GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Narod hlapcev se je uprl Vse do novejšega časa je bila tisočletna zgodovina slovenskega naroda zgodovina tlačenih, izkoriščanih, zgodovina zasužnjenega ljudstva. Naša nesreča je bila, da prebivamo na zelo pomembnem evropskem križišču, ob pomorskih vratih. Na vse načine so poskušali, da nas pokorijo, iztrebijo, da nas zbrišejo z zemljevidov in tudi dejansko, obsojeni smo bili na popolno uničenje. Zadnji poskus so izvedle nacifašistične horde v zgodovinskem letu 1941. Z avstrijske, madžarske, italijanske in bolgarske strani so vdrli rablji, da nas dokončno iztrebijo. A glej, narod zaničevanih in ponižanih se je v najtemnejših dneh svoje zgodovine uprl zavojevalcem. Ostalim narodom Jugoslavije so sledili tudi zavedni Slovenci. V urah najtežjih preizkušenj smo prijeli za orožje in se trdovratno upirali, ko so mnogi mlačneži napovedali, da je to boj brez upa in zmage. Petindvajset skupin, partizanskih čet in manjših skupin se je že zbiralo in 22. julija 1941 je šmarnogorska partizanska skupina oddala iz gozda v Pšatniku pri Tacnu več strelov. Na hribih okoli Celja proti Šentjurju je bila ustanovljena prva celjska partizanska četa 20. julija 1941, na Slemenih pri Resevni. Ko je počil prvi strel pod Šmarno goro pri Ljubljani, je okupatorska svojat ostrmela, z njo pa ves svet, omahljivci so , tako da ,je skupen rezultat 110%. Izvršitev blagovne proizvodnje je bila v Železarni Jesenice 82 %, Železarni Ravne 95 %, Železarni nik predvidel naslednje prireditve: V ponedejjek, 14. julija, bo godba na pihala železar priredila koncert po mestnih ulicah, ,š pričetkom ob 17. uri. , V torek, 15. julija, bo ob 18. uri odkritje skulpture o varstvu okolja v Mestnem parku. Ob 9. uri se , bo pričel vezalski tečaj v Kmetijskem šolskem centru v Medlogu v organizaciji ■ Društva vrtnarjev Slovenije, ki bo trajal do 17. julija. V sredo, 16. julija, bo ob 18. uri otvoritev razstava »Cvetlično tihožitje« v Likovnem salonu v Celju. Ob 19. uri bo promenadni koncert pihalnega orkestra ŽPD France Prešeren iz Celja, V četrtek, 17. julija, bo ob 9. uri strokovno predavanje Društva vrtnarjev Slovenije za poklicne vrtnarje v Kmetijskem šolskem centru v Medlogu. Ob 19. uri bo koncert Komornega moškega zbora Celje — narodne pesmi — v atriju Turističnega društva na Tomšičevem trgu. V petek, 18. julija, bo ob 11. uri slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine Celje s podelitvijo Šlandrovih nagrad v Narodnem domu. Ob 15. uri bo demonstracija vrtnarske mehanizacije na zemljišču vrtnarstva Celje v Medlogu. ■ Ob 16. uri otvoritev republiške vrtnarsko-cvetlične razstave v Mestnem parku. Ob 17. uri promenadni koncert pihalnega orkestra ŽPD France Prešeren v Mestnem parku. Sobota, 19, julija, ob 9, uri posvetovanje: »Zelenje v industrijskem okolju« v organizaciji Zver ze hortikulturnih organizacij Slovenije v dvorani Regionalne Zdravstvene skupnosti. Ob 13. uri podelitev priznanj hortikulturnim in vrtnarskim delavcem. Ob 18. uri nastop folklornih skupin Celje :—• Titov Veles v Mestnem parku. Ob 20. uri predavanje Staneta Tavčarja »Lepote Slovenije« v atriju na Tomšičevem trgu. Nedelja, 20. julija, ob 19. uri zapiranje republiške vrtnarsko-cvetlične razstave. V teh dneh bo v počastitev občinskega praznika več kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Svečano bomo predali svojemu namenu več pomembnih gospodarskih in negospodarskih objektov. Poskrbimo, da bomo ,s. svojo prisotnostjo pri prireditvah pripomogli, da bo praznovanje potekalo čim svečane j še. R. U. Štore 78 %>, Plamenu 83 %, Tovi-lu 90%, Verigi 101% in Žični 102%. Dosežena količina blagovne proizvodnje v aprilu je v letošnjem letu najnižja mesečna količina in že dolgo ni bila tako nizka. Tudi v količini in vrednosti izvoza še ,zdaleč ni bil dosežen mesečni načrt, kar samo stopnjuje nujnost še večjih naporov za do- sego načrta v prihodnjih mesecih. Ob slabi blagovni proizvodnji je -nemogoče pričakovati uspešno realizacijo vrednosti proizvodnje in lahko samo ugotavljamo, da je bila proizvodnja v aprilu slaba in da se je stanje možnosti, da bi se do konca leta približali ciljem.-gospodarskega načrta za tekoče leto poslabšalo. Rje so vzroki slabih rezultatov? Eden najpomembnejših je gotovo pomankanje vložka, kar pa ni izključno posledica restrikcij pri uvozu. Vložka primanjkuje predvsem v predelavi. Vzdrževalni zastoji so večji od načrtovanih. Popravila so cesto podaljšana. Slaba kvaliteta v ognju odpornih materialov, manjša vzdržnost peči.: Slaba kvaliteta jeklenega odpadka podaljšuje čase vlaganja. Pomanjkanje delovne sile, ali bolje rečeno prevelika odsotnost z dela povzroča izpad proizvodnje. V teku je šesti mesec letošnjega leta in tako bo pol koledarskega leta naokoli in nikakor ne pridemo do tega, da bi poročali bolj razveseljive podatke. Letošnje investicije ponovno zaostaja- jo in dvomim, da bomo do polletja porabili kaj več kot 30 %> načrtovane- vrednosti .za - investicije v letu 1980. Letošnje leto zaostajanja investicij ne bo bistveno vplivalo na izvršitev letnega načrta proizvodnje, določene posledice pa nastopajo predvsem v tem, da so dovršene investicije koriščene manj od predvidevanj v investicijskih programih. - Bojim se, da se bodo dosedanjim nevšečnostim pridružile še posledice devalvacije in da tudi letni dopusti, ki se pričenjajo ta mesec, ne bodo doprinesli k izboljšanju odsotnosti z dela. Podrobneje boste, obveščeni zopet ob polletnih rezultatih dela. Milan Marolt, 1. r, Nekaj iz preteklosti Ko se je leta 1933 v Nemčiji fašizem polastil oblasti, je Komunistična internacionala opozarjala na veliko nevarnost — na bližajočo .sp Vdjno. Na 7. kongresu komunistične internacionale, ki se je pričel 25, julija 1935, torej pred petinštiridesetimi leti, so odobrili referata Georgija Dimitrova in Palmira Togliattija, ki sta predlagala partijam, naj začno ustvarjati enotne delavske in široke protifašistične fronte. Leta 1936 je zmagala Ljudska fronta v Španiji. Leta 1937 so na Kitajskem ustanovili protijapon-sko ljudsko fronto. V Franciji je ljudska fronta zmagala na volitvah leta 1938. Priporočilo tega zadnjega kongresa Kominterne, ki jo je ustanovil Lenin, so uporabili tudi jugoslovanski komunisti. Pri nas se je iz ljudske: fronte leta 1941 organizirala Osvobodilna fronta in pričela zmagoviti boj. Prelomnico v našem socialističnem razvoju pomgni 21. julij 1948, ko se je začel V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Generalni sekretar KP Jugoslavije, Josip Broz Tito, je na njem podrobno prikazal in analiziral razvoj in pot jugoslovanske partije od leta 1934 do Petega- kongresa. Delegati na kongresu so odločno zavrnili lažne’ obtožbe resolucije Informbiroja, ki je obtoževala našo partijo izkrivljanja marksizma in leninizma, podajanja v roke imperialistov in s tem vračanja na kapitalistični družbeni sistem, njeno vodstvo pa esesovstva, socialde-mokratizma in kapitulantstva: Po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami smo po nekajletnih težavah krenili v našem razvoju strmo -navzgor. Pri tem je imelo pogumno uvajanje samoupravljanja velik pomen, kar nam še danes priznava ves svet. Sodelavci v livarni Tudi y odnosih ne bi škodilo nekaj jekla V sobotni prilogi DELA z dne 