lihajftjo l.in 15. mcega nieeeca. Cena jim je za celo Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Nowco* n»^ leto 1 gld., sa pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tieniti dati, plača za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Kralec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gfospodarske stvari.
Apno je izvrsten gnoj za težko glino in ilovico po Dolenjskem.
Mi kinetovaki moramo pred vsem skrbeti, da iniamo zadosti gnoja. Gdoj je duša kmetij-atra, pravijo nemški kmetovalci iu prav imajo. Saj je res, da brez gnoja ni dandanes veČ pridelka. Kdor pa svoja zemljišia dobro gnoji, temu zemlja rodi in daje od leta do leta večje dohodke. Dandanes kmetija le tamkaj Teljá, Kjer dobrega dost se porabi gnojá.
To zlato resnico imejmo vedno predoŽmif Skrbimo vsak čas, da si napravimo dosti gooja in da porabimo za gnoj vse, karkoli je le mogoče T gospodarstvu. —
Danea vam hočeta priporočati neko gnojilo fgnoj), ki je največje vrednosti za vse tiste Dolenjce , kteri imajo težko glinasto ali pa ilovno zemljo. In to gnojilo je apno in sicer tako
apno, kakor ga dobivamo iz apnenic in katero imenujemo tudi žgano apno ali živo apno. Navadno rabimo to apno, kedar je pogaženo z vodo, za napravo malte ali morta. Z največjim pridem pa rabimo Žgano apno tudi večkrat za gnojenje.
Apno je izvrsten gnoj za težko in zvezno glinasto in ilovno zemljo, posebno še v mokrotni legi. Take zemlje se pa pri nas na Dolenjskem mnogo nahaja. Apno namreč naredi, da hlevski gnoj v taki zemlji popolnoma tékne, da popolnoma razpade v rastlinski živež in ga rastline povžijejo lahko do čistega. To se sicer ne zgodi z hlevskim gnojem v težki glinasti ali ilovni zemlji, posebno zaradi tega ne, ker ima taka zemlja navadno dosti železa v sebi, kar se dobro pozna na njeni rnjavonidečkaati ali rudeče-mmén-kasti barvi. Y taki zemlji se veliko hlevskega gnoja pognbi in potráti, ker ae najboljši del gnoja tako spremeni vsled železa, da je neužiten za rastline. In to je na vsak način velika škoda, če gnoj ni teken in ne zaléže, kakor bi moral.
Podlistek.
Potne črtice.
SpiBUje Ant. EooBanr. (DMjo-)
VIN. Pismo. — Oljska gora.
V svojem zadnjem pismu sem ostal pri Ge-cemani, kjer je Gospod potil krvavi pot. Sedaj pa hočem nadaljevati z oljsko goro, ki je na svetu tako zanimiva.
Misli si,^ dragi bralec, da si v Jeruzalemu pri vratih sv. Štefana. Ko gledaš proti solnčnemu vzhodu, stoji pred teboj oljska gora, katera se vzdignje kakih 830?» nad morjem. Med mestom in goro razteza se dolina blizu 200i» v dnu široka, v katerej je suhi potok Cedron. Do potoka potrebuje se kakih sedem minut; ob obrežji se razteza dalje dolina Jozafat, kjer leži kralj tega imena pokopan. Prerok Joel govori, da bo tukaj poslednja sodba. Dolga je blizu	ter ima
razna imena, kot: solzna, ognjena dolina. Ako se gre črez nižino, je do vrta kakih 15 minut, kateri je lepo v okrožji blizu 250 w obzidan.
Oskrbuje ga neki redoven Francoz; tu je videti prava vrtnarska umetnost. Notri stoji še tudi 8 silno starih oljkinih dreves; naravoznanci jim dajó kakih 13—14 sto let. Eno tako drevo stoji samo na treh skorjah, pa je vendar Še lepo zeleno. Votlina spodaj je z kamenjem podprta. V obsegu ima drevo do Oljska gora vsa ima mnogo oljkinih dreves, a take debeline in starosti pa vendar ne, kakor so ona.
Ko smo korakali dalje po gori, bilo je več ubogih gobovih, ki so sedeli poleg pota in upili: hovaza, bakšiš! hovaza, bakšiš! (gospod, darila). Že bolj v sredini gore zidali so nezje-dinjeni Grki z rusko vladno pomočjo tempelj. Ves načrt in oblika je podobna pogorelemu ljubljanskemu gledišču s plošnato streho. Ne daleč od tod so obdelovali kamen za tlak; mislil sem si, da je morebiti kak Rus ali kaj, pa varal sem se: bili so Arabi in vmes nekateri Lahi.
Krenili smo potem v neko lepo obzidano dvorano z visokim stolpom in malo cerkvico: tu je kraj, kjer je uČil Gospod moliti „očenaš" in
To škodo pa si lahko odvrnemo, če tako zemljo včasih tudi z apnom pognojimo.
Tista zemlja, ktero smo z apBom pognojili, postane tudi sama na sebi bolj rodovitna. Za to se pa večkrat težka glinasta in ilovna zemlja, ki je sicer dobra, tudi samo z apnom gnoji. To že posebno, kedar hočemo, da bode sočivje ali detelja, pa tudi korenatvo dobro obrodilo. Apno koristi nadalje v težki zemlji poglavitno tudi te-gadel, ker zemljo rahlja. To pa je največje važnosti, da postane težka zemlja sploh rodovit-nejia za vsakoršni poljski sadež. V mokrih legah je pa korist gnojenja z apnom že več kakor očitna; tak(S, da je razun ođpeljavanja vode po jarkih, apno najvažnejše sredstvo, s kterim se po možnosti odstrani škodljivi vpljiv preobilne moče na rastlinsko rašČo. To sem sam izkusil, da je n. pr. na ilovni zemlji, ki je bila vsled neugodne lege mokrotna, turSica izvrstno obrodila, ko smo ji pognojili z apnom ; med tem, ko je dajala prešnji čas le pičle pridelke na dotični njivi. Enake sknsnje in za vsakovrstne sadeže naredile so se že drugod. Zato se tudi n. pr. apno z največjim pridom rabi za gnojenje travnikov ali senožet, kjer raste vsled obilne moče sama kisla trava in škodljivo zelišče.
