CLA 51L O N>/WO&M*/t.EV I N ?Ol^CCV LETO IX. Z-/iS$ ŠTEV. 9 Interes General Concesion 4848 TURJAK — naš ponos in bolečina naša Za invalidski fond so darovali: Argentina: Leo Sparhakl................. 50 pesov I. Korošec .................. 50 pesov U.S.A.: Ivan Jakoš ...................... 5 dolarjev Za tiskovni sklad so darovali: Argentina: Leo Sparhakl................. 50 pesov I. Korošec .................. 50 pesov hočemo, da bo naše glasilo res naše, je nujno, da sodelujemo ysi; da vsak po svojih zmožnostih in močeh skrbimo za čim pe-8trejšo in tehtno vsebino. Skrbimo, da bomo na tekočem z naročnino in skušajmo to dopovedati tudi tistim, ki tega ne vzamejo resno. Le tako bo „Vestnik“ naša vez in naš prijatelj, ki nas bo vsak mesec razveseljeval. SIOVO junokoill G rum fr., u.s.a. September 1943, črni mesec v zgodovini slovenskega naroda v borbi proti internacionalnemu barbarstvu. Petnajst let je minilo od tistih težkih dni in preizkušenj, petnajst let odkar je slovenska protikomunistična vojska doživela svoj prvi večji udarec, ko so junaški borci Grčaric in Turjaka padali v masah pod zločinsko roko brata morilca-komunista. V petek, 3. septembra 1943 je četniški odred pod poveljstvom majorja Koprivice dospel v Grčarice s specialno nalogo, že v sredo, 8. septembra, na dan laške kapitulacije, so Grčarice bile napadene in že v zgodnjih urah je padla žrtev borec iz 2. bataljona Legije smrti, Ivan Marn. Težka borba se je nadaljevala in stopnjevala od ure do ure. Hranilci Grčaric, večinoma bivši legionarji, so odbijali junaško vse napade številnih napadalcev, ki nikakor niso bili v stanju zavzeti postojanko. Dne 9. septembra so partizanom prišli na pomoč Lahi in začeli s težkimi havbicami obstreljevati postojanko. število žrtev se je večalo, stanje je postalo nevzdržno. 10. septembra 1943 je padel kapetan Milan Kranjc, bivši poveljnik 2. bataljona Legije smrti, na kar se je posadka, na zagotovilo o amnestiji, predala napadalcem. Usoda ujetnikov... Kočevje, in smrt v Mozlju! V nedeljo, 12. septembra, se je začelo zbiranje Vaških straž v Turjaškem gradu. Sem so prihajale Vaške straže iz: Ribniške doline, Kočevja, Sv. Gregorja, Vel. Lašč, Dobrepoljske doline, žvirč, Ambrusa, Žužemberka, Zagradca, Krke, Boštanja, Police, Orel, Bizovika, Dev. Marije v Polju, Sostrega, Sv. Urha in posamezniki iz manjših postojank, že v nedeljo popoldne, oziroma ponoči so se začele borbe s partizani. Borbe so bile v okolici Turjaka, posamezni oddelki Vaških straž so se srečali z bližajočimi se partizanskimi brigadami. Borbe so se nadaljevale tudi ves dan v ponedeljek in Vaške straže so imele lepe uspehe. Posebno so se odlikovali v teli borbah okoli Turjaka: „črček“, Bambič in France Kadunc. Partizani so vedeli, da se v Turjaku zbira masa protikomunistične vojske, tiste, pred katero so že neštetokrat bežali. Njih cilj je bil iasen: .uničiti to vojsko, uničiti vsakega posebej in popolnoma usužnjiti slovenski narod pod komunistično diktaturo. S tem jasnim in odločnim ciljem so šli komunisti na delo. Niso se ozirali na žrtve, ni jim bilo mar, kaj jih bo stalo. Cilj je moral biti dosežen. Posluževali so se vseh sredstev, predvsem ba zvijač, ovaduhov in pa laških enot s topovi, ki so