Naročnina mesečno ^^pe^^ ^ аВВ^ ^^^ ж ^^^^^^^^ Ček. račun : Ljub- ^^^ Ж liana id Stvo - ^^^^^ ^^^M Ш ^^^^ Ш w ШЛ4Ч 2Н ^^^^^^^ Ш Ш ^ШШ M ^ШК в ШШ ^ffl inozemstvo 120 Din ^ШШ Ш Ш ^^Ж Uredništvo je v ЈШшШв^ В^ ^F ЈНвН^ ^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ml.6/111 jeva b, telefon 2У9» Telefoni aredništvat dnevna slaiba 2090 — nočna 899*. 2994 in 2090 - Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Iz Bete hiše zasijal v evrop. ROOSCVCU pOZWlje CVtOpSkC ш haos ,enek trah 8vet,obe državnike k miru in razorožitvi Evropska diplomacija po vojni je postula podobna staremu stroju, kii se vsak čas ustavlja, čakajoč spretnega mehanika, ki naj ga zopet «pravi v tek. Toda vsakdo ve že vnaprej, da se bo stari stroj zopet ustavil in da bodo poprave vedno težje in dražje. Ni več ideje, ki bi oživljala mehanizem svetovne diiploniacije, ni nobene skupnosti kljub vsej demokraciji in mednarodna vzajemnost je ostala prazna beseda, ker kulturni svet nima več nobene skupne vere, nobenega skupnega nazora, nobenega pravega cilja, h kateremu naj bi se politična prizadevanja posameznih držav usmerjala v medsebojnem soglasju. Čisto prav je zapisal nek nemški list ob priliki dvestopetdesetletnice zmage združenih krščanskih narodov nad Turki pri Dunaju, da hi danes mongolsko pleme, če bi bilo zedinjeno in sodobno oboroženo, ne našlo v Evropi, raztrgani po neslogi ined posameznimi državamii in po državljanski vojni, ki divja med posameznimi narodi, nobenega pravega odpora več, ce bi jo hotelo zavojevati. Zveza narodov v Ženevi nima duha, ki bi jo vodil in njene debate postajajo čedalje bolj brezplodne: tudi ta institucija se je po štirinajstih letih izpremenila v stroj, ki teče samo z največjimi težavami in hreščanjem in ki za vsak svoj hrezučinkoviti pogon rabi grobega zunanjega posega v svoj mehanizem. Po večletmih razpravah po komisijah in podkomisijnh ter posvetovanjih ekspertov je danes razorožitvena konferenca Zveze narodov na tem, da objavi svoj bankrot. Nemški državniki so izjavili, da se morajo evropske države ali tako razorožiti kakor je bila razorožena Nemčija po versaillskem miru — ali pa si bo Nemčija prilastila pravico, da se oboroži enako, kakor so oboroženi njenii sosedi. Ker Italija Nemčijo slejkoprej podpira, zato da doseže revizijo mirovnih pogodb, ki bi zadovoljila ekspanzijske težnje fašističnega režima, je nemška alternitlivn postala nevaren in grozeč problem. na katerega je francoski premier Dala-dier v svojem govoru pred senatom 14. t. m. odgovoril s tem, tla se bo Francija oboroževala naprej tako, kakor to zahteva njena varnost pred agresivnim obnašanjem Nemčije, kjer so z nastopom Hitlerja nastale razmere, katerih svet ob sklepanju versaillske mirovne pogodbe ni slutil. Po krivdi Nemčije, kii stavlja svet diktatorično pred alternative, namesto da bi skušala vprašanje, kako realizirati enakopravnost. ki ji je bila od ostalih velesil 11. dec. lanskega leta v načelu priznana, urediti s prijateljskimi pogajanji, je torej ženevska miirovna institucija postala popolnoma nepotrebna in velesile bi morale, Če bi se nemškim zahtevam uklonile, priznati, da je bilo vse njihovo delo za zasiguranje evropskega miru in novega lica zemlje po porazu Viljemove hegemonije zastonj in brez smisla. Naravno je, da je proti temu nastala reakcija tudi v onih državah, ki so doslej obnašanje Nemčije gledale prizanesljivo in so v radikalnih zunanjepolitičnih tezah Hitlerja gledale samo taktipne poteze. Toda von Papenov govor, ki ga je nedavno imel rjavim srajcam v Miinstru, je po svoji vsebini in po svojem tonu prepričal tudi najbolj optimističnega Američana, da se je s Hitlerjem v resnici zopet predramila pod masko po krivici teptane in ponižane pastorke predvojna Nemčija, kii ne more trpeti, da bi mesto njene železne pesti vladala svetu demokracija svobodnih držav, ki niso germanske mentalitete. In ker spričo tega ni več na mestu žongliranje in taktiziranje ter varanje samega sebe, zato se je Roosevelt, ki želi biti drugi Wilson bolnega sveta, odločil za jako nenavaden diplomatični korak v obliki slovesnega proglasa na države vsega sveta, v katerem jtiji nujno roti, naj se med seboj sporazumejo, da dTuga druge ne bodo napadle, da naj uničijo vsaka svoje napadalno orožje in da naj spričo gospodarskega in socialnega nereda, kii kulturnemu svetu grozi z razpadom, likvidirajo vse medsebojne spore v duhu miroljuhja in humanitete. Poziiv predsednika Roosevelta je jako lep in brez dvoma bo imel svoj učinek. Nemčija bo gotovo razumela, da se ta poziv obrača v prvi vrsti nanjo in da pomeni, da Nemčija ne bo stnela računati z moralno in diplomatično podporo Amerike, ki jo je do sedaj uživala v obilni meri, ako ne umakne svoje alternative: «li vsi orožje stran ali pa se bom oborožila |az do zob! Toda umik Nemčije ne bo tako »opoln, kakor bi bilo v interesu miru in reda V Evropi želeti, ker Roosevelt ni pozabil pobarvati svojega apela tako, da se iz njega, čeprav rahlo, čuti tudi neka graja Franciji, ki ni priprnvljena, da bi zmanjšala svojo vojno moč. če obenem ne dobi čisto sigurnih političnih jamstev, da Nemčija ne bo lepega dne napadla nje ali njenih zaveznikov. Predsednik Roosevelt je tudi čisto pozabil svoj poziv učinkovito podkrepiti z izjavo, da bo ameriška Unija tistega. ki se ne hi hotel obvezati, da ne bo rabil nasilnih sredstev v svrho rešitve svojih sporov s sosedom, smatrala za napadalen in solidarno i vsemi prijatelji mira nastopila proti njemu z enakimi učinkovitimi sredstvi. Zakaj, če predsednik Roosevelt v svojem apelu pravi, da bo »civilizirani svet, če bi se katerakoli močna država ne hotela odkritosrčno priključiti tem (namreč Rooseveltovim) smernicam, vedel, na koga bo padla odgovornost zn neuspeh razoro-žitvene in mirovne akcije«, je to vsekakor premalo in Nemčije najbrž ne bo uplašilo, da ne bi ob prvi ugodni priliki zopet zaropotala. Tudi to je slaba stran Rooscveltove poslanice, da smatra uničenje takozvanega napadalnega orožja (težki topovi, letala, plini) za zadostno sredstvo proti možnosti kake ofenzivne vojne napada željne države, ker se s to umetno in skoro neizvedljivo rešitvijo vojska absolutno ne da preprečiti — učinkovita je edinole skrajna redukcija tako napadalnegn kakor obrambnega orožja, predvsem pa je potrebna razorožitev duhov, to je morplna in socialna regeneracija sveta, resnični duh miiru in sprave, ki ga ne morejo zunanja sredstva ne dati ne ohranjati. Brez dvoma bo Rooseveltova poslanica sedanji skoro brezizhodni položaj razmotala v toliko, da se bo Hitler, ki dobro ve, kakšne katastrofalne posledice bi imelo za Nemčijo v vsakem, predvsem pn v gospodarskem oziru, če bi ignorirala svarilo iz Washingtona, brzAal in da njegov govor, ki je napovedan za sredo, 1?. maja, v nemškem državnem zboru, ne bo tak, kakor si gn je spočetka zamislil. Nemčija bo pač načeloma zopet poudarjala svoje Vpra-vice«, praktično pn bo moralo odnehati In se spustiti v pogajanja, kojih rezultat sevedn niti izdaleka ne bo tak, kakor si ga Hitlerjeva Nemčija želi — to pomeni toliko, da nemški revanšni nagoni nikakor ne bodo potlačeni. In baš v tem je vsa tragika sedanjega položaja, iz katerega tudi po Rooseveltovi poslanici ni nobene resnične in trajne rešitve. Katastrofa je samo odgodena in tni smo zopet doživeli proglas, kakor smo jih od 1. 1918 dalje slišali že toliko. Senzacionalen umik Adolfa Hitlerja Nemčija sprejme vse predloge Roosevelta Nemčija ie za mir Nemčija ne bo napadla nikogar Govor nemškega kanclerja v državnem zboru Berlin, 17. maja. i. Pred današnjo sejo parlamenta, na kateri je predsednik vlade Adolf Hitler podal svojo izjavo, so se sestali šefi parlamentarnih skupin. Na tem sestanku so šefi strank ugotovili vse podrobnosti za današnjo popoldansko sejo. Medtem, ko je parlamentarna frakcija imela svojo sejo v poslopju parlamenta v bivši Krollovi operi, kjer se je vršila današnja popoldanska seja parlamenta, so se vršile za to sejo zadnje priprave. Zastave so vihrale z balkooa in tudi okna so bila vsa ovenčana. Policija je že v ranih urah stopila v strogo pripravljenost ter storila potrebne korake, da vzdrži red in mir. V teku vsega dopoldneva so se velike množice valile pred bivšo opero. Popoldne pa so ljudje naravnost vreli pred parlament, kjer so hoteli videti prihod državnega kanclerja Adolfa Hitlerja, posameznih članov vlade ter narodnih poslancev. Na sejo parlamenta so bili poleg diplomatskega zbora pozvani tudi državni nameščenci in predstavniki posameznih držav, kakor tudi glavne osebnosti iz gospodarskega in političnega življenja. Seja se je otvorila ob 3.10 s kratkim nagovorom predsednika parlamenta dr. Gohringa. V dvorani so bile klopi, v katerih bi morali biti socialisti, zelo redko zasedene. Vsega je prišlo samo 20 poslancev. Tudi klopi centruma so bile skoraj prazne, ker na sejo ni prišlo mnogo narodnih poslancev, na katere je vlada v zadnjem času izvajala pritisk, Po otvoritvi seje je dobil besedo državni kancler Adolf Hitler. „ide a germanizaciie zastarela" V svojem govoru je Hitler med drugim rekel: »Nemčija je preveč trpela pod neusmiljenim pritiskom, da bi želela storiti krivico drugim narodom. Naš socializem nam ukazuje, da moramo biti proti drugim pravični. Potrebno je, da ostanemo zvesti in dosledni svojim idealom. Ideja germani-zacije je bila produkt mentalitete preteklega veka, ko se je še verjelo, da se lahko iz Poljaka in Francoza napravi Nemec. Ker ne želimo storiti tega drugim, se bomo tudi mi z vsemi silami borili proti težnji, da se ne postopa tako z nami.« „Milica služi samo v notranje svrhe" V nadaljnjem svojem govoru je Hitler ostro nastopil proti zahtevi, ki je bila postavljena v Ženevi, da se v efektivne vojaške sile nemškega vojaštva šteje tudi milica napadalnih oddelkov na-rodno-socialistične stranke in Stahlhelma. »Ti oddelki služijo izključno za notranje politične cilje. Smatram za potrebno poudariti, da bi se po tem principu morali v efektivne vojake Šteti tudi gasilci in nameščenci nočnih stražarskih podjetij. Proti takim zahtevam, ki prihajajo iz Ženeve, moramo najostreje protestirati.« Hitler je nadaljeval: „Nemčija je izpolnita vse svoje obveznosti'4 »V imenu nemške vlade rajha izjavljam: Nemčija je izvršila svojo razorožitev. Izpolnila je vse obveznosti, ki so jih naložile pogodbe. Njena vojska znaSa sedaj vsega skupaj 100.000 mož. Ureditev nemške policije je predpisana z mednarodnim spo-" »i odd i/po to baS radi tega, ker se ravno državna policija ni razumom. Napadalni služili samo za izpolnitev nacionalne révolue: elki pomožne policije volucije Nemčija sprejema vse Rooseveltove pogoje Govoreč o posledicah Rooseveltove spomenice je državni kancler Hitler izjavil: »Prečital sem spomenico predsednika Združenih držav Roosevelta ponoči in nemška vlada osvaja v celoti vse točke predloga predsednika Združenih držav. Z metodo dela, ki ga predsednik Iiuosevelt predlaga v tej svoji spomenici, se Nemčija popolnoma strinja. Posebno se stranja z onim odstavkom, v katerem Roosevelt poudarja, da brez razorožitve ne more biti trajne gospodarske obnovitve sveta. Nemčija je vedno pripravljena, da z vsemi močmi sodeluje v skupnem delu na taki pod- lagi. Kakor predsednik Združenih držav, g. Roosevelt, tako smatra tudi Nemčija, da stojimo dano pred največjo in glavno nalogo, a ta naloga je, da zavarujemo mir v svetu.« ,£trah pred Nemčijo je popolnoma neopravičen" V svojem nadaljnjem govoru Hitler prizaava, da je glavni razlog sedanjega mrzličnega oboroževanja sosedov strah Francije in Poljske pred nemškim napadom. »Tak strah smatram kot popolnoma neupravičen, kajti neoborožena država ne bo nikdar napadla močno oboroženih drugih držav. Nemčija pa tudi ne razpolaga s potrebnim orožjem za napad. Nemčija nima težkega topništva, Nemčija nima bombnih letal, Nemčija nima tankov, Nemčija je pripravljena, da podpiše vsak pakt o nenapada-nju, kajti ona ne želi nikogar napasti, temveč hoč« zavarovati samo svojo varnost.« Mi smo za mir - verzajska pogodba pa ne sme veljati večno »Nemčija je pomirjena, ko je zvedela, da fs Roosevelt pripravljen nastopiti kot garant za evropski mir. To dejstvo naj služi v pomiritev vsem in ne samo Nemčiji, vsem onim, ki želijo mir.« »Nemčija v težnji za ustvaritev svojih pravic ne zahteva drugih poti, da doseže svoj cilj, nego one, ki jih predpisujejo pogodbe. Toda Nemčija v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem ne bo dopustila, da se ji večno diktira red, ki ji ga je naložila versaillska pogodba.« Za Hitlerjem so govorili še voditelji posameznih frakcij. Resolucija državnega zbora Ko je državni kancler Hitler končal svoj govor, je predsednik državnega zbora Gohring prečital izjavo, s katero se ves nemški državni zbor sklenjeno izreka za državno vlado. Vsi državni poslanci, s socialnodemokratskimi vred, so glasovali za to izjavo s tem, da so se dvignili s svojih sedežev. V istem trenutku je ves državni zbor zapel »Deutsch-land liber elles«, ki so jo vsi zastopniki tujih držav poslušali stoje. Predsednik Gohring je nato izjavil: »Izjavo ste sprejeli soglasno, k temu nimam ničesar pripomniti. Svet je videl, da jc nemški narod soglasen, če gre za njegovo usodo. Državni zbor je s tem zaključen.« Vlis Rooseveltove izjave na Evropo Veliko ie navdušenih, še več pa skeptičnih pokazala politično kot dovolj zanesljiva. Sedaj, ko je revolucija izvršena, se bo pričelo s ponovno redukcijo pomožne policije, ki bo do konca letošnjega leta razpuščena.« Дna F'onciJo »Radi vsega tega ima Nemčija materijalno In moralno pravico, da zahteva, da tudi drugi izvršijo in izpolr;|o svoje obveznosti. Nemčija je dala vsa jamstva, ki jih je diktirala versaillska pogodba. K«ltLu< jaanatTO ui da Ne«n£Ua ie oovrh tega?« Tehtne besede Macdonatda London, 17. maja. AA. Rooseveltova okrožnica narodom je bila sprejeta v Angliji zelo prisrčno. Besedilo je prispelo v London snoči malo prej, ko je predsednik angleške vlade MacDonald povzel besedo na banketu angleško-amerišike družbe, ki mu je priredila banket v zvezi z njegovim nedavnim obiskom v Zedinjenih državah severne Amerike MacDonald je v svojem govoru seve omenil Roose-veltovo okrožnico in izjavil, da je ta dan zgodovinskega pomena. Zedinjene države so otvoriie svoje duri in so pogumno zajadrale v popolnoma nove smeri. Odslej nočejo več ostati ravnodušne napram dogodkom, od katerih je odvisen mir sveta. Globoko je prepričan, da bo Rooseveltova okrožnica še pove-ličana kot veliko delo. Čas, v katerem živimo, zahteva sodelovanje med Francijo, Italijo in Zedinje-nimi državami povsod tam, kjer je mir v Evropi ogrožen. MacDonald je nato nadaljeval: »Če kdo pravi, da smo proti Nemčiji, odgovarjam, da temu ni tako. Če kdo pravi, da smo proti osvoboditvi Nemčijo, potem pravim, da to ni tako. Kdor gleda nazaj, ve, da smo skušali Nemčijo vplesti v evropske zveze, tako da bi bilo pri tem ohranjeno njeno samospoštovanje in da bi lahko sodelovala v evropski družbi in za evropski napredek. Rečem pa, da ne moremo biti ravnodušni napram dogodkom in da tudi nismo. Mir Evrope je mir sveta. Amerika je danes izjavila, da napram miru sveta ne more biti ravnodušna,« Daladier zadovoljen? Pariz, 17. maja. AA. Predsednik vlade Daladier je dal zastopniku Havasa glede Rooseveltove poslanice poglavarjem držav izjavo, v kateri med drugim pravi: »Z iskrenim zadoščenjem sem vzel na znanje poslanico, katere plemenite nagibe pozdravlja ves francoski narod. Direktive, ki jih ta poslanica vsebuje, bodo prav gotovo pripomogle k uspehu svetovne gospodarske in razorožilvene konference. Združene države in Francija sta si vnovič edini glede tega, da se izvede uspešna akcija, od ka-j tere je odvisna ohranitev miru. Iz vsega srca se pridružujem plemenitemu prizadevanju predsednika Roosevelta in mu iskreno želm uspeha. London. 