28. junija 1980 je bil objavljen razgovor z IGORJEM URŠIČEM, predsednikom KPO SOZD Slovenske železarne. Glede na aktualno vsebino in ker večina zaposlenih ne prebira časopisa Delo, smo se odločili, da ta razgovor objavimo v našem glasilu. Uredništvo Igor Uršič: Preobrazba družbenoekonomskih odnosov je v praksi vendarle trši oreh, kot sem si predstavljal SOZD Slovenske železarne je verjetno ena najčvrstejših sestavljenih organizacij v naši republiki, vendar pa tudi v njej poznajo tozdov-sko zapiranje, ohlapno dohodkovno povezanost in podobne probleme, ki jih.bodo vsekakor morali rešiti, če bodo hoteli nadaljnji razvoj slovenske črne metalurgije postaviti na trdnejše temelje. To bo naposled odvisno tudi od tega, kako bodo uredili odnose z našo kovinsko predelovalno industrijo, z rudniki ter seveda z drugimi jugoslovanskimi železarnami, saj je očitno, da v jugoslovanski črni metalurgiji ni prišlo še niti do usklajevanja interesov. ' O teh vprašanjih so se z inž. Igorjem Uršičem, predsednikom kolegijskega poslovodnega organa Slpvenskih železarn, pogovarjali Franjo Krivec, Zdravko Stefančič in Boris Jež, ki je' pogovor pripravil za objavo. DELO: Kako kot predsednik poslovodnega organa v eni najpomembnejših sestavljenih organizacij v praksi doživljate splošne politične deklaracije? URŠIČ: Po osmih letih svoje profesionalne družbenopolitične dejavnosti sem ocenil, da je. prišel čas, ko moram spremeniti področje dela. Zazdelo se mi je, da mi vendarle manjkajo nekatera spoznanja, s katerimi bi lahko dopolnil mozaik. Ze pri Svojem dosedanjem delu sem veliko občeval s poslovodnimi organi in delavci in čestokrat so mi' rekli tole: lahko vdm je' govoriti, toda težko je- to. izpeljati V praksi. .Tu sem šele dobro .leto dni in mo-: ram potrditi, ;da -je preobrazba odnosov vendarle trši oreh,, kot .sem si bil'.prej predstavljal. Pa ne zato, ker ne bi bilo pripravljenosti in vsestranske aktivnosti, ampak zaradi številnih , načinov in poti, ki jih ubiramo. Kot družba smo v"nekakšnem hibridnem stanju; nadvse smo aktivni pri organiziranju in vzpostavljanju samoupravnih odnosov, medsebojnem sporazumevanju in novih družbenoekonomskih odnosov nasploh, prt .tebi pa še vedno zadevamo ob barikade ostankov administrativnega sisterria, in resnici na ljubo, ob vedno nove administrativne posege. Pri' tem si tudi. povsem po nepotrebnem ii-stvarjamo probleme s tem, da nekritično iz 'administrativnega socializma, prenašamo V ' samoupravnega nekatere preživele načine in metodologije medsebojnega, občevanja. V zvezi s tem bi lahko naštel, celo vrsto predpisov in navad, problemov s soglasji, administrativnih omejitev itd., ki niso. nič drugega kot izraz nezaupanja do organiziranih delavcev, da se lahko o svojih najbolj življenjskih vprašanjih sami dogovarjajo in jih razrešujejo. . DELO: V čem je to hibridno stanje najbolj čutiti, kako se kaže v notranjem življenju temeljne organizacije in v odnosih kolektiva s partnerji in z družbo? - URŠIČ': ' Če’ je- že- potrebno' toliko • administriranja, le-to ne sme omejevati delavcev v tozdih, da se na osnovah Spoznanih ekonomskih in razvojnih, zakonitosti sporazumevajo. Kabinetsko vrednotenje dela delavcev z določevanjem cen onemogoča razreševanje problemov našega gospodarskega in družbenega razvoja. POVODENJ NEŽIVLJENJSKIH PREDPISOV DELO: Večkrat ste že dejali, da se v sestavljenih organizacijah — vaši in drugih — gibljemo na meji med samoupravnimi in etatističnimi. Kako se to kaže v praksi; je morda tisto etatistično V ekspanziji in, če je, kaj jo poraja? URŠIČ: To sem res nekajkrat rekel. Ta dilema se pojavlja predvsem zato, ker je v praksi 'cesto' nemogoče .organizirati | Samoupravljanje tako, da bi 'lahko v samoupravnih organih vsak trenutek obravnavali probleme in vprašanja. V naših delovnih organizacijah si :‘stalno: prizadevamo,, da bi'razvijali posluh, kaj je naša ■ osnovna usmeritev v okviru katere moramo pripravljati odločitve in- odločati, vendar pa nas sprotiP* zaliva - poplava različnih predpisov, ki v mnogih primerih urejajo stvari povsem neživljenjsko, nelogično ter nam tako onemogočajo boljše organiziranje in doseganje boljših gospodarskih rezultatov. DELO: So za to krivi tudi postopki,- ki jih terja načelno izvajanje politike? V praksi bi morali biti ti postopki hitrejši. Za samoupravno sporazumevanje o skupnih naložbah je po predpisih, na primer, potrebno šest mesecev. V praksi pa je tako, da se je treba marsikdaj na hitro pogovoriti. URŠIČ: Vse zadeve, ki so povezane z materialnimi obveznostmi, razvojnimi vprašanji itd. zahtevajo referendum oziroma u-streZne samoupravne postopke.' Res so takšni postopki nekoliko dolgi, res pa je'tudi nekaj drugega: če je , zadeva v interesu vseh delavcev, je moč postopek bistveno pospešiti. DELO: Slovenske železarne so že kar dolgo povezane v sestav- ljeno organizacijo. Sodi le-ta med tiste, ki obstajajo bolj na papirju? Kaj menite, zakaj SOZD pri nas še niso zaživele tako, kot smo se nadejali? URŠIČ: Ocenjevati sestavljeno organizacijo, v kateri delaš, je precej nehvaležna naloga. Vsaj glede na mnenja ustreznih družbenih inštitucij lahko rečem, da imamo razmeroma dobre samoupravne akte. Seveda je marsikaj, kar je v aktih načelno sicer dobro urejeno, v praksi še nismo uspeli v celoti izpeljati. Imamo Igor Uršič 64 temeljnih organizacij in 15 delovnih skupnosti. Odnosi meči njimi še niso zadovoljivo urejeni, niti niso v celoti urejeni odnosi v SOZD. 'Posledica tega je, da so se nekatere temeljne organizacije dobesedno Zabubile in pri tem pozabljajo, da tozd ni ničesar, kar je izven delovne organizacije. Poleg tega moram reči, da številni predpisi 'pojma de- -lovne organizacije sploh ne poznajo oziroma ga ne priznavajo. Nase železarne imajo tudi po 20. tozdov, 'vsaka ima svoj žiro račun in lahko si zamislite, kako' se riam zaradi ureditve medsebojnega plačilnega prometa denar dobesedno vali po dvorišču, t medtem pa moramo v bankah najemati kredite: za obratna sredstva po 12-odstotni-obrestni meri. No, nekatere Stvari5'so v naši sestavljeni organizaciji tudi kar -dobro urejene, na primer interna banka, ki je' ona prvih inštitucij1 te vrste v Sloveniji; prav. tako pa imamo tudi dobro zastavljen razvoj, razvejano delo družbenopolitičnih organizacij itd. DELO: Rekli ste, da so se nekatere vaše temeljne organizacije »zabubile« v svoje probleme. Kako. pa je s tem, ko gre za snovanja skupne razvojne politike, za skupne naložbe? URŠIČ: Po zakonu mora vsaka, temeljna organizacija planirati; ko smo prvič Zbrali in sešteli razvojne ambicije vseh tozdov, smo ugotovili,' da bi zá"-njihovo* uresničitev potrebovali toliko denarja, da ga niti ob izdatni pomoči, drugih sploh ne bi mogli zbrati. Zdaj se dogovarjamo, katerim delom proizvodnje bi dali prednost, iri'né dvomim, da nam bo uspelo, Mislim, da bo prav uspešno do- govarjanje o tem v veliki meri tudi pripomoglo, da se bodo temeljne organizacije med seboj bolje povezale in da se bodo podrli vsaj nekateri plotovi. Druga stran pa so še neizpeljani dohodkovni odnosi med tozdi. KREDITNE ODNOSE NADOMESTITI Z DOHODKOVNIMI DELO: V našem gospodarstvu je še vedno vse preveč kreditnih odnosov, zelo počasi pa napreduje dohodkovno povezovanje združenega dela. Kdo je kriv za takšno stanje in kako bi ga bilo