Korist apna je po tem takem zarés neprecenljive vrednosti za Dolenjce, koder hočejo na težki glinasti in ilovni zemlji pomnožiti letne pridelke. Njegova poraba za gnojenje je toraj vsega priporočila vredna. Preostaja mi le še v příhodném listu povedati, kako naj se z apnom gnoji. —
—m—.
Postava zoper pijančevanje.
Kakor so že druge države speljale postave zoper pijančevanje, tako je tudi naše ministerstvo stopilo pred državni zbor s postavo, da bi se pijančevanje po moči ubranilo. Kaj namerava ta postava, o katerej se bodo tudi naši slovenski poslanci posvetovali, naj povemo v sledečem: Zoper vživanje vina ne govori ta postava, ampak namerjena je zoper vživanje žganih pijač. Žgan-jarija bode po tej postavi v krajih, kjer je le 500 ljudi, ena sama dovoljena; sploh se bode na vsakih 500 ljudi dovolila le ena žganjarija. V sobi, kjer se bode žganje točilo, ne bode se smelo kaj druzega prodajati. Take žganjarije bodo pa morale biti zaprte od 5. ure popoludne naprej pred prazniki in nedeljami do 5. ure zjutraj po prazniku. Kdor se bode od žganja vpi-janil na očitnih krajih ali kdor bode druge vpi-janil, kaznovan bode v zapor do enega mesca ali do 50 gld globe. Enaka kazen bode zadela tadi prodajalce žganja, ako bodo točili žganje pijanim ali otrokom. Kdor bode na drobno žganje prodajal na upanje takim, ki so že od prej na dolgu, ta ne bo mogel pri sodniji tega terjati. Kdor bi pa hotel po zvijači do take terjatve priti, češ, kakor da M mu bil žganjepivec dolžan na Čem drugem, kaznovan bo do 2 meseca z zaporom ali 2 globo 200 gld. Kdor bo v teku enega leta trikrat kaznovan radi pijanosti, temu se lehko za eno leto prepove v krčmo hoditi. Prestopek te prepovedi se bode kaznoval z enim mesecem zapora ali s 50 gld. globe. Prodajalci žganja bodo zgubili svojo obrt, ako bodo večkrat v teh za-
kjer so tudi pozneje apostoli zložili vero, kakor se trđi. Zunaj pod lepo obokano dvorano je v 32. jezikih na lepih do iVa»^ dolgih in 1 m. širokih mramomatih pločah zapisan ves „očenaš" ; prvi je latinski, francoski, laški, nemški itd. Ko mi je nek Prus z solnčnikom kazaje na ploío z jOČenašem" v ogrskem jeziku, rekel: „Avstrija-nec, ali je ta Vaš materni jezik"? sem se mu nasmejal in rekel: „Ta je, da". — Gg. Nemci se najbolj tega drže, kar jim je še mati v zibelki rekala, drugih piaav in jezikov oni ne razločujejo radi, ter jim je vse eno. — Šli smo dalje po kamnitem potu skozi revno selo, Cajtûm po imenu, katera je krona te gore. Tu bila je nekdaj cerkvica, a sedaj je zapuščena. Od tukaj se vidi čez Jeruzalem, po ulicah in pred nekdanje tem-peljnovo zidovje in vse še drugo, — tu se je zjokal Gospod nad osodo hudobnega Jeruzalema.
Zdajni tukajšni prebivalci so zelo nadležni, bodi si star ali mlad ; ko zagledajo tujca, nastane krik, delo iz rok vržejo, roke stegujejo in vpijejo; bakšiš, bakšiš. Vlečejo za obleko, poljubu-
jejo in vpijejo, da je potnik v zadregi, ali bi se smejal ali jezil. Cele take trope otrok Eem spravil za Četrt ure daleč, ker sem samo roko v žepu držal in se jim smejal.
Kake minute gre se po vrhu gore ; z najvišjega prostora je lep razgled : vidi se kakih 7 ur daleko — črno površje mrtvega morja in čez Jerihuaske planjave in puščave, kjer bi potnik zašel med razbojnike, ako bi sam hodil. Južna stran vidi se debelo s prahom posuta in bela cesta v Betlehem; v vznožji hriba je selo Beta-nija itd. Pred nami je na 8 robov zidana, na vrhu odprta kapela in v sredi je neka črnikasta vapnenčasta skala. Na tej skali je Gospod v nebesa šel. Ko smo ogledovali znamenja v kamen vdrte leve noge, rekel je nekdo: „Kako je to, da se udere kamen pod nogo"? Odgovorilo se mu je, da Temu, ki je z lastne moči šel v nebesa in kamen vstvaril, se mu tudi kamen rad udere. Kakor se po stopinji leve noge spozna, bil je Gospod zadnji trenotek na zemlji obrnjen proti severji, to je ravno od Judov proČ. (Dnijo pr.)
devah kaznoTani. ŽgaDjarije bodo v svojih prostorih morale imeti to postavo nabito. Določbe te poštare pa rečinoma ne bodo veljale v onih gos^nab, kjer se poleg jedi točijo druge pijaie, in ae daje le malo žganja tako rekoč mimo gredé,
vem strahu, ker se je raznesla uoTiea, da hočejo anarhisti t 2rak poslati tamošen relik kolodvor. Redarstvo je v velicem številu tako strogo na tbo pazilo, da ae ni prigodilo nič hudega.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Deželni zbori so začeli v našej polovici ce-Barstva sploh 24. novembra — tako tudi pri nas ca Kranjskem. Pred pričetkom je bila slovesna 8v. maSa v Ljubljanski Etolnid, katero je daroval poslanec g. kanonik Klun. Zbor je odtvoril deželni glavar grof Turn. Naštel je tudi razne predloge, katere bodo imeli poslarci obravnavati ter povedal, da je poljedelski minister obljubil kmetijski šoli Se dalje dajati letno podporo pet tisoč gold. Gr. ribniški sodnik Višnikar je storil obljubo ; izvoljen je bil za Kočevje in Ribnico mesto umrlega g. Fabera. Dobil je 94 glasov, njegov nasprotnik liberalni profesor Linhart le 83. Prvič se je zgodilo ta, da so slovenski Ribničani premagali nemške Kočevarje.