17. maja. ž. l'ertinax poroča iz Pariza »Dail.v TolegraphiK, da je spomenica predsednika Roosevelta bila sprejeta v francoskih krogih precej hladno. Nobenega smisla nima, dn se pot let po Kellog-Briantlov eni paktu noče skleniti nov pakt o nenapadanju. Francoski zunanji minister se sicer trudi, da vsebin» spomenice poda v drugi, ugodnejši luči, toda ii onih krogov, ki imajo tesne zveze z ministrskim predsednikom Daladicrom. se čuje. da je ta izjava mtlntala nu huH odpor, ker mora Kraniiia odhiti energično vse manevre, tla se oslabi francoska državna obramba. Kritični glasovi Pariz, 17. maja. AA. Vsi listi podčrtujejo izredni pomen Rooseveltove okrožnice in pravijo, da predstavlja nenavadno diplomatsko dejanje. Glede vsebine same pa časopisje ni enotnega mnenja, ker misli, da kaže okrožnica tudi neke praznote. V prvi vrsti kritizirajo okrožnico desničarski listi, pa tudi nekateri drugi. »Le Journal« se boji, da ne bi Rooseveltova okrožnica vzbudila mnenja, kakor da je sama razorožitev že zadosten vir varnosti. List dvomi zlasti v to, da bi ukinitev ofenzivnih sredstev, ki so zdaj namenjena obrambi, najbolje podprla mir. Po mnenju lista bi bilo bof|e obsoditi napadalca na nemoč. Skratka, končuje list, Roosevelt zahteva od nas, naj se razorožimo kar masivno in povprek brez jamstev za varnost. — Pertinaz pravi v liste »Echo de Paris«: Politika USA se ni izpremenila. Njen cilj je ta, da bi se naj evropske države ravnale po njenih navodilih in željah. Toda o podrobnih jamstvih za varnost Francije in evropskega miru ni govora. — »Ordre« pravi: Rooseveltova poslanica predstavlja velik apel v korist svetovnega miru. Toda takih proglasov smo že toliko videli in slišali, da smemo biti skeptični glede uspeha včerajšnjega proglasa. Rooseveltova poslanica prihaja tik pred Hitlerjevo in se nam zdi, kakor nekak nasvet. Toda ker se Roosevelt ne more nadejati, da bodo njegove besede zadoščale za korenito izpremembo zunanje in milita-ristične politike Nemčije, bo njegova poslanica imela samo ta rezultat — ako bo sploh imela kakšen rezultat — da bo Hitlerju sugerirala zmernost v njegovih Izrazih. Newyork, 17. maja. tg. Obe zbornici parlamenta sta potrdili Rooseveltovo spomenico. Senator Borah je izjavil, da ne soglaša popolnoma s predsednikom Rooseveltoni o vzrokih čezmernega oboroževanja. (Pravi vzrok, ki stalno vznemirja Evropo, je dejal Rorsli. so mirovne pogodbe. Tudi Hitler je otrok versaillske mirovne pogodbo. — Senator Roliinson je izrazil svojo bojazen, da ne hi RonscTcltova «pomeniea ostala brezpomembna gostil. Iz zakonodninih akcij ali iz mednarodnih pogodb ne more priti do nobenega mini več. Predsednikova poslanica je zadnji poskus za rešitev ogroženega miru na svetu. »Daily Telegraplu piše, da je po Papenovem slavospevu vojni treba pozdraviti vsako obsodbo militarizmu. Če Roosevelt v resnici želi s pomočjo kongresa dati Evropi garancije, potem se lahko pričakuje srečna etapa v zgodovini človeštva. Obstoja le ena bojazen, da se Francija ne bo zadovoljila i Rooseveltov« formulo o varnosti, vsled česar ni izključeno, da bo njegov predlog enostavno zavrnila. Seja ljubljanskega občinskega sveta Kritika kritike Peking in Tijencin pred padcem Usoda severnega Kitaja zapečatena London, 17. maja. Zadnja trdnjava pred Pekingom zavzeta Dasi se je velika ldtajska armada na celi Črti od Tijencina na Rumenem morju do Pel; in ga globoko zakopala v zemljo in se z vsemi silami brani pred ofenzivo Japoncev, je videti, da padca tako IPekinga kakor Tijencina ne bo mogla preprečiti. Armada japonskega generalissimusa, maršala Mu-to, ki komandira japonsko ofenzivo na severni Kitaj, osvaja namreč kraj za krajem kljub ljutemu odporu Kitajcev in je 16. t. m. po izredno krvavi bitki zavzela najvažnejšo utrjeno postojanko prod Pekingom, Mijuu, ki leži 50 km severno od Pekinga na takozvani cesti mandarinov. Mesto Mijim je po japonski težki artiljeriji popolnoma razrušeno. Strašne borbe pred Tijencinom Obenem pa je armada maršala Muto zelo napredovala tudi na fronti ob Rumenem morju, kjer se čedalje bolj bliža važni postojanki Tijencina, ki veže Peking z Nankingom. Tukaj so namreč Japonci zavzeli mesto Tanšijan, ki leži v sredi med izlivom roke Luftnho v Rumeno morje in Tijencinom, od katerega so sedaj Japonci oddaljeni komaj kakih 60 do 70 km. Obenem pa je dospela v pristanišče Taku, ki veže Tijencin z Rumenim morjem, velika japonska ladja-letalonoska »Kamoj«, kar dokazuje, da imajo Japonci namen napasti Kitajce v Tijencinu tudi z letalsko eskadro. Kitajski vojaki Tijencin mrzlično utrjujejo, civilno prebivalstvo pa mesto v pani6nem begu zapušča. Bitka za Tanšijan je bila nadvse krvava. Napadalna kolona Japoncev je znašala 20.000 mož in je prodirala s pomočjo tankov, avtomobilov in pol divizije konjcnice. Najprej sta pa bombardi- Ljnbljana, t7. maja. Danes popoldne ob 6 se je vršilo v slav-noetni dvorani zbornice za TOI letno zborovanje vseli jugoslovanskih pododborov panevropske unije. Na zborovanje so prišli poleg predsednikov hrvaškega in srbskega pododbora dr. Frangeša in dr. Momčilo Ninčiča še zastopnik zunanjega ministrstva, načelnik tiskovnega oddelka, dr. Živojič, nadalje predstavniki vseli ljubljanskih ustanov, korporacij in kulturnih društev. Zborovanje je otvoril predsednik slovenskega pododbora dr. Gosar, ki je uvodoma izjavil, da sedanji čas sicer ni primeren za ra-/.inotrivanje o Panevropi. toda potrebno jc pogledati z državniškim očesom v bodočnost ter .IMfipravljati naš narod na politične naloge v •bodočih desetletjih. h', Za njim je govoril bivši zunanji minister d r. Momčilo Ninčič, ki sc je spomnil na točno pred tremi leti objavljeni Briandov panevrop- Računski zakUuček monopolshe uprave Belgrad, 17. maja. 1. Centralna uprava držav- j nih monopolov je zaključila svoje proračunsko leto j 31. marca, torej istočasno kakor država. Radi tega jc monopolska uprava izdala pregled dohodkov, ki znašajo v preteklem proračunskem letu 1.894,290.188 dinarjev, medtem ko so znašali v proračunskem letu 1931-32 2.133,527.472 Din. Po teh podatkih so se dohodki monopolske uprave znižali v primeri s preteklim letom za 239,237.274 Din, Največ je vrgel monopol tobaka, to je 1.346,144.307 Din. L. 1931-32 pa je vrgel tobak 1.591,410.689 Din. Dohodki monopola soli znašajo 217,230.931 Din, petroleja 127,853.375 Din, vžigalic pa 100,772.614 Din. CešftosIoDašfu gostje v Lmbljani Ljubljana, 18. maja. Danes ob 16 prispe v Ljubljano 340 Čehoslo-rakov. Češkoslovaški gostje se bodo mudili v Ljubljani dve uri, nakar se odpeljejo na Bled ob 18. Prijatelje Čehoslovakov vabimo, da sprejmejo goste na kolodvoru v čim večjem številu. Ministrski zastopniki pri izpitih Belgrad, 17. maja. AA. Prosvetni minister je odredil svoje zastopnike, ki bodo prisostvovali nižjim in višjim tečajnim izpitom in pregledali delovanje srednjih šol. Ministrovi zastopniki so v dravski banovini na srednjih šolah tile: na realni gimnaziji v Kočevju Karel Prijatelj, Inšpektor prosvet. ministrstva, v Kranju Uroš Džo-mič, upravnik univ. knjižnice v Belgradu, v Ljubljani prva realna Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani, druga realna v Ljubljani Jakob Kelemitia, univ. prof. v Ljubljani, v Mariboru dr. Pavle Vujevlč, univ. prof. v Belgradu, v Celju dr. Ant. Melik. univ. prof. v Ljublj.; na klasičnih gimnazijah: v Ljubljani dr. Peter ■Skok, univ. prof. v Zagrebu, v Mariboru dr. Grgur Novak, univ. prof. v Zagrebu; na Slovenca«. Delegacija naših škofov pojde v Rim Subotlca, 1". ma ja. ž. Davi ob pol 8 jc odpotoval škof dr. Bubanovič v Zagreb, od kjer bo jutri pod vodstvom hrvaškega metropolita g. dr. Antc Bnucrja odpotovala delegacija škofovskega zbora v Rim, kjer bodo škofje sprejeti pri sv. očetu. Dr. Nevistič oproščen Belgrad, 17. maja 1. Kakor smo že poročali, jc bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti dr. Nevističu, zagrebškemu dopisniku »Pravde«, radi klevete, ki jo je priza-dejal rektorju zagrebške univerze dr. Bnzali. Sodišče jc danes oproetilo dr. Nevističa z utemeljitvijo. da je dr. Nevistič kot časnikar vršil samo svojo dolžnost, ker je poročal o dogodkih na univerzi, za resničnost katerih pa je pričal tudi dr. Dvorniković, pomočnik prosvetnega ministrstva in bivši profesor nn zagrebški univerzi. Dr. Nevistič je bil nadalje oproščen tudi plačila stroškov. Sneg v Srbi'i Skoplje, 17. maja. I. Po vseh vrhovih južne Srbije je pretekla dva dni, ko je radi luidih nalivov pritisnil mraz, začel padati sneg kakor sredi najhujše zime. Šar planina nad Skopljem je vsa zasnežena. Tudi skopska črna gora je vsa pokrita s snegom. Snežno odejo pa sta dobili tudi Bnbuna in Korab-planina ter skoraj vsi ostali vrhovi Južne Srbije. Tako nagle spremembe temperature prebivalstvo že dolgo ne I>omni ter je zelo prestrašeno radi te spremembe v mesecu maju. Sneg jc padci v teku včerajšnjega dne tudi po nekaterih vrhovih v notranjosti Srbije. Športna vest Belgrad, 17. maja 1. Nn snočji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bila sprejeta ponudba švjenrskega državnega teonin za revnnžno tekmo v Jugoslaviji, ki bo dne 24. septembra v Belgradu. Venizelos obtožen velc:zdaje Atene, 17. maja. tg. Venizelos, ki je obtožen veleizdaje zaradi pnfe, ki ga je bil uprizoril aprila mescca. je sporočil predscdniiitvu poslanske zbornice, da svojega zagovora ne bo dokončal, ker se mu odreka svoboda, ter da prepušča vladi odgovornost za nadaljnje kontnmačno postopanje. Stranke opozicije so sklenile, da bodo po svojih zastopnikih odobrilo to sta!188e, potem pa zapustile sejo poslanske zbornice in se vrnile vanjo šele potem, ko ho večina sprejela MetaJtsasor predlog, da se Venizelos sodi pred senatom kot vrhovnim sodiščem. (Kazen dolocu smrl ali pa dosmrtno ječo. — Op. ur.) Zagrebška vremenska napoved; Oblačno in r spremenljivo, počasi se bo zjasnilo. Zmerno hladno. Ljubljana, 17. maja. Današnja občinska seja bo ostala v zgodovini ljubljansko komunalne politike kot redek unikum. Ne samo, da je večino seje sestavljala gola polemika župana dr. Dinka Puca in nekaterih občinskih svetnikov proti javni kritiki mestnega gospodarstva, unikum bo ta seja tudi zato, ker je bil na tej seji osebno apostrofiran, in sicer na nelep način, tudi navzočni poročevalec našega lista, edinega dnevnika, ki so je upal na dcslojen in stvaren način kritizirati mestno gospodarstvo. Za sejo jo vladalo med prebivalstvom precejšnje zanimanje. Raznesle so se govorice — utemeljene ali neutemeljeno — da pripravlja skupina nekaterih mladih ljudi demonstracijo proti županu dr. Pucu. Najbrž so bili s tega vzroka pripravljeni mestni nnstnvljenci, ki so napolnili ob 5 popoldne galerijo v sejni dvorani in moramo priznati, da so se nam zdele ovacije, ki jih je občinstvo na galeriji priredilo ob začetku seje županu dr. Pucu, kakor da bi bile naročene. Seji jo prisostvoval v imenu banske uprave inšpektor dr. G u št in. Predsedstveno poročilo je bilo le kratko in zgolj formalnega značaja. Zupan dr. Puc je navedel nekaj občinskih svetnikov, ki so se opravičili. Med navedenci ni bilo imena dr. Pippenbacherja, ki je bil odsoten. POROČILO FINANČNEGA ODSEKA Poročal je Tavčar. Točka o odprodaji mestnih parcel trem prosilcem je bila odložena. Prof. Glasbene Matice Avgustu Ivančiču se proda 499 m' mestnega sveta v Trnovem po 80 Din. Dalje je bilo sklenjeno, da se ugodi prošnji ljubljanskega »Sokola«. Mestna občina odstopi brezplačno Sokolu zemljišče v Lattermanovem drevoredu, tam, kjer je tako zvani ljubljanski »Prater« s straniščem vred, ki ga bo pa Sokol podrl. Sokol rabi to zemljišče za zaokrožitev svojega telovadišča in za napravo tribun, ki bodo za izlet potrebne. GARANCIJA »STAN IN DOMU« Mestna občina je svojčas garantirala zadrugi »Stan in dom« za gradbeno posojilo v znesku 2 milj. 471.000 Din pri Mestni hranilnici in dobila v zastavo tri hiše, ki so last zadruge. Zadruga je sedaj sporočila mestni občini, da svojih obvez ne more izpolnjevati, ker bo najemnina padla. Zadruga se bo ali likvidirala ali pa naj Mestna hranilnica zniža obrestno mero na 5%. Amortizacijski rok je določen do L 1954. V primeru likvidacije bi mestna občina prevzela omenjene tri hiše, in sicer dve ob Tržaški cesti in euo ob Mlinski ulici. V tem primeru bi te hiše povzročale mestni občini letno 41 tisoč Din izgube, kolikor bi morala mestna občina doplačevati za amortizacijo in obrestovanje posojila. Finančni odsek je sklenil, da ni mogoče znižanje obrestne mere v sedanjih razmerah in da naj zato zadruga čimprej likvidira. Podžupan prof. Jarc: »Iz tistih hiš prihaja največje zabavljanje čez mestne hiše!« Poročevalec Tavčar nadaljuje: »Gospod Janko Kos, ki je napadel zadnjič mestno občino, češ, da pritiska z nizkimi najemninami v svojih hišah najemnine po drugih hišah, je sam član te zadruge in je sam prejel z garancijo meslne občine gradbeno posojilo, ki ga še ni odplačal. Posojilo je dobil znto, da bi v svoji hiši s cenenimi stanovanji pomagal zniževati velike najemnine. Ce hoče kritizirati mestno gospodarstvo, naj bi najprej s svojim vplivom v zadrugi pomagal doseči, da mestni občini sedaj ne bi bilo treba prevzeti rizika visokih bremen in deficita vsako leto.« Predlog odseka je bil nato sprejet. Odklonjene so bile nato pritožbe proti predpisom pasjih taks, ugodeno pa je bilo prošnji neke revne vdove za odpis majhne najemnine. TRGOVSKA AKADEMIJA Mestna občina je svoj čas sklenila najeti pri Drž. hipotekami banki posojilo v znesku 6,500.000 Din za zgradbo Trgovsko akademije, in sicer po 8% obresti, 2% amortizacije. Posojilo bi se amortiziralo v 20 letih. Finančni minister Je lo posojilo odobril, upravni odbor Hipotelvarne banke pa je sklenil odobriti posojilo, toda lc pod pogojem 9% odstotne obrestne mero in 1% amortizacije. Posojilo naj bi se amortiziralo v 25 letih. (Praktično to pomeni, da bo morala mestna občina pet let dalj plačevati Hipotekami banki letni znesek 650.000 Din.) Hipotekama banka zahteva dalje, naj se mestna občina obveže, da bo redno vstavljala ta znesek v svoj redni proračun. Poročevalec Tavčar je k temu pripomnil, da mestna občina lahko pristane na te zahteve, ker bo krila ta znesek od najemnine, ki jo bo prejela od države za šolo. POČITNIŠKA KOLONIJA V DOBRAVI Mestna delavska zavarovalnica namerava v vasi Dobrava pri Gorenji vasi v Poljanski dolini kupiti od posestnika Bogataja 6000 kv. metrov sveta ob Sori, kjer misli postaviti počitniško kolonijo ter s tem proslaviti 10 letnico svojega obstoja. Svet bi bil po 4 Din kv. meter. Občinski svet jo to odobril. POROČILO GRADBENEGA ODBORA je podal ing. B e v c. Zavrne se pritožba podjetja ing. Dukiča proti sklepu kolavdacijske komisije zaradi armaturne izmere pri mostu pod Trančo. Ljubljanski kreditni banki se dovoli parcelacija njenega posestva ob Tržaški cesti na 35 stav-bišč, in sicer pod običajnimi in še nekaterimi pogoji. Dalje je občinski svet sklenil, da ukrene vso potrebno za odstranitev provizoričnih barak poštno uprave v Robbovi ulici, o čemer je bil že sklenjen sporazum med mestno občino in poštno upravo, pa so se pojavile zopet nove ovire. Sklenjeno je bilo dalje, da ostane pri regulaciji Bolgarske ulice pri elarem in ne tako, kakor določa novi regulacijski načrt. Sprejet je bil dalje sklep o preureditve kanalskega obrežja ob Ljubljanici. — Sprejet je bil dalje Plečnikov načrt o napravi pristanišča od Sv. Jakoba mostu do Opekarskega mostu z dodatnim Kosmovim predlogom, da se od Opekarskega mostu do Splce napravi športno pristanišče. POROČILO PERS0NALN0.PRAVNEGA ODSEKA jo podal dr. Bohinjec. (Poročal jo o raznih prošnjah za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo. S tem je bil dnevni resi skoraj izčrpan. Sledili so -nato razburjeni govori o kritiki, ki jo je zadnjo čase deležno občinsko gospodarstvo. Debata o kritiki občinskega gospodarstva. Dr. Bohinjec je imel najprej daljši govor, v katerem pa se je premalo precizno izražal in jo govoril le bolj teoretično o načinu kritike. Govornik razločuje dva načina kritike. Prvi način je anonimen, tak, ki se poslužuje nevidnih kanalov govoric in podobnih sredstev, kakor zaplotskega streljanja, kaljenja voda in letakov, ki spominjajo na načiu najhujših bojev med »klerikalci iu libe- ralci«, ko so si nasprotniki očitali skledo in po-steljo, drugi način pa Je možat in odkrit, tak, kot je bil iznešen v občinskem svetu in pozneje v javnosti s podpisom. »Tako smo sednj prisiljeni poslušali v lokalih sarkastične opazke. Če bo slo tako dalje, se pošteni ljudje sploh nc bodo več bavili z javnim delom, ampak le najbolj koruptni elementi, ker bo poštenih sram.« Govornik pravi, da bi moral že državni pravdnik uvesli preiskavo proti občinski upravi, če bi le količkaj verjel, prav tako tudi banska uprava. Občinski svet izgleda po tej lcritiki, kakor da so v njem sami moralno pokvarjeni ljudje, na drugi strani pa sami idijotje, ki to trpe. Je proti taki anonimni kritiki, naj tiče kogarkoli, semper ali. quid haeret. Kar se danes pripeli enemu, se more jutri drugemu. Če se bodo izvajale take metode, j>otem bodo mogli delati v javnosti lc ljudje s trdo kožo. Govornik oslro graja tudi občinsko uslužbence, ki raznašajo nekatere informacije in to največkrat iz osebne užaljenosti. Občinski nastavljena morajo nastopiti proti takim skritim in anonimnim kritikam. Občinskemu gospodarstvu pa je potrebna jasna ln odkrita kritika. Napadi na »Slovenca«. Tavčar trdi najprej, da je občinsko gospodarstvo odprta knjiga, iz katere se more vsakdo o dejanskem stanju prepričati. Prejšnje občinske uprave so javnosti sporočale o občinskem gospodarstvu le eumarično in brez pojasnil. Sedanja občinska uprava pa Je predložila vedno obširna poročila in detajle iz računov. Naša javnost in časopisje pa ni bilo vedno iniciativno in ni vedno prihajalo z vzpodbudo. Pač pa se jo razpasla negativna stran sodelovanja, površna kritika, sum-ničenje in intrigantstvo, ki ga je treba obsojati, če hočemo čuvati svojo čast. Govornik pripoveduje v skrajno razburjenem tonu, da so je vse obravnavalo, vsaka stvar iz klubovega življenja, po ure in ure dolgo vsaka podrobnost. Nato nadaljuje: »Perfidnoet je iznescl »Slovenec«, katerega poročevalec sedi tu pri vseh sejah, ko je pisal, kakor da naš župan dobi pol milijona dinarjev na leto. Vse je čisto ordinarna laž in le žal mi je, da ni bila tako iznešena, da bi se dala prijeti.