mogoče spremeniti? In naposled: ali ni prav obrestna mera tisti vzvod, ki najbolj spodbuja najemanje posojil? URŠIČ: Ni dvoma, da .so posojila, predvsem dolgoročna, zaradi nizke obrestne mere in visoke stopnje inflacije pravzaprav podarjena in da so priviligirane tiste tozd, katerim so banke posebej naklonjene. Vendar reševanje. alokacije sredstev ne kaže iskati v spremembi obrestne mere. Prepričan sem, da ta vprašanja lahko ustrezno reši le skupen dogovor o tem, kam in zakaj ter na kakšnih osnovah usmerjati razpoložljivo akumulacijo. Izhod je le v skupnih vlaganjih. Res pa je, da so ob tem nekatera praktična, ali če hočete, teoretična vprašanja še nedorečena. Recimo: nadomestilo za združena sredstva. V praksi imamo v lepo napisanih sporazumih v resnici kot tako nadomestilo le obrestno mero. Tako sovlaganje ni nobena spodbuda. Nasprotno'-T ob izgubi je lahko velik rizik. Ali je potem razumljivo, da ozdi raje vlagajo sredstva v banke kot pa da jih združuj ej o .za skupne projekte? Poleg tega so pri mnogih dosedanjih skupnih vlaganjih največ koristi imeli tisti, ki so ponudili' višjo ceno, manj pa sovlagatelji. Doseči bi morali, da bi sovlagatelji ves čas imeli pregled nad tem, kako se gospodari’ z združenimi sredstvi, tako da bi lahko sproti oblikovali ustrezne rešitve. Dohodkovne 'odnose> cesto preveč poenostavljamo. Največkrat tako, da naj partnerja seštejeta dejanske stroške, nato pa naj si razdelita dohodek. ' Takšni »dohodkovni odnosi«*so lahko le potuha za slabo, neproduktivno de- lo. Zato bi vsekakor morali imeti dogovore o tem, kaj. koliko lahko stane, koliko dela .je treba za takšen ali drugačen izdelek, "kolikšna sredstva so vložena, kakšna je produktivnost itd. Tega pa se v • združenem delu še nismo pripravljeni lotiti, saj so nekateri deli združenega dela v monopolnem položaju, drugi imajo proste cene, tretji administrativno določene1- itd. Vsekakor pa bo potrebno izdelati nekakšen sistem konvencij, pri čemer bi morale sodelovati tudi strokovne u-stanove, od katerih zdaj ni prav posebne pomoči. DELO: Kako doživljate zdajšnji trenutek načrtovanja družbenega razvoja v prihodnjem srerl-(Na da 1 j e va nje na 4. rtr*1”’) (Nadaljevanje s 3. strani) njeročnem obdobju? Se vam zdi, da kritike, češ da slovensko go-spodartvo ni sposobno ponuditi zanimivih, pomembnejših projektov, letijo tudi na vas? URŠIČ: Večji, smelejši in prodorni projekti so v tako razdrobljenem gospodarstvu, kot je slovensko, lahko le naključni; ne pa objektivna zakonitost. Mislim, da je zadnji čas, da se v Sloveniji dogovorimo, kakšen družbeni , in gospodarski razvoj želimo, kaj v resnici zmoremo in kako bomo načrtovano dosegli. Bolje: bi se morali dogovarjati kot doslej, kar pomeni da bi se mnogi morali v prid skupno dogovorjenih razvojnih programov . odpovedati svojim prevelikim ambicijam. Le poglobljeno samoupravno dogovarjanje je lahko recept, da v tem pogledu ne bi spet prihajalo do nesmislov. V črni metalurgiji, na primer, predlagamo pomembnejšo naložbo v jeseniško jeklarno, ki bi veljala okoli 7 milijard dinarjev. Čeprav je to manj, kot zdaj vlagamo v Sloveniji v poslovne prostore in u-pravne zgradbe,^ se glede tega projekta že pojavljajo pomisleki, češ ali ni to prevelik zalogaj za našo republiko. Pri tem je vsekakor potrebno poudariti, da smo v, zadnjih šestih letih v črno metalurgijo vložili toliko, kot smo imeli obračunane amortizacije. S to naložbo pa bi dolgoročno rešili probleme proizvodnje jekla. RAZDROBLJENA ČRNA METALURGIJA V JUGOSLAVIJI DELO: Ali razvoj slovenske črne metalurgije snujete sami ali tudi v sodelovanju z ostalimi jugoslovanskimi železarnami: Obstajajo kakšna sovlaganja delitev dela in podobno? URŠIČ: Najprej to: vse. jugoslovanske železarne skupaj so tako velike kot ena sama močnejša železarna V jeklarsko razvitejših državah. To pomeni, da smo razdrobljeni, Posledica tega je nižja produktivnost in višje cene. No, da bi bil problem še večji, se ne znamo dogovoriti niti glede delitve dela. Slovenski železarji smo ž ostalimi večkrat poskušali • doseči u-r,trezne dogovore, vendar pa nam to doslej ni uspelo, saj ne gre pri tem samo za'odnose znotraj črne metalurgije, ampak tudi za razvojne koncepte posameznih republik, saj se Te-.te hočejo čimbolj razviti in zaokrožiti nekatere najpomembnejše segmente družbene1 r eprodukcij e. V Naslednje vprašanje se nanaša na položaj slovenskih železarn v republiškem gospodarstvu. " Mi proizvajamo skoraj prav toliko .rekla, kot ga kovinsko, predelovalna industrija in strojegradnja pri nas potrebujeta, vendar je prisoten razkorak' med proizvod-njo in potrošnjo jekla. Predelovalci večidel. uporabljajo masov-nejša jekla in to v precej več kot kovinsko .predelovalna:, industrija v drugih republikah. To strukturno neskladje bo seveda treba' omiliti, ker ga : je; nemogoče (in nesmiselno) odpraviti. Potrebno ho medsebojno prilagajanje in obojestransko' prestrukturiranje, ni i. čemer mislim, da se mora predelovalna industrija' izrazite]e' preusmeriti v višjo stopnjo ob- delave, na zahtevne j o tehnologijo. Samo z jeklenim izdelovanjem konstrukcij ta dejavnost zagotovo ne bo doživela razcveta in u-spešne vključitve v mednarodno delitev dela. Seveda bomo v Jugoslaviji najbrž še imeli dražje jeklo kot Železarsko razvite države; zato;,bi se morali skupaj s kovinsko industrijo in strojegradnjo dogovoriti, katere skupne -proizvode, sploh dolgoročno proizvajati in razvijati. : DELO: Vse kaže, da v jugoslovanski črni metalurgiji ni tudi nikakršne povezanosti z rudniki ter s proizvajalci drugih surovin in reprodukcijskih materialov. S tem je pravzaprav že na začetku onemogočeno, da bi delali kvalitetno in ceneje. URŠIČ: Dolga, leta smo imeli v Jugoslaviji!? Vzelo sproščen uvoz polizdelkov, ki so bili precej cenejši od domače surovine. Tako so zrasle velike, valjarniške zmogljivosti,, saj 'je bilo na ta način mogoče; j ustvarjati visok dohodek. Posledica tega j,e, da imamo zdaj številne, valjarne, ki v svoji proizvodnji ne, uporabljajo niti kilograma svojega vložka. Nekatere železarne so sicer : skušale ohraniti ustrezno razmerje med primarno proizvodnjo jekla in valjarniškimi zmogljivostmi, vendar pa so naložbe v proizvodnjo jekla izredno visoke. Končni rezultat: imamo .nahajališča , železove rude,; premalo, pa smo skrbeli, da bi usposobili rud-, nike in tako zmanjšali uvoz rude? DELO: O tem, kako bi morali vlagati v rudnike, smo govorili že pred mnogimi leti. Ničesar pa Verjetno nismo storili tudi za to, da bi eeneno železovo rudo dobili iz dežel v razvoju. URŠIČ: Za nastop v deželah v razvoju je potrebna, dobra organiziranost celotne jugoslovanske črne metalurgije. Slovenske -železarne same'nimamo v tem po--gledu večjih možnosti. Naposled pa tudi jugoslovanske železarne ne,vsaj smo vsi skupaj tako ne-akumulativni, da pravzaprav sami ne moremo zbrati potrebnih sredstev za nastop, v deželah v razvoju. NEUREJENE RAZMERE V IZVOZU JEKLA IN JEKLENIH IZDELKOV DELO: Kako je z izvozom slovenskih železarn, katere dileme se pojavljajo v zvezi s tem? Ali ne bi mogoče z izvozom vaše proizvodnje, predelane v zahtevnejše izdelke, le’ več zaslužili? URŠIČ: Zunanjetrgovinska menjava je;.,; eden naših poglavitnih problemov. Čeprav smo bazična industrij a,' so nas zadnji ukrepi' potisnili v