Cesicega deželnega zbora se tamošnji Nemci nočejo vdeležiti. Ktijaiije bode pač zastonj !
Na Ogrsliem Madjarom nekako vroče prihaja; vidijo namreč, da se vzdigajo nemadjarske narodnosti, ki imajo vehko večino. Čudo ní, če jih vest peče, ker so doslej delali tako velike krivice. —
Kaj je novega po Širokem svetu?
Najvažniša novica brez dvoma je, da je pri-gel mogočni ruski car Aleksander obiskat v Berolin starčeka cesarja Viijelma. S pruskim ministrom Bismarkom se je pogovarjal celo uro. Vsak človek je prepričan, da mogočni gospod ni priSel v Berolin na uro gledat; Nemčija se očitno približuje Rusiji, strašno peče naše Mažarje, ki bi najraje kar planili nad Rusa.
Bolgari ne vedó kaj bi — zlasti kar je bil car T Berolinu. Bati se je, da bodo jeli sedaj Rusi odločno delati zoper Bolgarsko vlado. Tudi pravoslavna duhovščina na čelu z nadškofom Elementom dela vladi preglavice, ker je noče vbogati.
Zet predsednika francosKe republike se je zapletel v nektere umazanosti, ki smrde prav po grdej goljufiji. Zato tudi ta ne bode mogel Teč ostati predsednik. — Ali kaj bode z Francijo, kjer je toliko različnih strank, králjevci, na-poleonci in republikanci različnih barv, vsi bi prišli radi do krmila. Pri vročih Francozih se pač lahko zgodi, da bode tekla zopet — krv! —
Angleži se še vedno tresejo pred skrivnimi zločinci, ki prêté z dinamitom. Pred nekterimi dnevi je bilo glavno mesto London v nepopislji-
PiSe se nam:
Iz Novega Mesta. — Slavnost v čast âtirî-desetletnici gosp. vladnega svetnika in okrajnega, glavarja J. Ekel a. — Zadnjič uže smo povedali, da je obhajal 23. novembra naš preljnbljeni okrajni glavar ètiridesetletnico svoje državne službe. Pri tej priliki se je pač pokazalo očitno, kako vse ljubi in spoštuje blažega gospoda. Predvečer 22. se mu je napravila v čast krasna ba-klada, kakoršne bi v Novem Mestu ne bi bili pričakovali. Udeležila so se je mestna bramba, ognjegasci, kat. družba rokodelskih pomočnikov, mestna godba je zasvirala nekaj lepih skladb, pevsko društvo in vrli dijaki pa so zapeli slav-Ijencu res mojstersko vsak po dve pesmici. Drugi dan EO se vrstili od 10 — 12. ure vosilci. Poklonila se mu je zlasti duhovšina, mestno zastopstvo, občine iz okraja, zastopniki profesorjev, učiteljev itd.
Častne diplome, s katerimi so vrlega gospoda imenovale častnim občanom, so poslale občine : PreČina, Žužemberk, Zagradec, Velika Loka, Toplice, St, Peter, Miraa, Dobemiče, Trebno, Mirna Peč, Rudolfovo, Smihelj-StopiČe; Brusnice in Bela cerkev; voščilnih pisem i kart je prejel zaslužni gospod čez 80 — samo telegramov 56. Voščila so pa spremljala tudi lepa darila.
V. č. duhovščina je poklonila gospodu svfeto-valcu kaseto s srebrnim omizjem za 12 oseb. Res krasno delo. — Užiteljstvo lepo mapo s podpisi vseh učiteljev i učiteljic celega okraja. Učenke tukajšiye dekliške šole so poklonile mično mapo s prisrčnim vošilcem. Gospa Eoza Brunner posodo za sladkor. Popoludne ob pol dveh je bil slavnostni obed, katerega se je udeležilo 136 oseb različnega stanu od daleč in blizo. Pri tej priliki so se govorile res prisrčne besede v čast veleza-služnemu gospodu slavljencu, česar pa zarad pomanjkanja prostora ne moremo obširneje omenjati. Zvečer je priredila Čitalnica v prostorih „Narodnega doma" veselico z igro ,Kje je meja'', katero so naši dilitanje prav izvrstno predstavljali, in po igri je sledil ples.
Rudolfovo 28. nov. Za zlato maËo sv. Očeta je tudi III. red sv. frančiška pripravil majhno, a prelepo vezilo. Papež Leon XIII, je veliko storil za in, red, ker je zlajšal njegovo vodilo tako, da ga sedaj zamore spolnov&ti paČ vsak kristjan. Priporočil je ITI. red v posebni okrožnici, in v drugih pismih, ter ga razglasil za naj-pripravniši pomoček zoper zmote sedanjega veka.
Iz posebnega epoštOTanja in iz hraležnosti do ar. prestola, zlagali 80 tedaj tretjeredniki Ljubljanske škofije mile daroie, in toliko zložili, da je bilo mogoče omisliti: 2 malna plašča z vsem, kar gre zraven, 2 maiui srajci, 1 velum (ogrinjalo za blagoslov s st. Rešnjim Telesom) in 1 kelib. Vse te reèi, razen belega mafcega plašča, so bile 24. t. m. izpostavljene v zakristiji to-kíySnega frančiškanskega samostana. Od jntra do večera je hodilo občinstvo ogledovat to malo raz-Btavico in vse se je čudilo prekrasnim izdelkom. Najbolj je dopadal velum ; vsakdo se je čudil na-taujčnemu delu. Posebno pozornost sta zbudile mašne srajce, ki imate mesto Spic prelepo vezenino z napisi. Od belega plašča smo videli štolo, manipelj in palo. Po teh soditi bo pač ta plašč najlepši izmed vseh darovanih del, Kelih je sre-bem, prav oknsno in natanjčno delo g. h. Tratnika. Rudeč plašč je z žido in zlatom lepo pretekan.
V	našem mestu imamo malokedaj priliko videti kaj tacega, zatoraj smo prav hvaležni Ljubljančanom, da so nam na ogled poslali letó zlato-mašniško vězilo.
