TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _LJUDSTVA LETO XXIX.. ŠT. 49 PTUJ, 16. decembra 1976 CENA 2 DIN SZDL- enotna fronta Socialistična zveza se vse bolj uveljavlja kot množična organizacija samoupravljavcev, kot prostovoljna demokratič- na zveza in enotna fronta vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij. To je bistvo celotne razprave na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki je bila prejšnjo sredo. Ne gre prezreti dejstva, da smo v ptujski občini dosegli pomembne uspehe pri oblikovanju in utrjevanju krajevnih konferenc SZDL na frontnem in delegatskem načelu. Postale so središče delovanja vseh delovnih ljudi in njihovih organizacij kot resnična fronta v samoupravni socialistični bazi. Toda pri tem velja tudi ugotovitev, da je resnična baza v množicah, to je neposredno na terenu, v kraju in na vasi Prav na tem področju smo doslej še premalo naredili, premalo učvrstili vez med vodstvi krajevnih konferenc SZDL in vaškimi odbori SZDL ter naprej do množic, do vsakega občana in delovnega človeka. Kako pomembno je to najzgovomeje ilustrira primer ene od krajevnih skupnosti na območju ptujske občine, kje" zaradi osebnih nesoglasij v krajevnem vodstvu s pripravami na akcijo ni šlo tako kot je treba. Zato sta se osnovni organizaciji ZKS in ZSMS neposredno obrnili na vaške odbore SZDL in akcija vpisa posojila je stekla, udeležba na referendumu in število glasov za samoprispevek je bila med najboljšimi v občini. Primer dovolj zgovorno potrjuje, da vodstvo krajevne organizacije SZDL ne pomeni dosti, če ni trdno povezano z vaškimi odbori, ti pa naprej neposredno z občani. Enako velja tudi za vse druge družbenopolitične organizacije, ki lahko uspešno delujejo le znotraj SZDL. S takšno akcijsko povezanostjo, z razvijanjem samo iniciative in s sodelovanjem delovnih ljudi in občanov v samoupravnem in celokupnem političnem življenju, se bodo tudi najhitreje razvili in učvrstili samoupravni odnosi, najhitreje bomo reševali vsakdanje življenjske potrebe in uresničevali razvojni program. Tu je še zlasti pomembna vloga sindikatov, ki naj prispevajo, da se bodo delavci neposredno aktivirali v Socialistični zvezi pri reševanju življenjskih in splošnih družbenih problemov v krajevni skupnosti Opozoriti velja še na poseben pomen delovanja društev, ki deluj ep in morajo delovati kot sestavni del SZDL, saj se v njih delovni ljudje in občani samoorganizirajo, izpopolnjuje- jo številne osebne in skupne družbene potrebe, skratka - uresničujejo politiko socialistične zveze. Pri razvijanju delegatskih odnosov in pri delu delegacij je potrebno posvečati posebno skrb samoupravnim interesnim skupnostim Najti je treba most sodelovanja zlasti še pri oblikovanju stališč. Zavedati se je treba, da nobena pomembnejša družbena akcija ne more brez sodelovanja in angažiranja interesnih skupnosti Zato je nujno pospešiti proces uresničevanja načel ustave in zakona o združenem delu, zlasti določila, ki se nanašajo na svobodno menjavo dela. Posebna vloga gre Zvezi komunistov, saj tako SZDL kot druge družbenopolitične organizacije delujejo po programu ZKJ. Zato se mora vsak član ZK, ne glede na to kje deluje, zavedati prvenstveno, da mora delovati kot član ZK. Prav zato nam je potrebna toliko sposobnejša organizacija ZKS, ki bo znala aktivirati vso fronto socialističnih sil, da bo njena politika postala resnična last najširšega kroga delovnih ljudi Član ZK ne sme in ne more zapostaviti nobene organizirane oblike zbiranja in delovanja ljudi in skupno z njimi obravnavati konkretna vprašanja, ki zadevajo njihove življenjske iijterese. Franc Fideršek Aktivi komunistov v SIS v zadnjem obdobju so bili v vseh samoupravnih interesnih sike bodo zaigrali tudi lutkarji, lahko pa si bodo ogledali tudi risane filme. MG Zakaj ni štipendij Združeno delo daje za izobraže- vanje iz svojih skladov 1,5 odstotka sredstev, 0.5 odstotka pa odvaja za štipendije. Torej se 1,5 odst. denarja v združenem delu odvaja za izobraževanje delavcev, za razne potrebne ekskurzije in za interno izobraževanje, je povedal Franc Klemenčič. Podpredsednik občinsk^a sveta ZSS Ptuj. Precej denarja od teh 1,5 odst. pa ostaja v združenem delu in se včasih uporablja v druge namene. V kolikor bi se 1.5 % in 0,5 % sredstev združilo v en sam sklad in bi ta sredstva združeno delo uporabljalo samo za izobraževanje in štipendije, bi najbrž ne bilo takšnih problemov olcrog štipendi- ranja kot se to dogaja danes, ko štipendisti že 2 ali 3 mesece niso dobili štipendije. SDK bi morala napraviti natančno analizo, koliko denarja se zbira in kam denar za izobraževanje in štipendije gre oz. kam se preliva. Dobili bi namreč jasno sliko zakaj so srednješolsi in študente brez štipendij in zakaj znižane štipendije. Za štipendije v občini Ptuj mesečno zberemo 350 do 400 tisoč dinarjev. Po sedanjem sistemu pa smo štipendije izplače- vali od 400 di 500 tisoč dinarjev in smo zato naša sredstva porabili za 700 štipendistov kolikor jih Ptuj ima. Vloženih je sicer še 500 prošenj, ki smo jih tudi rešiU, vendar pa za te prosilce ni denarja. Nekaj sredstev sicer dobimo s solidarnostnim prelivanjem med občinami SR Slovenije, vendar je teh sredstev zelo malo in še nereden je njihov pritok. Franc Klemenčič je ob koncu še dejal, da se občinski sindikalni svet ne strinja z novim cenzusom, ki se iz 2000 din zoži na 1000 din dohodka na družinskega člana za šolanje na področju suficitarnih poklicev in da ni neprednostnih in prednostnih štipendij, vse so namreč kadrovske. Štipendisti visokih in višjih šol bodo sicer prejeli akontacijo v višini 1000 dinarjev in sicer tako dolgo, dokler ne bo sprejeto konkretno določilo o štipendira- nju. Za srednješolce pa ostaja to vprašanje še naprej odprto. Stoperce so na drugem mestu V poročilu o delu občinskega štaba za izvedbo javnega posojila za ceste občine Ptuj in v poročilu o realizaciji plana je prišlo do na- pačnega podatka o odstotku vpisa posojila za ceste v skupini vpisni- kov ,,B" in sicer za krajevno skupnost Stoperce. Minimalni plan obveze je za Stoperce znašal 14.000 din, vpisali pa so 42.200 di- narjev ali 301,4 Tako so Stoperce, ta najmanjša krajevna skupnost v ptujski obči- ni, ki obenem leži v pasivnem in odročnem kraju, na drugem mestu med krajevnimi skupnostmi v ptujski občini, takoj za Grajeno, na tretjem mestu pa je KS Cir- kovce, ki je dosegla minimalno obvezo z 272 %. F. V. Središče (A Dravi Samoprispevek za napredek krajevne ski^msti 19. decembra se bodo občani krajevne skupnosti Središče na referendumu odločili za samo- prispevek, ki bo reševal marsika- tere probleme in težave. Glede na hiter razvoj go^odarstva in druž- benih dejavnosti, se skladno s tem spreminjajo in povečujejo potrebe la:ajevne skupnosti. Že zadnji samoj)rispevek je dokazal, kako odločilno vpUva na razvoj krajev- ne skupnosti Pred dvema letoma je KS Središče imela samopri- spevek, vendar so se sedaj spet odločili zanj, kajti v sredini, kjer živijo morajo rešiti veUko proble- mov. Modernizirati morajo ceste, zgraditi komunalne in družbene objekte in sploh financirati delo krajevne skupnosti Zaradi teh dejstev je nastala potreba po organiziranju novega samopri- spevka. V krajevni skupnosti tečejo sedaj še zadnje, temeljite priprave za referendum. Mnogo krajanov je optimistično razpoloženih, kajti vsi se zavedajo, da so ceste, kanalizacija, vodovod, kulturni in drugi objekti nujno potrebni in koristni za vse občane. Predsednik sveta KS Sr .»dišče ob Dravi, Franc Forštnarič je po- vedal, da so že pretekli teden končali z zbori občanov po vaseh in sodeč po odzivu občanov pričakujemo, da bo referendum v nedeljo uspel, „To je tudi naša obveza, kajti naša prihodnost je v naših rokah," pravgo vsi zavedni krajani. S samoprispevkom v krajevni skupnosti nameravajo financirati ah sofinancirati nadednji pro- gram: modernizacija cest Sredi- šče-Godeninci in Grabe-Šalovci, zgraditi vodovodno omrežje ure- diti zelenice in parke, sofinancirati potrebe SLO in CZ, sofinancirati gradnjo doma kulture, gasilskega doma, sofinancirati tudi adapta- cijo doma Partizan in potrebe delovanja krajevne skupnosti Da bi vse to dosegh so se odločili za naslednje prispevne stopnje: 15 % kmetje od katastrskega dohodka zapodeni delavci 2 %, upokojenci 1 %, obrtniki 2 % od dohodka in zdomci, zaposleni v tujini 800 dinarjev na leto. Po navedenih stopnjah bi krajevna skupnost letno zbrala okoli 686.500 di- narjev in sicer v obdobju od 1. januarja 1977 do 1. januarja 1981. zk Z zbranimi sredstvi iz samoprispevka bodo v Središču lahko nadaljevali tudi z ureditvijo gasilskega doma Foto: R IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV Izobraževanje kmetovalcev je ena javnih nalog kmetijske pospeševalne službe, ki je tudi za letos pripravila vrsto predavanj po vaseh oziroma krajevnih skupnostih. Obiskal sem Živinorejski veterinarski zavod in v razgovoru z inž. Vladom Tumpejem zvedel več o tem programu. — Vlado Tumpej, je povedal: »Letošnja preda- varija bomo organizirali v sodelovanju s kmetijskim kombinatom, obratom za kooperacijo Jože Lacko, kmetijsko zadrugo Lovrenc, živinorejsko veterinarskim za- vodom in skladom za pospe- ševalce kmetijstva pri SO Ptuj. Predavanja bomo orga- nizirali v seminarski obliki in potekala bodo po vaseh. Večina predavanj bo dopol- dan le na območju KZ Lovrenc bomo predavali tudi ob večerih." — Katere teme s področja kmetijstva boste obravnavah na seminarjih? »Obravnavah bomo teme iz prašičereje, govedoreje, stroj- ništva, sadjarstva, vinograd- ništva, pridelovanja krme in s področje kmečkega gospo- darstva. S področja prašičereje bomo obravnavali vzrejo plemenskih svinj, krmljenje svinj, ureditev hlevov in zdravstveno varstvo plemen- skih svinj. Za tem bomo priredih seminaije o pitanju prašičev, kjer bomo obravna- vah vzrejo pitancev, krmlje- nje, zdravstveno varstvo in ureditev hlevov. S področja govedoreje bomo organizirah seminarje o pitanju in proizvodnji mleka. V predavanja o pitanju bomo zajeh celotni postopek od vzreje telet do pitanja na večjo težo. Pri temah o proizvodnji mleka bomo obravnavali vzrejo plemenskih telic, krmljenje krav molznic, plodnost, nekaj o higijeni in probleme v zvezi z zajedal- skimi boleznimi predvsem metiljavostjo. Za tem bodo sledila predavanja o higijenski proiz- vodnji mleka, kjer bomo obravnavah strojno molžo, čiščenje pribora za mdžo in organizacijo mlekarskih skup- nosti. Informativno bomo vklju- čih v naša predavanja tudi perutninarstvo, saj ima Pe- mtnina na našem območju premalo kooperantov. V predavanja o krmi in krmljenju bomo vključili proizvodnjo koruze za zrnje in silažo, sladkorno peso pa kot novo kulturo pri nas. V predavanja s področja travništva bi skušah vključiti naše izkušnje o intenzivnej- šem gnojenju travnikov in sihranje trave s pomočjo fohje. S področja strojništva bo- mo obravnavah vzdrževanje strojev in oblikovanje strojnih skupnosti. Iz vinogradništva bomo spregovorih o obnovi, zaščiti in vzdrževanju vinogradov, enako velja tudi za sadjarstvo. V predavanja bomo zajeU tudi pridelovarrje povrtnin v večjem obsegu. Iz kmečkega gospodinjstva bomo obravna- vah ureditev kmečke kuhinje, higijeno doma, organizacijo dela v gospodinjstvu, pride- lovanje vrtnin, pravilno pre- hrano, ekonom lonec zamizo- vanje živil in nekaj splošnih tem kot so nega in vzgoja otroka." - Kdaj se bodo pričeh seminarji? ,J*rvi seminar iz prašičereje bomo pripravih med 15. in 20. decembrom. O ostalih seminarjih bomo kmetovalce pravočasno obvestih tudi s pomočjo sredstev javnega obveščanja v naši občini." 1. kotar UŠI - neprijetna nailloga V letošnjem šolskem letu se je pojavila" v osnovnih šolah ušivost. Uši so se »razpasle" tako po šolah v mestu, kot v šolah na podeželju, zadni čas tudi že na našem območju. Zelo nas je presenetila ta neprijetna nadloga in ugoto- vih smo, da se ušivost lahko pojavi tudi še v tako sodobnem in čistem okolju. Vzrok za ušivost je potrebno poiskati v slabi in splošni čistoči. Lastnost uši je, da se zelo hitro prenašajo iz človeka na človeka oziroma iz lasišča na lasišče. Poznamo tri vrste uši in sicer: naglavno, belo in sramno uš. Uši sesajo kri in se s tem tudi hranijo. So razhčne velikosti, velike so od 2 do 3,5 mm, imajo 6 nožic, s katerimi se močno oprije- majo las. Starejše uši so sivorjavkaste barve, mlajše pa svetlejše; sicer pa imajo to lastnost da se prilagajajo barvi las. Samica v lasišču vsak dan izleže 4 jajčeca, ki se imenujejo gnide. Uši se sesanjem povzročajo močno srbenje. Tako se otrok praska, začnejo nastajati kraste, pod katerimi je smrdeča gnojna tekočina. Teh razpraskanih mest je največ ne temenu, v zatilju in za ušesi. Kako zatiramo uši? Več sredstev in načinov poznamo. Danes v lekarni priporočajo pitroid, ki ga potresemo po lasišču. Naj opozorimo, da je le-ta nevaren za oči. Uporab- ljamo lahko tudi 3 do 5 odstotni karbolni špirit. Do- ma pa lahko na hitro pripravimo učinkovito zdra- vilo iz petroleja in ohvnega olja v razmerju 1:1. Najučinkovitejšo sredstvo proti ušivosti pa je vsako- dnevna osebna higiena; pranje rok in telesa z milom ter tedensko umivanje las in lasišča. Najmočnejše orožje proti ušivosti torej voda in milo. Črešnjevec Asfaltirana cesta v okviru praznovanj Dnava republike so v KS Črešnjevec, predvsem pa naseljih Tmovec in Vriiloga, slavili novo, za hitrejši razvoj teh krajev zelo pomembno pridobitev. Svojemu namenu so predali preko 3,5 km dolgo asfaltirano cesto, katero so predvsem z lastnimi sredstvi in delom asfStiraH S to pridobitvijo so prebivalci vasi Tmovec in Vrhloga pa tudi Crešnjevca dobih boljšo povezanost tako na področju izmeiyav gospodarskih kot tudi kulturnih dobiin. Investicgska vrednost novega cestišča je znašala okoli 2,200.000 dinarjev, od tega so sami krajani, v obliki samoprispevkov in prostovoljnega dda, zagotovili okoh 900. 000 dinarjev. Preostala sredstva pa so si zagotovih v obliki kreditov. S to pridobitvijo v KS Črešnjevec, ki se uvršča med najbolj aktivne v občini, še niso zaključih vseh načrtov, akcij in nalog, katere so si zadah že ko so načrtovah prve metre asfalta. Medtem ko jih sedaj čakajo še neurejene bankine pa že načrtujejo nada^nje akcqe v tej smeri, saj je na njihovem območju še nekaj cest, katere bodo morah primemo urediti in asfaltirati Tako se še ni dobro iztekel nedavni samoprispevek, že se pripravljajo na drugega, s katerim nameravajo dokončno urediti najpomembnejša komunalna dda v svoji krajevni skupnosti Besedilo in sUka: V. Horvat KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Pri prosvetnem društvu deluje tudi tamburaška skupina, ki so jo ustanovili lani. Vodi jo Mladen Vuk, vadijo pa enkrat tedensko po tri ure. V odsotnosti tov. Vuka vodi skupino 20 tamburašev Mara Urih, učiteljica osnovne šole. Omeniti velja, da se skupina že sedaj skrbno pripravlja na nastop ob otvoritvi doma krajanov KS Cirkovce. Knjižnica je za krajevno skup- nost poseben problem, ker z načinom dosedanjega dela ni dostopna krajanom. Knjige so namreč zložene v arhivu osnovne šole, ker drugje prostora ni, zato obstoja nevarnost, da bo bogata zbirka knjig v neprimernih prosto- rih propadla. Obstaja realno upa- nje, da bo knjižnica našla kmalu ustreznejše mesto v domu krajanov, knjiga pa bralca. zk KIDRIČEVO: Odbor za notranjo kontrolo v TGA Boris Kidrič" je med drugim sklenil, da anonimnih pi- sem ne bo več obravnaval. Na ta odbor so namreč cesto prihajala nepodpisana pisma z raznimi neres- ničnimi navedbami, zato je odbor svoj sklep objavil tudi v glasilu ko- lektiva. MAJSPERK: Na občnem zboru ribiške druži- ne, ki je bil v soboto 11. decembra, so člani ugotovili, da so bili pri svojem delu doslej uspešni. Med drugim so pripravili teren za nov ribnik, ki ga bodo izročili svojemu namenu že spomladi prihodnje leto. Uspešno so delovali tudi na drugih področjih, na ribiških tek- movanjih pa so osvojili nekaj odličnih mest. V programu za prihodnje leto so si začrtali naloge za še uspešnejše delovanje RD Majšperk. B. V. ROGOZNICA: Na seji sveta ZSMS so sklenili, da se bo mladina še tesneje povezala z vaškimi odbori SZDL in odbori vaške samouprave. Dogo- vorili so se tudi o nalogah pri uresničevanju družbene samozašči- te v krajevni skupnosti. Posebej so pozdravili ustanovitev dveh novih mladinskih aktivov in sicer v Pacinju in v Sp. Velovleku. F. B. IVANJKOVCI: Na območju krajevne skupnosti živi čez 250 ljudi, ki so stari nad 80 let. Zares visoko število starih ob- čanov in visoka poprečna starost ljudi te krajevne skupnosti, kar opozarja na to, da se bo v nasled- njih letih število prebivalcev vidno manjšalo. zk PTUJSKA GORA: Mladi v tej krajevni skupnosti so pred kratkim začeli z vajami za uprizoritev igre En dan z Edvar- dom. Predvidevajo, da se bodo lahko predstavili domačemu občin- stvu že koncem januarja prihodnje- ga leta. Osnovna organizacija ZSMS pripravlja tudi proslavo v počastitev dneva JLA. Na proslavo bodo posebej povabili udeležence NOB z območja KS. B. V. LOVRENC NA DR. POLJU: Glede na dejstvo, da je bila pri izkoriščanju gramoznice, ki je pod upravo KS Kidričevo, precej poškodovana krajevna cesta, je KS Lovrenc poslala KS Kidričevo pred- log, da bi to cesto uredili in gramo- zirali skupno. Pri tem so naleteli na razumevanje, kar je tudi lep primer sodelovanja med krajevnimi skup- nostmi. FM VELIKA NEDELJA