isti koš z najprodornejšimi industrijskimi panogami, kot ■ so ¿elektronika, kemična industrija itd. Ker pač ne moremo proizvajati; brez uvoženih reprodukcij skih materialov, rezervnih. delov itd.,. smo' tako primorani hitro - povečevati izvoz, ' ki že drugo leto raste po.'stopnji 47 . odstotkov., Primanjkljaj deviz v, slovenskih železarnah je .v d-veh letih zaradi- podvojenega izvoza man j ši kot v kovinsko predelovalni industriji Še nadalje si bo-mo prizadevali, da bi z lastnim izvozom v. čim večji meri pokrivali uvoz reprodukcijskih, materialov ih, rezervnih delov, medtem i ko za nakupe opreme ševe- da ne bo deviz. Še nadalje pa še bomo povezovali s tistimi predelovalnimi ozdi, ki’ so -izvozno' usmerjeni, in v svoje izdelke vgrajujejo naše jeklo. Problem so v tem pogledu tudi republiške meje. V ostale republike prodamo okoli 40 odstotkov svoje proizvodnje, vendar pa od tam nismo dobili še niti ene devize. Tudi v primerih, ko so nam bili potrošniki pripravljeni pomagati z devizami, ni bilo iz vsega nič, saj je takšnemu dogovoru najprej stopila na prste republiška SISEOT, v kateri ima sedež naš partner, potem pa tudi naša”, ker niso bile -raizčiščene plačilno devizne bilance. DELO: V sestavljeni organizaciji imate verjetno tudi kaj ponesrečenega. Kaj, na primer, pravite o tovarni traktorjev v Štorah? URŠIČ: Res je. To ni najbolj posrečena naložba. Veliko strokovnjakov je taki naložbi nasprotovalo, pa je kljub temu u-gledala luč dneva, odločitev vseh, predvsem delavcev v Štorah, je da v tem letu zadevo razčistimo, saj tovarna traktorjev ne. sodi najbolj v okvir slovenskih železarn.; Drugače pa je z ostalo predelovalno dejavnostjo v železarnah, saj to terjajo proizvodne 'zmogljivosti, ki jih imamo: Sami, za primer, predelamo okoli 11 odstotkov svojega jekla, vendar pa ta predelava prinese precej večji delež dohodka. Delamo v glavnem _ tisto, česar še ni na domačem tržišču. Prav zaradi tega, da bi uredili vprašanje glede proizvodnje in predelave jekla, pa predlagamo ustanovitev plansko poslovne skupnosti. DELO: Takšna poslovna skupnost je že obstajala. URŠIČ: Poslovna skupnost za jeklo je bila ustanovljena z družbenim dogovorom in predstavlja zametek plansko poslovne skupnosti,. vendar pa v njej ni vseh tistih, ki so največji potrošniki jekla v Sloveniji, Ustanovljena je bila po meri sestavljenih organizacij, ki pa v praksi, niso najpomembnejši potrošniki jekla. Zato je treba oblikovati takšno Samoupravno združbo, ki bi ustrezala, resničnim potrebam in interesom slovenskega železarstva in kovinsko predelovalne industrije ter strojegradnje. Planiranje razvoja, usmerjanje akumulacije, uresničevanje skupne odgovornosti za višjo stopnjo predelave jekla na zahtevnejši tehnologiji, ob večjem deležu lastnega znanja so nujni predpogoji učinkovitega vključevanja v svet.: To je realno dosegljivo in hkrati naša edina alternativa. W: +N= ±tv tri .■ Naša tovarna — lepljenka. Kovačič Andeja OŠ Štore MSI INOVATORJI MED NAGRAJENCI V petek, 27. junija 1980, je bila v Narodnem domu v Celju že; tradicionalna podelitev nagrad in priznanj INOVATOR Celje. Nagrade in priznanja podeljujeta OK SZDL Celje in Občinska.-; raziskovalna skupnost Celje, in sicer za najboljše dosežke na področju'inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade in priznanja se podeljujejo za dosežke iz. preteklega leta. Prejmejo jih lahko inovatorji s področja množične inovacijske dejavnosti-,' razvojni, ostali -strokovni, vodilni in vodstveni delavci za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju . novih izdelkov, novih. tehnologij, nove opreme in napredne organizacije v proizvodnji in poslovanju. V tretjo skupino sodijo raziskovalci/ ki lahko prejmejo nagrade za pomembnejša raziskovalna1 dela v okviru ali za potrebe organizacij e združenega dela občine Celje itd, ., Iz naše delovne organizacije so za dosežke na področju množične inovacijske dejavnosti prejeli nagrade in priznanja Miloš Stanojevič iz tozd vzdrževanje (nagrada in plaketa) ter Mirko Gajšek iz tozd valjarna II ih Ivan Sekolec iz tozd vzdrževanje (nagrada in priznanje). ‘ Nagrajencem iskreno čestitamo. D. K. Hacetov nagrajenec Vsako leto gasilska zveza SR Slovenije podeljuje Hacetova priznanja in nagrade najboljšim delavcem na področju gasilske dejavnosti. Matevž Hace je bil prvoborec, komisar v NOB, pred in po vojni eden najaktivnejših delavcev v gasilstvu in tudi plodovit pisatelj. V spomin na njegovo vsestransko aktivnost, prav posebej pa na enkratno življenjsko delo na področju gasilstva v naši republiki, Gasilska zveza Slovenije podeljuje priznanje tistim, ki na področju gasilske dejavnosti dosegajo izjemne uspehe. Letos je to veliko priznanje in nagrado prejel naš sodelavec Krumpak Štefan. V kratkem razgovoru sem mu zastavil nekaj vprašanj, na katera mi je Štefan odgovoril takole: Kdaj si rojen in od kod si, Krumpak Stefan? Rojen sem 7. julija 1923. leta na Vinskem vrhu v občini Šmarje pri Jelšah. V družini malega kmeta nas je bilo šest sinov. Težko je bilo doma, zato smo morali kmalu za delom. Kot 12-letni fantič sem že moral skrbeti zase in tudi prve obleke sem si kupil za svoj, prisluženi denar. Kdaj si prišel v našo delovno organizacijo, med železarje? : Leta 1948 sem odslužil vojaščino in 4. novembra' istega leta vstopil v Železarno, v valjarno. Tu sem opravljal vsa dela, ki so bila tako značilna: in še skoraj ista kot danes, - čeprav se stara, dobra valjarna le modernizira. S Skulptura prikazuje gasilca z otrokom v naročju v ozadju ognjeni zublji ’; Kdo te je potegnil v ’ gasilske vr^te in katerega leta? Na- pobudo gasilskih veteranov, tovariša Rozmana Milic in danes že pokojnega Balaskovič Jakoba, sem leta- 1951 stopil v gasilske vrste, katere je vodil - neutrudni predsednik, tovariš Mežek Franc. ' Gasilci so resni, požrtvovalni, pa tudi veseli ljudje? . Da, res je. Gasilci so enkratni ljudje. Odrečejo se marsičemu, vadijo, se spoznavajo s sodobnimi pripomočki za reševanje in gašenje in, kar je najpoglavit-neje, v vseh nesrečah so prvi, ki priskočijo na pomoč, ko nesebično žrtvujejo svoj prosti čas v primerih požarov, poplav in drugih nesreč. Znani smo tudi po dobri organizaciji proslav, tekmovanj in poskrbimo tudi za sproščenost gasilcev, njihovih družin in krajanov; Po »činu« si višji gasilski čast-' nik prve stopnje? Napredovanje je želja vsakega pionirja, pionirke, mladinke, mladinca, gasilke in gasilca. Tako .je bila tudi moj a* želja, da pridobim novo znanje na gasilskem področju. Seveda sem o-pravil vrsto tečajev in šol, od začetnega do strojniškega pa do »čina«, ki ga danes imam. Moram priznati, da1 naš naraščaj zelo rad obiskuje osnovne in začetne tečaje z željo, da bi več dosegel. Prav pri nas, gasilcih, je ta šola zanimiva, pestra in življenjsko potrebna, zato je v naših Štorah bil, je in upam, da bo pri mladih še'vedno zanimanje ža vstop v gasilske vrste. Dobil si Hacetovo nagrado, kaj ti pomeni? Da, vsekakor je to priznanje za delo, ki sem ga vedno vestno in z veseljem opravljal. Res sem posvetil veliko truda in pozornosti vzgoji gasilskega kadra v društvu, v občinski gasilski zye7 zi in v regiji-. Tu‘je delo v ,civilni zaščiti, tu je Rdeči križ, tu So krvodajalci, pa delo z mladimi na šolah... Ne bi našteval. Mislim, da mi je Hacetova