« Potem govori še o razni kritiki, ki se v javnosti ne upa povedati, temveč živi le v skritih kanalih. Tako se ne upa nihče nič konkretno povedati o nakupu Luckmannove hiše. Pozvali smo vse časopisje, naj pove, Če kaj ve, in še sedaj javno pozivamo, da bomo vedeli, česa se nas dolži in če kdo kaj ve, naj označi krivce. To je javna agitacija, ki je dovolj premetena, dn ji ni mogočo priti do živega, potem pn je šo ena agitacija, ki se skriva za najbolj nedolžno obliko v zabavljanju po gostilnah. Najbolj nesramna in nemoralna j>a je agitacija z letaki. Ta agitacija je bila spretno or. ganizirana. Šo hujše je, če se poslužujejo te agitacije ljudje, ki pravijo, da so nacionalisti. Ljudski glas, ki je božji glas, je označil, kje je treba iskati krivce teh letakov ln ljudski glas bo obsodil tudi te lcvazinacionaliste. Če pa se kdo sklicuje na sokolstvo, potem se more tudi ta občinski svet, ker še noben občinski svet ni sokolstvu toliko dal, kakor ta. Sploh pa se sokolstvo ne sme vmešavati v dnevno polit Končno izraža še Tavčar zaupanje občinskega sveta županu. Kosem zatrjuje, da je podpis »narodno delavstvo« na nekih letalcih falzifikat. Tudi delavstvo znupa sedanji občinski upravi in obsoja podzemeljsko agitacijo. Podžupan prof. Jarc frimerja najprej letošnji proračun in oni iz 1. 1912. edaj je bila županova plača višja kakor sedaj, res pa da je bila reprezentanca nižja, toda Ljubljana je bila tedaj tudi manjše mesto in manj pomembno. G. podžupan se nadalje bavi s pisanjem »Slovenca«. P onjegovih informacijah sta v uredništvu dve struji. Imamo tam kader poštenih ljudi, ki je za pozitivno podporo občinskemu svetu, ve pa tudi, da je bila izdana parola, da ne sme v list niti ena poštena beseda o mestni občini. Podžupan potem apelira na »Slovenca«, naj popravi storjeno krivico. Dalje pripoveduje, da mu je ugleden mestni župnik dejal, da v nobenem drugem mestu v državi ni tako skrbnega socialnega skrbstva kakor v Ljubljani. Župniki so v stalnem stiku z mestnimi socialnimi zastopniki. »Če je kak revež, ki ne plačuje stanarine, ki pa ne spada v mesto, ker ni vreden podpore in je okolici v napoto ter se ga skuša znebili tudi policija, deložiran, potem se takoj oglasi v »Slovencu« »Kaj pravite?«. Se bolj »boljševiški« pa je po go-vornikovem mnenju neki drugi dnevnik. To je šc grše od tiste žurnalistike, kateri je naš občinski svet lako naklonjen. Ta motna voda se bo počasi razčistila in naj se le razčisti, bomo vsaj videl' ribiče!« 2upan dr. Puc prečita dvoje pisem in sicer eno od Slovenske banke, lastnice Mahrove hiše, in drugo od dr. Luck-manna. Župan se je namreč obrnil na ta dva naslova, naj se izjavita glede očitkov nepravilnosti pri teh dveh kupčijah. Odgovor Slovenske banke navaja, da se je za tedanji eventuelni nakup pogajal prejšnji odbor, pri katerem se je sedanji odbor informiral. Slovenska banka pravi, da so se pogajali izključno le zastopniki mestne občine in Slovenske banke, ki so sc sestali dvakrat ali trikrat. Vse govorice o kakšnem mešetarjenju pa pošilja Slovenska banka v kraljestvo fantazije. Slovenska banka prosi za točno besedilo eventuelnih takšnih govoric, da bi tudi sama nastopila proli širiteljem. Dr. Luckmann pa potrjuje da se je domenil z mestno občino izključno za znesek 200.000 Din in je ta znesek tudi res sprejel. Ta znesek je bila skrajna cena za njegovo hišo, zlasti ker je bil zaradi podiranja hiše eno leto ob najemnino. Izključeno jc, da bi pristal na kupnino 1 milijon Din. Zupan je dodal tema dvema pismoma samo eno opazko: »V stari Grčiji je živel neki politik Arlstid, ki je moral celo bežati iz Aten, ker je bil preveč pošten.« Občinski svet je županu aplavdiral. _ Sledili so predlogi raznih občinskih svetnikov. Važna je rcsolucija, ki jo je utemeljeval obč. svetnik ing. Pavlin. Ta resolucija apelira na vlado, da bi v izpolnjevanju svojega programa o zgradbi avtomobilskih cest pričela čimprej z zgradbo avtomobilske ceste za Savo od Litije do Radeč. Ta cesta je gospodarsko važna zaradi industrije rudarskih revirjev in zaradi izrabe vodnih sil Save. Na ta način bi se realizirala tudi zveza s Posavjem. Ta zveza bi tvorila sestavni del bodoč« avtomobilske ceste Bclgrad-Zagreb—Ljubljana. V odsek za preureditev mestnega arhiva in knjižnice ter za bodoči mestni muzej so bili izvoljeni: dr. Bohinjc, prof. Jarc, dr. Modic, ing. Pavlin in dr. Subie. Javni seji je sledila tajna caift Za panevropsko idejo Zborovanje jugoslovanskih pododborov panevropske unije 25 let zupnikovanja pri Sv. Joštu Sv. Jošt nad Vrhniko, 17. maja. Danes je preteklo 25 let, ko je 17. maja 1908 prvič maševal g. župnik Josip Nagode v naši cerkvi sv. Janeza. Vem, da takrat g. župnik ni mislil, da bo toliko časa služboval v šentjoški župniji. A vendar je vztrajal dolga leta in iskal izgubljene ovčice, da jih privede na pravo pot. Bodisi na pnž-niei ali v župnišču, povsod nam je kaj novega povedal. Še vedno in vedno — kljub svoji starosti — je pripravljen vse žrtvovati za svoje župljane. Mnogo je bilo že primerov, ko je bil klican s sveto popotnico k bolnikom, bodisi podnevi ali ponoči, v snegu ali dežju, ob vsaki uri je šel brez obotavljanja. Pa ne samo to. Koliko je pomagal revežem v stiskah in nadlogahl Nihče ni šel od njega praznih rok. Ustanovil je Hranilnico. Nakupil je mnogo sveta za cerkev, posredoval je pa tudi pri zgradbi Prosvetnega doma. Predvsem gleda na to, da povzdigne Sv. Jošt v duhovnem in kulturnem oziru. Zato se mu ob 25 letnici zahvaljujemo za ves trud in delo. Želimo mu še mnogo let pastirovanja v naši župnijil Bog ga živi zdravega in čilegal —a. Glavna skupščina Zadružne zveze Za glavno skupščino Zadružne zveze, dne 1. junija t. 1., je železniški minister dovolil polovično vožnjo. Polovična vožnja velja za čas od 30. maja do 3. junija. Delegati za glavno skuščino kupijo na vstopni postaji celo karto, katere pa naj v Ljubljani po svojem prihodu ne oddajo, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na občnem zboru bodo dobili potrdilo, da so ee udeležili občnega /.bora. Slov. rudarski inženjerji Glavna skupščina Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inžcnjorjev, sekcija Ljubljana. V nedeljo, dne 15. t. in. se je v prostorih Rudarskega instituta teiinične fakultete v Ljubljani, pri obilni udeležbi članov, vršila glavna letna skupščina ljubljanske sekcije Združenja ju- foslovanskih rudarskih in topinliških inženjerjev. z poročil odbornikov je razvidno, da je delovanje te strokovne organizacije naših rudarskih in topilniških inženjerjev, v vsakem pogledu plodonosno. Iz celokupnega delovanja sekcije in razprave vprašanj na skupščini, ki so življenjskega pomena za razvoj naše narodne rudarske in topilniške industrije, kakor tudi v obrambi stanovskih interesov svojih članov, je sekcija dosegla hvalevredne uspehe. Te velike uspehe eekcije je pripisovati agilnosti glavnega odbora pod predsedstvom gosp. univ. prof. inž. V. G o s t i š e, ter sekcijskega^ odbora pod predsedstvom gosp. univ. prof. inž. I. Pehanija, kakor tudi tajnikov združenja, gg. inž. V. K e r e n i č a in inž. I. I v a n o v i č a ter tajnika sekcije inž. L. Župančiča, ki so zbrali v združenje skoraj vse rudarske in topilniške inže-njerje v Jugoslaviji. Odboru je bila izražena soglasna zahvala in polno zaupanje, nakar je bil vnovič izvoljen za prihodnjo poslovno dobo. V priznanje izrednih zaslug našim rudarskim in topilniškim inženjerjem, naši univerzi in napredku rudarstva in topilništva v obče, je bil z aklamacijo izvoljen za častnega člana sekcije dvorani svetnik in rudarski glavar gosp. inž. Vinko Sfrgar, kakor tudi stavljen predlog, da ga sekcija na glavni skupščini Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev, ki se bo vršila dne 26. t. m. v Sarajevu, predlaga za njenega prvega častnega člana. Kljub kratkemu obstoju Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev, obstojata poleg ljubljanske eekcije tudi že sekciji v Belgradu in Sarajevu, kateri z enako agilnostjo podpirata delovanje glavnega odbora Združenja. Žrtev pasçe stekline Šoštanj, 16. maja. Dne 15. maja je bil v Šoštanju pokopan maren-berški občinski odbornik in trgovec g. Rajko R i -t o š e k. Pred enim letom ga je ugriznil stekel psiček. Bolezen se je pokazala šele 8. maja. Takoj naslednjega dne je bil še pri popolni zavesti sprevi-den. V sredo 10. maja so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je v četrtek opoldne umrl, star 42 let. Njegovo truplo so prepeljali v Šoštanj, kjer je bilo pokopano. N. p. v m,I Gobe obetajo bogato letino Črnomelj, 16. maja. Ker gredo iz našega kraja skoraj večina vseh suhih gob v Ljubljano, vas bo gotovo zanimalo poročilo, da smo našli včeraj v gozdu prav lepe jurč-ke, ki morda obetajo, da bo letos bogata žetev tega zaželjenega sadu. Naše ljudstvo je zelo revno in željno pričakuje, da bi se nudila kaka prilika zaslužka. Po 7 mesecih najden obešenec Šoštanj, 16. maja. V začetku lanskega oktobra je izginil od doma 36 letni delavec Jožef Mežnar v Skrnem, »Enkrat bom šel in ne boste me več videli,« tako je v svoji duševni zmedenosti in obupanosti večkrat dejal. Lansko leto je enkrat res odšel, a se je kmalu vrnil. Dne 9. oktobra je zopet izginil. Tokrat so vsa iskanja ostala brezuspešna. Ko pa je v ponedeljek delavec Gerlovšek klestil drevje v tako zvani šent-terjanski planini, je na neki bukvi opazil obešenca. Po obleki so domači spoznali, da je to truplo Jo-lefa Mežnarja. Čiovek obstreljen v hrbet Središče ob Dravi. Mnogo se govori tukaj o žalostnem dogodku, ki se je dogodil v Šalovcih pretekli teden. Lovski čuvaj je ustrelil v Zorjanovi šumi v hrbet nekega L. iz Vodranskega vrha. Ta je šel z žagico v roki v gozd. Morda je hotel užagati grabljišče, ko zasliši za seboj klic: Stoj! Misleč, da je lastnik šume g. Zorjan, jc zbežal proti svoji šumi in se niti ni ozrl. V tem pa je že počil strel, ki je zadel. L. je padel. Na srečo je v bližini pasel živino gosp. Meznarič, ki je prej srečal čuvaja, slišal strel, pozneje pa klic na pomoč. Poiskal je ranjenca, ki bi na mestu izkrvavel, če bi ne bilo rešitelja k njemu. G. Meznarič je poklical več moških, ki so hudo ranjenega L. spravili v ormoško bolnišnico. L. je dobil 12 debelejših zrn, ki so zadela od ramen do nog, k sreči pa niso razrtgala večje žile in tudi pljuča so bila le malo ranjena. Med prevozom je sicer izgubil mnogo krvi, tudi iz ust je krvavel, ker pa je pomoč prišla še pravočasno, je upanje, da bo okreval. — Lovski čuvaj izjavlja, da je imel ustreljeni v roki puško in da se je le branil. Priča pa trdi, da puške ni nikjer našel, le ranjenca s iaiaoo. SARGOV KALODONT Važna odredba banske uprave Vse zavarovanje z dohladnim kritjem ustavljeno Banska uprava je izdala 15. t. m. naslednjo odredbo: V poslednjih letih je nastalo ter posluje v dravski banovini mnogo reg. pom. blagajn in tudi zavarovalnic na zadružni podlagi, ki vrše zavarovalne posle na takozvanem dokladnem kritju, t. j. na ta način, da je višina zavarovalnine, ki se ob po-godbero dogovorjenem dogodku (smrt, poroka) izplača v višji ali manjši izmeri in to zavisno od števila članov v dotični zavarovalni panogi odn. v dotičnem razredu zavarovalne panoge. Tudi so člani sklepali zavarovalne pogodbe na pogrebnino glede oseb, ki so izven tesnega okvira § 18. zak. od 16. VII. 1892 drž. zak. št. 202. Tudi višina zavarovanj nikakor ni v skladu s § om 1. navedenega zakona. Velik podvig teh ustanov je pripisovati ne le delovanju agilnih, tu in tam dobro in predobro honoriranih provizijskih agentov (zaupnikov) in reklami, temveč tudi in to v p.rvi vrsti okolnosti, da nudi omenjeni način zavarovanja rajširšo možnost špekulacije, katere možnosti so se dejansko polotili najširši, predvsem siromašni in v bedi živeči sloji naroda. Da to ne more biti samo domneva, dokazuje že dejstvo, da se zavarovanje zoper škode po požaru kljub razmeroma nizkim premijam in eminentne gospodarske važnosti in kljub mv.o-žečim se požarnim katastrofam ne razvija in ne posploii, kakor bi bilo z ozirom na kulturno stopnjo našega naroda pričakovati, dočim je zavarovanje pri uvodno omenjenih ustanovah z doklad-nim kritjem vkljub gospodarski krizi v bohotnem razmahu. Kraljevska banska uprava je prišla do zaključka, da sistem dokladnega kritja rA samo po zakonu nedopusten, temveč da v praktičnem izvajanju nima trajnosti, da je torej neizvedljiv in tudi ob še tako solidnem poslovanju upravnih in nadzornih odborov neuporaben ter vsled svoje nesigurnosti Profesor Turlt oproščen Vse registrirane pomožne blagajne se ustavijo za naše narodno gospodarstvo nepregledno škodljiv. Zato kraljevska banska uprava kot nadzor-stveno oblastvo po svoji službeni dolžnosti odreja, da se nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh registrovanih pomožnih blagajn in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokladnega kritja začasno in do preklica ukinja, da se izvrši revizija statutov rn- poslovanja. Od danes naprej se novih zavarovanj, če tudi že prijavljenih in morda na seji upravnega odbora celo sprejetih, ne izvede. Nabiranje novih zavarovalnih prijav se isto-tako ukine, dokler se pravila, ki jih je z eventuelnimi pravilniki vred potom prvostopnih obče upravnih oblastev predložiti, ne pregledajo vnovič ter ne izda novih revodil, kako je sedanji nedopustni in nezakoniti sistem prevesti na edini dopustni sistem takozvanega kapitalnega kritja, t. j. premiiskega zavarovanja z zavarovalno-teh-nično pravilno preračunanimi rezervami. „Karitas" posluje nemoteno dalje Z ozirom na odlok banske uprave dravske banovine, da se ukinja nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh pomožnih blagajn (samopomoči) in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom doklid-nega kritja, obveščamo tem potom lavnost, da »Karitas« s tem ni prizadeta. »Karitas« temelji na zavarovalno-tehnični podlagi in nudi svojim članom popolno varnost (kapitalno kritje). »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Obravnava o „zadnjih ostankih pasjega plemena" &£3£Ј23Г Ljubljana, 17. maja. Obravnava proti prof. dr. Ernestu Turku zaradi žaljenja časti se je danes nadaljevala pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28. Mala soba je bila nabito polna poslušalstva, v prvi vrsti dijaštva, ki se je zelo zanimalo za potek današnje razprave in sodbo. Sodnik g. Branko G o s 1 a r je k razpravi povabil 15 dijakov VI b razreda humanistične gimnazije za priče. Razprava je trajala od 8 dopoldne do 12.45. Vse priče so morale opisati potek dogodkov, ko je g, profesor vstopil v dvorano in zaplenil pri dijaku Antonu Hočevarju posebno izdajo »Slovenca«. O prvi razpravi, ki se je vršila 3. t. m., je »Slovenec« že obširno poročal. Dijaki pričaš o Danes je bil prvi zaslišan: dijak Ciril M i k 1 i č , ki je najprej opisal, kako je obdolženec zaplenil »Slovenca«, nato pa je , prijemal Hočevarja, zakaj se je smejal. Sodnik: »Ali je kaj govoril o državnem sodišču?« Priča: »Se točno ne spominjam. Slišal sem samo, da je dejal: »Še premalo so dobili in da so plačanci Italije.« Sodnik: »Ali je govoril o pasjem plemenu?« Priča: »Na to se ne spominjam. Prej eno uro je Ciril Žakelj omenil, da nacijonalizem propada, i On je navedel dokaze, da to ni res in pristavil, j da to govore ljudje, ki hočejo nas potisniti na l stopnjo pasjega plemena.« Sodnik: »V kakšni zvezi je vse govoril?« Priča: »Ne vem v kakšni. Na to nisem polagal posebne važnosti in pozornosti. Ne morem trditi, da bi bil obdolženec dejal ob tej priliki: »To so zadnji ostanki pasjega plemena. Spominjam se, da je rabil te besede ob neki drugi priliki.« Sodnik: »Ali je govoril o italijanskih sodiščih in Gortanu?« Priča: »O Italiji, vem, da je dejal: »Italijani komaj čakajo, da bi se polastili naših krajev.« Sodnik: »Ali ste imeli vtis, da besede merijo na one, ki so bili sojeni v Belgradu?« Priča: »Bila so različna mnenja.« Sodnik: »Ali je bil vinjen?« Priča: »Ne!« Sodnik: »Ali je bil razburjen?« Priča: »Da, zato, ker je dobil pri Hočevarju »Slovenca«. Mislil je tudi, da so med nami še drugi letaki.« Priča Ciril Žakelj: »Slovenca« je dal na mizo. Pozneje ga je držal v levi roki. Udaril je z roko po »Slovencu« in rekel: »To so največje kukavice, ki si ne upajo nič priznati. Plačanci, ki so bili v Avstriji z vsem zadovoljni, dočim z državo, za katero smo dali mnoge kaplje krvi, pa niso zadovoljni. Svinec v hrbet!« Sodnik: »Ali je govoril o pasjem plemenu?« Priča: »Rekel je: To so zadnji ostanki pasjega plemena. Vse to je govoril naenkrat po vrsti.« Sodnik: »Na koga so merile te besede?« Priča: »Vtis imam, da na obsojence v šenčur-skem procesu.« Sodnik: »Ali je govoril o Gortanu in Italiji?« Priča: »Ne! O tem sploh nič.« Sodnik: »Ali je bil razburjen?« Priča: »Precej.« Sodnik: »Ali je bil vinjen?«-. Priča: »Med uro sem bil prepričan, da ni bil vinjen.« Sodnik: »Na koga so besede letele?« Priča: »Imel sem vtis, da so besede veljale obsojencem v šenčurskem procesu. Možno pa je, da je g. profesor mislil vse, ki niso nikoli nič žrtvovali za domovino.« Sodnik: »Ali je govoril o Italiji?« Priča: »Ne! Tudi o Gortanu ne!« Dr. Krek: »Ali j« rekel, da v Sloveniii rova- ršjo, v Belgradu pa vpijejo »Živelo narodno edinstvo!« Priča: »Menim, da.« Sodnik: »To je premalo za mene!« Priča je še enkrat pripomnil, da je obdolženec v začetku svojih izvajanj udaril po »Slovencu«. Priča Boguslav Grafenauer je najprej jasno očrtal položaj v razredu po vstopu prof. dr. Turka. Profesor je udaril z roko po »Slovencu« in rekel: »To so kukavice pasjega plemena. Nobenega ni imenoval. Vzel je list v roke in dejal, da so doma rovarili proti državi, v Belgradu pa vpili: »Živelo narodno edinstvo!