Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 30. julija 1967 Leto XXIII. • St. 179 (6763) Ugotovitve in zahteve ob današnjem shodu Dolga rdeča nit se vleče v zgodovini antifašističnega boja našega primorskega ljudstva in še posebej nas Slovencev, ki živimo v mejah republike Italije od njegovega začetka v u-sodnih letih 1918—1922 pa tja naprej preko Bazovice do slavne narodnoosvobodilne borbe. Ni slučaj, če bo danes prav v Bazovici veliki partizanski mednarodni shod, katerega se bodo udeležile poleg najvišjih predstavnikov italijanskega odporniškega gibanja, delegacije bivših partizanov Jugoslavije, Sovjetske zveze in Avstrije. Ni slučaj, poudarjam, ker je prav Bazovica postala z mučeniško smrtjo štirih sinov našega naroda simbol vstaje našega ljudstva proti fašistični strahovladi. To je že zgodovina, ki je ne more zbrisati nobena laž, nobeno natolcevanje, nobeno izkrivljanje resnice. Ta zgodovina nam pripoveduje o nenehni, vztrajni borbi našega naroda proti fašizmu, proti zatiralcem, za pravice našega slovenskega človeka kot enakopravnega državljana v okviru demokratične politične ureditve družbe, za pravice našega delovnega človeka, delavca v tovarnah in našega kmeta, ki si v potu svojega obraza služi pičel grižljaj kruha po našem Krasu. Taka je bila naša borba in v njej so žrtvovali življenje najboljši sinovi našega naroda. Trpeli so v konfi-naciji na raznih otokih po jugu Italije, ždeli so po celicah zaporov in kaznilnic, trdno prepričani, da bo prišel dan, ko bodo mogli obračunati s svojimi zatiralci. V pričakovanju tega dne so sodelovali z vsemi Protifašističnimi borci, neodvisno od narodnosti, svetovnega nazora, vere, ali socialnega Položaja. Bili so v prvih vrstah v borbi proti španskemu fašizmu, nadaljevali so borbo proti Mussoliniju in njegovim pod-lepnikom v Afriki, a na domačih tleh so med prvimi posegli Po puški ter odgovorili nasilju 8 silo. V dneh, ko je padel fašizem, in pozneje po kapitulaciji Italije so številni naši soborci stopili v vrste italijanskega odporniškega gibanja, takoj potem, ko so prišli na svobodo. Ti naši fantje in tudi že priletnejši moški se niso spraševali, če bi mio umestno ali ne, da se pridružijo antifašističnim borcem drugih narodnosti, kajti vedeli ®°» da je njihovo mesto povsod, kjer se bije boj proti fašizmu m nacizmu. V teh pogojih se je razvijala PD njih visoka internacionali-stična zavest. Zahtevali so svoje , pravice, a tudi drugim so Priznavali njihove. Na našem °žjem narodnostnem ozmelju ®mo se borili z ramo ob rami, Slovenci, Italijani, pomešani *em pa tja s pripadniki najrazličnejših narodnosti: od jugoslovanskega juga do širnih Planjav Sovjetske zveze. V ti-ph časih se je skovala trdna u neporušljiva vez med našim Judstvom, med našimi borci d vsemi silami, ki so se borile a zrušenje fašizma in za novo Pravičnejšo in demokratično Ureditev družbe. i posebej moramo omeniti jd tesno povezanost borbe na-uegg ljudstva ter prebivalstva 1 pjanske narodnosti. V me-ea našega ožjega narodnostne-r* ozemlja in tudi zunaj nje-s° skupno nastopale sloven-.In italijanske partizanske uhUce, ki SQ na krajU sodeio- n'Ve Pri osvoboditvi. Nikoli in jjNer ni bilo čutiti niti pri na-kav 'jddeh in niti pri borcih del negakoli odpora proti so-- 10yanju borcev druge narod- P°rbi. Mednarodni partizanski tabor v Bazovici RADUHO tizanskih borcev sklenilo, da bo letošnja osrednja partizanska proslava na tržaškem o-zemlju prav v Bazovici. Rdeča nit protifašističnega boja nas povezuje z že davno preteklostjo in bodočnostjo. Čaka nas se veliko delo, saj je treba nenehno odstranjevati hude in bolestne posledice preteklosti, ki se kažejo, čeprav v spremenjenih oblikah v novih pogoji' Toda kot smo bili vedno na strani pravice in napredka, na Stranj zatiranih proti zatiralcem, taki bomo ostali tudi v bodočnosti. Skupaj z vsem svodoljubnim svetom se bomo borili za mir, za bratsko sožitje med narodi, a predvsem bomo zahtevali, da se spoštujejo naše pravice. Tu pa se nam vsiljuje grenka ugotovitev, naši antifašistični borci, naši partizanski borci so žrtvovali vse, kar jim je bilo najdražjega, tudi svoja življenja, za zmago demokracije in svobode. Sramotno je, da se njim pa tudi nekaterim italijanskim soborcem, noče na pristojnih mestih priznati njihov položaj bivših partizanskih borcev, ki bi bili enakovredni svojim sodrugom, ki so širom Italije člani Združenja partizanov Italije ali drugih partizanskih bojevniških organizacij. Tega vprašanja ni mogoče več prezreti. Danes bodo tu v Bazovici prisotni predstavniki nartizanskih in odporniških gibanj iz štirih dežel. Gre za borce, ki so se aktivno in junaško udeležili oborožene borbe proti fašizmu. Njihova prisotnost je za nas visoko priznanje, ki sega daleč zunaj meja naše ožje domovine. Zato se sprašujemo; če nas praktično ves svet priznava za neuklonljive borce proti fašizmu in nacizmu, zakaj še odpor državnih oblasti proti zahtevi, da se ponovno odprejo roki za pri-znanie statusa bivših partizanskih borcev? Prepričani smo, da bodo te naše zahteve, ob podpori demokratičnega gibanja v Italiji in svetovnega javnega mnenja, prej ali slej naletele na ugoden odmev. Verjamemo v pravico, toda istočasno se zavedamo, da si jo bomo priborili s svojimi rokami. Naj bo današnji shod množično in slovesno potrdilo te volje. V. Kenda IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIlIllIlllllllllllIllllIlllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllUUlUIlUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllifllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIilllIllIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllll Današnji spored Ob 10. uri: Ob 17. uri: Na prireditvenem prostoru Ljubljane. koncert godbe milice iz Pri spomeniku na bivšem strelišču polaganje vencev v počastitev spomina bazoviških žrtev in padlih partizanov. Ob 18. uri: Na prireditvenem prostoru: Vinko štrucelj: »Fanfare na temo partizanskih pesmi narodov Jugoslavije in Italije«. Izvaja godba milice iz Ljubljane. Dirigent Jože Hribršek. Rado Simoniti: «Bratje, le k soncu, svobodi«, pojejo združeni moški zbori: »Vasilij Mirk« s Proseka-Kon-tovela, partizanski zbor iz Reggio Emilie, zbor p. d. «Primorec» iz Trebč in Invalidski zbor iz Ljubljane ob spremljavi godbe milice iz Ljubljane . Dirigent Oskar Kjuder. Sledijo pozdravna nagovora predsednika pokrajinskega odbora ANPI Artura Calabrie (v italijanščini) In bivšega partizana Branka Pahorja (v slovenščini). Uradni govor posl. Arriga Boldrinija, odlikovanca z zlato kolajno za vojaške zasluge, vsedržavnega predsednika ANPI. Pozdravi vodij delegacij iz Jugoslavije, SZ in Avstrije. Koncert godbe milice iz Ljubljane (Viljem Markovič — Dramatična uvertura, Verdi — Koračnica iz Aide, Hačaturjan — Dve plesa iz Gayane). Nastop zborov s partizanskimi pesmimi: zbor ANPI iz Reggio Emilie (dir. G. Veneri); Invalidski partizanski zbor iz Ljubljane (dir. Franc Milek); zbor »Vasilij Mirk« s Proseka.Kontovela (dir. Ignacij Ota). Nato prosta zabava ob zvokih plesnega orkestra »Lovec« iz Ljubljane. Na prireditvenem prostoru bodo poslovali številni kioski naših vasi s pijačami in jedili. V neposredni bližini bodo urejeni parkirni prostori za motorna vozila. OB SEVERNOVIETNAMSKI OBALI Eksplozija in požar na ameriški ladji «Forrestal» 26 vojakov ubitih, več ranjenih, 29 letal uničenih Eksplozija je sledila požaru, ki je zajel tudi spodnje lope za letala - Napadi osvobodilne vojske na ameriška oporišča - Kanadski član nadzorstvene komisije izgnan iz Severnega Vietnama SAJGON, 29. — Davi je na ameriški nosilki letal «Forrestal» ki pripada skupini ladij, ki delujejo ob vietnamski obali, izbruhnil velik požar, ki ga je povzročila eksplozija na mostu, s katerega spuščajo letala, ki bombardirajo Severni Vietnam. Incident se je dogodil okoli 11. pri narodnoosvobodilni g kajti vsi smo se zave- deti’ se bijemo proti skup-vsei1 Sovražniku, ki je zatiral hrez razlike. dgjPDčo vseh teh zgodovinskih bio riV *a^^° s ponosom trdi-Vice Predstavlja izbira Bazo-Za sedež letošnjega veli-sam ParDzanskega shoda ne d0j^° pravično temveč tudi IJbckf0 Poznanje zaslug našega skib ln njegovih partizanih borcev. kij p ieno in dolžno, smo re-bli „Frav'čno, ker smo z vse-žru4QVo.jiml močmi prispevali k **viru U fašizma, dolžno, ker k&j0n° oa ozemlju, kjer se sti-Dthj razne narodnosti s kate-Zatj n?010 vedno skušali nave-®ako? 0<*ne stihe brez kakršne-Soau 1 nacionalističnega pred-Vserp Dolžn° pa tudi, pred-daše ,Pa za nas, ker je prav radi fJPhstvo največ trpelo za-banP, asističnega terorja in še še pn„Vedn° trpi, ker niso bile diu biiavnane vse krivice, ki so VSg ‘e storjene v preteklosti, balo se je dobro zave- di v p°hrajinsko vodstvo AN bipii 0 )e sporazumno s krajev-°rSanizacijanV bivših par- ure po krajevnem času in potekle so štiri ure, preden so lahko pogasili požar na mostu in v spodnjih lopah za letala. Na mostu so požar pogasili po približno poldrugi uri. Več mornarjev je skočilo v morje, da se reši pred plameni, ki so se naglo razširili. Vojaški predstavnik v Sajgonu je izjavil, da je zaradi požara zgubilo življenje najmanj 26 častnikov in vojakov. Poleg tega pogrešajo nekatere mornarje, ki so skočili v morje, da se rešijo pred požarom. Uničenih ali poškodovanih je bilo 29 letal. Uradno sporočilo javlja, da se je nesreča dogodila, ker je začelo puščati gorivo iz rezervoaria enega od letal, ki so imela odleteti. Gorivo se je vnelo in poZar se je razširil na spodnje lope. Ko je požar zajel letala, so nastale eksplozije v oddelkih za bombe, ki so bile na mostu, s katerega se spuščajo letala. Uradno sporočilo ne govori o