Iz Dobrepoij. — 19. dan novembra smo pri nas kaj lepo obhajali god naše cesarice. Šolska mladina ae je vdeležiia bv. maše. Lepo je bilo videti, kako so jo nadzorovali g. šolski Todja, gosp. učitelj in učiteljica med procesijo iz žole v cerkev in med sv. opravilom. — Šola pri nas kaj lepo napreduje, ker bo dotični gospodje vneti zanjo. — Letina je spomladi dobro obetala — ali malo dala — zavolj suše in preobilnega snega.
Sv. Križ pri Kostanjevici 24. novemb. — Naša župnija je dobila 16. t. m. novega župnika, preČ. gospoda Kozma Pavlič-a. Več odličnih mož se je peljalo novemu gosp. župnikn do Vidma naproti ; šolska mladina in mnogo faranov pa jih je Čfďíalo pred domačo vasjo. Okolo 4. uro po-poludne zagromijo možnarji, zvonovi zapojo in kmaln na to pridrdrajo vozovi z gospodom župnikom. Gospod stopijo iz voza in osemletna učenka, Lina Kallgar, v belej obleki jih pozdravi; Gospod župnik podali so se potem peš do cerkve. V cerkvi so nam podelili sv. blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. K blagoslovu je vse ljudstvo pobožno zapelo „Slava Večnemu."
V	nedeljo, 20. jc bila slovesna inštalacija novega gospoda župnika. Ljudi je hilo od blizo in daleč vse polno, če tudi je cel dan deževalo.
Kitica slavnostne pesmi, ktero so novemu gospođu župniku pevci v cerkvi zapeli, glasi se;
Zakliiemo ti sráno vdani Pri naa te dolgo Bog ohrani! Ti zdravje, srečo podeli V Ijnbeani evoji raiijenil —
To je cele župnije srčna želja. —r.
S Kmetov 25. novembra. — V zaduej številki cenjenih „Dolenjskih Novic," prišel sem med drugim tudi na branje, katero govori o razstavi vKremsn. Čital sem tudi, da je slavni ,Kremser Bildungs-Verein" razstavil v svojej razstavi hišice valilnice, v katerih naše prekoristne tiče ležejo. Rečeno je bilo tudi, da bi se enake hišice ne smele pogrešati na naših sadnih vrtih. Res bi bilo to izvrstno za naše vrte, pa kaj bi pomagale vse te hišice, prišli bi smrkavi otroci in bi senice, dolgorepke in breglese pobili, hišice pa razdjali, kar se godi sedaj ravno v poznej jeseni. Izbic ali tičnic Ekoraj vse mrgoli po drevji, koder so spomladi in jeseni senice gosenice pobirale — in to se godi, kakor sem se sam prepričal, po vsej Dolenjski. Naletel sem nekega dne, vračajoč se iz nekega mesta domov, na vasij, v katerih so ti mladi ubijalci — otroci, senice v izbice lovili in davili. Vprašal sem (zelo se mi je hudo zdelo) kaj pa bote otroci s temi tičicami? — In kaj je bilo temu odgovor? Pobijemo jih in snemo, ali pa mačkam damo! Ali ni to v nebo vpijoči greh? Kaj? tako koristnih tičic, kakor so ravno senice in brglezi, zatirati. Ali ga vendar res ni Človeka, kateri bi odvrnil to grdo zločinstvo do prekoristnih tičic. Gospodje duhovni in g. učitelji bi kaj lahko za-branjevali s podučnimi govori v šoli ali pa na leci, lovljenje teh blagih tičic. Tndi deželaka gosposka bi lahko zahranjevala, pa saj ima tudi dolžnost, da bi se ne zatirale koristne tiče. In vi starši neporednih otrok, nakrcajte po prstih otroka, kadar vam prinese tičico, da bi jo usmrtil. Dragi čitatelji „D. N." ali niste videli spomladi in vedno, kako pridno so obirale vaše sadno drevje lepe seničice škodljivih mrčesov, sedaj pa pustite hudomušnim otrokom, da jih pobijajo in zatirajo. Ali ni to grda nehvaležuost do naših dobrotnikov senic i drugih tic. Vse one toraj, katere sem tukaj omenil, da bi zabranjevali lovljenje tic, prosim, da tudi to res storé — saj ne bo zastonj — kajti imeli bomo v jeseni dosti sadja, za sadje pa denar. Le nam bode to v korist in hasek, pa ne nedolžnim ptičicam.
Iz Gornjega Kašlja 18, novembra. Bralci „Dol. Nov." Še niso Čuli najmanjšega glasu iz našega kraja ; kaj je temu vzrok, ne vem, bržkone so „Dol. Nov.' pri nas Še premalo razSir-jene. Čudno se mi zdi, da se nekteri gospodje tako malo brigajo, da bi se koristne „Dol. Nov." bolj razširile med našim ljudstvom. Dasiravno nimamo denaija na ostajanje, vendar en goldinar bi se pač lahko prihranil skozi celo leto. Pri nekterih bi bilo treba samo eno ali dve nedelji iti mimo gostilne naravnost domu — pa bi bilo !
V neki Št. ,Dol. Nov," sem bral pred nekaj tedni članek, ki se je glasil: „Našim gostil-
ničaijem in njihovim gostom," Ta épis naj bi ne ostal glas vpijočega t puščavi, posebno v naši okolici ne ! V naši vasi imamo sicer eno gostilno, katera bi zadostovala, ker vas šteje le nekaj irez eo St. ali prisiljeni smo obiskovati krčmarje v BOBedulh vaseh. V naSi vaški gostilni ne dobimo »amo „počasne" postrežbe temuS še slabše viuo, o řa9niÚh, dasiravno se je že krčmar veíkrat k temo nagovarjal, ni niti duba ne sluba. Krčmar je odgovoril, kadar ga je kdo opomnil, da naj bi Bi naroČil kaki slovensk Časnik „je pač nepotrebno, časniki stanejo denarje." Pri tem pa vedno toži, da ima premalo gostov; po kaj naj bi pa hodili v njegovo gostilno samo denarje zapravljat in bi poleg tega ne imeli nobene druge hasni kot glavobol in prazno mošnjo; pač nam je ljubše storiti nekaj korakov v sosedno vas Vevče v gosp. Gostinčarjevo gostilno, kjer najdemo vsaj nektere časnike, da se prežene dolgi zimski Čas.