znatno pripomogli za padec Turjaka in Grčaric. Partizanski obroč se je vedno tesneje oklepal samega gradu, v katerega je neprestano sipal topniški ogenj in rušil mogočno grajsko zidovje. Naši borci so odbijali napade z vso silo. Nikomur ni prišlo ha mar, du bi omahoval, da bi mislil na sebe. Borci so se zavedali, da je pred njimi ena najodločilnejših borb in da je to borbo treba izvojevati. Kompromisa ni bilo. Bila pa so pogajanja med poveljujočimi v gradu in napadalci. Naši borci so na ta pogajanja pristali le pod pogojem, da se ista vrše izključno na tem, da se pridobi na času in po možnosti dobi zunanjo pomoč. Medtem so komunisti privedli v borbo tudi laške tanke in se skušali približati v neposredno bližino gradu. Začeli so pošiljati pozive o predaji, na katero ni nihče mislil. Borba se je nadaljevala in poslala vedno srditejša, mogočni zidovi so se rušili, zmanjkovalo je ,hrane in vode in položaj je bil že od srede tedna dalje nevzdržen, toda borba se je nadaljevala vse do nedelje, 19. septembra. Tisto usodno nedeljo, ko je bilo že prepozno misliti na kakršno koli pomoč, prepozno misliti ali celo izvesti izpad. Ranjencev in mrtvih .je bilo ogromno. Ob 1 uri in 20 minut se je posadka predala na predlog poveljnikov. Mnogi so jokali in predno so se predali na dano partizansko obljubo o amnestiji, so borci zbrani v gradu položili prisego: „ČE BI SOVRAŽNIK, NAŠ BRAT, TUDI SEDAJ PRELOMIL SLOVESNO DANO BESEDO O AMNESTIJI IN BI SE KOMU MED NAMI SKRIVIL LAS, TEDAJ PRISEGAMO PRI VSEMOGOČNEM BOGU, DA SE BOMO TISTI, KI BOMO OSTALI ŽIVI, KOT EDEN DVIGNILI IN NADALJEVALI BORBO PROTI VEROLOMNEMU SOVRAŽNIKU IN NE BOMO NIKDAR VEČ VERJELI NJEGOVIM OBLJUBAM.'* Junaki, ali prisegate? — PRISEGAMO!! je bil odgovor. Turjaška trdnjava je padla, rdeči cilj je bil trenutno do sežen, in borci... zvezane so odvedli proti Kočevju in končali so v Jelendolu; nekateri pa že preje v Velikih Laščah. Ne opisujemo borbe Turjaka na tem mestu, niti ne iščemo napak in nesoglasja, ki so znatno pripomogla do te nesreče, poudariti hočemo in priznati moramo, da so se naši borci borili junaško in da so padli junaki! Njim in samo njim v spomin so namenjene te vrstice. Junaiki Grčaric, Turjaka, vaša trupla so strohnela v slo* ženski zemlji, katero ste tako ljubili in za katero ste toliko žrtvovali, toda vaša prisega je prisega naša in vaš duh, duh prostosti in svobode živi v srcih vaših soborcev, ki se vas spominjajo in vam — junaiki ob petna jsti obletnici vašestrašne žrtve kličejo — SLAVA! DUH. SVET. KAREL ŠKULJ UMRL USTANOVITELJ GLASILA „VESTNIK" PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA ODBORA ... BIL JE MOZ DELA, NENEHNE-GA PRIZADEVANJA, ODLOČEN ZNAČAJ IN NEIZPROSEN BOREC PROTI BREZBOŽNEMU ZLU... Vaša velika dela, gospod svetnik, so večen izklesan granit spomina, priznanja in zahvale v naših srcih. .. .in pomladne sape, ki bodo zadele od kalne La Plate preko Vašega groba, Vam bodo prinašale pozdrav in zahvalo domovine, katero ste tako ljubili...