žrtvah. Zvedelo pa se je, da so na kraj nesreče poslali ameriško bolniško ladjo «Repose». Helikopterji pa prevažajo ranjence na drugi dve nosilki letal, ki sta blizu ladje «Forrestal». Tudi o škodi niso do sedaj nič javili z izjemo, da je bilo uničenih ali poškodovanih 29 letal. Zvedelo se je tudi, da je požar med drugim povzročil eksplozijo v skladišču raket in letalskih bomb. Na ladji je še več ur pozneje bilo nekaj manjših požarov. Na lacijl je vkrcanih 4400 vojakov. Ladja «Forrestal» odriva 76.000 ton. Splavili so jo 1. oktobra 1955 in je stala 218 milijonov dolarjev (135 milijard lir). Današnji požar je že tretji v zadnjih devetih mesecih na ameriških nosilkah letal v Tonkinškem zalivu. Dne 26. oktobra lani je velik požar un.l žil pet mostov nosilke letal «Ori-skany» in pri tem je zgubilo življenje 43 Američanov, ranjenih pa jih je bilo 16. Uničena so bila štiri letala in dva helikopterja. Dne 5. novembra lani je izbruhnil požar na nosilki letal »Franklin D. Roosevelt« in pri tem je zgubilo življenje 10 Američanov. Severnovietnamska tiskovna a-gencija sporoča, da so izgnali iz Severnega Vietnama kanadskega člana mednarodne nadzorstvene komisije. Sporočilo pravi, da je kanadski kapetan James Maofle dobil ukaz, naj zapusti Hanoj, ker je deloval v škodo varnosti Severnega Vietnama. Kakor je znano, so članice nadzorstvene komisije Kanada, Indija in Poljska. Iz Sajgona poročajo, da se o-peracije ameriških mornariških strelcev na demilitariziranem področju nadaljujejo brez večjih spopadov. Neki general je izjavil, da je glavni smoter «dokazati, da je južni del demilitariziranega področja naš«. Te izjave so v protislovju z včerajšnjim sporočilom, češ da so vdrli na to področje, ker da so od tod severnovietnamske čete obstreljevale ameriške položaje. V današnjih prvih jutranlih u-rah so osvobodilne čete mečno obstreljevale z možnarjl Ive ameriški postojanki na področju Sajgona. Osvobodilne čete so Izstrelile skupno 268 nabojev iz mož-narjev in raket. Američani so odgovorili s svojim topništvom, z letali in s helikopterji. Uradna poročila pravijo, da je bila škoda v dveh ameriških oporiščih majhna. V četrtek so osvobodilne čete obstreljevale s topovi oporišče a-meriške vojske oddaljeno 56 km severovzhodno od Sajgona. Včeraj so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama in raznih krajev severno od demilitariziranega področja in prav tako tudi razne objekte blizu Hanoja.. V Južnem Vietnamu pa so bombniki «B-52» bombardirali nekatere položaje o-svobodilne vojske v dolini Sau v pokrajini Kontum na področju osrednje planote. Včeraj je prišel v Sajgon načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Harold Johnson, da pregleda ameriške čete v Južnem Vietnamu. To je njegov osmi obisk v Južnem Vietnamu, odkar je bil imenovan julija 1964 za načelnika glavnega štaba. Padalci v Vuhanu proti nasprotnikom Maocetunga PEKING, 29. — Pekinški radio je danes javil, da so vojaški poveljniki mesta Vuhan odkrito priznali svoje napake ter so izjavili, da se bodo povrnili k Maocetungovi revolucionarni liniji. Že včeraj je pekinški radio javil, da so Maocetungovi pristaši premagali nasprotnike v tem mestu, kjer so bili prejšnji teden spopadi med uporniki in rdečimi gardisti. «Ljudski dnevnik« piše danes, da je narodnoosvobodilna vojska v Vuhanu izvajala «korektno politiko«, ko je v četrtek priznala »napake v splošni usmeritvi*. List dodaja, da so zaradi pomanjkanja izkušenj in nerazumevanja revolucije bile napake neizbežne, »toda dobra stvar je priznati jih in jih popraviti*. Glasilo osvobodilne vojske pa vali odgovornost za nerede v Vuhanu na »kitajskega Hruščova in njegove agente v Vuhanu*, ki so «varali množice z govoricami in potvorbami*. List dodaja, da je treba voditi še trdo borbo ter da je potrebno izpeljati v Vuhanu kulturno revolucijo do končne zmage. Radio pravi, da je včeraj pol milijona revolucionarjev in članov vojske organiziralo v Vuhanu zborovanje in sprevod. Dalje pravi radio, da so se začele «prevarane množice* v Vuhanu ločevati od protimao-cetungovih organizacij. Pekinški radio pa daje razumeti, da v Vuhanu vlada vedno še odpor proti osrednji oblasti. Pekinški dopisnik nekega japonskega lista piše, da so v Vuhan poslali padalce ter da so Maocetungove sile nevtralizirale upornike. Hkrati s spu-stitvijo padalcev so prispele v pristanišče v Vuhanu tudi vojne ladje. List dodaja, da so padalci razorožili uporniške skupine ter so zasedli glavna poslopja v mestu in tudi radijsko postajo. Sovjetska agencija Tass, ki navaja japonske in druge vire piše, da so bile vojne ladje pripravljen bom. bardirati Vuhan. Agencija tudi poroča, da so v Vuhan spustili padalce, ki so zasedli en most .poštni urad in univerzo. Maocetung je ba-je poslal ultimat tajniku KP v pokrajini Hupej in vojaškemu poveljniku okraja Vuhan, naj se vdasta, če ne, bosta obsojena na smrt. Dopisnik Japonske agencije «Kyo-do» piše, da Je žena predsednika republike Lju Šao Cija podpisala izjavo, s katero potrjuje, da «je kriva desničarskih tendenc«. Baje Je v svoji samokritiki priznala, da je kriva, ker je kritizirala študente na pekinški univerzi zaradi nekaterih manifestov, ki so jih razobesili v začetku kulturne revolucije, ter da je »pripravila do samomora« nekega profesorja na tej univerzi. Upor črnih Potres v Kolumbiji BOGOTA, 29. — Ob 12.25 po italijanskem času je bil v Kolumbiji močan potres, ki je trajal 40 sc kund. Po dosedanjih poročilih je izgubilo življenje osem ljudi, nad sto pa jih je bilo ranjenih. Najbolj prizadeti področji sta bili Santan-der in Boyaca. Mnogo hiš je bilo porušenih. Veliko škodo sta utrpeu tudi ena bolnišnica in ena ceraev. V Bogoti Je nastala velika panika, toda ni bilo ne žrtev ne škode. NI BISTVENO, ali gre za zavesten upor močnih in ponosnih ali pa za obupno revolto ponižanih in zatiranih. Ali gre za eno in drugo. Zakaj, to kar se te dni dogaja na ulicah Ne-warka, Detroita in Birminghama, presega vse dosedanje ras ne nemire v Združenih državah. Na desetine mrtvih, ki so izgubili življenje v viharju raz-plamtelih rasističnih strasti, premoženje milijonske vrednosti, ai ga je uničila funja rušenja, pošiljanje rednih zveznih čet (poleg policije in narodne garde) proti lastnim državljanom — to so dogodki, ki v temeljih pretresajo vso zgradbo obstoječih socialnih in rasnih cdnosov v Ameriki. Spet se je zgodilo tako, da je bil povod nepomemben, njegove posledice pa so tragične, daljnosežna. Neki črni fant je v svojem mladostnem nemiru prekršil stroga pravila prometnega kodeksa in Drišel v spor s čuvarji reda. Dogodek pa je zadostoval, da je razplamtel ogenj nezadovoljstva, odpora in upora ir. sprožil veliko verižno reakcijo revolte s tako negotovim koncem. Ali mar to ne dokazuje, da tičijo vzroki sedanjih razrednih nemirov globlje, v sami strukturi ameriške družbe. Po stoletjih odprave suženjstva so ameriški crnci še vedno prisiljeni boriti se za najelemen-tarnejse državljanske pravice Ir. to v deželi, ki se tako rada sklicuje na demokratične svo boščine, ki se tako pogosto hvali, da vladajo v njej ena ke možnosti za vse njene prebivalce. Črnci pa predstavlja jo desetino prebivalstva. So ubožnejši, na spodnjem koncu lestvice ameriškega življenjskega standarda. Prav črnce so zadevali zelo rpzbobnanj načrti Johnsonove administracije o »vojni proti siromaštvu*, »zakonu o državljanskih pravicah*, itd., Ki naj bi izkrčili pot ra ustvarjanje »velike družbe*. Ali ni bila to iluzija, ki se sedaj ne usmiljeno ruši pod uradci surovih deistev rasnega spopada. Ni znar.o, koliko je k temu KAIRO, 29. — V Kartumu se medtem nadaljujejo priprave za konferenco arabskih zunanjih ministrov, ki se bo začela v torek. Do sedaj se je prijavilo deset a-rabskih držav. Poleg Egipta in Sudana so še: Sirija, Libanon, Jordanija, Jemen, Kuvajt, Libija, Tunizija ln Maroko. U Tantov osebni predstavnik Nils Gorran Gussing je nadaljeval v Kairu posvetovanje z egiptovskimi voditelji, s katerimi razpravlja tudi o beguncih, ki so prispeli s Sinajskega polotoka in s področja Gaze. Danes je Gussing odpotoval v Bejrut. Včeraj se je vrnil v Kairo načelnik egiptovskega glavnega štaba general Riad, ki je bil dva tedna na obisku v Moskvi. Egiptovski radio in tisk dajeta velik poudarek temu povratku. Zvedelo se je, da je Riad šel v Moskvo skupno s sovjetskim maršalom Zaha-rovom, kj je bil prejšnji mesec več kot dva tedna v Egiptu. V Moskvi se je Riad pogovarjal tubi s sovjetskim ministrom za obrambo maršalom Grečkom. Delegacija, ki jo je vodil Riad, je bila najvažnejša med delegacijami, ki so po ustavitvi sovražnosti obiskale Moskvo. V obveščenih krogih pravijo, da so v Moskvi postavili dva pogoja za dobavljanje orožja: 1. Navzočnost sovjetskih svetovalcev ob a-rabskih četah in večja sovjetska beseda pri vojaških zadevah. 