Dobro bi bilo, da bi bil tudi naâ krčmar bral zgorej omenjeni članek, da bi vsaj vedel ïa Tzrok, zakaj ne obiskujemo njegove gostilne, sicer je bolje da nimamo nobene gostilne kakor pa teko, kakor je v naši vasi. Za danes naj bode dovolj, morebiti dru^ pot kaj druzega, znabiti o olikanosti naâih vaških fantov.
„Skrivni opazovalec." Iz Tuhinjske doline. — Přetečeno Martinovo nedeljo 13. nov. obhajali smo Šmarčanje cerkveni shod. Vsako leto smo se veselili prihoda tega dneva, kojega smo praznovali v čaat Bv. Martinu, našemu farnemu patronu, Letos pa se ga nismo veselili, temveč z nekako žalostjo smo ga pričakovali.
Naš prečastui g. Župnik Kozma Pavlič, kateri BO nad 10 let jako vrlo oskrbovali našo precej obširno faro, so se namenili ravno imenovani dan oditi iz naše fare na novo službo k svetemu Križu pri Kostanjevici.
Ako bi bili poprej zvedeli, da na^î nameravajo zapustiti, gotovo bi jih bili s prošnjami toliko č-asa nadlegavali, da bi jih bili še tu pridržali, toda vest, da gredó od tod, nam je došla prekàïno. Radi tega nismo mogli nič storiti, kar hi nam tu ohranilo dražega gospođa.
Zdaj ko so odšli, še veliko bolj čutimo, kaj I smo ž njihovim odhodom izgubili. Zdaj še le prav spoznamo, kako so nam bili priljubljeni, kako visoko smo jih cenili in spoštovali.
Kaj rad bi popisal, kako žalostno je bilo pri nas ns Martinovo nedeljo, ko smo jih zadnjikrat zagledali na prižnici, od koder so nam skozi toliko let oznanjevali božjo besedo, od koder BO nam tolikokrat polagali svete nauke na srce.
In ko so h konci pridige poslednjikrat tu-kajšnim atarišem zatrjevali, kake dolžnosti imajo
do SToje dece in tá do svojih akrbnih vzgojiteljev, tedaj 80 se vlile navzočim nehoté sol« iz oči.
Kako marljivo so oskrbovali našo farno cerkev, koliko krasnih cerkvenih oprav so oskrbeli 1 Bili so skozi ves čaa njihovega bivanja izgleden učitelj nežne mladine. Z veseljem so delili vsaki čas, kadar koli je bilo potreba umirajočim zadnjo popotnico. In nbogi, katerim so bili vaikdar pripravljeni pomagati, — ti so izgubili svojega največjega dobrotnika, svojega najblažjega podpiratelja.
Zares težko pogrešamo blažega gospođa. Bog jih ohrani še mnoga leta Dolenjcem, katerim bodo odslej tó, kar so bili nam. On naj jim bode zavetnik in — tolažnik v vseh težavah ve-levažoega stanu in naj jim nakloni vse tó, česar jim iz udanega srca želimo hvaležni Šmarčanje.
Krems ob Donavi 17. novembra, — (Pobratimstvo.) Sprejmite „Dol. Nov." v vaše predale, danes nekaj vrstic o našemu društvu ali bolje rečeno prijateljski zvezi, katero je krstii njeni vzbuditelj in začetnik g. D. Martelanec, z primernim imenom „Pobratimstvo." To društvo ima nalogo, vzbujati med slovenskimi mladeniči (vojaki) ljubezen do domovine ter oh enem vzdrževati medsebojno prijateljstvo, kar se je tudi do sedaj popolnoma po pravilih izpolnjevalo. Dalje ima to društvo nalogo, da se Čitajo med nami slovenske novine, katere nam prinašajo razne novice iz drage nam južne naše domovine.
Rado se zgodi, da slovenski mládenči, oblekši vojaško suknjo, ko so vjeli neka; tujih besedi, ne marajo poznati veČ, da so sinovi Slovenije, posebno še ako se jim je pripela kaka zvezdica na ovratnik. Žali Bog da sem kaj enačeča prepričan iz lastne skušnje. A pri nas pa ni tako, veselo se zabavamo skupno prepevaje mile naše slovenske pesmi, kjer trčimo na zdravje naših rojakov v domovini, če smo tudi daleč od vas. Morebiti bodem poročal prihodnjič kaj o društvenih zadevah, za danes z Bogom !	Krivčev.
Domačé vestL
(Premembe pri duhovnikih): Preč. g. M. LavriČ je nastopil faro na Studencu, č. g. J. Zagorjan dobi faro v Radečah, g. Kurent na Krki gre v Čmi vrh pri Polhovem gradcu, g, Kramarič iz Fare pri Kostelu t Srednjo vas pri Kočevji, g- Kos pa nasprotno; gsp. Aljančič pride za kaplana na Krko, gsp. Brodnik od sv. Križa pri Turnu v Šmartno pri Kranju, g. Ilovski pa na njegovo mesto. Umrl je gospod K. Gasperlin, vpokojenî župnik na BučM.
(Premembe pri učiteljstvu). G Lu-naček je dobil učiteljsko službo v Trebelnem.
O. učitelj LflTec t Radečah in učiteljica Bauer T Mokronogu sta menjala a službama. Y Toplicah, kjer se je 17. novembra nova šola blago-aloTila, poBtal je g. Ferđ. Kalinger nadučitelj, gospodična Ekei pa učiteljica. Umrl je g. Peter Fleiiman, nadučitelj t Boâtanju.
(f V Ljubljani je umrl) slavni naŠ Tojak g. Fran Levatik, ki je bil zavolj SToje učenosti, zlasti kar se tiče slcrenskega jezika, in zavoljo BToje pesniške nadarjenosti znan ne le doma ampak daleč po slovanskem sveta. Pokojni je izdal mnogo pesem, pisal v različne časopise slovenske o mnogovrstnih rečeh. Naš jezik je poznal tako korenito, kakor ne kedo izmed Slovencev. Storil je veliko za mili rod slovenski, katerega je ljubil iz celega srca. V življenju je pil več pelina kakor medu — tako se godi navadno zaslnžnim možem pri nas. — Bolj pokojno življenje je imel sicer zadnja leta, ko je bil skrip-tor v Ijubljanskej licealnej knjižnici; toda ta ga je pa zgrabila huda bolezen, ki ga je po večletnem mučenju spravila v grob. — V bolezni je pokazal blagi pokojnik, da ne ljubi le ene Slovencem drage svetinje — narodnosti — ampak tudi drugo: sv. vero; kajti prav pogoBto je prejemal sv. zakramente. Pogreb v Ljubljani je bil slaven — velikansk, kakor se spodobi trcemu možu. Porojen je bil ranjki učenjak v Lašičah ; njegovi stariši pa so se preselili v PreČino pri Novem meatu, kjer §e živi njegova sorodovina. — Lahka mu zemljica!