nagrada in ■ priznanje vzpodbuda, kljub rahlemu, zdravju, za na1 daljnje, še aktivnejše in. plodo-; vitejše delo. Mislim, da je to priznanje tudi priznanje društvu, Štorskim gasilc.em, pionirjem, mladim in veteranom. Z leti si, Štefan, dobil vrsto priznanj, za marljivo in. vestno delo, najsi bo pri gasilcih, sindikatu, družbeni'samozaščiti, krvodajalstvu, delavskem samouprav-Ijanju. Katero priznanje ti ■ je najdragocenejše? Vsekakor , priznanje tovariša Tita,; red dela s srebrnim vencem, pa medalja dela, priznanje OF,'gasilske zveze Jugoslavije in sindikatov. Član SKOJ si postal leta 1947, član Z.K pa dve leti pozneje. Ne bom te spraševal za dobro a pravljene naloge, pač pa za tiste, tci jih nisi ali nismo,. Id. ti še grenijo. življenje? Mislim, -da sem zadovoljen s svojim delom v preteklosti in z opravljeniim nalogami. Veliko smo dosegli, naredili. Ne, ni ali pa' so redki primeri, da nisem ali nismo opravili danih nalog. Pa vendar, kanček- grenkobe je. Preveliko ■ ljudi ’misli samo na sebe.1 Ne -gledajo kaj se dogaja, niso aktivni, so pašivnL Preprosto jih nič ne briga. Ne znajo ceniti skupnega dela-, želijo doseči več na vseh področjih danes tako razgibanega življenja, Vodiš poklicne gasilce v železarni:! e razumevanje za 'gasilce, ali je potreba - samo, takrat ', Ico kličejo in ko je. dostikrat zadnji 'hip? Vrsto let vodim poklicne delavce gasilsko reševalne službe. Veliko truda smo morali vložiti, pa tudi strokovno prikazati našo sposobnost in aktivnost, da so nas začeli ceniti, da smo potrebni. Mislim, da je razumevanje za našo prepotrebno gasilsko reševalno dejavnost. Nešteto preventivnih sodelovanj na plinovodih, uspešno pogašenih začetnih požarov, pri črpanju voda itd. priča, da smo. tu, da smo potrebni. Seveda, ko pride do nesreče, do požara, pridemo »zadnji hip«, vendar in upamo, da še vnaprej, pravočasno! Razvoj železarne gre naprej, ker mora slediti novitetam. Ali je ■ dovolj prometnih sredstev, opreme? Prometna sredstva so. zadovoljiva. Seveda moramo misliti naprej, kajti tehnika, tehnologija zahtevata sodobna gasilna sredstva, sodobne indikatorje. Za izpopolnitev in izboljšanje tehnične opreme je močno pripomogla samoupravna interesna skupnost ža požarno varnost, saj je prispevala 70 % potrebnih sredstev. Manjkajo nam še reševalni pripomočki ža dihalne organe, avto- Na zadnjem občnem zboru društva 18. 1. 1980 smo ugotavljali, da je za primerno aktivnost članov potrebno najti nove možnosti angažiranja;;. Posebna pozornost -je veljala:.tudi izbiri članov za novoizvoljeni upravni odbor društva. Po preteku polovice koledarskega leta'; ugotavljamo, da nam je oboje v določeni meri u-spelo. Naše društvo je po članstvu zelo specifično. Pravzaprav bi se moralo imenovati strokovno društvo, saj ne;-združuje le tehnikov in inženirjev, pač pa so člani iz vseh. strok, ki so potrebne pri delu v železarni: metalurgi, strojniki, - elektrotehniki,; .pravniki, gradbinci, kemiki,. ekonomisti; Varnostniki, organizatorji in delovodje. Eno od osnovnih načel je medsebojno spoznavanje, spo-znavanje različnih strokovnih področij dela,: izmenjava; informacij in .skupno iskanje rešitev problemov, s katerimi se vsak dah srečujemo pri svojem delu. Novo. kvaliteto- našemu delu je dalo v zadnjem času tudi sode- matski javljalci požarov in stabilni indikatorji za pline,. V družini vas je bilo'šest fantov. Se v prostem času srečujete? Sicer pa, kako je s prostim časom? Nas je še pet bratov. Zelo radi se srečujemo, pogovarjamo in obujamo spomine, čeprav smo razkropljeni po celi ožji domovini. Rad se pogovarjam s stanovskimi kolegi, prijatelji. V prostem času hodim v naravo, gradiva pa si z ženo mali vikend tam, kjer sem doma. Pa še to. Za kakšen poklic bi se odločil, če bi se povrnil v tista leta, ko si prvič začel delati? Verjetno za isti. Mislim, da je gasilstvo in reševanje nekaj posebnega. Je pestro, zanimivo, nevarno, pa tudi močno odgovorno. Pomagati ljudem v nesreči, reševati družbeno in privatno lastnino, reševati človeška življenja je sicer dolžnost vsakega državljana, vendar ta dela človeka'plemenitijo, kajti kljub nesreči je najsvetlejši trenutek takrat, ko . si nekaj obvaroval, predvsem človeško življenje. Vlado Renčelj lovanje z Dl ATI in ..aktiviranje našega članstva na področju, i-novacijske dejavnosti, kar se že kaže. tudi v številkah. Skupno z društvom DIATI se trudimo za kar najtesnejše sodelovanje; Eno od vodil pri sestavljanju tem za strokovne debatne večere je bilo, da naj te ne bodo prek ozko usmerjene, tako da ne bi pritegovale le ozkega kroga poslušalcev. Naj naštejemo naslove-letošnjih predavanj, ki se jih je udeležilo v pbvprečju 30 članov: — Uvajanje;. NČ tehnologije — Ekonomski, polžaj Železarne Štore v sedanjem gospodarskem trenutku 8BŠ interna standardizacija kot eden; od pogojev, za uspešnost investicij— s posebnim ozirom na hidravlično 'opremo. Na zadnjo. Lemo smo priredili skupno s TOZD vzdrževanje in predstavnikom ...firme Rexroth, ing. Markom, seminar za vzdrževalce, ki se ga. je udeležilo v . dveh dneh 34 delavcev, (Nadaljevanje na 6. strani) Tovariš Krumpak. Prejeto priznanje je tudi priznanje društvu štorskim gasilcem, mladim in veteranom Dejavnost DIT Na obisku pri brigadirjih Že ob peti uri zjutraj smo se odpravili na pot. Obetal se je lep, vroč dan, vozariti se v avtu v soparici (prejšnji dan je deževalo) pa ni ravno prijetno. Tone, Lada,' Vojko in avtor sestavka, to je bila štiričlanska delegacija, ki naj bi obiskala brigado Cvetka Jerin, katere pokrovitelj- je sindikat naše tovarne. Z nami sta se odpeljala v Si-sak, kjer dela brigada, še predstavnika občinske ' konference mladine. Tri, ure kasneje smo bili že v Sisku, starem mestu š 50.000 prebivalci. Celotno pot mimo Šentjurja, Podčetrtka, Kumrovca do omenjenega mesta bi bilo zanimivo posebej opisati. Lepota in zgodovina Zagorja, posebej Kumrovec in Klanj ec prevzameta potnika. Tudi »dobrih go- * V (Nadaljevanje s 5. strani) V dneh 18. do 21. junija smo organizirali strokovno ekskurzijo s 44 udeleženci v ZRN. V Lohru na Maini smo si ogledali livarno odlitkov za hidravliko, obdelovalnico z modernimi NC in CNC obdelovalnimi stroji, montažo, tovarno aksialnih batnih črpalk manjših dimenzij in firmo Indramat, ki izdeluje elektroniko za f. Rexroth, katere gostje smo bili. Naslednji dan smo si v Hor-bu na Neckarju ogledali še firmo BRUENINGHAUS, ki izdeluje aksialne batne črpalke in motorje večjih dimenzij ter še del programa ža Hydromatik, Ulm. Strokovni del ekskurzije je izredno uspel, -o sami ekskurziji pa bo treba kaj več napisati na drugem mestu. ' Čas do dopustov bo naše društvo izpolnilo še z dvema preda-vanjima. Dogovorili smo se dve temi, in sicer: — Investicije Železarne Štore po srednjeročnem programu do leta 1985 — Položaj inovacijske dejavnosti v Železarni Štore in stanje aktivnosti, na kateri se nahajamo. Pripravljamo se že. na jesensko ekskurzijo v Beograd Radi bi obiskali tovarno 2l.'maj v Rakovici, 'si ogledali Beograd in njegove znamenitosti ter obiskali Titov grob. Jeseni pričakujemo tudi nov ciklus predavanj oziroma debatnih večerov, radi pa bi oživeli družabno življenje naših članov, ža kar je Dom železarjev zelo primeren. Upamo, da nam bo zastavljeni program uspel. Sami bomo krivi, če temu ne bo