2. Tesnejša {»svetovanja med arabskimi in sovjetskimi političnimi voditelji. «A1 Ahram» objavlja članek, v katerem obsoja obrekovalno kampanjo proti Egiptu, ki so jo spro- žili v ZDA, kjer širijo lažne novice, da Egipt uporablja strupene pline Ploh upornikom v Jemenu. List pravi, da hočejo v ZDA s tem predvsem prikriti dejstvo, da Je Izrael uporabljal v vojni proti Arabcem napalmske bombe. List dodaja, da so nekateri francoski in drug! diplomati izjavili, da so ZDA, Velika Britanija m Izrael koordinirali Širokopotezno kampanjo proti ZAR Iz Tel Avlva poročajo, da so nujno poklicali v domovino izraelske poslanike v Parizu. Londonu in Washingtonu na posvetovanje. Predvsem se bodo posvetovali o mednarodnem stanju po zasedanju v skupščini OZN ln v zvezi z morebitno obnovitvijo razprave v varnostnem svetu, kjer ni moč izključit! kompromisa med ZDA in Sovjetsko zvezo. neuspehu pripomoglo ameriško vmešavanje v Vietnamu in na drugih kriznih območjih na svetu, tekmo v oboroževanju itd., za kar se uporabljajo vsote, ki bi jih bilo mogoče porabiti za izgradbo omenjenih projektov, koliko pa sta prispevala rasna nestrpnost in konservativizem tistih sil, ki usmerjajo današnjo ameriško politiko. Da pa se je znašla ameriška vlaana politika pri reševanju rasnega problema v slepi ulici — pa je povsem gotovo. »Pasivna rezistenca*, ki se je je do sedaj v glavnem posluževalo črnsko gibanje, očitno ni dala zadovoljivih rezultatov, Nevvarskj sestanek najbolj uglednih predstavnikov a-meriških črncev pa je pokazal razpoloženje in potrebo, da postane gibanje bolj radikalno. Prizadevanja, da bi se najrazličnejše eruoaciie združile pod bojno zastavo organizacije »Or. ne moči*, ki ji, kot kaže. ni tuj niti ektremizem, kažejo na novo vsebino in nove smeri, po katerih se giblje antisegre-gacionistična borba v Ameriki. V takem položaiu kaže, da bo nadaljnje merjenje sil neizogibno. To perspektivo je nemara še najbolje izrazil komentator New York Timesa »Nevarnost snlcšnega mnenja med črnimi in belimi ie danes za Združene države važnejši problem kakor Vietnam. Na azijskem jugovzhodu lat ko doživi Amerika v najslabšem primeru vojaški nei’*'"''1 na ul cah ameriških mest pa bi se nacija lahko raz-bila.* Izkušnje so pokazale, da je postala sila neustrezno sredstvo za dušitev rasnih ir. socialnih soopedov tudi v samih Združenih državah. Ali bo A-mer ka naš’a dovolj notranjih moči, da bo reš la nevarnost, ki ji prozi, učinkovito in demokratično — ni znano. Politiko države je nedeljiva Nacija, ki ne priznava drugim narodem oravice do svobodne-pa življenja, tudi sama ni svo-bodna Je suženj lastnih predsodkov. M. K. MiiMiiiiniiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||imiiiii,|||,||||||ipiiiiiiiiiii|||||„||ll||||||||„|||||||||||| iiii„,iii, nmnniiMmiMMi .m Priprave za konferenco v Kartumu PRVA SEJA KOMISIJE O RASNIH NEREDIH Med rasnimi neredi v 30 ameriških mestih je bilo nad 70 mrtvih in nad 500 ranjenih V Detroitu napetost polagoma popušča - Včeraj neredi v New Yorku in v Wilmingtonu v državi Delaivare - Komisija mora pripravili začasno poročilo do I. marca, dokončno pa do konca julija je druga newyorška mestna Četrt za Harlemom, kjer prebiva veliko število Črncev. V tej Četrti so bili veliki rasni neredi avgusta 1964. Neredi so bili danes tudi v Wil-mingtonu v državi Delaware. Skupine mladih Črncev so razbile veC izložbenih oken. Spopadle so se tudi z gasilci, ki so jih poklicali da pogasijo nekaj požarov. Incidenti so trajali pet ur. Aretirali so osemdeset oseb, okoli deset oseb je bilo ranjenih, župan je predlagal občinskemu svetu, naj uvede izredne ukrepe. Vendar pa so pozneje neredi prenehali in policija sploh ni streljala. KOMENTARJI PO SKLEPU 0 USTANOVITVI ALFA-SUD WASHINGTON, 29. — Danes se je prvikrat sestala v Beli hiši nosvetovalna komisija o rasnih neredih, ki jo je ustanovil predsednik Johnson. Na seji je predsednik pozval komisijo, naj pripravi priporočila o kratkoročnih ukrepih, da se preprečijo novi rasni neredi in da se zadušijo, ko se že začnejo. Poleg tega naj pripravi poročila o dolgoročnih ukrepih, ki so potrebni, da se preprečijo neredi. Začasno poročilo mora komisija pripraviti do 1. marca, dokončno pa do konca julija prihodnjega leta. V zvezi z nedavnimi neredi v raznih ameriških mestih je Johnson izjavil: «Nobena družba ne more dopustiti razširjenega zla, in mi v Ameriki ga ne bomo dopuščali.« Dodal pa je, da s tem problem ni rešen. Potrebo je odgovoriti na tri temeljna vprašanja: Kaj se je zgodilo? Zakaj se je zgodilo? Kaj se lahko stori, da se to ne bi ponovilo? Nadaljeval je: »Komisija mora pripraviti poroCilo o neredih, o krogih demonstratov, žrtvah njih vzrokih in njihovih uCinkih.« Predsednik je poudaril, da je vprašanje, s katerim se mora ba-viti komisija, «preveC važno za politiko« in da sestava komisije varuje to komisijo pred strankarskim vplivom. Poudaril je dalje, da je vprašanje preveC važno, da bi moglo postati predmet političnih trenj, ker se tiCe vseh državljanov, pa naj si bodo demokrati ali republikanci. Dodal je: ((Obračamo se na vas, ne da bi odobrili naše ideje, temveC da dobimo navodila. Vaše proučevanje mora biti svobodno: išCite resnico in opišite jo v svojem poroCilu. Upam, da se boste zavedali nujnosti te naloge, toda zavedali se boste tudi nevarnosti, ki jo predstavljajo prenagli zaključki. Vaše delo mora prispevati, da nas bo vodilo mnogo prihodnjih let.« Po seji je predsednik povabil časnikarje naj prisostvujejo podpisu odloka o ustanovitvi komisije. Predseduje ji guverner države Illinois Otto Kerner. V njej so še senator Edward Brook, ki je črnec, ter ravnatelj vsedržavnega združenja za napredek temnopoltih ljudi Roy Wilkins. Odlok določa, da ima komisija pravico zahtevati od katerega koli departmaja in od katerega koli vladnega urada informacije in podporo, ki so potrebne za njeno delo. V raznih krajih Združenih držav se sestajajo črni in beli voditelji gibanj za državljanske pravice in skušajo preprečiti ponovitev rasnih neredov, ki so bili ta mesec v kakih tridesetih severnoameriških imestih. Neredi, ki so še dogodili na področjih, kjer so Črnci najbolj gosto naseljeni, so povzročili skupno nad 70 mrtvih, nad 5000 ranjenih, 600 milijonov dolarjev škode in so še povečali rasno sovraštvo. Guverner države Michigan George Romney je sinoči izjavil, da je mesto Detroit sedaj «dobro zavarovano«. Dodal Je, da so sedaj umaknili nad tisoč padalcev in pripadnikov narodne straže. Ponoči se je slišalo tu pa tam še nekaj streljanja, toda ni bilo drugih neredov. V mestu napetost polagoma popušča. Policija je začela izpuščati več tisoč aretiranih. V šestih dneh neredov v Detroitu je bilo po uradnih podatkih 39 mrtvih (neuradno se govori o 40 mrtvih), 1500 ranjenih in 5000 aretiranih. V Brooklynu so davi skupine mladih črncev vdrle v Bedford-Stuyvesant ter razbile številna izložbena okna. Bedford-Stuyvesant Spopadi med črnci in policaji so bili danes tudi v Poughkeepsie v državi New York. Aretirali so okoli trideset oseb. Sklepi iraške vlade BAGDAD, 29. — Bagdadski radio je sporočil, da so glavne točke programa, ki ga je določila iraška vlada, naslednje: okrepitev oboroženih sil, mobilizacija vseh ljudskih sil, priznanje narodnih pravic Kurdom, okrepitev domačega gospodarstva. Izvajanje politike varčevanja. Radio je tudi javil, da namerava iraška vlada zahtevati znatno povišanje rojalitet, ki jih dolgujejo Iraku petrolejske družbe, ki delujejo v Iraku. Radio je dodal, da iraška vlada še dalje vztraja pri prepovedi dobave petroleja državam, ki so podpirale Izrael, in sicer ZDA, Velika Britanija in Zahodna Nemčija. Dobre o skupnem tržišču PARIZ, 29. — Francoski finančni : minister Debre je v intervjuju pa-I riškemu dnevniku »France Soir« iz-I javil, da predstavlja vstop Velike | Britanije v evropsko skupno trži-| šče ((tveganje, ki ga ne moremo prenašati«. Minister pravi med dru. gim: »Prava vrlina skupnega tržišča je, da je poskrbelo za zunanjo tarifo, ki ni več naša tarifa, temveč tarifa širše skupnosti, ki jo varuje pred tretjimi državami. Poleg tega je skupno tržišče omogočilo, da se na nekaterih sektorjih vodi skupna politika. Vsaka sprememba teh značilnosti skupnega tržišča bi bila zelo nevarna za naše gospodarstvo. Vstop Velike Britanije, kateri bi sledile druge države, bi predstavljal morda za omejen čas, ki ga pa moramo upoštevati, nevarnost, ki je verjetno ne bi mogli prenašati, če ne bi ta vstop vseboval skoraj vsega, kar je bilo storjenega.« »Na drugi strani, je dodal minister, so v zadnjih letih dosegli v okviru skupnosti solidarnost na va. lutnem sektorju in kar se tiče gibanja kapitalov. Sedanje stanje v Veliki Britaniji ji ne dopušča, da bi se vključila v skupno tržišče na podlagi enakosti, in mogoče je, da bo potreben važen napor, da se med kontinentom in Veliko Britanijo ustvari stanje, ki bo lahko o-mogočilo to solidarnost, ki se ni ustvarila v enem samem dnevu v skupnem tržišču.« Izvedba načrta o Alfa-Sud ne sme biti osamljena epizoda Združenje bolnišnic ni nič kaj prepričano, da bodo socialnoskrb-stvene ustanove začele odplačevati svoje velikanske dolgove RIM, 29. — Politični krogi — ko. likor že ni nastopilo nedeljsko zatišje — so še nekako pod vtisom včerajšnjega sklepa CIPE, da se u-stanovi tovarna Alfa-Sud. Tajništvo FIOM izjavlja v posebnem poročilu, da je ta odločitev CIPE ustregla zahtevam, ki jih je FIOM že večkrat podpirala, ko se je zavzemala za pospešen poseg v metalmehanič-ni sektor Juga. Posebej pa FIOM poudarja, da izvedba načrta o Alfa. Sud ne sme biti osamljena epizoda, temveč mora pomeniti novo obvezo za konkretno in učinkovito politiko na Jugu, in to v okviru organskega razvoja vsega državnega gospodarstva. Zaradi tega nova investicija IRI ne sme biti samo eno dejanje, temveč izhodišče za obširno navzočnost v javni in zasebni industriji na Jugu. Pri tej priložnosti pa mora FIOM z obžalovanjem podčrtati — se zaključuje poročilo — da že prepi mesecem izražena zahteva sindikalnih organizacij, da bi bile o vsej stvari vprašane za svet tudi te organizacije, ni bila uslišana. Giovanni Leone, bivši ministrski predsednik, se je Moru s posebno brzojavko zahvalil za njegovo podporo pri sklepu o Alfa-Sud, češ da je ta odločitev »dejanje pravičnosti za Neapelj«. Poseben članek je temu vprašanju posvetil Sullo v tedniku »La Discussione«. »Jug je zmagal: to je pomen odločitve CIPE, da pusti prosto pot načrtu o Alfa-Sud,« piše Sullo. Potem pravi, da je «me-ridionalizem«, ki