“ (Iz nagrobnega govora I. Korošca) I FRANCE BALANTIČ (o mi tli to Nč zapusti me več temnd sporočilo, z radostjo zavrgel sem ljubo ime, kot trave v jeseni so-zlate roke, vse bo minilo. Kdaj že se v tolmunih bezanja je vse pomirilo, na sramotnem kamnu leži mi srce, v odprtih prekatih vlakna krvi rumene, vse bo minilo... Ne zapusti me več temno sporočilo, ki materina ga usta očem govore, ki se ospč iz objema, v ljubezni razpadle žene, vse bo mihilo... pred petnajstimi leti 8e je zrušilo zidovje Turjak, Grčaric in Osolnika pod laškimi topovi in topničarji, kateri so v tovariškem objemu z našimi komunisti pripravljali tla novi sovjetski republiki — Sloveniji. V ognju in razvalinah, v krvi in ob vzdihih ranjencev, so vztrajali svobodnjaki. Na line, izvrtane od topovskih krogel so postavljali mitraljeze in nerazstreljene krogle vračali preko zidovja. Ranjenci pa so umirali žeje v ruševinah in ognju----------- Bili so vojaki, zato so verjeli vojaški besedi pogodbe, — predaja zaradi ranjencev! Toda, ker se je sovražnik boril za interese Kremlja, je prelomil dano besedo in hinavski Badoljevec je bil priča. Na dolgi vrvi, z žico zvezane, so jih gnali, svobodnjake, v smrt. V kočevskem gradu pa so vprizorili sramotno teatrsko sodišče v posmeh narodu na križ pribitemu in slepoti Zapada, ki Ra je pestoval Kremelj. Šestnajst so jih sodili, obsodili pa šeststo šestnajst, ker je tako terjala rdeča pravica s krvjo zapečatena sovetski republiki Sloveniji. Mozelj in Jelendol — Pred petnajstimi leti--------- Takrat je bila vera v svobodno Slovenijo izdajstvo in nevera Kremlju — zločin?! I. KOROŠEC, Argentina Povejmo si resnico Turjaški borci so strohneli. Njih spomin se že skoro pozablja, vsekakor pa zanemarja. Spričo vsega tega pa še do danes nismo slišali jasne in odločne besede o padcu Turjaka. Po petnajstih letih je že čas. da vsi oni, ki so kakorkoli bili povezani z usodo Turjaka, spregovore in povedo stvari tako, kakor so se dogajale. Čas je že, da priznamo svoje napake, priznamo svoje polomije in se skušamo iz istih nekaj naučiti. Dovolj je bilo natvezanj, dovolj besedičenja in ugibanj, zakaj in kako je Prišlo do usode Turjaka. Tako kakor za Turjak, tako tudi za Grčarice so sami rdeči poveljniki v Kočevju večkrat izjavljali, da bi Turjaka nikdar ne zavzeli, ako bi bila enotnost v protikomunističnem taboru; Za Grčarice pa, da je tisti strateg, ki je izbral tak položaj, bil nesposoben voditi vojaške operacije. Nespodbitno je dejstvp. da nas je kapitulacija Italije našla popolnoma nepripravljene, dasiravno je bilo toliko govorjenja in obljub, kako odlično je vse organizirano in kako vse pripravljeno za vsako situacijo, ki bi nastopila. Govora je bilo tudi o zapečatenih pismih, ki Jih bodo poveljniki enot na terenu dobili in jih na dano znamenje oziroma na posebne dogodke odprli in našli vsa navodila za nadalnje delo in točne direktive, kaj in kako se morajo ravnati. Morda da so taka pisma obstajala, morda so se pripravljala, pa niso nikoli bila razposlana, dejstvo je, da mnogo poveljnikov v tistem času ,ni imelo Prav nikakih smernic od svojega vodstva, niti ni dobro vedelo, kako je to vodstvo in kdo ga sestavlja. Napake so se delale že od vsega početka, politični prvaki so nasprotovali vojaškemu nastopu v zgodnjih dneh. Vsak je imel razloge in opravičila za to, kot dokaz, 17 1 j udi na terenu proti masam razvijajočega se partizanstva. Razdvojenost in neenotno pres luščine. Malo ali nič je bilo besedi o