« Trdil je. da so to ostanki pasjega plemena. Še premalo so dobili. Svinec v hrbet. Konec ure se je Hočevar opravičil, ker se je prej smejal. Trdil je tudi, da so to oni, ki skušajo s svojimi federalističnimi težnjami razbiti državo in še ponovil besede: »To so zadnji ostanki pasjega plemena. Zaslužijo svinec v hrbet!« Sodnik: »Ali je to skupaj strnjeno govoril?« Priča: »Meni se zdi, da.« Dr. Krek: »Ali je rekel, da so plačanci sosedne države?« Priča: »Tega ne vem. Rekel pa je, da so v Avstriji vsemu pritrjevali, v Jugoslaviji pa niso zadovoljni.« Branilec dr. Cepuder je vprašal pričo, ali ni Vrhunca opozarjal, da ne sme krivo pričati. Priča: »Vrhuncu sem res dejal: Če boš krivo pričal, boš izključen iz vseh jugoslovanskih šol. Moj oče me je opozoril, naj tako povem sošolcem,« Dr. Krek: »Kaj vam je pozneje rekel g. profesor Turk?« Priča: »Da razred teroriziram!« Priča Henrik Gros je opisu dogodka pristavil, da mu je sošolec Vodopivec poslal listek, s katerim ga je opozoril, zakaj govori okrog, da on na zadnji razpravi ni pravilno govoril. Svaril ga je, da se naj ne spušča ž njim v boj. Drugače je izpovedal, da se je g, profesor obrnil proti razredu in dejal: »To so največje kukavice, doma rova-rijo, ko pa pridejo pred sodišče, pa si ne upajo priznati. Taki ljudje so plačanci naših zunanjih sovražnikov.« Sodnik: »Ali je govoril strnjeno?« Priča: »Ne, le v presledkih!« Sodnik: »Ali je imenoval kako ime?« Priča: »Ne!« Sodnik: »Ali je bil vinjen?« Priča: »Ne. Bil je razburjen, deloma zato, ker je mislil, da sta Hočevar in Miklič ironizirala državno sodišče.« Dr. Krek: »Ali se spominjate, da je obdolženec dejal: Premalo so dobili?« Priča: »Da. Reke! je: Premalo so dobili, drugod dobe svinec v hrbet.« Priča je nato pripovedoval, kako so se pred pred Ljudsk im domom z Vodopivcem in Drolcem razgovarjali o zadnji razpravi in da je Vodopivec obžaloval, da priča Karol Novina ni tako izpovedal kot on in Štular, ker bi bil v tem slučaju nato dr. Turk obsojen in premeščen. Priča Vladimir Žakelj je bil kratek in je potrdil le nekatere bistvene okolnosti. Priča Dragotin Pivk je med drugim pristavil, da je g. profesor poudarjal: So ljudje, ki hočejo federacijo. Imamo sosede, ki skušajo Jugoslavijo razbiti in se polastiti Slovenije. Priča je imel vtis, da je hotel obdolženec dijake le poučiti o pomenu državnega sodišča. Govoril je na splošno. Priča Slavko Vrhunc je imel vtis. da je govoril na splošno in ni omenjal obsojencev šenčurskega procesa. Vinien ni Kij. pač pa sočno razburien. Priči Aleksij K r e g a r in Marjan J a k u 1 i n nista vedela povedati kakih važnejših okolnosti in sta zatrjevala, da je obdolženec govoril na splošno. Zaradi incidenta s Hočevarjem je bil razburjen, ne vinjen. Povedala pa sta, da so nekateri dijaki imeli vtis, da je vse letelo na šenčurske obsojence Priča Janez Vari je izpovedal, da je zaplenjeni »Slovenec« ležal celo uro na katedru. Izključuje, da bi besede o pasjem plemenu merile na zasebne tozitelje. G. profesor je večkrat v razredu govoril o nacionalnih problemih. Priča Ivan K o v i č : »Govoril je na splošno. Omenil je: Federalizem je za nas smrt. Avtonomna Slovenija ne more obstojati, ker bi takoj izginila.« Priča Janez L e m u t : »Omenil je, da so še premalo dobili, da bi morali dobiti svinec v hrbet. Ne veni pa, v kakšni zvezi.« Sodnik: »Na koga je vse to letelo?« Priča: »Sprva sem mislil, da na Janeza Brodarja in tovariše. Drugače pa ne vem, na koga je mislil. Ne vem, da bi govoril o Italiji in Gortanu. Trdil je: Separatizem je poguba za našo državo I« Naslednja priča, Viktor Stare, sosed Antona Hočevarja, ki je dal g. profesorju »Slovenca«, je bil zelo obširen. »Slovenec« je po njegovi izjavi ležal ves čas na katedru. Nato je priča skoraj dobesedno, tako kot se g. profesor zagovarja, navajal vsebino profesorjevega predavanja o državnem sodišču in federalizmu. Italijani so poslali celo našim nedolžnim ljudem, Gortanu in tovarišem, svinec v hrbet. Proti državi rovarijo ljudje, ki so v Avstriji vpili: »Tako je prav!« a z Jugoslavijo sedaj niso zadovoljni.« Sodnik: »Tako da je govoril g. profeeor. pravite! Drugi drugače povedo!« Priča: »Tako se spominjam in tako vem. Sam za se sem bil prepričan, da je govoril na splošno.« Dr. Cepuder: »Ali nista v razredu dve strujd?« Priča: »Da!« Dr. Cepuder: »Tudi slovenoborska!« Sodnik je nadaljno vprašanje o tem odklonil. Naposled so bile zaslišane še priče Franc Marinič, Emil Auereperg in Radovan Turk. Izpovedali so slično. kot prejšnje priče. Sodnik je nato zaključil dokazno postopanje. Nekatere priče so izpovedale, da je Emil Auersperg, ko so dijaki kakih 10 minut »tali, vizitiral, ali so v razredu še kaki letaki ki časopisi. Dr. Krekov govor Dr. Krek je pot zastopnik zasebnih tožri-teljev predlagal obsodbo v smislu obtožbe radi prestopka zoper Čast po §§ 207 in 301 k. z. Besede, ki jih je spregovoril obdolženec, so lake, da so nudo žalile zasebne tozitelje. Obdolženec se predvsem brani s svojim nacionalizmom. Spoštovanje njegovemu prepričanju, vsa pieteta njegovim osebnim žrtvam, toda, to kar je govoril o zasebnih to-žii'teljih. je huda osebna žalitev. Čast zasebnih tožiteljev je bila tiste dni pri vseh mogočih prilikah tako hudo napadena, da so bili prisiljeni preganjati vse, ki so jih žalili. Obdolženec se nadalje brani s tem, da je le v okviru svoje službene dolžnosti govoril in poučeval učence. To pa ne drži. Bila ie zemljepisna ura. predmet pouka so bila nebesna telesa in govorjenje obdolženčevo ni bilo v nobeni zvezi s predmetom. Način govorjenja je tak, da izrazito kaže na žaljiv namen. Zaslišane priče so deloma popolnoma in v celoti potrdile zasebno obtožbo, deloma pa so potrdile take okolnosti, da je iz njih točno razvidno, da je vse obdolženčevo govorjenje merilo le na zasebne tozitelje. Kak drug sklep tudi ne bi bil logičen, ker je govoril obdolženec v zvezi z zaplembo »Slovenca« in ker sam priznava, dn je govoril v zvezi s šenčurskimi dogodki. Celo tiste priče, ki jih je obdolženec predložil v svojo obrambo, so to potrdile, in le štiri priče so imele vtis, da je obdolženec govoril na splošno, brez ozira na zasebne tozitelje. Rranilec dr. Cepuder je uvodoma vehe-mentno napadel, češ, da je bil ta proces insceniran v prvi vrsti proti prof. dr. Turku, ne od dijakov, marveč od dnieih strani, tako od trnovskega kaplana dr. Pognčnika in dr. Kreka samega. Podana je bila možnost druge pritožbe na prosvetni oddelek ali na prosvetno ministrstvo, tudi ni bila dana mož.nofft. da bi se zadeva mirno uredila. Tako postopanje pa ni bilo lepo. .. Silen pritisk na dijake. Dr. Krek je odločno protestiral proti takim insinuacijam ter posebno povdarjal, da je bil na dijake, ki so bili pozvani za priče, izvajan silen pritisk. Oprostilna razsodba Sodnik g. Branko Goslar je ob 12.45 razglasil kratko sod bo : V smislu § '280 kaz. zak. se obdolženec dr. Ernest Turk oproščn od obtožbe zaradi prestopka zoper čast in se zasebni tožitelji obsojajo, dn imajo solidarno plačati stroške tega procesa. V razlogih je sodnik obširno utemeljeval oprostilno sodbo. Vse priče je ločil v tri skupine. Nobeni priči se ne more odrekati verodostojnosti. Prva skupina trdi, da je dr. Turk držal »Slovenca« v roki in izgovoril inkriminirane besede. Ce bi bile te besede tako izgovorjene, vsebujejo pač kaznivost po predlogu obtožbe. Drugi dve skupini pa izključujeta, dn bi bil držal obdolženec »Slovenca« v rokah. Večina prič pa je bila glede izvajanj obdolženčevih desorientirana. Zato je sodišče tudi oprostilo dr. Turka, ker in dubio pro reo! Dr. Krek je prijavil takoj priziv radi izreka o krivdi in kazni in pritožbo zaradi kršitve zakona Požar v Izlakah Izlake, 16. maja. Davi ob treh je požar uničil Peregrinu Jcsen-šku, posestniku v Izlakah, kozolec z osmimi okni. Ogenj je bil podtaknjen od zlobne roke, ker od domačih ai iuitćc spai na кхдомсо. Ljubljanske vesti: Trgovsko dobrodelno društvo „Pomoč" Irgovsko dobrodelno društvo Pomoč« je imelo \ torek /večer v Trgovskem domu redni občni /bor, ki je pokuzul jasno sliko marljivega in vestnega delovanja. Zborovanje je «tvoril predsednik g. Krega r s kratkim pozdravnim nagovorom, nato pn je prevzel besedo podpredsednik g. I. Bahovec. \ svojem poročilu je poudarjal, da zboruje društvo v času. ko pretresajo svet težki gospodarski in socialni udarci. Mnogo socialnih ustanov je v zadnjem letu zašlo v kritičen položaj zu rud i pomanjkanja gotovine, narušča-joče brezposelnosti in gospodarske krize sploh. \ društvu Pomoč« so včlanjeni ljudje malega in .srednjega stanu, ki iz svojih pičlih in težko prisluženih prihrankov žrtvujejo denar /a socialne ustanove. Društvo šteje taras okoli 700 članov in je kljub vsem težavam izplačalo dozdaj žc Din (i()S.+to poemrtniu. česar niti društva /. večjim številom članstva ne /morejo. Društvo točno izplačuje posmrtnim', kakor hitro so predloženi potrebni doku menti. \ tem pogledu nima društvo do danes nobene pritožbe, marveč samo |)olivnlo in globoko hvaležnost svojcev umrlih članov, katere jc rešilo i/, najhujše zadrege. V preteklem letu je imelo društvo 19 smrtnih slučajev in je izplačalo za 128.950 Din posmrtnim V bližnji bodočnosti se 1н> društvo naslonilo na socialno zavarovanji! zu trgovce, kur ho /natno olajšalo nndaljno delo. Po blagajniškem poročilu, ki je bilo soglasno odobreno, se je razvila živahna in dolgotrajna debata glede upravnih stroškov in letnine, ki je bila na pobudo člana g. Sušnika od predlaganih 50 Din znižana na 40 Din. Sledile so volitve upravnega in nadzorstvenega odbora, v katerem so: predsednik Л. Kregal'. podpredsednik L Bahovec, blagajnik I. Žele/nikar in tajnik L, Franke: odborniki: Josip Krek, Janko Krek. M. Lnjovic, J. Kavčič, F. Melicer, P. Fabinni. H. Kisliitger, J. čepon: namestniki: Kisbnehcr, Knstelic, Sponi, Lenarčič, Itus, Menarti, v nadzorstvenem odboru pa: Gregorc, Smrkolj, Platncr, Kovač in Franke. -Predlagana lista je bila soglasno sprejeta in so tako člani manifestirali svojo popolno zaupanje mi novo izvoljenemu staremu odboru. Akademski pevski zbor Akademski pevski zbor v Ljubljani ponovi v nedeljo dopoldne ob pol !1 v veliki dvorani Unio-na« stilni koncert Antona F o c r s t e r j a. Žc na svojih prvih koncertih širom Slovenije in v Ljubljani jc podal APZ. niz Foersterjevih najboljših moških zboro' v vzorni interpretaciji, kakor jc priznala vsa kritika. APZ. hoče z nedeljskim ljudskim koncertom pokazati Antona Focrstcria vsem slojem, njegovo veliko umetnost, ki jo je zapustil Slovencem. Saj pomen: centralno glasbeno umetnost v naši muziki, do nastopa novih akordovcev. Da je omogočen obisk vsem, ki želo umetnosti, so cene globoko znižane (od 12—2 Din) in se dobe vstopnice v predprodaji v unionski trafiki. Ubogi Tivoli! V Tivolskem gozdu na spodnji poti proli Šiški so v zadnjem času posekali celo vrsto še mladih, zdrav iîi rek. Ker ie očitno, da se jih ni lotil lu-badar, se Ljubljančani povprašujejo, zakaj sc je žc itak redki sestoj drevja šc bolj razredčil. Čc jc tivolski gozd res, kakor sc vedno oznanja, nekak naravni par!;, potem bi ga morala mestna uprava prva najbolj ščitili, nc pa ga izkoriščati za ta ali oni namen, pa naj bo še tako »nujen«. 75* ! ,ihki moški polčevl ji z usnjatini podplatom. I/, močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din An L Krisper, Mestni trg 26, Ljubljana, Stritarjeva ul. 1-5. Kai bo danes? V stolnici: Po šmarnicah skupna molitvena ura pred izpostavljenim sv. R. T. Ljudsko petji. Drama: Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«. Red D. Opera: Ob 16: Prodana nevesta«. — Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din i navzdol. I »Zarja«. Predavanje dr. Kreka: »Katoliška ak- i cija in akademska mladina«. Ob 20. Kino Kodeljevo. Ob pol 9. Razporoka«. Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. • Poizkusnc dušeslovne vaje. Na naši univerzi delajo poizkusne dušeslovne vaje, za katere bi bila potrebna ludi udeležba drugega občinstva. Udeleženci teh poizkusov bi ne bili poizkusne osebe, , temveč samo opazovalci, ki naj bi beležili svoje vtise, katere bi v teku poizkusa dobili. Za uspeh i poizkusov bi bila potrebna čim večja udeležba ) opazovalcev iz različnih stanov in starostnih dob. Zalo naproša vodstvo podpisanega seminarja vse, J ki bi imeli za stvar zanimanje, da se oglase v filo- ! zotskem seminarju (univerza na Kongresnem trgu, j I. nadstropje, soba št. 72) v dnevih od četrtka do j sobote med 11 in 12 dopoldne ali pa med 6 in 7 \ zvečer. Ob tej priliki bo vsakemu vse potrebno ! pojasnjeno. Poizkusi pa se morejo vsled določene j razporeditve dela na univerzi vršiti samo v teh j časih: v ponedeljek od 18—19, v torek in soboto pa od 16—17. V Ljubljani, dne 16. maja 1933. Vod- ] stvo seminarja za filozofijo in eksperimentalno psihologijo na univerzi v Ljubljani, Pri Slamiču gostje čestiti zamorejo vsak čas dobiti, !0 kulturnih društev soglasno sprejmejo. Resolucija se glasi: Resoîncî'a Predstavniki kulturnih društev, zbrani na javnem sestanku dne 16. maja 1933 v dramskem gledališču, so po izčrpnem poročilu in vsestranskem razgovoru o Narodnem gledališču v Ljubljani ugotovili, da je dejansko stanje tega kulturnega in umetniškega zavoda radi občutno zmanjšane državne subvencije poslalo nevzdržno. Narodno gledališče v Ljubljani jc ena izmed najvažnejših kulturnih in umetniških ustanov našega naroda, radi tega ni mogoče dopustiti, da bi bil ta zavod iz kateregakoli vzroka prepuščen nazadovanju in propadanju; zato smatramo kot nujno potrebno, da: 1. Kraljevska vlada nadomesti z izrednim kreditom primanjkljaj, ki je nastal z večkratnim zmanjšanjem državne in banovinske subvencije; 2. Gospod minister financ na vsak način odobri v polni meri predlog mestne občine ljubljanske o pobiranju izrednega prispevka pri kino-vstopnicah v korist Narodnemu gledališču v Ljubljani; 3. Se ugotovi subvencijo, ki je Narodnemu gledališču v Ljubljani neobhodno potrebna in da se ista ne zmanjšuje. Zbor apelira iu nujno prosi vse naše gg. ministre, senatorje in narodne poslance, da se vsi ]>o svojih močeh zavzamejo za takojšnjo odobritev zahtev tc resolucije, da s tem zaslgurajo obstoj Narodnega gledališča v Ljubljani. Podpisanih 62 kulturnih društev. Zopet nočne požar Slovenjgradec, 15. maja. V nedeljo okrog 3 zjutraj je pogorela Pogo-revčnikova hiša pd. Rajšterjeva bajta v Trobljah, v kateri je stanoval Žagar Fr. Petučnik s svojo družino. Goreti je začelo zopet na skednju, ki se je držal hiše. Ker je poslopje bilo staro in vse suho je ogenj hitro objel vse poslopje. Na pomoč so prišli pameški gasilci, ki so oteli blizu stoječo drvarnico in pomagali rešiti iz goreče hiše družino, obleko in nekaj pohištva. Domači zajci, ena nova obleka s kovčkom in dve omari — to pa je zgorelo. Osebna vest — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v generalni štab poveljstva I. armijske oblasti peh. podpolkovnik za general-štabne posle Vladimir Vauhnik; za vodnika baterije topniške častniške šole topniški podporočnik Edmund Globelnik; za upravitelja skladišča voj. železniškega materijala prometnega poveljstva in-ženjerski podporočnik Alojz Bohte; za pobočnika 1. bataljona 2. pontonirskega polka inž, poročnik Milan Delač; na službo v inž. tehn. oddelek ministrstva vojske in mornarice inž. poročnik Božidar Bauer; na službo v štab 12. samostojnega topn. di-vizijona topn. poročnik Pavle Vošner; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 1. tehn. bataljona železniškega polka inž. poročnik Josip Batelka; za vršilca dolžnosti poveljnika telefonsko-signalnega oddelka topn. častniške šole inž. poročnik Rudolf Merlini; za vršilca dolžnosti poveljnika 5. čete 1. bataljona telegrafskega polka inž. poročnik Ven-delin Šimenc; na službo v generalni štab poveljstva oeije-ške div. oblasti peh. kap. I. razr. Anton Sedmak; na službo v poveljstvo osiješkega voj. okrožja peh. kap. I, razr. Ivan Stanišič; na službo pri inž. referentu poveljstva moravske div. oblasti inž. kap. II. razr. Ivan Sokele; za vršilca dolžnosti intendanta 2. pontonirskega polka inž. poročnik Lazar Klipa; za vršilca dolžnosti pobočnika 1. pionirskega polka inž. poročnik Avgust Krapež; za vodnika 4. čete 1. bataljona 1, pionirskega polka inž. podporočnik Simon Goleš; za vršilca dolžnosti upravitelja intendantske opreme 1. pion, polka inž. poročnik Jakob Baloh; za vodnika 1. čete t. bataljona telg. polka inž. poročnik Blaž Pavičič in za vršilca dolžnosti pobočnika 1. bataljona 1. pont, polka inž. podporočnik Aleks. Marušič. Smrt nadarjenega samouka Guštanj, 16. maja. Uinrl je najstarejši tržan Vidmar Leopold. Rajni jo bil znan samouk. Njegova blagajna jc bila razstavljena svoj čas tudi na velesejmu. Bila je tako umetno sestavljena, da je dobil za to delo priznanje v obliki diplome. Kako jo bil med ljudstvom priljubljen, jo pričal njegov pogreb. — Naj počiva v miru! Preostalim iskreno sožaljel Prsjeta tihotapca GuŠtanj, 16. maja. Orožniški patrulji pod vodstvom narednika Mesesnela, sla padla v roke dva tihotapca, ki se že od leta 1930 bavita s tem poslom. Seveda so jima denar in blago zaplenlii. Oba že dolgo iščejo avstrijske oblasti, katerim pa so ni posrečilo ju ujeti. Sedaj sta na varnem. Drzen vlom v Novi cerkvi Nova cerkev, 17. maja. Na vse zgodaj nas je presenetila novica, da je bilo na izredno premeten način vlomljeno v trgovino g. Jakoba Tajnška. Od 1 na 3 ponoči na sredo so s krampom od pokopališča štrli glavna vrata in oropali pošto, ki je bila pripravljena za odhod. Zanimiva je zveza z denarjem, ki ga je vprav prejšnji večer naložil občinski urad v znesku Din 7000 ' za en vagon koruze, in iz trgovinske blagajne Din ! 