Mladi ormoške občine uspešno sodelujejo pri pouku obrambe in zašči- te, ki te dni poteka v zadružnem domu v Veliki Nedelji. Pouk bo trajal 14 dni. Mladi, ki ne obiskujejo srednjih šol, se izpopolnjujejo v raznih taktičnih veščinah ter poslušajo predavanja o vlogi in pomembnosti o- brambe in zaščite. zk PTUJ Pretekli teden je bila v Ptuju programsko volilna konferenca mladih iz krajevnih skupnosti. Po sprejetju programa dela za prihodnje leto so izvolili še predsednika in sekretarja konference mladih v krajevni skupno- sti. Za predsednika je bil izvoljen Marko Potočnik iz Rogoznice, za sekretarja pa Drago Kavčič iz Ptuja. zk DOBRINA PRI 7.ETALAH: V pletarskem obratu proizvod- nega podjetja Olga Meglic je Dedek Mraz že naročil vehk koš za prak- tično uporabo ob letošnji novoletni jelki. Delavke, katerih pridne roke spletajo koš, pravijo, da se bodo potrudile, ne le, da bo koš temveč tudi prostoren, da 1 njem kar največ prostora za d; Izvršni odbor krajevne konferen- ce SZDL Kidričevo je na zadnji seji sklenil poživiti delo samoupravnih interesnih skupnosti. Dogovorili so se, da bodo v naslednjih dneh sklicali delegacije posameznih in- teresnih skupnosti in se z njimi pogovorili o konkretnem delu. FM 4. stran TEDNIK - četrtek, 16. decembra 1976 Vpočastitev dneva JLAi v počastitev dneva JLA je bilo v soboto tekmovanje v streljanju z zračno puško med ekipama občinske strelske zveze Ptuj in ekipo ptujske garnizije. Organizator srečanja je bila občinska strelska zveza Ptuj, pokrovite^ pa Labod Novo mesto, TOZD DKLTA Ptuj. Zmagala je ekipa občinske strelske zveze z rezultatom 1670—1440 krogov. Najboljši strelci so bili: Adolf Mihelač (178 krogov), Slavko Colc (175 krogov) in Albin Vrbnjak (175 krogov). Tekmovalni ekipi na dan srečanja Besedilo in slika: E. B. Aktivno tlelo SSD Šolsko športno društvo na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju je začelo že zgodaj s svojim delom. Že prvi mesec v novem šolskem letu so se 2brali na občnem zboru. Najprej so pregledali delo v preteklem šolskem letu. Ugo- tovili so, da se je v prejšnji sezoni s športom na gimnaziji ukvarjalo le malo dijakov in dijakinj, kljub temu, da so imeli dovolj dobre pogoje za vadbo. Na občnem zboru so sklenili, da bodo poskušali pritegniti v telovadnice in ostala športna igrišča, čim več dijakov in dijakinj. Posamezne sekcije so že začele z vadbo, toda pri delu se čuti pomanjkanje prostora (telo- vadnice), kajti v majhni šolski telovadnici je delo skoraj nemogoče, še predvsem za večje število ljudi. Med I. in H. razredi so izvedli anketo in že je čutiti, da se na treningih posameznih sekcij pojavlja vse več dijakov. Predvsem je razveseljivo, da so se I. in II. letniki, kljub temu, da imajo popoldanski pouk, vključili v posamezne sekcije. Na gimnaziji Dušana Kvedra je delo zaživelo. Pri njihovem delu jim želimo veliko šolskih in pa seveda rezultatskih uspehov. Danilo Klajnšek Kurentbo zvonil 20. februarja Pripravljalni odbor ptujskega kurentovarna 77, Id ga tudi letos vodi Jože atrafela, je na svoji prvi seji, ki je bila pred dnevi, že sprejel okvirne naloge v smeri priprav kurentovanja. Med drugim so določili program kurentovanja, ki bo 20. februarja; potdcal pa bo v dveh delih: dopoldne ob 10. uri bo nastop izvirnih folklornih sku- pin, ob 14. uri pa se bo po ptujskih ulicah vil karnevalski dd. Prav ptujskemu že tradicional- nemu kurentovanja gre priznaige, da v naši sredi ohranja izvirno narodno bogastvo, zato pr^rav- halni odbor posveča temu vpra- šanju izredno pozornost, ki pa bo morala v prihodnje temeljiti na široki družbeni podpori in pod- pori v obliki materialnih sredstev. Organizator kurentovarga 77 si je v program dela zapisal tudi sodelovanje folklornih dcupin od drugod; predvsem želi, da bi privabil v Ptuj skupine iz zamej- stva. MG ZAČETKI DOBREGA SODELOVANJA Dandanes aktivi mladincev niso več zainteresirani za tekmovanje bodisi športno literarno (mislimo na kvize). Kadar želi organizirati mladin- ski aktiv športna tekmovanja mu ne pomaga niti 20 vabil, saj se odzovejo le dve, mogoče tri ekipe. Preddobrim mesecem je NIA Apače priredil turnir v namiznem tenisu. Odzvale so se tri ekipe in sicer Dornava, Ptujska gora in Lovrenc. Čeprav niso imeli ugodnih zvez z avtobusom so vseeno prišli. Dogovorili so se za nadaljnjo sodelovanje med aktivi. To sodelovanje se je tudi začelo in ni ostalo le pri dogovarjanju. Mladinci Dornave so povabili ekipo iz Apač, toda mladinci niso imeli prevoza. To so tudi organizatorjem sporočili, ki so organizirali prevozna sredstva za ekipo iz Apač. Toda mladincem Apač ni bil važen rezultat, ampak sodelovanje. Bili so tudi presenečeni nad prijaznostjo in dobro or- ganizacijo mladincev Dornave. Fantje so se pomerili v ekipnem delu (5:11 zmaga Dornave) in posa- mezno, kjer je nastopilo 14 tekmovalcev. Mislim, da so takšna sodelo- vanja več kot potrebna, zato gre v tem primeru vsa pohvala mladincem iz Dornave. Danilo Klajnšek Slov. Bistrica IMPOL ob naslov državnega prvaka v judu Pretekla sobota, 11. de- cembra, je bila za ljubitelje najpopiilamejšega športa v Slov. Bistrici juda „usodna" saj so njihovi ljubljenci, člani judo kluba IMPOL doživeli neprijetno presenečenje. Pri- znati so morali premoč gostujoče ekipe Mladost iz Zagreba, to pa je bilo tudi odločilno v boju za najvišje mesto. Težko priborjeni na- slov ekipnega državnega prva- ka v letu 1975, so tokrat prav na domačih blazinah in pred več kot 400 navijači iz cele bistriške občine in tudi iz Maribora, praktično že pre- )ustih zagrebški Mladosti, cateri je po več letih ponovno uspelo povrniti si ta zveneči naslov. Ekipa IMPOLA jim je na tej poti bila največja zagonetka, ki pa so jo ob predvsem trdem bciju in tudi z uspešnejšo taktiko uspeli obrniti v svojo korist, prav pred občinstvom dosedanjega državnega prvaka IMPOLA. V. Horvat NOGOMET Drava-Maribor 1:3(0:2) Ob zaključku nogometne sezone sta se v prijateljskem srečanju pomerili enajsterici Maribora in domače Drave. V zanimivem srečanju so slavili ,,vijoličasti" in se tako oddolžili domačinom za poraz v pokalnem tekmovanju. Domačinom se je poznalo, da so veliko prej končali s tekmovanjem kot gostje. Zadetke za Maribor so dosegli Kranjc, Horjak in Breber, za domačine pa je bil uspešen Horvat. 1. kotar NAMIZNI TENIS Ptujčm^aprva V soboto in nedeljo, 11. in 12. daembra je bil na Ravnah na Koroškem odigran II. republiški selekcijski turnir pionirk v namiznem tenisu, katerega seje udeležilo vseh 12 najboljših pionirk Slovenije. V močni konkurenci je zmagala brez poraza Sanja Džankič (NTK PETOVIA Ptuj) pred Ačkovo in Horvatovo iz domačega Fužinarja. M. J. Velika aktivnost tabornikov Ladcovega odreda Pred nedavnim je bila letna konferenca odreda, udeležilo se je 135 tabornikov. V poročilu starešine odreda, Marice Fajtove smo sUšali, da je bila aJctivnost skozi vso leto. Prepletale so se akcije, v katerih so člani v osnovnih enotah aktivno izpolnjevali zastavljeni program odreda, program Zveze tabornikov in program ZSMS. S sodelovanjem odraslih se n^mlajši vzgajajo v predane, koristne, samostojne in iz- najdljive člane taborniške organizacije in socialistične samoupravne skupnosti naro- dov in narodnosti Jugoslavije. Kovanje bratstva in enotnosti, razvijanje samoupravljanja, ohranjanja revolucionarnih tradicij in drugih dejavnosti je priprava mladih za vseljudsko obrambo in družbeno samoza- ščito. Proslavljali so pomem- bni obletnici, 25-letnico organizacije tabornikov in 30-letnico osvoboditve. Sodelovali so v pohodu Po poteh Slovensko-goriške čete v Mostje, v pohod ob žici okupirane Ljubljane, udeležili akcije na Prežihovini in srečanja tabornikov bratskih občin v Krapini. Osvajali so veščine in znanje iz programa tabornikov - taborenje, zimo- vanje, orientacijski pohodi razna tekmovanja in drugo. Organizirano je bilo 6 izletov po širni domovini, kjer so udeleženci spoznavali kraje znane iz NOB in njihovo življenje danes. V teh akcijah je bilo udeleženih preko 450 tabornikov nekateri so sodelo- vali večkrat. Na mnogoboju so dosegli izjemne uspehe saj so se štiri ekipe uvrstile na prvo mesto v mariborski regiji in s tem priborile pravico nastopa na republiškem tekmovanju v Novem mestu. Zimovanja na Španovem vrhu nad Jesenicami se je udeležilo 46 tabornikov, v Kaštel Kambelovcu pa je taborilo v dveh izmenah 187 tabornikov. Za neplavalce je bil organiziran plavalni tečaj, nekaj jih je tudi opravilo veščino plavalca, na vodni- škem tečaju pa je bilo usposobljenih 5 novih vodni- kov. 3 taborniki so bih v gozdni šoli v Bohinju, 5 tabornikov pa je uspešno opravilo tečaj za repubUške sodnike. Skupina 20 taborni- kov je sodelovala v delovni