejo od regije do regije, za pollitr-sko steklenico dobrega ekstra deviškega oljčnega olja pa je v povprečju treba odšteti od 10 do 12 evrov. Našo regijo zastopajo oljarji iz Furlanije, odlično pa je zastopana tudi tržaška pokrajina. Med razstavljavci smo videli podjetje Parovel in konzorcij Tergeste DOP, v množici stojnic pa smo koga bržkone tudi spregledali. Razstavljavci, ki prihajajo iz juga Italije, so s seboj prinesli še druge dobrote, ki se dobro ujemajo z oljčnim oljem. Na prodaj so razne paradižnikove omake, mo- starde iz peperončina, pomaranče, mand-lji, sirup iz sveže stisnjenih fig ... Kuharija magnet za obiskovalce Organizatorji so pripravili tudi serijo spremljevalnih degustacijskih dogodkov in predavanj. O kuhariji je včeraj predaval slovenski kuharski mojster Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu - Zemono), ki prisega na domače in lokalne sestavine. Pred izredno številnim občinstvom je pripravil sendvič na »štriku« z oljčnim oljem, kape-santo z majonezo iz oljčnega olja (sorta Istrska belica) in čokoladno »kugljo« iz rdeče pese in oliv. Iz pripravljenih jedi je izžarevala strast, ki jo Tomaž Kavčič polaga v pripravo svojih jedi. Sestavine in jedi naših krajev bo jutri (17.30-18.30) predstavljal Marc Pavel iz bazoviške gostilne Alla Posta. Soneta Čoralič Tržaško pokrajino med drugimi zastopa konzorcij Tergeste DOP TRST - Obisk viceministra za kmetijstvo Andree Oliviera »Konec marca bomo oljkarjem dali na razpolago lepo vsoto denarja« «Državni kmetijski načrt, ki posebno pozornost posveča oljkarstvu, je skoraj pripravljen. Z izvršilnimi dekreti bomo že konec marca sprostili 32 milijonov evrov, ki bodo skupaj z deželnimi sredstvi bistveno okrepili oljkarski sektor,« je na včerajšnjem posvetu na sejmu Olio Capitale izjavil viceminister za kmetijstvo Andrea Oliviero. S tem denarjem bomo konkretno pomagali, tako Oliviero, majhnim proizvajalcem in stanovskim organizacijam, poskrbeli pa bomo tudi za produktivno promocijo italijanskega ekstra deviškega oljčnega olja. Dejal je še, da se Italija mora odpreti novim trgom. V tem kontekstu je Trst Andrea Oliviero strateškega pomena, saj je s sejmom Olio Capitale postal izložba državne oljčne proizvodnje za odjemalce na srednje in vzhodnoevropskih trgih. Ob tem je pohvalil tudi vlogo državnega združenja Citta dell'Olio, ki skrbi, da je vsak teri- torij zgodba zase in da oljkarji gradijo na kvaliteti in ne kvantiteti. Na vprašanje, kako daleč je pristojno ministrstvo s prispevki za ureditev Brega, je viceminister odgovoril, da je ta zadeva v obravnavi, a bo do zaključka postopka treba urediti še kar nekaj nerešenih vprašanj. Že to, da se je Dežela FJK aktivirala, je dober znak in spodbuda, da vse skupaj čim prej uredimo. Manj jasen je bil sogovornik v zvezi z odobritvijo upravnih načrtov evropsko zaščitenih območij na Krasu. »Vem, da je ta tema zelo aktualna, a pristojno ministrstvo v tem trenutku še nima odgovora.« (sč) TRST - Na Trgu sv. Antona do 8. marca Kraljestvo sladkarij Sejem tipičnih slaščic gosti slaščičarje z različnih koncev Italije in iz Belgije Včeraj so na Trgu sv. Antona odprli sladki sejem Festa del dolce tipico (Praznik tipičnih slaščic), ki ga pripravlja Flash Srl. Prireditev je odprl občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki je spomnil, da se s tem dogodkom začenja turistična sezona, ki bo postregla še s celo vrsto zanimiv pobud. Pod velikanskim šotorom se nahajajo stojnice, ki se šibijo pod izdelki približno desetih ponudnikov sladic oz. sladkarij. Do 8. marca bodo obiskovalci lahko poskusili ali kupili sladice z različnih koncev Italije in tujine, na prodaj pa je tudi kruh. Posebna pozornost naj bi bila sicer namenjena tradicionalnim slaščicam, a teh je - roko na srce - bolj malo. Med tradicionalnimi tržaškimi slaščicami bi lahko omenili le pinco, vse ostalo so slaščice, ki jih najdemo bržkone v državah po vsem svetu - čokoladne praline, čokoladna jajca, ravnopravšnja za ta velikonočni čas, bonbone ... Na eni od stojnic so predstavljali belgijske kolače, pozornost obiskovalcev pa so vzbudili vijoličasti želatinasti bonboni iz akacijevega in malininega izvlečka, ki naj bi bili belgijska novost na italijanskem trgu. Za tiste, ki so gurmanske narave, bodo oku- Med sladkarijami prevladujejo čokoladni bonboni sni, za tiste, ki jim slaščice ne »pašejo« preveč, pa veliko presladki. Prireditelji so pripravili bogat spremljevalni program s predavanji in delavnicami za otroke, ki bodo lahko Menis: Kje so parkirna mesta na Trgu Niccolini? Paolo Menis fotodamj@n fotodamj@n Najemniki stanovanj podjetja za ljudske gradnje Ater na Trgu Nicco-lini so še vedno brez obljubljenih parkirnih mest. Dela za njihovo gradnjo so se zaključila že pred tremi leti, a še vedno niso bila izdana ustrezna dovoljenja, je povedal včeraj županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis. Kar 37 družin mora zato vsak dan iskati parkirno mesto daleč od doma, med njihovimi člani pa so tudi mnoge fizično prizadete osebe, je še ugotovil Menis in dodal, da tržaška občinska uprava sploh zanemarja vse to območje. V desni sredini tudi lista Stop Prima Trieste Pri volilnem programu desnosre-dinske koalicije za upravljanje tržaške občine v obdobju 2016-2021 morajo sodelovati tudi lista Stop Prima Trieste in druge občanske liste, ki podpirajo županskega kandidata Roberta Dipiazzo. To je zahteva pokrajinskega tajnika Severne lige Pier-paola Robertija, ki je poudaril, da morajo pri izdelavi in izvajanju programa sodelovati tudi nestrankarska gibanja. Med temi je lista Stop Prima Trieste, ki je s koordinatorjem Marcom Prelzem in svojimi aktivisti pokazala veliko pozornost do za Dipiazzo in njegove podpornike prednostnih vprašanj, je dejal Roberti in poudaril, da mora ta lista zato dobiti svoje mesto v desnosre-dinski koaliciji. Danes sprehod po Dolini Glinščice Štiri leta po vsiljenem posegu v Dolini Glinščice s poseko številnih dreves ob rečni strugi prireja politično združenje levice Trst za Ciprasa danes sprehod po Dolini Glinščice, da bi preverili sedanje stanje tega naravnega bisera v dolinski občini in spodbudili obnovo in zaščito tamkajšnjega naravnega okolja. Zbirališče bo ob 10. uri ob koči Premuda. Razstava o družbi Lloyd Triestino fotodamj@n spoznali, kako se pripravljajo slaščice. Posebno pozornost bodo organizatorji namenili tudi ženskam. Ob mednarodnem dnevu žena bodo obiskovalke prejele presenečenje. (sč) Konec meseca, 26. marca, bodo v hidrodinamični centrali v starem pristanišču odprli razstavo z naslovom Lloyd. Ladje iz Trsta v svet. Na njej bodo predstavili zgodovino slovite ladjarske družbe Lloyd Triestino, ki je že v drugi polovici 19. stoletja slovela po gradnji velikih ladij. V besedi in sliki bodo prikazali, kako napreden, daljnoviden in gospodarsko močan je bil najprej avstrijski, nato pa tržaški Lloyd. Analizirali bodo tudi obdobje po koncu prve svetovne vojne, ki je bilo za Lloyd dekadentno. Lokalna policija na preži Tržaška lokalna policija je tudi zadnji konec tedna okrepila nadzor na cestah. V petek so bili redarji na preži pri Sv. Jakobu ter v ulicah San Marco, Alberti in Salata. Tri patrulje so ustavile 35 avtomobilov in 25 motornih koles ter naložili 14 glob. 66-letni italijanski državljan V.F. je vozil avto pod močnim vplivom alkohola (1,38 promila). / TRŽAŠKA Nedelja, 6. marca 2016 7 TRST - Novinar Gad Lerner gost na knjižnem sejmu Triestebookfest 2016 »Lokalni časopisi bodo še imeli pomembno vlogo« Lokalni časopisi bodo v prihodnosti še imeli pomembno vlogo, saj odražajo krajevno stvarnost, obenem pa so pomembni za trgovce in za vse, ki potrebujejo reklamo. Drugačna pesem bo pela za državne časopise. Na državni ravni jih bo ostalo zelo malo, najbrž dva ali tri. Spletni mediji pa imajo štete dneve, ker so stroški nevzdržni in so reklamo pogoltnili velikani, kot sta Google ali Facebook. Po drugi strani je ponudba informacij danes širša, saj vsakdo lahko posname dogodek in o njem poroča po spletu oz. socialnih omrežjih. To je pravo bogastvo za vse, kajti za vlade bo vedno težje zanikati ali prikrivati dogodke. Ravno pri tem je vedno bolj pomembna vloga novinarjev, ki morajo s svojo profesionalnostjo ugotavljati verodostojnost vesti in jih poglabljati. To je povedal novinar Gad Lerner na knjižnem sejmu Triestebookfest 2016, ki se je začel včeraj in se bo zaključil danes v dvorani Piccola Fenice. Lerner je bil eden izmed 10 gostov, ki se bodo zvrstili v dvorani, z njim pa se je pogovarjal novinar deželnega sedeža RAI3 Giampaolo Mauro. Tema srečanja je bila večkulturnost v svetu informacije, a pogovor je kmalu dobil širše razsežnosti in se je po analizi pojava migrantov, ki bo trajal še mnogo let, zaključil s poglabljanjem položaja v Libiji, kjer je poseg Italije po Ler-nerjevem mnenju neizbežen. Ali se bo to zgodilo s pomočjo letal, vojske, tajnih služb ali posebnih enot, je drugo vprašanje. Dejstvo je, da IS že nadzoruje preveč točk le nekaj sto kilometrov daleč od italijanske obale, poleg tega so v Libiji obrati skupine ENI in drugi interesi, ki jih je treba zaščititi. Sicer je bil poudarek na novinarstvu oz. založnikih, ki so v vedno večjih težavah. Združitev dveh vodilnih medijskih hiš, De Benedettijeve CIR in založbe družine Agnelli oz. družbe Fiat (danes FCA), je torej neizbežna. To je način za preživetje, je dejal Lerner in potožil, da bodo mediji, ki morajo biti protiutež oblasti, v Italiji vedno bolj oddaljeni od svojega poslanstva. Leta 2010, ko je bil premier Silvio Berlusconi, je Lerner objavil na prvi strani dnevnika Repubblica, da pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marc-hionne zasluži 435-krat več od delavca Fia-ta, Berlusconi pa kar 11-tisoč krat več. Demagogija? Morda res, je dodal Lerner, a v isti sapi vprašal, ali bi lahko danes spet objavil podobne podatke. Aljoša Gašperlin Z Gadom Lernerjem (levo) se je pogovarjal Giampaolo Mauro fotodamj@n TRST - V Večeru reportaža o Dijaškem Domu S. Kosovel »Hvala, ravnatelj!« Vzgojitelj Dijaškega doma Srečka Kosovela z gostom iz tujine večer TRST - Karabinjerji aretirali 31-letnega srbskega državljana Kradel v Mediaworldu V avtomobilu pa so bili shranjeni sekira, pendrek in pištola igrača - Zdaj je priprt na poveljstvu Karabinjerji s poveljstva v Ul. Hermet so v petek aretirali 31-letnega srbskega državljana N. A. zaradi kraje v obremenilnih okoliščinah in preprodaje ukradenega blaga. Moškega so zasačili, ko je v trgovini Mediaworld v trgovskem centru Torri d'Europa okrog 18. ure ukradel nekaj računalniške opreme in odstranil alarmne naprave. Vrednost ukradenega blaga je okrog 90 evrov. Karabinjerji, ki so jih poklicale zaprisežene straže trgovine Mediaworld, so po aretaciji pregledali tudi avtomobil srbskega državljana. V njem so bili med drugim sekira, pendrek in pištola, za katero se je nato izkazalo, da je igrača z odstranjenim rdečim zama-škom. Karabinjerji so srbskega državljana prepeljali na poveljstvo, kjer so opravili običajne formalnosti. Moški je zdaj priprt na poveljstvu v pričakovanju, da ga pristojni sodnik zasliši. Karabinjerji z zaseženim orožjem stanovanju Včeraj danes Danes, NEDELJA, 6. marca 2016 NIKA Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.26 - Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 15.04. Jutri, PONEDELJEK, 7. marca 2016 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1004,1 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. OKLICI: Stefano Madile in Claudia Grubissa, Nicola Novelli in Nicoletta Zari, Danilo Girasole in Ivana Chirco, Riccardo Valente in Martina Furlanich, Michele Macovez in Alessia Degrassi, Andrea Bonetti in Carlotta Comel, Salvatore Buscemi in Ekaterina Alexeeva, Diego Desimon in Miriam Pa-niconi, Fabio Orzan in Erica Babich, Ahmet Zeka in Rigela Cobanaj, Andrea Imbergamo in Carola de Martino, Andrea Ghersinich in Chiara Zanatta, Edoardo Novic in Sonja Zeriul. U Kino Novinarka mariborskega Večera Urška Mlinarič je obiskala Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela v Trstu, kjer že 24 let z malčki, osnovnošolci in dijaki bivajo otroci brez spremstva staršev iz vsega sveta. O obisku je napisala reportažo. »Ob takšnih trenutkih ne moreš ostati ravnodušen,« prizna vidno ganjen ravnatelj Gorazd Pučnik, ko ponovno prisede za eno od miz v jedilnici Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela. Le nekaj minut pred tem je namreč k njemu stopil fant, katerega olivna polt je jasno sporočala, da ne prihaja iz Evrope. »Ravnatelj, odhajam ...,« je dejal. Čeprav nasmejan, je bilo iz njegovih oči razbrati tudi strah pred negotovo prihodnostjo. Pučnik ga je prisrčno objel, mu zaželel vse dobro in dvakrat ponovil, naj se oglasi, če ga bo pot zanesla v Trst. Fant je molče prikimal, nato so ga premagala čustva. Glasno je zajokal v objemu Daniela Kumarja, enega od vzgojiteljev. Slednji so mu daleč od doma pomagali, da si je v sedmih mesecih, kolikor je bival v domu, zgradil vsaj nekaj temeljev za nadaljnje življenje v Italiji. Vsi smo bili ganjeni, je zapisala novinarka Večera. Zahvaljujoč se sosedu aretirali tatova v Policisti tržaške kvesture so v petek aretirali moškega in žensko, ki sta vlomila v neko stanovanje v Ul. Gambini, pri tem pa jih je opazil nek sosed. Ta je zavrtel telefonsko številko 113, policisti pa so kriminalca aretirali, še preden sta razumela, kaj se dogaja. Nek stanovalec je namreč slišal sumljiv hrup na stopnicah. Pogledal je skozi kukalo in opazil žensko, ki je trkala na vrata drugih stanovanjih in skušala razumeti, ali so prazna. Njen pajdaš je nato podrl vrata nekega stanovanja, od koder sta odnesla nekaj dragocenih ogrlic, ure in drug nakit. Toda sosed je medtem poklical policijo, ki pričakala tatova ob izhodu. 58-letni Mario Torre, ki je po rodu iz Neaplja, in 36-letna Vi-demčanka Consuelo Del Do', ki imata na ramenih že dolg seznam kaznivih dejanj, sedita zdaj v koronejskem zaporu. AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Zootropolis«. ARISTON - 21.00 »Il figlio di Saul«; 16.30, 18.45 »Carol«; 15.00 »Astro-samantha«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Amore, furti e altri guai«; 18.15, 21.40 »The nightmare«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Fuocoamma-re«; 18.00, 22.00 »Regali da uno sco-nosciuto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.00, 21.50 »(Ne) Profesionalec; 14.00, 16.00, 16.45 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 19.00 »Ave, Cezar«; 18.30, 21.00 »Bogovi Egipta«; 14.15, 18.40, 20.10, 22.20 »Deadpool«; 21.10 »Dedek uide z vajeti«; 18.55 »Manon Lescaut«; 14.45 »Robinson Crusoe«; 16.40 »Robinson Crusoe 3D«; 20.50 »Tumbledown«; 16.30 »Zoolander 2«; 14.40, 16.50 »Zootropolis«; 13.40, 15.50, 18.00 »Zootropolis 3D«; 14.50 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.15, 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish girl«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Perfetti scono-sciuti«; 16.00, 19.40, 22.00 »Legend«; 11.00, 18.15, 22.10 »Deadpool«; 11.00, 15.20, 16.40 »Pedro - Galletto corag-gioso«; 18.00 »Tiramisu«; 20.00 »God's not dead«; 11.00 »Zootropolis«; 22.10 »Lo chiamavano Jeeg Robot«. SUPER - 15.30, 19.30 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 17.30 »Gods of Egypt«; 21.30 »Revenant - Redivivo«. THE SPACE CINEMA - 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Zootropolis«; 22.00 »Il caso Spotlight«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Attacco al potere 2«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Deadpool«; 21.50 »Gods of Egypt«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Legend«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.05 »Pedro - Galletto coraggioso«; 11.00, 15.40, 17.45, 19.50 »Perfetti sconosciuti«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Regali da uno sco-nosciuto«; 22.10 »Tiramisu«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15 »Zootropolis«; 17.15, 19.50, 22.10 »Legend«; Dvorana 2: 16.10 »Zootropolis«; 18.10, 20.10, 22.10 »Attac-co al potere 2«; Dvorana 3: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«; Dvorana 4: 16.00 »Pedro - Galletto co-raggioso«; 17.45, 20.00, 22.15 »Ro-om«; Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tiramisu«; 15.40, 22.00 »Per-fetti sconosciuti«. Nedelja, 6. marca 2016 TRŽAŠKA Društvena gostilna Kontovel Pri Bregu v Dolini se je novica že razpasla, da je učitelju Ambrožu družinica narasla. Pri otroški telovadbi se vsi veselimo in malemu Tadeju vso srečo v življenju želimo. Dobrodošel, Tadej! Čestitamo in želimo vso srečo! Družine Peterlin, Susič, Maver in Petaros Moj nenadomestljivi Babo slavi pomemben življenjski jubilej. Ostani vedno tak kot si, to ti Maja iz srca želi. Lepša kot Cindy Crawford, Salma Hayek, Halle Berry... Naša Saša praznuje trideseti rojstni dan. Vse najboljše ji kličemo s Kontovela do Proseka H Čestitke Danes se nekaj lepega godi, ker naš Iztok 6. rojstni dan slavi. Vse najboljše, veliko plavanja in zabavnih igric s sestrico, mu iz vsega srca želijo nonoti, strica, teti, mala Naomi in vsi, ki ga imajo radi. V Borštu je danes velika fešta, ker naš dragi Boris 70 let ima! Naj žlahtna kapljica mu zdravje in veselje da, voščimo mu prav iz srca. Zmaga, Rado, Nataša in Aleksander. Mateja, Ambrož in mali Nejc se veselijo, saj pridružil se jim je Tadej. Trikratni zdrav jim kliče košarkarska sekcija Polet. 13 Obvestila AŠD MLADINA organizira danes, 6. marca, zamejsko smučarsko prvenstvo v Sappadi. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-0473606. DANES, 6. MARCA, ob 16. uri, bo v svetem letu Božjega Usmiljenja slovensko postno romanje v Marijino svetišče na Repentabru, s pobožnost-jo Križevega pota. Začetek pri kapelici na Poklonu. V slučaju slabega vremena bodo obredi samo v cerkvi. Prilika tudi za zakrament sprave. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih, od 19.30 do 20.30 ter ob petkih, od 19.00 do 20.00. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-2566134, ali 347-3955129. V BARKOVLJAH, danes, 6. marca, po maši od 11. ure bomo počastili msgr. Škabarja ob 140-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki no- si njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer, bral bo Danjel Švab; glasbena kulisa Florjan Suppani - violina. AD FORMANDUM sporoča, daje še možen vpis na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu, ob ponedeljkih in sredah, v večernih urah. Info na www.adformandum.org, info@adfor-mandum.org, tel. št.: 040-566360. NA POBUDO VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance bomo v ponedeljek, 7. marca, ob 10.30 počastili spomin na Rozalijo Kos Kocjan -Gulič. Svečanost bo na Opčinah v bližini tramvajske postaje, pred spominsko tablo, ki priča o njeni muče-niški smrti. Nastopili bodo otroci 5. razreda OŠ Franceta Bevka. SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prirejata v ponedeljek, 7.marca, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu praznovanje dneva žena. Sodeluje vokalna skupina Vikra pod umetniškim vodstvom Petre Grassi, sledi družabnost s srečelovom. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi ob priliki 8. marca v občinsko knjižnico v Boljunec v ponedeljek, 7. marca, ob 20. uri na srečanje »Poklon in priznanje ženskam«. RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 8. marca, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko - Mač-kolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. SKD I. GRUDEN vabi v torek, 8. marca, ob 17. uri na predstavitev tečaja »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna, ki bo potekala v obliki vadbene ure v Nabrežini. Redni tečaj bo pričel v torek, 8. marca, ob 19.30. Urniki: ob torkih, od 17. do 18. ure ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17. do 18. ure. Predvpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 8. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v soboto, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Žalcu je predviden ob 11.00 s Padrič. DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek, v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemena Zalarja, bo v sredo, 9. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere. KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanje z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid. SPD MAČKOLJE vabi v okviru pobude »Mačkolje - Vas češenj« na strokovno predavanje agronomke Nata-scie Riggi o sajenju in gojenju sadnih dreves, še posebej češnjevih, v sredo, 9. marca, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B2, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgonico.ts. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi na ustvarjalno literarno delavnico s priznano ustvarjalko Vilmo Purič. Srečanje bo v petek, 11. marca, v prostorih na Ul. Donizetti, 3/1. Začetek ob 14.00. SKD DRAGO BOJAN sporoča, da se v domu Briščiki vršita tečaja zumbe in piloxinga. Za poskusno brezplačno lekcijo in vse ostale info na tel.: 3480633569 (Katja). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Po-povski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.re-gione.fvg.it, najkasneje do 17. marca. Več informacij o Malem kraškem maratonu na www.kraškimaraton.si ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.03 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. TPK SIRENA ter nova upravitelja Andrej in Monica vabijo člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara, ki bo v soboto, 12. marca, na sedežu, Miramarski drevored 32, od 17. ure dalje. [H Osmice KD Kraški dom in Razvojno združenje Repentabor vabita na POČASTITEV DNEVA ŽENA Predstavila se nam bo domača dramska skupina z novo veseloigro 'Zabava s tradicijo' Avtorica in režiserka Anja Škabar Danes, 6. marca, ob 17.30, v Kulturnem domu na Colu V REPNU na Rovniku, so odprli osmi-co Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. S Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da ima trgovina nove urnike: ponedeljek 8.00-12.30, od torka do petka 8.00-18.30 neprekinjeno, sobota 8.00-12.30 in 15.30-18.30. Ob priliki Dneva žena vas obveščamo, da bodo dobile vse ženske, ki bodo prišle na nakupe v torek, 8.03, darilce iz naše nove kozmetične linije. NA PROSEKU dajemo v najem gostilno z vrtom. Tel. 040-225275 ob večernih urah. POŠTENA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami iščem delo kot gospodinjska pomočnica. Delam vse. Tel. 00386-31220557. UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ 00386 41 695 325 ZANESLJIVA GOSPA iz okolice Sežane išče delo kot hišna pomočnica (pospravljanje, čiščenje, likanje). Tel.: 0038640197204. vljudno vabi v petek, 18. marca ob 18.30 predstavitev knjige ISTRIA avtor Ulderico Bernardi vodita Marino Vocci in Dušan Udovič ob 20. uri ISTRSKA VEČERJA menu bo predstavil Marino Vocci cena večerje 30€ Tel. 040 225168/ 340 8737029 Večeri na temo "Potovanje v kulturo prehrane med morjem in Krasom" v sodelovanju z ASSOCIAZIONE AMBIENTALISTA UNA STORIA SCRITTA SULL'ACQUA če v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139 M Izleti KRU.T - še zadnji termin za vpis na velikonočni izlet v Parmo in njeno okolico, od 26. do 28. marca. Info in program na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025. Loterija 5. marca 2016 Bari 12 67 32 37 23 Cagliari 72 42 14 74 4 Firence 39 69 15 13 47 Genova 38 67 74 33 61 Milan 40 49 18 63 20 Neapelj 44 85 81 59 45 Palermo 65 14 83 44 20 Rim 39 59 9 79 65 Turin 1 62 20 21 31 Benetke 38 47 4 87 56 Nazionale 24 60 80 28 4 . . Super Enalotto eu Mali oglasi K e. o e.a m an ae. Št. 28 IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 345-2420325. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, iš- 6 8 68 77 80 86 jolly 27 Nagradni sklad 57.408.159,31 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 28 dobitnikov s 5 točkami 6.887,44 € 894 dobitnikov s 4 točkami 217,15 € 25.794 dobitnikov s 3 točkami 22,83 € 383.277 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 39 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 21.715,00 € 129 dobitnikov s 3 točkami 2.283,00 € 1.754 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.347 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.171 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Sobota, 5. marca 2016 1 9 ririi'T-, .FiÍL'ií.'nAiJi i-iil'rLi^rni.i-i' v f ^kli/it/iit!)-? J.V i Jj|'+J » ifH, X£50 in ; Naiífinv i i r+j f r rTj i vrti jutri v Plptprii WJVD rivqrarwj. i, tta podelitev niqradc Undiu Mahanja Ann i Rossi Illy In Duji Kaučtč Craimer Soderujeta DVS Bodeča neia pod voditvom Mateje Cernic in pianist Bruno De tare ZaGetek 20.30 SPOT SULICUJE J P QT 62. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 10. marca 2016, ob 11. uri na sedežu v prvem sklicanju ter v petek, 11. marca 2016, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 v drugem sklicanju. [13 Lekarne Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13 .marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Sette-fontane 39 - 040 390898, Oširek Osop-po 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 6. marca: Ul. Stock 9 - 040 414304; v ponedeljek, 7. marca: Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 - 510510 ali 800 -544544, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. H Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@di-jaski.it ali www.dijaski.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM in Razvojno združenje Repentabor vabita na počastitev dneva žena danes, 6. marca, ob 17.30, v kulturni dom na Colu. Predstavila se nam bo domača dramska skupina z novo veseloigro avtorice in režiserke Anje Škabar »Zabava s tradicijo«. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« danes, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MoPZ Jezero-Doberdob in MePZ Slovenec-Boršt / Ricmanje danes, 6. marca, ob 17. uri v osnovni šoli v Podbrdu; MoPZ Vasilij Mirk-Prosek danes, 6. marca, ob 17. uri v Osnovni šoli v Pivki. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE, odprtje razstave in predstavitev knjige V. Prinčiča V Brucku taborišču bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Razstavo, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ustanova Fundacija miru v Posočju in bo do 18. marca na ogled v Gregorčičevi dvorani, bosta predstavili Marta Verginella in Petra Testen, knjigo pa bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok. DSI vabi v ponedeljek, 7. marca, na slovesnost ob izročitvi letošnje »Nagrade Nadja Maganja«, ki so jo ustanovili Zveza slovenskih zamejskih skavtov, Skupnost sv. Egidija, DSI in družina Jevnikar, da bi počastili spomin na zaslužno kulturno delavko in njeno zavzetost in delo v korist potrebnim. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno - zabavni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo ZVS Barkovlje, »Pupeskrasa«, kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), pevka Laura Budal, ob spremljavi Aljoše Sakside. KRD DOM BRIŠČIKI prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena. Recital »Melodije poezije« bo na izviren način popeljal v svet intime, ljubezni in lepote. Besedo in glasbo udejanjajo Nadja Roncelli, Marij Čuk in Igor Zobin. V Briščikih, 8. marca, ob 20.00. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek, pijačo in razpoloženje. SKD PRIMOREC, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja večer ob mednarodnem dnevu žena »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu« v torek, 8. marca, ob 20.30 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Besedila bere Elena Husu, glasbena spremljava Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir). SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: Ob Dnevu žena vabi v torek, 8. marca, ob 17.30 v bar Tabor, na predstavitev knjige Micol Brusaferro »El Pedocin«. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC vabi na družabnost ob Dnevu žena, v torek, 8. marca, ob 20. uri v društveno dvorano občinskega gledališča v Boljun-cu. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360 vabijo v sredo, 9. marca, na Trg Oberdan 7, ob 10. uri na Kavo s knjigo Vere Vardjan »Med nebom in zemljo. Čudežno preživela udar strele«. GLASBENA MATICA, v sodelovanju s TS360, vabi na Oberdankov trg 7, v četrtek, 10. marca, ob 18. uri na pogovor o monografiji Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja. Z odgovornim urednikom Aleksandrom Rojcem se bo pogovarjal Saša Rudolf, sodelovali bodo tudi nekateri izmed avtorjev. SLOVENSKO NUMIZATIČNO DRUŠTVO VALVAZOR vabi na predstavitev medalje skovane v spomin na naše prednike, ki so se v 1. svetovni vojni bojevali v avstrijskem 97. pešpolku. Predstavitev bo v četrtek, 10. marca, POGREBNO PODJETJE O?trenutku žabsli... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! ob 17.30 v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italija 13, v Trstu. Na predstavitvi bosta sodelovala avtor raznih knjig o 1. sv. vojni dr. Vasja Kla-vora in vodja numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Andrej Šemrov. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 12. marca, ob 18. uri na odprtje razstave Sophie Vinci »Sine-stesia«. Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara. Glasbeni utrinek: gojenci Glasbene matice. SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 12. marca, ob 20. uri v Bazov-skem domu. SKD LONJER-KATINARA prireja, v sodelovanju z zborom Tončka Čok iz Lonjerja, OŠ Fran Milčinski s Katinare in PO Ricmanje, večer ob dnevu žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljene! SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. Zapustila nas je naša draga Jelka Gregoric vd. Krizmancic Žalostno vest sporočata hči Betty in vnuk Amerigo Pogreb bo v soboto, 12. marca, ob 12.15 v gropajski cerkvi. Žara bo izpostavljena od 11.15. Gropada, 6. marca 2016 Pogrebno podjetje Alabarda + Po daljši bolezni nas je zapustila draga mama in nona Rosalia Pancrazi vd. Smotlak (Zalka) Žalostno vest sporočajo sinova Walter in Davorin, snaha Elisa ter vnukinja Anja z Lorenzom Od nje se bomo poslovili v torek, 8. marca, od 11. do 12. ure v Ulici Costa-lunga. Sledil bo pokop na pokopališču v Mačkoljah. Mačkolje, 6. marca 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Egidio in Cvetka ter Saša in Valentina z družinama Ob prerani izgubi dragega Arona Gomezelja izrekamo mami Vanji, sestri Astrid in vsem svojcem občuteno sožalje Anica, Albin, Suzana in Aleksander ZAHVALA Nella Simionato por. Bachi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Vida Peric Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala Stanki, Edvinu in Mila- Svojci Nabrežina, 6. marca 2016 Pogrebno podjetje SantAnna - Nabrežina 4.3.1976 4.3.2016 Jože Peterlin Vedno v naših srcih Anka, Joži, Lučka 4.3.2012 4.3.2016 Manuela Budal Mi manjkaš... Mama Predraga naša ljubljena spominjamo se in mislimo vedno nate Družina 4.3.1992 4.3.2016 Marija Kos por. Tul Z ljubeznijo v naših srcih mož Romano, sin Germino in vnuk Mauro Dolina, 6. marca 2016 1 0 Nedelja, 6. marca 2016 TRŽAŠKA / TRST - Mnenji ravnatelja Stranija in ravnateljice Premolin Stefan in Slomšek: pozitivno o vpisih Na Stefanu prihodnje šolsko leto 172 dijakov, na Slomšku pa 82 Na splošno pozitivna ocena: to izhaja iz besed ravnateljev dveh slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem, ki smo ju povprašali za komentar o rezultatih letošnjega vpisovanja za prihodnje šolsko leto. Kot znano, je vpisovanje potekalo v znamenju nekaterih pomembnih novosti: najprej seveda gre za dejstvo, da je letos vpisovanje prvič potekalo preko spleta tudi za slovenske šole, družine pa so se lahko odločale tudi spričo dodatno obogatene ponudbe zaradi uvedbe novega poklicnega tečaja. Z izidom letošnjega vpisovanja je zelo zadovoljen ravnatelj Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana Primož Strani. V prvi letnik dosedanjih tehničnih učnih smeri (mehanika in mehatronika, elektronika in okoljske biotehnologije) ter novega poklicnega tečaja grafike in dizajna se je namreč vpisalo 64 nižješolcev, če bo to število obveljalo pa bo v prihodnjem šolskem letu na zavodu Stefan 172 dijakov, kar pomeni, da je zavod druga najbolj številčna slovenska šola na Tržaškem po Liceju Franceta Prešerna. Za Stranija rezultat letošnjega vpisovanja predstavlja utrditev tehničnih smeri, ki dokazujejo, da so zanimive za družine, saj nudijo pripravo tako za nadaljevanje študija na univerzitetni ravni kakor tudi za zaposlitev. Gre za nadaljevanje trenda, ki se je začel že pred leti, zdaj pa prihaja na dan dodana vrednost tehnične izobrazbe, kar je za Stranija dobro. Ravnatelj zavoda Stefan namreč ocenjuje, da bo ta sprememba imela blagodejne učinke na naše okolje, zlasti z ozirom na gospodarstvo in proizvodnjo, pri čemer Strani upa v nadaljevanje sodelovanja med šolo in svetom dela. Pozitivna je tudi ocena rezultata vpisa na novi poklicni tečaj grafike in dizajna (GriD), ki ga je izbralo 16 nižješolcev: s tem so na šoli zapolnili vrzel v ponudbi v slovenskem jeziku na tem področju ter sočasno obogatili tako poklicno ponudbo kot umetniško-izrazno področje, je prepričan Strani. Kljub nekoliko nižjemu vpisu kot lani ni črnogleda niti ravnateljica Humanističnega in družbenoekonomskega liceja Antona Martina Slomška Fulvia Premolin. Kot že rečeno, so letos na šoli zabeležili na splošno nekoliko nižji vpis kot lani, vendar bodo po vsej verjetnosti ohranili prvi razred tako na humanistični smeri, kjer imajo osem novih vpisov, kot na družbeno-ekonomski smeri, katero je izbralo pet dijakov. Zato ravnateljica Fulvia Premolin ostaja optimistična: licej Slomšek je majhna šola (dijakov bo v prihodnjem šolskem letu vsega skupaj 82) in glede na to, da ni posebej vabljiva, saj nima npr. laboratorijev, si osebje prizadeva, da pobliže sledi vsakemu dijaku posebej in s tem dejansko zagotavlja individualen pouk. Ivan Žerjal ZGONIK - KRD Dom Briščiki Čuk za 8. marec Številne prireditve ob mednarodnem dnevu žensk Mednarodni praznik žensk ne bi smel potekati le v znamenju pozunanje-nih podob zabave, vsakodnevnih banalnosti in potrošniške naravnanosti, marveč naj bo praznik, ki v sedanjih skrajno negotovih časih vodi v samospraševanje in odkrivanje vrednot, v ponovno osveš-čanje vloge, ki jo imajo ne le ženske, ampak vsi posamezniki v sodobni družbi. Tako so razmišljali pri KRD Dom Briščiki, ko so načrtovali praznovanje letošnjega 8. marca in se odločili, da se po-služijo poezije in glasbe, torej dveh najvišjih izrazov plemenitosti človekove duše in njene sporočilnosti. S tem se je strinjala tudi zgoniška občinska uprava, ki je dala pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki se bo zgodila v torek, 8. marca, ob 20. uri pri Briščikih. Naslov srečanja, ki bo potekalo v intimnem in doživetem okolju dvorane društvenega doma (za to priložnost so jo neformalno opremili), je Melodije poezije. Protagonistki večera bosta namreč poezija Marija Čuka in čarobna moč harmonike Igorja Zobina. Pesmi iz odmevne in v mnogočem prelomne zbirke v sodobni slovenski književnosti Ko na jeziku kopni sneg (Založba Mladika - knjiga bo tudi na razpolago) bo interpretiral avtor sam v sodelovanju z Nadio Roncelli. Šlo bo za ljubezenski dvogovor, saj je prav ljubezen ti- PROSEK - Prireditev Osnovne šole Avgusta Černigoja Plesno-glasbeni poklon Prešernu Proslavo so oblikovali vsi učitelji proseške šole s sodelovanjem Iztoka Cergola in Jana Sossija, nastopili pa so tudi »velički« iz vrtca »Ali sploh veste, kaj prazujemo v tem mesecu?« vprašajo dekleta sošolce. »Seveda ... pustaaaaa,« odvrne navi-hanček. Odgovor seveda dekleta ne prepriča: »Samo pusta imate po glavi. Koga se spomnimo v mesecu februarju?« Tako se je začel pogovor na odru Kulturnega doma na Proseku med sošolci Osnovne šole Avgusta Černigoja, ki so v petek počasili spomin na Franceta Prešerna z razgibano plesno-glas-beno predstavo. Starejše učenke in učenci so si namreč zaželeli, da bi se največjemu slovenskemu pesniku poklonili, zato so na odru začeli pripravljati program proslave ob prazniku slovenske kulture. Preden bi ga sestavili, so se vprašali, kaj je sploh kultura. Pomen besede so najprej poiskali v Slovarju slovenskega knjižjega jezika, ker je bila razlaga prezapletena, so naposled besedo razložili učenci sami. »Kultura je, da smo prijazni, da ljubimo naravo, da se lepo obnašamo. Če smo kulturni, ne kričimo. Kultura je, da poslušamo glasbo, da beremo lepe knjige, da spoštujemo druge ljudi,« so se glasile nekatere razlage učencev 2. razreda, kaj je kultura so nato z recitacijo pojasnili še učenci 3. razreda. Na odru so se nato zvrstili vsi razredi, ki so prispevali idejo za snu-jočo se predstavo. S pesmijo Marko skače so se predstavili tudi velički iz pro-seškega vrtca Marjana Štoke, ki so z učenci prvega razreda zaplesali in zapeli, na odrskih deskah so nato učenci zaplesali še Ob bistrem potoku je mlin, poskočno pesem Gunga gunga, na koncu pa še Kingstovo Danes je moj dan. »Saj je moderen ples tudi kultura,« so se ob koncu vsi strinjali. Zadnji ples je zaplesal tudi veliki pesnik France Prešeren, ki je bil vseskozi v dvorani in pisal pesmi. Proslavo so oblikovali vsi učitelji proseške šole, k sodelovanju pa so povabili še vsestranskega glasbenika Iztoka Cergola, ki je spremljal glasbene točke s klavirjem, in domačina, bivšega učenca Jana Sossija. Poklon Prešernu so učenci zaključili še s petjem Prešernovih pesmi O, Vrba (Kreslin, Tomasini) in Zdravljica. (vs) Nastop učencev proseške osnovne šole na odru Kulturnega doma fotodamj@n TRST - Jutri v čitalnici NŠK Razstava o vlogi žensk pred prvo svetovno vojno Ko govorimo o prvi svetovni vojni, so navadno v ospredju politična, diplomatska ali vojaška zgodovina. V zadnjem obdobju je prišlo na dan več dnevnikov in spominov vojakov, redkeje pa slišimo o življenju ljudi v zaledju, o vsakodnevnih stiskah, pomanjkanju in skrbeh civilistov. Razstava 1915 - Ženske v zaledju soške fronte ter knjiga Vilija Prinčiča V Brucku taborišču pa osvetljujeta prav ta vidik življenja med prvo svetovno vihro. Razstavo in knjigo bodo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predstavili jutri, na predvečer mednarodnega dneva žena, s pričetkom ob 17.30 v čitalnici knjižnice in v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Lani smo si v Trstu lahko ogledali razstavo o ženskah na predvečer vojne, ki je orisala vlogo žensk tik pred začetkom vojne, letošnja razstava pa se osredotoča na njihov položaj v času, ko je izbruhnila soška fronta. Pripravila sta jo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter Fundacija Poti miru v Posočju, o njej pa bosta spregovorili zgodovinarki Marta Vergi-nella in Petra Testen. Tudi knjiga Vilija Prinčiča, ki jo bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok, obravnava vidik življenja civilistov in predvsem žensk in otrok, ki so morali zaradi bližine fronte v begunstvo v notranjost av-stro-ogrske monarhije. Vprašanje begunstva je danes zelo aktualno in zanimivo je spoznati, kako so se z begunstvom spopadale predvsem Primorke pred stotimi leti. TRST - Jutri v DSI Podelitev nagrade Nadja Maganja V Peterlinovi dvorani bo jutri zvečer slovesna podelitev letošnje nagrade Nadja Maganja. Dobitnici sta Anna Rossi Illy iz znane tržaške podjetniške družine, ter pedagoginja in kulturna delavka Duja Kauč-čramer. Nagrado so leta 2010 ustanovile organizacije v katerih je bila Nadja Maganja dejavna: Slovenska zamejska skavtska organizacija, skupnost Sv.Egidija in Društvo slovenskih izobražencev, katerim se je pridružila družina Jevnikar. Program jutrišnje slovesnosti obsega bogat kulturno-umetniški spored z nastopom pianista Bruna De Cara ter priznanega pevskega zbora Bodeča Neža, ki ga vodi Mateja Černic. Začetek ob 20.30. Marij Čuk fotodamj@n sto čustvo, ki nikoli ne izgori, in to je važno poudariti tudi na tako pomembnem prazniku, kot je 8. marec. Čukova poezija se bo dotaknila tudi ostalih čeri našega življenja, pesnik pa bo na koncu postregel še z nekaterimi satiričnimi bodicami. Poezijo, izraženo z besedo, bo avtonomno spremljala poezija, izražena v notah. Igor Zobin je namreč neprekosljiv umetnik, pravi mojster, ki s svojo harmoniko izžareva čustvenost in lepoto glasbe. To bo dajalo gledališkemu recitalu v malem Melodije poezije še poseben čar in moč, ki se bosta dotaknila notranjih strun prisotnih. Uvodno misel bo podala zgoni-ška županja Monica Hrovatin, njena prisotnost pa bo podčrtala vseobčinski značaj prireditve, ki ne bo ostala dolžna niti tistim, ki se radi ustavijo še na pogovoru ob dobri pijači in hrani. V Trebčah o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu V počastitev mednarodnega dneva žena bodo v Trebčah priredili zanimiv večer z naslovom Nevidne sledi - o Trža-čankah in ostalih Slovenkah v Trstu. Zapisi v slovenski književnosti in orume-nelem časopisju so pogosto edina sled posameznikov, ki so skozi stoletja krojili usodo Trsta. Med njimi je bilo mnogo žensk, ki so zaznamovale ter ustvarjale širši kulturni prostor. Besedila, ki pričajo o njihovi prisotnosti, dobimo tudi v knjigah Kako lep je Trst (ZTT, 2014) in Nojevo pero (ZTT, 2012). Besedila, ki jih je zbral in uredil Mitja Tretjak, bo brala Elena Husu. Glasbeni okvir pa bodo oblikovale Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir). Dogodek, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z ZSKD, bo v Hiški u'd Ljenčkice v torek, 8. marca, s pričetkom ob 20.30. (mika) Na Opčinah hudomušna uspešnica El Pedocin V torek bodo tudi pri SKD Tabor obeležili dan žena. Tokrat na bolj hudomušen način - s predstavitvijo tržaške uspešnice El Pedocin, ki jo je napisala čas-nikarka Micol Brusaferro, ilustrirala pa Chiara Gelmini. Obe bosta prisotni na openskem srečanju. Gre za knjigo o tržaškem kopališču Lanterna, ki mu Tržačani pravijo Pe-docin in je edino v Evropi, v katerem zid loči moške in ženske. Zaradi svoje posebnosti velja za pravo tržaško atrakcijo in je po izidu knjige še dodatno zaslovelo. Kopališče so uradno odprli leta 1903. V začetku je moški in ženski del ločila le ograja, ki jo je nato nadomestil pravi zid. Zid so porušili samo enkrat, leta 1959, ko so ga dejansko premaknili in dali več prostora ženskam in otrokom. Avtorica v svoji knjigi navaja cel kup anekdot, zato je pričakovati, da bo pozno popoldne (začetek ob 17.30) v prostorih kavarne Prosvetnega doma tudi zelo zabavno. Openski osmi marec bo torej v znamenju neke tržaške posebnosti, ki jo zaznamujejo tržaške ženske (in tudi turistke) in moški bodo imeli priložnost, da odkrijejo, kaj se dogaja na drugi strani zidu. (žp) / TRŽAŠKA Nedelja, 6. marca 2016 1 1 TRST - Dobrodelni večer Glasbene matice v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev Z glasbo v podporo odpravi na Papuo in Novo Gvinejo Glasba je umetnost, ki ima izredno moč in ki jo lahko uporabimo tudi v plemenite namene. Ravno v tem duhu je Glasbena Matica, v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev, v sredo organizirala dobrodelni večer v podporo projektu Papua Nova Gvineja 2016. Gre za trimesečno humanitarno medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo, v obmorski kraj Dogura, na katero se novembra 2016 odpravljajo no-vopečena zdravnica Martina Mezgec, spe-cializant družinske medicine Elija Princic ter absolventki Medicinske fakultete v Ljubljani Polona Švegl in Urša Može. Učenci Glasbene Matice so s svojo otroško iskrenostjo in glasbeno predanostjo poskrbeli za prijetno vzdušje v Peterlinovi dvorani ulice Donizetti. Prisotnim pa sta projekt predstavila Elija Princic, doma iz Križa, in Polona Švegl, ki sta odgovorila na nekaj naših vprašanj. Kako to, da ste se odločili za tako odpravo in zakaj ravno na Papuo Novo Gvinejo? Glavni razlog je gotovo ta, da hočemo pomagati in nuditi ustrezno medicinsko pomoč ljudem, za katere mislimo, da našo pomoč potrebujejo. V veliki meri so na našo odločitev vplivali tudi udeleženci prejšnje odprave, saj so nas s svojo predstavitvijo res navdušili. Odprava deluje pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Sekcija je aktivna v državah tretjega sveta, člani pa obiskujemo enoletno izobraževanje in dodatno voluntiramo na različnih oddelkih. Na Papuo Novo Gvinejo pa se odpravljamo zato, ker tam še ni ustaljena kontinuiteta, tako kot je to vpeljano že v mnogih drugih državah po Afriki, kamor študentje medicine redno zahajajo. Veliko je še neodkritega in neraziskanega, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. Kateri so cilji vaše odprave? Ker smo šele druga odprava v Dogu-ri, je naš cilj ravno ta, da pomagamo vzdrževati kontinuiteto ambulantnega delovanja in zdravniške pomoči odprav. Nuditi hočemo osnovno zdravstveno oskrbo in zdravljenje akutnih, kroničnih in nalezljivih bolezni ter preventivno delovanje in izobraževanje na področju higiene, nalezljivih bolezni, ustrezne prehrane in pitne vode. Hkrati pa želimo tudi promovirati Sekcijo za tropsko medicino med mlajšimi kolegi. Kakšna je zdravstena situacija v Doguri? Na tem območju deluje Dogura Health Centre, kjer bomo sami delali. V centru so zaposlene šolane medicinske sestre, vendar večino časa deluje brez zdravnikov. Center sestavljajo ambulanta za spre- NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière režiserka Renata Vidič AMFITRION od 11. marca do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 G4G 2452616 (od pon. do pet. 1G.GG-15.GG) www.teaterssg.com v sredo, 9. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) I www.teaterssg.com_ Levo Elija Prinčič in Polona Švegl; desno in spodaj mladi ustvarjalci so zaigrali na dobrodelnem večeru za Papuo in Novo Gvinejo fotodamj@n OPČINE - Bevk Predavanje o oblikah nasilja v šoli Jutri se na Osnovni šoli Franceta Bevka na Opčinah obeta zanimivo predavanje v okviru izobraževanja oziroma izpopolnjevanja, ki ga za osebje slovenskih šol v Italiji ponuja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Učiteljem in profesorjem, ki delujejo v okviru Večstopenjske šole Opčine, bo ob 16. uri spregovorila socialna pedagoginja Ingrid Klemenčič, ki bo predavala na temo Oblike nasilja v šoli - kako jih prepoznati. Tema postaja zadnje čase precej aktualna, o čemer pričajo dogodki na nekaterih šolah v Italiji. Predavanje bo Klemenčiče-va za učno osebje ponovila še 14. marca, medtem ko bo 21. marca predavala staršem. jem bolnikov, laboratorij, splošni oddelek, ginekološko - porodniški oddelek, pediatrični oddelek ter oddelek za tuberkulozo. Elektrika je zagotovljena le nekaj ur dnevno, primanjkuje šivov, oblog, zložencev in glukometrov. Prisotna sta tudi mala operacijska dvorana in rentgen, ki pa ne delujeta zaradi odsotnosti zdravnikov. Radi bi torej ponovno vzpostavili rabo rentgena. Katere pa so glavne zdravstvene težave na tem območju? Težave povzročajo visoka umrljivost otrok, malarija, virus HIV in ostale nalezljive bolezni ter površna obravnava bolnikov. 