(Županom) v Črnomlju je izvoljen zopet K. Fr. Suiteršič, v Beli cerkvi g. Maj zel.
(Dolenjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo 4. dec. 1887. v prostorih „Nar. domá" v Rudolfovem, Preělrnovo svečanost, h kateri uljudno vabi vse svoje in čitalnične Slane. Vspored: 1. V. Klavč: Svračanje, možki zbor.
Deklamacija. 3. L. van Beethoven: Qiiarteft, opus XVL, za piano, gosli, violo in violoncell, a) Andante cantabile, b) Allegro ma non troppo, Rondo. 4- Fr. Bazin: Křižáci na morji, mešan zbor. 5. Varianoff: Fantazije o ruski narodni pesmi: ,Rudeči Sarafan", igra se na glaaùviru.
Ed. Larsen: Ustni in oko, A. Rubinstein: Pomladanska pesem, samospeva na glasoviru spremljena. 7. Dav. Jenko : Bogovi silni, možki zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Odbor ,Dol. pevskega druStva.
(V Brunerjevi gostilni) se je do sedaj v puŠici Ka družbo sv. Cirila in Metoda nabralo 15 goldinarjev in se ta svota izročila blagajniku tukajšne poddružnice g. Krajcu Želimo, da SB tuđi drugod v ta blagi namen kaj žrtvuje I
(Gasilna društva) so dobila podpore iz davka, katerega plačujejo zavarovalnice, letos tako sa Dolenjskem : V Spodnjej Nemški Loki 80, v
Dolenjej vasi pri Ribnici 120, v Krškem 150, v Mirnej peči 150, v Trebnjem 150, v Št. Vidu pri Zatičini 100, v Bizovika 100, v Višnjej gori 60, v Kočevji 100, v Novem m^tu 150, v Sred-njej vasi pri Kočevji 60, v Kočevske] Reki 80, T Smariji pri Ljubljani 150, v Ribnici 100 gld.
(Družba sv. Mohor») nam je poslala letos zopet šeat lepih knjig; (dvoje teh sta spisala dva na Dolenjskem delajoča duhovnika). Družba sv. Mohora šteje letos 3332 ud^v reč od lani. Na Kranjskem jih je narastlo 1423, na Dolenjskem pa 389 in sicer v novomeški de-kaniji 78, v trebanjski 94, v ribniški 69, v šmartinski 63, v metliški 60, v leskovski 19 udov. Le tako naprej 1
(Ciganov) je na Kranjskem 281, ki živé v 60 družinah. V Kočevskem okraji so 4 družine (v Osilnici z imenom Hudorovič), v Krškem 5 družin v Studenca z imenom Hočevar, Raka 2
v	'
z imenom Jurkovič, Skocijan in Cerklje po 1 z imenom Kovačič, v litijskem okraju 3 družine; v novomeškem okraju 22 družin, občina Sinihel-Stopiče ima 21 družin, vse z imenom Brajdič, občina Brusnice 1 tudi z istim imenom in T črnomaljskem okraju je 11 ciganskih družin. — Ti cigani so muziki, kovači, kupci s konji, pa tudi je veliko postopačev vmes — menda večina.
(Veliki živinski sejm) v Novem mestu dne 29. nov. je bil, kar se število na sejm prignane živine tiče, slabeje obiskan, nego lansko leto ; goveje živine so prignali blizo 600 glav, prašičev pa nad 500 in 15 konj. Kupčija je bila, posebno pri prašičih še dokaj živahna, cena primerno nizka.
Tudi domače perutnine so zelo mnogo privedli na trg ter prodajali po nizki ceni, tako da so se naše gospodinje lahko preskrbele z njo za Božične praznike.
(Angeljček), tretji zvezek, je prišel ravnokar na svetlo. Spisal ga je g. katehet Kržič, Prva dva zvezka sta bila vse hvale vredna; zato sta se tudi tako hitro prikupila naSej deci, da se je baje prvi uže popolnoma razprodal. — Kaj pa naj rečemo o tretjem ? — Ako mogoče še presega svoja prednika po obliki in vsebini — zlasti, ker je za sedanji čas tako pripraven! Najprej popisuje mičuo za otroke življenje sv. očeta. S kacim veseljem ga bodo paČ prebirali letos naši mali, ko se bode obhajala zlata maša Njih Svetosti, Z ne manjem zanimanjem bodo gledali življenje ljubljenca svetnika — sv. Nikolaja. Prve jaslice; zgledi prvega sv. obhajila; Varuj se hudega, — delaj dobro, tako lepo razjasnjeno z mičnimi zgledi; križi otročjih let, mile vmes vpletene pesmice, vganjke, vse bode otrokom jako ljubo in koristno berilo. Bog ohrani spretnega g. pisatelja še mnogo let Čvrstega na duhu in telesu t blagor rašej nežnej mladini!
Razne vesti.
*	(Sadno drevje) presajati, obrezovati, peške in koĚěice sejati — je bolj uže v jeseni, kakor na Bpomlad. Veje se morajo pri prcaajevsnji veliko prikrajšati, ,
*	(Šotna naetelja kot zdrayilo proti Bčipanjti konj.) V hlevih konjske železnice (tramvaja) v Bremena rabi v naateija izkljačljivo le Šota. Opaaovali bo, da nekateri konji jedo to nasteljo, dokler še ni oneĚejena. Tistih konj potem nikdar ne Ičiplje, ie 80 bili tndi prej večkrat bolni za to bolezen. Iz «Kmet.«
*) (Koliko se potroši v Evropi za stalno Tojino? IzraĚcniti so, da vse evropske države izdajo 3293 milijonov frankov za stalno vojno, ki Iteje skupaj 2,778.000 mož. Nemôija potrebuje 431 milijonov da preskrbi 427,000 mož na leto. Francija 617 milijonov za 459000 mož, Avstrija 307 milijonov za 491.000 mož, Anglija 398 milijoQOv za 189 000 mož, Italija 248 mil, za/265.000 mož, Rusija milijonov za 614.000 mož, Švica potrebuje za vojaške namene 15 milijonov.