akciji „Slovenske gorice 76" pri gradnji vodovoda. Našteto je prikazano v številkah, opravljeno je bilo še več, delo je bilo bogato, doseženi so bih cilji organiza- cije v delovnem in vzgojnem področju. Po zaslugi vseh, predvsem pa vodstva in vodnikov je bil realiziran program za letošnje leto. Opravljeno delo in doseženi rezultati pa bodo nedvomno vzpodbuda za nadaljnje delo in program za leto 1977 je realno postavljen, saj bo ob sodelovanju vseh uresničen, če bodo tako delali tudi v bodoče. anc Fotografija meseca člani fotokino kluba DPD „Svoboda" Ptuj so na rednem diskusij- skem večeru 6. decembra 1976 izbirali fotografijo meseca. Za najboljšo je bila izbrana slika M. Koltaka ,,Med črtami". V sodelovanju s trgovskim podjetjem Merkur razstavljajo člani kluba svoja najbolj uspela dela v izložbenem oknu oddelka s fotomaterialom tr- govine Jasmin. Klub prav tako vabi vse ljubitelje fotografije na svoje redne diskusij- ske večere, ki so vsak ponedeljek ob 19. uri v pritličnem prostoru Narod- nega doma. S. Mohorič Slavka Lipavšek 25-letiiica kluba ptujskih študentov v pregledu dela ptujskih študentov moramo vse- kakor omeniti tudi sekcijo študentov in dijakov ob- čine Gorišnica. Vzrokov za spor med študenti zara- di katerega je prišlo do odcepitve dela ptujskih štu- dentov v samostojno organizacijo, ki se je imeno- vala ,,Študent" še zdaj ne poznamo. Omenjamo pa ta del PAK, ki ga je vodil Zlatko Šugman zato, ker se je odlikoval z izredno delavnostjo. ,,Študent" je vsako leto v Gorišnici priredil nekakšen ,,festival", ki ga je imenoval Majski ples. V okviru tega tedna se je sekcija predstavila z najrazličnejšimi akcijami. Vsako leto so naštudirali odrsko predstavo, povabili so igralsko skupino AGFT iz Ljubljane in pripravili literarni večer. Že prej so študentje s pomočjo domačinov zgradili nogometno in rokometno igrišče, kjer so med tem tednom prirejali razna športna tekmovanja. Za domačine in študente so organizirali predavanja ptujskih gospodarstvenikov, kije bilo navadno zelo dobro obiskano. Med tem časom so priredili nekaj plesov, s katerimi so zaslužili del denarja člani PAK, saj so bili vabljeni na vse akcije. S tem festi- valom so študentje želeli ustvariti vsakoletno prire- ditev, ki naj bi se imenovala ,,Lukarsko veselje". Do tega pa ni prišlo, kejti ,,Študent" je z odhodom najaktivnejših članov sčasoma propadel. S problemi razdvojenosti in drugimi težavami se je srečalo vodstvo kluba, ki mu je od leta 1957 predsedoval študent kemije Slavko Debeljak. Z u- kinitvijo okrajev je klub prišel pod okrilje občine in zato dobival finančno pomoč iz Ptuja. S propadom sekcije iz Gorišnice je nekoliko zamrlo tudi delo PAK. Z delom je bilo treba začeti znova. Zaradi fi- nančnih težav so uvedli članarino in podelili izkaz- nice svojim članom. Program dela je PAK sestav- ljal na občnih zborih, ki jih je sklical nekajkrat na leto v zbornični dvorani pravne fakultete. Kot bist- veno nalogo si je klub zadal čim tesnejšo povezavo z občinskimi DPO, da bi deloval v Združenju po- krajinskih klubov v Ljubljani, kjer se je udeleževal predvsem športnih tekmovanj. V domači občini je organiziral brigadno akcijo, kjer so študentje pomagali pri gradnji kanalizacije na Ljutomerski cesti (danes Potrčeva). Tako je delo v PAK do leta 1960 spet oživelo. Od tega leta pa do leta 1965 sta klubu predsedovala Marjan Borovšek (sedaj v Ve- lenju) in Vekoslav Potočnik. Predvsem zaradi pomanjkanja časa in precejšnje oddaljenosti, se s tema nekdanjima predsednikoma nismo pogovarjali, zato podatkov o delu kluba v tem času nimamo, vendar upamo, da jih bomo v najkrajšem času zbrali. Vemo le, da je PAK nada- ljeval s svojimi tradicionalnimi akcijami, med tem časom se je preimenoval v Klub ptujskih študentov. Mandat predsednika, ki se je dotlej prilagojeval ak- tivnosti le-tega, je bil omejen na eno leto. (Konec prihodnjič) MlADI REPREZENTANT V t em sestavim bi vam ra predstavil Aleksandra KILIBAR- DO, košarkarja KK Drave. Le malokdo ve, da je Aleksander zastopal barve kadetske reprezen- tance Slovenije na tekmovanju republik v Bosanskem Petrovcu. Ekipa Slovenije je zasedla odlično drugo mesto in za uspeh ekipe ima nedvomno zasluge tudi Afdcsan- der Kilibarda. V razgovoru mi je povedal, da obiskuje tretji letnik gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju in da imajo na gimnaziji razumevanje za njegovo športno udejstvovanje. Ta 195 cm -mdid fant je bi nek^ časa tudi član KK Marlesa iz Maribora, kjer je obiskoval treninge, zraven pa se je moral tudi pridno učiti, saj je učni program obsežen, zato mu ostaja le malo prostega časa. Sedaj je zopet član KK Drava in prav sedaj je postal kadetdci leprezentant. Vidi se, da funkcio- narji KK Drave zn^o poskrbeti za narašč^ in se ni bati za napreddc košarke v Ptuju. Aleksander je že lani nastopal na igrah Alpe-Adria v Avstriji, letos pa na istih igrah tudi v Novem mestu. Aleksander je mlad in nadarjen košarkar, zato mu lahko želimo še veliko uspehov tako v igri na dva koša kot v šoli. D. K. Slovenska Bsbica Novoletna praznovanja v občini v občini Slov. Bistrica se že pripravljajo na praznovanje pre- hoda v novo leto. Medtem ko so gostinski delavci že z zadovolj- stvom pohiijo svoje prostore z rezervacijami, katere mimogrede niso ravno nizke pa stojijo pred veliko težjim problemom tisti posamezniki in organizacije, kate- rih dolžnost narekuje pripraviti prijetne urice novoletnih prazno- vanj za najmlajše občane. Prav ti namreč ugotavljajo, da bo letos sredstev v te namene še marg kot v preteklem letu. Ta žalostna ugo- tovitev velja tako za vrtce, šole kot tudi za druge sredine, kjer pripravljajo novoletna praznovai^a najmlajših. Sto ugotovitvijo se žal sreču jejo tudi pri občinski zvezi prija- tdjev mladine Slov. Bistrica, ka- tera stoji pred problemom, kako s pičlimi razpoložljivimi sredstvi kar najbolj uspešno razvese^evati šte- vilne najmlajše občane. Med dru- gim so pripravili programe gosto- vanj z lutkovnimi, filmskimi in drugiini prireditvami, ki jih bodo izvedli v posameznih krajevnih skupnostih, šolah, zavodih in tudi v nekaterih delovnih kolektivih. V. Horvat TEDNIK — četrtek. 16. decembra 1976 7. stran Oddajamo na valovni dolžini... Radio Ormož je v občini brez pretiravanj zelo priljub- ljeno informativno sredstvo, poslušajo ga tako stari kot mladi. Za vsakogar radio Anton Prapotnik: K radiu bi morali pritegniti mlade nekaj nudi. Slišnost je več ko dobra, kajti uredništvo lokal- ne radijske postaje dobiva pisma od svojih poslušalcev celo iz Moravec pri Murski Soboti, s Hrvaške strani in še iz drugih dcoliških krajev in vasi. Glas radia Ormož se oglaša vsako nedeljo, vsak torek in četrtek. Kot pravijo nekateri, ki smo jih kar na cesti povprašali o radiu, si žehjo, da bi se radio Ormož opasal vsak dan, kajti tako zanimivo ga je poslušati, mnogo novega zvemo, pravijo, saj imajo radio radi. Urednik Radia Ormož, Anton Prapotnik, je o lokalni radijski postaji povedal: ,J*ro- gramska usmeritev radia je nastala na staUščih sveta radia, ki je nekakšen posveto- valni organ in ga sestavljajo družbenopolitični delavci in delavci radia Ormož. Cilj našega oglaševanja je informi- ranje javnosti iz vseh področij družbenega, gospodarskega in političnega življenja in dela. Naše najboljše oddaje ob nedeljah in torkih so kmetij- ska in reportažne oddaje. Torkova oddaja je informativ- nega in ^asbenega značaja, v četrtek je priljubljena ^asbe- na oddaja, oddaja o zdravstvu in prometu ter kulutna oddaja „S knjižnega trga." MisUm, da svoje poslanstvo dobro opravljamo. Zaradi kadrovskih in materialnih problemov še ne moremo govoriti o oddajah ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah. Imamo le toliko moči, da dosedanje oglašanje samo še vsebinsko obogatimo. Prav tako si v prihodnosti žeUmo več neposrednih stikov z ljudmi, predvsem z mladimi, s katerimi pa ne najdemo pravih povezav in sodelovanja. Radio Ormož torej je in zato ker je, razmišljamo o skupščini radia, kjer bi svoje mesto imeh tudi predstavniki združenega dela in krajevnih skupnosti." Napovedovalka radia Ormož, Majda Lukner, 1. januarja 1977 praznuje pet let dela na lokalni radijski postaji, „Že celo večnost se mi zdi, da sem na radiu," je hitela pripovedovati prikupna napo- vedovalka Majda, ki ji je napovedovanje samo hoby. Pet let že napovedujem in reči moram, da mi je to delo prijetno. Ja, k radiu sem prišla povsem po naključju. Spoz- nala sem napovedovalca radia, ki me je povabil v studio, začela sem nekaj govoriti in tako še danes govorim, ja, kar začelo se je ,. Majda Lukner je kmetijski inženir, trenutno je izredna študentka 2. stopnje VEKŠA v Mariboru, zaposlena