tako, saj je naša dejavnost deležna vse družbene podpore, moralne in tudi finančne. S tem v zvezi pozivam predvsem mlajše člane društva in še tiste, ki bi se lahko včlanili, da to storijo aktivno pristopijo k društveni dejavnosti To je priložnost za vse, da se spoznamo' s kolegi in sodelavci iz različnih sredin v Železarni-in tudi prilika, da izmenjamo svoja mnenja in izkušnje, kar pravzaprav lahko koristi tudi vsakemu posamezniku in mu pomaga pri uveljavitvi: Marolt Boris, dipl. ing. stiln« je tod nekaj, čeprav pravi Šifrer v svoji znani pesmi, da jih je vse manj. Cestni promet v Sisku usmerjajo dekleta v belih oblekcah in z belimi klobučki na glavi. Prav lepo, v Sloveniji so prometniki uniformirani(r^'Ttudi dijaki in študentje. ■ Tabor ORA SISAK smo po manjših zapletljajih le našli: barakarsko naselje z vzorno urejenimi paviljoni, ambulanto, družbenimi prostori, »komandno« barako z brigadirsko radijsko postajo, odrom s tribuno na prostem in še veliko podobnega. Dežurni tabora nas je odvedel v stavbo sekretariata, kjer so nas tovariši lepo sprejeli in nam potem razkazali- celo naselbino. Brigadirji so bili medtem na delu na drugem koncu mesta. Odpeljali smo' se tja, kjer so delali — delovišče je celih deset kilometrov oddaljeno od tabora. »Naša brigada je kopala, lopatala, prevažala znotraj piske rafinerije, pa je bilo zato kaj težko priti do lijih. Končno se nam je to posrečilo. Mlada telesa, zagorela od sonca, so se ritmično sklanjala nad delom. Tam sem zagledal Rafka, Jošta, pozneje Rudija Mužarja, oba Štorovčana. Sicer pa je v tej brigadi, ki šteje šestinpetdeset mladincev, od tega osemnajst deklet, tudi pet Štorovčanov. obeh spolov. Ostali so iz Celja in iz drugih krajev. Na kosilo, bil je pasulj š solato in pecivom kot priboljškom, smo odšli skupaj. Nato je komandant sklical brigadno konferenco, kjer smo se z mladimi pogovorili o njihovih problemih in željah. Nato smo poslušali njihove pesmi o Titu, Cvetki Jerinovi, pa tudi take iz lastnega repertoarja. Predsednici žeiezarniške mladine so zdeklamirali ljubezenski pozdrav: C-M-O-K, CMOK, CMOK — ne vedoč, da je to tudi njen priimek, pa jim je to sama povedala, neposredna kakor je. Prvič v življenju sem gledal, ženski nogomet. V popoldanski uri sta se »spopadli« dekliški e-kipi Zadra in Vukovarja. Ah, bilo je smeha in bodrenja, fantje pa so na rokah odnesli z igrišča zmagovite Zadarčanke. Žal nam 'je zmanjkalo časa, da bi videli igrati'' tudi. dekleta' iž-»naše«1 brigade.; V taboru So poleg slovenske brigade iz Celja še vukovarska, prištinška, sarajevska in zadarska brigada, O brigadi Cvetke Jerino ve so vodilni tovariši izrekli naj lepše, Sicer so v njej najmlajši brigadirji, povprečje Starosti je 16 let, kar pa ne vpliva na dobre delovne rezultate. PraVijo, da jim -je tu lepo, ničesar ne, pogrešajo, razen morda vode, da bi se kopali. Življenje v taboru teče po utečenih kolesnicah, kjer Vsakdo ve za svojo dolžnost. Ker sem bil sam že trikrat v brigadi, vendar tam v petdesetih in šestdesetih letih, me je zanimalo, kako delajo sedaj. Tito je dejal mladini, da morajo biti cement, ki bo trdno združeval vse narode naše domovine. Morda se bratstvo in edin-stvo nikjer tako živo ne pokaže kot v. armadi in delovnih brigadah. Po podedovani nerazvitosti, ki jo je stopnjevalo vojno razdejanje, je bilo treba začeti graditi iz nič •— za boljše življenje. Takrat so na progah, cestah, nerazvitih območjih zapeli krampi brigad. Dandanes res ni treba več tako silovito krampati, enotnošt med narodi federacije pa je ved- no treba na novo oplemenjeva-ti... To popoldne sem videl mladega Celjana, kakih šestnajst mu je Vsako leto v mesecu aprilu organizirajo prizadevni planinci iz Luč smučarsko tekmovanje v ve- • leslalomu, na katerem lahko tekmujejo vsi člani planinske zveze, ki imajo plačano članarino za tekoče leto in so stari nad 15 let. Tekmovanje poteka na Loki pod Raduho v popolnoma naravnem okolju, kjer ni avtomobilov,'vlečnic in teptalcev snega; Tekmuje se v 'treh kategorijah. V ženski kategoriji nad 15 let, moški A kategoriji do 35 let ter v moški B kategoriji nad 35 let. Za ekipnega zmagovalca društva se seštejejo najboljša dva časa moške A kategorije ter po en najboljši čas moške B kategorije in ženske kategorije. Ekipni zmagovalec prejme prehodni pokal, e-kipe po posameznih kategorijah pa- pokal v trajno last. Poleg po- , kalov dobijo ekipe in posamezr niki od prvega do tretjega mesta še lične: diplome. 1 Veleslalom se- je letos prvič, preimenoval v spominski velesla-' lom Jožka Letnerja. Še lani je bil Jožko ne le tekmovalec, ampak tudi eden glavnih organizatorjev tega tekmovanja. Usoda mu je letos to preprečila. Ni bil samo dober smučar, organizator, ampak tudi alpinist. Omahnil je v stenah pri Igli, nedaleč od svojih rodnih Luč. Štorski planinci-srhučarji smo se letos že drugič odločili,1 da se udeležimo tega tekmovanja. Tako je bila zbrana 12. aprila pred internatom na Lipi druščina 20 ljudi z vso planinsko in. smučar- bilo, in kakšno leto mlajšo Sip-tarico iz prištinske brigade, kako ,sta bila celo popoldne skupaj. Gledala sta se, pogovarjala —S kot šem slišal iz komandantovih ust, je za njuno prijateljstvo dala pobudo deklica. Pa so komaj tri desetletja minila, ko so tam doli v Prištini odpravili feredže. Zato mi je bila »ljubezen« teh dveh mladih všeč. Drugače je danes, res. Toda vse je drugače, tudi mi, starejša generacija — predgeneracija sedanje mladine. Včasih smo v brigadi peli: »Klor, brom, pantakan, to je naše geslo.« Zdaj še klorirajo vodo, tudi pantakan je menda še potreben, ne vedo pa za brom. In prav je tako. Tabuje je mladina odpravila, obdržala pa ljubezen. To besedo smo včasih izgovarjali potiho, ali pa smo se je ogibali. Lažna morala. V brigadi Cvetka Jerin so dijaki in delavci; Študentov, ni. Pa tudi v drugih brigadah jih ni. To pa ni dobro ... Polni vtisov smo se pozdravili z brigadirji v večernih urah. Mislili smo kot Andrej Šifrer v svoji »Vse manj je dobrih gostiln« in se brez u-stavljanja. pripeljali v. Štore. Jok sko opremo. Bolj ko se je bližala ura odhoda, bolj sem bil prepričan, da vsi ti ljudje in prtljaga ne bodo mogli v štiri avtomobile; Strah je bil odveč. Brez večjega napora smo sé prelevili s prtljago vred v' sodobne potujoče nomade. Ne vem, kako so‘ še' - počutili ' prostbvoljci-voZači' Pipo, Frido, Akzi in Karli s tako natlačenimi1 avtomobili. Splošni vtis. je bil, da zelo potrpežljivo. Z vmesnima postankoma v-Celju in Ljübhem smo-srečno privozili do Strug, kjer je treba zaviti po 14 km dolgi makadamski gozdni cesti ‘ proti% Vodolam, kjer naj bi parkirali-avtomobile. Že V 'Celju Smo opozorili Pipo,1 da se mu je zaradi teže avto zelo posedel, tako da bosta, ko pridemo v Struge,1 dva izmed nas počakala, Frido pa naj bi; bil tisti, ki' bi; Opravil dodatno vožnjo; Toda Pipo 1 je , na samo - njegov način pristavil: »Ne biksajte ga, to je tank,, to ni avto, ta zmore vse!