*(Za pijance.) Na Danskem je postava; Popolnoma pijani se imajo odslej dalje na voz naložiti ter prepeljati na njih dom. Stroške plaéa tisti oĚtir, pri katerem je pijanec na zadnje pil.
*	(Vinska letina po svetu.) Še bolj kakor Dolenjci so letos Vipavci z vinsko letino zadovoljni. Pohvalijo se pa z vinako letino v obËe po avetu, na Ogrskem, Avstrijskem, Štajerskem, po Švici, Nemškem in dr. Sploh se je pridelalo mnogo — in tudi dovolj dobrega vina, zlasti v tistih krajih, kjer ni bilo suše.
*	(Konj z očali.) Kakor poročajo nemški Jieti, ima Janez Gimler v Vorcehovu konja, ki že mnogo let opravlja vemo svojo službo. Poslednji čas se je začel nekako spodtikovati po cesti in preiskavsi ga, so spoznali, da je postal kratkoviden. K.er je konj dober za delo, napravili so mn oiala in Kopet dobro vidi.
*	(Zdravniška umetnost.) Velika umetnost zdravnikov jc v tem, da znajo Človek« po ka-košni bolezni zgubljeni noa zopet narediti iz kože, ki mu jo na kakem drazem mestu telesa odrežejo. Zeló se je svet letos čudil francoskemu zdravniku, ki je vzel človeku požrto železno žlieo iz želodiia. GlumaČn, ki se je s tem odlikoval, da je žlieo globoko v požiralnik vtikal, je bila nsla žlica v želodec. A našel se je zdravnik, ki mu jo je izrezal, a njega se pri življenju obranil.
*	(Bolgari) 80 kaj pridni in izvedeni vrtnarji, zlasti pridelovalci zelenjave. Naselijo se nekateri zunaj svoje domovine po glavnih mestih, kjer visamejo v najem blizo rek in potokov zemljišča, na katerih pridelavajo lepo zelenjavo. Letos so jo naselilo nekaj Bolgarov tudi v Gradci. V čem je njihova umetnost? V tem, da pridno, jako pridno zalivajo.
*	(O. Barot je izračuail), da je bilo v Evropi od leta 1496 prod Krist, do 1. 1861 po Krist. 3130 vojská, pa samo 227 let, v katerih ni bilo nobene vojeke. Med 14 leti je samo eno brez vojske.
Drug gospod je izračuni!, da na celej zemlji poprečno vsacih 100 let zgubi v vojski svoje življenje 40 milijonov ljudi — na dan jih pride tedaj 11001
Sejmoví na Dolenjskem:
5. dec. T Martinji vasi (pol. okraj Litija); 6. t. m. v Žužemperkn; 9. t. m. v Litiji, Kostanjevici in Višnji gori; 13. t. m. y MetlikÍ; 14. t. m. v Mišjem dolu; 15. t. m. v Skocjani; 20. t. m. v Črnomlji; 27. t. m. v KadeČah; 29. t. m, v Mirni peči in 31. t. m, v Zagorji (za Savo).
Žitna cena v Novem mestu 29. novembra 1887.
Domače pšenice mernik 1 gld, 95 kr., Debelak« (konma) 1 gld. 35 kr., Soráice 1 gld, 50 kr., m 1 gid. 25 kr., Ječmena 1 gld. 10 kr., Ajde 1 gld. — kr., Ovsa 65 kr., Krompi]^» 70 kr.
Loterijske srečke.
Trst 19. novembra 60 65 73 48 69 SradM 26 novembra 78 55 29 50 65
Za popravo hiie katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
Og. Fr. Jmc, župnik 10; NeimenoTBn l5; lielmeiioïan dtihcTen iz E, 100; M. Narobe, župnik 5; F. Borétnař, kaplan 10; M. Barbo, inpnik iO gold.; gospa J. Hoi^var i«; Kr&kaga 100; g. J. KuSljhn 1 gold. Bodi Tseni stoterua zaliTalal
i. Marinko.
t
Tužaim srcem oznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oče, brat ia tast, gospod
Simon Fakiž,
župan, posestnik in trgovec,
danes v dan 21. novembra popoludne ob poln 4, uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, pn dolgi in mnini bolezni, v 57. letu svoje sta-Boati, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode 1!3. t. m, Zadnšne sv. mase složile se bodo v mnozih cerkvah.
Nepozabljivega pokojnika priporočamo prijateljem in znancem v blagi spomin.
Jurjovca pri Ribnici 21. nov. X887,
Iteîa Pakiî, ioprgt!\. Miha, lial^. Ivan, Jakob, Aiit6n is Sioios, iIiutI.
Stiirlja !![«riiar, Frtin£išlL& rast, Rargmta, Dola, ^čit«. R, LsTÍin, .1. iđstoii Mj. Pakiž, luiri. Jos, lllerhar, Frani Pust, Mti.
_[1171_^
Ustnica uredništva.
o. KriTÈev v Kiemsu; Sedaj ni mogoSo, prihodnjič.
Zalivala.
Za blago sočutje i za mnogobrojno vdeleži-tev pri sprevoda našega nepozabljivega soproga, očeta brata in tasta, gospoda
Simoxi-a Fakiž-a,
izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
[118]	Žalujoči zaostali,
Jurjovca pri Ribnici, 25. nov. 1887.
Prošnja.
TojiEska ioMBk» je gklenil«, oltar Maier« Boij« t Yoj-aÏTABi popTAfiti. Ker j« soseska majhina in uboinft, se obraba do Tíeb blagili krifanskih intg naj bUgavolijo po moingsti k^i darovati t ta blagi namen. Daiora sprejema podpisani eerkTeni oskrbnik.