je nekaj let sta) pri miru, sedaj zopet močno v modi. Med drugim je v italijanskem vodilnem razredu prevladala zavest o dolžnosti do Juga. In nova zavest o zahtevah Juga je matirala teze Agnellija in Fiata. Ne da ne bi imel Agnelli v ničemer prav s tehnično-organizacijskega stališča. Toda argumenti, ki jih je on navajal proti prvemu resnemu poskusu industrializacije življenjskega področja Juga, so bili hladni in še povsem negativni. Tudi minister Pastore je izrazil svoje zadovoljstvo ob odločitvi CIPE, zlasti še zato, ker je CIPE prevzel še druge obveze, tako obvezo za razvoj letalskega in elektronskega sektorja na Jugu. Pod predsedstvom predsednika vlade Mora sta bili danes v palači Chigi dve seji. Na prvi so razpravljali o konkretnem izvajanju zakona o finančnem ministrstvu, na drugi pa o državnem proračunu, o katerem bodo govorili na seji vlade v ponedeljek. Seja vlade bo namreč v ponedeljek ob H. uri. — Predsednik vlade Je sprejel predsednika dežele Sardinije Del Ria. Danes je predsednik republike Saragat prispel iz Rima z letalom na letališče Caselle in se nato z avtom odpeljal v dolino Aoste. Njegovo potovanje je bilo strogo zasebno in v Antagnodu, kjer bo nekaj časa na počitnicah, ga je sprejela hči z vnuki. Dopoldne je na letališče Fiumici-no prispela iz Aten parlamentarna delegacija, v kateri so bili Pa-jetta (KPI), senatorka Carrettoni (neodvisna socialistka), Trabucchi (KD), Guerini (PSU), Cacciatore (PSIUP) in gospa Missiroli. Delegacija je šla v Atene, da bi s predstavniki vlade govorila o položaju grških zaprtih parlamentarcev. Ob povratku je delegacija izročila časnikarjem besedilo poročila, ki ga je objavila že včeraj v Atenah. BANCA DEL FRIULI S odeta per azionl — Fondata nel 1872 Banka pooblaščena za poslovanje z Inozemstvom SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE Via Vittorio Veneto, 20 SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 11 — UDINE Telefoni 53.551 - 2-3-4 AGENCIJE V MESTU UDINE: St. 1 — Vlale Volontari Liberth, 12 b Tel. 56-288 St. 2 — Via Poscolle, 8 (P.zza del Pollame) Tel. 56-567 st. 3 — Via Roma, 16 (blizu železniške postaje) Tel. 57-350 st. 4 — Via Pracchiuso (P.zza Cividale) Tel. 53-700 GLAVNICA: L REZERVE: L. 300.000. 000 1.900.000. 000 PODRUŽNICE: Artegna — Aviano — Azzano X — Bula — Caneva di Saoile — Ca-sarsa della Delizia — Cervignano del Friuli — Cividale del Friuli — Co-droipo — Conegliano — Cordenons — Cordovado — Cormons — Fagagna — Gemona del Friuli — Gorlzia - Gradišča dTsonzo — Grado — Latisana — Lido dl Jesolo —Lignano Sabbiadoro — Maniago — Mereto di Tomba — Mog-gio Udinese — Monfalcone — Montereale Valcellina — Mortegliano — Ovaro — Pagnacco — Palmanova — Paluzza — Pavia di Udine — Pleve di Ca-dore — Pontebba — Porcia — Pordenone — Fortogruaro — Prata di Pordenone — Sacile — S. Daniele del Friuli — S. DonA di Piave — S. Glorgio di Livenza — S. Giorgio di Nogaro — S. Vito al Tagliamento — Spilimbergo — Talmassons — Tarcento — Tarvisio — Tolmezzo — Torvi-scosa — Tricesimo — Trieste — Valvasone — Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (sezonsk.) — Caorle (sezonska) — Clauzetto — Faedis Fonta-nafredda — Lignano Pineta (sezonska) — Meduno — Polcenigo — Travesio — Venzone. DAVČNE IZTEP.JF.VALNICE: Aviano — Meduno — Moggio Udinese — Pontebba — Ovaro — Paluzza — Pordenone — S. Daniele del Friuli — S. Giorgio di Nogaro — S. Vito al Tagliamento — Torviscosa. TELEX: 46152 FRIULBAN BRZOJAVKE: Generalno ravnateljstvo in osrednji sedež: FRIULBANCA Podružnice: BAN CA FRIULI DENARNE VLOGE: NAD 85 MILIJARD UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 103 MILIJARD V zvezi z delom medministrske komisije, ki ima nalogo, da pregleda bilance socialnoskrbstvenih u-stanov, zatrjuje poročilo FIARO, da ((obstaja utemeljen strah, da zagotovila o delnem, čeprav nezadostnem plačilu velikanskih dolgov teli ustanov, ne bodo imela takojšnjega uspeha«. V neki izjavi je predsednik FIARO odv. Lanni poudaril nujnost, da se finančni ukrepi 'zve-dejo kar najhitreje, da se tako prepreči nadaljnje poslabšanje položaja. «Računi dobaviteljev, je dejal, se podaljšujejo, zdravniki ter ne-zdravstveno osebje pa zahtevajo plače in prispevke, ki jim pripadajo.« Predsednik Lanni je povedal, da so bolniški asistenti (AN AAO) že napovedali, da bodo po poletju začeli nove stavke. Glede tega pa je dejal, da FIARO sicer soglaša z razlogi AN AAO, vendar pa mora poudariti, da je poziv k odgovornosti, naslovljen na uprave bolnišnic, brez podlage, saj je prav zaradi čuta odgovornosti, če je FI ARO že sprejela svoje hude in neizogibne sklepe. Končno je Lanni dejal, da se bo izvršni odbor FIA RO sestal 10. avgusta, ko bo pretresal ukrepe, ki jih Je napovedala vlada. LA VALLETTA, 29. Italijanski zunanji minister je danes obiskal nadškofa na Malti ter se pri njem zamudil kake pol ure, potem pa se je dlje časa ustavil v katedrali pred Caravaggiovo sliko ((Janezovega obglavljenja«. Potem je obiskal tekstilno tovarno «Chatillon-Maita«, konkreten zgled sodelovanja med Italijo in Malto. Opravil je še nekatere obiske, popoldne pa se Je sestal s predstavniki italijanske skupnosti. SUSA, 29. — V navzočnosti tunizijskega predsednika Habiba Bur-gibe je bila v Suši svečana ceremonija pobratenja tega mesta z Ljubljano. Listino o pobratenju so podpisali predsednik mestnega sveta Ljubljane Miha Hošak in predsednik Suše minister javnih del Ahmed Nuredin. V manifestacijah, ki so jih ob tej priliki priredili na ulicah Suše, je sodelovalo okrog 100.000 ljudi. PRED OKROG PET TISOČ GLEDALCI Včeraj se je slovesno zaključil folklorni festival v Kopru Pred okrog pet tisoč gledalci je i in Izraelom obnovi. Te tri države bila nocoj na svečano razsvetljenem Titovem trgu v Kopru zaključna prireditev osmega jugoslovanskega folklornega festivala. Med ob. črnstvom smo opazili veliko tujih turistov iz raznih evropskih dežel in iz zamejstva. Po tradicionalnih zvokih fanfar je v prvi točki nastopila akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane z rezijanskimi plesi. Zna. čilnost teh plesov je enakomerno pozibavanje, konec melodične faze pa je dosledno poudarjen z enim ali več potrki. Izvajalci so poželi topel aplavz. Takoj zatem se je predstavil makedonski ansambel Taneč z vrsto priljubljenih plesov iz doline Vardarja. Temperamentne izvajalce je občinstvo večkrat prekinilo s' ploskanjem. V tretji točki je nastopil beograjski ansambel «Kolo» s plesnimi motivi iz Like. Zlasti so navdušili z liškim kolom, v katerem vodja u kazuje spremembo figur, plesalci pa ga brezpogojno poslušajo. Zatem je zagrebški ansambel »Lado« izvedel plesne običaje hrvaškega Zagorja. Navdušil je zlasti s plesom «Zeleni Jurij«. In spet je bil na vrsti Taneč z zahtevnim plesom »Teškoto«, zatem pa je Kolo predstavilo plese iz vzhodne Srbije. V naslednji točki je zagrebški Lado nastopil s poskočnim dalmatinskim kolom «Llndja». Pozornost je zbudila tudi glasbena spremljava na starinskem ljudskem inštrumentu lljerici. Zatem je Taneč odplesal »Ma-riovsko tresenico«, ples iz okolice Bitolja. Pozornost so zbudili tudi zaradi izredno slikovitih narodnih noš. In spet je bil na vrsti ansambel Kolo z znanimi bunjerskimi plesi. Fantje jih plešejo ob žvenketanju zvončkov, privezanih na škornje, medtem ko so dekleta zadržana. V zadnji točki pred odmorom se Je predstavil Lado s plesi iz vzhodne Srbije, Lomsko, Cačak in Ka-tanka. Po odmoru je občinstvo s toplim aplavzom ponovno sprejelo skupino France Marolt iz Ljubljane, ki je izvedla vrsto gorenjskih plesov, med njimi tudi znano Metlo. Poln ritma in melodij je bil naslednji ples, ki ga je izvedel Taneč z naslovom Osogovka. Ansambel Kolo je zatem predstavil panoramo plesov iz raznih krajev Srbije, ansambel Lado pa ples Drneš, izredno priljubljen v hrvatskem Posavju. Občinstvo je nato toplo pozdravilo izvajanje makedonskih ljudskih pesmi ansambla Taneč ter banatske svatbene motive v izvedbi Kola. Spored je, zaključil Lado z Baranjskimi plesi. Ob zaključku je čestital nastopajočim in organizatorjem predsednik koprske občine Miro Kocjan. Letošnji festival je vsestransko u-spel, saj so vsi štirje ansambli prikazali skoraj povsem nov program, v že znane plese pa so vnesli vrsto novih elementov. Kakor vsako leto je tudi letos občinstvo navdušeno zapuščalo glavni koprski trg, saj je bilo priča neizčrpnemu bogastvu jugoslovanske folklore. Posvetovanje Iran-Pakistan-Turčija TEHERAN, 29. — Pakistanski predsednik Ajub Kan, turški ministrski predsednik Demirel in iranski šah Pahlevi so se danes sestali v šahovi rezidenci ob Kaspijskem morju, da se pogovorijo o vprašanjih, ki se tičejo teh treh držav. Domneva se, da so se posvetovali predvsem o dogodkih na Srednjem vzhodu, o posledicah arabsko-izrael-ske vojne za Iran, Turčijo in Pakistan. Poleg tega se posvetujejo o stališču, ki naj ga zavzamejo za primer, da se vojna med Arabci muiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiniii Priprave v Ljubljani za proslavo 50. obletnice oktobrske revolucije LJUBLJANA, 29. — Odbor za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije Je pod predsedstvom Mihe Marinka priporočil, da se na občinskih konferencah Socialistične zveze imenujejo posebni odbori, ki bodo prevzeli skrb za proslavo in pripravili program. K izvedbi teh programov bodo pritegnili delavske in družbenopolitične organizacije, združenja in edinice JLA. Odbor je podprl dosedanje pobude v občinah in pozval vse, da se zavzamejo, da bi bila praznovanja čimbolj raznolična in vredna tega velikega praznika. Odbor Je poudaril, da je treba vključiti v program proslav samostojne programe radia, tiska, televizije, kulturnih