87% vseh zdravnikov namreč deluje v urbanih predelih, kjer živi le 15% prebivalstva. Za ostale ljudi (5.950.000 prebivalcev), ki živijo na podeželju, pa skrbi le 51 zdravnikov. Kaj je za tako odpravo pravzaprav potrebno? Potrebno je predvsem veliko časa. Zbiramo namreč sredstva in sanitetni material. Sami bomo tudi nabavili zdravila in druge zdravstvene pripomočke, ki jih bomo odnesli na Papuo Novo Gvinejo. Avstralija sicer tja pošilja določeno količino zdravil, vendar ta ponavadi ne ustrezajo realnim potrebam tamkajšnjega prebivalstva. Mi smo pa v stiku z osebjem zdravstvenega centra, ki nam bo sporočilo katera zdravila dejansko potrebujejo. Poskrbeli bomo tudi, da tam najdemo ustrezna lokalna zdravila, ki jih sami poznajo in ki jih bodo lahko naprej kupovali in uporabljali. Odprava je povezana z veliki stroški, saj vsa sredstva za izvedbo projekta zbirajo udeleženci sami. Ravno zato bodo zelo hvaležni vsalj ^iWlUKEAOWH^/ i "; ZfttaonKtt ,, JtWlOí > »Nobenega smisla nima, da se učiš domorodnega jezika, če v njem nimaš povedati kaj domorodnega« Na spletni strani Ricochet je aktivist ameriških domorodnih ljudstev Monty Hill, pripadnik naroda Tusca-rora, ki živi na vzhodu ZDA in Kanade, objavil zapis o pomenu jezika, ki ga v celoti povzemamo. Priseljeni oblastniki so nam večkrat povedali: »Če ne govorite več svojega jezika in ne gojite več svoje kulture, nimate pravice, da od nas zahtevate domorodne pravice, ker ste se asimilirali z vladajočo oblastjo.« Naši ljudje so nam večkrat povedali, da »jezik nosi v sebi ali s seboj znanje, ki ga ni mogoče pravilno opisati v angleščini, ker gre za našo pristno kulturo.« Danes torej tako izvorni ljudje kot tudi priseljenci pojmujejo učenje jezika kot nekakšno povezavo med nami in našimi predniki. Mi se opisujemo kot ljudje, ki se zdravijo po travmatični izgubi te povezave in učenja našega starega znanja. Naša praksa, oživljanje jezika v pravem pomenu besede, vsebuje tudi obnavljanje našega načina življenja: tega je ali zelo malo, ali ga sploh ni. Ko smo poskušali priseljenim oblastnikom dopovedati, da moramo preživeti, smo stalno in zavestno svoje zahteve postavljali na način, da jih oni lahko razumejo. Ne glede na to, kako polno je danes naše življenje, se izvorni ljudje zavedamo, da je naše življenje dejansko nepopolno zaradi pomanjkanja življenjskega in posvečenega znanja, ki so ga prenašali iz generacije v generacijo. Ta prenos so prekinili milijoni majhnih in velikih nasilnih dejanj kolonizacije. Mi zahtevamo pravičnost za nasilje, ki nam je bilo storjeno. Mi smo na stotine načinov razložili, kako in kolikšne izgube smo utrpeli in bolečine, ki smo jih zaradi tega pretrpeli, pa tudi svojo sposobnost, da prispevamo k poznavanju z namenom, da si izborimo svojo pravičnost. V poskusu, da bi priseljene oblastnike prepričali o nujnosti našega preživetja, smo in stalno in zavestvo svoje razloge podajali na način, ki ga lahko razumejo. V nekem trenutku nismo spoznali, da tako utemeljevanje (razlaganje naših argumentov z angleškimi besedami in raba njihovih definicij) nikakor ne vodi k prenehanju nasilja. Mi smo pod-zavestvo prevzeli jezikovni mit teh ko- lonialnih priseljencev: odkrito nacionalistično ideologijo jezika kot identitete in prikrito, ampak veliko nevarnejšo ideologijo, češ da jezik živi tudi izven ljudstva, ki ga redno uporablja. Paradoks Povezava teh dveh ideologij vodi v paradoks, ki nam ga je sporočil starešina ljudstva Maori: »Nobenega smisla nima, da se učiš domorodnega jezika, če v njem nimaš povedati kaj do-morodnega«. Ta stavek bi lahko tako priredili: če nisi sposoben formulirati domorodne misli, potem nima smisla, da si prizadevaš za učenje domorod-nega jezika, da boš v njem podajal misli, ki niso domorodne. Na prvi pogled bi temu lahko rekli izziv: razvijanje domorodne inteligence pred rabo domorodnega načina izražanja o domorodnih vprašanjih. Zakaj naj se torej sploh učimo domorod-nih jezikov? Ob dejstvu, da je domo-rodno znanje pogoj za rabo (razumevanje in govor) jezika, kako lahko razumemo zvezo s svojimi predniki, če je edini način, da se z njimi povežemo, poznavanje njihove miselnosti? Izziv ideologije jezika Na to vprašanje lahko odgovorimo, če razumemo izziv prikrite ideologije jezika: da je namreč jezik sredstvo, ki ga moramo izkoristiti, da nam znanje jezika odpira pogled na nekaj, kar presega golo razumevanje besed, ampak je jezik sredstvo, ki nam zagotavlja objektivno in transcedentalno poznavanje vsega, kar ta jezik vsebuje. Če v to verjamemo, verjamemo, da obstajata še dve dodatni značilnosti jezika. Prva zadeva poznavanje slovničnih pravil, pomena besed, strukture stavkov in drugih pravil, torej dejstev o stvarnosti vsakega jezika. To pomeni, da, kadar govorimo uporabljamo pravila, ki so zakoreninjena v našem znanju, da se torej izražamo na način, ki ga ta jezik dopušča oziroma z omejitvami, ki jih jezik vsebuje. Če med seboj govorimo svoj do-morodni jezik pomeni, da se upiramo kolonialni odtujevalnosti, ki jo v našo sredino vnašajo priseljenci. Druga značilnost je v sposobnosti medsebojnega sporočanja dejanskih pomenov v lastnem jeziku. To ne pomeni, da želimo z jezikom koga spodnesti, ampak samo, da uporabljamo objektivni je- zik v pogovoru z ljudmi, ki bodo ta jezik v celoti razumeli. Jezik nikoli ne more pripadati nekemu posamezniku; jezik ne umre, kadar umre zadnji človek, ki ga tekoče govori. Jezik še vedno živi s pomočjo poskusov poznavanja in razumevanja tistih ljudi, ki ga želijo govoriti. S tem, da med seboj govorimo v domorodnih jezikih, pomeni, da omejujemo svojo odtujenost. Z drugimi besedami, s tem, da se oddaljujemo od do-morodnih jezikov, kar se v današnjem času redno dogaja, pomeni, da sami nadaljujemo nasilje kolonializma. To pomeni, da se sami že ločujemo od generacij, ki so živele pred nami. Ko cilj ni več ohranjanje izvirnosti, ampak priznanje sedanjosti kot izvirnosti, v celoti spoznamo paradoks med trditvijo, da je domorod-ni jezik domorodna misel ter nasiljem priseljencev in države nad nami. Zadostuje, da povemo, da se nismo sposobni izražati tako, kot bi želeli. Pravico imamo, da govorimo v svojem jeziku, da se zavzamemo za kreativno izražanje v kateremkoli jeziku hočemo, ko govorimo z ljudmi, s katerimi se hočemo pogovarjati, ker mora biti tega sposoben vsakdo. Revitalizacija jezika je udejanjanje in sodelovanje svobode in misli, ne pa brezupnega boja za preživetje. Misli, preden govoriš! Tega navodila ne gre razumeti kot odvračanje ljudi od rabe jezika ali zanikanje revitalizacije jezika kot dobrega projekta. Gre dejansko za kontinuiteto dialoga ob spoštovanju in izvajanju načela, da je treba najprej pomisliti in nato spregovoriti. Sposobnost kreativnega in vsebinskega izražanja je namreč sestavni del identitete posameznika. Je življenjskega pomena za odvajanje razmišljanja na osnovi kolonialne ideologije, katere namen je, da sili k poenostavljanju in posploševanju, kar koristi samo družbi priseljencev. Če bi prenehali razmišljati, preden govorimo, bi sami zadušili revitalizacijo jezika v svoji skupnosti. Jezik tusca-rora, tako kot številne druge jezike na svetu, govorijo maloštevilni posamezniki. Svoj jezik bomo izgubili, ko bodo naši stari umrli, če se bomo odpovedali kreativni odgovornosti, da razumemo, kritiziramo in cenimo svoj jezik. Monty Hill / KOMENTAR K ARHIVSKIM DROBCEM O ZLOČINU V UL. ROSSETTI Nedelja, 6. marca 2016 1 3 Ravel Kodrič 2/4 Jožko Schiff ponudil VOS-u vesti »o slehernem koraku vaših (ni dejal 'naših'!) nasprotnikov« [Masten tisk in opombe v oglatih oklepajih sredi dokumentarnega gradiva v poševnem tisku so avtorjeve] Vsekakor pa je o Schiffu in o njegovih ilegalnih poteh marsikaj vedel eden najboljših obveščevalcev OF na Goriškem, tržaški Jud češkega porekla dr. Marcello Taussig (nazadnje je še sam padel kot žrtev političnega, šovinistično in celo antisem-tisko obarvanega sumničenja v lastnih vrstah). Kake tri tedne po Schiffovi usmrtitvi je nadrejenim pri okrožnem komiteju KPS za Goriško 17. maja 1944 - prav na dan izida prvega zapisa v Goriškem listu - poročal (v italijanščini: prevod je moj, vanskega mornariškega oficirja). Ker Schiff ni mogel prejemati denarja od staršev, kajti bili so internirani ali pa oddaljeni [verjetneje preprosto revni], mu je Vuk mesečno dostavljal nekaj denarja prek žene Dani [ni dano vedeti, ali si ga je odtr-goval od svojih mesečnih prejemkov pri založbi SIGMA ali pa mu ga posredoval iz siceršnjih virov]. V celici je Vuk študiral in pisal, pač pa so med vsakodnevnim sprehodom tekle živahne razprave. Dr. Vuk je neposredne vesti iz zunanjega sveta IJÎÏ ; i t ■ i Jetnišnica v Fossanu, kjer je prestajal zaporno kazen dobršen del obsojencev Tržaškega procesa okrogli oklepaji in podčrtani poudarki so v izvirniku) takole: »S Schiffom in svojim najboljšim prijateljem dr. Stankom Vukom smo prebili skupaj v ječi približno 3 leta. Schiff (z matično številko 129) je prispel nekjefebruar-ja 1942 in po tistem, ko je prebil 3 dni v prvi veliki jetniški sobani na desni, se je sporekel z jetniki s tržaškega procesa (iz skupine izobražencev), ker so jih razdvajale različne težnje. Schiff se je o marsičem prerekal z Udovičem (z nami), z dr. Zdravkom Millom (prebežnikom iz ječe v Švici in članom Mihailovičeve skupine [meni neznana oseba], z dr. Slavojem Slavikom (z nami) [njemu posvečeno geslo v PSBL podatka o Slavikovem prestajanju kazni v Fos-sanu ne beleži, prav tako ne kake njegove nagnjenosti h komunizmu], s Štefanom Lo-vrečičem (bil je nacionalist, a ne vem, kam se je zdaj nagnil) [predvojni odbornik slovenskih zadrug in finančnih ustanov v Trstu], z Dragom Štoko (politkomisarjem 1. bataljona Kosovelove brigade, padlim), z Vladijem Mankočem (kije obračal plašč po vetru), s prof. Pepijem Kosovelom, z Vid-kom Vremcem (enim naših najboljših), z dr. Tonijem Daneuom, z Milanom Bolčičem [dolgoletnim povojnim časnikarjem pri Primorskem Dnevniku] in drugimi. Ko nam je Schiff razkladal o sebi, je dejal, da je bil spočetka brivski vajenec, da so mu nato duhovniki pomagali do šolanja v semenišču in bi še sam postal duhovnik, da se ni nazadnje odločil za študij medicine. Politični nagib, ki mu je nakopal zaporno kazen, je vohunstvo (po čl. 258fašističnega kazenskega zakonika) in vojaška pomoč sovražniku. Po nekajdnevnih razpravah v veliki jetniški sobani se je Schiff izgovoril s potrebo po študiju in je uspešno zaprosil za premestitev v celico in s tem izgubil neposreden stik z jetniškimi sobanami, tako da je lahko s sojetniki občeval le še ob nedeljah pri maši. Pozneje se je po njegovem zgledu še marsikdo umaknil v celico, naj posebej omenim pokojnega dr. Vuka, dr. Slavika in komodorja Iva de Preradoviča (jugoslo- prejemal bodisi od žene kot tudi sicer, poznal je v grobih obrisih zunanje stanje in dejansko se je vsa skupina izobražencev malone v celoti preusmerila v OF. Po 25. juliju lani [1943, po padcu fašizma in aretaciji Mussolinija] so se jetni-ške sobane in celice odprle in politični jetniki so ves dan skupaj razpravljali. Medtem ko se je Vuk v pričakovanju dogodkov vrnil v skupno sobano, je Schiff ostal v celici. Ko je Badoglio 22. avgusta odredil izpustitev čistih političnih jetnikov iz zapora (kaznovanih zavoljo organizacije, propagande in obujanja [razpuščenih protifašističnih strank] na osnovi členov 270, Primorski domobranci na podčastniškem tečaju na Devinskem gradu 271,272 in 265fašističnega kazenskega zakonika), je Schiff pristopil h komunističnemu kolektivu skupaj z Dalmatinci, Slovenci in Hrvati, ki so ostali v ječi in izpovedovali komunistične nazore. Medtem ko je 11. septembra [tretji dan po kapitulaciji Italije] polovica političnih jetnikov zbežala iz zapora, sta bila Schiff in Vuk poleg nekaterih drugih spet ujeta. Schiff je vztrajal v komunističnem kolektivu, češ da ga je prof. Sereni [Emilio Sereni, partizanski vodja, profesor ekonomske zgodovine, poznejši minister v dveh De Gasperijevih vladah], komunist, ki je pozneje iz Fossa-na pobegnil, ker je imel postati minister v i Badoglievi vladi, dodobra podkoval. Nakar je bil Schiff premeščen v [jetnišnico v kraju] Castelfranco Emilia, odkoder je bil februarja 1944 izpuščen po posredovanju hrvaškega Rdečega križa, ker mu je priskrbel propustnico Poslaništva hrvaške vlade [pač ustaške NDH]. Potem ko je prebil 15 dni v Trstu pri Vukovih, se je podal v Gorico in me celo prišel obiskat v Renče. Ko sva se vnovič srečala, me je zaprosil, naj mu priskrbim našo propustnico in sicer 'takšno, kakršno je imel Vuk, nakar sem mu dejal, da bi ponjo moral, tako kot je to storil pokojni Vuk, na okrožje [mišljen je okrožni odbor OF], da mu jo tam izdajo. Schiff mi je pripovedoval, kako je šele avgusta 1943 prestopil na partizansko stran, češ da naj bi nad vsakršnim pomislekom moral prevladati narodnostni moment, ter da bi prav rad sodeloval z nami na terenu 'glede na to, da je prijateljeval z dr. Jazbecem [Ernestom] in s Ko-gejem [Jožetom] in je z njima svoj čas deloval v nacionalističnem ključu. Zdaj bi lahko - je nadaljeval - ta znanstva izkoristil in vam zelo koristil s poročanjem o slehernem koraku vaših (ni dejal 'naših'!) nasprotnikov'. Nato se je zgodilo, da se je Schiff zatekel v Renče, češ da se boji ostati v Gorici, ker ga Bela garda dobro pozna in se boji, da bi ga likvidirala. Zanimiva nadrobnost: Schiff je zapustil Trst natanko dan pred ubojem dr. Vuka in njegove žene (to je 9.3.44) in povedal mi je [Schiffova izjava je potemtakem v nasprotju z Zavadlavovim mnenjem bila vendarle ... »zadokumentirana»], da je ravno 9. 3. dopoldne, ko sta se z Vu-kom podala na cesto, da bi obiskala nekega odvetnika, opazil, da jima sledijo neki neznanci. Dejstvo je, da je zastran teh dogodkov zaprosil, da ga pospremimo v brigado, da bi se pogovoril z dr. Wilfanom [Jožo], 'Matajurjem' [nerazvozlano ilegalno ime partizanskega voditelja], Kocbekom in drugimi. Res se je napotil, a ga v Čepo-vanu ni bilo, pač pa je prišel dol v Gorico, se tam ustavil za en dan, nato pa nam prišel v Renče povedat, da je moral 'shajkati' iz Čepovana, kar pa ne drži, in da je zdaj želel nazaj v brigado. V Gorici se je zanesljivo vnovič sestal z dr. Jazbecem, glede ostalega pa prosim, da preberete zadevno poročilo VDV-ja.» Pa preberimo še mi »zadevno poročilo VDV-ja» za Gorico; v zelo okorni slovenščini - značilni za razmere med Slovenci na Primorskem po 20 letih prepovedi šolanja v materinščini - ga je spisal in podpisal Vladislav Pahor - Venček: »Na Položaju dne 5. 6. 44 O.K [Okrožnemu Komiteju] K.P.S. za Goriško Prispel mi je neki vaš dopis na katerim me uprašate poročilo o likvidacji Jožeta SCHIFFA. Dne 13.3.44 [bilo je v resnici 13. aprila] smo imeli pripravljen teren za izvršiti neko akcijo na izdajalca Jazbeca. Postavili smo dve zasede met katerimi sem bil tudi jast. Okrok 7 ure zvečer pride tov. Schiff na naš položaj in nas upraša da kaj delamo? Odgovorili smo da gremo v Kino, rekel je, saj jast dobro vem da čakate Jazbeca, saj sem jastpripravil teren, in nato je otšel. Ko smo šli spet drugo Soboto [15. aprila 1944] na isti položaj, so nas že čakali fašisti, prišli so do nas in nas hoteli li-gitimirati, ali mi se nismo pustili, so [ročno popravljen tipkopis v »smo»] začeli streljati. Zbežali smo ven iz Gorice in šli naravnost v Renče, in tam na vkas tov. Stjen- Nacistična prvaka Odilo Globočnik in Friedrich Rainer na Dunaju leta 1938 ke [Stojana Plahute] in Zdenkota [Zavad-lava] smo aretirali Schiffa. Bil je zaslišan odi tov. Zdenkota, Stjenke, Marjana [še nerazvozlano ilegalno ime], Danilota [še nerazvozlano ilegalno ime] in še nekih Drugih. Na zasliševanju je pripoznal samo da je BEGA [pristaš bele garde], drugega ni hotel pripo-znati in kjer [sic] so prišli kurirji iz Krasa nam javiti da gredo Nemci tov. Zdenko ga je likvidiral [verjetneje zgolj odredil njegovo likvidacijo; glej spodaj].» A o zapletu s Schiffom ob dveh neuspelih zasedah na dr. Jazbeca premoremo tudi poznejše, izdatnejše, popolnejše in Emilio Sereni, Schiffov in Vukov sojetnik v Fossanu, minister iz vrst KPI v 2. in 3. De Gasperijevi vladi mestoma drugačno pričevanje samega Zdenka Zavadlava pred UDB-inimi zasli-ševalci 1.10.1948: »Pri akciji [15. aprila 1944] so sodelovali Santin [Vladimir Santini], Venček, neki VOS-ovec in še en informator. Santin je bil komandant grupe za Gorico. Jazbec bi po naših podatkih moral priti z vlakom. Z namenom likvidirati Jazbeca smo prišli v Gorico popoldne. Načrt je bil, da se ga čaka v neki hiši pri kolodvoru (južnem) in zunaj hiše proti Solkanu. Kdo je čakal pri eni ali drugi zasedi, se ne spominjam Jaz sem se zadržal pri zasedi pro- lz Goriškega lista 17.5.1944: Sturmbannführer Tauss pripenja 6.5.1944 v Gorici instruktorju primorskih domobrancev SS-Untersturmführerju Kurtu Franzu odlikovanje železnega križca II. razreda vil s pestjo [stisnjena pest ob čelu je bil komunistični pozdrav]. Venček in Santin sta se s kolesom odpeljala proti Štandrežu, jaz pa proti Solkanu. Venček je šel prvi, za njim pa Santin. Italijanski fašist se je v momentu našega razhoda pripeljal mimo s kolesom. Opazil je pozdrav in razhod. Ko je krenil proti nam, je nekaj zav-pil. Mi smo se odpeljali. Santin je še na fašista streljal. Jaz sem šel s kolesom naprej in ne vem, kako je bilo z onima. Menije eksplodirala zračnica, nakar sem bil prijet. Jaz sem bil odpeljan v kasarno Mi-licie Fasista [sic]. Z onima je bila stvar sledeča: Nadaljevala sta pot proti Štandrežu. Santin je bil sam in je bil na bloku zaustavljen ali je kljub temu nadaljeval pot. Vtem času so imeli Nemci vaje in so ga zajeli v vasi Sovodnje. Bil je obešen istočasno z nekim VOS-ovcem [Njegovanom Mozetičem - Sočanom], tudi iz naše sln.l: 1Mf ÉflHtfC Gorska reševalna služba na delu Na območju Modrasovca nad vasjo Stomaž v ajdovski občini se je v petek ponesrečil 40-letni jadralni padalec. Policisti so ugotovili, da se mu je na višini med 70 in 150 metri zaprl del padala, zaradi česar je padel na tla in pozneje zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici. Gre za 40-letnega slovenskega državljana z območja Ljubljane, ki se mu je iz neugotovljenega vzroka zaprl del padala, zaradi česar je padel z velike višine. Zaradi nedostopnega terena so v reševanje vključili helikopter, ki je na kraj prepeljal zdravnika in gorsko reševalno službo. Nudili so mu nujno medicinsko pomoč in ga s helikopterjem odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Zal pa zanj ni bilo več pomoči. NOVA GORICA Povprečna starost ■ v« • v občini se viša Pogled na Novo Gorico O drastičnem padcu števila prebivalcev v novogoriški mestni občini v zadnjih sedmih letih ne moremo sklepati. Po podatkih statističnega urada se je število zmanjšalo za 28, se je pa nekoliko zvišala povprečna starost: iz 43 na 44,3 let. Za boljšo predstavo o spreminjanju demografske slike je seveda bolje vzeti v obzir mnogo večji časovni razpon, vsaj nekaj desetletnega. A v primeru novogoriške mestne občine pri tem kmalu trčimo na težavo: občina v obsegu, kot je danes, obstaja komaj dobrih sedem let. Kako to? Nekaj let po osamosvojitvi Slovenije se je namreč ne- Novogoriška mestna občina je 1. julija lani štela 31.771 prebivalcev, pred sedmimi leti - leta 2008 - pa so 1. julija zabeležili31.799prebivalcev, torej 28 prebivalcev več kdanja novogoriška občina razdelila, od nje so se v samostojne občine odcepile Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Kanal in nazadnje še Renče-Vogrsko. Primerjava s stanjem pred nekaj desetletij je zato zelo otežena. Novogoriška mestna občina je 1. julija 2015 štela 31.771 prebivalcev. Njihova povprečna starost je bila 44,3 let. Pred sedmimi leti, leta 2008, so 1. julija zabeležili 31.799 prebivalcev, torej 28 prebivalcev več. Povprečna starost je tedaj znašala natanko 43 let. Leta 2008 so v občini zabeležili več živorojenih (349) kot umrlih (331), leta 2014 pa je trend žal že obraten: rodilo se je 309 otrok, medtem ko je umrlo 351 prebivalcev. Leta 2008 je bila občina za tujce očitno bolj privlačen kraj kot lani: iz tujine se je priselilo 688 posameznikov, leta 2014 pa tretjina manj: 265. Leta 2008 je bilo iz občine zabeleženih 281 selitev v tujino, leta 2014 pa 201. Pred sedmimi leti so v občini zabeležili 111 porok, leta 2014 pa samo 78, medtem ko pri razvezah ni bistvenih odstopanj: leta 2008 jih je bilo 39, leta 2014 pa 36. (km) / GORIŠKA Sobota, 5. marca 2016 1 17 TRŽIČ - Razprava ob knjigi »Mafia a Nord-Est« Zdravo gospodarstvo je na udaru kriminala V družbi Fincantieri 1100 inšpekcij, potrebujejo pomoč prefekture Sistem oddajanja del v zakup in pod-zakup v tržiški ladjedelnici, plačilo delavcev, inšpekcijski nadzor, pomanjkanje stvarne pomoči prefekture, vstopanje kriminalnih združb v zdravo gospodarstvo: o teh temah je tekla beseda na petkovi predstavitvi knjige Mafia a Nord-Est, ki jo je v sodelovanju s kolegoma Ugom Dinellom in Giampierom Rossijem napisala novinarka dnevnika Mes-saggero Veneto Luana De Francisco. Dogodek je potekal v palači Europalace v Tržiču na pobudo društva Apertamente, ki je s predstavitvijo knjige ustvarilo novo priložnost za soočenje med mestom, sindikati in ladjedelnico. »Ob tradicionalnih mafijskih združbah je tudi v naši deželi vse bolj razširjen kriminal, ki vstopa v zdravo gospodarstvo s pomočjo korupcije. Številni podjetniki, ki jih je kriza spravila v težave, iščejo pomoč v mafijskem oderuštvu,« je srečanje uvedla De Franciscova, ki se je dotaknila tudi vprašanja ladjedelnice. »Ladjedelnica Fincantieri nima opravka z mafijo. Sistem oddaje del v zakup in podzakup podjetjem pa predstavlja ugodno okolje za kamoriste. Ti želijo imeti svoje ljudi v gospodarsko zanimivih okoljih, kot sta tržaško in tržiško pristanišče,« je povedala novinarka. Stališče družbe Fincantieri je zagovarjal odgovorni za institucionalne odnose Marcello Sorrentino. »Bolj zadovoljni bi bili, če bi na tej razpravi govorili o uspehu družbe Fincantieri in tem, da je ime mesta Tržič ponesla v svet,« je napol za šalo napol zares dejal Sorrentino in nadaljeval: »Združbe napadajo zdrave gospodarske dejavnosti, saj bi nihče ne vlagal v področja, kjer je že veliko kriminala«. Po Sorrentinovih besedah je plača delavcev ladjedelnice 23 evrov na uro, »zato ni mogoče reči, da stradamo podizvajal-ska podjetja in da le-ta ne plačujejo delavcev«. »Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšen delež tistih 23 evrov prejmejo delavci,« je pripomnil pokrajinski tajnik sindikata Fiom Thomas Casotto, po katerem se dogaja, da delavci, ki zahtevajo spoštovanje svojih pravic in se obrnejo na sindikat, tvegajo izgubiti službo. Glede nadzora nad delovanjem ladjedelnice je Sorrentino izpostavil, da so v družbi Fincantieri zabeležili že 1100 inšpekcijskih obiskov. »Letos smo zavrnili že 23 podjetij, ki niso izpolnjevala zahtevanih kriterijeh. Pri Večurni mrk v Sovodnjah V delu sovodenjske občine je včeraj prišlo do večurnega izpada elektrike. Mrk je zajel območje Štradalte, v temi so ostali tudi poslovni objekti v Ulici Bratov Rusjan nasproti letališča. Po pripovedi tam bivajočih je do prvega izpada prišlo okrog 17.15. Elektrika se je kmalu vrnila, po petih minutah pa se je dobava znova prekinila. Vzrok za izpad električne energije je domnevno bila okvara omrežja, ki ji je morda botroval močan veter. Dobavitelja včeraj nismo uspeli priklicati, očitno pa je šlo za resno okvaro, saj se do sinočnjega zaključka redakcije elektrika še ni vrnila. preverjanju smo bili tako vsiljivi, da se je nek podjetnik obrnil na ministrstvo za gospodarski razvoj. Skozi ladjedelnico gre na stotine podjetij: da zagotovimo spoštovanje zakonodaje, nam morajo pri izvajanju nadzora pomagajo organi, ki so temu namenjeni. Prefektura je podpisala protokol o transpa-rentnosti, zahtevala pa je, da se iz njega izvzame člen, na podlagi katerega bi morala konkretno ukrepati. Mi pa sami ne moremo opravljati naloge pravosodnih organov, naša dejavnost je vendarle ladjedelništvo,« je povedal Sorrentino, po katerem bi bilo treba bolje nadzorovati najemniški trg nepremičnin. Casotto je poudaril, da je treba sistem oddajanja del v zakup spremeniti. »Govorimo o upravljanju teh postopkov,« je dejal Casotto, po katerem je razumljivo, da družba Fincantieri ne more sama nadzorovati vseh podizvajalcev. V tržiški ladjedelnici dela preko 6000 ljudi bonaventura DOBERDOB - Slovo od 49-letne Daniele Ferfoglia Prekratko življenje Iz objema najdražjih jo je iztrgala bolezen - Zapušča moža in sinčka, praznina za njo je neizmerna »Življenje je kratko in negotovo.