temeljni razliki med tem komunizmom in pa internacionalnim. Bistvena razlika za te ljudi hi važna, glavno je, da je senzacija tu, o kateri se da na dolgo in široko pisati. Premnogi politični faktorji pa se skušajo z ustvaritvijo te tvorbe tolažiti in povečati pobožne želje, da je ravno ta razvoj v Jugoslaviji prvi vidni znak za začetek konca in razkroja med komunističnimi veljaki in komunizmom na splošno. Mišljenje upanja, da se ho komunizem sam uničil in da pri tem ne bo potrebno storiti prav nič, samo roke križem držati in čakati, je gotovo ena od glavnih postavk, da se je toliko ljudi v svobodnem svetu ujelo in se ujema na limance, ki jih Kumrovec in vsa njegova druščina spretno nastavlja. To upanje je šlo v nekaterih slučajih celo tako daleč, da so nekateri ugledni .javni delavci v svobodnem svetu že začeli gledati na Tita kot borca za pravičen in demokratski red v svetu. Spričo tega mišljenja na Zapadu je Tito, ki je leta-1946 že ■zgubil vsako zaupanje zapadnih narodov, zopet pridobil simpatije od tistih, ki so ga nekoč pomagali instalirati in pozneje, ko je le-ta pokazal svoje pravo lice, začeli zapuščati in gledati postrani. Ne samo to, da so bile simpatije obnovljene, rdeči režim je sprejel milijone dolarjev pomoči v denarju in materialu, medtem ko je narod še vedno stradal in strada kakor v onih dneh, ko te pomoči ni bilo. človeku se vse to početje zdi čudno, in čudno je, zakaj se nihče ne vpraša po sledečih dejstvih: 1. Titov „nacionalni komunizem" je v rokah istih ljudi, kot je bil preje, ko je bil še smatran kot zvesti sluga Moskve, teror nad ubogim prebivalstvom in preganjanje vsega, kar ni komunistično je ostalo na enaki višini, kakor je bilo. 2. Ti isti ljudje, ki se danes nazivajo neodvisni in nacionalni komunisti oziroma »socialisti*', so tudi med zadnjo vojno in revolucijo na vsa usta vpili, da je OF „nacionalna“ fronta jugoslovanskih narodov. Sam Tito je, ko ga je bivši britanski predsednik W. Churchill v Italiji vprašal, odgovoril in zatrdil britanskemu državniku, da ne misli upostaviti komunistične vlade v osvobojeni Jugoslaviji. Dejstva so pokazala drugače! 3. Titova desna roka in duša »internacionalnega*1 komunizma v Jugoslaviji, Edvard Kardelj, je tudi danes duša »nacionalnega** komunizma.-Isti je tik pred vojno večkrat zatrjeval jugoslovanskim oblastem, da ni član komunistične partije, medtem pa je Prejemal visoke položaje v nekdanji kominterni, ki je bila centralno vodstvo vsega svetovnega komunizma. 3. Jugoslovanski narodi so komunistični pohod med vojno spoznali v vsej grozoti in se mu tudi uprli. Jasno je bilo vsakemu, ki je med vojno živel v podjarmljeni domovini, da komunizem in to ravno »Titov*1 komunizem prinaša veliko večje in daljše zlo in nesrečo, kakor ga je prinašal okupator. Demokrati niso tega mogli doumeti, delovali so nasproti temu, kar je narod spoznal in kar bi bilo narodu v rešitev in pomoč, rezultat tega zadržanja demokratov je jasen — komunistična tiranija v Jugoslaviji in na Balkanu. 4. Mar ni dovolj jasno, da je ekonomsko gospodarska situacija Titoslavije že vsa leta njegove tiranije pod ničlo, prav taka, kakor v vseh deželah rdečega carstva. Moskva gotovo ne more dvigati iz blata vse te svoje satelite in rešiti zavoženega gospodarstva/ Dalje jim je pa zelo po volji, da naivni Zapad podpira koga od njenih najbolj vdanih oziroma idejno najjačjih vazalov. 