ustanov, založništev, gledališč, kinematografov itd. Podpreti je treba tudi zamisli o izdajanju spominov udeležencev revolucije in predlog marksističnega centra, da se v bližnji bodočnosti ponatisnejo Leninova dela v slovenščini. Oktobra bo v Ljubljani simpozij o temah, povezanih s 30-letnico KP Slovenije in 50-letnico oktobrske revolucije. Priprave za simpozij so v polnem teku in zanimanje zanje je zelo veliko. Republiški odbor za proslavo oktobrske revolucije se je strinjal s predlogom, da ljub- ljanski mestni svet prouči vprašanje, da bi imenovali eno ljubljansko ulico ali trg po Leninu in oktobrski revoluciji. Predlagali so tudi, da svet prouči vprašanje postavitve spomenika oktobrski revoluciji v Ljubljani. Johnsonova poslanica predsedniku Titu BEOGRAD, 29. — Predsednik republike Tito je sprejel danes predpoldne na Brionih izrednega in opolnomočenega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Burkeja Elbric-ka, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika ZDA Johnsona. Pri sestanku Je bil navzoč generalni tajnik predsednika republike Vladimir Popovič. Z ukazom vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ maršala Tita je bil imenovan za načelnika glavnega štaba JLA generalni polkov nik Miloš Sumonja, ki Je bil do slej poveljnik splitskega vojaške ga okrožja. Dosedanji načelnik ge neralnega štaba generalni polkov nik Hamovič je bil imenovan za glavnega nadzornika JLA. so muslimanske, toda niso arabske. Zatrjuje se, da se bodo trije državniki posvetovali tudi o organizaciji CENTO. Baje se Iran in Pakistan zavzemata za nekatere spremembe v tej organizaciji. Kar se tiče gospodarstva, se tri države strinjajo, da je potrebno sodelovati za razvoj krajevnega bogastva, zlasti kar se tiče petroleja in s tem povezane kemijske industrije. Pri -pogovorih so udeleženi tudi iranski ministrski predsednik ter zunanja ministra Irana in Pakistana. Takco Miki v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 29. — Iz Prage je danes prispel v Budimpešto japonski zunanji minister Takeo Miki. V razgovorih z madžarskim zunanjim ministrom Janošem Petre n bosta obravnavala tudi vprašanje Vietnama in Bližnjega vzhoda. že prej je Takeo obiskal Moskvo, Varšavo in Prago, v ponedeljek pa pojde na Dunaj. Johnson zadovoljen s Kicsingerjem BONN, 29. — Predsednik ZDA Johnson je poslal nemškemu zveznemu kanclerju Kiesingerju sporočilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da «je bil iz prve roke obveščen od samega kanclerja o stališčih nemške vlade glede proračuna za obrambo in za številčnost Bundesvvehra«. Johnson je še dostavil, da «z veseljem« pričakuje razgovore, ki jih bo imel s Kiesin-gerjem 15. in 16. avgusta v Wa-shingtonu. Ameriški študentje demonstrirajo v Moskvi proti vojni MOSKVA, 29. — Kakih 30 ameriških študentov je danes demonstriralo pred Leninovim mavzolejem na Rdečem trgu. Protestirali so proti vojni in militarizmu sploh, ne da bi demonstraciji dali kako natančno politično opredelitev, študenti, ki so prišli iz Nevv Yorka, Illinoisa in Ohia ter so sedaj na potovanju po SZ, so priredili demonstracijo vpričo policijskih agentov, ki pa so samo pazili nanje, ne da bi intervenirali. Študentje so se potem razšli. Na nekem transparentu, ki so ga nosili, Je bilo napisano: «Človeštvo mora napraviti konec vojnam, če noče, da bodo vojne njemu napravile konec.« Pozneje je Tass sporočila, da je bila demonstracija Drotest proti vojni v Vietnamu. Razpečala Je tudi dve fotografiji, na katerih je kakih deset študentov, tudi črncev, s transparenti, na katerih piše v angleščini in ruščini «Mir v Vietnamu«. <10. jubilejne športne igre>> 20. avgusta začetek z nogometom Prijavljenih 13 članskih in 7 mladinskih ekip Nogometni turnir SŠI Je pred nami. Večina enajsteric se mrzlično pripravlja za ta turnir, ki vsako leto, čeprav ne manjka polemik itd., vzbuja veliko zanimanja. Do sedaj se je prijavilo 15 članskih in 7 mla. dinskih ekip. Vsekakor prireditelji pričakujejo udeležbo še nekaterih enajsteric. Med letošnjimi udeleženci je nekaj novosti. Predvsem bodo zanimivi nastopi mladih Križanov, ki bodo letos tako imeli priliko, da pokažejo svojo moč. Nogometna tradicija v Križu je namreč precej občutna. Ostale novosti: Gaja, Prosek, Kontovel, Vesna. Kar štiri nove ekipe torej. Napredek? Le delni, kajti letos pogrešamo enajsterice kot Kolarič, Primorje (namesto katerega bo nastopilo moštvo Proseka). Pristno novi pa sta Gaja in Kontovel. Fantje s Padrič in iz Gro-pade imajo nekaj sposobnih nogometašev, med katerimi ne smemo pozabiti na Kalca, ki uspešno nastopa v mladinskih vrstah Triesti-ne. Poleg tega pa poznamo voljo, požrtvovalnost fantov »Gaje«. Torej prav iz njihovih vrst bi lahko prišlo kako presenečenje. Tudi na Kontovelu resno mislile. Pač prvi nastop je. Treba se je lepo izkazati. Iz Gorice pa — žal — nič novega. Še vedno najpobudnejši so Dr-berdobci, ki so se letos solidno organizirali, da bi se delno oddolžili za lanski spodrsljaj. Trenutno so se prijavile naslednje ekipe: ČLANI: Barkovlje, Breg, Cankar, Doberdob, Gaja, Kontovel, MK Križ, Primorec, Prosek, Repen, Sokol, Škamperle, Union, Vesna, Zarja. MLADINCI: Breg (2 enajsterici), Cankar, Kontovel, MK Križ, Prosek, Sokol. Luciana Daprdto nov državni rekord AVIGNONE (Francija), 29. — Tržaška plavalka Luciana Dapretto je na 100 m hrbtno dosegla nov državni rekord s časom 1T2”1. Prejšnji rekord (1’12”4) je tudi pripadal močni tržaški plavalki. SD BREG vabi vsa dekleta, ki bi rada pričela Igrati odbojko, da se javijo na igrišču v Dolini v ponedeljek 31. 7. ob 19. uri. S seboj naj prinesejo telovadno opremo. Obenem opozarja vse mladince od 11. do 15. leta, ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igrišču pri šoli v Dolini v nedeljo 6. 8. ob 9. url zjutraj. Erič de Kcyn podlegel poškodbam LIEGE, 29. — Belgijski pilot Erič de Keyn . je danes podlegel težkim poškodbam, ki si jih je napravil na avtomobilski dirki «24 ur« v Francorchampsu. Na tej nesrečni dirki je izgubil življenje tudi holandski pilot Wim Loos. Za avtomobilizem res krvavo leto! Panameriške igre iiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiitiiniiiiiiiiiiiitiiiiiii||ll||||||,„|l,lllll,||ll|ll||ll,llllllllllllll||l|m|| Pravilnik nogometnega turnirja S.Š.I. 1. Nogometni turnir obsega tekmovanje za člane in mladince. Turnirja se lahko udeleže vsa slovenska društva, ki delujejo v zamejstvu. 2. Turnir bo potekal po izločilnem sistemu in se bo začel v nedeljo, 20. avgusta t. 1. 3. V mladinskih postavah lahko nastopajo atleti rojeni leta 1949 ali kasneje. Mladinci lahko nastopajo tudi za člane. V tem primeru pa ne morejo igrati z mladinsko ekipo. 4. Vsi atleti, se bodo morali pred. staviti pred tekmo sodniku z veljavnim dokumentom (s sliko) potrjenim od državne oblasti (osebna izkaznica, potni list, prepustnica in vozniško dovoljenje). 5. Vsaka ekipa se mora predstaviti na igrišču z enakimi majčkami In s številko na hrbtu. V nasprotnem primeru ne bo dovoljen nastop tistemu društvu ali igralcu, ki bo stopil na igrišče z različno majčko, ki ne bo enaka dresu ekipe. Edino izjemo tvori vratar, ki bo moral obleči različen dres od svojih soigralcev. Vsako društvo mora tudi obvezno predstaviti sodniku vsaj eno nogometno žogo. 6. Dovoljena zamuda na igrišču je 15 minut. Po tem roku bo ekipa izgubila tekmo brez borbe z 2:0. Zamuda 15 minut pa se razume v tem smislu, da se mora ekipa, ki je zakasnila, predstaviti sodniku v tem roku že preoblečena v športnem dresu. 7. Poleg igralcev, lahko stopijo na rob igrišča še 4 spremljevalci: trener, odbornik, maser in spremljevalec. 8. Tekme članskega turnirja bodo trajale po 45 minut vsak pol-ča.i, mladinskega pa 30 minut. V primeru neodločenega izida po regularnem času bosta ekipi odigrali še dva podaljška po 15 minut. Ce bo rezultat nadalje neodločen, bosta ekipi streljali izmenoma po 5 enajstmetrovk. Ce bo tudi po streljanju enajstmetrovk rezultat še vedno neodločen, bo sodnik odredil še nadaljnje izmenično streljanje enastmetrovk, dokler si ne bo ena ekipa priborila prednosti. 9. Dovoljena bo zamenjava enega igralca do začetnega žvižga dru. gega polčasa. Vratar pa se lahko menja skozi celo tekmo. 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da določi nosilce skupin. Ll. Vpisovanje se bo vršilo na stadionu »Prvi maj«, v četrtek, 3. avgusta od 21. do 22. ure; v potek, 4. avgusta od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta od 21. do 22. ure. Vpisnina za posameznika znaša 200 lir, ki jih bo moral predstavnik ekipe poravnati ob vpisu. V nasprotnem primeru ne bo vpisnina sprejeta. L2. Ekipa, ki bo zasedla prvo mesto v članski konkurenci, bo osvojila pokal ŠD Zarja. Društvo, ki bo doseglo najboljše rezultate v obeh turnirjih, bo osvojilo pokal Bora. Najbolj disciplinirana članska e-kipa — pokal Union. Najbolj disciplinirana mladinska ekipa — pokal PD Prešeren, Boljunec. Za lestvico disciplinskih pokalov, katerih pravilnik bo objavljen v prihodnjih dneh, pridejo v poštev Ic ekipe, ki bodo odigrale dve koli. Pokali so prehodni. 