« Daniela Ferfoglia je te besede večkrat izgovorila, še zlasti v zadnjem obdobju, ko je slutila, da ji bolezen pušča le malo upanja. Bila je levinja, ki se je do zadnjega upirala neizprosni usodi. In bila je ljubeča žena, skrbna mati, spoštljiva snaha, ljubljena hči, čudovita sestra, nepozabna teta in iskrena prijateljica tistim, ki so ji bili v življenju sopotniki. Daniela Ferfoglia je izhajala iz go-stilničarske družine. Kot prva izmed treh otrok se je rodila 26. marca 1966 mami Mariji in očetu Drejčetu. Zaključila je študij na poklicnem zavodu Ivana Cankarja v Gorici, potem pa skupaj s sestro Marino prevzela domačo gostilno v Doberdobu, ki jo je vodila do zadnjega. V delo je vlagala svoje najboljše sile, kar naprej si je prizadevala, da bi posodabljali gostinsko ponudbo in vnašali kanček vabljive sodobnosti v je- di, ki jih je skrbno pripravljala v duhu tradicije. Zrasla je v predpasniku: od vedno je namreč sledila delu v kuhinji, se neprestano izobraževala in iskala nove kulinarične prijeme. Z zadrego in prirojeno sramežljivostjo je sprejemala goste, ki so jo ob zaključku prijetnega kosila ali večerje v kuhinjo prihajali pozdravit in ji čestitat za okusne jedi, s katerimi jim je postregla. Leta 1991 se je Daniela omožila s Paolom Bruzzechessejem. Leta 2010 sta svoj dom in srce odprla sinčku Nikolaiu. Njihova sreča je bila tedaj popolna, vendar se je Danielino zdravje kmalu za tem poslabšalo. Čeprav se je z vso svojo življenjsko silo skušala upirati bolezni, je bila ta neizprosna in jo je v 49. letu starosti iztrgala iz objema najdražjih. Kdor je Danielo poznal, jo je cenil zaradi njenega dobrega in plemenitega srca, zaradi trmaste vztrajnosti, s Daniela Ferfoglia katero je zasledovala svoje cilje, zaradi poštenosti in pokončnosti, zaradi prijaznih besed, s katerimi je ogovorila vsakogar, zaradi neverjetne moči, s katero je vzela nase svoj križ in ga nosila, dokler ji je bilo dano. Ljubila je življenje, ljubila je svoje delo, ljubila je svojo družino in zato je praznina, ki jo pušča za sabo, neizmerna. SPRTA GLOSA Katja Munih gorica@primorski.eu Tujci v SNG Da so v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču odnosi med zaposlenimi in vodstvom blizu vrelišču, sploh ni več novica. Že (pre)več let se v zvezi s tem hramom kulture razpisujemo o nič kaj kulturnih vsebinah: spori, ovadbe in tožbe med direktorji, umetniškimi vodji, zaposlenimi, ki so ne nazadnje tako ali drugače botrovali tudi marsikateremu odstopu s položajev, se nizajo drug za drugim ne glede na to, ali je teater vodil univerzitetni diplomirani snemalec, inženir strojništva in politik ali dramska igralka, če se ozremo samo na zadnjih nekaj vodilnih. Najnovejši primer se je zgodil v minulih dneh: tik pred tretjim razpisom za direktorja so člani hišnega sindikata Glosa na javnost naslovili pismo, v katerem nizajo vrsto očitkovzoper vršilko dolžnosti direktorja Ne-do Rusjan Bric, ki vse zapisano zavrača. Sindikat pa je menda v sporu z vodstvom zavoda, svetom zavoda in še s številnimi zaposlenimi, nekateri med slednjimi so iz sindikata Glosa tudi izstopili in se na novo povezali znotraj sindikata SVIZ. Škoda je, da gledališče, ki ima perspektivo, da mestu ob slovensko-italijanski meji postavi pomembno kulturno identiteto, ki že vrsto let na predstave uspešno privablja predstavnike vseh generacij, ki pobira nagrade doma in v tujini in ki se vzad-njem času vpisuje tudi na evropski kulturni zemljevid, umazanega perila ne uspe oprati za lastnimi štirimi stenami. Kdo je v tej zgodbi »bad guy« in kdo »good guy«, naj presoja kdo drug, občinstvo si od gledališča želi predvsem kakovostnih vsebin, zato tudi plačajo vstopnico za ogled predstave. Da drama nekako sodi v teater, bi že razumeli, a si jo večina predstavlja bolj na odrskih deskah, ne pa kot del realnega vsakdana tam zaposlenih - od odrskih delavcev, igralcev, do lučkarjev in garderoberk. Lahko si predstavljamo, kako »ustvarjalno«je vzdušje, če je del kolektiva na enem, drugi pa na nasprotnem bregu, kot da se med seboj ne poznajo. Letošnja novogoriška gledališka sezona se imenuje »Tujec«. Preroško? NOVA GORICA - Odprli pro bono ambulanto Prva na Goriškem Zdravniška pomoč za vse, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja Novogoriška Hiša dobrot je včeraj slovesno odprla prvo pro bono ambulanto na Goriškem. V njej bodo zdravniško pomoč lahko poiskali vsi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Z delovanjem naj bi začela v tednu ali dveh, se pa njeni pobudniki še vedno borijo z administrativnimi težavami. »Radi bi pridobili status humanitarne organizacije, kar prinese določene finančne ugodnosti, v nasprotnem primeru bo delovanje dražje in zato tudi težje,« opozarja Ana Jug, ena od pobudnic projekta in mestna svetnica. Težava je v tem, da pravna regulativa za pro bono ambulante ni urejena na državnem nivoju. »Niti enega člena ni v zakonu, ki bi urejal to področje. Veliko lažje je zgraditi fizično ambulanto kot pa 'papirnato',« pravi Jugova. Je pa zadevi veliko bolj naklonjena mestna občina, ki je za delovanje ambulante odstopila tri prostore v skupnostnem centru v bivšem Primorjevem samskem domu na Bidovčevi ulici, kjer od januarja deluje zavetišče za brezdomce. »Apelirali bomo tudi na druge občine, saj bo ambulanta segla na območje trinajstih severnoprimorskih V ambulanti (zgoraj), ki je posvečena Hugu Chavezu (desno) občin. Sicer pa smo odvisni od donatorjev, razpisov in prostovoljnega dela,« dodaja. V ambulanti bo prostovoljno delalo tudi medicinsko osebje. Po besedah Lilijane Remec, vodje projekta, imajo že potrditev dveh upokojenih zdravnikov in dveh diplomiranih medicinskih sester, javljajo pa se tudi drugi, ki so pripravljeni brezplačno pomagati. Prošnjo so naslovili tudi na vodstvo šempe-trske bolnišnice. »Ambulanta bo sprva odprta enkrat na teden, potem pa se bomo od- zivali na potrebe ljudi,« zagotavlja Remče-va. »Okrog 650 ljudi ima v regiji v povprečju pet dni na mesec zamrznjeno zdravstveno zavarovanje. Če pa pogledamo vse pravne subjekte v Goriški regiji, pridemo do teh podatkov: zamrznjeno zavarovanje nad 60 dni ima 8 do 9 odstotkov, to je skoraj desetina vseh malih in srednjih obrtnikov in gospodarskih družb,« opozarja Remčeva, ki je po izobrazbi diplomirana medicinska sestra in bo tudi sama delala v ambulanti. Selekci- je med tistimi, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč, ne bodo delali, obljublja. Hiša dobrot ambulanto posveča Hu-gu Chavezu, zato je odprtju med drugimi prisostvoval odpravnik poslov veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele Wil-mer Armando Depables. Zbrane sta pozdravila še župan Matej Arčon in ustanovitelj čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja Rok Gros, pod okriljem katere deluje Hiša dobrot. (km) 18 Nedelja, 6. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES GORICA - V knjigi tudi Trnovski gozd in Snežnik Gozdovi brez meja in brez slovenščine Izvor ustvarjalnega navdiha in možnost virtualnega vračanja v maternico BSŽfcfr H glasbena IP MÏ1 matica slovensko stalno gledališče teatro stabile sloveno ABONMA ZA GORICO Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI režiser Igor Pison v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica z italijanskimi nadnapisi Urniki brezplačnega avtobusnega prevoza 19.35 - Doberdob, na trgu sv. Martina 19.45 - Tržič, ul. San Polo pri bolnici 19.50 - Štivan, pri križišču na avtobusni postaji 20.00 - Jamlje, na avtobusni postaji 20.10 - Gabrje, na autobusni postaji 20.15 - Sovodnje, pri lekarni I Blagajna KD Gorica tel. 0481 33288 www.teaterssg.com Goriško širše okolje doživlja že poldrugo leto zanimanje piscev, fotografov in založnikov, ki z umetniškim čutom posredujejo kakovostne izdelke v knjižni obliki. Zadnja predstavitev te vrste je potekala v petek v dvorani Fundacije Goriške hranilnice. Predstavili so knjigo o gozdovih, ki obkrožajo Gorico s Posočjem do Trbiža in daleč na vzhod do Snežnika. Za izdajo je poskrbelo združenje Liberta, territorio, solidarieta s sedežem na Poti na grad (Drevored DAnnunzio) v Gorici, ki mu predseduje Franco Brussa. On sam je pozdravil okrog petdeset obiskovalcev in se zahvalil fundaciji ter združenju ACLI, ki je soudeleženo pri pobudi. S posegi so mu sledili predstavnik založbe Tiglio Edizioni, naravoslovec Fabio Perco, ki se je pogovarjal s piscem besedil Umbertom Sarcinelli-jem, in igralka Alessandra Marc, ki je prebrala nekaj sanjavih besedil. Pred pripovednim delom večera so prireditelji predvajali videofilm s kadri, ki so bili posneti v gozdovih na Trbiškem, na planoti Cansiglio, v Karniji, na Trnovski planoti, na Krasu, v Nadiških dolinah, v Selva Lupanica in pod Snežnikom. Vsako območje je v knjigi predstavljeno z uvodom v italijanskem in angleškem jeziku ter z vrsto barvnih fotografij, posnetih v različnih letnih časih in različnih okoljih vključno z jasami, gmajno, skalnatimi izrastki in stezami. Za knjigo z naslovom (v prevodu) Gozdovi brez meja je nerazumljivo, da ni v njej povzetkov v slovenščini in nemščini oziroma je še kako jasno, da slovenščina ne sodi v dojemanje in prakso še tako načita-nih strokovnjakov. Med razlago o izvoru, etimologiji besed bosco, foresta, selva, silva, Wald beseda gozd niti slučajno ni bila omenjena, čeprav je v rabi tako v Furlani-ji-Julijski krajini kot v Sloveniji in na Koroškem. Pogosto so prikazane tudi živali, največ je jelenov in srn, a tudi lisic, risov, volkov in medvedov ter sov in drugih ujed. Zanje je poskrbel fotograf Lucio Tolar, ki je večkrat obiskal posamezne točke, da je ujel pravi trenutek ob sončnem vzhodu ali zatonu, ob najprimernejšem letnem času. Eno poglavje je posvečeno slikarskim pogledom na gozd, kot ga dojema in doživlja goriški umetnik Franco Dugo. Besedila so napisana s primernim znanjem in zanosom, kar je prišlo do izraza med izmenjavo mnenj in občutkov, ko so prisotni poslušalci sledili uvodnim mislim naravoslovca, založnika in avtorja. Gozdovi so dolga zgodovinska obdobja prekrivali evropsko celino. Predhodniki, homo sapiens in vzporedne ter zaporedne vrste homo, naj bi se v njih znašli kot v paradižu z nabiralništvom in lovom; sledil je izhod s poraščenih površin in gozdovi so postali temačni, dom nevidnih sil, nato čarovnic z žarečimi očmi (dejansko sove uharice) in samega hudiča. Z razvojem kmetijstva so gozd namenoma krčili s sežiganjem in čiščenjem podrastja. Rimske legije so ga uničevale, da bi zbrisale zavetišča upornih narodov, srednjeveško plemstvo Trnovski gozd v zimski preobleki ga je monopoliziralo v svojo korist, v naših krajih ga je Serenissima na veliko izkoriščala za svoje potrebe ... Poraščena zemljišča na vseh zemljepisnih širinah so zavetišče za osvobodilna gibanja, zato jih ponekod okupatorji uničujejo na vse mogoče načine. Sedaj se gozdovi spet širijo v višjih legah, v ravnini jih sploh ni, ali so umetno nasajeni zaradi industrijske predelave. Med poslušanjem je bilo samoumevno pomisliti na sliko, ki se nam prikaže ponoči s Cer-ja, ko vidimo veletok luči, ki se s Furlanske nižine zoži v reko tja do Ajdovščine in Vipave, desno in levo pa kraljuje črna tema: TRZIC Glasneje proti premogu Združenje Legambiente ter odbora NO carbone Isontino in Rione Enel so se povezali v odbor STOP carbone a Monfalcone, zato da bo njihova zahteva po opustitvi premoga v termoelektrarni družbe A2A še glasnejša in ne bo mogla naleteti na gluha ušesa uprav in politike. Ugotavljajo, da se je proti premogu že izrekla tržiška občina, goriška pokrajina je celo pripravila študijo o pre-osnovi centrale, »kljub temu pa je bilo družbi A2A podaljšano dovoljenje za uporabo premoga do leta 2025«. Krajevne uprave in prebivalstvo so na to odreagirali z ogorčenostjo, ki pa se mora spremeniti v konkretna dejanja. »Rešitev je treba poiskati na politični ravni, zato naj povedo, če namerava občina protestno zapustiti okoljsko omizje z družbo A2A, če bo dežela zahtevala takojšnjo opustitev premoga, kakor določa deželni energetski načrt, če bo dala dežela pobudo za delovno skupino, ki bo izdelala načrt preosnove centrale in le-tega konkretizirala, ter če bo te zahteve javno zagovarjala predsednica dežele Debora Serracchiani,« pravijo v novoustanovljenem odboru. kraška in trnovska pobočja so se v desetletjih povsem zarasla, kolovozi so postali steze, slednje pa so zgolj stečine. Protislovna so razmišljanja glede zaščite gozdov pred požari, saj so le-ti vedno razsajali in srednjeročno so bili celo koristni. Sedaj izbruhnejo pogosto zaradi gradbenih špekulacij. Za omejene plasti prebivalstva je gozd postal spet zatočišče, a sedaj zaradi izgore-losti na delovnih mestih, zaradi finančnih ali zdravstvenih skrbi. Za marsikoga so izvor ustvarjalnega navdiha ali pomenijo možnost virtualnega vračanja v materin objem, v samo maternico. (ar) obri slovenski raziskovalni inštitut istituto sloveno di ricerche Slovene research institute Socletät Filoloíjjieht Furlane Soeletá filológica Fríulana PROGRAM JEZIKI PROSTORA TOPONOMASTIKA IN JEZIKOVNE SKUPNOSTI V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Četrtek, 10. marec 2016, ob 16. uri Dvorana Pokrajinskega sveta Korzo Italija 55, Gorica Toponomastika kot podoba zgodovine, običajev in identitete krajev; toponomastika kot orodje za aktivno promocijo jezikov naše dežele. V sklopu posveta bomo o teh iztočnicah skupaj razmišljali na osnovi Izkušenj, ki sta jih na tem področju pridobila dva Inštituta -Slovenski raziskovalni inštitut in Furlansko filološko združenje. Obe ustanovi si že dlje časa prizadevata za uspešno vodenje skupnih projektov in doseganje skupnih ciljev na področju zaščite in ovrednotenja jezikovnih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Skupno delovanje na področju ovrednotenja lokalnih jezikov je posebej zanimivo na Goriškem, ki je pravo stičišče narodov in kultur, sobivanja in vključevanja - torej prostor, kjer se lahko udejanjajo In preučujejo ukrepi jezikovne politike. Gre za območje, na katerem izstopa doprinos Pokrajine Gorica, ki z delovanjem Pokrajinske konzulte za furlansko skupnost in Pokrajinske konzulte za slovensko jezikovno manjšino že vrsto let podpira projekte medjezikovnega in medkulturnega posredovanja ter s tem spodbuja zavest o identiteti tega prostora. Posvet sestoji iz dveh delov. Prvi del bo posvečen predstavitvi nekaterih novih raziskav, s katerimi seje ugotavljala vidna prisotnost furlanščine in slovenščine v toponomastiki in, na splošno, v jezikovni krajini Furlanije - Julijske krajine. Empirični podatki bodo izhodišče za okroglo mizo, ki je predvidena v drugem delu posveta. Namen okrogle mize je preveriti, kakšno je trenutno stanje ter katere so kritične točke in perspektive udejanjanja jezikovne pluralnosti v toponomastiki in v javnem življenju celotne dežele. 16.00: POZDRAVI 16.30: PRVI DEL Moderlra: Giovanni Frau, Univerza v Vidmu Vidna prisotnost furlanskega in slovenskega jezika v Furlaniji - Julijski krajini: rezultati empiričnih raziskav • Maja Mezgec Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini • Franco Finco Furlansko filološko združenje (SFF) / Pedagoška visoka šola na Koroškem Prometni in drugi znaki v furlanskem jeziku: rezultati projekta Mappatura toponomástica (Toponomastični popis) Predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Nomi, luoghi, identitá. Toponomástica e politiche linguistiche« (Imena, kraji, Identiteta: Toponomastika in jezikovne politike) Predstavi: Andrea Scala, Univerza v Milanu 17.30: ODMOR ZA KAVO 18.00: DRUGI DEL Okrogla miza Udejanjanje jezikovne pluralnosti v toponomastiki in napisih na javnih mestih v Furlaniji - Julijski krajini: trenutno stanje, kritične točke, perspektive Moderira: Adriana Janežič Slovenski raziskovalni Inštitut (SLORI) in Furlansko filološko združenje (SFF) Sodelujejo: • Gianni Torrenti odbornik Dežele FJK za kulturo, šport in solidarnost • Enrico Gherghetta predsednik Pokrajine Gorica • Ksenija Dobrila predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine • Diego Navarria predsednik Skupščine za furlansko jezikovno skupnost Objavljeno s sredstvi iz zakona 38/2001. Delovni jeziki: slovenščina, italijanščina in furlanščina Predvideno je simultano prevajanje. / GORIŠKA Nedelja, 6. marca 2016 1 9 GORICA - Tečaj in razstava v organizaciji Skupine 75 Fotografija je obenem dokumentacijsko in izpovedno sredstvo Silvan Pittoli (z leve), Jurij Paljk in tečajniki bumbaca Do konca marca je v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku na ogled fotografska razstava z naslovom Velike Žablje. Gre za fotografije večjega formata, ki so jih lani poleti posneli udeleženci fotografskega tečaja, ki ga je pripravil fotoklub Skupina 75. Po teoretični pripravi na društvenem sedežu v Števerjanu se je osmerica tečajnikov odpravila v Velike Žablje v zgornji Vipavski dolini. Pri odkrivanju arhitektonskih zanimivosti, ki jih skriva staro vaško jedro, je »fotopohodnike« spremljal novinar in kulturni delavec Jurij Paljk, ki je po rodu Velike Žablje na Vipavskem so ohranile marsikateri element bogate kulturne dediščine in so zato za fotografe posebno zanimive prav iz te vasi. Kot je sam povedal na odprtju razstave, so Velike Žablje ohranile marsikateri element bogate kulturne dediščine, tako da fotograf najde kotičke, ki jih velja zabeležiti. Paljk je tudi povedal, da so, v nasprotju z vasmi ob Soči, Velike Ža-blje imele srečo, da jih boji v prvi svetovni vojni niso prizadeli, ker so bile predaleč od fronte. Večjo škodo povzročajo današnji neodgovorni, celo nesramni posegi v staro arhitektonsko jedro, ki so ponekod povsem spremenili nekdanjo zasnovo vasice. Vas se lahko pohvali tudi z eno redkih »črnih kuhinj« v Sloveniji, toda še za koli- ko časa, se sprašuje literat Paljk, ki je na koncu z žalostjo ugotovil, da danes ni več občutka za lepoto. Vse mora biti standardizirano in postavljeno v ukalupljene sheme, ki zavračajo vse, kar so ustvarili naši predniki. Tečajniki Fanika Klanjšček. Manuel Persoglia, Ivan Mikluš, Fabiola Torroni, Emanuela Trampuz, Andreja Vizintin, Karin Vižintin in Mario Vizintin so se zelo potrudili in so vsak iz svojega zornega kota v svoj objektiv ujeli značilnosti vipavske vasice: oboke, stara okna in portale, kamnite ograje, strehe in dimnike, ozke uličice -gase in še in še ... Prisotne je pozdravil tudi Silvan Pit-toli, predsednik Skupine 75, ki je pojasnil namen in postopek tečaja. Povedal je tudi, da je želja krožka bila predvsem v prenašanju znanja in izkušenj na mlajše privržence fotografije. Posebno je izpostavil glavni cilj vsakega fotografa, ki bržčas tiči v tem, da bodočemu gledalcu prikaže posnetek, ki mora nekaj povedati, kajti dobra fotografija nima le dokumentacijske vloge, temveč je močno izpovedno sredstvo, ki marsikaj pove, odkrije in obrazloži. Podčrtal je tudi željo Skupine 75, da bi s podobnimi pobudami povečalo zanimanje za umetniško fotografijo in nove člane spodbudilo, da se včlanijo v slovenski krožek. Ob koncu srečanja s fotografijami iz Velikih Žabelj je Jurij Paljk v imenu gostiteljev izrazil zadovoljstvo, da je za razstavo bila izbrana galerija Ars, ki je vedno na voljo za tovrstne pobude in razstavljavcem omogoča določeno odmevnost v mestnem središču. (vip) Palača in kapela goriška zaklada Zasebna kapela goriških nadškofov v palači Cobenzl Codelli Manj znana zaklada Gorice sta kapela Povišanja sv. Križa iz leta 1746 in palača Cobenzl Codelli, ki je od leta 1751 sedež nadškofije in v okviru katere je bila kapela zgrajena po naročilu Avguština Codellija, barona Fahnenfelda, kakor je razvidno iz njegovega nagrobnega kamna, vgrajenega v cerkvena tla. Palačo pa je dal zgraditi grof Janez Kobenzl leta 1587, kot navaja napis na kamniti plošči nad dvoriščnim obokom. Brezplačen vodeni obisk palače in kapele bo danes ob 16. uri z zbirališčem na Travniku. To bo tudi priložnost za ogled zasebne kapele goriških nadškofov, ki je posvečena Odrešeniku; dal jo je urediti nadškof Jakob Missia, prvi slovenski kardinal, po oceni umetnostnih zgodovinarjev pa je pravi biser secesijske-ga sloga. Vodeni obisk bo trajal dve uri, zaželena je prijava na tel. 320-6392571. GORICA - Danes Ob stoletnici o mitih prve vojne Ob stoletnici vstopa italijanskih vojakov v Gorico bo danes pod večer v veliki dvorani mestnega gledališča Verdi predavanje enega izmed najbolj uglednih italijanskih poznavalcev prve svetovne vojne, Maria Isnenghija, ki je avtor številnih knjig in esejev na to temo in o zgodovini Italije. Prirejata ga revija Isonzo Soča in občina v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in družbo Transmedia, ki izdaja dvojezično revijo. Za Isnenghija, ki je poučeval na univerzah v Padovi, Turinu in Benetkah, je značilno, da se vojne loteva z neobičajnim raziskovalnim pristopom, saj jo obravnava skozi mite in imaginarij. Naslov njegovega današnjega predavanja v Gorici zato bo Včerajšnji in današnji miti - Od »Trenta in Trsta« do »nepotrebnega pokola«. Potekalo bo s prostim vstopom v mestnem teatru ob 17.30, uvedel bo odgovorni urednik revije Isonzo Soča, Dario Stasi, Isnenghijeva navajanja bodo spremljale podobe iz vojnega časa. GORICA - SSG Nenavadna predstava in koprodukcija Dogodek v mestu Gogi je nenavadna predstava, koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča (SSG) in Glasbene matice (GM) v režiji Igorja Pisona, ki ponuja pogled na mojstrovino Slavka Gruma iz nepričakovanega zornega kota hudomušnega podteksta in glasbene nadgradnje. Igralca in pevca Daniel Dan Malalan in Patrizia Jurinčič odigrata osem vlog in pojeta ob sodelovanju instrumentalnega ansambla GM, ki ga vodi Igor Zobin. Klasična, operna, pop glasba pa tudi kanček hip-hopa dramaturško dopolnjujeta priredbo besedila, ki se razvija okrog vznemirljive zgodbe mlade Hane, njenih strahov in neizbrisnih prikazni iz preteklosti. Enkratna, abonmajska ponovitev predstave za goriško publiko bo na sporedu jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici in bo opremljena z italijanskimi nad-napisi. Gledalci bodo lahko izkoristili brezplačni avtobusni prevoz, po predstavi pa bodo lahko izrazili svoje mnenje o uprizoritvi z glasovanjem za nagrado Primorskega dnevnika. V novogoriški Mestni galeriji je s petkom na ogled razstava z naslovom Arhitektura duše, telesa in srca. Kurator Andrej Medved je izbral štiri slikarke srednje in najmlajše generacije sodobne umetnostne scene - Suzano Brborovic, Iro Nie-ro Marušič, Niko Zupančič in Joni Za-konjšek -, ki se predstavljajo s svojimi najnovejšimi slikami. Razstava, ki bo odprta do 25. marca, je pisana na kožo obdobju okrog dneva žena. Vse štiri slikarke so svoja dela pred dvema letoma predstavile v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, v Novi Gorici pa, kot je zapisal Medved, presenečajo z novimi smermi, s podobami, ki kažejo izvirnost in nesluten razvoj. Suzana Brborovic, rojena leta 1988 v Kranju, študira v Leipzigu. Umetnica nadaljuje z oblikovanjem čiste ter posebne forme in poteze, ki navdušuje s svojo čistostjo in temeljnim slikarskim sporočilom ter vnaša v slovensko likovno umetnost vsebinsko novo in izvirno prepričljivo govorico. Razstavlja od leta 2010, postavila je več samostojnih razstav in se udeležila številnih skupinskih predstavitev do- GORICA - SPDG Kekci se bodo najprej povzpeli na Trstelj NOVA GORICA - V Mestni galeriji Arhitektura duše, telesa in srca mladih ustvarjalk Razstavljajo Suzana Brborovic, Ira Niero Marušič, Nika Zupančič in Joni Zakonjšek ma in v tujini. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj. Ira Niero Marušič, rojena leta 1989 v Kopru, študira na podiplomskem študiju na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorjih Carlu di Racu in Martinu Scavezzonu. Svoja dela je od leta 2009 predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Nika Zupančič se je rodila leta 1978 v Ljubljani. Magistrirala je iz grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado, še med študijem je souredila zbornik prispevkov vidnih teoretikov o sodobni vizualni umetnosti z naslovom Prostori umetnosti. Sodelovala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, lani je bila no-minirana za umetnostno nagrado Henkel. Joni Zakonjšek, rojena leta 1974 v Kopru, živi in dela v Beli krajini. Od leta 2002 je postavila vrsto samostojnih razstav ter se udeležila številnih skupinskih razstav doma in v tujini. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj. Na Trste lj u Slovensko planinsko društvo iz Gorice (SPDG) bo v okviru svojega rednega delovanja znova organiziralo niz Kekčevih poti, namenjenih družinam z otroki. Po lanski nadvse pozitivni izkušnji je društvo tudi letos potrdilo željo, da najmlajšim članom in prijateljem ponudi možnost preživljanja prostega časa v družbi sovrstnikov in ob spoznavanju naravnih znamenitosti. Kakor Kekec v ljudski pravljici se tudi današnji otroci radi družijo v naravi, zabavajo se in sprostijo ob hoji na prostem ter radovedno odkrivajo živalski in rastlinski svet po travnatih pobočjih ali gozdnih poteh. Izleti so obenem lepa priložnost, da se preizkusijo v vztrajnosti, v spoštovanju vseh živih bitij, ki domujejo v naravi, da začutijo pomen medsebojne pomoči in premagovanja ovir. Ravno zato je SPDG vključilo v letošnji program niz nezahtevnih sprehodov oz. pohodov, s katerimi si organizatorji prizadevajo približati najmlajšim lepote gorskega sveta. Izleti bodo potekali 13. marca, 10. aprila, 8. maja (pohod Družne sabotinske poti), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra. Na prvi izlet se bodo Kekci odpravili v nedeljo, 13. marca, ko se bodo povzpeli na Trstelj nad Vipavsko dolino, ki ponuja enkraten razgled na primorski prostor, Trnovsko planoto, na vrhove Julijcev vse do Tržaškega zaliva in Gradeške lagune; zbirališče bo pri Rdeči hiši ob 9. uri. Podrobnejše informacije nudita Fanika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948, mitja@spdg.eu). (fk) V filmu tudi Anita Kravos V goriškem Kinemaxu bo še danes na ogled film sicilskega režiserja Frances-ca Calogera »Seconda primavera«. V njem nastopa tudi goriška igralka Anita Kravos, v ostalih glavnih vlogah igrajo Angelo Campolo, Desiree Noferini in Claudio Botosso. Film traja 108 minut, na ogled bo ob 17.50 in ob 22. uri. Ženski obrazi in izrazi V torek, 8. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici odprtje skupinske likovne razstave z naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Gre za bogato razstavo, ki jo je center Bratuž pripravljal nekaj let in na kateri bo prikazanih 97 umetniških del. Nagovor bo imel Jurij Paljk, s petjem bo dogodek pospremila Mladinska vokalna skupina Bodeče Nežice. Zaplesalo bo 80 žensk Osemdeset žensk od 5. do 60. leta bo v torek, 8. marca, plesalo na ulicah goriškega mestnega središča. Spremljalo jih bo tudi pet moških, med katerimi je Desmond Chache, pobudnik zanimivega dogodka ob dnevu žena, ki ga podpira goriška občinska uprava. Pisani sprevod plesalk in plesalcev bo izpred goriške občine startal ob 18. uri. 20 Nedelja, 6. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče Koncerti Čestitke V Potok naj naše čestitke gredo saj Marjetka in Stefano sta ELOISE v pleničke povila in nonota Nadjo in Mariota močno razveselila. Vse najlepše jim želimo, Kulturno društvo Sovodnje. M& Kino KULTURNO DRUŠTVO MPZ KROM-BERŠKI VODOPIVCI prireja danes, 6. marca, ob 16.30 v Domu kulture v Kromberku nastop gledališke sekcije KPD Lipa Šempas s komedijo »Vaška ambulanta«. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v petek, 11. marca, ob 20.45 koncert violinista Štefana Milenkovica in Mitteleuropa Orchestramagic. Za izve-nabonmajski nastop Vittoria Sgarbi-ja o baročnem slikarju Caravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku predprodaja vstopnic; www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«. Napovedani intermezzo »La serva padrona« odpade zaradi bolezni. Za nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž ali po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 6. marca, ob 17. uri »Il giardino giapponese« (iz niza »Pic-colipalchi«, za otroke od 4. leta starosti); informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 6. marca, ob 20. uri »Mame« (Avtorski projekt); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.15 »Zootropolis«; 19.45 »Fuocoamma-re«; 21.40 »Il caso Spotlight«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Suffragette«. Dvorana 3: 15.40 »Il caso Spotlight«; 17.50 - 22.00 »Seconda primavera«; 19.50 »The Danish Girl«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »Zootropolis«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »Legend«. Dvorana 2: 16.10 »Zootropolis«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Attacco al potere 2«. Dvorana 3: 15.00 - 17.15 - 19.50 -22.10 »Il caso Spotlight«. Dvorana 4: 16.00 »Pedro, galletto co-raggioso«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«. Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tiramisu«; 15.40 - 22.00 »Perfetti sconosciuti«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »E'arriva-ta mia figlia« (iz niza Animamente, vstop prost); 19.30 - 21.40 »Il caso Spotlight«. Dvorana 2: 17.40 »Suffragette«; 20.30 »Rocco e i suoi fratelli«. Dvorana 3: 17.50 - 22.00 »Fuocoam-mare«; 19.50 »The Danish Girl«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 19.50 - 22.10 »Legend«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »At-tacco al potere 2«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il fi-glio di Saul«. S Izleti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 7. marca, ob 20.15 koncert Gala Gjurina in Temne godba z gosti Severo Gjurin, Tinkaro Kovač in Dragom Mislejem; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 10. marca, ob 20.30 koncert istrskega kantavtorja Rudija Bučarja, gosta večera pevski zbor KD Danica z Vrha in goriški pevec Luca Brumat; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma. GRAJSKE HARMONIJE na Gradu Kromberk: v četrtek, 10. marca, ob 20. uri Mozartovi kvarteti za flavto in godalni trio (Matej Grahek - flavta, Miran Kolbl - violina, Maja Rome - viola, Petra Gačnik Greblo - violončelo); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. PRIMORSKA POJE 2016: v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MePZ F.B. Sedej - Štever-jan, MePZ Planinska Roža - Kobarid, ŽVS Korala - Koper, MePZ A.M. Slomšek - Zagreb, Duhovna Sekcija, DVS Bodeča Neža - Vrh , MeCPZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ Jacobus Gallus - Trst. V nedelja, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo ZePZ Pristan Univerze 3. življenjsko obdobje - Koper, MoVOS Zgun - Šmihel, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Fantje izpod grmade - Devin, MePZ Slavec - Solkan, Košanski oktet - Košana, MePZ Hrast - Doberdob, CMePZ Zvon - Ilirska Bistrica. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PD ŠTAN DREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Go-riščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Ja-melj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na kor-zu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal- kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je razstava »Soldati-Quando la storia si racconta con le caserme« odprta samo za skupine in šole (informacije in obvezne najave tel. 0481-537111, in-fo@fondazionecarigo.it). Odprta bo spet za javnost med 29. marcem in 22. majem od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. V GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava slikarke Marie Grazie Persolja; do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici obveščajo, da bo danes, 6. marca, kot vsako prvo nedeljo v mesecu, vstop v muzej v goriškem grajskem naselju in v palačo Attems v Gorici brezplačen. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji ob razstavi »Lirika črte, dela na papirju iz muzejev na Gorenjskem« danes, 6. marca, ob 17. uri bo kustosinja Tina Ponebšek vodila ogled razstave. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije tel. 0481-81826, www.adfor-mandum.org, info@adformandum.org. SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. Ü3 Obvestila POHODNIŠKE SKUPINE se srečujejo za enourne pohode, ki jih bodo do konca maja vodili profesorji telesne vzgoje ter strokovnjaki na kulturnem, zgodovinskem ali okoljskem področju: v Gorici (ob ponedeljkih in sredah ob 9. uri v ljudskem parku), Gradišču (ob torkih in petkih ob 9. uri v parku pri krožišču), Gradežu (ob sredah in petkih ob 9.30 na Trgu Biagio Marin), Ronkah (ob torkih in petkih ob 10.30 pri občinski knjižnici), Tržiču (ob torkih in petkih ob 9. uri v Ul. S. Ambrogio) ter Krminu (ob sredah in sobotah, ob 9. uri v parku miru v Ul. Gorizia). Vpisnina 10 evrov (zavarovalna izkaznica UISP); informacije po tel. 0481-545150, int. 114, 0481535204, www.sport-provgo.it. 38. ČEZMEJNI POLMARATON, ki povezuje Gorico, Novo Gorico in Šempeter bo danes, 6. marca. Start ob 9.30 z Battistijevega trga, istočasno bo potekal tudi rekreacijski pohod (pribl. 7 km). »20. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«: mednarodno srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin bo danes, 6. marca, med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT v Šempetru. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 6. marca, in vsako prvo nedeljo v mesecu knjižno tržnico in kulturne delavnice za otroke in odrasle na Placuti v Gorici. SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NA GRADU KROMBERK v Novi Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 13. uri regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine na temo »DedIŠČIna OKOli nas«. Obvezna prijava na brezplačni program na: http://zvkds.si/sl/dekd/re-gionalna-srecanja-dekd-tkd. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je bil podaljšan termin za predstavitev vlog na Deželo za podporo pri nakupu lesenih sodov, namenjenim zorenju in staranju vin (tudi barriques) na torek, 29. marca; informacije v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-82570. 3. GASTRONOMSKI POHOD v organizaciji KD Danica bo v nedeljo, 10. aprila. Zbirališče na Vrhu pred Kulturnim društvom Danica, štart med 8.30 in 10. uro. Med pohodom bo de-gustacija kraških jedi v nastavljenih kioskih ob spremljavi glasbe; informacije in prijave od 30. marca do 7. aprila na info@pohod.it. 0 Prireditve ŽUPNIJA V PODGORI prireja v sredo, 16. marca, ob 20. uri križev pot po Kalvariji z odhodom pred nekdanjo osnovno šolo v Podgori. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo ob 5.30 procesija, sledila bo maša. SKRD JEZERO prireja družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). »DAN ŽENA - PO BABJE« prireja kulturno društvo Sovodnje danes, 6. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Po uvodni misli Sonje Pelicon bo gledališka predstava »Po babje« po motivih Mira Gavrana, nastopila bo gledališka skupina Kulturnega turističnega društva »Zarja« iz Bilj. Sledila bo družabnost s presenečenjem. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja danes, 6. marca, obrtniški sejem ob dnevu žena v Ul. Garibaldi in na Kor-zu Italia; ob 11. uri pred gledališčem Verdi bo prebiranje poezij na temo MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 8. marca ob 20. uri: v sodelovanju z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine alek-sandrink ob mednarodnem dnevu žena bo spominski večer posvečen Daši Koprivec. Sledila bo predstavitev knjige Mirjam Hladnik Milharčič »Iz Slovenije v Egipt - From Slovenia to Egypt. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«. V KATOLIŠKI KNJIGARNI v Gorici v četrtek, 10. marca, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«: Jože Šušmelj »Andrej baron Winkler 1825 - 1916«. Pogovor z avtorjem bo vodila Petra Ko-lenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica. SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ ter Združenje staršev osnovne šole in otroškega vrtca Romjan prirejajo v petek, 11. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani Sv. Nikolaja v Tržiču večer slovenske kulture »Ob poti miru ...«. Nastopa Društvo žensk Zbrinca iz Opatjega se-la z igro »Opajske žene v begunstvu«, priložnostna misel Erike Jazbar, glasbena kulisa Ester Pavlič in Lare Černic. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v soboto, 12. marca, ob 20. uri frančiškan, doktor klinične psihologije, teologije in psihologije Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. K Založništvo tržaškega tiska in Občina Sovodnje ob Soči vabita na srečanje z Barbaro Žetko avtorico knjige Sedem mostov po prstih (s tapkanjem do sreče) Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči torek, 8. marca, ob 18. uri pod pokroviteljstvom fondazione Cassa di Riaparmiodi Gorizia DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. Prispevki V spomin na Mimico Lorenzin darujeta mož Virgil in sin Luciano 100 evrov za ženski pevski zbor Danica, 100 evrov za cerkveni pevski zbor in 100 evrov za VZPI-ANPI Vrh. Namesto cvetja na grob Mimice Lorenzin darujeta Elda in Pepe 30 evrov za KD Danica. Namesto cvetja na grob Cilke in Mimice daruje Milka Černic 50 evrov za onkološko bolnišnico CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Romana Vodo-pivec vd. Volk obred z žaro na glavnem pokopališču; 10.40, Tullia Cap-pello vd. Poian (z glavnega pokopališča ob 10.30) v cerkvi na Rojcah in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Manzan Magda (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Jožefa v Tržiču in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Gigliola Gia-drossi (iz tržiške bolnišnice ob 9.55) v kapeli pokopališča in na pokopališču. ZAHVALA Joško Rebula Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala naj gre dr. Maxu De-genhardtu, župniku Ambrožu Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu zboru Jezero. Svojci ZAHVALA Ob slovesu naše drage Daniele se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Prisrčna zahvala gospodu župniku Ambrožu Kodelji in cerkvenemu zboru. Svojci Ob izgubi hčerke Daniele izrekamo mami Mariji iskreno sožalje. Letniki z Goriškega PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 6. marca 2016 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 9. marca, ob 20.30 / Stefano Massini, Paolo Rossi in Giampiero So-lari: »Molière: la recita di Versailles« / Ponovitve: od četrtka, 10. do sobote, 12. ob 20.30 in nedeljo, 13. marca, ob 16.00. V sredo, 16. marca, ob 20.30 / Valeria Raimondi, Enrico Castellani in Vin-cenzo Todesco: »Jesus« / Ponovitev: v četrtek, 17. marca, ob 20.30. Gledališče Miela V ponedeljek, 14. marca, ob 21.01 / kabaret / Pupkin Kabarett: »Riformando si impara!«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 9. marca, ob 10.30 in ob 20.45 / William Shakespeare: »Romeo e Giu-lietta« / Režija: Tonio De Nitto. V četrtek, 12. marca, ob 20.45 / Eduardo De Filippo: »Non ti pago«. / Ponovitve: do sobote, 14. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 13. marca, ob 20.00 / mono-komedija / Ranko Babic: »Moška copata«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V nedeljo, 6. marca, ob 17.00 / Avtorski projekt: »Mame« V petek, 11. marca, ob 20.00 / Ljudmila Razumovska: »Draga Jelena Sergejevna«. V soboto, 12. marca, ob 20.00 / Zijah A. Sokolovic: »Medigre 0 - 24«. V torek, 29. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. Mali oder V soboto, 5. marca, ob 20.00 / Nina Mi-trovic: »Srečanje« V četrtek, 10. marca, ob 20.00 / Nina Šorak, Urša Adamič: »Kje sem ostala«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 / »Kralj Ubu«. V torek, 8. marca, ob 19.30 / Lev Nikola-jevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitve: v sredo, 9. ob 11.00, ob 18.00 in v četrtek, 10. ob 11.00, v soboto, 12. ob 19.30. V petek, 11. marca, ob 19.30 / Ferenc Molnar: »Liliom« / Ponovitev: v ponedeljek, 14., ob 19.30 in v četrtek, 17. marca, ob 17.00. V torek, 15. marca, ob 19.30 / »Kralj Ubu«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«. Mala drama V ponedeljek, 7. marca, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 9. marca, ob 20.00 / Emil Fi-lipčič: »Figaro se ženi«. V petek, 11. marca, ob 20.00 / rokgre: »Tarzan«. / Ponovitve: v četrtek, 17. marca ob 17.00 V ponedeljek, 14. marca, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V torek, 15. marca, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V sredo, 16. marca, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. V petek, 18. marca, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art« / Ponovitev: v ponedeljek, 21. marca, ob 20.00. MGL Veliki oder V sredo, 9. marca, ob 15.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitev: v četrtek, 14. in v torek, 15. marca ob 19.30 V četrtek, 10. marca, ob 19.30 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V petek, 11. marca, ob 19.30 / Črna komedija / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. V nedeljo, 13. marca, ob 19.30 / Komedija / Dušan Kovačevic: »Maratonci tečejo častni krog«. Mala scena V ponedeljek, 7. marca, ob 20.00 / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija« / Ponovitve: v četrtek, 10. in v petek, 11. marca, ob 19.30 V torek, 8. marca, ob 20.00 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. V sredo, 9. marca, ob 20.00 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare« V četrtek, 10. marca, ob 21.00 / Črna komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev. v petek, 11. marca, ob 20.00. V soboto, 12. marca, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi v nedeljo, 6. marca, ob 16.00 / opera / (prevzeto od dramske opere »Kabale und Liebe« Friedricha Schillerja) Sal-vatore Cammarano: »Luisa Miller« / Glasba: Giuseppe Verdi / Ponovitev: v torek, 8. marca, ob 20.30. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 6. marca, ob 16.00 / balet / P.I. Tchaikovsky: »Sleeping beauty on ice« / koreografije: Tony Mercer. Gledališče Miela V petek, 11. marca, ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopa Scott Matthew. V soboto, 12. marca, ob16.00 / CXG / Nastopajo: Predskupine / od 21.00 / Nero Deep, Glory Owl in Brazos -Black Suit Trio. Tetris (Ul. della Rotonda3) V petek, 11. marca ob 21.30 / glasba / R.Esistence in Dub [dub, UD] - warm up & aftershow by Rockers Dub Master & Dubkali V soboto, 12. marca, ob 21.30 / glasba / Retro Analog Nights - volume I. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 10. marca, ob 19.30 / opera / Wolfgang Amadeus Mozart: »Figa-rova svatba« / Ponovitve: v petek 11. in v soboto, 12. ob 19.30, v torek, 15. v četrtek, 17. marca ob 19.30. Kino Šiška V torek, 8. marca, ob 20.00 / glasba / Nastopa Lubomyr Melnyk. V petek, 11. marca, ob 20.00 / glasba / Up In Smoke Vol. VII / Nastopajo: Belzebong, Mars Red Sky, Stoned Jesus. V sredo, 16. marca, ob 20.00 / glasba / PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA - veliki promocijski koncert albuma »Family«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / glasba / Nastopa Selah Sue. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV VRSTA ČRNEGA VINA RIMSKA CESARICA, ŽENA CESARJA AVGUSTA POKOJNA ŽENA MIHAILA GORBAČOVA SPOJINE AMONIAKA KARAMBOL / REKA V SLOVENIJI, DESNI PRITOK SAVE LJUBEZEN DR. ŽIVAGA PEVKA ALENKA ŠMID OS. ZAIMEK PRIPADNIK NEMŠKEGA PLEMENA RUMENKASTO ZELEN PLIN IRSKI BRINOVEC GORA V PIEMONTU TEŽKO OZDRAVLJIVA BOLEZEN POL JAME ITAL. IGRALKA LOLLO-BRIGIDA MEJNO OZEMLJE KAKE DRŽAVE ANTON AÎKERC AM. IGRALEC (CLAUDE) MESTECE PRI DUBROVNIKU EVROPSKI VELETOK VTISNJEN ZNAK SRČNI PREDDVOR IGRALNA VLOGA VBEZBOLU TOPLICE "TRAGIČNI PARNIK" IN FILM Z DI CAPRIOM NASA NIKALNICA MEHANIČNO UČENJE SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI SETEV, SEJANJE TULEC, ETUI AM. ROCK PUNKBAND ARABSKI ŽREBEC GLAVNO MESTO ARGOLIDE EVGEN BAN LESLIE IRVING GRADIVO, TVARINA LATINSKI VEZNIK ITALIJANSKI PESNIK (GIOACCHINO) SLOVARČEK - AKRIT = graničar v starem Bizancu • BARGNA = nekdanji italijanski košarkar • BELLI = italijanski pesnik • ČENA = vzdevek slovenske pevke Alenke Šmid • MILUTIN = srbski kralj Nemanjičeve dinastije 22 Nedelja, 6. marca 2016_RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Obiski, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'are-na 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puö succedere _RAI2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 7.15 Serija: Zorro 8.10 Film: Terra di ri-bellione (dram., '57) 10.00 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.35 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.40 Risc-hiatutto 21.50 Presa diretta 23.50 Gazebo _RAI4_ 11.50 Continuum 13.30 L'ispettore Co-liandro 15.15 Film: Tomb Raider - La cul-la della vita (pust., '03, i. A. Jolie) 17.05 0.40 Novice 17.10 Flashpoint 18.25 Once Upon a Time 1 i hL 22.40 Film: Byzantium (fant., '12) _RAI5_ 13.50 Capolavori della natura 14.50 I due oceani del Sudafrica 15.50 Gledališče: Padre Cicogna 17.15 Gledališče: Epta 18.35 Novice 18.45 Petruška 19.55 Esecuzioni 20.45 Li-bri come 21.15 Wild Arabia 22.10 Wild Canada 23.10 Giubileo - L'altro sguardo RAI MOVIE 13.00 Moviextra 13.35 Film: The Hurt Locker (dram., '08, i. J. Renner) 15.45 Film: Mission (dram., '86, i. R. De Niro, J. Irons) 17.55 1.00 Novice 18.00 Film: Flubber - Un pro-fessore tra le nuvole (zf, '97, i. R. Williams) 19.40 Film: The Last Keeper - Le ultime streghe (fant.) 21.15 Film: Lo schiacciano- ci (fant.) 23.00 Film: Il cattivo tenente (dram., '92) RAI PREMIUM 14.