«. - Čeprav smo se Pipu za tako izvirne šale malo zaskrbljeni nasmejali, smo vseeno krenili navkreber proti; Vodolam z občutkom, da Pipo vozi če že ne tank, pa Vsaj, nekaj tanku podobnega. To je dokazoval celih* 14 km in' ker sem se vozil tik za njim, sem se lahko na lastné oči prepričal, kako spretno zna Pipo opravljati s tisto stvarjo, ki ji sam pravi tank. Samo od čaša do časa je »poravnal« kakšen kamen v kolovozu, ki ga gozdarji-cestarji niso utegnili poravnati s cesto ih to HO-RUK VELESLALOM RADUHA 1980 V SLIKI m BESEDI tako temeljito, da se-j a-pod njegovim avtomobilom ob vsakem takem dvoboju kamen-izpušna cev posvetilo, kot bi se priprav-ljalo k nevihti. Ko smo se tako znašli na koncu poti na Vodolah, sem si hotel ogledati izpušno cev, pa mi Pipo že vnaprej reče: »Cela je! Saj sem rekel, da je .. .!<< Končno je bilo treba oprtati prtljago in- se odločiti, po kateri poti naj krenemo do koče na Loki pod Raduho. Izbrati- lažjo, delno kopno cesto, ali sfrmo, uro in pol dolgo pot- čez planino Javorje. Izbrali so težjo, pravo zimsko turo, na katero bi bili lahko pononsni tudi izkušeni planinci. Čeprav ni šlo brez napora, je bil trud poplačan na planini javorje z izredno lepim vremenom. Prevzeti ob prelepih smuščišč te planine, še posebno tisti, ki so bili prvič na tej planini v takšnih razmerah, kar niso mogli skriti skoraj v popolni temi. Skoda, da je, materiala zmanjkalo že pri prvem pokuševalcu! Drugo jutro se je tekmovanje pričelo z majhno zamudo. Po besedah naših1 tekmovalcev na .tako lepi,..dolgi in strmi, progi še niso tekmovali. Posebno drugi del proge je bil izredno strm in hiter. Vozili so vsi na isti progi in splošno mišljenje vseh j e, bilo, da proga ne bo mogla zdržati vseh 168 tekmovalcev,,še,posebej, ker je bilo toplo in sončno vreme. Toda kaže, da ima »Timing« Gorenje, ki je postavil,progo in izvedel elektronsko meritev, časov, bogate izkušnje. Tekmovanje se je končalo v dobri poldrugi uri z majhnimi prekinitvami, pa še tiste so bile zaradi zakasnitve tekmovalcev na startu. Na tem tekmovanju so.se naše ekipe in tekmovalci odlično ' od-rezali. Daleč' naj večji, uspeh -je Udeleženci železarjev — planincev na tekmovanju za pokal Raduha 1980 strah pred - tistim ,breznom1 v drugi polovici proge« je dodal Maks ter skromno odšel, da pripravi prtljago za odhod v dolino. Če. je.bilo tekmovanje .vzorno pripravljeno, ne moremo tega trditi za objavo rezultatov. Cele tri ure je bilo treba čakati do razglasitve in razdelitve priznanj. Razen Maksa, ki je moral počakati na podelitev diplome, Pipa, ki ga meddruštveni pevski oktet nikakor ni hotel izpustiti ter mene so vsi odšli proti Vodolam. Tokrat ne peš,, ampak s'smučmi, Za kar se j.e prejšnji dan izplačalo izbrati težjo pot. Ko smo končno tudi mi .trije prismučali. do avtomobilov, so ostali že bili pripravljeni za odhod ter se medtem že dobro nasončili. Kar navada je, da Se ob vsakem vračanju iz Logarske doline oglasimo pri Ivanki — prijazni .gostilničarki, ki nas je vedno zelo vesela. »Sedaj, ko vas, vidim, verjamem, da je pri nas' tudi pomlad!« je dejala in nas povabila za mize. Seveda smo uspeh morali zaliti, nahrbtniki pa.,so nam dali tisto, kar se da pojesti. Pripravili smo si pravi planinski narezek, v katerem je prednjačila Ladij eva Slanina ,s čebulo. Tudi vsega lepega je enkrat konec, zato smo tudi mi krenili proti domu v popoldanskih urah, zadovoljni z naslednjo bero u-spehov: ženska ekipa je.osvbjila peto mesto, mlajši člani četrto, starejši .člani, odlično drugo. ter. e-kipa, društva peto mesto. Med posamezniki v ženski kategoriji je osvojila Obrez Nada 10., Kaluža Marjana 14!, Sivka Mihca 22. ter Renče! Cvetka 24. mesto. Pri mlajših članih je Lorger Edi o-svojil 19,, Holcinger Karli 20., Kavka Ali 23-, Renčelj Miran 35., Sivka Drago 61. in Sivka Slavko 63. mesto. zadovoljstva. »Vidite, fantje,« je dejal Tine Veber. »Saj znamo mi dobro smučati, samo takšnih treningov za noge nam manjka!« Ko smo se spuščali proti koči na Loki, smo že srečevali prireditelje, ki so nosili palice na planino Javorje in nam povedali, da' bo letošnje tekmovanje za spremembo na tej planini, saj ni oddaljena od koče na Loki več kot 10 minut hoje. Na kočo smo prišli med prvimi ter, dobili riajvečjo sobo. Po kratki malici so fantje odšli nazaj na planino preizkusiti smučišče. Že pred mrakom smo bili zopet vsi zbrani pri večerji. V navadi je, da je ob takšnih prilikah po večerji zelo .veselo. Z razliko od lanskega leta, ko je bilo veselo, kot to znajo biti le planinci, Štorovčani pa smo v družabnosti in veselosti vedno prednjačili, je letos tekel pogovor bolj o tekmi, ki je bila določena za ob 8. uri zjutraj. Še tistim skupinam, ki so hotele zapeti kakšno ubrano pesem, to nikakor ni uspelo. Misel na našega misleca, tov. Tita in njegovo bolezen jim tiste planinske veselosti ni dpvoljevala, čeprav jim tega nihče posebej ni prepovedal. Zato smo bili kmalu zbrani vsi v sobi, v svojih posteljah, kjer se je Pipo izkazal kot ’ specialist za »posebne sendviče«, v katerih je namesto. običajnega kruha in nadeva le grižljaj skorje, žlica Soli ter pol čebule; dodatka specialiteta j e 'ta, da mora biti takšen sendvič servirati iz Pipovih rok in dosegel Maks ¿Mastnak v kategoriji nad 35 let s prvim mestom in skupaj z . rezultatom Tineta Vebra dosegel ekipno še drugo mesto v tej kategoriji. Za las nam je ušel pokal, dobili pa smo dve dragoceni diplomi, čeprav je Maks lansko leto dosegel drugo mesto v isti kategoriji, je letos vozil izredno, saj je imel prednost pred drugouvrščenim skoraj sekundo in pol. Ko sem mu pozneje. čestital za zmago, ni skrival zadovoljstva. Povedal je, da je čutil, kako ima progo.v nogah in da mu je uspelo vse, kar je poskušal med vratci. »Odločilno za uspeh je bilo to, da si premagal Pri kategoriji moških nad 35 let je Mastnak Maks osvojil že prej omenjeno prvo inesto, njegov čas je obenem bil tudi najboljši čas med našimi tekmovalci, Tine Veber je prismučal 12., Rozman Franci 14. ter Pipinič Jože na 18. mesto. Bolj kot doseženi rezultati je pomembno, da smo se zbrali, žrtvovali svoj dragoceni prosti čas pa tudi/denar ter takol zastopali ne le našo planinsko društvo, ampak tudi Železarno Štore. Zato vsem v imenu upravnega odbora hvala in nasvidenje prihodnje leto! Tine SIVKA Drugo mesto — ekipno — članov starih nad 35 let Očka, zakaj pa ne smemo hoditi po travi? Zato vendar, ker. imamo .poti! Očka, .zakaj pa v železarni hodijo, po travi'in ne po poti? .. Veš. sinko, to so pa res nekulturni ljudje. Ja očka pa hi res! Glej. Izračunal sem po Pitagorevem izreku, da se. splača hoditi po hipotenuzi in ne po katetah. Tako imajo krajšo pot, prihranek na času in za to lahko več naredijo. Veš, sinko res je to kar praviš. Po zelenicah V štore II si . skrajšajo pot, pa s tem ne pridobijo nič, pač pa sarmo travico, .uničijo. , Ne, ne očka! Je prihranek. Saj tudi ta veliki, mislim tiste, ki so vodje hodijo kar po travi. Veš očka, to mora biti prihranek, pa bom prosil, da mi za to, ker sem ga dokazal, dajo nagrado! Dedek! Poglej, pa mi povej, če je šica pravilno ocenila moj prosti spis? Veš sem napisal, da se otroci ne smemo igrati z otvorenim plamenom, da je nam mladim zabra-njeno pušenje, potem sem pa še napisal, da je zabranjen pristop nezaposlenima, ker je lahko opa-snost od eksplozije... Ja Tomažek. To pa ni slovenščina. Tovarišica je imela še kako prav. Kje pa si prečrtal to tvojo slovenščino? Ja, dedek. Vsak dan čitamo to otroci, ko gremo v šolo in iz šole. Pa še ti si oglej. To je na: novi Zdravstveni postaji v Štorah. Table so tako velike, da boš tudi ti brez očal to prečital kar s ceste. KADROVSKE