3. Za ostale določbe veljata splošni pravilnik nogometne federacije in splošni pravilnik Slovenskih športnih iger. Trst, 27. julija 1967 ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH SŠI« ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER« sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu »Prvi maj«: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. Članarina: za posameznika 200 lir. WINNIPEG, 29. — Nič posebnega danes. Mislimo na svetovne rekorde, ki so prejšnje dni padali kot na tekočem traku. Med ostalimi rezultati so danes zabeležili naslednje izide: v košarki (moški) je Portorico premagal Kolumbijo 61:49, Argentina pa Kubo 65:64, Panama-Peru 84:77, Mehi-ka-Kanada 80:76. V nogometu veliko presenečenje. Trinidad je premagal Argentino z 1:0, Mehika pa Kolumbijo s 3:0. V tenisu sta se za finale uvrstila Brazilec Koch in Sevemoameričan Fitzgibbon. Koch je premagal Ashe-ja 3:2 (3:6, 6:0, 7:5, 4:6, 6:3). V plavanju je Tanner bila ponov-no najboljša. Sicer ni dosegla svetovnega rekorda, je pa izboljšala kanadski rekord na 100 m v metuljčku &• časom 1’05”7. Koummo LANCIANO (Chieti), 29. — Turri-ni je osvojil državni naslov v hitrostni vožnji. Turrini je namreč v finalu premagal Borghettija. Končna lestvica amaterskega prvenstva v hitrostni vožnji je bila naslednja: I. Turrini, 2. Borghetti, 3. Bruno. 4. Gonzato . V zasledovalni vožnji za amaterske ekipe pa so se za polfinale u" vrstila naslednja moštva: «Lombardia» (Tonoli, RoncagU*. Mastaglio, Utech) 4’47”; «Veneto B» (Morbiato, Ceccato. Balzacchini, Tumeilero) 4'50”2; «Piemonte» (Faggino, Grimaldi. Cumino, Bartolazzo) 4’46"9; »Veneto A« (Uršič, Talpo, TonoH. Franceschini) 4’39”2. V najzanimivejši točki sporeda, in sicer v hitrostni vožnji profesionalcev, so se za nadaljnje izločili10 skupine uvrstili naslednji kolesarji: Beghetto, Bianchetto, Damiano, Fet" tenella, Gaiardoni in Maspes. PORTO SAN GIORGIO, 29. drugem srečanju večera je žensk0 italijanska reprezentanca premag0, Ia Jugoslavijo z rezultatom 56:4# (31:18). Italijanke so tudi proti jugosl°' vanski peterki ponovno dokazale. so trenutno v dobri formi. Italija: Gentilin, Pausich (4), Per si (19), Grisotto (4), Vincenzi, Zanj bon, Ghirri (17), Agostinelli Torisier, Acquaviva, Geroni (2). V šaro. Jugoslavija: Komac, Kalenič 0®'l Zorič (4), Horvat, Prezelj, Meg10J (10), Djokovič (13), Milojevič, sič (2), Bremec, Buljan (2). kovič. DEAUVILLE, 29. — Jugoslo'^ Pilič in Avstralec Newcombe sta na mednarodnem turnirju v villu uvrstila za četrfinale. (. Pilič je namreč premagal 8 j:o ga igralca Kalogeropulosa z ’e (6:3, 6:4). Nevvcombe pa Franc Battegaya z 2:0 (6:1, 6:2). j. Ostala polfinalista sta še Avs» ca Roche in Stone RIM, 29. — V »Coppa de Ga'* je Cehoslovaška premagala J ^ slavijo s 3:2. S to zmago si J® c> hoslovaška teniška reprezen«“ . priborila pravico, da v svoji & ni odigra finalno srečanje z Za" no Nemčijo. - S -s PRED STO LETI SO V SOLKANU USTANOVILI ČITALNICO «Začelo se je živo gibanje, ktero je rodoljubno oko z radostjo opazovalo» Vedno, kadar je predsedoval Don Jesos Gonzales, prvi spdnik v Las Anteguerru, je bila dvorana za sodne obravnave do zadnjega kotička napolnjena. In vodno, kadar je bil v sodnem postopku, kot sedaj v primeru Caytrillo, indicij edini vzrok obtožile, so vsi pri Gonzalesovih razpravah računali z iznena-denji ift nepričakovanimi obrati. Gonzales tudi tokrat ni imel namen?., če bo treba, odstopiti od svoje, že preizkušene taktike. dkoro očetovsko je nagovoril obtoženca: «Castrillo, obtožen si urno-Ira Luisa Pereza. Nimamo nobenih dejanskih dokazov, le indicije... In-dicije so, če morda ti tega še ne veš, znaki dejstva, lahko tudi rečemo, sum vzbujajoča znamenja...* Sodnik je glas zvišal: ...«oni govorijo proti tebi, Castrillo, tako zelo proti tebi, da bo zelo težko, oslabiti jih. če ti sam hočeš to storiti, te nihče tukaj ne bo zadrževal. Umor ni lahka zadeva za tistega, ki mora odgovarjati zanj!* «Jaz nisetn moril, vaša milost,* je dejal obtoženec. ♦Prisegam, jaz nisem moril,* je še enkrat ponovil, «prisegam pri sveti nndoni del Monte!* «Imel boš priložnost, sklicevati se Banjo,* je pripomnil sodnik, ki pa je bolj mislil na edino hčer umorjenega Pereza, ki je v lice bleda kot zid in vsa v črno odeta sedela v prvi klopi. Pogledal je prek obtoženca, kar sicer ni bila njegova navada ni nekaj sekund zrl v obraz deklice, ki je veljala v vsem Las Anteguerru za najlepše in najbolj čednostno dekle Ko j nato pa je spet zadonel njegov glas po dvorani. Bil je predirljiv in vsem razumljiv: «Umor Pereza je bil izvršen malo pred polnočjo, točno povedano, ob 11.50 uri. Popoldne istega dne sta se s Perezom prepirala, Casirillo!* «Le prerekanje, vaša milost.* «Precej hudo prerekanje. Priče so vaju slišale še v oddaljenosti 30 m. Perez je bil tvoj delodajalec, b si bil nadzornik v njegovem kamnolomu. Zakaj je prišlo do prepira? Ali sta imela večkrat taka prerekanja?* »Šele zadnje čase, vaša milost,* je odvrnil obtoženec, ki se je med tem že nekoliko zbral. «Vzrok teh Prerekanj so bile ponavljajoče se tatvine v naši lopi za material, ki j® pod mojim nadzorstvom. Pripetila se je zopet nova tatvina, tekom zadnjega meseca že četrta. Ko je Perez tisto popoldne nepričakovano prišel, sem mu to javil. Zelo se je razjezil in mi zapretil, da me bo odpustil iz službe, če se to še enkrat pripeti. Dokazoval sem Biu, da mene ne zadene nobena krivda, ker sem lopo zaklenil, kot vsak drug večer in oddal ključ v Pisarni v mestu, kot mi je bilo to baročeno. Več nisem mogel storiti. Sicer pa Perez ni imel vzroka, ču-t>U se oškodovanega.* »Kako naj to razumem?* »No, ukradeno orodje smo vedno *°Pet dobili nazaj. Prinesli so ga Posestniki, ki imajo blizu kamnoloma svoje njive. Tako je bilo tudi Pri prvih treh tatvinah. Vsi smo Buslili na nekakšno vragolijo, ki si r° , Je nekdo privoščil in si nismo Kaj več belili glave s tem. Tat je ''selej vzel iz lope orodje in ga otresel po bližnjih njivah, kjer °. Sa lastniki njiv vedno našli in Prinesli nazaj. Perez torej ni bil v obenem primeru oškodovan... To !e Pravi,* je obtoženec popravil ‘Javo, «z izjemo krampa, ki ga po adnji tatvini nismo več našli.* »To je cepin, s katerim je bil Pe-ez zahrbtno ubit,* je pripomnil odnik. «Do danes ga še niso našli, le , s’ Perezu zamolčal, da manj »Sprva sem hotel, a sem mu na-t„.Yendarle povedal. Zato pa je bil ud' tako razjarjen.* i *pa zakaj si hotel sprva zamol-da cepin manjka?* j, *Ker sem upal, da se bo še našel '"‘‘zadnjič.* *fa ga niso našli?* »Ne.» s pozno pa je že bilo, ko si Prepiral s Perezom?* »Morda eno uro pred končanim D0<)rn’. Približno ob štirih popoldne. n rninute točno tega ne morem B°vedati.» Bi* P° peti uri si ključ oddal v «rvni v ,mestu?» vaaa milost-* bik Alfonzo,* je zaklical sod-obt’ »koliko je bila ura, ko se je o?-eni javil pri vas v pisarni?* ®toh‘i ’ e’eSantno oblečen moški je «ni aa Prostor za priče. sot^ ‘!°ii 5.15 ure, vaša milost. Jaz s'edi Sbreje|' ključe in jih do na-tjJJega jutra zaprl v blagajno.* Poni:'!'**"'* Je dejal don Gonzales. ku. ""gnil je sodnijskemu služabni- tt»rl P" oddal neki uradno zapeča-Uhn !Irmular in mu nekaj šepnil v b’erii o ‘e Pokimal in brž odšel. V sta s ku tišine je bilo slišati, kako S'm'e r,a zunanji strani obeh vrat kij,,-' dvorane obrnila ključa v fcvnic »h. stt)|0 ,vrstami poslušalcev je na-Petan;Skr'vnostno namigovanje, še-Bnvori\°e'° državni tožilec in za-• “k sta izmenjala pomembne S?gled, e; Porotniki so vidno stikali g’ave skupaj. D0n p • tega . nza^s pa kakor da vsega ‘erp n,'č opazil. Dejal je le: «V va, ^Putku se vrši neka preiskale r,j,n.mnrd3 za potek obrav-stne na ;°cllna' zato se nihče ne bpet r?niti iz dvorane.* bi njiJe '*stal po aktih, ko da to °brni| , Posebnega ter se vnovič »Cast^-ii ozencu-ibjočn ,! •',* -iR počasi in poudar-Zf> oriiH;6'13 »na ključavnici lope °d voski6 "! .bil° kakšnih sledov a’ n‘ti drugih znakov po- | škodb, torej je tat mogel odpirati lopo le s ključem, ki si ga imel ti preko dneva. Tudi v noči pred umorom je bilo tako. Ti sam si ključ po delovnem času oddal v pisarni v mestu in priča don Al-fonzo je to potrdila. Torej mora biti razen tega ključa še neki drug ključ za rezervo. Vprašam te, ali ti je kaj znanega o tem?* «Ne, vaša milost,* je odgovoril Castrillo. «Ti si nujno osumljen, da si dal po originalnem ključu napraviti še drug primerek in si tega uporabljal za insceniranje nočnih tatvin...* «Vaša milost, zakaj naj bi jaz, prav jaz...* «Mnogo vzrokov je za to, ki so te lahko navedli k temu.* «Jaz nimam prav nič opraviti s tem umorom,* je zavpil obtoženi. «če je tako, imaš pa še več vzroka, da nam vendar že enkrat priznaš, kje si bil v času umora. Do sedaj nam tega še nisi povedal. Tvoja mati, poštena žena, ki o tebi le samo dobro pove, je na to I vprašanje povedala, da si odšel zvečer od deveti uri in si se vrnil deset minut po polnoči. Od stanovanja umorjenega v Plaza del Estrade do tvojega stanovanja v Calle Valencia potrebuješ komaj 15 minut. Ob 11.50 zvečer je pil Perez umorjen, ti pa si prišel domav 10 minut po polnoči. Ob 11.50... Kje si bil ob 11.50 zvečer, Castrillo?* Castrillo je sklonil glavo in molčal. «Kakor hočeš,* je dejal sodnik in prekinil zasliševanje. Pozornost vseh je obrnila nase priča donna Juana Perez, ki je nato pristopila na prostor za pričevanje. «Senorita Juana!* Glas don Gon zalesa je postal zopet očetovski, »senorita Juana, mi vsi spoštujemo in rešpektiramo čustva, ki vas v tem trenutku pretresajo. Naše čustvovanje vam je zagotovljeno. Vendar moramo kljub temu dobiti jasnost o motivu umora. Sodišče je odločilo, da se mora pri dozdevni krivdi obtoženca opirati tudi na vaše pričevanje ,ki je od vseh drugih najodločilnejše in katerega se torej ne sme odreči. Potrebno je še nekaj ugotoviti. Najprvo hočem izločiti nekatere važne točke: Vi ste se zadrževali v spornem času, torej ob 11.50 uri v Ulici Santa Asturia 19.» «Da, v hiši moje tete Vilasece Ledesma,* je dopolnila priča. «Res, odšli ste šele ob p<>zni uri od tam.