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.05 Nad.: Tutto puo succedere 16.00 Dok.: 80 voglia di... Lino Banfi 16.30 Serija: Un commissario a Roma 17.35 0.45 Novice 17.40 Nad.: Lo zio d'America 19.25 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Ballando con le stelle _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nan.: Nonno Felice 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Perry Mason - Un fo-togramma dal cielo (krim., '88) 14.00 Don-navventura 15.00 Film: Il federale (kom., '61) 17.20 Film: Il californiano (vestern, '65) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 7 N ™ * lj 21.15 Film: The Guardian (akc., '06, i. K. Costner, A. Kutcher) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Il pranzo della domenica 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.0019.55, 23.30 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperis-sima Sprint 21.10 Nad.: A.D. La Bibbia continua 0.35 X-Style _ITALIA1_ 6.55 Risanke in otroške serije 8.25 Film: Lupin III - La pietra della saggezza (anim.) 10.25 Film: Asini (kom.) 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Crocodile Dundee III (pust.) 15.55 Film: Il mio West (vestern, '98) 17.55 Nan.: Mike & Molly 19.00 Film: Pallottole cinesi (pust., '00, i. J. Chan, O. Wilson) 21.25 Le Iene Show _IRS_ 13.25 Film: Nella mente del serial killer (tri-ler) 15.25 Film: Prova a incastrarmi (dram., '06, i. V. Diesel) 17.50 Note da Oscar 2016 18.10 Film: Montecristo (pust., '02, i. G. Pearce) 20.55 Film: Letters from a Killer (krim., '98, i. P. Swayze) 23.05 Film: La giu-ria (triler, '03, i. J. Cusack, G. Hackman, D. Hoffman) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.10 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Film: ... e giustizia per tutti (dram., '79, i. A. Pacino) 14.00 Kronika 14.20 Film: Il coraggio (kom., It., '55, i. Toto) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: Era mio padre (dram., '02, i. T. Hanks) 23.15 Film: Legge criminale (tri-ler, '88, i. K. Bacon) _LA7D_ 6.2011.00 Cuochi e fiamme 8.1017.10 I menu di Benedetta 13.05 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 19.20 Chef per un giorno 21.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 14.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffe dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Fede, perché no? 21.00 Ring 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 12.55 Novice 13.00 20.20 Affari di famiglia 14.00 Film: Android Cop (akc.) 15.40 Film: House Broken - Una casa sottosopra (kom.) 17.25 Film: Kinky Boots - Decisa-mente diversi (kom.) 19.20 Affari al buio 21.15 Serija: 24 - Live Another Day _DMAX_ 9.00 Banco dei pugni 14.10 21.10 Storage Wars Canada 15.55 22.00 Affari in valigia 17.45 Affari a quattro ruote 19.30 Come andra a finire? 20.20 Fast N Loud 22.55 Mixologist 23.20 Video del tubo SLOVENIJA1 7.0018.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Film: Zvezda je rojena (dram., '37) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.50 Intervju 22.10 Dok.: Človek - Bogat je tisti, ki daje 22.40 Dok.: Skrivnost mehiškega kovčka SLOVENIJA2 6.15 Duhovni utrip 6.30 Posebna ponudba 7.35 Festival Seviqc Brežice 8.05 Slavnostni koncert Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 9.15 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja 11.40 Smučarjev dnevnik 12.10 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja 13.25 Biatlon: SP (m), zasledovalna tekma 14.20 Deskanje na snegu: paralelni slalom 15.30 Biatlon: SP (ž), zasledovalna tekma 16.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja 17.20 Košarka: Pokal članic, finale 19.15 Dok.: Zlati teptači 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok.: Sedem dob v življenju zvezd 20.45 Nad.: Pohlep 22.15 Vse je mogoče 23.45 Vikend paket _KOPER_ 13.00 Dnevni program 13.45 Biatlon: SP (m), zasledovalna tekma 14.15 23.50 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.25 Vrt sanj 15.10 Dok. odd.: K2 15.40 Biatlon: SP (ž), zasledovalna tekma 16.05 Tilli Forlani in prijatelji 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Za-hod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Osvoboditev v Julijski krajini 1945 21.30 Dok.: Tremitsko otočje 22.15 Slovenski magazin 22.40 7. Mednarodni zborovski festival Koper 23.05 Sredozemlje _POP TV_ 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.20 Film: Dnevnik nabritega mulca 2 - Robi je car (kom.) 12.15 Lepota ni dovolj 13.35 Film: Ukradena listina (krim.) 15.15 Film: Hugo (druž.) 17.40 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.50 Film: Klub bralcev Jane Austen (rom., '07, i. M. Bello, E. Blunt) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.3019.00 Pozor, priden pes! 8.00 Serija: Vzgoja za začetnike 8.25 19.30 Serija: Frendi iz službe 8.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.20 Nad.: Učitelj 9.50 Magazin Lige Evropa 10.20 Magazin Lige prvakov 11.05 Serija: Detektiv na Floridi 12.05 Film: Jack in Jill (kom.) 13.50 Film: 007 - Dr. No (akc.) 16.00 Volan 16.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije: Domžale - Gorica 20.00 Film: Podli fantje 2 (akc., '03, i. W. Smith) 22.50 V živo iz hiše Big Brother 23.20 Film: Krvavo maščevanje (akc.) PLANETTV 13.45 Nan.: Očka v predpasniku 14.25 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.05 Film: Ljubezen in druge droge (dram.) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.25 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 22.35 Da, dragi! Da, draga! 20.35 Film: Jaz, legenda (zf, '07, i. W. Smith) 23.15 Film: Zodiak (krim., '07, i. J. Gyllenhaal) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: posnetek Prešernove proslave, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na -/ športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP & OVEN 21.3.-20.4.: Do partnerja boste zadržani, z veliko težavo se mu boste zaupali. V odnosu se odprite in mu posvetite več pozornosti. Samski ovni boste le težko pristopili k osebi, ki vam je všeč. m^l BIK 21.4.-20.5.: Veliko težav boste imeli na delovnem mestu. Pomanjkanje zbranosti in motivacije bo delovalo negativno, učinkovitost se bo zmanjšala. Na čustvenem področju boste naredili korak naprej. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Veliko časa ste preživeli v samoref-leksiji, ki vam je odprla nove poti v osebnostnem razvoju. Zdaj morate poiskati ravnotežje med tokom življenja in svojimi ideali, ki mu nasprotujejo. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji te«« den bo zelo zanimiv. Veliko boste imeli opraviti z obveznostmi, v katerih pa boste znali prepoznati izzive in tako uživati v njihovem reševanju. Vašo pobudo bo cenil nadrejeni. yLEV 23.7.-23.8.: Preveč časa (^^r preživljate z glavo v obveznostih. Okoli sebe gradite čustvene zidove, ki pa se bodo prej ali slej porušili. Spoprijeti se boste morali z vsemi osebnostnimi težavami naenkrat. DEVICA 24.8.-22.9.: Le težko ^^ boste dosegali takšno produktivnost, kot si jo želite. To vas bo navdalo z razočaranjem. Pretrgajte začaran krog, v katerem ste ujeti. Zmanjšajte pričakovanja in jih presezite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na- ^ ^ gnjeni boste k hitrim in intuitivnim odločitvam, medtem ko bo delo v službi od vas zahtevalo več pre-mišljenosti. Hitro se lahko zgodi, da vam bo žal zaradi izrečenih besed. Nedelja, 6. marca Rai movie, ob 10.50 VREDNO OGLEDA Walesa Poljska 2013 Režija: Andrzej Wajda Igrajo: Robert Wieckiewicz, Maria Rosaria Omaggio in Agnieszka Grochowska Film prikazuje Walesove boj z oblastmi, aretacije elektri-čarja iz Gdanska, njegove nenehne težave, ki jih je zaradi tega seveda imel tudi v družini in z ženo Danuto ter malimi otroki, ki so se jima kljub vsemu rojevali. Eden najlepših filmskih trenutkov je intervju Oriane Fallaci ustanovitelju in vodji Solidarnosti. Najznamenitejša italijanska novinarka je na Poljsko pripotovala začetek osemdesetih let, da bi predstavila tudi Zahodu človeka, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir. Andrzej Wajda, veliki poljski režiser je odločil, da bo Waleso postavil na filmsko platno prav preko odgovorov, ki jih je le ta zaupal Fallacijevi. Novinarko iz Firenc pooseblja izredna gledališka igralka Maria Rosaria Omaggio. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Priča boste večjim premikom na osebnostnem področju. Pozornost boste preusmerili v razmišljanje o vrednotah in idealih, ki oblikujejo vaše življenje. Zaprli se boste vase. STRELEC 23.11.-21.12.: Več pozornosti namenite počutju, ki ste ga podredili karieri. Na delovnem mestu od vas zahtevajo več, kot lahko ponudite. Vaše telo vas potrebuje bolj, kot vas potrebuje nadrejeni. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu bo izbruhnil spor med sodelavci, vi pa boste delovali kot nekakšen mediator. Nikakor ne boste hoteli zavzeti nobene strani, empatični boste do obeh položajev. VODNAR 21.1.-19.2.: Polni boste zanimivih idej. Hoteli boste izraziti svojo ustvarjalnost, zato boste na delovnem mestu včasih svojeglavi. Razmišljanje vam bo pobralo veliko energije, dnevi bodo naporni. RIBI 20.2.-20.3.: Prihodnji teden bo prinesel veliko dinamike, kar se bo odlično ujelo z vašim razpoloženjem. Iskali boste pustolovščine in boste uživali v vsakem trenutku, ki vam bo nudil nekaj novega. V Primorskem obzorniku ob 12.00 so zaobjeti aktualnopolitično poročilo, posnetek s Prešernove proslave na Trbižu, pogovor s soustvarjalci gledališke predstave Dogodek v mestu Gogi, intervju z zborovodjem Hilarijem Lavrenčičem, zvočni zapis ob 60-letnici izhajanja revije Mladika ter prispevek o športu. Gostja Istrskih srečanj ob 14.10 bo Angela Lampe, prejemnica naslova osebnost Primorske 2015. Petnajst let se je borila za to, da bi na Debelem rtiču zgradili zavod za težko prizadete osebe. Temeljni kamen tega centra je bil postavljen decembra 2015. Tako bodo osebe, ki potrebujejo celostno nego, lahko živele blizu svojega doma, starši pa jih bodo lahko dnevno.obiskovali. Angela Lampe ima 28 let starega sina s cerebralno paralizo in se zanj razdaja, zastopa pa tudi vse hudo prizadete otroke v slovenski Istri in na Krasu. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bo na sporedu posnetek Prešernove proslave, ki je bila 26. februarja v Kulturnem centru na Trbižu. Prireditev so organizirali Slovensko kulturno središče Planika, Združenje don Mario Černet in Glasbena matica - Šola Tomaža Holmarja. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. marca 2016 2 3 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il commissa-rio Montalbano 23.35 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Protestantesi-mo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.50 Film: 13 assassi-ni (akc., '10) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: L'angolo rosso (triler, '97, i. R. Gere) 23.15 II processo del lunedi _RAI4_ 12.45 Rookie Blue 14.15 Fairy Tail 15.20 Streghe 17.30 Novice 17.35 Reign 19.00 Teen Wolf 19.45 On Stage Awards 2016 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Atlantis 22.00 Doctor Who 22.50 Film: Oscure pre-senze - Dark Skies (horor, '13) _RAI5_ 14.10 Capolavori della natura 15.10 Australia con Simon Reeve 16.15 Strinarte 17.00 Simon Schama: Il potere dell'arte 17.55 Novice 18.00 20.40 Passepartout 18.35 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Art of... Cina 21.151 grandi della let-teratura italiana 22.20 Gledališče RAI MOVIE 14.10 Film: William & Kate - Una favola moderna (rom., '11) 15.45 Film: L'incredi-bile avventura (pust., '63) 17.35 0.55 Novice 17.40 Film: Gli amici del bar Margherita (kom., It., '09, r. P. Avati) 19.30 Film: Pane, amore e gelosia (kom., It., '54, i. V. De Sica) 21.15 Film: Joe Bass l'implacabile (ve-stern, '68, i. B. Lancaster) 23.05 Film: Bound - Torbido inganno (triler, '96) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.20 Serija: Nero Wolfe 14.15 0.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Serija: Il commissario Rex 18.35 Nad.: Pasión prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Serija: Il ri-torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Amici Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: I mercenari 3 (akc., '14, i. S. Stallone) 23.40 Film: E nata una star? (kom., It., '12, i. L. Littizzetto) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Nan.: Due uo-mini e 1/2 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Billy Elliot (dram., '00, i. J. Bell) 23.35 Tiki Taka _IRIS_ 13.40 Film: Il ladro di Damasco (pust.) 15.35 Film: Sette cervelli per un colpo per-fetto (kom.) 17.20 Note di cinema 17.25 Film: Se vuoi vivere... spara! (vestern, '68) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La mia Africa (biogr., '85, i. M. Streep) 0.10 Film: The Big White (kom., '05, i. R. Williams) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.10 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.25 Serija: Murder 101 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Missione tata (kom., '05, i. V. Diesel) 23.15 Film: Un Natale con i Fiocchi (kom., It., '12) _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.15 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Fuga dal Natale (kom.) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 Ring 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Pronto, dottore _CIELO_ 12.2013.20 Junior MasterChef USA 13.15 Novice 14.10 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Buying & Selling 17.10 Brother vs. Brother 18.10 Fratelli in affari 19.10 Affari al buio 20.10 Affari di famiglia t w c. ^JK j» £ é ^ 21.15 Film: Le insolite sospette (kom.) _DMAX_ 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 20.20 Banco dei pugni 21.10 Calabroni killer 22.00 Croczilla 23.00 Z Nation SLOVENIJA1 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.1018.20 Kviz: Vem! 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.00 Platforma 23.35 Plesni večer SLOVENIJA2 7.00 19.10 Risanke in otroške oddaje 8.00 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.30 Dok. film: Ne grem na koleno 10.20 Duhovni utrip 10.40 17.00 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub 15.40 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost 18.00 Nan.: Hotel poldruga zvezdica 19.40 Kratki film: Pastirček 20.00 Nad.: Zakon srca 20.45 Serija: Scott in Bailey 22.25 Dok. potopis: Butan - Med mitom in stvarnostjo 23.15 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.20 7. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi _POP TV_ 6.55 Risanke in otroške serije 8.20 15.35 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.3018.55, 22.25 Novice 21.00 Dan najlepših sanj 23.00 Serija: Na kraju zločina - New York 23.55 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.00 12.05 Hitri tečaj Richarda Hammonda 8.55 Risanke 9.45 14.30 Serija: Blažen med ženami 10.15 15.05 Serija: Vice v predmestju IRIS Ponedeljek, 7. marca Iris, ob 21.00 La mia Africa ZDA 1996 Režija: Sydney Pollack Igrajo: Klaus Maria Brandauer, Meryl Streep in Robert Redford Leta 1914 se priznana danska pisateljica Karen Blixen z možem baronom Bror von Blixen-Fineckejem, preseli v Nairobi, da bi vodila plantažo kave. V Keniji pa sreča tudi ljubezen svojega življenja, očarljivega pustolovca Denysa, in se sooča z vsakodnevnimi težavami življenja v Afriki. Sijajno posneta drama z domiselnim scenarijem, povzetih iz petih knjig spominov Blixenove, je bila deležna sedmih oskarjev, med njimi za najboljšega režiserja ter najboljši film. VREDNO OGLEDA 11.0013.20 Serija: Puščica 15.35 Film: Hugo (druž.) 18.00 Svet 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.45 Film: Svobodnjaki (akc., '12, i. 50 Cent) PLANETTV 13.10 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.10 Nad.: Esperanza 16.05 21.30, 22.55 Bilo je nekoč 17.25 Serija: Na kraju zločina - Medmrežje 18.25 0.00 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.20 Danes 19.25 23.35 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo v sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas na sporedu niz Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Ob 12.00 uri pa bo Loredana Gec gostila Sergia Zocha, upokojenega električarja, ki je 26 let delal na sedežu Rai in skrbel za vzdrževanje radijskih in televizijskih oddajnikov v deželi FJK. Je navdušen kinoamater, izumitelj in človek neštetih zanimanj. Slišali boste o njegovih osebnih spominih in delu. V oddaji Hevreka ob 18.00 bo okoljska biologinja Tadeja Savi spregovorila o vodi in rastlinah s posebnim ozirom na študijo, ki jo je opravila v lanskem letu na dveh vinogradih. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nede|ia' 6. marca 2016 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rudisha se je vrnil MELBOURNE - Olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Kenijec David Rudisha je zmagal na prvi tekmi sezone svetovnega izziva Mednarodne atletske zveze v Melbournu. V teku na 800 m je 27-letni atlet slavil s časom 1:44,78 sekunde. To je bil njegov prvi nastop po ubra-nitvi zlata avgusta lani na SP. Pred štirimi leti je v Londonu osvojil olimpijsko zlato s svetovnim rekordom na dva stadionska kroga (1:40,91). Zmagati želi tudi na letošnjih OI v Riu de Janeiru, s tem pa bi postal četrti v zgodovini, ki bi bil prvi na 800 m na dveh zaporednih OI. Dvojni dvojček Dragica PHILADELPHIA - Slovenski košarkar Goran Dragic je v ligi NBA gostoval v Philadelphii in se s svojim Miamijem veselil zmage s 112:102. Za Dragicem je spet izredno učinkovit večer. Po najboljši predstavi v letošnji sezoni proti Phoenixu je tokrat dosegel dvojni dvojček, saj je petnajstim točkam dodal enajst podaj. V ligi NBA pa nastopa še en Slovenec, in sicer Saša Vuja-čic, ki na tekmi med Knicksi in Celticsi ni dobil priložnosti v dresu New Yorka. Knicksi so sicer srečanje izgubili s 104:105. smučanje - Avstrijski smučar v Kranjski Gori osvojil veleslalom, mali in veliki kristalni globus Hirscherjev »triplete« KRANJSKA GORA - Avstrijec Marcel Hirscher je zmagovalec desetega veleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev. V Kranjski Gori je ubranil vodstvo po prvi vožnji in za 38. zmago v karieri premagal Francoza Alexisa Pinturaulta za 53 stotink. Tretji je bil na včerajšnjem drugem veleslalomu na slovenskem prizorišču Norvežan Henriki Kristoffersen (+ 1,59). Hirscher pa je v Kranjski Gori včeraj osvojil pravi »triplete«, saj si je z zlatim odličjem tudi že zagotovil skupno zmago v seštevku discipline za sezono 2015/16, pa tudi že peti veliki globus v karieri, s čimer se je izenačil z rojakom, ki je sicer tekmoval za Luksemburg, Marcom Girardellijem. Z razliko od Girardellija pa je Hirscher osvojil kar pet zaporednih velikih globusov. »Na obeh slovenskih preizkušnjah sem se maksimalno potrudil, sploh pa sem na eni izmed najbolj zahtevnih prog v sezoni resnično užival,« je po včerajšnjem veleslalomu dejal Marcel Hirscher. Točke je s 16. mestom osvojil tudi najboljši slovenski veleslalomist Žan Kranjec (+ 3,33), ki je tako v dveh dneh dosegel popolnoma enaki uvrstitvi. Naj spomnimo, da je Kranjec v petek dosegel prve slovenske točke na veleslalomu v Kranjski gori po letu 2007. Z omenjenim rezultatom pa je za nekaj mest zgrešil uvrstitev, ki bi mu zagotovila nastop na finalu sezone v veleslalomu. Na startu včerajšnje preizkušnje je bilo ob Kranjcu še pet Slovencev, ki so tako kot v petek nastope končali že po prvem delu. Zaradi zahtevnih razmer s sneženjem in slabih startnih številk so Klemen Kosi, Mi- Marcel Hirscher si bo večno zapomnil 5. marec 2016 in Kranjsko Goro. Avstrijec je osvojil veleslalom, skupno zmago v seštevku discipline za sezono 2015/17 in že peti veliki kristalni globus v karieri ansa šel Žerak in Jakob Špik končali tekmo v snegu z odstopom. Do cilja sta prismučala le Martin Čater in Žan Grošelj, a sta bila na 36. in 39. mestu prepočasna za finale. Slabo so se odrezali tudi italijanski smučarji, saj je bil tako kot v petek tudi včeraj najboljši Florian Eisath, ki se je moral zadovoljiti s sedemnajstim mestom. Zanimiv je tudi podatek, da so »azzurri« v bistvu zasedli skoraj vsa razpoložljiva mesta od 17. do 22. Massimiliano Blardone je bil 18, Riccardo Tonetti 19., Roberto Nani 20., Manfred Moelgg pa 22. Če so organizatorji v Kranjski Gori brez težav speljali petkovo in sobotno preizkušnjo, so morali včeraj prireditelji tekme svetovnega pokala alpskih smučark v slovaški Jasni odpovedati veleslalom zaradi slabih vremenskih razmer. Danes je na tem slovaškem prizorišču za smučarke predvidena še sla-lomska tekma svetovnega pokala, medtem ko se bodo smučarji preizkusili v slalomu v Kranjski Gori (ob 9.30 prva vožnja, ob 12.30 pa druga). (sta, av) 5 zaporednih velikih kristalnih globusov je osvojil avstrijski alpski smučar Marcel Hirscher, kar v zgodovini te zimske športne discipline ni uspelo še nikomur. Na skupni lestvici ima sedem tekem pred koncem sezone 1525 točk. Danes bo skušal osvojiti še mali slalomski globus. ALPSKO SMUČANJE - O uspehih slovenskih smučarjev Ali je glavni krivec Andrea Massi? KRANJSKA GORA - Vodja ekipe slovenske super šampionke Tine Maze Andrea Massi je prepričan, da imajo slovenski alpski smučarji še veliko prostora za izboljšave in napredovanje. Dobre uvrstitve veleslalomista Žana Kranjca Massi-ja ne čudijo. Prepričan je, da je sposoben veliko več, zato mu pred včerajšnjim veleslalomom daje prav poseben nasvet, naj stopi na plin.Kljub odsotnosti Tine Maze, glavne slovenske zbiralke zmag, uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu in šampionskih naslovov, je slovensko alpsko smučanje v letošnji sezoni doživelo nekaj zelo spodbudnih in izjemnih predstav. Ana Drev v ženski konkurenci in Boštjan Kline v moški sta poskrbela za stopničke. Mnogi se sprašujejo, ali je za tak vzpon slovenskega alpskega smučanja in to brez Tine Maze glavni krivec prav njen partner Massi, ki z nasveti in skrbjo za kondicijsko pripravo kot zunanji sodelavec pomaga moškemu delu reprezentance. Goričan se nima za krivca za preporod slovenskega alpskega smučanja: »Glavni akterji so vedno smučarji. Oni imajo največje zasluge, torej smučar, ki tekmuje. Jaz sem dal, kar sem lahko dal, a se da narediti še več, je pa prvi korak, ki je zelo važen.