VESTI V mesecu maju so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Sarajlija Milorad, NK delavec —- valjarna I; Ducman Štefan, NK delavec —.valjarna II; Mal-bašič Svetislavka, NK delavka £0 komunala; Bogovič Franjo, NK delavec livarna II; Maj orane Vinko, SS gradbeni tehnik — TOZD DPG; Balčinovič Roman, NK delavec — livarna I; Dedič Mehmed, NK delavec —- livarna I; Fideršek Zvonko, NK delavec — jeklarna; Adžič Željko, NK de? lavec^felš jeklarna; Legvart Vera, NK delavka — TOZD DPG; Knez Ciril, PK žerjavovodja — valjarna II; Mustič Ni jaz, NK delavec — valjarna I; Milojevič Marinko, NK delavec — valjarna I; Todorovič Borko, NK delavec — valjarna I; Hercigonja Stjepan, NK delavec — valjarna I; Todorovič Borislav, NK delavec — valjarna I; Murko Stanko, NK delavec -— TT montaža; Balčinovič Hazim, NK delavec ¡=5- valj arna I. IZ JLA SO SE VRNILI Mastnak Radislav, KV strojni ključavničar — strugar — vzdrževanje transportnih sredstev; Kraj cer Božidar, NK delavec — livarna I; Romih Jožef, KV valj alec profilov Igaj valjarna II; Cečko Andrej, KV avtomobil, klepar — TT obdel.; Augustin-čič Franc, KV strugar -gg- valjarna II. Zaradi neopravičenih izostankov so odšli Bajrič Omer, NK delavec —■ valjarna I; Dizdarevič Gazim, NK delavec — jeklarna; Otročak Josip, KV avtomehanik — TT montaža; Jakupi Vehbi, NK delavec — livarna II; Dizdarevič Osman, NK delavec V— jeklarna; Cmok Branimir, KV strugar 5~ymeha-nična. Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov Zakovšek Rado, PK varilec valjarna II; Sogojeva Bajram, NK delavec — livarna II; Pesjak Ivan, KV livar kalupar -=-• livarna II; Salihu Sulejman, NK delavec — jeklarna ; Rajh Edvard, NK delavec TT skladišče; Si-nani Ragip, NK delavec — jeklarna II; Kor ali j a Milorad, NK delavec — livarna I; Cinghlin Ivan, NK delavec — livarna II; Gordič Refik, - PK voznik viličarja — valjarna I; Malgaj Janez, NK delavec — livarna II; Nuhič Sinan, NK delavec — jeklarna; Džambič Izeta, NK delavec —- jeklarna; Kraj cer Dragutin, NK delavec — livarna II; Cingulin Josip, NK delavec — valjarna II; Gajšek Zdravko, NK delavec — livarna I; Podgoršek Jurij, KV strugar —- obdelovalnica litine; Nura Rexhep, NK delavec — valjarna. II. Sporazumno odšli iz podjetja Mlinarič Franc, NK delavec — TT montaža; Pocajt Milojka, KV frizerka — EOS; Kolar Božidar, KV avtoklepar — oddelek za kakovost; Amon Martin, KV pro-dajalec|||S||iDS za komercialne posle. Redna odpoved Peer Jožef, NK delavec — valjarna II; Fekeža Slavko, NK de-lavec — valjarna I; Tomanovski Ljubo, NK delavec — valjarna II; Pistivšek Anton, KV strugar — obdelovalnica valjev. Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel Čohi Miran, KV strojni ključavničar —• jeklovlek. Kitak Milan — elektro delavnica; Mašera Franc iz mehanične delavnice; Srednik Miha iz valjarne I; Rebernik Vinko iz valjarne I; Krajnc Edi iz transporta ; Zupanc Dragica Ig^DS za kadre; Pasarič Andrej' iz TOZD GKSG; Mackošek Stanislav iz valjarne I; Kendja Dušan iz livarne I; Bučar Emil iz DS za komercialne posle — nabava TT; Galuf Martin, talilnica; Dizdarevič Mohamed — talilnica; Horvat Vlado — kontrola v TT. V DRUŽINI SO DOBILI v Zupanc Franc — TOZD R; Gozdnikar Mirko, vzdrževanje;. Jug Zdravko —' elektro delavnica; Dornik Franc, TT montaža; Zajc Zdravko, jeklarna; Dizdarevič Esad, valjarna I; Plazar Zdenko, MRA; Plevnik Stanko — Elektro jeklarna; Pajek Leopold — mehanska obdelava; Hernavs Emil, jeklovlek; Spreitzer Hinko, TOZD R; Čanžek Vlado — .mehanična delavnica; Rozman Anton — TOZD GKSG; Marčen Jože — livarna I; Štingl Jože — elektro obrat; Gvahte Zoran — jeklovlek; Koprivc Martin —- livarna II; Drobne Albin rji livar- na II; Uka Shefki — aglomeracija; Romih Zdravko — TOZD R; Kovač Franc 11 transport; Knafelc Daniel — mehanična delavnica. Upokojenci ROMIH Jurij, rojen 11. 11. 1926, stanujoč Kanjuce 4. Leta 1955 se ' je zaposlil v rudniku Pečovniku.. V železarni si je pridobil lastnosti delavca leta 1960 najprej kot čistilec gredic v valjarni. Nadalje je opravljal dela na različnih delovnih mestih. Leta 1962 je bil premeščen v kemijski laboratorij kot vratar. Leta 1964 je opravljal dela in naloge čuvaja v nadzorni službi. Pred upokojitvijo pa je bil vratar. Redno je bil upokojen 16. 5. 1980. KOJNIK Angela, rojena 13. 5. 19Ž5, stanujoča Kompole 102. V železarni Štore se je zaposlila 12. 7. 1945 do 15.-11. 1946. Ponovno si je pridobila lastnosti delavke leta 1949 v samotami kot 'čistilka opeke. Leta 1963 je bila premeščena v komunalni bddelck kot čistilka v Samotni. Pred upokojitvijo pa je opravljala dela in naloge delilke bonov v TOZD DPG. Redno je bila upokojena 16. 5. 1980. KOŠTOMAJ Jože, rojen 10. 2. 1929, stanujoč Šmiklavž. 4b, p. Škofja-vasr V železarni 'se je zaposlil leta 1949. Po prihodu iz JLA se je ponovno zaposlil v železarni leta 1951 kot zabijač v valjarni. V valjarhi je opravljal dela na različnih delovnih mestih. Nazadnje pa .je opravljal dela in naloge ogrevalca fine proge. Redno je bil upokojen 31. 5. 198.0. V sredo, 18. junija, je bilo v telovadnici Osnovne šole v Štorah nenavadno glasno. Učenci, ki se učijo prvo leto v novoustanovljenem oddelku glasbene šole, pa tudi starejši, ki so osnovno znam j e dobili pri godbi in sedaj nadaljujejo v višjih letnikih, so se pripravljali na svoj prvi nastop pred svojimi sošolci. Ko se je velika telovadnica napolnila z Učenci vseh razredov in je ravnatelj tovariš Novak pozdravil vse poslušalce in nastopajoče, se je začelo. . Pred mlade poslušalce so prihajali njihovi sošolci, ki ob vseh šolskih obveznostih zmorejo še toliko časa, da vadijo na instrument. Nastopili so: flavtisti: Žibret Bernarda, Pau-lič Andreja, Žibret Lucija; klarinetisti: Ošlak Roman, Vr-hovšek Slavko, Fajdiga Mojca, Sikošek Gordana, Žujie Slavica, Žibret Benjamin; trobentači: Fidler Tomaž, Bobek Janko, Šuligoj Roman, Žohar Dejan, čanžek Marko, Jaz-binšek Janez; . hornist: Vovk Vojko, ansambel klarinetov in komorna skupina trobil. Bil je zanimiv spored od navadnih pesmic do težjih skladb skladateljev Mozarta, Hay dna in drugih. Mladi nastopajoči instrumentalisti, mnogim je bil to prvi nastop pred poslušalci, so se izredno potrudili. Posebno sta navdušila učenca višjih letnikov Žohar Dejan in Žibret Benjamin. Nastopajoči učenci so se z lepim nastopom naj lepše zahvalili svojem mentorjem: Medved Ivanu, Grajžl Bojanu in Pojavnik Stanku iz Celja. Lepa zahvala : tudi njihovim razrednim učiteljem in vodstvu šole, ki imajo do bodočih. godbenikov tako razumevajoč odnos. Mladi glasbeniki obljubljajo, da bodo večkrat pripravili še boljše nastope, v prihodnje tudi v Kulturnem, domu, če se bodo našla sredstva za popravilo dotrajanega klavirja. F. Z. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža RUDIJA ZUPANCA so iskreno zahvaljujem vsem, ki Ste .ga - pospremili na- njegovi zadnji poti,; mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem za izkazano pozornost, godbi železarne za igrane žalostnake. Hvala' vsem, ki so mi kakorkoli stali ob strani v teh težkih dneh.. Žena Jožica STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Erido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi.' Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) r- Tisk: AERO Celje — TOZD grafika -A Rokopisov ne vračamo.