pa je kot računovodja proračuna skupščine občine Ormož. ,JVIoje delo", je nadaljevala Majda „je zanimivo in so moja doživetja razhčna. V studiu preživim približno 5 ur na teden, pripravljam tudi glas- beno oddajo Od melodije do melodije po vaši izbiri. V tej oddaji se srečujem, seveda preko mikrofona z mladimi iz razhčnih krajev. Pred tem pa sem pripravljala kmetijske oddaje, sedaj so to nalogo prevzeli inženirji in tehniki kmetijskega poklica," Prav po naključju je k radiu prišel tudi napovedovalec Tone Luskovič, no, tehnik Franc Novak pa ne. Resen možak je, pravijo, da tudi strog in sila iznajdljiv. Profesionalno je pri radiu Ormož zaposlen novinar Jože Rakuša, Id je o svojem delu povedal naslednje: ,J'rav moja generacija je ustanovila radio, takrat sem bil predsednik mladine in skupaj z Ivom Švajglom, ormoškim radio- amaterjem smo začeli „ustvar- jati" radio Ormož. Prav Ivo je največ naredil za radio, mladina je radio ustanovila ob njegovi pomoči. Začelo se je 1, januaija 1970. Ob svojem delu na Tedniku sem mnogo svojega prostega časa posvetil radiu, v prvih letih sem bil tudi urednik radia ter odgovoren za radio tako po materialni kakor po pohtični plati. Pred časom, ko je SZDL prevzela ustanoviteljstvo, je urednik postal Anton Pra- potnik, jaz pa sem se zaposUl kot novinar. Ker smo organizacijsko povezani z Delavsko univerzo smo rešili administrativne probleme, pa tudi samoupravne v nekem smislu." „Ukvarjam se z vsemi novinarskimi nalogami," je pripovedoval Jože, „priprav- Ijam reportaže o dogajanjih v občini, magnetofonske zapise, zbiram poročila in podobno. Torej pisana paleta različnega novinarskega dela, poleg tega pa delam mesečna poročila za RTV Ljubljano ter seveda še kup dmgih del za sam radio. Vsekakor dosežem 42 urni delavnik, tudi več, kajti moje delo se večkrat zavleče v popoldanski čas, pa tudi nedelje in sobote se vključijo v moj delavnik. Pri svojem delu pogrešam več sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Delo na terenu mi je zelo všeč, ker pa se v Ormožu dogaja toUko reči na teren zategadelj skoraj ne morem. Včasih se mi zgodi, da se v enem dnevu tri seje. Torej en dan na sejah, drugi dan pripravljam material, šele tretji dan pa bi se lahko podal na teren, zato bi bilo dobro poiskati neposredne stike s predstavniki KS, ki bi me o nekaterih dogodkih ob veščah. Sicer pa je zame vsako delo zanimivo," je ob koncu dejal Jože Rakuša, spet je postal redkobeseden, obrnil se je k pisalnemu stroju in začel, začel tako kot jaz, kot recimo začnete tudi vi. zk foto: R Novinar Jože Rakuša v studhi idealne radijske postaje Ormož M^da Lukner, njen glas pa dobro poznamo .., Slomška Bistrica Prva razstava likovnih del občanov amaterjev v prostorih gradu v Slov. Bistrici je odprta prva razstava umetniških, likovnih in drudn stvaritev delavcev, učencev in cicibanov iz skoraj vseh krajev občine Slov, Bistrica. Na prvi razstavi te vrste v občini, katero sta skupno pripravila, v okviru praznovanj tedna Komunista in praznika republike, odbor za pripravo praznoval^ in kulturna skupnost Slov. Bistrica, sodeluje preko 100 ustvarjalcev likovnih in dru^ del, od cicibanov pa vse do upokojencev, prav t^o pestra pa je tudi njihova izobrazbena struktura. Med najštevinejšimi so razstavljena dela slikarjev, lesorezi, šivanje in vezenje ter razni koviaski izdelki. Pri oblikovanju in ustvarjanju so prisotne tudi druge tehnike in materiali Besedilo in slika: V. Horvat Motiv z razstave delavcev in učencev občine Slov. Bistrica NAŠ DELAVEC V PROSTEM ČASU Pred nedavnim so v sindikalnem domu delovnega kolektiva IMPOL v Slov. Bistnci odprli zanimivo Skupno je razstavljenih preko 500 sik, gobelinov, lepljenk, veze- nja, šivanja, fotog raQ, lesoresov Po^ed na dd razstave v IMPOLU razstavo Uk ovnih del in drugih umetniških ustvarjanj članov de- \ lovnega kolektiva. Na razstavi so J neposredni proizvajalci organizi- i rano prikazali svoje dejavnosti v \ prostem času. Temu primemo so unenovali tudi razstavo, ki nosi ' naslov: ,JNJaš delavec v prostem \ času". in še mnogo drugih stvaritev. Med najštevilnejšimi so praktični izdel- ki neposrednih proizvajalcev, kot tudi nekatere inovac^e in proiz- vodne izbopave posameznih strok. Podobne razstave naj bi bile v prihodnje vsako leto vsaj enkrat. Foto in tekst: V. Horvat Odtvoritvena predstava nove gledališke sezone ptujskega gledališča Dramatizirana povest OGRAD v petek, 17. decembra ob 19.30, bo v ptujskem gledališču krstna predstava dramatizirane Jalnove povesti Ograd. V tem delu se pred ^edalcem razkrivajo usode sedmih jetnic, ki prestajajo svojo zaporno kazen, vsaka za svoj prestopek, v bivši ženski kaznilnici v Begunjah, V tej igri, ki jo je priredila po omenjeni Jalnovi povesti gledališka samorastnica, do- mačinka, Marga Kolednikova, nastopa poleg starejših, izku- šenih igralcev (Aličeva, Sko- kova, Matjašič, Vaupotič, Stres) povsem nova igralska generacija, ki obeta zaradi svoje nadarjenosti in preda- nosti ^edališke kulture pri nas. Uprizoritev je pripravil r ežiser Peter Malec.Za pre- miere vlada veliko zanimanje med ptujsko ^edališko pub- liko. Avtorica dramatizacije „Ograd" Marija Kolednikova (levo) in nosilka ^avne vloge. S, Rogina ter režiser Peter Malec. Foto: KOSI Dr. Fran Brumen MOTNJE v KRVNEM OBTOKU MOŽGANOV Možgani in očesna mrežnica sta najbolj občutljiva organa živalskega in posebno še človekovega organiz- ma. Zato že najmanjše motnje v njihovem življenju povzročajo opazne izpade v skladnosti njih funkcij. Seveda pa JE LESTVICA IZRAZNOSTI SIMPTO- MOV ODKLONITVE OD MEJE NORMALNOSTI (kakor tudi pri ostalih organih) RAZPOTEGNJENA ZELO NA ŠIROKO, odvisno od bolj ali manj izrazi- tih oz. pomembnih okvar. Človekovi možgani zavzemajo komaj 2 % celotne teže njegovega telesa, pa vendar kažejo fiziološke raziskave, da prav MOŽGANI PORABIJO celih 16 % V TELESU PORABUENEGA KISIKA. Že sama ta ugotovitev dokazuje, kako intenzivno je ži- vljenje možganov: povprečno 8-krat tako kot ostalih delov telesa. OKROG 15 % CELOTNE KRVI, KI JO SRCE POGANJA PO TELESU, PREPLAVUA MOŽGANE, ki so torej daleč največji potrošnik di- halnih in krvnoobtočnih regulalivnih funkcij. Zgolj ti delni podatki kažejo, kako zelo odvisni so možgani od krvnega obtoka in kako HITRO ZAPADEJO MOTNJAM V SVOJIH FUNKCIJAH, ČIM DIHA- NJE IN PRETAKANJE NISTA VEČ ZADOVOUI- VA. Pri vsem tem pa imajo možgani povsem svojstve- no osnovno presnovo, kar je med drugim razvidno iz razmeroma neznatne razvejanosti ožilja v lasnice. Značilno je, da niti pri najekstremnejši jakosti delo- vanja možganov uporaba kisika v njih ne preseže podvojitve. To dejstvo je v navideznem nasprotju s poprej omenjenimi 16 % in dokazuje bistveno raz- ličnost eksistence zelo specifičnega tkiva. V tem se delovanje možganov bistveno razlikuje n.pr. od mi- šičnega dela. Kar zadeva krvni tlak, so možgani še kar prilagodljivi. Govorimo sicer tudi o težavah, ki nastajajo ob prenizkem krvnem tlaku, pa vendar ka- žejo raziskave, da je nekakšna spodnja kritična meja dosežena šele tedaj, ko se arterijalni, to je tlak v žilah odvodnicah, ki je v tem primeru identičen z najvišjim tlakom, zniža do nekako 70 mm živosrebrnega stolp- ca na tonometru pri sicer zdravem človeku. Tako kri- tično stanje v možganih nastane PRI HIPERTONI- ČARJU (bolnik z zvišanim krvnim tlakom) TEDAJ, KO ZDRKNE KRVNI PRITISK IZPOD 70 % NJE- GOVEGA OBIČAJNEGA PRVOTNEGA TLAKA, Ta kritična točka leži pri hipertoničarjih torej vselej individualno relativno in adekvatno višje. To je važno upoštevati pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, ko moramo paziti, da ga ne znižujemo prenag- lo, nikakor pa ne izpod kritične višine. To pa pome- ni, da je potrebno zdravljenje in zniževanje krvnega tlaka redno in strokovno nadzirati, ker sicer lahko nastanejo težje komplikacije. So sicer številni načini in mehanizmi, s katerimi razpolaga človekov organizem, ki urejajo oskrbo možganov s krvjo, pa vendar se moramo zavedati, da kakorkoli povzročeno zmanjšanje oskrbe možganov s kisikom, ki pride izpod kritične višine, lahko zelo ali pa celo usodno prizadene možgansko živčno centralo. Dobro je znano, da so prav možgani, kakor že ome- njeno, poleg očesne mrežnice (ki je najpomembnejša plast očesnega ozadja) najbolj občutljivi tudi za manjše odmike od normalnega dogajanja. Na splošno vemo, da dogajanja, ki vodijo do ne- zadostne oskrbe možganov s kisikom, niso vselej ve- zane zgolj na človekovo okolje in njegove lastnosti in jih zato zaradi boljše pojasnitve podelimo na tri skupine _ ^____ Sledil, nadaljevanje 8. stran TEDNIK - četrtek, 16. decembra 1976 MNOŽIČNOST IN USTVARJALNOST OBLIKUJETA MKUD NA PTUJSKI GIMNAZIJI