1000, zlato uro, verižico, različno blago,, ves tobak in poštne potrebščine. Pomilujemo pridno in i dobro Tajnšekovo družino, ki ji je bil vprav v teh j težkih časih prizadejan ta hudi udarec. Iskreno j želimo, da bi našli krivce i nda bi dobili primerno , kazen. Trenutno se vrši preiskava. Posneli so prstne odtise in zaslišujejo ljudi. Storilce imajo že na sumu. Jc to letos prvi večji vlom v teh krajih in je zato novica tem bolj pretresla. Kole da* Četrtek, 18. maja: Erik, kralj; Aleksandra, dc-vica. Ostale vesti — Zaplenjene šmarnice. Lavtižarjeve šmar-nice je naročila neka knjigarna v Gorici. Italijanska vlada pa jih je zaplenila. Ako je mislila italijanska vlada, da so ji šmarnice nevarne, naj bi jim zabranila vhod v Italijo, ali pa naj bi jih vrnila. Tuje, čisto nedolžno blago zapleniti, pa se ne ujema s sedmo božjo zapovedjo. — Kdo gre Se z nami na Trsat? Do Vnebohoda se lahko prijavite za nezasedena mesta na romarskem vlaku, če ne bo že prej vse oddano. — Romarjev z režijsko voznino pa sprejemamo lahko poljubno število, ker bodo vozovi zanje po potrebi priklopljeni. Vendar, brez naše izkaznice za 40 Din, se ne morejo voziti z našim vlakom. — Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska c. 17. — Razpisana zdravniška služba. Higijcnski zavod v Ljubljani razpisuje službo zdravnika pripravnika v Državni šolski polikliniki v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani, oddelek I. do 31. t. m. — Pri pokvarjenem žclodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Razglas. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani bo prodalo na licitaciji dne 25. t. m. ob 11 10.000 kg bukovega oglja. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 108 od 15. t. m. objavljajo da e prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu proda;ati in razširjati brošuro »Sudenje dr. Vlatka Mačeka«, ki je izšla v Zagrebu. —■ V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 40 od 17. t. m. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933«. PVRAMIDO\-ta hlvte so samo pristne, če imajo na zavitkih Bayerjev križ. Zdravniki celega sveta priznavajo dober učinek Pyrainidon tablet pri glavobolu in migreni. v. i.: „JUGEFA" a., Zagrtb. Ga)(»« 32. Oglas Jt registr. pod S. br. 1031 oa 18. i. 1933. Slovenska Bistrica Izredni kulturni dogodek bo za naše mesto cerkveni koncert, ki sc vrši prihodnjo nedeljo v tukajšnji cerkvi. Haydnov oratorij »Sedem besed Jezusovih na križu« je eno njegovih najbolj občutenih del. Izvajanje bo povsem na isti način, kakor jc bilo prvikrat, da dobimo tako tudi sliko cerkvenih koncertov iz prejšnjih stoletij. V celoti sodeluje pri koncertu do 100 oseb, to je zbor, solisti, vojaška godba in civilni godbeniki. Vstopnina jc razmeroma režiji zelo nizka, sedeži po 6, 8 in 10 Din, stojišče po Din 4. Opozarjamo, da si čimprej oskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini Pitschl. Les&opee pr s Krškem Dne 14. maja smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila. Število letošnjih prvoobhajancev je doseglo rekord. Bilo jih je kar 151. Po ganljivi svečanosti v cerkvi, se je razvil dolg sprevod v dvorano »Pod lipo«. Ne samo cerkev, marveč tudi dvorana je bila vsa v zelenju in cvetju. Srečni prvoobhajanci so se posedli okrog belo pogrnjenih miz, kjer jih je čakala kava in raznovrstno pecivo. Nato so sledile ljubko dcklamacije. Pri odhodu je dobil vsak še spominsko podobo. Slovesnosti so prisostvovali tudi starši, učiteljstvo in mnogo drugega občinstva. — Vsem, ki so kaj storili za najlepši dan življenja, naj bo izrečena prisrčna za hvala in Bog povrnil Oba kateheta. Marenherg Prvo sv. obhajilo. Preteklo nedeljo je okrog 50 otrok s šmarničnim opkom na prsih pristopilo k mizi Gospodovi. Dobra srca so jim preskrbela dober zajtrk. Sprememba posesti. Na licitaciji dne 15. t. m. je hiša tukajšnjega gostilničarja gosp. Štefana Pra-protnika postala last tukajšnje občinske hranilnice, ki je bila edisii kupec. Moški pevski zbor tuk. godbenega društva je gosp. dekanu za god prire 41 prisrčno podoknico. Pevcem se pozna precejšnja izvežbanost. Krasno so zapeli »Pozdrav« in »Ko dan »e zaznava«. Protituberkulozna li(!a priredi v nedeljo, dne 21. maja skioptično predavanje. Po rani sv. maši bo slovensko, zvečer pa nemško predavanje o jetiki. Predavanje bo ponazorjeno z 90 slikami, Edino-lc milo „i Л TO J A" j« priporoflivo za malno ko2o in nečislo poli. ' reizkusite lo milo in dosegli boste uspehe, k r sle ih doslej pri uporabi drugih sredstev zasloni prifa'ovali Generalno /aslopstvo za Jugoslavijo: ■CHEMOTECHNA« druž'-a 707 Ljubljana, Mestni 'rg SI. lil PRI TRGANJU V GLAVI. ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH z »ALGO« dobro nadrgnite senca in tilnik, potem ovijto glavo s sukneno ruto, ki jo je treba namočili z »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« izhlapeva in odvzema s tem odvišno vročino. Zobno meso iu čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepiha, prehlada ali revmatizma. namočite prste z »ALGO« in drgnite z njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomljen zob, vzemite v usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnite glavo, da more »ALGA« v zobno votlino. To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha že po prvem poskusu. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—. _ Pregled zgodovine Jugoslovanov. II. predelana izdaja 1932. Ima 132 strani in velja Din 18, vezano v platno Din 24, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V knjižici je zajeta in pregledno razporejena celotna naša narodna zgodovina, dejstva so podana kratko in izčrpno, točno in sočno. Zato jc razumljivo, da bo ta repertorij jugoslovanske zgodovine služil izborno nele dijaku, ki se pripravlja na izpit, točne podatke in zanesljive smernice bo dobil tudi učitelj, uradnik, novinar ali trgovec in sleherni, kdor hoče z umevanjem zasledovati naše javno življenje. Kljub mali priročni obliki in malemu obsegu (132 strani) segajo zgodovinski podatki do najnovejše dobe (4. aprila 1932). I Snov je razdeljena v 37 poglavij, pridejan je tabelaričen statistični pregled Jugoslavije po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 v tedanjih banovinskih mejah. Ob koncu pa ima izčrpno osebno in stvar, no kazalo, ki omogoča hitro orijentacijo in močno podpira porabnost te knjižice. — Dr. Ivan Eržen, zobozdravnik v Kranju, ne ordinira od 19. maja do 2. junija 1933. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Radio froitrami Četrtek, 18. maja: 12.15 Radiokvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radiokvartet, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Red in snaga (ga. Govekarjeva) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) _ 20.00 Prenos koncerta Ferijalnega saveza iz Maribora — 21.30 Harmonika eolo, igra g. Pilih — 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet. Petek, 19. maja: 11.15 Šolska ura: Igrokaz »Ilirija«, zgodovinska slika s petjem, izvaja osnovna , šola Cerklje pri Kranju 12.15 Plošče 12.45 Dnevne i vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvin-1 tet 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Podzc-I meljsko vodovje (prof. Pcterlin) 20.00 Nauk o instrumentih (L. M. Škerjanc) 20.30 Večer slovenskih pesmi. Poje oktet I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Vmes harmonika solo, g. Kokalj 21.45 Čas, poročila 22.00 Prenos iz kavarne »Zvezda«. Drugi programi š Četrtek, 18. maja: Zagreb: 20.00 Koncertni večer — Milano: 20.30 Germania, opera — Barcelona: 21.30 Vokalni koncert 22.00 Gledališki večer — London: 19.30 Koncert orkestra kraljeve garde 20.45 Balalajke 21.25 »Parsifal«, Wagner — Stuttgart: 20.00 Zabavni koncert simfoničnega orkestra — Rim: 20.45 Pester koncert in plesna glasba — Langenberg: 20.30 Ed-win Fischerjev koncert — Praga: 20.00 Večerni koncert — Dunaj: 21.00 Koncert sodobnih nemških komponistov — Miinchen: 20.00 Brahmsov vokalni kvartet 21.15 Simfonični koncert radio orkestra _ Budapest: 20.15 Pianinski koncert — Varšava: 20.00 Koncert lahke glasbe. Petek, 19. mafa: Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert _ Brno: 20.10 Gledališki večer — London: 21.00 Koncert BBC gledališkega orkestra — Stuttgart: 20.20 Simfonični koncert — Leipzig: 20.30 Koncert simfoničnega orkestra — 22.05 Poročila, nato 23.30 Wilhclir, Bengcrjev koncert. — Berlin 20.30 Operna glasba — 21.30 Koncertna glasba — 22.00 Poročila, nato do 24.00 Plesna glasba. — Beograd: 20.00 Brahmsov koncert. — Rim 21.00 Simfonični koncert — Langenberg 20.05 Ko se budi ljubezen, opereta, — Budapest: 19.25 Pester konccrt. — Varšava: 20.15 Simfonični koncert. General Blucher kaže Japoncem jekleno pesi Sovjetska vojska je pripravljena Ves svet se danes zanima za dogodke na Daljnem vzhodu, še posebno, ker obstoji nevarnost, da se spopadeta stara nasprotnika Rusija in japonska. V zvezi s temi dogodki je zanimivo vedeti, s kakšno armado razpolaga prav za prav sovjetska Rusija na Daljnem vzhodu. Sovjetski vojski poveljuje general Bliicher. Njegova vojska je razdeljena v primorsko in zabajkalsko. Primorski oddelek ima namen zavrniti napad z morja, medtem ko je zabajkal-ska armada zbrana na mejah Mandžukua, to je nekdanje Mandžurije. Glavni del primorske armade je koncentriran južno od okraju Po-sjet - Vladivostok - Razdolnpje - Nikolski. Tu je zbranih osem strelskih polkov, štirje konjeniški, 25« letal, 184 topov, 40 tankov. 3 oklopni avtomobili. 15 oklopnih strojev, I pontonski bataljon in kemični bataljon. Tem četam stojita ob strani korejski komunistični polk in kitajskokorejski mednarodni polk. Nekoliko vstran od te skupine je še druga, to je blagoveščenska skupina, ki se prišteva tudi k primorski armadi. V tej so: en strelski polk, en amurski konjeniški polk in 56. po-granični oddelek GPU. GPU ima svoje čete v vsem zasedenem ozemlju: 59. pogranični oddelek GPU je v Vladivostoku, 58. v okraju Ni-kolsk-Grodjekovo, 57. oddelek in drugi konjeniški polk GPU sta v okraju Habarovska. V Habarovsku je tudi štab posebne armade na Daljnem vzhodu, to je Bliicherjev glavni štab. V to skupino je treba uvrstiti tudi sibirsko mornarico in posebno neredno skupino, ki je razvrščena na • kitajskem ozemlju v okraju Hunčun, to je oddelek 2000 starogirinskih vojakov. Zabajkalski oddelek Bliicherjeve armado čaka ob mandžurski meji. Ta oddelek sestoji iz 18. strelskega armadnega zbora, ki ga sestavlja 9 strelskih polkov, 7 konjeniških |>ol-kov, 60 letal, 117 topov, 3 čete tankov. 19 oklopnih avtomobilov in t kemični bataljon. Tej skupini je podrejen 55. pogranični oddelek GPU. Vladivostok danes ne pomeni mnogo kot trdnjava. Tudi ni preskrbljen s topništvom. Lanske spomladi so Bliicherjevo armado izpopolnili z vojaki iz moskovskega, severokavka-škega in povoiškega vojnega kroga. Bliicherje-va armada se lahko opira na Verhnjoudinsk in na Irkutsk. Okraj Verhnjoudinsk je glavno oporišče proti vzhodni Mongoliji. V Irkutsku je zgrajeno glavno oporišče za letalske sile vzhodne armade. V Irkutsku, Krasnojarsku, Tomsku, Novo-nikolajevsku in Ontsku so zbrane čete sibirskega vojnega kroga, to jc rezerva Bliicherjeve armade. To armado tudi dopolnjuje armada Mongolske narodne republike, ki je popolnoma pod sovjetskim vplivom. Reorganizacijo te armade je izvedel Hekker, bivši polkovnik generalnega štaba, v političnem pogledu pa Boro-din, bivši sovjetski predstavnik na Kitajskem. Armado so pričeli reorganizirati že I. 1929. V Mongolijo je bilo poslanih 10 letal, 25 tankov, 25 oklopnih avtomobilov in več desetin traktorjev. Nadalje so tjakaj poslali 2000 komunističnih prostovoljcev, ki so po večini dokončali vojno šolo v Moskvi. Mongolska armada šteje 7 konjiških divizij, 3 strelske divizije, 2 diviziji težke artiljerije (18 topov) in 36 oklopnih avtomobilov. Poleg tega ima Mongolija tanke in tudi vojna letala. Dejansko je Mongolija vojno okrožje sovjetske armade, ki je podrejeno sovjetski armadi na Daljnem vzhodu. Na proslavi I. maja je general Blilcher v Habarovsku dejal zbranim vojakom: »Danes Itoste prisegli zvestobo Leninovemu delu. Naj vaš glas odjekne |H> vsem svetu kot vojaški poziv na /iaše razredne brate v inozemstvu, kot strašen opomin vsem nasprotnikom sovjetske zveze. Z jekleno pestjo bomo zadeli vsakega, ki bi se drznil dotakniti samo enega hektarja sovjetske zemlje, ali samo enega sovjetskega traktorja. 250 letnica oblegamo Dunaia Sv. maša na prostem na Dunaju, ki je v nedeljo slavil 250-letnico osvoboditve prestolnice, ki eo jo oblegali Turki. Čisto na levi, v civilni obleki, prosvetni minister Rintelen, knez Starhemberg (s palioo), kancler dr. Dollfuss kleči v sredi (v hedmwehrovski obleki), na dc«ii vojni minister Vaugoin. w Čudovito delo strasburškega urarja - 3«» ^ш.кл-» T y t § • шш < _ ч juA ixgr'i >• '— ' ' * f» Z, љ vit ••'•г' л.'- .. ■■ — .vf Џ^уШР» ■ To je vse. kar je oetalo od železniškega stroja, vrglo 25 ш vstran. Pri strašni nesreči, ki se je bil en mož mrtev. Za tri vrabce tO.OOO Din V mestu Vidin, bolgarskem pristanišču ob Donavi, je bil pred kratkim kaznovan t. glolvo 20.000 levov (okoli tO.OOO Din) neki meščan, ker je ubil tri vral>ee. Z globo 52.HOO levov sta bila druga dva meščana kaznovana, ker sta vlovila v kletke 2464 vrubcev. V Bolguriji je v veljavi zakon za varstvo ptic pevk; zadevni prestopki se strogo kaznujejo. Oblasti v mestu Vidin so izrekle gornjo sodbo po omenjenem zakonu, očividno v domnevi, dn v vrsto ptic »pevke se smejo prištevati tudi naši navadni vrabci. Proti strogi obsodbi so obsojenci vložili priziv. Javnost «e že zdaj zanima za stališče, ki ga bo zavzela druga instanca. 100 oseb se je zastrupilo z mesom Iz Bruslja poročajo, da se je v Nazaretu pri Gentu zastrupilo 100 ljudi, ker je zaužilo pokvarjeno meeo. Eden izmed zastrupljenih je že umrl, 20 zastrupljenccv pa visi med življenjem in smrtjo. Nadzorstvene komisije so odkrile večje zaloge pokvarjenih sardin, kakor tudi ponarejenega masla, ki so ga hoteli sleparji spraviti v promet ki je eksplodiraL Kotel, ki ee je raspočil, je pripetila na progi St Louis—San Francisko, je več hudo ranjenih. Nemški radio v Pragi Češkoslovaški minister zn narodno zdravje dr. Spina je v nedeljo govoril v praškem radiu o predmetu »Radio in politika«. Nemcem je prinesel ve.«elo vest, da so češkoslovaški ofici-jelni krogi uvideli, da je treba češkoslovaškim Nemcem dovoliti posebno radijsko postajo. Najpreje so Nemci lahko oddajali na praški postaji po četrt ure. pozneje pol ure. v zadnjem času tudi tričetrt ure; toda Nemci so se kljub temu čutili |>onižanc pred Cehi in Slovaki. Vlada namerava zaenkrat dovoliti Nemcem še daljšo uporabo radia, dokler ne !>o končno dovolila samostojno nemško postajo. Dr. Spina je dejal, da ne bo ta postaja velikega pomena samo za Nemce, temveč tudi /a Cehe in njihovo kulturo, ker bodo po nemškem radiu v prevodu lahko oddajali najlmljsa češkoslovaška dela. • Profesor je bil v silni zadregi, ko ni moeel najti listka, da bi ga dal preščipniti sprevodniku. Nervozno je že preiskal vse žepe. »Nikar, ne trudite se tako!« mu je vljudno rekel sprevodnik, »saj se pozneje vrnem.« »Prav lepo od vas,« je odgovoril profesor; »toda če ne najdem listka, ne bom vedel, kje naj izstopim.« Astronomska ura za katedralo v Messini Te dni je vsa radovednost Strasburžanov usmerjena na mehansko čndo v ateljejih urinske veletvrdke Ungerer. Lahko se hvalijo, da so videli originalno astronomsko uro messin-ske katedrale, dasi se niso ganili s francoskih tal. Kup pisem s prošnjami največjih evropskih dnevnikov za pojasnila in slike priča, koliko zanimanja je vzbudilo to delo tudi v inozemski javnosti. Meesinska katedrala je bila /grajena v 12. stoletju za vlade kralja Rogerja. L. I90H. jo je napol razdejal močan potres, ki je uničil polovico mesta in zahteval preko 100.000 smrtnih žrtev. Radi poinanjkunja denarnih sredstev so se lotili temeljitega popravila šele jired leti. ko je dobila Cerkev v Italiji v smislu lateranske pogodbe od države podporo za vzdrževanje in popravilo zgodovinskih stavb. Ob tej priliki so zgradili po italijanski navadi ob strani katedrale, železobetonski stolp, v katerega bodo namestili mehanizme, ki IhkIo označevali čas in prikazovali nekatere prizore iz krajevnih legend in iz sv. pisma. Prav pod vrhom bodo 4 velikanske ure v premeru 3 metrov, vidne z vseh štirih strani. Na pročelju lxi postavljen |>od uro 5 m visok bronasti lev s krono na glavi, simbol inessinske province. Točno opoldne bo zamajal lev svoje mogočne šape, v katerih drži na dolgem drogu zastavico, iz ust pa se mu bo iztrgalo presunljivo rjovenje, slišno po vsem mestu. Nato bo udaril 2 m visok petelin, stoječ poti levom. 