* «Pet minut pred polnočjo. ;Nisem mogla nrej.» «Vem, senorita Vilaseca, ki je že dalj časa bolehna, je ta večer do bila srčni napad, ki je potreboval intervencijo zdravnika. Poklicali ste hišnega zdravnika, doktorja Ca-rera. On je takoj prišel in dal vaši teti injekcijo za srce Ko je odšel je bilo prav 11.50. To je dr. Ca-rera izjavil na protokolu. Izjavil pa je še nekaj drugega Ob prihodu in odhodu je opazil v predsobi nekega moškega, ki ga pa ni vedel natanko opisati. Mladega moškega! Kdo je bil ta moški! Lahko nam to mirno poveste, senorita!* «Vaša milost* — pravkar še marmorno bledo lice Juane je na mah zardelo v ognjeni rdečici... «Vaša milost!* «Vsekakor,» je sodnik nadaljeval, «tisti mladi mož, ki ga je doktor Carera videl v predsobi vaše tete, je bil in je tisti, ki vas ljubi. Ni potrebno mnogo ostroumnosti, uganiti to dejstvo, kajti senorita Vila- seca razen vas in vašega očeta ni imela nobenih drugih sorodnikov, ki bi smeli biti ob tako pozni uri v njenem stanovanju. To smo ugotovili. S tem mladim možem, — kar tudi ni težko uganiti, — ste po odhodu dr. Carere zapustili hišo v Santa Asturia 19. Spodaj pred hišo sta se potem ločila. Medtem je bila ura že pet minut pred polnočjo...* Senorita Juana je vsa ganjena pokimala. Obrnivši se k državnemu tožilcu in porotnikom, je don Gonzales končal: «0menjeni dogodek v Santa Asturia 19, katerega rekonstruiranje mi priča iz razumljivih razlogov ni posebno olajšala, je bilo potrebno omeniti, ker nas približuje motivu umora. Mladi mož, s katerim je bila senorita Juana ta večer skupaj, je v tem sodnem postopku tako rekoč zaključna figura. Namreč, to drži: pet minut pred polnočjo sp je senorita Juana poslovila od njega, deset minut po polnoči pa je bila, kot je v uradnem protokolu potrjeno, v domači hiši v Plaza del Estrada. Na to ugotovitev polagam največji pomen, ker se ujema z drugo, nič manj važnejšo ugotovitvijo, da se je tudi obtoženi Castrillo vt-nil do mov deset minut po polnoči.* »To dokazuje le,» je dr >‘vni tožilec brž posegel vmes «*j mladi mož, s katerim je bila senorita ob času umora v Santa Asturia 19, ni mogel biti morilec!* ♦Povedali ste pravilno, gospod državni tožilec,* je izigral don Gon zales svoj zadnji adut «če mladi mož ni mogel biti morilec, potemtakem tudi obtoženec ni mogel to biti, kajti on in ml-idi mož, ki ga je dr. Carera videl usodnega večera, sta identična. Da, obtoženi Castrillo je tisti, ki mu je senorita Juana poklonila svojo ljubezen...* Don Gonzales ni mogel dalje. V dvorani je nastal pravcat hrušč, vsi so se dvignili s svojih sedežev, vzkliki glasnega odobravanja so šli po dvorani in precej časa je poteklo, preden so se spet vsi umi rili. Sodnik je pogledal na veliko uro, ki je visela sredi dvorane, katere tretji kazalec je z glasnim tiktakanjem odšteval sekunde. Nastala je tišina. Vsesplošna na petost je dosegla svoj vrhunec. Nekaj se je pripravljalo, nekaj nepričakovanega. Vsi so to čutili in vsi prisluhnili, ko sp se po veži zunaj zaslišali ropotajoči koraki in pbstali pred vratmi dvjjrene Dva orežnjkjr sta planila skozi vrata, ki jih je nekdo odklenil: «Našli smo ga, vaša milost. Evo ga, cepin!" «Kje?» »Na podstrešju hiše don Alfonza, med dvema zabojema valečih golobov.* S klopi za priče je skoči) neki mož z zbesnelim obrazom. »Držite ga, morilca Luisa Pereza!* je zavpil dor Gonzales. «Ta, in noben drug ni morilec.* Medtem ko st? orožnika prijela besnečega don Alfonza je don Gonzales še vsem pojasnil »Don Alfonzo Je odigral komedijo s tatvinami. Njegova brezmejna ljubosumnost je zmogla skovati tak pri miti v an načrt. On je imel ključ od lope za orodje, ki je bila podnevi pod nadzorstvom Castrilla. Že od vsega začetka je hotel obrniti sum na osovraženega tekmeca, da bi ga odstranil Clospod državni tožilec, zberite sedaj material za novo obtožbo proti don Alfonzu. Razprava je končana!* Istega leta so bile ustanovljene čitalnice v Kanalu, Črničah, Volčah, Rihemberku in Komnu Citalniško gibanje, ki je v šestdesetih letih preteklega stoletja posejalo prve resne zametke kul-tumoprosvetnega in tudi političnega življenja mnogih krajev na slovenskem narodnostnem ozemlju, obhaja v našem desetletju svoj stoti jubilej. Prav široko se je čitalniško gibanje razmahnilo na Primorskem in tako je bila prva čitalnica ustanovljena v Trstu že leta 1861. Tržaški je sledila leta 1862 Čitalnica v Tolminu in še isto leto čitalnica v Gorici. Leta 1864 so bile ustanovljene čitalnice v Ilirski Bistrici, Ajdovščini, Vipavi, dve leti nato sta dobili svoji čitalnici Idrija in Skopo. Letos pa slave svoj stoti jubilej čitalnice v Kanalu, Črničah, Volčah, Solkanu, Rihemberku (Braniku) in Komnu. Prav posebno pa se je razmahnilo čitalniško gibanje leta 1868, veliko novih čitalnic se je zlasti ustanovilo na Tržaškem, tako v Barkovljah, v Bregu, pri Sv. Ivanu, v Kolonji, na Opčinah, v Rojanu,, na Ro-colju in v Skednju toda seznam primorskih čitalnic, porojenih v Dr. Karel Lavrič, Skladatelj in čitalniški orga-voditelj čitalniškega gibanja nizator na Goriškem J. Kocina Primorskem jančič iz Kanala (1849 - 1878) Oljna slika na platnu «Zimsko predpoldne v Solkanu — januar 1902», delo solkanskega rojaka Milana Klemenčiča. (Slika je sedaj last goriškega muzeja in je v muzejski zbirki gradu Kromberk.) Eden izmed ustanoviteljev čitalnice v Solkanu jezikoslovec in prevajalec Matej Tr-j novec, kasnejši dvorni svetnik letu 1868. bi bil nepopoln, ko ne bi upoštevali čitalnice v Vrtojbi, Šentvidu pri Vipavi (Podnanos), Postojni,"" Podragi in Vipavskem Križu. Naslednje leto so dobili čitalnice Standrež nri Gorici, Cerkno, Prvačina in Nabrežina Solkanska čitalnica, katere stotemu jubileju je posvečen ta članek, je potemtakem ena izmed Staretih primorskih čitalnic in po času svojega nastanka enaindvajseta čitalnica v Sloveniji. Prvi znRnilec bistveno povsem novega kulturnoorosvetnega žtv-lien‘a Solkana, kmečkega in de-lavD—?? r—.elh ob s^vereib obronkih mesta Gorice, je bila »beseda« d' iakov goriške gimnazije 2. februarja 1867. v prostorih «Dročeve hfše» v Solkanu. Priredili so to v čast pesniku Valentinu Vodniku ter Je «nas Solkance, tako rpkoč iz polnočnega sna-n'a prebudila In začelo se je koj neko od dne do dne boli živo gibanje, ktero je rodoljubno oko z radostjo opazovalo«, kot je kasneje pisal ljubljanski časnik «Novice». «Beseda» je bila povod, da so pričeli v Solkanu pripravljati čitalnico. Solkancem so pri tem delu pomagali tudi mnogi tedanji slovenski veljaki od drugod Tako se navajajo poleg Matije Doljaka, Stefana Klemenčiča, Stefana Valentinčiča, Stefana Makuca in Josipa Srebrniča še osebnosti izven Solkana kot dr. Karel Lavrič, odvetnik v Ajdovščini, uradniki iz Gorice Franjo Ferfila, Ernest Klavžar, Bogdan (Matej) Trnovec ter goriški gimnazijski profesor Ivan Jesenko. Druga verzija sicer navaja nekoliko izpremenjeni sestav u-stanoviteljev solkanske čitalnice, poleg že omenjenih Stefafna Klemenčiča, Stefana Makuca in Stefana Valentinčiča navaja Antona in Janeza Juga, Gregorja Vogriča, kaplana Franca Podreko ter privatnega uradnika v Gorici Viktorja Dolenca, kasnejšega urednika goriške «Soče» in nato tržaške «Edinosti». Desetega junija 1867 Je cesarsko namestništvo v Trstu potrdilo pravila čitalnice ter velja ta datum za rojstni dan solkanske čitalnice. 2e naslednjega dne se je sestal na svoji prvi seji odbor čitalnice in izbral iz svoje srede za predsednika solkanskega kaplana Franca Podreke. Na seji dne 16. junija je odbor solkanske čitalnice sklenil, da se bo čitalnica slovesno odprla čez mesec dni in sicer 14. julija. Vest o otvoritvi nove čitalnice je napovedal tudi goriški tednik ((Domovina« m vabil na slovesnost v Solkan. Štirinajstega julija 1867 so se zbrali Solkanci in okoličani, da slovesno prisostvujejo otvoritvi nove čitalnice. Otvoritvena beseda se je odvijala v «sobani oblečeni v narodni obleki in ozaljšani s trobojnimi zastavicami; stene so kinčali okusno napravljeni Jedernati napisi, pa slike slovenskih pesnikov ovenčane z lavori-kovimi venci; na stropu so se lesketale zvezdice z imeni slovenskih veljakov vse prepletene z venci in rožami. Sliki cesarjevi nasproti stal Je ilirski grb; svetilnik na sred visel je pa na grbu jugoslovanskem«. (Novice, 31. 7. 1867). Med grmenjem možnar-jev se je pričela «beseda» in sicer se Je kot pozdrav razlegal četverospev «Solkanska», ki ga je pesnik Miroslav Vilhar pripravil prav za to priliko in ki se glasi: | Neprestrašene krvi, 1 Za svoj dom navdušeni, Smo solkanski fantje mi: Slavjani! Ob bregovji bistre Soče, Smo nad tisoč let doma; Koder dere in ropoče, So slavjanska naša tla! Neprestrašene krvi i. t. d. Neprestrašene krvi i. t. d. Zahoda se ne bojimo, Krepke imamo rokč; Proti vzhodu pa pošljimo Nado, vero in sreč! Neprestrašene krvi i. t. d. Neprestrašene krvi i. t. d. Jasno le od jutra sije Solnce bratom Slavjanom, Brat za brata . ri prelije; Živi naš nezmerni dom! Neprestrašene krvi i. t. d. Vilharjevi pesmi je sledil otvoritveni govor Viktorja Dolenca in temu recitacije ter pevski nastopi; Jenkovemu kvartetu ((Strunam« pa nostop Ernesta Klavžarja z recitacijo. Naslednji dve točki sta izpolnili Ipavčeva zborovska skladba ((Domovina« ii ((Sablja« Davorina Jenka. Dekli iz Prvačine je povedalo recita cijo, katere naslov nam vir, i: katerega črpamo pričujoče podat ke, ni ohranil. Trilnikov pevsk zbor je zapel pesem ((Sablja« sledil je zahvalni govor solkan skega dijaka in za zaključek pol ka ((Slovenci«. Program so v pre težni meri izvajali goriški dijaki ki so morali vsak svoj nastoj ponoviti zaradi želje prisotnih Viktor Dolenc, eden izmed ustanoviteljev čitalnice v Solkanu Nastopajoče pevce-dijake je vodil gimnazijec Josip Kocijančič, kasnejši slovenski skladatelj. Resnejšemu delu besede Je nato sledil drugi, družabni del z zakusko. Tu je spregovoril najimenitnejši gost večera, ajdovski odvetnik dr. Karel Lavrič, ustanovitelj mnogih primorskih čitalnic. Med ostalimi gosti se omenja družabni Matevž Trnovec, ki je zložil Solkancem v čast domoljubni sonet (Matevž Matej) Trnovec je kasneje postal dvomi svetnik na Dunaju ter se je veliko ukvarjal s pesnikovanjem. Med gosti se potem še omenjajo Josipina Vilharjeva, sestra pesnika Vilharja in tolminski pevci. V veseli družbi, «kjer se je vrstila napitnica za napitnico, pesem za pesmijo, radovali smo se do belega dnč težko ločivši se od predragih nam gostov*. Tako je pričela solkanska čitalnica delovati. Da bi v resnici o-pravlčlla svoje ime, si je istočasno postavila svojo knjižnico, ki so Ji darovali knjige predvsem kaplan Podreka, prvi predsednik čitalnice in goriški dijaki. Se isto leto je čitalnica 8. decembra priredila Prešernovo ((besedo«. Ob tej priliki je imel po nastopu pevskega zbora z Ipavčevo pesmijo »Lepa naša domovi- Dročeva gostilna v Solkanu, kjer je bila ustanovljena in je delovala solkanska čitalnica. (S same slike ni razvidno, kdaj je ta nastala.) mm mn -nom ■ . t »‘•r K 4, - s* ? /' ?