Mladinsko kulturno-umetniško društvo na gimnaziji Dušana Kvedra" v Ptuju že nekaj let uspe- šno deluje, še posebej pa se lahko pohvali z množičnostjo, saj je letos vanj vključenih kar 60 dijakov. Prva skupina, v kateri prevladu- jejo dijaki tretjih in četrtih razre- dov, pripravlja dve krajši, sodobni slovenski igri Petra Božiča z naslo- voma Zasilni izhod in Križišče. Igri sta vsebinsko povezani in prikazu- jeta problematiko mladega človeka v sodobni družbi. Druga skupina pripravlja igrico Leopolda Suhadolčana: Srečna hi- ša dober dan in kot sami pravijo jo bodo uprizorili za otroke. Tretja, po sestavi najmlajša sku- pina pa skupaj s starejšimi tovariši pripravlja kulturne programe, s katerimi nastopajo na raznih pro- slavah. Z recitalom, ki so ga na- menili praznovanju rojstnega dneva SFRJ so med drugim go- stovali tudi v nekaterih ptujskih OZD, trenutno pa se mladi ustvar- jalci pripravljajo na proslavo v po- častitev 22 decembra — dneva JLA. Mentorica MKUD na gimnaziji Branka Gazar-Bezeljakova in reži- ser Marjan Kovač sta nam poveda- la, da so mladi, ki ustvarjajo kul- turne dobrine^ večinoma s pode- želja in sodelujejo pri raznih prire- ditvah tudi v krajevnih skupnostih, le malo pa je aktivnih dijakov, ki so doma v Ptuju in bi sicer imeli precej več časa za vaje, saj so te precej zahtevne in terjajo od mla- dih ustvarjalcev veliko truda in prostega časa. Kljub temu načrtu- jejo, da se bodo z uprizoritvijo iger predstavili občinstvu že kon- cem januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta. B. Vodušek Gradnja jezu in dovodnega kanala za HC SDII dobro napreduje Gradnja dovodnega kanala in jezu za hidrocentralo Srednja Dra- va II dobro napreduje. Med kooperanti sodeluje pri gradnji tudi podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane, ki je prevzelo gradnjo dovodnega kanala in polaganje asfaltne prevleke v akumulacij- skem jezeru in dovodnem kanalu. Do sedaj so opravili že več kot 90 % vseh zemeljskih del in polo- žili tretjino asfaltne prevleke. Za to so morali izkopati kar 1,200.000 kubičnih metrov gramoznega ma- teriala in ureditvi za milijon kubičnih metrov nasipov. Za asfaltiranje 750.000 kv. metra po- vršine bodo porabili približno 185.000 ton asfaltne mase. Dolžina dovodnega kanala, ki povezuje jez v Markovcih s strojnico v Formi- nu, je 8400 metrov. Zemeljska dela bodo končali letošnjo zimo. Nji- hovi delavci, ki jih je tukaj tre- nutno 120, delajo od 8—10 ur dnevno. Pri gradnji jezu v Markovcih so končali dela na štirih pretočnih poljih, postavili pa so tudi že tri segmentne zapornice. Trenutno izvajajo dela na z.adnjih dveh pre- točnih poljih. Dela so opravljena že tako daleč, da zagotavljajo preusmeritev Drave v zimskem času. Po programu gradnje celotne hidrocentrale bodo dela na jezu zaključena najprej. Pri gradnji jezu sodelujeta dve podjetji. To sta gradbeno podjetje Gradiš, ki sode- luje kot izvajalec betonskih in ze- meljskih del in Metalna s postavi- tvijo hidromehanske opreme. Za gradnjo jezu bodo potrebo- vali 40000 kubičnih metrov beto- na. Gladina Drave se bo med obratovanjem centrale dvignila za deset metrov. Zato bodo pritok? Drave kot sta Grajena in Rogozjii- ca in vse pronicujoče vode speljali s posebnim odprtim kanalom v staro strugo Drave in bodo služile kot minimalni pretok, ki ga mora investitor zagotoviti v stari strugi. Največje težave so za graditelje ve- lik obseg del, ki jih je potrebno izvršiti v kratkem času in v zimskih razmerah ter pomanjkanje delovne sile zaradi dopustov in praznikov, kajti gradbeniki koristijo letne oddihe večinoma v zimskem času. Trenutno dela na jezu 150 delav- cev, ki prebivajo v delavskem na- selju, v sklopu gradbišča. L. Kotar Gradnja jezu v Markovcih Foto: r; PROBLEM, KT BODE! Kljub prostorski razširitvi in večji zmogljivosti za nego bolnikov se v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju poraja problem, ki iz dneva v dan vse bolj obremenjuje delo medicinskega kadra in osebja nasploh. Samo za najnujnejšo trenutno rešitev kadrovske- ga problema bi namreč potrebovali okoli 30 zdravstvenih delavk z višjo ali srednjo strokovno izo- brazbo — medicinskih sester. Sedanji kader je preza- seden. Dogaja se, da delajo sestre od jutra do večera, ali pa še dlje, kajti nekdo mora bdeti nad bolniki. Če pa bi hoteli ta problem rešiti v celoti, bi potrebovali okoli 60 medicinskih sester in ostalega delovnega osebja. Glavni problem ni pridobiti kader, problem je predvsem v tem, da je eden bistvenih pogojev ob pri- javi vsake sestre zahtevek po stanovanju ali vsaj po sobici. Teh pa bolnišnica že dolgo nima več na razpo- lago in če se ne bo nič premaknilo, kaže da jih še dol- go ne bo imela. Že sedaj stanuje precejšnji del sester v majhnih ,,luknjicah", po večini so to podnajemniške sobice, šli pa so že tako daleč, da so preuredili prostore nad svojimi delavnicami v sobe. Še huje pa je, da so nekatere sestre našle svoj dom v bolnišnici sami, saj jih je stanovanjska stiska prisilila, da so morali odstopiti mladim, novosprejetim sestram del bolni- ških sob. Kljub temu se zavedajo, da je potreba po kadru nujna, zato se na različne načine trudijo, da bi prido- bili sestre z najemanjem zasebnih podnajemniških sob. V ta namen so pred kratkim objavili tudi v Tedniku oglas, a zaman. Odziva ni bilo, kljub temu, da je v našem mestu veliko takih, ki bi z lahkoto oddaU sobico v najem. Potrebno je potrkati na zavest takih ljudi in jih opozoriti, da bodo morda tudi oni slej ko prej potrebovali zdravniško pomoč. Vsekakor pa to ni samo problem ptujske bolnišnice, ampak je končno to naš skupni problem, ki ga bomo morali složno rešiti. M. Ozmec Tudi Les se je približal planu Občinski štab za vpis posojila za ceste nam je sporočil, da sta v sku- pini vpisnikov ,,C" tudi obe te- meljni organizaciji združenega dela delovne organizacije LES Ptuj izpolnili obveznost, ki je znašala 60.000 dinarjev. Vpisali pa so 52.326 dinarjev ali 87,2 odstotka glede na obveznost. Tako se je odstotek vpisa javne- ga posojila za slovenske ceste v ptujski občini za nekaj stotink še dvignil. f Rogoznica: ,^ Titom od zmage dozmage" Svet ZSMS, ki povezuje osnovne organizacije ZSMS z območja krajevne skupnosti Rogoznica, je na seji 9. decembra razpravljal o programu proslav v počastitev Dneva JLA. Med drugim so sklenili, da bodo v počastitev Dneva JLA organizirali kviz znanja na temo: ,,S Titom od zmage do zmage". Tekmovanje bo v nedeljo 26. decembra, odvijalo pa se bo med mladinskimi organizacijami z območja krajevne skupnosti. Sodelovale bodo ekipe mladih Rogoznice, tovarne perila, TOZD Delta in MAP opekarne. V vsaki tekmovalni ekipi bo sodeloval tudi po en predstavnik ptujske garnizije JLA. Kulturni program pa pripravljajo člani aktiva ZSMS Podvinci. F. B. Fantje so pridni in zadovoljni IVAN GOMILŠEK - orodjar in splošni strugar iz Krcevine 18/a pri Ptuju v današnjem reportažnem zapisu vam, dragi bralci predstavljamo zasebnega obrt- nika IVANA GOMILSKA iz Krčevine pri Ptuju, ki nam je svojo dejavnost takde pred- stavil: „V moji delavnici nas trenutno opravlja orodjarsko, strugarsko in reskarsko de- javnost sedem delavcev in pet vajencev. Delamo predvsem za Hidromontažo Maribor in to vrsto izdelkov, ki so name- njeni za izvoz, predvsem pa orodja. Delamo tudi za razne kciektive v sosednih repub- likah in se kot kooperanti dobro uveljavljamo na jugo- slovanskem tržišču. Upam, da bomo svojo dejavnost še povečali. Za zasebne naročnike — občane pa lahko opravljamo razna popravila na kmetijskih strojih, vendar to raje prepuščamo Tehnoservisu, ki ima za to vrsto dela organizirano posebno strokov- no službo in se takšnih opravil v javnem izogibamo. Kot kooperanti imamo svoje delovne zmogljivosti popobio- ma izkoriščene saj nam naročil skozi vse leto ne zmanjka in bi lahko dejavnost še povečaH. Uvajamo pa prav v tem času novi program, ki bo namenjen predvsem za izvoz v Italijo in v Avstrijo. Seveda ne bomo izvažah neposredno, temveč prek naših delovnih organizacij, katerih kooperantje smo, v celoti pa bo osvojen v naslednjem letu, ko bomo predvidoma realizirali od 200 do 250 mihjonov starih dinarjev za ta izdelek, ki je še sedaj nekakšna naša poslovna skrivnost. Moram reči, da tudi pri našem delu izredno dobro in pozitivno deluje novi zakon o zagotavljanju plačil, saj ima- mo v primerjavi s prejšnjim letom, izredno hitro porav- nane naše terjatve, po navadi po petnajstih ah desetih dneh. Zgodi se pa, da nekatere delovne organizacije porav- najo račune tudi v petih dneh. Pri nas ima vsak delavec določeno normo, ki se sproti ugotavlja na posebnih Ustih, ki jih dobi predno začne zjutraj delati. Tako si lahko