3 krat s peruti in zakikirikal. Pod petelinom bo v stolpu 5 velikih odprtin, v katerih bodo nameščene razne scene. Na petelinovo petje se bo imjavil v eni teh odprtin zlat golob in takoj za njim ho vzrasla iz tal »bazilika in Monte alto« v Messini, v miniaturi seveda. V gornji odprtini «e bodo prikazale zaporedno vsnke četrt ure postave, predstavljajoče 4 dobe življenja: Drtinstvo. Mladost, Moška doba in Starost. V redu bodo korakale mimo Smrti, ki 1h> zaznamovala z /amahljaji kose črtrti. Te bodo tolkle ob zvonova nn vsaki strani petelina deklici Dima in Clarenza, ki sta I. 1282. rešili oblegano mesto. V naslednji odprtini bodo prikazani 4 največji liturgični dogodki cerkvenega leta. Sce-nerijn se bo temu primerno štirikrat menjala CM božiča do Sv. treh kraljev bo vidno rojstvo Jezusovo, od Sv. treh kraljev do velike noči počnščonje Jezusovo po treh mki tkani 5, 5.8 (doslej 1.5, 3.1), t. p. 385 pozmanterija ild. 5, 5.8 (doslej 1.5, 3.1), t. p. 380 vrvi itd. 5, 5.G (doslej 1.5, 3.l), I. p. 387 5, 5.0 (1.5 3.1) tarifna postavka 388 predmeti za tehnično porabo 5, 5.0 (1.5, 3.1), t. p. 389 konoplja itd. —, — (1.5, 1.5), t. p. 390 vata 2.8, 3.4 (—, 3.5), t. p. 391 prediva itd. 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 392 prediva itd. 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 393 predivo za na drobno prodajo a) konopljiuo in ramijo 5, 5.5, b) laneho 4, 4.5 (doslei skupno 1.2, 1.2), t. p. 391 jutino predivo itd. 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 395 prediva jutina itd. 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 390 prediva itd. 5.5, 5.5 (1.2, 1.2), t. p. 397 tkanine lana, ramije, itd. 5, 5.8 (1, 1.7), I. p. 398 til, bobine itd. 5, 5.8 (1.5, 3), t. p. 399 trakovi tkani 5, 5.8 (1.5. 3), t. p. 400 pleteno in mrežasto blago 4.6, 5.4 (1.5, 3), t. p. 101 čipke itd. 4.0, 5.4 (1.5, 3), t. p. 402 žamet itd. 5, 5.8 (1.5, 3), t. p. 103 pozmauterija ild. 5, 5.8 (1.5, 3), t. p. 104 vrvarski izdelki 4.6, 5.4) (1. 2.5) I. p. 105 vedra lestvic vrvi itd. 5, 5.G (1, 2.5), t. p. -100 vreče iz jutine tkanine 5, 5.G (1, 2,5), t, p. 107 preproge za tla 5, 5.6 (1, 2.5), t. p. 408 5, 5.G (1, 2.5), t. p. 409 —, — (1.5, 1.5), t. p. 410 2.8, 3.4 (0, 3.5), t. p. 411 —, — (1.5, 1.5), t. p. 412 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 413 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 414 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 415 5, 5.5 (1.2, 1.2), t. p. 410 4.6, 5 (1.2, 2.7), t. p. 417 4.0, 5 (1.2, 2.7), I. p. 418 5, 5.5 (1.5, 3), t. p. 419 5, 5.8 (1.5, 3), t. p. 420 4.0, 5.3 (1.5, 3), t. p. 421 5, 5.8 (1.5, 3), t. p. 422 5. 5.8 (1.5. 3), t p. 423 5, 5.8 (1.5. 3), t. p. 424 4.0, 5.3 (1.5, 3), t. p. 425 5, 58 (1.5, 3), t. p. 126 4.6, 5 (1, 2.5), t. p. 427 2.2, 2.5 (1.5, 1.5), t. p. 428 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 429 2.8, 3.4 (—, 3.5), t. p. 430 2.2, 2.5 (1.2, 1.2), t. p. 431 5, 5.5 (2. 1.2), t. p. 434 5, 5.8 (1.5, 3.1), t. p. 4&3 4.0. 5 (1.5, 3.1), t. p. 433 5, 5.8 (1.5, 3.1), t. p. 135 4.0, 5 (1.5, 3.1), t. p. 436 4.6, 5.4 (1.5, 3.1), t. p. 137 4.6 5.4 (1.5, 3.1), t. p. 438 tkani trakovi 5, 5.8, v ripsu delani do 6 cm široki za opremo klobukov 4, 4.8 (doslej skupna postavka 1.5, 3.1), t. p. 439 4.6, 6.4 (1.5, 3.1), t. p. 440 5, 5.8 (1.5, 3.1), t. p. '141 4.6, 5 (1, 2.5), t. p. 442 4.0, 8 (1.5, 4). t. p. 413 4.0, 8 (1.5. 4), t. p. 444 4.6, 8 (1.5, 4), 1. p. 445, 4.6 8 (1.5, 4), tar. posl. 1 IG 4.6, 8 (1.5, 4) itd. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.956 Din. Curih. Pariz 20.38. London 17.-14, New York 445.5, Bruselj 72.175. Milan 20.85, Madrid 44.30. Amsterdam 208.25, Berlin 119.20, Dunaj 73.32 (56.75), Stockholm 89.(50, Oslo 88.50, Kopenhagen 77.60, Praga 15.42. Varšava 5S.10, Atene 2.93, Carigrad 2.51. Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje čvrstejšu in so tečaji večinoma bili višji kot včeraj. Promet je tudi narastel in je znašal nn zagrebSki borzi: 4% Blerovo posojilo 2000 dol. in 7% Blerovo posojilo 1000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 43—45, agrarji 23.50 den.. vojna škodn 193—190, begi. obv. 31.50 den., H?o Bler. pos. 32—30, 7% Bler. pos. 31—33. 7% pos. DHB 35-39. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 48—15, agrarji 23.50 den., vojna škoda 193—195, 0% begi. obv. 31.75 den., 8% Bler. pos. 32—31 (31). 7% Bler. pos. 31—31.50 (31). — Delnice : Narodna banka 3600—3900, Priv. agrar. banka 215 —220, ftečefana Ogjek M8-150, Impcks 50 den., Isis 15—25. Trboveljska 140 den. Belgrad. Narodna banka 3700—3850, Priv. agr. banka 219—220 (219, 215), 7% inv. pos. 44.60 bi.. agrarji 25 bi., vojna škoda 194.50—190 (195), 6% begi. obv. 82—32.25 (32, 31.60), 8% Bler. pos. 34.50 bi., 7?o Bler. pos. 81.25—31.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 57.10, Zivno 09. Aussi gor Cheinisclio 106.50, Alpine 12.75. Rima Murany 21.15. Žitni (гц Novi Sad. Koruza: bč. ladja Sava 64—00. bč. ladja Bogej 05—07, bč. ladja Tisa in Donava 00 do 07. — Ostalo nelzpremeiijeno. Tendenca mirna. -Promet: 63K vagona. Budimpešta. Tendenca : slaba. Promet; srednji. Pšcnica: maj 11.85; junij 11.82—11.95, Zaklj. 11.81 do 11.83: oktober 10.80—10.91. - Rž: junij 0.80, zaklj. 0.75—6.78; oktober 7.22—7.B7, zakl|. 7.32 do 7.33 - Koruza: inoj 7.12—7.15, zaklj. 7.13—7.15; jul. 7.28—7.32, zaklj. 7.28—7.29; avgust 7.57. Chicago. Pšenica: maj 72.125, julij 73.ГО. sept. 74.50, december 70.50. Koruza: jtilij 40, september 48.125, decembcr 49.50. Oves: maj 25.625, julij 20.25, sept. 20.25. Ilž: maj 55, julij 55.75, sept. 59.125. Winnipog. Pšenica: maj 01, julij 04.875, oktober GG.7Ô. Živina Sejmsko poročilo (Slovenjgradec). Zadnji živinski in kramarski sejem, ki se je vršil prolekli potek, nI bil obiskan tako številno kakor so je pričakovalo. Ni bilo kupcev, pa ludi živine ni bilo prignano veliko. Prav posebno je bilo opaziti pomanjkanje lepe rojene živine, katero so zaradi stalnega padanja con pri živini in dragi krmi tekom zimo poklali doma. Prignano je bilo samo okrog 120 glav govejo živino, 1 konj in okrog 40 glav drobnice. Prodalo se je malo. Prodajalo se je povprečno p 4 Din volo za 1 kg žive teže. Prišel je tudi kupi od Kmetijsko družbo, ki je imel namen, nakupili en vagon lepe rejeno živino, predvsem volov. Pia čcval jr povprečno po 5 Din zn 1 kg žive leže, torej I Din višje kakor je lokalna mesarska ссла. Vendar zaenkrat še živine nI kupil in to vsled pomanjkanja lopo rojenega b1a * bogati izbiri * vseb vrstab t a »trojno pletenje to ročna dela po nainiijib cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana -2idovska ul is Stari tre. Dne 18. maja 1933 ob 9 določena dražba v Trbovljah pri Antonu Božiču se prekliče. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Stroji za praîenje kave, kolo in razno pohištvo, dne 18. maja 1933 ob 15 na Glincah, Tržaška cesta št. 12. 7 m" mecesnovega lesa, plohi, stroj skobelnik za mizarstvo, dne 19. maja 1933 ob 18, Ljubljana, Jenkova ulica 7. Moško kolo, dne 20. V. 1933 ob pol 16, Moste pri Ljubljani, Prešernova ulica 21. 2 ogledali, 2 brivska stola-naslanjača in drugo, dne 19. 5. 1933 ob pol 16 na Viču, Tržaška cesta 19/a. 2 kuhinjski kredenci in druga gostilniška oprema, dne 22. maja 1933 ob 9, Slov. Bistrica 166. Kolo in razno pohištvo, dne 20. maja 1933 ob 9, Kočevje 245 2 bika, 2 teleti, 1 svinja, 1 koleselj, dne 20. maja 1933 ob 8, Zenkov-ci 2, Bodonci pri Murski Soboti. Stroj za brušenje oro-dia, dne 22. maja 1933 ob 10, Litija 79. (1) Tvrrika A. Volk Ljubljana, Resljeva cesta 24, nudi najceneje vse vrsle pSenične moke in druge mlevskc izdelke. Zahtevajte cenik! Čebelnjak za 21 Znideršičev ugodno prodam. Gašperin, Hrenova ulica 17. (1) Berite ■Slovenca- Napravite Vašo kožo belo dneh Ves Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele in sveže kože. Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj preparirano svežo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo in obelijo kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, skrôi razširjene znojnice, uniči takoj vse škodl ive kali v koži in najtemnejša in raskava koža postane nežna in bela v 3 dneh. Krema daje koži nepopisljivo lepoto in novo evežost, ki ie na drug način ni mogoče doseči. Uporabljajte novo kremo Tokalon bele barve veako jutro in opazujte učinke in uspehe. Inteligentnega podmojstro ali mojstra a sukamo (cuimarno) in motamo z večletno prakso, jugoslovanskega državljana, sprejme predilnica bombaža v Jugoslaviji. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro: „Zanesljiv" na upravo Slovenca Maribor. S tužnim srcem javljava vsem ljubim sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je umrla danes 17. maja ob 3 zjutraj zvesta služabnica Gospodova, naša blaga soproga, ozir. sestra, gospa Hraste po nosu, ušesu, obrazu in telesu popolnoma i j posuši in ozdravi Ljckovita Bartulovičeva mast. Cena 1 škatle samo 10 Din. Proizvaja in stavlja ' v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič. Rozatiia Janda-Gallé soproga rudarskega svetnika v p. in učiteljica v p. previdena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 18. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. > Ljubljana, dne 17. maja 1933. JANDA FRANC, rudarski svetnik v pokoju, soprog. GALLE MARIJA, učiteljica v pokoju, sestra. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ' \ ВГВ o -1 g a.c t- K» rs 8- o&ô' B'- < B N, Samuel Lover: N," ? O < P » „ S "Si 5-8 as š; и ™ и O I— n- < N co o.' 5 O- I s. à N , CT o s S « s- a to ^ D CO 03 s. < № fi i 9Ï N 3 TO. C3 o O s93' 5 s1 I 5 O.*0, 9 ™ O u» 4 " b S ' u o o." O A < < v v л "■o ~ * 0 • b 3 S 1 O" a 3 1 9 П K " ГП 2 -1 n < 3 " ггг « Pic -i tr 95 3 p vu a yr »c — 0\ . = 2 » " S-s s n _ O 3 O- « O. ■ n t> 21 RORY O 'MORE Irski ljudski roman. Uspeh je bil strašen. Trinog je gomilil krivico na krivico, tlačeni je pa brezupno trpel, a si vse zapomnil. Vsak nov napad z ene strani je povečal mržnjo na drugi strani. Leta 1797 so se začele presti nove niti med nezado-voljneži na Irskem in eksekutivo francoske vlade. Eden izmed agentov je bil de Lacy. Bil je častnik v francoski armadi, ki se je prostovoljno ponudil, da obišče Irsko in Angleško, da se prepriča, ali bi tam uspelo re-volucijsko gibanje in kako tam mislijo o revoluciji. Na Francoskem tedaj niso prav nič vedeli, kakšne so razmere v združenih domini jih Velike Britanije. Dasi so jim večkrat zagotavljali, da bodo sodelovali pri napadu na Irsko, so vendarle vedeli, da bi pa tak poskus na Angleškem nič ne pomagal, zato so se vseeno ukvarjali s smešnimi načrti in spuščali na Angleško francoske obupance, ki so tam organizirali tajne zarote. Najdelavnejši in najinteligentnejši irski emisar, Teo-bald Wolfe Tone, ki je takrat živel v Parizu, je večkrat prepričeval francoskega člana eksekutive. da je manj ko brezupen, a ga ni mogel prepričati. In general Clarke, takratni vojni minister, je mislil, ker je imel irsko ime in bil irskega pokolenja, da kaj razume o teh rečeh, dasi na Irskem nikdar ni bil. Potrjeval jih je v ti veri in se ni dal prepričati, čeprav mu je Tone še tako dokazoval in ga zagotavljal. Ni bil prej zadovoljen z njegovimi trditvami, preden ni poslal svojega lastnega odposlanca na Irsko, da mu poroča o tamkajšnjem položaju. De Lacy je bil človek, ki se je prostovoljno ponudil za tako službo. Čez kanal se je pripeljal v čolnu tiho- tapca, ki je obalo dobro poznal in bil neprestano v zvezi z Angleško in Irsko, zlasti z zadnjo. Preden je obiskal Irsko, je bil nekaj časa v Londonu in po angleških provincah. Tja je dospel pred kratkim, takrat, ko ga je v kočiji spoznal Rory O'More kot sopotnika. Kakšen vtis je nanj napravila Angleška in kaj je tam videl, pove naslednje pismo, ki ga je na Francosko odnesel mornar z ladje, ki je vozila med Dublinom in Francosko, in sicer pod švedsko zastavo in osebnim varstvom lorda..., ki je bil takrat visoka glava v irski vladi in najhujši sovražnik liberalne stranke, ki se je borila za svobodo. Zakaj je lord ... to dovolil: Zato ker je bila ladja last trgovca, kateremu je lord bil dolžan celo premoženje. Svoj dolg mu je torej lord ..., čigar vpliv je bil na Irskem mogočen, in čigar beseda je jamčila za varnost njegove ladje, tako da so carinarji zatisnili oči in z navidezno švedsko ladjo postopali kar najstrpljiveje — deloma plačal z dovoljenjem, da sme neovirano trgovati s Francijo. Veliko poročil iz Francije je prihajalo po tej poti. Dočim jih je dobival tudi lord in njegova družba, se mu niti sanjalo ni, da si jih pošiljajo po istem kanalu tudi njegovi sovražniki. Pismo, katero je pisal de Lacy, je bilo pisano v visoko donečem slogu, zakaj ton tistega časa je bil našo-pirjen, zlasti na Francoskem. De Lacy pa je bil prav v takih letih in takega poklica, da je ljubil okraske. Pismo je bilo naslovljeno na meščana Madgett-a v Parizu, ki ga je tiste dni irska republikanska stranka dobro poznala, in kateremu naj bi na željo generala Clarka De Lacy poročal. Vsebina pisma je bila ta-le: »Veste, s kakšnimi čustvi sem zapustil Francijo. Tam sem se veselil skupno s svojimi rojaki v zmagoslavju, da je dobro premagalo slabo; v veličanstvu človeške narave, ki premaga kralje, ki bi jo radi zasužnjili; v sijajni dobi poplačevanja in probujanja, ki je odrešilo več kakor trinoštvo in trpljenje.« »Veste, kako sem iz globočine svojega srca in svoje duše upal, da si bo človeštvo delilo blagoslov, ki smo ga tako drago kupili s svojo krvjo, da bi bili vsi ljudje na svetu, oproščeni suženjstva na veke, samo ena družina, ki naj bi pozabila predsodke in razlike med državami, in da bo prerojeno človeštvo, en narod, klečalo pred novo vzišlim soncem svobode.« »A ta blažen sen se je zrušil, odkar sem vas zapustil. Angleško sem obiskal, da bi zapalil na tisočerih oltarjih ogenj svobode, ki sem ga prinesel s seboj prav iz templja svobode: a morala Angleške, če jo primerjaš z deželo vina, je mrzla in vlažna kakor njeno ozračje. Razočaran sem in ostalo mi je malo ali nič navdušenja.« »Moja himna svobode ni pol tako močno zvenela kakor so rožljale verige John Bulla in svečenik svobode je kakor vsak drugi svečenik, žalostna figura, če nima občine.« »Cez nekaj časa, ko sem videl, kako je, sem začel pozorneje opazovati.« »Morda,« sem si dejal sam pri sebi, »je pa Jonn Rull tak kakor njengov kremen, ki ima zadosti ognja v sebi, samo da ga moraš močno kresati.« »A če sem mislil, da se bom približal svojemu °ilju, sem se motil. Ko sem izgubljal čas brez vsakršnega uspeha, sem spoznal, da glavno mesto kraljestva ni kraj, bi lahko sodil o resničnem položaju dežele, ali kjer bi lahko meril ljudsko mišljenje.« »T u, v Londonu,« sem dejal, »kjer imajo plemiči svoje palače in trgovci svoja razkošna poslopja, je neizmerno bogastvo in razkošje, ki kvarita vso okolico in slepita meščana, da misli, da je tistega bogastva, ki ga razsipajo bogataši, deležen tudi on. To ni kraj svobode in pravice prerojenega človeka!« Za »Jugoslovansko tiskarno« y Ljubljani: Karel Čeč. Izdajatelj: Ivan Raltovee. Urednik: Franc Krem/ar. 25 let zupnikovanja pri Sv. Joštu Sv. Jošt nad Vrhniko, 17. maja. Danes je preteklo 25 let, ko je 17. maja 1908 prvič maševal g. župnik Josip Nagode v naši cerkvi sv. Janeza. Vem, da takrat g. župnik ni mislil, da bo toliko časa služboval v šentjoški župniji. A vendar je vztrajal dolga leta in iskal izgubljene ovčice, da jih privede na pravo pot. Bodisi na priž-nici ali .v župnišču, povsod nam je kaj novega povedal. Še vedno in vedno — kljub svoji starosti — je pripravljen vse žrtvovati za svoje župljane. Mnogo je bilo že primerov, ko je bil klican s sveto popotnico k bolnikom, bodisi podnevi ali ponoči v snegu ali dežju, ob vsaki uri je šel brez obotavl|a-nja. Pa ne samo to Koliko je pomagal revežem v stiskah in nadlogahl Nihče ni šel od njega praznih rok. Ustanovil je Hranilnico. Nakupil je mnogo sveta za cerkev, posredoval je pa tudi pri zgradbi Prosvetnega doma. Predvsem gleda na to, da povzdigne Sv. Jošt v duhovnem in kulturnem oziru. Zato se mu ob 25 letnici zahvaljujemo za ves trud in delo. Želimo mu še mnogo let pastirovanja v naši župniji! Bog ga živi zdravega in čilega! —a. Glavna skupščina Zadružne zveze Za glavno skupščino Zadružne zveze, dne 1. junija t. I., je železniški minister dovolil polovično vožnjo. Polovična vožnja velja za čas od 30 maja do 3. junija. Delegati za glavno skuščino kupijo na vstopni postaji celo karto, katere pa naj v Ljubljani po svojem prihodu ne oddajo, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na občnem zboru bodo dobili potrdilo, dn so ee udeležili občnega /.bora. Slov. rudarski mzenierii Glavna skupščina Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev, sekcija Ljubljana. V nedeljo, dne 15. t. m. se je v proslorih Rudarskega instituta tehnične fakultete v Ljubljani, pri obilni udeležbi članov, vršila glavna letna skupščina ljubljanske sekcije Združenja jugoslovanskih rudarskih in topinliških inženjerjev. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je delovanje te strokovne organizacije naših rudarskih in topilniških inženjerjev, v vsakem pogledu plodonosno. Iz celokupnega delovanja sekcije in razprave vprašanj na skupščini, ki so življenjskega pomena za razvoj naše narodne rudarske in topilniške industrije, kakor tudi v obrambi stanovskih interesov svojih članov, je sekcija dosegla hvalevredne uspehe. Te velike uspehe sekcije je pripisovati agilnosti glavnega odbora pod predsedstvom gosp. univ. prof. inž. V. G o s t i š e. ter sekcijskega odbora pod predsedstvom gosp. univ. prof. inž. 1. Pehanija, kakor ludi tajnikov združenja, gg. inž. V. K e r s n i č a in inž. 1. I v a n o v i č a ter tajnika sekcije inž. L. Zupančiča, ki so zbrali v združenje skoraj vse rudarske in topilniške inže-njerje v Jugoslaviji. Odboru je bila izražena so-glnsnn zahvala in polno zaupanje, nakar je bil vnovič izvoljen za prihodnjo poslovno dobo. V priznanje izrednih zaslug našim rudarskim in topilniškim inženjerjem, naši univerzi in napredku rudarstva in topilništva v obče. je bil z nklamnciio izvoljen za častnega člann sekcije dvorni svetnik in rudarski glavar gosp. inž. Vinko Strga r, knkor tudi stavljen predlog, dn ga sekcija nn glnvni skupščini Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev, ki se bo vršila dne 26. t. m. v Sarajevu, predlaga za njenega prvega častnega člnnn. Kljub kratkemu obslo'u Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev, obstointa poleg ljubljanske sekcije ludi že sekciji v Belgradu in Sarajevu, kateri z enako agHnostjo podpirata delovanje glavnega odbora Združenja. Žrtev pas e s*e4i**e Šoštanj, 16 maia. Dne 15. maja je bil v Šoštanju pokopan maren-berški občinski odbornik in trgovec g. Rajko R i -t o 4 e k. Pred enim letom ga je ugriznil stekel psiček. Bolezen se je pokazala šele 8 maja. Takoi naslednjega dne je bil še pri popolni zavesti sprevi-den. V sredo 10. maja so ga prepevali v mariborsko bolnišnico, kjer je v četrtek opoldne umrl. star 42 let. Njegovo truplo so prepeljali v Šoštanj, kjer je bilo pokopano. N. p. v m.! Gobe obetajo bogofo îeJito Črnomelj, 16 maja. Ker gredo iz našega kraja skoraj večina vseh suhih gob v Ljubljano, vas bo gotovo zanimalo poročilo, da smo našli včeraj v gozdu prav lepe jurč-ke, ki morda obetajo, da bo letos bogata žetev tega zaželjenega sadu. Naše ljudstvo je zelo revno in željno pričakuje, da bi se nudila kaka prilika zaslužka. Po 7 mesecih najden obešenec Šoštanj, 16. maja. V začetku lanskega oktobra je izginil od doma 36 letni delavec Jožef Mežnar v Skrnem. »Enkrat bom šel in ne boste me več videli,« tako je v svoji duševni zmedenosti in obupanosti večkrat dejal. Lansko leto je enkrat res odšel, a se je kmalu vrnil. Dne 9. oktobra je zopet izginil. Tokrat so vsa iskanja ostala brezuspešna. Ko pa je v ponedeljek delavec Gerlovšck klestil drevje v tako zvani šent-ierjanski planini, je na neki bukvi opazil obešenca. Po obleki so domači spoznali, da je to truplo Jo-lefa Mežnarja. Čiovek obstreljen v hrbet Središče ob Dravi. Mnogo se govori tukaj o žalostnem dogodku, ki se je dogodil v Salovcih pretekli teden. Lovski čuvaj je ustrelil v Zorjanovi šumi v hrbet nekega L. iz Vodranskega vrha. Ta je šel z žagico v roki v gozd. Morda je hotel užngnti grabljišče, ko zasliši za seboj klic: Stoj! Misleč, da je lastnik šume g. Zorjnn, je zbežal proti svoji šumi in se niti ni ozrl. V tem pa je že počil strel, ki je zadel. L. je padel. Na srečo je v bližini pasel živino gosp. Meznarič, ki je prej srečal čuvaja, slišal strel, pozneje pa klic na pomoč. Poiskal je ranjenca, ki bi na mestu izkrvavel, če bi ne bilo rešitelja k njemu. G. Meznarič je poklical več moških, ki so hudo ranjenega L. spravili v ormoško bolnišnico. L. je dobil 12 debelejših zrn, ki so zadela od ramen no nog, k sreči pa niso razrtgala večje žile in tudi pljuča so bila Ie malo ranjenn. Med prevozom je sicer izgubil mnogo krvi, tudi iz ust je krvavel, ker pa je pomoč prišla še pravočasno, je upanje, dn bo okreval. — Lovski čuvaj izjavlja, da je imel ustreljeni v roki puško in du se je le branil. Priča pa trdi, dn puške ni nikjer našel, le ranienca z žajzico. SARGOV KAL0D0NT Važna odredba banske uprave Vse zavarovanje z dokladnim kritjem ustavljeno Banska uprava je izdala 15. t. m. naslednjo odredbo: V poslednjih letih je nastalo ter posluje v drav-; ski banovini mnogo reg. pom. blagajn In tudi zavarovalnic na zadružni podlagi, ki vrše zavarovalne posle na takozvanem dokladnem kritju, t. j. na ta nečin, da je višina zavarovalnine, ki se ob pogodbe o dogovorjenem dogodku (smrt, poroka) izplača v višji ali manjši izmeri in to zavisno od števila članov v dotični zavarovalni panogi odn. v dotičnem razredu zavarovalne panoge. Tudi so liani sklepali zavarovalne pogodbe na pogrebnino glede oseb, ki so izven tesnega okvira § 18. zak. od 16. VII. 1892 drž. zak. št. 202. Tudi višina zavarovanj nikakor ni v skladu s § om 1. navedenega zakona. Velik podvig teh ustanov je pripisovati ne le delovanju agilnih, tu in tam dobro in predobro henoriranih provizijskih agentov (zaupnikov) in reklami, temveč tudi in to v p^vi vrsti okolnosti, da nudi omenjeni način zavarovanja rysjširšo možnost špekulacije, katere možnosti so se dejansko polotili najširši, predvsem siromašni in v bedi živeči sloji naroda. Da to ne more biti samo domneva, dokazuje že dejstvo, da se zavarovanje zoper škode po požaru kljub razmeroma nizkim premijam in eminentne gospodarske važnosti in kljub nv.o-žečim se požarnim katastrofam ne razvija in ne posploši, kakor bi bilo z ozirom na kulturno stopnjo našega naroda pričakovati, dočim je zavarovanje pri uvodno omenjenih ustanovah z dokladnim kritjem vkljub gospodarski krizi v bohotnem razmahu. Kraljevska banska uprava je prišla do zaključka, da sistem dokladnega kritja тл samo po zakonu nedopusten, temveč da v praktičnem izvajanju nima trajnosti, da je torej neizvedljiv in tudi ob še tako solidnem poslovanju upravnih in nadzornih odborov neuporaben ter vsled svoje nesigurnosti Profesor Turk oproščen za naše narodno gospodarstvo nepregledno škodljiv. Zato kraljevska banska uprava kot nadzorstveno oblastvo po svoji službeni dolžnosti odreja, da se nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh registrovanih pomožnih blagajn in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokladnega kritja začasno in do preklica ukinja, da se izvrši revizija statutov nv poslovanja. Od danes naprej se novih zavarovanj, če tudi že prijavljenih in morda na seji upravnega odbora celo sprejetih, ne izvede. Nabiranje novih zavarovalnih prijav se isto-tako ukine, dokler se pravila, ki jih je z eventuelnimi pravilniki vred potom prvostopnih obče upravrih oblastev predložiti, ne pregledajo vnovič ter ne izda novih i-avodil, kako je sedanji nedopustni in nezakoniti sistem prevesti na edini dopustni sistem takozvanega kapitalnega kritja, t. j. premijskega zavarovanja z zavarovalno-teh-nično pravilno preračunanimi rezervami. „Karitas" posht*e nemoteno datie Z ozirom na odlok banske uprave dravske banovine, da se ukinja nadaljevanje zavarovalnih poslov vseh pomožnih blagajn (samopomoči) in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokl id-nega kritja, obveščamo tem potom javnost, da »Karitas« s tem ni prizadeta. »Karitas« temelji na zavarovalno-tehnični podlagi in nudi svojim članom popolno varnost (kapitalno kritje). »KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Obravnava o „zadnjih ostankih pasjega plemena4 Ljubljana, 17. maja. Obravnava proti prof. dr. Ernestu Turku zaradi žaljenja časti se je danes nadaljevala pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28. Mala soba je bila nabito polna poslušalstva, v prvi vrsti diiaštva, ki se je zelo zanimalo za polek današnje razprave in sodbo. Sodnik g. Branko G o si ar je k razpravi povabil 15 dijakov VI b razreda humanistične gimnazije za priče. Razprava je trajala od 8 dopoldne do 12.45. Vse priče so morale opisati potek dogodkov, ko je g. profesor vstopil v dvorano in zaplenil pri dijaku Antonu Hočevarju posebno izdajo »Slovenca«. O prvi razpravi, ki se je vršila 3. t. m., je »Slovenec« že obširno poročal. Di lasi pričajo Danes je bil prvi zaslišan: dijak Ciril Miklič, ki je najprej opisal, kako je obdolženec zaplenil »Slovenca«, nato pa je prijemal Hočevarja, zakaj se je smejal. Sodnik: »Ali je kaj govoril o državnem sodišču?« Priča: »Se točno ne spominjam. Slišal sem samo, da je dejal: »Še premalo so dobili in da so plačanci Italije.« Sodnik: »Ali je govoril o pasjem plemenu?« Priča: »Na to se ne spominjam. Prej eno uro je Ciril Žakelj omenil, da nacijonalizem propada. ; On je navedel dokaze, da to ni res in pristavil, da to govore ljudje, ki hočejo nas potisniti na stopnjo pasjega plemena.« Sodnik: »V kakšni zvezi je vse govoril?« Priča: »Ne vem v kakšni. Na to nisem polagal posebne važnosti in pozornosti. Ne morem trditi, da bi bil obdolženec dejal ob tej priliki: »To so zadnji ostanki pasjega plemena. Spominjam se, da je rabil te besede ob neki drugi priliki.« Sodnik: »Ali je govoril o italijanskih sodiščih in Gortanu?« Priča: »O Italiji, vem, da je dejal: »Italijani komaj ča-, kajo, da bi se polastili naših krajev.« Sodnik: »Ali ste imeli vtis, da besede merijo na one, ki so bili sojeni v Belgradu?« Priča: »Bila so različna mnenja.« Sodnik: »Ali je bil vinjen?« Priča: »Ne!« Sodnik: »Ali je bil razburjen?« Priča: »Da, zato, ker je dobil pri Hočevarju »Slovenca«. Mislil je tudi, da so med nami še drugi letaki « Priča Ciril Žakelj: »Slovenca« je dal na mizo. Pozneje ga je držal v levi roki. Udaril je z roko po »Slovencu« in rekel: »To so največje kukavice, ki si ne upajo nič priznati. Plačanci, ki so bili v Avstriji z vsem zadovoljni, dočim z državo, za katero smo dali mnoge kaplje krvi, pa niso zadovoljni. Svinec v hrbet!« Sodnik: »Ali je go-i voril o pasjem plemenu?« Priča: »Rekel je: To so zadnji ostanki pasjega plemena. Vse to je govoril naenkrat po vrsti.« Sodnik: »Na koga so merile te besede?« Priča: »Vtis imam, da na obsojence v šenčur-skem procesu.« Sodnik: »Ali je govori! o Gortanu in Italiji?« Priča: »Ne! O tem sploh nič.« Sodnik: »Ali je bil razburjen?« Priča: »Precej.« Sodnik: »Ali je bil vinjen?« Priča: »Med uro sem bil prepričan, da ni bil vinjen.« Sodnik: »Na koga so besede letele?« Priča: »Imel sem vtis, da so besede veljale obsojencem v šenčurskem procesu. Možno pa je, da je g. profesor mislil vse, ki niso nikoli nič žrtvovali za domovino.« Sodnik: »Ali je govoril o Italiji?« Priča: »Ne' Tudi o Gortanu ne!« Dr. Krek: »Ali ie rekel, da v Sloveniii rova- Zanimive izjave 15 profesor evih dijakov rijo, v Belgradu pa vpijejo »Živelo narodno edinstvo!« Priča: »Menim, da.« Sodnik: »To je premalo za mene!« Priča je še enkrat pripomnil, da je obdolženec v začetku svojih izvajanj udaril po »Slovencu«. Priča Boguslav Grafenauer je najprej jasno očrtal položaj v razredu po vstopu prof. dr. Turka. Profesor je udaril z roko po »Slovencu« in rekel: »To so kukavice pasjega plemena. Nobenega ni imenoval Vzel je list v roke in dejal, da so doma rovarili proti državi, v Belgradu pa vpili: »Živelo narodno edinstvo!« Trdil je. da so to ostanki pasjega plemena. Še premalo so dobili. Svinec v hrbet. Konec ure j se je Hočevar opravičil, ker se je prej smejal. Irdil je tudi, da so to oni. ki sk šajo s svojimi federalističnimi težnjami razbiti državo in še ponovil besede: »To so zadnji ostanki pasjega plemena. Zaslužijo svinec v hrbet!« Sodnik: »Ali je to skupaj strnjeno govoril?« Priča: »Meni se zdi, da.« Dr. Krek: »Ali je rekel, da so plačanci sosedne države?« Priča: »Tega ne vem. Rekel pa je, da so v Avstriji vsemu pritrjevali, v Jugoslaviji pa niso zadovoljni.« Branilec dr. Cepuder je vprašal pričo, ali ni Vrhunca opozarjal, da ne sme krivo pričati. Priča: »Vrhuncu sem res dejal: Če boš krivo pričal, boš izključen iz vseh jugoslovanskih šol. Moj oče me je opozoril, naj tako povem sošolcem.« Dr Krek: »Kaj vam je pozneje rekel g. profesor Turk?« Priča: »Da razred teroriziram!« Priča Henrik Gros je opisu dogodka pristavil, da mu je sošolec Vodopivec poslal listek, s katerim ga je opozoril, zakaj govori okrog, da on na zadnji razpravi ni pravilno govoril. Svaril ga je, da se naj ne spušča ž njim v boj. Drugače je izpovedal, da se je g. profesor obrnil proti razredu in dejal: »To so največje kukavice, doma rova-rijo, ko pa pridejo pred sodišče, pa si ne upajo priznati. Taki ljudje so plačanci naših zunanjih sovražnikov.« Sodnik: »Ali je govoril strnjeno?« Priča: »Ne, le v presledkih!« Sodnik: »Ali je imenoval kako ime?« Priča: »Ne!« Sodnik: »Ali je bil vinjen?« Priča: »Ne. Bil je razburjen, deloma zato, ker je mislil, da sta Hočevar in Miklič ironizirala državno sodišče.« Dr. Krek: »Ali se spominjate, da je obdolženec dejal: Premalo so dobili?« Priča: »Da. Rekel je: Premalo so dobili, drugod dobe svinec v hrbet. Priča je nato pripovedoval, kako so se pred pred Ljudskim domom z Vodopivcem in Drolcem razgovarjali o zadnji razpravi in da je Vodopivec obžaloval, da priča Karol Novina ni tako izpovedal kot on in Šlular, ker bi bil v tem slučaju nato dr Turk obsojen in premeščen Priča Vladimir Žakelj je bil kratek in je potrdil le nekatere bistvene okolnosti. Priča Dragotin Pivk je med drugim pristavil, da ie g. profesor poudarjal: So ljudje, ki hočejo federacijo. Imamo sosede, ki skušajo Jugoslavijo razbiti in se polastiti Slovenije. Priča je imel vtis, da je hotel obdolženec dijake le poučiti o pomenu državnega sodišča. Govoril je na splošno. Priča Slavko Vrhunc ie imel vtis. da je govoril na splošno in ni omenjal obsojencev šenčursk«*(!a procesa. Vinjen ni bil, pač pa močno razburien Priči Aleksij K r e g a r in Marjan J a k u 1 i n nista vedela povedati kakih važnejših okolnosti in sta zatrjevala, da je obdolženec govoril na splošno. Zaradi incidenta s Hočevarjem je bil razburjen, ne vinjen. Povedala pa sta, da so nekateri dijaki imeli vtis, da je vse letelo na šenčurske obsojence Priča Janez Vari je izpovedal, da je zaplenjeni »Slovenec« ležal celo uro na katedru. Izključuje, da bi besede o pasjem plemenu merile na zasebne tozitelje. G. profesor je večkrat v razredu govoril o nacionalnih problemih. Priča lvnn K o v i č : »Govoril je na splošno. Omenil je: Federalizem je zn nas smrt. Avtonomna Slovenija ne more obstojati, ker bi takoj izginila.« Pričn Janez Le mut: »Omenil je, dn so še premalo dobili, da bi morali dobiti svinec v hrbet. Ne veni pa, v kakšni zvezi.« Sodnik: »Na kogn je vse to letelo?« Priča: »Sprva sem mislil, da na Janezn Brodnrjn in tovariše. Drugače pa ne vem, na kogn je mislil. Ne vem, da bi govoril o Italiji in Gortanu. Trdil je: Separatizem je poguba za našo državo I« Naslednja priča, Viktor Stare, sosed Antona Hočevarja, ki je dni g. profesorju »Slovenca«, je bil zelo obširen. »Slovenec« je po njegovi izjavi ležal ves čas na kntedru. Nnto je priča skoraj dobesedno, tako kot se g. profesor zagovnrja, navajal vsebino profesorjevega predavanja o državnem sodišču in federalizmu. Italijani so poslali celo našim nedolžnim ljudem, (iortanu in tovarišem, svinec v hrbet. Proti državi rovarijo ljudje, ki so v Avstriji vpili: »Tako je prav!« a z Jugoslavijo sedaj niso zadovoljni.« Sodnik: »Tako da je govoril g. profesor, pravite! Drugi drugače povedo!« Priča: »Tako se spominjam in tako vem. Sam za se sem bil prepričan, dn je govoril na splošno.« Dr. Cepuder: »Ali nista v razredu dve struji?« Pričn: »Dn!« Dr. Cepuder: »Tudi slovenoborska!