5. Kmalu po končani vojni so nekateri zapadni državniki spoznali pravi Titov značaj in priznali, da je bilo napačno, da je med vojno dobival podporo in zaslombo Zapada. Mar se je danes kaj spremenilo v Jugoslaviji, razen na jeziku? Mar smo pozabili, kako so komunistične veljakinje, kot je Zdenka Kidričeva, na javnih mitingih govorile po vojni, kako močni da so, da je Rusija na njihovi strani, toda sedaj je najvažnejša njihova naloga Prevarati Ameriko in ostale demokrate in dobiti njih naklonjenost in pomoč, ki jo rabijo, da se utrdijo za vedno. Tito je in bo ostal komunist; tako je sam javno poudaril in še poudarja. Njegov cilj je isti, kakor katerega koli drugega komunista in ta je dominacija sveta po komunizmu. Njegova pot in njegovo gledanje, kako priti do tega cilja se morda do gotove mere razlikuje od gledanja drugih rdečih maršalov,-toda rezultat, končni cilj ho isti. Od cilja ni odstopil, poslužuje pa se vseh zvijač vsake taktike, ki prvo njega drži močnega v borbi za skupne komunistične cilje. Prav zaradi zadržanja in nesmiselnega ocenjevanja Titovega komunizma so stvari prišle tako daleč, da moremo danes z žalostjo opažati, kako emigranti ostalih podjarmljenih narodov spreminjajo mnenje o Titu pod vplivom propagande in Pa zapadnega stališča. Z žalostjo se sliši že tu in tam Poljaka. Ukrajinca ali drugega emigranta: „Pri vas v Jugoslaviji je sedaj mnogo bolje, nimate se kaj pritoževati in morda se bo kmalu Popolnoma uredilo.1' Dalje. „Tito ni tak, kakor so ostali komunisti... “ K vsemu temu moremo reči, da brez razlike, kaj je v 7-i"aku med Moskvo in Beogradom, da je Titova taktika uspešna in ponovno vara svet in ga odvrača na mrtvi tir. Ne samo to, da uspava Zapad, začel je varati celo one narode, ki so komunizem doživeli in ga na lastnih plečih občutili. Slovenci v svobodnem svetu, ne zaspimo, ne utopimo se v blatu materializma in sanjarjenja, ne izgubljajmo se v intrigah in sovraštvu. Boj proti sovragu se bije dalje, hoj proti laži mora Priti do vrhunca. Naša naloga je, da ta boj bojujemo z vsemi razpoložljivimi močmi. Skupaj z drugimi podjarmljenimi narodi moramo naprej v boj proti vsaki branži komunizma. Naš boj se mora vršiti tudi proti naivnosti in naivnežem, proti vsem, ki skušajo v Titu slikati nacionalnega borca mesto borca za nadvlado svetovnega komunizma. Bodimo sami uverjeni in dopovejmo drugim, da se tisti, ki so pobili stotisoče nedolžnih žrtev, ne bodo nikoli spremenili. Lahko skušajo spremeniti lice, toda njih črne duše in njih mišljenja so ostala ista, kakor so bila. Uejstvo je in ostane, da je poleg ruskega ravno Titov komunizem na najtrdnejših nogah in to mnogo po zaslugah demokratov. Eventuelna trenja med vrhovi v Moskvi ali Beogradu ne pomenijo še razkroja; zato ni čas spanja in držanja rok križem, še bolj kakor kdaj koli poprej je treba budno stati na straži in spoznati vsako novo zamotano taktiko, katere se poslužuje rdeči sovrag. Slovenci v svobodnem svetu ne glejmo mirno in ne pustimo, da bi krvnik našega naroda s svojimi hinavščinami ponovno prevaral zapadni svet in žel