tudi sproti, za vsak dan, izračuna kolikoje med svojim delovnim časom zaslužil in tako za ves mesec ^upaj. Mesečni dohodki naših delav- cev pa se gibljejo od 4000 do 8000 dinarjev. Lahko rečem, da smo dosedaj vsa leta, odkar sem obrtnik, delavci dobiH svoj delež zaslužka tudi ob koncu leta, letos pa smo za 29. november — dan repubUke, razdelili 35 tisoč dinarjev, kar je zneslo za vsakega delavca in vajenca 123 % na njegov osebni dohodek. Delavci so imenovaH 4-člansko komisijo, ki je odločila, da dobi vsak enako. To pomeni, da je tudi v naši dejavnosti že prisotno samoupravljanje in odločanje delavcev, saj žeUm, da bi se počutili kot v vsaki drugi delovni organizaciji v dmžbe- nem sektorju." JANEZ TURNŠEK, kije na delovnem mestu mojstra v delavnici Ivana GomUška pa je .dejal: „Moga naloga je predvsem, da skibim za to, da delo v delavnici teče po predvi- denem programu, da ni zastojev in da skrbim za vseh pet vajencev. Skibim tudi za potreben material, skratka, dela imam dovolj in ga nikoh ne zmanjka. Na tem delovnem mestu sem že dve leti in sem s samim delom in odnosi v našem kdektivu zelo zadovoljen. Če se na primer pojavi kakršen- kdi problem ga po najkrajšem postopku rešimo. Delo z vajenci poteka tudi zadovoljivo, saj so fantje pridni in nimajo niti možno- sti, da bi se za kakšnimi vogali skrivaU, ker je dela dovolj in ima vsak svojo delovno zadolžitev pri stroju. Upamo, da bomo vsem, ko se bodo izučili, tudi zagotovih službo ali v delavnici aU pa čimbUže njegovemu domu." Delavca IVANA KO- VAČIČA smo zmotili kar v delavnici pri stroju, kjer je zaposlen že dobrih 13 mesecev: »Opravljam razhčna stru- gar ska dela, ki so zelo zahtevna in komphcirana, S samim finančnim poslova- njem smo delavci izredno dobro seznanjeni. Vsako tromesečje imamo obračun in naredimo tudi bilanco. Več- krat se pogovarjamo o problemih in razUčrdh drugih stvareh, ki delavce težijo tudi v prostem času. Na svojem delovnem mestu sem zelo zadovoljen in nimam poseb- nih pripomb. Moj osebni dohodek je najmanj 4000 dinarjev, zaslužim pa tudi do sedem ali osem tisoč dinarjev, odvisno od tega kako delam. Včasih je boljše, včasih pa seveda tudi slabše. Delo je merilo!" IVAN GOMILŠEK: „Imam posebno željo, da bi vsem delovnim ljudem ptujske občine, svojim partnerjem in mojim sodelavcem, njihovim družinam in vajencem, zaželel veliko lepega v novem letu 1977, predvsem pa dobrega počutja, delovnih uspehov in osebne sreče!" Delovni kolektiv obrtnika IVANA GOMILSKA. Ivan Gomilšek: ,Jantje so pridni. Janez Tumšek Ivan Kovačič Det^l iz delavnice. Foto: R v dneh pred praznovanjem rojstnega dne naše armade, 22. decembra, je naša misel in akcija med drugim usmerjena tudi k vojaškim šolam. Zak^? Iz razloga, ker še vedno ne moremo biti zadovoljni z odzivom sloven- skih fantov za vojake srednje šole in akademije. Ob prilo- žnostih, ko se spopadamo z analizami, iz katerih vejejo vzroki ugoto^jenega stanja, ponavljamo že stare pa vendar vedno nove ugotovitve: akcya usmerjanja mladih v vojake šole je še zmerom prešiUco zastavljena oz. se vrši le v ozkih krogih in ni odraz skupnega in načrtnega sodelo- vanja med odde&om za ^udsko obrambo, šolami, družbeno-političnimi organi- zacijami, poklicnimi usmerje- valci in še kom. Poglaviten vzrok za t^o stanje je še vedno premsghna seznanjenost s šolanjem v vojakih šolah in s predno- stmi, ki jih ima. Danes se šolaiqe na vojakih šolah in akademqah bistveno ne razli- kuje ali pa se sploh ne razlikuje od šolanja na dmgih šolah pri nas. Tudi po končani vojaki šoli, so mlademu starešini odprta vrata učenosti naprej in prav tako napredovanja. Vlado Kovači č iz Lenarta v Slovenskih goricah, aktiven starešina vojašnice Dušana Kvedra iz Ptuja, pravi o problematU(i premajhnega vpisa slovenskih fantov v voja^e srednje šole in akademije, naslednje: „0b rednih obiskih v osnovnih šolah, ki jih vsako leto pripravljamo v okviru priredi- tev in proslav ob praznovanju dneva JLA, že več let sodelujem na priložnostnih pogovorih z učenci. Povem lahko le-to, da je treba posvetiti osnovnošolcem, predvsem tistim v višjih razredih večjo pozornost in jo razvleči čez vso leto in se ne omejevati le na srečanje ob dnevu JLA. Tudi ob obiskih osnovnošolcev v vojašnici je treba mlade stalno seznanjati s šolanjem v vojaških šolah in z vojaškim pdklicem. V akcgi pridobivanja mladih za vojaš- ke šole, ki mora biti načrtno in skrbno zastavljena pa mor^o svoj delež pridati tudi starši." Prav z razfičnimi informa- tivno-propagandnimi prqemi, s katerimi so začeli v zadnjem času, pa že beležimo tudi na področju odziva slovenjih fantov za voja^ce šole, bistvene in kvalitetne premi- ke. MG Ob dnevu JLA številne svečanosti v občinah Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice že tradicionalno praznujejo dan JLA v občinali Slov. Bistrica in Slov. Konjice istočasno in s skupnim programom prireditev. Tudi letošnji bogat kuhurni program je pripravljen skupno z občinskimi vodstvi SZDL obeh občin in garnizijo Pohorski bataljon iz Slov. Bistrice. Letos so že 6. decembra odprli istočasno v vseh osnovnih šolah bistriške in konjiške občine posebne fotoizložbe, s katerimi prikazujejo del življenja v JLA, s povdarkom na garnizijo Pohorskega bataljona v Slov. Bistrici. Razstave bodo odprte do zaključnih svečanosti, razstavljene fotografije pa bodo ostale šolam v trajno last, kot darilo bistriške garnizije. Ob 6. do 16. decembra obiskujejo osnovne šole obeh občin skupine, sestavljene iz starešin, vojakov, predstavnikov občinskih organizacij ZZB NOV in ZSMS ter oddelkov za ljudsko obrambo. Ob tej priložnosti seznanjajo učence z življenjem in delom v JLA, kot tudi možnostmi in izobraževanjem v vojaških šolah. Jutri bo v Domu kulture vsakoletni kviz tekmovanje med ekipami mladine občine Slov. Bistrica in garnizije JLA. Najboljšim ekipam v poznavanju zgodovine NOB in življenja v JLA bodo podelili posebne nagrade. V soboto, 18. decembra bo v kasarni Pohorski bataljon posebna razstava orožja, namenjena rezervnim vojnim starešinam občin Slov. Bistrica in Slov. Konjice. Osrednji dogodek v okviru letošnjih praznovanj 22. decembra pa bo na ta dan dopoldne v vojašnici garnizije Pohorski bataljon. Ob prisotnosti predstavnikov družbenopo- htičnega življenja občin Slov. Bistrica in Slov. Konjice bodo rezervnim starešinam, rednim starešinam in vojakom podehh pohvale in priznanja, razglasih pa bodo tudi napredovanja v višje čine starešinam in vojakom. Pokale in priznanja bodo podelih tudi najuspešnejšim posameznikom in ekipam, katere so v preteklih dnevih v okviru praznika sodelovale na športnih srečanjih v raznih disciplinah. Tekmovanja so potekala posebno med vojaki in občani in posebej še med enotami v kasarni. Besedilo in sUka: Viktor Horvat Sodelovanje med mladino in pripadniki JLA v bistrih vojašnici. Ormož .1.111, yi|^y£.||||| IN UČENCU: CELODNEVNA ŠOLA Pod tem obetavnim naslo- vom so se v belo rdeči dvorani Delavske univerze sestale. ženske na konferenci sveta za vprašanja družbenoekonom- skega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SDZL Ormož. Tako so se tudi žene vključile v priprave na usmerjeno izobraževanje in obravnavanje možnosti za uvedbo celodnevne šole v ormoški občini. Delegatke konference so kljub naštetim nevščečnostim in vehkim težavam o uvedbi celodnevne šole in usmerjene- ga izobraževanja, podprle misel in vse dosedanje pripra- ve ter prizadevanja za uvedbo prve faze usmerjenega izobra- ževanja in uvedbo celodnevne šole. Možnosti za celodnevno šolo v občini imata v tem trenutku morda samo dve šoh, to sta osnovna šola v Središču ob Dravi in podru- žnična 4-razredna osnovna šola na Kogu. Javna razprava po krajevnih skupnostih občine Ormož, ki jo je orgaanizirala sociahsti- čna zveza, je pokazala, da se bo usmerjeno izobraževanje na svoji poti srečevalo z mnogimi resnimi težavami. Te so predvsem zaradi slabega materialnega stanja Kljub temu, tako so ocenile delegatske konference, pa moramo ostati optimistični in resno razmišljati o usmerje- nem izobraževanju. Med temi optimističnimi mislimi in sprejetimi sklepi so delegatke podprle tudi predlog za razpis morebitnega referenduma za samoprispevek, ki bi vsaj delno rešil prostorske težave. Z rešitvijo prostorskih proble- mov bi v usmerjenem izobra- ževanju našlo svoje mesto dcoh 250 mladih iz občine Ormož. Ob koncu posveta so žene ormoške občine tovarišu Titu poslale pozdravno pismo. zk Pred novoletnimi srečanji z zddmci Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini pri OK SZDL Ptuj, je na svoji seji, 13. decembra, razpravljal in tudi že sprejel okvirni program novoletnih srečanj z zdomci. Naš zdomec še vedno ne sprejema