« Massi si je vzel čas in je prišel na prizorišče tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kranjski Gori. V ciljni areni je v petek spremljal tudi Kranjčev napad na prve veleslalomske točke slovenske moške ekipe na domači tekmi pod Vitrancem po devetih letih. Kranjec je na koncu osvojil 16. mesto za prekinitev veleslalomskega vi-tranškega posta. »Vitranc ni noben bavbav. Fant se zna smučat, si mora upat. Res je, da je konkurenca pri moških na visoki ravni, ampak njemu manjka zelo malo, mora si upati. Od njega danes zahtevam, da stopi na plin in da uporablja vse konje, ki jih ima, in ima jih ogromno, in da gre po tej strmini. Upam, da bo lahko dirkal z vrha, od začetka do dna, kot zna, brez spoštovanja, ker nima več kaj tipati na 15. mestu,« je bil neposreden Goričan. Massi Kranjca ceni in vidi zelo visoko ter je prepričan, da je njegovo mesto višje na lestvici, kot je trenutno: »Nihče ne potrebuje ne vem koliko uvrstitev med top 15, da potem cilja na stopničke. Žan je zame že ob začetku sezone za top deset ali celo top šest. Ne sme se bati tega. Če mu bodo te moje besede dale pritisk, mu ga bodo pač dale. On si mora upat, jaz mu zaupam in vem, da je mogoče za prva tri mesta še malenkost prezgodaj, vse ostalo pa je za njega dosegljivo. Naj vrže špice dol, pa gremo,« je še dejal. »Moje mnenje je, da bo treba več sodelovanja na relaciji tehnične discipline s hitrimi in Andrea Massi bumbaca obratno. Kranjec bo moral dvigniti malo svoj su-perveleslalom, malo bolj stopiti na plin, se pravi, si kdaj pa kdaj nadeti dolge, superveleslalomske smuči. Kline pa bo moral dvigniti znanje v veleslalomu, kondicijska bazo že zdaj veliko črpa od tam. To je dober prvi korak in za člane ekipe za tehnične in za člane ekipe za hitre discipline. Je pa še veliko rezerv. Kline je naredil dve odlični uvrstitvi na zmagovalni oder, ampak do konca sezone imamo še tekmovanje v Kvitfjellu in finale v St. Mortizu in železo je treba kovati, dokler je vroče,« je sklenil goriški strokovnjak. (sta) Golova črta v finalu NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo že v finalih te sezone lige prvakov in evropske lige uvedla tako imenovano tehnologijo golove črte. Tako bosta z novo tehnologijo pospremljena obračun 18. maja v Baslu, kjer bodo odločali o zmagovalcu evropske lige, in 28. maja v Milanu, kjer bo finale lige prvakov. 70 let goriškega športa Italijanski olimpijski komite CONI organizira v prostorih mestne hiše v Krminu jutri ob 18.30 olimpijski praznik, na katerem bodo podeljevali priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem, predstavili pa bodo tudi knjigo »Sport a Gorizia -1942-2012 70 anni di attivita CONI«, ki sta jo uredila novinarja Guido Barella in Umberto Sarcinelli. V publikaciji je tudi krajše poglavje o slovenskem športu v Gorici. Zlato odličje za Jelenka BESANCON - Slovenski nordijski kombinatorec Marjan Jelenko je zmagal na tekmi celinskega pokala v francoskem Chaux-Neuveju. S skokom 117,5 metra si je pred tekom priboril veliko prednost, kar je znal unovčiti. Drugi je bil Avstrijec Thomas Jobstl (+16,4), tretji pa njegov rojak Martin Fritz (+17,8). Platini (začasno) na čelu Uefe NYON - Francoz Michel Platini, ki so mu za šest let prepovedali delovanje v nogometu zaradi prejema spornega plačila, ostaja predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa), dokler mednarodno športno arbitražno razsodišče v Lozani (Cas) ne odloči o njegovi pritožbi na omenjeni suspenz. Borut Božič 7. v Belgiji HARELBEKE - Na tridnevni belgijski dirki Driedaagse van West-Vla-anderen se je v prvi etapi od Brug-gea do Harelbekeja, dolga je bila 176,3 km, s sedmim mestom izkazal izkušeni slovenski kolesar Borut Božič, ki v tej sezoni nastopa za francoski Cofidis. Etapo je dobil Nizozemec Dylan Groenewegen. Vodilni ostaja Švicar Tom Bohli, zmagovalec petkovega prologa. Strade Bianche Cancellari SIENA - Švicarski kolesarski zvezdnik Fabian Cancellara je tretjič zmagal na italijanski enodnevni dirki Strade Bianche. Na koncu je po 176 km v ciljnem sprintu navkreber ugnal lanskega zmagovalca Čeha Zdeneka Štybarja, tretji pa je bil klubski kolega slednjega Italijan Gianluca Brambilla, ki je zaostal štiri sekunde. V Poreču Slovenca POREČ - Na enodnevni kolesarski dirki Trofeja Poreč je po 156,5 km zmagal Matej Mugerli, član azer-bajdžanskega Synergy Baku Cycling Projecta, ki je sicer na tej preizkušnji zmagal tretjič. Drugi je bil še en Slovenec Jan Tratnik iz avstrijskega Amplatz-BMC. Za uvod 17. mesto Šimičeve ABU DABI - V Abu Dabiju se je začela svetovna serija v triatlonu, uvodne zmage sta se veselila Španec Mario Mola in Britanka Jodie Stimp-son. Na startu je bila tudi najboljša Slovenka zadnjih let Mateja Šimic, ki je tekmo končala na 17. mestu. ŠPORT Nedelja, 6. marca 2016 25 Ronaldov »poker« MADRID - Nogometaš madridskega Reala Cristiano Ronaldo je včeraj poskrbel za vrhunsko predstavo, saj je prispeval kar 4 zadetke za zmago svojega moštva proti Celti Vi-go. Real je po prvem polčasu vodil z 1:0, v drugem delu srečanja pa se je razigral portugalski nogometaš, tako da se je srečanje zaključilo z visokim 7:1. Ronaldo je v letošnji španski ligi dosegel že 27 zadetkov, v sezoni pa je nasprotnikovo mrežo zatresel že 39 krat. Ranieri povečal vodstvo WATFORD - Nogometaši Leicesterja še vedno samevajo na vrhu britanske Premier League, včeraj pa so še dodatno povečali vodstvo na lestvici. Izkoristili so remi (2:2) med Tottenhamom in Arsenalom, tako da imajo po včerajšnji zmagi z 0:1 proti Wat-fordu že pet točk naskoka pred drugouvrščenim Tottenhamom, medtem ko zaostaja tretjeuvrščeni Arsenal že osem točk. Do konca prvenstva je še devet tekem, tako da lahko navijači Ra-nierijevega moštva upravičeno sanjajo oz. razmišljajo o naslovu. NOGOMET - Sarrijeva ekipa je na vrhu lestvice A-lige dohitela Juventus Napoli »ujel« Juventus NEAPELJ/VERONA - Napoli je v včerajšnji vnaprej igrani tekmi 28. kroga brez težav premagal veronski Chievo slovenskih nogometašev Valterja Birse in Boštjana Cesarja in na vrhu lestvice »ujel« Juventus, ki bo danes igral v Bergamu. Gostje so sicer povedli z Rigonijem že v 2. minuti. Vodstvo pa je trajalo le slabe štiri minute, saj je kmalu izenačil Higuain (6. minuta). Napoli je nato prevladal in silovito napadal. Drugi gol Sarrijeve ekipe je padel v 38. minuti: natančen je bil Chiriches. V drugem polčasu je pospravil izid pod streho Callejon (70. minuta). V Veroni ni bilo tekme. Trener Samp-dorie Montella se je otepal gostiteljev, ki so v zadnjih štirih domačih krogih dvakrat zmagali in igrali dvakrat neodločeno. Bojazen pa je bila odveč, saj so gostje iz Genove kar trikrat povedli že v prvem polčasu. Del Neri-jeva Verona je prikazala bore malo. S takim pristopom bodo rumeno-modri izpadli v nižjo ligo. Misija postaja res nemogoča. Tudi Tom Cruise bi jim težko pomagal. Napoli - Chievo 3:1 (2:1) Strelci: Rigoni (C) 2., Higuain 6., Chiriches 38.; Callejon 70. Verona - Sampdoria 0:3 (0:3) Strelci: Soriano 6., Cassano 11. in Christo-doulopoulos 30. Vrstni red: Juventus 61, Napoli 61, Roma 56, Fiorentina 52, Inter 48, Milan 47, Sassuolo 41, Lazio 37, Bologna 35, Chievo 34, Empoli 34, Torino 32, Sampdoria 31, Atalanta 30, Udi-nese 30, Genoa 28, Palermo 27, Frosinone 23, Carpi 21, Verona 18. Danes: 12.30 Torino - Lazio, 15.00 Atalanta -Juventus, Bologna - Carpi, Frosinone - Udi-nese, Genoa - Empoli, Sassuolo - Milan, 20.45 Inter Palermo NOGOMET Tudi nemške podkupnine? Fifa bo preučevala SP 2006 BERLIN - Etična komisija Mednarodne nogometne zveze (Fife) bo preučila poročilo odvetniškega podjetja, ki je preiskovalo domnevna plačila nemških uradnikov v zvezi s svetovnim prvenstvom 2006. Preiskava je potekala pod vodstvom Nemške nogometne zveze in med drugim razkriva, da so pri pridobivanju SP leta 2006 v Nemčiji manjkali nekateri dokumenti, določena elektronska korespondenca pa je bila zaščitena z gesli. Poleg tega je nekaj ključnih prič v zvezi s preiskavo zavrnilo sodelovanje. Že pred časom je Fifa razkrila, da so določene priče molčale, ko so jih povprašali o informacijah glede mundiala 2006. Zadnja nemška preiskava pa je nakazala, da so se k Franzu Beckenbauerju, nacionalnemu nogometnemu heroju in direktorju organizacijskega komiteja SP 2006, stekala določena sredstva. Poleg Bec-kenbaureja naj bi bila plačil deležna še nekdanji šef podjetja Adidas Robert Louis-Dreyfus in Katarec Mohammed bin Hamman, ki so mu zaradi prejemanja podkupnin že dosmrtno prepovedali delovanje v nogometu. Nogometaši Napolija ostajajo še vedno resni kandidati za naslov državnega prvaka ansa TENIS - Davisov pokal Italija že v četrtfinalu, Slovenija KO RIM - Po sobotnih igrah dvojic so si mesto med osmimi najboljšimi teniškimi reprezentancami na svetu zagotovili Francozi ter Italijani. Slednji so prišli do neulovljive prednosti v dvoboju s Švico, Francozi pa so upravičili vlogo favorita proti Kanadi. Branilci naslova v Davisovem pokalu Britanci so povedli proti Japonski, na vseh ostalih prizoriščih pa so v prednosti gostje. Tudi v Beogradu, kjer je Novak Dokovič zaigral v paru z Nenadom Zimonjičem, vendar nista bila kos kazahstanski navezi Aleksander Ne-dovjecov/Andrej Golubev. Točko od zmage so oddaljeni tudi Američani v Avstraliji, Hrvati v Belgiji, Čehi v Nemčiji ter Argen-tinci na Poljskem. Slovenska teniška reprezentanca pa je izgubila dvoboj prvega kroga Davisovega pokala proti Romuniji. V Ara-du so gostitelji že po igri dvojic prišli do neulovljive prednosti 3:0. Slovenija se bo za obstanek v prvi evroafriški skupini Davisovega pokala potegovala sredi septembra ali konec oktobra proti Ukrajini, Portugalski, Avstriji ali Španiji. ROKOMET - Državni pokal, pol-finala: Fasano - Carpi 34:30, Bozen - Ro-magna 26:20. Finale (danes): Bozen - Fasano. Od 5. do 8. mesta: Principe TS -Conversano 25:23, Albatro - Pressano 22:23. za 5. mesto (danes 11.30 www.pal-lamano.tv): Principe - Pressano. V Sloveniji: Koper - Krka 31:27. Liga prvakov: Celje - Bešiktaš 43:29. VATERPOLO - A1-liga: Florentia -Pallanuoto Trieste 7:13. ODBOJKA - 1. DOL: Kranj - ACH Volley 0:3 (Terpin 4). NOGOMET - V prvi slovenski ligi Na večnem derbiju ni padel zadetek MARIBOR - Olimpija tudi po novem gostovanju v Ljudskem vrtu ohranja šest točk prednosti pred branilcem naslova Mariborom, ki je prvič zaigral pod povratnikom na trenersko klop Darkom Milaničem in z debitan-tom v vijoličnem dresu Milivojem Novakovicem. V trdem, čvrstem dvoboju so imeli oboji nekaj priložnosti, eno lepših tudi Novakovic, ki pa so ostale neizkoriščene. Olimpija tako v tej sezoni proti Štajercem ostaja nepora-žena in ohranja lepo zalogo točk prednosti za nadaljevanje prvenstva. Ljudski vrt je bil včeraj nabit do zadnjega mesta, saj se je zbralo 12.160 gledalcev. Včeraj sta se z enakim izidom (0:0) razšla tudi Celje in Zavrč. Na igrišče je vstopil tudi primorski prvoligaš iz Kopra, ki je nepričakovano na domačem igrišču izgubil proti Rudarju. Položaj na lestvici koprskih kanarčkov se je zakompliciral, saj so zadnji na lestvici v družbi s Krškim. Vrstni red: Olimpija 50, Maribor 44, Domžale 38, Gorica 36, Zavrč 32, Celje 27, Krka 25, Rudar 25, Luka Koper 22, Krško 22. Danes: Krško - Krka, Domžale - Gorica. BIATLON - Sprint Svetovna prvaka sta Francoz in Norvežanka OSLO - Francoz Martin Four-cade je novi biatlonski svetovni prvak v sprintu. Na 10-kilometrski progi je na Holmenkollnu nad Oslom za 26,9 sekunde ugnal 42-letnega norveškega veterana Oleja Einarja Bjoerndal-na, še sedem desetink sekunde več je zaostal bronasti Ukrajinec Sergej Se-menov. Vsi trije pa so na strelišču opravili brez napake. Slovenska ekipa je bila daleč od želenih mest in na robu novega popolnega neuspeha. Še najboljši je bil Jakov Fak, ki je moral dvakrat v kazenski krog, zaostal 1:46,8 minute in osvojil 39. mesto ter ujel dve novi točki svetovnega pokala. »Azzurro« Dominik Windisch je bil 5. V ženski konkurenci je nova svetovna prvakinja Norvežanka Tiril Eckhoff. Na koncu je za 15 sekund premagala Francozinjo Marie Dorin Habert. Najboljša Slovenka je bila Teja Gregorin, ki je zadela vseh 10 tarč, a zaostala 1:35,3 minute, kar je bilo dovolj za 30. mesto. »Azzurra« Dorothea Wierer se je uvrstila na 5. mesto. Francoz Martin Fourcade ansa HOKEJ NA ROLERJIH - A1-liga na Pikelcu Toskanski »merjasci« ukrotili openske »konje« Napadalec Maribora Milivoje Novakovic ni zatresel mreže Olimpije rjvslo.si Polet Kwins ZKB - Bad Boars Moli-nese 2:4 (2:0) Polet: Gallessi Quarantotto, Biason, Mariotto (1), Grusovin, Dakskobler, Monteleone, Cavalieri, Žerdin (1), De Vonderweid, Fabietti, Battisti, Zoll, Poloni. Polet ZKB je v šestnajstem krogu rednega dela A1-lige doživeli že drugi zaporedni poraz po zanesljivem vodstvu v prvem polčasu. Podobno kot na prejšnji tekmi proti Cittadelli, so Ru-sanovi varovanci tudi tokrat dobro začeli. Po devetih minutah igre je prvi zadetek dosegel Mariotto v protinapadu, kar je nasprotnike očitno precej prizadelo, saj je pičlih petnajst sekund pozneje njihovo mrežo pretresel še Žerdin. Igra je bila vseskozi precej moška, do- mačini pa so si pri tem prikopali tri izključitve v prvem polčasu. Vsakič so se dobro branili in, tudi po zaslugi vratarja, zaključili prvi polčas z dvema goloma prednosti. Po glavnem odmoru so vajeti igre prevzeli nasprotniki iz male toskanske vasi Molina di Quosa: začeli so v številčni premoči na račun izključitve tik pred koncem prvega dela in že po tridesetih sekundah dosegli svoj prvi zadetek. V štirideseti minuti so gostje izkoristili dva moža prednosti po dveh prekrških gostiteljev in izenačili. Sedem minut pred koncem so toskanski »merjasci« z možem manj v protinapadu prevzeli vodstvo, tri minute pozneje pa so dosegli še četrti zadetek in tako zasluženo slavili zmago. Mitja Oblak 26 Nedelja, 6. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ZAMEJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO 2016 - Smučarski tek ZAMEJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO Prvaka Dana in Erik Veja"? bo? Uvodno tekmovanje letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva (Pokal ZSŠDI 2016) so organizatorji ŠD Mladina včeraj uspešno spravili pod streho, čeprav je v Sappadi ves dan močno snežilo. Če so uspeli speljati do konca tekmovanje v smučarskem teku, tega jim ne bo uspelo danes, ko je bil na sporedu veleslalom. Slednji je odpadel zaradi izjemno slabih vremenskih razmer. V moški konkurenci so se tekači pomerili na 7,5 dolgi progi. Najhitrejši je bil Erik Tence, ki se je tretjič okitil z naslovom zamejskega prvaka. V ženski konkurenci so se tekačice pomerile na 5 kilometrov dolgi progi. Zmagala je Dana Tenze, ki je prvič postala zamejska prvakinja v smučarskem teku. Doslej je na vseh (treh) izvedbah zmagala Mateja Bogatec, ki tokrat ni nastopila. »Vremenske razmere so bile težke. Stalno je snežilo. Povrh tega je bil sneg moker in težak. Pretekel sem 7,5 kilometrov. Napor pa je bil vsaj tolikšen, kot da bi tekmoval na 20 kilometrski progi,« je povedal Ten-ce. Na včerajšnjem tekmovanju v smučarskem teku je nastopilo 20 tekmovalcev in tekmovalk. Vsi so bili iz vrst ŠD Mladina. »Žal je ta disciplina pri nas še premalo razširjena. Nekateri tekači pa so nastopili na drugih tekmah, tako da nas je bilo letos malo,« je še povedal Tence. Zamejska prvaka v smučarskem teku Erik Tence in Dana Tenze 4 tekmovanja za zamejskega prvaka v smučarskem teku. Doslej so zamejsko prvenstvo v tej nordijski disciplini organizirali leta 2011, 2012 in 2013. Letošnji organizator ŠD Mladina se je odločilo, da ga znova na dan pred tekmo v veleslalomu predlaga v koledar. V ženski konkurenci je prvič slavila zmago Dana Tenze. Erik Tence, predsednik Mladine, se je z zamejskim naslovom okitil že tretjič. Le leta 2012 je zmagal Niki Hrova-tin. V ženski konkurenci je doslej vsakič zmagala Mateja Bogatec. NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi Juventini (le) točka Sovodnjam vse tri PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Ronchi 0:0 Juventina: Bon, Scrazzolo, Manfreda, Racca, Morsut (Popovič), Zorzut, Marc-hioro (Stabile), Antonutti, Sant, Dornik (Dragosavljevič), Bardini. Trener: Se-pulcri. Nogometaši iz Ronk so letos pravi »strokovnjaki« na področju remijev, saj so proti tretjeuvrščeni Juventini iztržili že osmo izenačenje v letošnji sezoni. Točke se seveda najbolj veselijo gostje, ki se borijo za obstanek, medtem ko je tretjeuvrščena Juventina zamudila odlično priložnost, da bi osvojila celoten izkupiček. Gledalci v Štandrežu so bili v prvem polčasu priča morda najbolj dolgočasnim petinštiridesetim minutam v sezoni, saj sta se ekipi le borili le na sredini igrišča. V drugem delu srečanja pa je Juventi-na v prvih desetih minutah bila dvakrat nevarna z Dornikom, ki mu ni uspelo presenetiti nasprotnikovega vratarja. Nato so Ronke sprožile nekaj nevarnih strelov, domači pa so od 75. minute dalje zagospodarili na igrišču.V 76. minuti je z glavo streljal Sant, svoje zračne veščine pa je v 80. minuti preizkusil tudi Bardini. Še najbolj nevaren je bil Stabile, ki je v 89. in 91. minuti sprožil dva silovita strela, obakrat pa je odlično posredoval nasprotnikov vratar Mislej, ki je tako omogočil svoji ekipi, da je v Štandrežu izborila dragoceno točko. (av) 1. AMATERSKA LIGA Terzo - Sovodnje 0:1 (0:0) Strelec: 82. min Vanzo Sovodnje: Dovier, Galliussi, Stergulz, Flocco, S. Tomsič, Bernardis, J. Visintin (Čavdek), C. Visintin, Vanzo, Černe, Hri-beršek. Trener: Sambo. 28 točk, 7 zmag, 7 remijev in 8 porazov. Z omenjeno bero rezultatov sta ekipi Terza in Sovodenj začeli včerajšnjo tekmo, ravnotežno lego pa so po 90 minutah v svojo korist razbili nogometaši Sovodenj, ki so v gosteh dosegli pomembno zmago in tri točke, s katerimi so se dodatno oddaljili od nevarnih mest pri dnu lestvice. Veter je močno pogojeval srečanje v Terzu, saj je v prvem polčasu nekoliko olajšal delo Sovodenj, v drugem pa Terza. Sicer so gostje v prvem delu srečanja ustvarili več priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti, v 22. minuti pa je nogometaše Terza rešila vratnica. V drugem polčasu so sicer domači dvakrat stresli okvir vrat, tekma pa je bila izenačena vse do 82. minute, ko je Vanzo z neubranljivim strelom z roba kazenskega prostora prelisičil nasprotnikovega vratarja. Sovodnje so se nato lepo branile, v končnici pa bi lahko tudi podvojile, saj je Černe v izdih-ljajih srečanja zadel vratnico, sodnik pa je spregledal prekršek nad Vanzom znotraj kazenskega prostora, tako da je po prvem polčasu že drugič okrajšal goste za enajstmetrovko, ki pa je nogometaši Sovodenj niso potrebovali za osvojitev treh točk. (av) VISOK PORAZ SISTIANE - Promocijska liga: Gonars - Sevegliano 1:0, Trieste Calcio - Sistiana 7:2; 1. AL: Isontina - Cormonese 2:2, Isonzo -Turriaco 1:1, Pro Romans - Aquileia 0:0. DEŽELNI MLADINCI Zaule - Kras Repen 3:1 (0:1) Strelec: Sgorbissa. Kras: Perossa, Niang, Suppani (Calda-rola), Miloševič, De Leo, Racman, Jurc (De Caneva), Košuta, Kocman, Sgor-bissa, Petracci. Trener: Pahor. Rdeča kartona: De Leo in Sborbissa. V prvem polčasu so nogometaši Krasa Igrali z burjo v hrbtu in zasluženo povedli z lepim golom Sgor-bisse. V drugem polčasu so se rdeče-beli borili proti burji, proti bolj motiviranim nasprotnikom in tudi proti sodniku, ki je izključil dva nogometaša Krasa. Gostitelji so najprej izenačili z enajstmetrovke in so nato povedli s prostega strela. Tretji gol pa je padel v zadnjem delu, ko je Kras igral že z možema manj. snega je tokrat preveč Zamejskega smučarskega prvenstva Pokala ZSŠDI 2016 danes ne bo. Veleslalom v Sappadi so organizatorji ŠD Mladina odpovedali včeraj pozno popoldne. »Posvetili smo se z lokalnimi smučarskimi delavci, ki so nam odsvetovali tekmovanje. Že danes (včeraj) je zapadlo okrog 25 centimetrov svežega snega. V noči na nedeljo so vremenoslovci napovedali drugo obilno snežno pošiljko (celo okrog pol metra). Proga Nazionale, na kateri je bila predvidena naša tekma, je po obilnih snežnih padavinah nevarna zaradi plazov. Jutri (danes) jo bodo skoraj gotovo celo zaprli. Varnost je torej na prvem mestu,« je poudaril predsednik kriške Mladine Erik Tence, ki je še dodal: »Ne vem, ali nam bo letos uspelo izpeljati zamejsko smučarsko prvenstvo. Datumi so preveč nasičeni s tekmovanji.« Zamejsko prvenstvo je v 33. letni zgodovini odpadlo še dvakrat: leta 1993 zaradi slabih vremenskih razmer in leta 2012 zaradi pomanjkanja snega. KOŠARKA - Deželna C- in D-liga Popolnost Zmagale so vse peterke naših društev Breg odigral »neverjetno« zadnjo četrtino C-LIGA SILVER Servolana - Breg 76:85 (14:12, 36:36, 62:51) Breg: Carra 29 (10:11, 8:10, 1:4), Mattiassich (-, -, -), Zobec 2 (0:1, 1:4, 0:2), Pigato 4 (-, 2:6, 0:3), Slavec 10 (-, 2:3, 2:7), Strle 17 (2:3, 6:14, 1:2), Vecchiet 21 (9:11, 3:3, 2:3), Gelleni 2 (2:4, 0:3, -), Cigliani, Giuliani, Gregori in Bazzarini nv. Trener: Krašovec. Navijači Brega so morali za zmago proti Servolani počakati do začetka poslednje četrtine, ko sta se razigrala Carra in Vecc-hiet, ki sta uprizorila pravi spektakel. Potem ko je Servolana po tretji četrtini že vodila z enajstimi točkami prednosti, so ji gostje v poslednji desetih minutah nasuli kar 34 točk in tako zasluženo osvojili srečanje. Protagonista preobrata sta bila že omenjena Carra in Vecchiet, ki sta v dveh prispevala 50 točk, koše pa sta dosegla z vrtoglavimi odstotki pri prostih metih in pri metu iz igre. Carra je namreč zadel 10 prostih metov iz 11 poskusov ter 8 metov iz 10 poskusov za 2 točki za skupno 29 točk. Vecchiet pa je iz prav tolikih poskusov zgrešil le en prosti met več, za dve točki je bil nezgrešljiv (3:3), zgrešil pa je le en poskus izza črte 6,75 (2:3), tako da je na koncu prispeval 21 točk. Pot do zmage Brega so nato tudi olajšali nekoliko preveč razburjeni domači košarkarji oz. klop, ki so si sredi poslednje četrtine - ko je Servola-na vodila s štirimi točkami prednosti - prislužili tehnično napako. Nato je Breg tri minute pred koncem srečanja izenačil in prehitel domačo ekipo, ter tako osvojil novi točki, s katerima je potrdil prvo mesto na lestvici. (av) Peter Lisjak je brez večjih težav prebijal nasprotnikovo obrambo fotodamj@n Fogliano - Bor Radenska 63:66 (9:16, 27:29, 44:49) Bor: Bole 7 (0:1, 2:3, 1:1), Basile 6 (2:4, 2:9, 0:2), Kocijančič nv, N. Da-neu 15 (0:2, 3:8, 3:3), Crevatin 6 (1:2, 1:2, 1:3), Scocchi 15 (3:6, 3:8, 2:4), Devcich 2 (-, 1:2, 0:1), Sosič 8 (3:4, 1:2, 1:3), Mozi na nv, Alba-nese nv, Doz 7 (-, 2:5, 1:3). Trener: Oberdan. Košarkarji Bora Radenske so poskrbeli za pravi podvig v 7. krogu povratnega dela prvenstva, saj so v gosteh premagali trdoživi Fogliano, ki je imel do tega srečanja prav toliko točk kot ekipa trenerja Oberdana. Bor pa je celo obrnil koš razliko sebi v prid, saj je v prvem delu sezone moštvo iz Foljana slavilo le z dvema točkama prednosti. Petkovo srečanje je bilo zelo izenačeno, košarkarje Bora pa gre pohvaliti, saj so odlično nadomestili poškodovane in odsotne soigralce. Gostje so povedli na za- PROMOCIJSKA LIGA - Play-out Dom KO po podaljšku Dom - Ronchi 73:77 (23:25, 38:40, 47:49, 63:63) Dom: Sanzin, Tercic, M. Zavadlav 29, G. Zavadlav 18, Col-lenzini 10, L. Antonello 14, Feri, Čotar, Franzoni, Furlan 2, Gru-sovin nv. Trener: Dellisanti. Košarkarji Doma so v drugem delu prvenstva pred zelo zahtevno nalogo, saj so svoje nastope v play-outu začeli z nerodnim spodrsljajem na domačih tleh po podaljšku. Tekma proti Ronkam je bila izredno izenačena skozi vseh 45 minut, saj so gostje prvo četrtino osvojili z dvema točkama prednosti, v drugi in tretji četrtini sta moštvi dosegli enako število točk, v poslednjih desetih minutah pa je Dom dosegel koš več, s katerim je iztržil podaljšek. Pravzaprav bi lahko domači tekmo zmagali v zadnji četrtini, saj so že vodili z dvema točkama prednosti, naposled pa so zapravili odločilen met za zmago. V podaljšku so nato nekaj - a prav malo - več pokazale Ronke, ki so zadnji koš dosegle v zadnji sekundi, tako da so na koncu gostje slavili s štirimi točkami razlike. Med domačimi igralci je v napadu izstopal Matej Zavadlav (29 točk), prava nerešljiva uganka za rdeče pa je bil Calzolari, ki je dosegel 37 točk. (av) četku uvodne četrtine, rahlo vodstvo pa so ohranili vse do konca srečanja. Fogliano se je sicer v poslednjih minutah nevarno približal, a je Bor