uspehe in to ponovno za ceno naših trpinov doma. Dokažimo, da .ie komunizem zlo in da z nobeno branžo komunizma ni mogoče sodelovanje. Kompromisa ni. rešitev je le ena, neizprosen boj. Prikličimo si v spomin razočaranja in žrtve, katere so četniki v Srbiji doživeli leta 1941, ker so skušali iskati rešitve v kompromisu, v katerega so ga porivali demokrati in emigrantska vlada. Vsi oni, ki smo grozodejstva rdečih krvnikov doživeli, razkrinjkajmo te krvnike in pokažimo jih v vsem njihovem grozodejstvu. Ako ne bomo tako postopali, potem se ne čudimo, ako pride nevarnost ponovno nad nas, da nas pobere rdeča kuga. Zgledov za naš pravični boj ne jščimo drugod, imamo jih dovolj. Naši padli junaki nam jasno glasno pričajo, kako se je proti komunizmu treba boriti. Naš boj ni in ne bo končan, dokler ne bo'iz naše domovine izginila zadnja sled vsake vrste komunizma, pa naj bo, da se imenuje neodvisen ali odvisen. Edvard Kardelj, minister - morilec „Ueite ženske zastrupljati.!" Se dva dokaza za brezobzirno krvoločnost, ki Kardelju po pra-v*ci daje naslov ministra-morilca. V pismu „Marjetti“ z dne 8. junija 1942 pravi: „AIi ste že kaj pripravili v smislu reorganizacije kadra VOS-a v cilju prilagojanja na nove prilike?... Mislim, da bi tudi za to delo bilo potrebno dati čim več žensk, tako v aktivno varnostno," (to je, ubijalsko, op. pisca) kakov v obveščevalno. Naj nauSe ženske steljati, Zastrupljati in vse mogoče. Če ne boste reorganizacije pravočasno izvršili, bomo ostali brez kadra v Ljubljani." V istem pismu daje naslednja navodila za boj proti nasprotnikom komunizma: „Po mojem se sedaj začenja tista vrsta vojske, ki je napol unžavljanska in v kateri ujetnik ne obstoji niti kot pojem, niti kot Rojstvo; t. j. ko se kolje vse, kar pirde pod nož..." Zmagovalci v drugi svetovni vojni so fašističnim in nacističnim Premagancem odpustili marsikaj. Niso pa nikdar prizanesli s sodbo lstemu, ki je pobijal ali pa zapovedal pobijati jetnike. Vsakdo tak Je moral na vislice. Vendar danes med državniki istih zmagovitih in emokratičnih narodov lahko' sedi človek, ki je zapisal, da ujetnikov sploh biti ne more, ker je treba v medsebojnem boju poklati vse, kar pr'de pod nož1! Tisti slepi Slovenci, ki v ..tovarišu" Kardelju še vedno vidijo »velikega in modrega državnika nove Jugoslavije", naj se ob teh pismih zamislijo in vprašajo, ali tak brezobziren morilec res zasluži, da mu s svojim spoštovanjem in žal, tudi s svojim denarjem, vzdržujejo ugled. Ugled človeku, ki je sicer minister, a nič manj morilec — po lastnem pričevanju! * To je torej Edvard Kardelj, mož, Ici je Slovenijo „osvobodil'‘. Osvobodil jo je s tem, da je pri nas izpeljal komunistično revolucijo ter spravil Slovencev jarem nove jugoslovanske, to pot komunistične diktature. Edvard Kardelj, minister-morilec, je poosebljeni izraz nečloveškega političnega in socialnega reda, katerega je revolucijo s krvjo in nasoljem uvedla v naši domovini. Dosegel je cilj, katerega si je postavil tedaj, ko se je odločil za poklic revolucionarju. Postal je rdeči, nekronani kralj Slovenije in se zdaj maščuje nad družbo, katero je sovražil od mladih nog. Njemu in njegovi revoluciji so k uspeha Pomagale posebne ramere, ki jih je prinesel