celovite, temeljite in sprotne informacije o dogodkih v ožji in širši družbeni skupnosti, zato so vsakoletna srečanja, ki jih priprav- lja OK SZDL skupaj z ostalimi, več kot dobrodošla. Vsebina razgovora z zdomci bo prežeta z gospo- darskimi, političnimi, kulturnimi in drugimi aktualno- stmi, so med drugim sklenili na ceji. Posebna pozor-; nost pa bo veljala pregledu planskih dokumentov, zakonu o združenem delu ter programu akcij in ukre- pov za postopno vračanje naših delavcev v domovino. Pogovor bo usmerjen tudi v iskanje možnosti in oblik vključevanja sredstev zdomcev v gospodarske naložbe ptujske občine. Za razliko od prejšnjega leta, bo koordinacijski odbor letos pripravil dvoje srečanj, v Gorišnici in v Ptuju. Ob tej priložnosti bodo mladi pripravili tudi kulturne programe. MG Predlog za formiranje posebne delegacije zakulturno in raziskovalno skupnost Komunisti kulturne skupnosti občine Ptuj so na zadnji sejinovo oblikovanega aktiva Z K sprejeli sklep o formiranju posebne delegacije za kulturno in razisko- valno skupnost, ki bi delovala v združenem delu in krajevnih skupnostih. Posebna delegacija bo namenjena predvsem delegatom — uporabnikom, da bo tako njihovo delo postalo konkretnejše in plodnejse. Dogaja se namreč, da so Splošne delegacije preobre- menjene z vsemi gradivi vseh interesnih skupnostL Poleg tega sklepa so komunisti ocenili delovanje samoupravne interesne skupnosti ter ugotovili delo Zveze komunistov v Kulturni skupnosti, uveljavljanje samo- upravnih družbeno-ekonomdcih odnosov ter aktualizirali naloge in njihovo razreševanje. Tako ko- munisti ugotavljajo, da bo predvsem v združenem delu potreben delavčev vpliv na svobodno menjavo dela ter na uresničevanje svojih in skupnih interesov. z k STRAN ČRNE KRONIKE IZSILJEVANJE PREDNOSTI 6. decembra ob 17.55 se je na Potrčevi cesti v Ptuju zgodila prometna nezgoda. Dragoslav Vukoševič iz Ptuja je vozil z osebnim avtomobilom po Potrčevi cesti iz smeri Rogoznice proti centru mesta. V križišču Potrčeve ceste s CM D je nameraval zaviti v levo in pri zavijanju izsilil prednost voz- , niku osebnega avtomobila, Aleksandru Vuletiču iz Ptuja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je nastala materialna škoda 35.000 dinarjev. PROMETNA NEZGODA ZARADI BLATNEGA CESTIŠČA Na Rogozniški cesti v Ptuju se je 9. decembra ob 18.10 zgodila lažja j prometna nezgoda zaradi blatnega cestišča in vožnje po levi strani. Voznik tovornega avtomobila Maksimiljan Troha iz Zabija (p. Dobrovlje) je vozilj po Rogozniški cesti proti Ptuju. Pri hišni številki 30, kjer je cesta zožena" zaradi del ob cesti je naletel na blato. Zaradi zavijanja v levo blatnega ce- stišča, je prikolica zdrsnila v jarek in za seboj potegnila še vlečno vozilo. Tovornjai< s prikolico je bil naložen s parketnimi deščicami. Ob tej in podobnih nezgodah velja voznike spomniti na določila repub- liškega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki med drugim tudi navaja, da morajo vozniki, ki prihajajo z blatnimi kolesi na asfaltno vozišče, najprej odstraniti blato s koles in se šele nato vključiti v promet. Postaja milice Ptuj s tem obvešča, da bo proti kršiteljem tega določila, ustrezno po- stopala. Kazni za prestopnike se sučejo od 100 do 500 dinarjev, pa tudi možnost, da preživijo za zapahi do 30 dni. OGNJENI ZUBUl POVZROČILI OGROMNO ŠKODO V petek zvečer ob 19. uri je prišlo do požara v proizvodnem podjetju Olga Meglic v Ptuju. Požar je nastal v prostoru, kjer je nameščen livni avtomat (stroj za vlivanje svinčevih izdelkov.) Med delovanjem stroja je počila hidravlična gumijasta cev, iz katere je brizgnilo olje na kotel s teko- čim svincem, zaradi česar je nastal požar, ki je kotel popolnoma uničil. Materialna škoda znaša 900.000 dinarjev. Podrobni vzroki še niso znani; preiskava je v teku. MG Makole Jurij Rojs zadnji makolski čevljar v središču Makol živi in dela eden, danes že maloštevilnih do- mačih obrtnikov, čevljar JURIJ ROJS. K^ub temu da je s svojuni 73 leti zajadral že globoko med upokojence, se kolikoi mu zdravje dovoljuje, še vedno rad ukvarja s čevljarstvom, saj je danes edini Makolčan, ki se še ukvarja z ne- koč tako množično in donosno obrtjo. Res je, da ta obrt danes ne cveti več kot nekoč, posebno še glede dohodka, saj jim ostajajo v naj- večji meri samo popravila, katera zahtevajo veliko potrpljenja in dela, zagotavljajo pa zelo skromen zaslužek. Ce je med naročniki še povrh dosti znancev in prijateljev, delo komaj pokriva materialne stroške, ki niso majhni. „Ko bi še bil vsaj mlajši," tarna sedaj Jurij Rojs, kateri je dobro ocenil, da se zopet vračajo dobri časi čevljarske dobe. Sam pa je že onemogel in se s čevljarstvom ukvarja samo občasno in še to sebi v zadovo^stvo. Tudi cene njegovih storitev so le minimalne, kar dviguje njegovo priJyub5enost. Čevljarske obrti se je izučil leta 1919 v Mariboru, kjer je tudi delal kot pomočnik. Leta 1942 je postal samostojni obrtnik. Svojo ustvarjalno pot čevljarskega moj- stra je nada^eval na Bledu, v Rog. Slatini, da bi se končno ustavil v Makolah, kjer je odprl tudi svojo stalno delavnico. Tukaj je deloval vse do leta 1973, ko je bil upokojen. Skozi vse obdobje dela je izučil več v^encev, od katerih pa danes nobeden ni več čev^ar. ker so si poiskali zaposUtve v industriji ali drugih donosnejših dejavnostih. Čeprav se mu je v zakonu rodilo kar 13 otrok bo njegova čevljarska obrt ostala brez naslednika, saj zanjo mladi ne kažejo zanimanja. V dobrih starih časih, ko ga zdravje še ni izdajalo, je izdeloval dnevno tudi po sedem parov toplancev pa tudi čevlji po naročilu niso bili maloštevilni. Vehko je bilo tudi popravil. Zaslužil je toliko, da je sicer ob skromnosti pa vendar uspel vzgojiti in izšolati vse otroke. Prepričan je, da ko bo tudi on opustil to dejavnost, bo čevljarska obrt v Makolah povsem usahnila. V ttgovini pa bodo prodali več parov čevljev kot doslej, saj jim dotrajanih ne bo hotel nihče več popravka ti. Foto in tekst: Viktor Horvat osebna kronika RODILE SO: Daniela PaUjan, Trnovec 17 - Tatjano; Zdeiika Baum, Zagorci 37 - Franca; Terezija Hanžel, Moravci 93 - Marjana; Angela Gabrovec, Gorca 65 - Silva; Ida Širovnik, Gregorčičev dr. 9 - dečka; Kristina Borak, Belski vrh 101 - Zlatko; Ivanka Ceh, Podvinci 15 - Silva; Zorana Ambrož, Muretinci 66 - Saša; Kristina Zavec, M. Varnica 17 - Kristino; Katarina Kurnik, Rogo- zniška 24 - Natašo; Alojzija Rus, Panonska 2 - deklico; Dragica Žnidarič, Markovci 33/a - Tanjo; Katica Krajnc, Barislovci 13 - dečka; Neža Bezjak, Hrvatski trg 4 - deklico; Ana Hvaleč, Vareja 7 - dečka; Marjeta Kosi, Križevci 14/a - Draga; Stanislava Vindiš, Janežovski vrh 21 - deklico; Jožefa Markež, Placar n. h. - Smiljano; Elizabeta Frkil, Ločki vrh 27 - dekhco; Marica Z^c, Vrhloga 8 - Simono; Marjana Roj ko. Novinci 13 - deklico; Marija Hebar, Vičanci 15 - dečka; Štefka Majdič, Gorišnica novi btok - Aleksandro; Ana Bračič. Kicar 104 - dečka; Majda Svenšek, Kidričevo 39 - Mitja; Ivanka Slameršak, Markovci 5 - Marka; Alojzija Šafranko, Z^eb- ška 12 - Ksenijo; Marija Vrbančič, Hlaponci 21 - Damja- ne; Jožica Korpar, Frankovičeva 8 - Petro; Slavica Bedrač, Bodkovci 32 ~ dečka; Marga Zetenik, Spuhlja 9 - dečka; Danica Robin, Lackova 5 - Roka. POROKE: Anton Svenšek, Prešernova 6 in Marjeta Fine, Prešernova 6; Roman Verdenik, Zg. Pristava 8 in Miroslava Novak, Njiverce 10/f; Stanislav Kovačič, Statenberg 55 in Stanislava Stern, Le^e 33; Jože Šprah, Podlehnik 5 in Marija Kozel, Popovci 17; Marjan Farasin, Maribor, Ferkova 18 in Marija Kumer, Pivkova 14. UMRLI SO: Elizabeta Murko, Biš 28, roj. 1895, umrla 3. 12. 1976; Blaž Petek, Cvetovci 81, roj. 1908, umrl 2. dec. 1976; Anton Strmšek, Spolenjakova 22, roj. 1909, urml, 3. dec. 1976; Jožef Praprotnik, Na Obrežju 15, roj. 1900, umrl, 2. dec. 1976; Martin Bevc, Trstenjakova 9, roj. 1925, umrl 7. dec. 1976; Viktor Lugarič, Vespazianova 7, roj. 1895, umrl. 12. dec. 1976; Ivan Nedeljko, Juršinci 25, roj. 1902, umrl. 11. dec. 1976; Marija Borovšak, Natašina pot 2, roj. 1933, umrla 11. dec. 1976; Neža Korošec, Budina 65, roj. 1903, umrla 6. dec. 1976. vreme do nedelie. 26. decembra 1976 Ml^ bo v torek, 21. decembra ob 3.07. Napoved: Okrog nedelje (dan prej ali pozneje) bo snežilo. Ker bodo pihali mrzli, močni vetrovi, bodo nastali zameti, na izpostavljenih mestih. Proti koncu tedna okrog 24 decembra bodo pihali zapadni toplejši vetrovi, zato bo v soboto, 25. decembra v presledkih deževalo. V torek 21. decembra ob 18. uri je začetek zime. Najkrajši dan je 8 ur in 38 minut. Alojz Cegtnik TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celojetna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.