TojnaTis pri Črnomlji dné 2t. noT. 1887.
ložef Malerič št. 10. Zalivala
ttein onim dobrotnikom t daljni A^neriki, ki so ie podarili la oltar. — Fr»iie Scb-wriger 2 ftld LO kr,, Joban OaspariS 3 gld, LO kr., Tiktor Eolbezén 2 gld. 50 kr, Senica Fraao 1 gld. 25 kr., Y»i iz Črnomlja; Matija Némanič 3 gld. 50 kr.> Janka Nemaniž I gld S5 kr., Anton Yervscar 1 gld. 26 kr., Hartin Be^ek 1 gld 50 kr., Matija Cajner e2 kr., Janko Ste-fanië 62 kr., Jož« Ifatjaâiâ 1 gld. 25 kr., Marko XemaniS 62 kr., Tsi iz Metlike; Jakob Š^ftb 2 gld 50 kr , Janko Ma> jerie 3 gld, 50 kr, iï Vojnerasi; Jakob Spraitzer 2 gld., tO kr., Matija Zunift 1 gld. 25 kr,, Jerneja Tap; Janei Brunskola
1	gld. 25 kr , iz Marerlj ; Jože Rsžsk 62 kr., Jakob in Jauko Bmrekar 1 gld, 25 kr., Janko Saje £0 kr., Jakob 7uki 62 kr,, Janko Mavrin 62 kr., átefan JsgSa 1 gld. 2â kr, Jakob Plat 62 kr., Peter Rež«k «2 kr, Jakob Eoidat 1 gla. 25 kr^ Jakob Stcle 62 kr., Anton Brnls 63 kr., TSi fare Semift; Jožef Jer-Kan 1 gld. 25 kr., it Kovanca; Katarina Eukar 1 gld. 25 kr., ix Đetiinca; Matija Čnrk 62 kr., Jinko Eolhezon 1 gld. 25 kr., is Loke; Matija Moreieo 1 g)d. 25 kr,, Jnre ZupanSiS 1 gld, 2G kr. iz Teliiga T>hn; Jakob in Jože Majeile 2 gld. 50 kr , is Roditi ; Janko Bntala 1 gld 25 kr,, iz Gorenje Pake: àtefan Pasií 62 kr., iz Tranotiř; Střfan in Joïe A^iĚ 2 gld, 60 kr., Janko, Hatija in Neía Agnić po 62 kr,, iz RoíiÍTrha; Jnre MdSíĚ iz Zenieljna 62 kr. ; Jakob Zlobnftar fi2 kr., iíkosotja; Jnre Piano 1 gld, Doblič«; Miha Krákor 62 kr., Janez SrbtiS 62 kr., Tsnřagtjra; Jnre Žunič 1 gtd 25 kr, TrebuĚe; Janko in Katarina Bartol 2 glđ SO kr., Jeíelnik; Jože Fngina kr , Jnre Scbàuer 62 kr,, Fcîanc Ignac Tej-hovnik iï Gorenjskega
02	kr., Jure Lamut iz Orifa I gid. 25 kr. ; Matija Cesar ii Brezove Rebri 62 kr. ; Jožefa Murn iz Irca 1 gld, 26 kr, ; Marko Ciliê iz Kriievske tbsí 63 kr , Miha Krakor iï Jerneje "ífiíi 1 gld. 56 kr ; Matija Moraroo 62 kr ; Tei t SeTemi Ameriki T Minisoti; Joie Kure iz Sivcika 2 gid. 50 kr.
Drage mi ,Dolenjske Kovice"! Sprejmite in ponesite lahTsío T daljno Ameriko vsem dobrotnikom, ki so darovati *a oUar Matere Bo J je,
ježe MaleriČ In Joïe Pezdirc, ključarja.
[119]
Naznanilo.
v mojo prodajalnico z mešanim blagom aprejmem 7 slažbo
stara od 16. do 30. leta, ktera im» veselje do trgovine. Zahteva se da zna pisati, nekoliko računati in «vati. Več se izve pri podpisanemu 1116-1]	Avgust Kune y Ôrnomljn,
za leto 1888,
BloveKaki ia nemški, je izišel v tiskarni J. Krajca v Novem mestu.
Cena 25 krajcarjev.
urar v Buđolfovein, priporoča
svojo itilogo raznovrstnih natančno reguliranih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, uro z nihatom, stenske ure itd.
Pojwatîe se izvr^jejo pO jalto iiizkt ceni, natančno in pod poroštvom, [lOT—3J
n
olen sko pevsko društvo"
imelo bode v soboto 10. decembra 5887, ob sedmi nri zveèer občni zbor v prostorih narodnega doma. Na dnevnem reda so: predsednikov nagovor; tajcikovo, blagajnikovo in arbivarjevo poročilo; volitev dvojnih pregledovalcev računa; volitev predsednikovo in 8 odbornikov ter dvojih namestnikov; posamezni predlogi, ako se po § 19, drnstvenih pravil osem dni pred shodom odbora naznanijo
Odbor dol. pevskega društva.
Deček!
kteri ima veselje do trgevine, se išče za Špecerijska prodajalnieo na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na npravništvo „Dolenjskih Novic,"	IU4—2]
Jože Strzelba y Ljubljani
knprje vedno po najvišji ceui
ěešmiiijevo lubje, jeternik
in druge zelišča.
y NoTernniestn sprejema blago iz prijuzuosti gospa Marija Kohrmann.	[53-111
V Ibližlni mesta
ležeča njiva,
ktera meri 2 orala in 1053 Qsežajev proda se a skednjem vred iz proste roke proti ugodnimi pogoji. Kupci naj se oglasijo v tukajani lekarni ,pri »ngelji«.	[113-2Í
Kdor-koli postavlja ali zida kakoauo po-Blopje in potrebuje železja, obrne naj ae na
Franc-a Terček-a,
trgovca z ielezjem na Valvazor]evetn trgu §t, 5, v hlâj C. kr, okrajnega glavarstva v Ljufillani.
Tn se dobé po nizkih cenah v obilnem izboro: Vfizl za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboko, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadornn]e, asfalt za tlak, sklejnl papir (Dachpappe), štedllna ognjišča (špar-herdi) in posamezni deli za aidauje istih; okovi za okna in vrata io druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila ee vljudno priporoča
[42-8]	góri podpisani.
OdgcTorni ureduiJc, itda^atelj in laloitaik J. Krajec.
SoTomcBto. — Hatiscil J. Krajec.