razvoj druge svetovne vojne in nerazumljiva in kratkovidna politika zahodnih demokratičnih držav, posebno Anglije. Politiki teh držav so bili prepričani, da s Podpiranjem Tita in njegove Osvobodilne fronte pomagajo boju slovenskega naroda za osvoboditev izpod tujega jarma. V resnici so s pomagali kovati za slovensko ljudstvo še strašnejši javen in so postavljali na noge komunizem v tistem evropskem predelu, ki je bil nekoč Poglavitni branik Evrope pred naskoki z Vzhoda. Toda vsaj toliko, kakor vse to, je Kardelju k uspehu pomagala njegova nenaturna., brezobzirna, nečloveška okrutnost ter strastna neusmiljenost, ki ni poznala in ne pozna meja, ne pomislekov. Toda vsa slava, veličastje in razkošje, ki ga Kardelj danes uživa na- grobeh tisoč in tisoč pobitih Slovencev, ni z njega izbrisala pečata, ki ga nosi na sebi od rojstva, in znamenja, ki mu je za zmeraj ostalo °d prelite slovenske krvi. Kodar koli hodi, naj bo doma ali po svetu, ljudje nehote Čutijo, da imajo opravka — z morilcem. . Po mirovno konferenci v Parizu so časnikarji, ki so svetu po-vočali o poteku posvetovanj, naredili glasovanje o tem, kateri državnik na konferenci je bil najbolj nepjriljubljcn in nabolj oduren. Prvo mesto je soglasno dobil podpredsednik Titove vlade Edvard Kardelj, minister 8 krvavimi rokami. To je bila prva sodba omikanega sveta nad mi-nistrom-morilcem. Kakšna bo ■ šele sodba, ki jo bo o njem izrekel slovenski narod, katerega je Kardelj vrgel v morje trpljenja in v jarem najstrašnejše sužnosti, kar jih človeška zgodovina pozna? (Konec) Spomini (Nadaljevanje) V. DOLENJC, Argentina „Saj sem vedela, da boš prišel!" Tesno so se sklenile roke v ob- ' jemu in po materinem licu so polzele solze. Potem so me napotili v vetrinjski grad na zaslišanja pred angleško komisijo. Povedal sem jim vse, kar sem doživel v teh črnih dneh in strmeli so vame, kakor da bi poslušali težko nedoumljivo povest- Nisem zdržal, da ne bi še enkrat obiskal, predno grem v široki svet, teh krajev, znanih in neznanih grobišč, kjer počiva elita gorenjskega domobranstva: Jesenice, veliki grob gorenjskih kuratov in oficirjev. Podpurfelc, Podolska grapa, Muretov vodnjak in vsa okolica Škofje Loke. In še nova manjša grobišča sem našel, kjer počivajo žrtve komunističnih orgij. Čeprav so grobovi v skrivnih, zakotnih krajih in so žrtve umirale ponoči, krik teh žrtev se je ustavil za priprtimi, boječimi okni, ki so sledila grobove po krvavi rosi, ki se je rdečila v jutru. Ko so neko noč, nekako tri mesece po tistem maju rdeči heroji Priredili ples v vasi Pevno nad Škofjo Loko, se jim je znova zaželelo krvi Po vsej nasladi in uživanju burne noči. Vzeli so kamijon in se odpeljali v šentviške zapore po domobrance. KošanČevega Jožeta iz naše vasi, sina edinca mirnega in resnega fanta. Nemci so ga vtaknili pod orožje, pa je pobegnil, se nekaj časa skrival, nato pa šel k domobrancem. Drugi je bil Strovcev iz Šutne in še enega, katerega ime sem pozabil. Baje so bili vsi trije pomiloščeni. Vzeli so jih iz zaporov in se odpeljali z njimi skozi Škofjo Loko in naprej za vasjo Dolfarje. Tam, kjer pelje cesta na Crngrob, so ustavili, jih nagnali iz kamijona in jih zverinsko pobili. Ko so ljudje zvedeli za zločin, so obvestili