hladnokrvno odgovoril predvsem s svojimi mladimi silami, saj je v končnici zelo pomembno trojko zadel Manuel Doz, Niko Daneu pa je odigral eno izmed najboljših tekem na članski ravni, saj je bil s 15 točkami ob Scocchiju najboljši strelec svojega moštva. (av) D-LIGA - Play-off Sokol - Casarsa 71:63 (17:15, 32:30, 47:47) Sokol: Peric, Lavrenčicč, Visciano 2 (2:2, -, -), Doljak (-, 0:1, -), Babich 17 (6:6, 1:2, 3:9), Pizziga 8 (-, 4:11, -), Gallocchio 33 (3:5, 12:14, 2:9), Hmeljak 4 (-, 2:4, 0:1), Piccini 0, Ušaj 2 (-, 1:5, 0:1), Seno 5 (-, 1:2, 1:1). Trener: Vatovec. Igralci Sokola so v petek v Nabrežini zasluženo premagali čvrsto postavo Casarse in tako na najboljši način začeli nastope v končnici prvenstva D-lige. Srečanje proti Casarsi, ki je v regularnem delu prvenstva svoje skupine osvojila zadnjih osem srečanj, je bilo zelo izenačeno, kot sicer kažejo izidi posameznih četrtin. Da bi Sokolov trener Vatovec zajezil napade nasprotnikov, je od druge četrtine naprtil nasprotnikom consko obrambo in jih s tem spravil v dokajšnje težave. Gostje pa so kaj kmalu odreagirali, nadoknadili 5-6 točk zaostanka in sklenili tretjo četrtino pri neodločenem izidu 47:47. Stopil je tedaj v ospredje Sokolov ostrostrelec Gallocchio, ki je s tremi zaporednimi koši popeljal domače moštvo do vodstva šestih točk. Proti koncu tekme se mu je pridružil še Babich, ki je z uspešnimi trojkami in tudi zanj neobičajnimi prodori dokončno strl odpor gostov. Sicer pa so za pomemben uspeh poleg Gallocchia (kar 33 točk) in Babicha (17) zaslužni vsi igralci Sokola, saj so se srčno borili skozi vso tekmo. »V Nabrežini nas bo zelo težko premagati,« je po zmagi odločno izjavil »Gal-lo«, najboljši igralec petkovega srečanja. (lako) D-LIGA - Play-out Kontovel - Basket Udinese 79:63 (21:16, 40:27, 61:53) Kontovel: Škerl 23 (6:8, 4:7, 3:7), Daneu 5 (1:3, 2:3, 0:1), Starc 4 (-, 2:6, -), Lisjak 20 (11:15, 3:7, 1:4), Sossi 8 (1:2, 2:5, 1:1), Žerjal, Bufon 2 (-, 1:2, -), S. Regent, Zaccaria 13 (1:2, 6:7, -), G. Regent 4 (-, 2:6, -). Trener: Švab. Z zrelo in preudarno igro je Kontovel doma povsem zasluženo premagal videmsko ekipo in tako uspešno začel nastope v »play-outu«. Domači so stopili na igrišče z veliko željo, da pospravijo prvi točki in si čim prej zagotovijo mirni obstanek v ligi. Igrali so samozavestno in si že v prvi četrtini priigrali rahlo prednost, ki so jo nato v teku srečanja neprestano večali, tako da so v zadnji četrtini povedli najprej za 15 (69:54) in nato dve minuti pred koncem tekme celo za 17 točk (77:60). Čeprav so za zmago zaslužni vsi igralci, bi vseeno poleg običajnih Škerla (23 točk) in Lisjaka (20 točk, 4 asistence in 15 priborjenih osebnih napak) pohvalili še Jana Zaccario, ki je prispeval 13 točk in imel 11 skokov (8+3). Pri gostih je Kontovelu največje preglavice povzročal hitri in iznajdljivi tržaški košarkarski »veteran« Bevitori. (lako) / ODBOJKA Nedelja, 6. marca 2016 27 moška b2-liga - Na gostovanju v Bassanu Brez kril, vendar dvignjenih glav ženska c-liga Zaplavale v bolj mirne vode Zalet Sloga - Coselli 3:0 (27:25, 25:22, 26:24) Zalet Sloga: Babudri 5, Costantini 20, Grgič 4, Spanio 6, Vattovaz 2, Zonch 8, Barut (L), Gridelli (L2), Bal-zano 1, Feri 4, Kojanec 2, Pertot, Vitez 1. Trener: Jasmin Čuturic. Odbojkarice Zaleta Sloge so imele pred tekmo za edini cilj zmago, s katero bi se lahko povzpele na lestvici na še varnejše mesto. To jim je tudi uspelo, čeprav z igro niso pretirano navdušile ne sebe ne gledalcev, kar pa je, glede na končni izid, pravzaprav nepomembno. Coselli ima zelo mlado ekipo, ki se ji pozna, da je brez pravih tekmovalnih izkušenj, njegove igralke pa so zelo požrtvovalne in borbene, odlikuje jih tudi oster servis, s katerim lahko spravijo v težave marsikatero ekipo. Prva dva seta sta si bila zelo podobna: zaletovke so povedle, vodile do 23. točke, nakar so se nerazumljivo ustavile in dovolile nasprotnicam, da so se jim nevarno približale predvsem po zaslugi zelo močnih servisov, ki so spravili na kolena naš sprejem. V prvem nizu je Coselli celo pove-del s 25:24, a je našim igralkam le uspelo obrniti izid v svojo korist. Drugi set je bil prav tako izenačen, a s to razliko, da se naše igralke niso pustile presenetiti. Povsem drugačen je bil razplet v tretjem setu, v katerem je Coselli visoko povedel (12:6), ko so se zaletovke zbrale, nadoknadile zamujeno, nakar se je začel boj za vsako točko, v tem boju pa je bil Zalet Sloga prisebnejši, tako da so se naše odbojkarice lahko veselile novih treh točk. Trener Čuturic nad igro svojih varovank ni mogel biti zadovoljen: »No, v današnji tekmi je bila važna zmaga, ki smo jo tudi osvojili, o igri pa raje ne bi govoril! Prihodnji teden nas čaka spet mestni derbi, tokrat proti Virtusu, prti kateremu bomo morali pokazati bistveno več, če želimo računati na uspeh.« Bassano - Olympia 3:0 (25:22, 25:16, 25:22) Bassano - Olympia 3:0 (25:22, 25:16, 25:22) Olympia: Corsi 5, Hlede 1, Pavlovic 1, Princi 0, Čavdek (L1), Brun 0, S. Komjanc 3, Rig-hini 15, Persoglia 5, Vidotto 3, Vizin 4, Vo-gric (L2) nv. Trener: Marchesini. Združena ekipa Olympie je v Bassanu ostala brez kril, tokrat v pravem pomenu besede. Zdesetkana četa trenerja Marchesinija je na zahtevnem gostovanju lahko računala le na enega odbojkarskega igralca v omenjeni vlogi - Corsija, saj sta se poškodovanemu Matiji Komjancu pridružila Matej Juren, ki je med tednom zbolel, in Zampar, ki je na petkovem treningu utrpel hujši zvin gležnja. Kljub številnim težavam v igralskem kadru so Hlede in soigralci odigrali solidno srečanje, saj so se lepo upirali favori-ziranim nasprotnikom. V prvem setu so gostje celo vodili do rezultata 20:21, nato pa - kakor se je že večkrat zgodilo v letošnji sezoni - so v odločilnih trenutkih popustili in dovolili domači šesterki, da je osvojila prvi set. V drugem nizu je Bassano, ki razpolaga z odličnimi napadalnimi od-bojkarji, povzročil številne preglavice gostom, ki so tokrat zatajili predvsem v sprejemu, kar je neposredna posledica pomanjkanja kril. Drugi set je bil tako izenačen do izida 16:13 v korist domačega moštva, ki je nato doseglo tri zaporedne točke in si tako priigralo odločilno prednost. V tretjem nizu so bili gledalci priča podobnemu dogajanju, saj je Bassano ta- Športel: v studiu bodo letele puščice (lokostrelca Granzotto in Hervat) Ali je zamejski »Robin Hood« še vedno aktiven? Voditelj jutrišnje športne oddaje Športel (ob 18. uri na TV Koper Capodistria) Igor Malalan bo v studiu gostil slovenskega trenerja tržaškega lokostrelskega društva Ascat Morena Granzotta, ki bo predstavil delovanje kluba in predvsem načrte mlade slovenske lokostrelke Karen Hervat, ki bo prav tako gostja v studiu. V rubriki »V 60-tih sekundah« bodo spomini segali na Goriško, kjer je v osemdesetih letih prejšnjega bilo aktivno na lokostrelskem področju društvo Naš Prapor. Sledili bodo prispevki z nogometne tekme Juventine in odbojkarske tekme Zaleta Sloge v Repnu. Skupaj zmoremo: smučanje in košarka RADIO TRSTA F l i l-jn ju JlIí.iI.'.i krujinii Ponedeljkova športna oddaja Skupaj zmoremo po radijskih valovih radia Trst A bo minila v znamenju smučarjev in košarkarjev. Prvi gost voditelja oddaje Evgena Bana bo predsednik ŠD Mladina Erik Tence. Drugi pa bo športni vodja in koordinator mladinskih ekip Jadrana Andrej Vremec. Odbojkarji Olympie so kljub številnim težavam v prvem setu v Bassanu celo vodili pri rezultatu 20:21 fotodamj@n koj povedel s tremi točkami prednosti, Olympia pa se je nazadnje približala na eno samo točko zaostanka, kar pa je bilo premalo za preobrat. Kljub porazu so bili včeraj v taboru združene ekipe Olympie zadovoljni, saj so se goriški odbojkarji po eni strani prikazali na zahtevnem igrišču v Bassanu brez kril, po drugi pa so ga zapustili dvignjenih glav. (av) moška d-liga moška c-liga Pomembna zmaga Sloge Tabor Sloga Tabor - Pulitecnica Friulana 3:0 (25:18, 25:19, 25:21) Sloga Tabor: Antoni 6, Kante 6, Peterlin 6, Reggente 0, Taučer 12, Trento 17, Rauber (L1), De Luisa (L2), Furlanič, Guštin, Jerič, Milič, Vattovaz 2. Trener: Danilo Berlot Včeraj so slogaši v najvažnejši tekmi doslej gladko zmagali, z osvojenimi tremi točkami prehiteli nasprotnika in mu »prepustili« enajsto mesto in tako lahko še upajo na obstanek med tretjeligaši. Pot je seveda še dolga, lepa zmaga pa bo vlila dodatne samozavesti, ki jo bodo v teh zadnjih tekmah še kako potrebovali. Tekma se sicer ni začela najbolje, saj so gostje takoj povedli s 7:3. Slogaši so bili vse preveč napeti, saj so se zavedali pomembnosti tekme. Pri tem izidu je šel na servis Jordan Trento, ki je s svojimi »bombami« popolnoma zmedel nasprotnikov sprejem in Sloga Tabor je povedla z 9:7. Tekma se je od tega trenutka dalje povsem spremenila: slogaši so strnili svoje vrste in zaigrali kot prerojeni. Zelo ostro so ser-virali (najbolj učinkovita sta bila Jordan Trento in Matevž Peterlin), učinkoviti so bili v bloku, dobro so tudi napadali z vseh pozicij, saj je dober sprejem omogočil obema podajalcema, da sta zalagala svoje napadalce, skratka, zaigrali so res kot ekipa. Svojo prednost so stalno večali in v velikem slogu nato osvojili tudi drugega. Še najbolj napet je bil tretji, saj se nasprotnik nikakor ni hotel sprijazniti s porazom. V vodstvu je bila sicer stalno Sloga Tabor, a so se ji igralci Pulitecnice nekajkrat nevarno približali, zadnjič na 21:19, a se slogaši niso dali in z značajno igro tudi ta set zasluženo osvojili. Za pomemben uspeh zaslužijo pohvalo vsi igralci, tisti, ki so bili na igrišču in tisti, ki so jih stalno spodbujali s klopi. Prihodnji konec tedna je v prvenstvu premor, zato imajo zdaj naši igralci čas, da se temeljito pripravijo na naslednje pomembne tekme. Domači šport Danes Nedelja, 6. marca 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Tolmezzo; 15.00 v Gradišču: Ism Gradisca - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Breg; 15.00 v Bazovici: Zarja - Porpetto 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -San Canzian Begliano; 15.00 v Rudi: Ruda -Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Torre NARASČAJNIKI - 10.30 v Palmanovi: Palma Calcio - Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v San Giorgiu della Richinvelda: Casarsa - Kras Repen NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Tapoljanu: Aquileia -Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Koprivnem: Isontina -Juventina; 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Zarja ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.30 v Ul. Svevo: Virtus -Zalet Breg; 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Volley Club - Zalet Sloga UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Prata; 18.30 v Morteglianu: Mortegliano -Olympia UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Trstu, tel. Morpurgo: Coselli - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Standrežu: Mavrica Arcobaleno - Ronchi; 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Farravolo UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Standrežu: Val - Viteria 2000 UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 na Proseku: Kontovel - Sokol KOŠARKA UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Červinjanu: Romans - Jadran Jutri Ponedeljek, 7. marca 2016 KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 20.45 pri Briščikih: Jadran - Alba UNDER 20 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Azzano Basket NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna - Virtus Corno NAJMLAJŠI - 18.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris Goriški »trojček« Olympia, Soča in Val zmagali brez izgubljenega seta -1. ŽD: uspešna le Mavrica Arcobaleno Vivil - Olympia 0:3 (19:25, 19:25, 20:25) Olympia: Cotič 6, Pahor 18, Waschl 9, Lupoli 8, Franzot 6, Pellis 8, Margarito (L), Čavdek, Hlede, Princi, Cavallaro in Russian nv. Trener: Battisti. Mladi odbojkarji Olympie so dosegli že šestnajsto zmago na prav tolikih srečanjih, tako da imajo pred drugouvrščenim Valom še vedno sedem točk prednosti na lestvici. Povečali pa so naskok pred tretjeuvrščenim Vivilom, ki je na domačih tleh po samih treh setih klonil proti Pahorju in soigralcem. Ti so tokrat nastopili v okrnjeni postavi: Simon Komjanc se je pridružil združeni ekipi v B2-ligi, Andrej Čavdek in Mattia Russian pa sta med tednom zbolela, tako da sta srečanje presedela na klopi. Tekma je bila v prvem setu izenačena do 13. točke, v drugem do 12., v tretjem pa do 17. točke, v končnicah pa so vedno prevladali goriški odbojkarji. »Končni rezultat se ni spremenil, kljub temu, da smo nastopili v spremenjeni postavi s številnimi odbojkarji U17, tako da si fantje zaslužijo pohvalo,« je po tekmi dejal trener Lucio Battisti. (av) Val - Blu Team 3:0 (25:14, 25:13, 25:21 ) Val: Magajne 11, Juren 10, Nanut 7, M. Devetak 6, Persoglia 10, Čer-nic 7, Fedrigo 0, Zorgniotti 4, Frandolič (L), I. Devetak, Faganel in R. Devetak nv. Trener: Corva. Odbojkarji Vala so brez težav nadigrali nižjeuvrščeni Blu Team in tako dosegli štirinajsto zmago v sezoni, s katerim so utrdili drugo mesto na lestvici, tudi po zaslugi Olympie, ki je premagala tret-jeuvrščeni Vivil. V Štandrežu sta bila prva dva seta povsem enosmerna, saj so domači s silovitim servisom spravili v hude težave slab sprejem nasprotnikov. V tretjem nizu so gostje vodili pri izidu 12:14, tedaj pa je včeraj odlični Martin Devetak poskrbel za nekaj odločilnih asov, tako da se je Val zlahka dokopal do novih treh točk. (av) Aurora Volley - Soča 0:3 (17:25, 19:25, 26:28) Soča: Cietto 5, M. Černic 9, Klanjšček 8, A. Černic 4, Rutar 10, M. Čev-dek 17, J. Hlede (L), Polesel in D. Hlede nv. Trener: Kustrin. Soča je premagala tudi videmsko Auroro in se tako premaknila v bolj mirno sredino lestvice. Nadpovprečno dobro je sinoči igral Mitja Čevdek, ki je zbral 17 točk. Trener Mauro Kustrin je bil zadovoljen tudi z drugimi odbojkarji. »Pozna se, da med tednom treniramo boljše,« je dodal. 1. ženska divizija Zalet Sokol - Triestina Volley 1:3 (20:25, 12:25, 25:22, 22:25) Zalet Sokol: Cabrelli 6, Goruppi 4, Valič 5, Rauber 4, Daneu 6, Kralj 4, Barbieri (L), Moro 9, Grilanc 0, Zidarič 5, Petaros n.v. Trenerka: Žerjal. Gostje so storile manj napak v končnicah setov in so tako iz Nabrežine odnesle vse razpoložljive točke. Odbojkarice Zaleta Sokola so pravi polom doživele v drugem setu. Nato je trenerka Lajris Žerjal spremenila postavo (Morova - bila je med boljšimi na igrišču - je zamenjala Kraljevo, podajali sta Cabrellijeva in Zi-daričeva), kar je bila učinkovita poteza. Zalet Sokol je osvojil tretji set ter se v četrtem enakovredno boril do konca. Pieris - Mavrica Val 3:0 (25:11, 25:14, 25:14) Mavrica Val: Visintin 3, Gabbana 4, Gergolet 7, Faganel 4, Crisci 1, Franzot 0, Colussi 0. Trenerka: Soban. Val Mavrica je nastopil z zelo okrnjeno postavo in na koncu je zasluženo gladko izgubil. Mavrica Arcobaleno - Fincantieri 3:0 (25:16, 25:15, 25:18) Mavrica Arcobaleno: Bandelj (L), Černic 0, Devetak 2, Juren, Malič 3, Nanut 3, Petruz 5, Sardoč 4, Valentinsig 13, Winkler 10, Zavad-lav 6; trener: Privileggi. Čeprav zaseda Fincantieri peto mesto na lestvici in je Mavrica zaigrala v ne-standardni postavi (manjkala je Princijeva), je kljub temu zmagala brez težav. Domačinke so prednjačile v vseh elementih in so z dobro igro nasprotnice povsem nadigrale. (stc) 1. moška divizija 5. Andrea - Naš Prapor 3:1 (21:25, 25:21, 25:18, 25:19) Naš Prapor: Fajt 4, Fogari 2, Juretič 5, Medeot 7, S. Sfiligoi 8, Valentincic 11, Barbera (L); Boskin 0, Oliva 2, Tescari 0; trener: Mikluz. S. Andrea ostaja nepremagana ekipa in si je s to zmago matematično zagotovila prvo mesto. Naš Prapor se je sicer boril po svojih močeh in prvi set tudi osvojil. V nadaljevanju pa so nasprotniki bili boljši v polju, kar je bilo odločilno za zmago. Brici ostajajo tako drugi na lestvici, saj so v zadnjem krogu prosti. (stc) 28 Nedelja, 6. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla zahodne Alpe in bo v noči prešla Slovenijo. Pred njo priteka z jugozahodnimi vetrovi postopno bolj vlažen zrak. V_A Prevladovala bo spremenljiva oblačnost z možnimi plohami in posameznimi nevihtami. Ponekod bodo plohe lahko tudi snežne, tudi do nizkih nadmorskih višin. Na obalnem območju bodo sicer možne tudi obširnejše razjasnitve. Danes bo na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Pihal bo šibak jugozahodni veter. Vreme bo spremenljivo. Po nižinah in na obali bo verjetno deževalo, v hribih nad okoli 600 m pa snežilo. V Karniji in na zahodu bo sneženje bolj skromno; na vzhodu in na območju Trbiža pa dolgotrajnejše. Po nižinah in ob morju bo pihala šibka do zmerna burja. Jutri bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Po nižinah bo deževalo. Hladneje bo. V torek bo še nestalno vreme z občasnimi rahlimi padavinami. jutri 1962 - Dolgotrajne intenzivne padavine na zahodu so končno _ oslabele, meja sneženja pa se je ob močni o ohladitvi spustila do nižin. Največ padavin je < v 48 urah do 7. ure zjutraj padlo na Livku nad Kobaridom, kar 333 mm. Danes: ob 2.01 najnižje -22 cm, ob 7.43 najvišje 38 cm, ob 14.13 najnižje -53 o cm, ob 20.43 najvišje 42 cm. p Jutri: ob 2.38 najnižje -32 cm, ob 8.25 naj' višje 45 cm, ob 14.46 najnižje -58 cm, ob 21.13 najvišje 49 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. Kanin - Na Žlebeh . . .370 Piancavallo . . . T.7... .210 Vogel..................33 Forni di Sopra.......200 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............230 Krvavec...............40 Trbiž .................210 Cerkno................../ Osojščica............100 Rogla..................40 Mokrine .............250 Pica na Unescov seznam? RIM - Tradicionalna priprava pice, kakršno poznajo v okolici Neaplja, bi morala biti del Unescove nematerialne svetovne dediščine, je v petek sporočila italijanska vlada, ki je pri Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo vložila uradno kandidaturo. Unesco na seznam svetovne dediščine ne uvršča le kulturnih spomenikov, temveč tudi tradicije, običaje in hrano. »Umetnost priprave pice je specifičen simbol Italije in ta predlog je dokaz, da si vlada prizadeva zaščititi italijansko tradicijo hrane na svetovni ravni,« je ob predstavitvi kandidature poudaril minister za kmetijstvo Maurizio Martina. Dodal je, da naj bi Unesco o predlogu odločil do konca prihodnjega leta. Poljski predsednik z avtom v jarek VARŠAVA - Službeno vozilo s poljskim predsednikom Andr-zejem Dudo je v petek odneslo z avtoceste. Domnevno je bil vzrok za nesrečo počena pnevmatika. Avtomobil je končal v obcestnem jarku, pri tem pa ni bil nihče poškodovan. Policija že preiskuje okoliščine nezgode. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bilo sicer precej sumljivo, da je vozilo tudi ob predrti pnevmatiki zaneslo s ceste. Možno je tudi, da je šlo za napako voznika, navaja TVN24 na svojih spletnih straneh, na katerih so objavljeni tudi posnetki, kako je predsednikov BMW, ki je vozil v koloni vozil s spremstvom, zaneslo s ceste. 10. SEJEM TIPIČNIH IN KAKOVOSTNIH EKSTRADEVIŠKIH OLJ 10th TOP QUALITY V EXTRA-VIRGIN OLIVE OIL EXPO 5.-8 MARCH 2016 Trst Pomorska postaja Na sejmu bo sodelovalo več sto blagovnih znamk Hundreds of olive oil producers on show Kuharsko šolo koordinirata Emanuele Scarello in FIPE iz Trsta Show cooking events coordinated by Emanuele Scarello and Fipe Trieste ON/MON: 10.00-19.00 TOR 10.00-14.00 (iommanöerieies Cotions 'Pleus ïe granee ¿UniCrecil \ PISUS s® NEDELJA, 6. MARCA POSVETI 10.30/12.30 - Oil Room Dvorana Illiria 3. izobraževalni forum za olje EVO in odličnost v kuhinji Olje EVO, okus in dobro počutje v priredbi Commanderie des Cordons Bleus de France moderator Furio Baldassi, novinar 12/13 - Stand Andria in Corato B25 I love Coratina Oljčno olje: sadno, grenko, pikantno, z veliko polifenoli, dobro za zdravje 15/16 - Oil Room Dvorana Illiria Posvet v priredbi UNAPOL - Assolivo Sicilia VODENE DEGUSTACIJE 13 - Oil Room Dvorana Illiria Oljčno olje: če ga poznamo, ga ljubimo prireja Duccio Morozzo della Rocca vpisovanje na info tocki 17 - Oil Room Dvorana Illiria Naučimo se umetnosti pokušanja Mini-tečaj pokušnje Natečaj Olio Capitale v priredbi UMAO - vpisovanje na info tocki 10/19 - Oil Bar Dvorana Nordio Vodene degustačije vseh olj, ki sodelujejo na sejmu pod vodstvom strokovnjakov pokuševalcev UMAO KUHARSKA SOLA 11/12.30 Emanuele Scarello (2 zvezdici Michelin) Restavracija "Agli amici" (Godia - Videm) - Juha iz ekstradeviškega oljčnega olja, spomladanskih zelišč in mou iz jajc - Sladoled iz ekstradeviškega oljčnega olja in ¡čokoladna tortica z gozdnimi sadeži in balzamičnim kisom 13.30/14.30 Emanuele Natalizio Kuhinja Apulije - Testenine "orecchiette" z zeli repo 15.30/17 Andrea Canton (1 zvezda Michelin) Restavracija "La Primula" (San Quirino, Pordenon) - Artičoke, kuhane v ekstradeviškem oljcčnem olju in meti ter crumble iz ekstradeviškega oljčnega olja - Rdeči okun s kremo iz ekstradeviškega oljčnega olja s furlanskim žafranom in paradižniki confit 17.30/18.30 Luca Gioiello Restavracija Arco di Riccardo (Trst) - Njoki iz skuše na brokolijevi kremi, pinjole in rozine Za zaključek slaščice, kijih pripravlja Alessandro Giudici, Giudici Trieste PONEDELJEK, 7. MARCA POSVETI 14/14.30 - Oil Room Dvorana Illiria Predstavitev knjige Oljka in olje: botanika, prehrana, zdravljenje, kultura in kulinarika Pogovor z Lauro dell'Erba uvod in moderira Paolo Leoci VODENE DEGUSTACIJE 11.30 - Oil Room Dvorana Illiria Oljčno olje: če ga poznamo, ga ljubimo prireja Duccio Morozzo della Rocca -vpisovanje na info tocki 17 - Oil Room Dvorana Illiria Naučimo se umetnosti pokušanja Mini-tečaj pokušnje Natečaj Olio Capitale v priredbi UMAO - vpisovanje na info tocki 10/19 - Oil Bar Dvorana Nordio Vodene degustačije vseh olj, ki se predstavljajo na sejmu pod vodstvom strokovnjakov pokuševalcev UMAO KUHARSKA ŠOLA 11/12.30 Alessandro Gavagna (1 zvezda Michelin) Restavracija "La Subida" (Cormons - GO) - Jagnje obišče sejem Olio Capitale - "Tortelli" in olje ZOP Tergeste 13.30/14.30 Daniele Valmarin Restavracija "Tre magnoni" (Trieste) - Od hladnega do toplega, od Jonskega morja do pokrajine Altamure 15.30/17 Teo Fernetich Restavracija "Gourmet San Rocco" (Brtonigla, Hrvaška) - Klobasa iz ocvrtih kalamarov v črni krušni skorji in majoneza iz ekstradeviškega oljcčnega olja - Istrska juha, sipa in krompirjevi njoki 17.30/18.30 Marc Pavel Restavracija "Alla Posta" za kuhinjo iz Salerna - Testenine in fižol Za zaključek sladoled Marco Gelato Trieste TOREK, 8. MARCA POSVETI 12 - Oil Room Dvorana Illiria Razglasitev zmagovalcev natečaja Olio Capitale Marcello Scoccia, vodja panel ONAOO DEGUSTACIJE 11 - Oil Room Dvorana Illiria Dobro olje, slabo olje: razliko zavohamo z nosom vodita Gabriella Stansfield in Daniela Capogna 10/14 - Oil Bar Dvorana Nordio Vodene degustacije vseh olj, ki se predstavljajo na sejmu pod vodstvom strokovnjakov pokuševalcev UMAO KUHARSKA ŠOLA 10.30/12 Antonia Klugmann (1 zvezda Michelin) Restavracija "UAgine" Venco (Dolenje - Gorica) - Kaneloni s cemažem in nasoljeno polenovko - Muzgavec, tapioka in limonina emulzija Ana Ros Restavracija Hiša Franko (Kobarid -Slovenija) - Prekajena skuša, grenka pomarančna, peteršiljeva korenina, belica v želatini - Polž sreča zajca na spomladanskem vrtu čokoladni bonboni Antonelle Varotto, maitre chocolatier