« Sodnik je nadnljno vprašanje o tem odklonil. Naposled so bile zaslišane še priče Franc Marin i i, Emil Auersperg in Hadovnn Turk. Izpovedali so slično, kot prejšnje priče. Sodnik je nato znključil dokazno poetopanje. Nekatere priče so izpovedale, da je Emil Auersperg, ko so dijaki kakih 10 minul stali, vizitiral, ali so v razredu še kaki letaki in časopisi. Dr. Krekov govor Dr. Krek je pot zastopnik zasebnih toži-teljev predlagal obsodbo v smislu obtožbe rndi prestopka zoper čast po §8 207 in 301 k. z. Besede, ki jih je spregovoril obdolženec, so take, da so nudo žalile zasebne tožitelje. Obdolženec se predvsem brani s svojim nacionalizmom. S|k>štovanje njegovemu prepričanju, vsa pieteta njegovim osebnim žrtvnni, toda. to kar je govoril o zasebnih to-žiteljih, je huda osebna žalitev. Čast zasebnih tožiteljev je bila tiste dni pri vseh mogočih prilikah tnko hudo napadena, da so bili prisiljeni preganjati vse, ki so jih žalili. Obdolžcnec se nadalje brani s tem, da je le v okviru svoje službene dolžnosti govoril in poučeval učence. To pa ne drži. Bila je zemljepisna ura. predmet potika so bila nebesna telesa in govorjenje obdolženčevo ni bfto v nobeni zvezi s predmetom. Način govorjenja je tak, da izrazito kaže na žaljiv namen. Zaslišane priče so deloma popolnoma in v celoti potrdile zasebno obtožbo, deloma pa so potrdile take okolnosti. da je iz njih točno razvidno, da je vse obdolženčevo govorjenje merilo le na zasebne tožitelje. Kak drug sklep tudi ne bi bil logičen, ker je govoril obdolženec v zvezi z zaplembo »Slovenca« in ker sam priznava, dn je govoril v zvezi s ?enčurskimi dogodki. Celo tiste priče, ki jih je obdolženec predložil v svojo obrambo. so lo potrdile, in le štiri priče so imele vtis, da je obdolženec govoril nn splošno, brez ozira na zasebne tožitelje. Branilec dr Cepuder je uvodoma vehe-mentno nnpndel. češ. da je b*I tn proces inscenirnn v prvi vrsti proti prof. dr. Turku, ne od dijakov, mnrveč od drugih strani, tnko od trnovskega kaplana dr. Pogačnika in dr. Kreka samega. iPodnna ie bila možnost druge pritožbe na prosvetni oddelek ali na prosvetno ministrstvo, tudi ni bila dana možnost, da bi se zadeva mirno uredila. Tako postopanje pa ni bilo lepo... Silen pritisk na dijake. Dr. Krek je odločno protestiral proti takim insinuncijnm ter poseb-io povdnrjal, da je bil na dijake, ki so bili pozvani zn priče, izvajan silen pritisk. Oprostilna razsodba Sodnik g. Branko Goslar je ob 12.45 razglasil kratko sod bo : V smislu § 280 kaz. zak. se obdolženec dr. Ernest Turk oprošca od obtožbe znradi prestopka zoper čast in se zasebni tožitelji obsojajo, dn imajo solidarno plačati stroške tega procesa. V razlogih je sodnik obširno utemeljeval oprostilno sodbo. Vse priče je ločil v tri skupine. Nobeni priči se ne more odrekati verodostojnosti. Prva skupina trdi, dn je dr. Turk držnl »Slovenca« v roki in izgovoril inkriminirane besede. Če bi bile te besede tako izgovorjene, vsebujejo pač kaznivost po predlogu obtožbe. Drugi dve skupini pa izključujeta, dn bi bil držal obdolženec »Slovenca« v rokah. Večina prič pa je bila glede izvajanj obdolženčevih desorientirana. Zato je sodišče tudi oprostilo dr. Turka, ker in dubio pro reo! Dr. Krek je prijavil takoj priziv radi izreka o krivdi in knzni in pritožbo zaradi kršitve zakona Požar v Izlakah Izlake, 16. maja. Davi ob treh je požar uničil Peregrinu Jcsen-šku, posestniku v Izlakah, kozolec z osmimi okni. Ogeni ie bil podtaknjen od zlobne roke. ker od domačih ni nihče spal na kozolen Ljubljanske vesti: Trgovsko dobrodelno društvo „Ponioc" Mariborske vesti: V treh mesecih 35ÎO eksekucij IIgOVsko tlolirOtU'lllO lllllšlvil l'ollUH- jo imelo v torek /večer v 'l'i govskein društvo 19 smrtnih slučajev in je izplačalo /a 128.950 Din posmrtnim \ hli/.nji bodočnosti se bo društvo naslonilo na socialno zavarovanje /a trgovce, kur bo /nulno olajšalo iuidaljno delo. Po blagajniškem poročilu, ki je bilo soglasno odobreno, se je razvila živahna in dolgotrajna debata glede upravnih stroškov in letniiio, ki ji1 bil« mt puhnilo člana g. Sušniku • I predlaganih "0 Din znižana na 40 Din. Sledile so volitve upravnega in nadzorstvenemu odbora, v katere n so: predsednik \. Kre-gar, podpredsednik i. Bahoveo. blagajnik 1. Žele/nikar in tajnik L. Franke; odborniki: Josip Krek. Janko Krek. M. Lajovie. J. Kavčič. F. Melieev. P. Fnhiuni. 'L Kislinger. J. l epon: namestniki: 1 ishniher, kustelie. sporu. Lenarčič. Rus, Menant, v nadzorstvenem odboru pa: Gregorc, Smrkolj. Platner, Kovač in Franke. -Predlagana lista je bila soglasno sprejetu in so tako člani manifestirali .vojo popolno zaupanje na uovb izvoljenemu staremu odboru. Maribor, 17. maja. Prva soba pri-vhodu v uradni oddelek tukajšnjega davčnega urada nosi na vratih napis: Ekse-j kucijski oddelek . Trenotno jc pred to sobo ob uradnih urah največji naval, še mnogo večja gnje-ea kakor pred blagajniškimi okenci davkarije. Vse vrste ljudi stoji v skupini, od dobro oblečenega meščana do raztrganega in zakrpanega kmetiča, vsem pa sc odraza z obrazov ista skrb in ista bojazen: bo se li dala grozeča eksekucija zavleči, bo li mogoče šc vsaj za nekaj časa obdržati kravico v hlevu, kos pohištva v stanovanju, odvisno obleko v omari, uro na zidu, kar jc eksekutorjeva roka j zabeležila z usodnim listkom. Kazlago za ta naval na omenjeni oddelek dobimo nn steni hodnika davčnega urada. Vsa je kar tapecirana z ekseku-cijskimi naznanili, po derel, dvajset listov visi na enem žeblju, vsi pokriti z imeni; ker so navadne papirne pole za lo poplavo imen premajhne, so nalepljeno druga zraven, da dosegajo la oznanila dolžino metra in še več, ln na vseh imen?, najrazličnejših stanov in poklicev, da sc človek kar čudi, zraven pa številke, od 50 dinarjev pa v de-settisoče in še zraven zarubljeni predmeti: konji, voli, krave v hlevu, orodje pod kozolcem in v shrambi, pohištvo, štedilniki, obleka, vino, jabolč-nik, vse, kar im:i katerokoli vrednost. Vse se dobi nja ujel, ga privezal za molvoz in ga pripeljal pred stražnico na Zaloški cesti v Mostah. Konj, star okrog 12 let, rjave barve, visok, je mirno šel s stražnikom. Policija ni vedela, kam s konjem. Ponoči so ga oddali v hlev g. Kosa v Ciglarievi ulici ! v Mostah, kjer ga lastnik lahko dobi. Toda do srede popoldne se lastnik ni oglasil ne na policiji nc pri g. Kosu. Ali je konj ušel kakemu scimarju ali jc bil kje ukraden ali pa se je zatekel od kod daleč. Spcciaîr.o izb'ro modnih hlač in pumparc dobile najccncje pri Pieskerju, Sv. Petra cesta 14. JUU okr. društvo v Kamniku naznanja, da bo eslanek šolskih upraviteljev v soboto dc 20. maja 1933 ob pol 9 v Radomljah. Ljubljana. Danes ob 8.15 je pevska vaja pevskega društva Ljubljana . I'rosvetnn-družubni večer Krkec v petek, dne 10. t. m. pri Mikliču bo izredno zanimiv, ker je j poleg predavanja odvetnika dr. Jura Adlešiča o ( Ghaudiju ua sporedu -koncert, ki bo obsegal skladbe Svetka, Marinkoviča, Hajdriha. Deva, Mjaža. Vilhnrja. Jereba in Vogriča. l'o koncertu bô igrala godba. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! PoizVpdoVtmUlfF Dve papigici. V sredo zjutraj sla ušli v bližini Jugoslovanske tiskarne dve mali papigi. Kdor bi ju našel, ga prosim, aa ju odda v upravi Slovenca«. Izgubila se e včeraj rjava usnjata ročna tor- | biča. v kateri je bil rožni venec, rob e in ključ, na : . ! cd Starega trga d» Zadr. gosp. banke. Najditelj se naproša, da j') vrne: Stari trg 11-11. cefife Umrli so: Artiček Josip. 28 let, sin pos. iz Slivnico pri Celju: Jakob Padežnik, 6j let, viničar iz Lise pri Celju: Bužon Dioko, 72 let, žel. upokojenec v Trnovjjah; Čubakovič Pero, ?t let, brivec v Celju, Prešernova ulica 4. Pogreb bo jutri ob 5 popoldne na mestnem pokopališču. Tabor fantovskih Marijinih družb za novo i eerkovsko in konjiško dekanijo bo v nedeljo, dne j 28. t. m., na Gojki pri Frankolovem. V cerkvi bo L govoril preč. g. kanonik Časi iz Maribora, po I službi božji bo pa zborovanje pred cerkvijo. Mestni avtobus sporoča, da bo vozil na birmo v Laško 28, maja L L avtobus ob 7.30, S in 8.30 vračal pa se bo iz Laškega ob 11. 11.30 in 12. Vsak dan je redna vožnja ob 12.30 iz Celia in 13.10 iz Laškega in oslanc seveda tudi ta dan v veljavi. Cena za odrasle 8 Din, za šolarje 4 Din. Pregledovanje otrok, ki so bili cepljeni danes teden, se bo vršilo danes popoldan od 4 do 6 v Zdravstvenem domu. Zgrudi! sc jc v nezavesti. Julij Pungaršek, 28 lelni brezposelni avtomehanik se je včeraj dopoldan od lakole zgrudil pod železniškim vijaduk-tom, ki vodi iz Celja proti Zavodr.i in obležal nezavesten. Vzrok: fant je živel v skrajni bedi in Hajc že dalje časa ni ničesar zaužil. Obveščena je bila reševalna postaja, ki јз Pungerška prepeljala s svojim avtomobilom na rešilno postajo. Krsvn v izložbene omarico. Celjski fotograf g. Pcressich ima na vogalu Gubčeve in Aleksandrove ulice izložbeno omarico za fotografije. Včeraj dopoldan je peljal tam mimo neki kmet kravo, katera je, nc vemo iz kakega vzroka zavila v fotografije in zdrobila veliko šipo. Tiskovna pomota v torkovi številki v športni rubriki, pod poročilom o prekinjeni nogometni tekmi se jc urinila neljuba napaka. Tam sloji: . . . čemur se pa Celjani niso vdali i:i izjavili . . . pravilno mora stati na mesto Celjani — Laščani. Občni zbor Olepševalnega društvu. Preteklo -obbto je imelo Olepševalno društvo v P i u j u pri obilni udeležbi svoj redni občni /.bor pod predsedstvom društvenega predsedniku vpokojomga šolskega nadzornika g. Pretnarja, kakor je posneti iz letnega poročilu, je bilo društvo v minulem letu /elo delavno. Y I iinl-skem vrtu. ki je lasi društva, je bilo posajenih mnogo mladih sadik, hudournik je temeljito regulirati. poli oli njegovih robovih s;' na novo napravljene in očiščen je tudi ribnik. Izdatki znašajo 14.4SI i Din. dohodki pu 17.863 Din. lako, i I včeraj radi deževnega vremena boli slabo založen, krme lin scnenom trgu sploh ni bilo. Tudi odziv mariborskih gospodinj je bil .spričo slabega vremena bolj pičel. Ll .Mariborski teden je včeraj sejal na mestnem načelstvu. \.i seji sc je govorilo poglavitno bilo niti v šoli niti pri sorodnikih. Starši s() v skrbeli, da je fanta kdo odvedel. oziroma da je postal /rtov Drave, ker Koti je Gasilno društvo je zadnjo nedeljo ponovilo »Užitknrje . Tudi tokrat jc bil obisk prav dober. -— Kakor slišimo, namerava tudi šola koncem maja prirediti materinski dan. Torej se tudi v leni kotu gibljemo. NADALJEVANJE LIGINEGA TEKMOVANJA V NOGOMETU Prihodnjo nedeljo se bo v državnem prvenstvu srečalo k.v pet parov. Hajduk bo moral na vroča bele.ajska tia, kjer se bo poskusil z BSK, ki smo ga videli preteklo nedeljo v Ljubljani. Tu se bo bil izredno hud boj za točke, kajti oba nasprotnika sta v izborni formi, BSK pa ima še to prednost, da ijjra na lastnih tleh. Jugoslavija mora v / agreb, kjer .se sreča z lanskim prvakom Cone . rdijo. Tudi !u je izid negotov Sarajevska Slavija ho imala v gosteh Gradjanskega, ki ji bo najbrže odvzel obe točki, čeiudi bo Slavijo igrala na svojih tleh. V Osijeku se pa spoprimeta O. Slavija in Vojvodina. Pa tudi v Ljubljani nc bomo brez tekme. Simpatična in Ljubljančanom dobro znana enajsforica Haška proti Primorju bo igrala io pol na naših tleh Tekma se vrši na igrišču ASK Primorju. Hašk igra lepo kombinacij-sko igro ter je v tehniki pravi mojster, tako, da se nam obeta za to nedeljo lop nogometni užitek. Od črno-belih pa pričakujemo, da nam zaigrajo tako, kakor so lansko leto proti istemu nasprotniku in s Iem vsaj kolikor toliko popravijo neuspeh zadnjih nedelj. * Tenis. V nedeljo se je vršila na tenis igrišču poleg evangelijske cerkve v Celju tekma med SK Maribor in Smučarskim klubom iz Celja. Re-zultati so naslednji: gospodje posamezno: Gasperin (M) : Skc,berne (C) 10:8, 6:3. Voglar (M) : ing. I Rakusch (C) 6:2, 6:2, Mastck : dr. Lichtencgger (C) 0:6, 7:5, U:3, Babič (M) : Steinbock 1:6, 5:7; ing. Cernigoj (M) • Woschnagg 3:6, 2:6. — Gospodje v dvoje: Gasperin-Voglar (M) : Skoberne-Stein-bock (C) 6:2, 2:6, 1:6, Babič-Mastek (M) : dr. Li-chtencggc:-Woschnagg 6:2, 3:6, 6:3. Dame posamezno: Ravnik : Skobernc 6:4, 6:1; Hribar : \Ve-sten 1:5, 5:7; Ravnik : Westen 8:6, 4:6, 5:0; Hribar : Skobernc 4:6, 6:0, 6:1. Igra v dvoje: Ravnik-Hribar • Skoberne-Westen 4:6, 2:6. Lepi uspehi v lahki atletiki. Pri mitingu v Balon Rouge, kjer je atlet Torrnnce dosegel nov svetovni rekord v . uvanjtt kroglo /. molom 10.06m. so bili doseženi Se drugi zelo lopi rezultati. Atlet Ablovich je pretekel 140 jardov v iS sekundah, Norman Pavel jo rabil za 220 jardov čez zapreke 2;5 sekund, drug atlet, po imenu Keller, pa je omenjeno progo pretekel v času 23.2 sok., za 120 jardov pa je rabil 14.3 sekunde. Ameriški Inhko-ntletl ne pridejo v Evropo. Ameriški lahko-atleti, med njimi več olimpijskih zmagovalcev, ki hI imeli priti to poletje v Evropo, kjer bi absolvirnli nekoliko mitingov v evropskimi zvezdniki .so svojo udeležbo odpovedali, ker bi zaradi prelozilvo ameriških prvenstev no mo^li držali rokov. Že zopet novi rekordi v lahki atletiki. O priliki nekega mitinga v Los Angelesu ie zbolišal na dražbah, razpisanih vsak dan v lednu, le nedelja je prosta za počitek. Lc še zemlja jc izvzeta, pa se človek s strahom izprašujc, kaj bo potem, če pride še ta na vrsto. In statistika zn prvo četrtletje letos na razmeroma majhnem področju mariborskega davčnega urada: V prvem mesecu 485 ekse-kucij, v februarju 633, v marcu 2392. V treh mesecih kupno 3510 eksekucij, več kakor lisoč na mesec ali približno 40 na dan! Skupno se je z njimi izterjalo okoli 9 milijonov dinarjev! Pa kakor kaže stena hodnika na davkariji in na njej viseči listki, jc bil to za letos šele začetek. Prave številke šele pridejo! Povprašaš obupno zročega kmeta, ki ima napisane vole: kedo jih bo pa kupil, saj nimajo sosedje denarja, saj imajo srcc in usmiljenje! Pa odvrne: gospodje pripeljejo s seboj mestne mesarje in li kupijo vse, ker je poceni. Sosedu so kupili dve kravi, ki jih je zastonj gonil na semenj, da bi plačal, kar ga terjajo. In kupili bodo ludi moje vole, ki sem jih imel tudi radi grozeče rubežni že na nešteto sejmih. Samo da jih dobe sedaj pol zastonj, ker ne bo drugih dražilc-ljev. _ Ne samo mesarji, tudi drugi prekupci pridejo z gospodi iz mesta. Dobi se poccni roba, dobiš pohištvo, vino, sode, orodje — vse je poccni in lahko se proda naprej z dobičkom. — Ti ne vprašajo, kako si lo prigaral, kako pristradal . . . se jo prav posebno rad igral ob Dravskem obrežju. Malo šibke postavo je, bos, plavolas iu oblečen \ rjavo obleko. □ V Rim! Kdor hoče prvo dni julija v Rini, naj se prijavi na naslov: Tajništvo kat. akcijo v Mariboru na Moksnndvovi cesti 6. I. nadstr. Potovanje bo trajalo 6 < I ■ i i. Stroški za vožnjo, vizum, hrano in stanovanje Din 1250. [J Ne 20. maju!: 11. junija. Za soboto, dne 20 i. m. napovedano tekmovanje v rokoborbi za prvenstvo Slovenije sc je na željo drugih klubov preložilo na nedeljo, dno II. junija 1. I Tekmovanje organizira kakor znano tukajšnji SSk Maraton iu se bo vršilo ua unionski viru udi. LI V dvorani na Meksundrovi o v prizori v nedeljo oder.ski odsek Magdalenske kongregu-cije otroško pravljico Princes« Zlutka . Je to zakl jučna letošn ja \ prizoi itev v bogatem in pestrem repertoarju v rlili Magdaloucev. Igra jc vsebinsko vzgojna, učinkovita in bo našim malčkom nudili obilo vesolja iu pa zabave. Nturiši. privoščite svojim malčkom nekaj ,sine-hapoluoga in vzgojno zdravega razvedrila. Znižane cene Din H in 5. stojišča LI Novemu magistralnemu direktorju u priredili magistnitni urailniki-.ikudomiki prisrčen večr in sicer pri Birtiču v torek. Prišli so ijolnoštoviliio vsi magistralni nastavljena" prve kategorije ter se /brali v lopo iu okusno okrašeni dvorani, /it kar gre zasluga nudsvet-niku Čemetii in magistrat, svetniku Barlctu, da izrečejo tople iu prisrčno častitko novemu magistralnemu direktorju Francu llodošku. S lovariško toplino prežete so bile častitko, ki jih je v imenu vseli navzočih naslovil ua novega direktorju iiudsvcinik inž. Cente, ravno-tako so pa bila ludi prisrčno zahvalno besede, ki jih jo vsem iiuvzočini spregovoril gospod direktor Rodošek. i~J Prekmursko gostiiviinjo \ Mariboru. V soboto ob osmih večer bo v dvorani Narodnega doma prekmursko gostovanje / narodnimi običaji. Mariborčani si bodo lahko ogledali njihove pozvnčine . starejši ne, diiižbano, družice, «nebo in /enilm kot mlado/enen tor gostiivn.jii-ščako, bosmane ia domače plese, slišali pa tudi narodni humor v ondotnom naročju. Ljudska univerza lioče Mariborčanom pripraviti nn tem gost ii v au ju svojevrsten užitek, računa pa tudi na številen poset. Amerikanec \V. Graber svetovni rekord v skoku s palico na 4.43 m. Dosedanji rekord je držal njegov rojak Miller, ki ga jc postavil pri olimpijskih igrah. Francoz Courtoin je v Nansy postavil nov svetovni rekord v hoji na 20 km. Za omenjeno progo je porabil 1:36:32.2. Sedanji rekord jc držal Italijan Valente s časom 1:36:34.4. Sharkey, svetovni prvak v boksu se menda boji boja, ker se izogiba srečanja z mojstrom v tej športni panogi. Bivši svetovni prvak Jack Dem-psey je ponudil Sharkeyu 25.000 dolarjev, če se zaveže, da se bo bori! letošnjo jesen z zmagovalcem, ki bo izšel iz boja Sclimeliing-Bacr. Sharkey je to ponudbo zopet odklonil, češ, da se bo letos samo s Carncro spoprijel, potem bo šel pa v Evropo na oddih. Očividno noče še enkrat nastopiti proti Schmellingu, ampak upa, da se bo prihodnje leto pojavila nova bokserska zvezda in proti tej hoče braniti svoj naslov. Seveda bo imela v tem pogledu zadnjo besedo newyorska boksarska komisija. Ako bo Schmel-ling 8. junija premagal Maksa Baera, potem se mu mora logično priznati, da se sme potegovati, odnosno borili za naslov svetovnega prvaka. Evropsko prvenstvo v sabljanju. Letošnja tekmovanja za evropsko prvenstvo v sabljanju se vrše v Budimpešti. Madžarska sabljaška zveza jc že poslala tozadevna vabila na vse državne sab-ljaškc zveze ter jc že tudi objavila program ts-kmovanja. V petek 9. junija se vrše: pred- in medtekme v floretu za moštva gospodov in dam. V selioto 10. junija: Pred- in medtekme ter ficale gospodov in daril, izločilne tekme za floret, posamezna tekmovanja za gospode in dame. V nedeljo 11. junija: Nadaljevanje tekem posameznikov za damo in gospode v lloretu in finale. Ponedeljek 12. junija: Pred- in medtekme v meču za moštva. V lorek 13. junija: Finale v meču za moštva. Sreda 14. junija: Počitek. Četrtek 15. junija: I e!. r.iovanje posameznikov v meču. Petek lo. junija: Pred- in medtekme v sablji za moštva. Sobota 17. junija: Nadaljevanje tekmovanj za moštva in začetek izločilnih tekmovanj v sablji za posameznike. Nedelja 18. junija: Finale tekmovanj v sablji za posameznike. Tekmovanja se bodo vršila na prostem na nekem otoku kakor leta 1926, in sicer na štirih velikih tenis-prostorih, ki so obdani od tribun, kjer je prostora za več kot 2000 gledalcev. Tekmovanje v meču se bo izvedlo prvikrat z električnim aparatom, ki se je preizkusil lansko leto v Niči o priliki mednarodnega turnirja v meču, in ki sc jc baje dobro obnesel. Finski atlet M. Jiirvinon je zopet v izborni formi. Pozimi je absolviral smolren trening v zaprti ni prostoru, tako, da je že ob pričotku laliko-al!rt ko sezone takorekoï na višku. Kopje je zalučal že 73 in celo 75 m daleč. Jiirvinon se namerava udeleži ludi pnteroboja in Finska bo s lom pridobila novo moč mednarodne kvalitete na tem polju