svojce žrtev. Ti so nato prosili rdeče oblastnike, da so jim končno dovolili, da so se prepričali o istovetnosti žrtev. Strašna je bila slika teh žrtev z razbitimi Slavami. Mogli so jih prepoznati le po zobeh in telesnih znamenjih. Potem so jih pa mogli zopet zagrebsti kar tam. Pa so še drugi grobovi, raztreseni po okolici Škofje Loke, neme Priče komunističnih orgij. Ob deseti obletnici naše tragedije sem zabeležil to povest, ki je ena izmed tisočih nenapisanih in pokopanih za vedno. „Da ne bi kdaj pozabil," sem dejal, toda če tudi bi ne zapisal H ničesar, tisto, kar se je godilo tedaj, ne bi pozabil nikoli. Preveč se jč zarezalo v dušo in krivica boli kakor ostra.nezaceljena rana. Vsako leto znova ožive dogodki, tistih črnih dni, kakor mesec maj, ki nosi na sebi pečat naše pobite mladosti. Ne za sovraštvo, za spoznanje zločina in resnice sem pisal te vrstice, posvečene večnemu spominu naših mrtvih junakov. KOMUNIZEM (Nadaljevanje) Ko je bil Lucifer pahnjen s svojo vojsko iz nebes in je Bog nad njim izrekel svojo strašno obsodbo za- vso večnost, se je Satan zavedel svoje krivde in hudobije, toda naslednji trenutek sta se v njem ie zbudila napuh in škodoželjnost. Nadel si je nalogo, da hoče čimveč duš pogubiti. Vedel je, da Bot)u in njegovim angelom ne more več Škodovati, lahko pa škoduje človeku, ki mu je Bog že ob stvarjenju namenil večno srečo v nebesih. V Satanu se je ob pogledu na to srečo zbudila nevoščljivost, da bi človek užival srečo, ki jo je on lahkomiselno zapravil. In zasovražil Je človeka. Sklenil ga je zapeljati v greh. Toda grd in ostuden, kakršen je V° grehu postal se ni upal pred človeka. Bal se ga bo, bežal pred njim ■n njegov načrt bo propadel. Poslužil se je kače na drevesu spoznanja dobrega in hudega, °d katerega je Bog prepovedal jesti prvima človekoma. Greh je bil storjen in sledile so grozne posledice. 4..Strta moč Satanova Ko je Satan videl, kako je Bog kaznoval prva človeka, jih pregnal 12 raja in jima napovedal trpljenje in smrt, je mislil, da je njegovo delo opravljeno. Mislil je, da bo kot on tudi ves človeški rod pahnjen v pekel. Toda Bog je že takoj po grehu napovedal Odrešenika. Napovedal je, da bo Zena strla glavo kači — Satanu in rodila odrešenika sveta. Toda odslej je imel Satan lahko delo, kajti po grehu je človekova volja oslabela in bila nagnjena k hudemu, spoz7ianje pa je oslabelo. Adama in Eve se Satan ni upal nagovarjati, zapeljal pa je njunega sina Kajna, da je iz sovraštva ubil svojega brata Abela. Ko je kakih štiri tisoč let po grehu prvih staršev prišel na svet Odrešenik, se je Satan zbal, ker je vedel, da bo ,,novorojeni kralj judovski" zavrl njegovo delo. Hotel se je Jezusa znebiti. Obsedel je Heroda, da se je zbal za svoj prestol, čast in oblast in dal pomoriti v Betlehemu in okolici dečke dvoletne in mlajše. Saian je upal, da bo ned njimi tudi Odrešenik sveta. Bog pa ni dopustil, da bi mu Satan preprečil njegove načrte, zato je Jožefu v spanju po angelu naročil, naj vzame Dete in njegovo Mater in naj beži v Egipt. Ko se je pokazal Kristus s svojim delovanjem med judovskim ljudstvom, Satan ni vedel ali je morda On Odrešenik sveta, zato ga Je skušal, ko se je Jezus postil. Jezus pg je skušnjavca premagal in