- Področje, trgu pred kolodvorom v Ul. Cellini in Ul. Ghega, na Trgu Dalmacija vzdolž vse Ul. Carducci in na Pon-te della Fabbra, na Trgu Stare mitnice, v Ul. Oriani, na Trgu Garibaldi, vzdolž celotnega Drevoreda D'Annunzio, na Trgu Sonnino in Senenem trgu, v Ul. Salata, Istrski ulici (od Ul. Salata do Trga Val-maura), Hipodromskem drevoredu in na Trgu De Gasperi. Drugi obrok zajema: Korzo Cavour, Trg Duca degli Abruzzi, ob Ravnateljstvo INAM sporoča, da je ponovno uvedlo zdravniško službo ob praznikih za svoje zavarovanem 1*5 i/uia .._________ce. Prizadeti bodo lahko za vsako režja’ 3. novembra, Mandracchio in potrebo poklicali zdravnika po te- ° m ir • na UCnn,! Q rin Ofl uro no or ad-hMI hajajo iz drugih pokrajin države, pomeni, naj odloča vsakdo po svoji vesti. V glavnem gre za tradicionalne motive partizanskih napadov okupatorskega požigariia vasi, življenja in smrti v nacističnih taboriščih itd. Otvoritev slikarske razstave je potekla v zelo toplem vzdušju. Predsednik pokrajinske organizacije ANPI Arturo Calabria je ob sodelovanju člana pokrajinskega odbora Vladimira Kende razdelil prisotnim umetnikom spominske pergamente. Razstava namreč nima pridobitnega značaja ter so spričo tega vsi umetniki, med katerimi so imena priznanih tržaških in drugih slikarjev, nudili brezplačno svoje umetniške proizvode. Za njihovo prizadevno delo sta se jima predstavnika ANPI toplo zahvalila. Po tej uvodni svečanosti je občinstvo odšlo na shodni prostor tik ob cesti, ki pelje proti Lipici. Po nastopu združene godbe Proseka in Trebč so na odru nastopili pevci društva «Lipa» iz Bazovice, ki so pod vodstvom dirigenta Stanka Zidariča (tudi ob spremljavi harmonikarja Oskarja Kjudra) zapeli vrsto partizanskih pesmi: Brigade s hribov so sc usule kakor plaz, Le vkup, le vkup uboga gmajna ter Pesem štirinajste divizije. Takoj nato so nastopili pevci partizanskega zbora iz Reggio Emilia, ki so s svojimi šestimi pesmimi zeli med našim občinstvom velik u- speh. , , Še pozno sinoči so na shodnem prostoru odmevale borbene pesmi zborov in posameznih skupin. Kljub nevarnosti, da se nenadoma ulije dež. so od vsepovsod prišli številni bivši partizani, aktivisti na terenu s" jeji5oviodVrizieglfo koščeno ve" I Sanzio, Ul. GitiUa (med Trgom Vo- ...................................-........................*"... DVE HUDI PROMETNI NESREČI Neznani šoier povozil otroka in po nesreči naglo pobegniI 3-Ietni otrok se bo zaradi kostnih zlomov moral zdraviti do 60 dni - Avtomobilist podrl pešca na obalni cesti pri cTendi rossi» Druga nesreča se je pripetila na obalni cesti pri lokalu «Tenda ros-sa». Na tistem kraju se dogaja največ prometnih nesreč. Žal moramo tokrat beležiti še eno hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila včeraj zjutraj ob 11. uri in pri kateri se je hudo poškodoval 62-letni Enri-co Rerecich iz Ul. Galleria 3. Nesrečnik je tedaj na tistem odseku prečkal cesto in se ni zavedel, da je prav v tistem trenutku z avtom radi česar je nastopila tudi policija. Sicer pa je piva sploh primanj-kalo. Stavka se je nadaljevala tudi v tovarni olja Gaslini, kjer so se je udeležili vsi delavci. Stavkali bodo tudi v ponedeljek. Ul. Capitolina bodo namestili nove lestence. Toda razsvetljava ne bo smela motiti značilnosti grada in cerkve sv. Justa. Ostali deli pri Sv. Justu bodo morali biti razsvetljeni tako, da ne bodo mo- ...................Hlini...................................................... V gostilni Škabar v Velikem Rep-nu je bila včeraj ob 19. uri podelitev nagrad vinogradnikom iz re-pentaborske občine, ki so s svojim vinom sodelovali na petem prazniku terana in pršuta, katerega je organizirala repentaborska občina s sodelovanjem Pokrajinske turistične ustanove in kmetijskega nadzor, ništva. Prvo nagrado je prejel Karel Škabar iz Velikega Repna 24, drugo Ivan Škabar iz Velikega Repna 56, tretjo Zdravko Bizjak s Cola štev. 10, četrto pa Anton Škabar iz Velikega Repna štev, 32, Vinogradniki, ki niso prejeli nagrade, so prejeli darila, ki so jih prispevala razna podjetja in ustanove. Vsem vinogradnikom so podelili kmetijski priročnik, ki ga je dala Kmečka zveza, nagrajencem pa so podelili tudi diplome. Opazili smo, da so diplome napisane samo v italijanščini, kar je vzbudilo upravičeno nezadovoljstvo vinogradnikov. Pričakujemo, da bodo to krivico popraviii. Razen župana, odbornikov in nagrajencev so bili prisotni zastopnik vladnega komisarja podprefekt dr. Pino, tržaški podžupan prof. Lonza, dolinski župan Dušan Lovriha, predsednik turistične ustanove odv. Terpin, občinski svetovalec in tajnik Zveze malih posestnikov Grbec, direktor kmetijskega nadzorništva dr. Perco, pokrajinski živi-nozdravnik dr. Scherli, pokrajinski svetovalec Miro Kapelj, predstavnik trgovinske zbornice dr. Colombo itd. Predstavnike oblasti, goste in nagrajence je pozdravil župan Mihael Guštin, ki je omenil velik uspeh letošnjega praznika terana in pršuta ter pozval vinogradnike, naj poskrbijo za nove trtne nasade, da bomo imeli večji pridelek terana, in za boljše kletarjenje, da bomo imeli vedno boljši pridelek. Nato se je zahvalil oblastem in ustanovam, ki so prispevale svoj delež k uspehu praznika. Dr. Perco je tudi tokrat opozoril vinogradnike na važnost dobrega kletarjenja, zlasti na skrb za čisto posodo, in pozval vinogradnike, naj uredijo nove vinograde. Patty Pravo in Corrado na tržaškem gradu Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova, ki prireja letošnje poletne prireditve na grajskem dvorišču, je poskrbela za še eno poslastico za mlade ljubitelje moderne lahke glasbe: v ponedeljek bo namreč na gradu Sv. Justa gostovala mlada beneška popevkar-ka Patty Pravo s svojim angleškim triom <redvaja danes 30. t. m. ob 16. url Cinemascope Technicolor film: ML OMBRA Dl UNA COLT (V SENCI PIŠTOLE COLT) ^Ojst; ^fajo: rovina pustolovščine Stephen Forsyth-Conrado Sanmartln-Anne Sherman V sredo so v Mačkovljah pokopali Alojza Caha, ki je po dolgem bolehanju umrl v tržaški bolničnici. Pokojni Alojz Cah je Izhajal iz revne poštene in zavedne družine. Rodil se je 18. 7. 1925 v Mačkovljah. Med vojno so ga italijanske vojaške oblasti, kot druge zavedne slovenske fante iz naših krajev, vtaknile v delavski bataljon, v katerem je leta 1943 tudi dočakal kapitulacijo italijanske vojske. Medtem ko so se drugi slovenski fantje že kar v južni Italiji priključili Narodnoosvobodilni vojski in se kasneje borili v prekomorskih brigadah, se je Alojz vrnil najprej na svoj dom v Mačkovlje in nato zgodaj 1. 1944 vstopil v partizane v domačih krajih ter se boril na Dolenjskem in na Primorskem. Tudi po osvoboditvi I. 1945 je še nekaj časa ostal v jugoslovanski armadi, potem pa se je vrnil na svoj dem in se kot tesar zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka In nato v ladjedelnici Felszegy v Miljah, kjer je skupno delal kakih 16 let, dokler ni o-bolel na pljučih. Zdravja je iskal po tržaških bolnišnicah in sanatorijih ter v Tridentu, a se je, kadar mu je zdravje dopuščalo, vračal na svoj dom, da je s pravo bratsko požrtvovalnostjo skrbel za bolno sestro, ki mu je po smrti matere pred dvema letoma, po smrti o-četa že pred leti in izgubi dveh bratov, ki sta prav tako bila partl-zana. edina preostala od družine. Njegova smrt je močno presunila vse vaščane v Mačkovljah, ki so ga v sredo v velikem številu pospremili na zadnji poti na domače pokopališče, kjer se je od njega z zbranimi besedami poslovil domači župnik. Naj bo dobremu in predanemu Slovencu ter bivšemu partizanskemu borcu lahka domača zemlja, na kateri se je rodil, delal, boril in trpel. Dolina Guido Foraus Kruta življenjska usoda je iztrgala družini in prijateljem v cve. tu njegovih let Guida Forausa iz Doline, saj je bil star komaj 27 let. Čeprav je bil pokojni Guido zadnja leta bolj zaprt vase, so ga kljub temu prijatelji iz otroških let imeli radi, saj je bil zelo družaben in vesel. Kako je bil pokojni priljubljen je pokazal njegov pogreb, ki je bil v torek proti večeru v Dolini v njegovi rojstni vasi in katerega se je udeležilo veliko število domačinov ter znancev iz Brega in iz mesta, posebno pa mladine. Vaška mladina, prijatelji in znanci, poleg sorodnikov, so v slovo poklonili pokojniku mnogo vencev in cvetja. Tudi godba iz Brega ter moški pevski zbor ((Valentin Vodnik« sta ga spremljala na zadnji poti. Domača gruda nam Je za vedno zakrila dobrega, zavednega in poštenega mladeniča. Lahka naj mu bo domača zemlja, materi, bratoma ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. Otroci v Savudriji pred našim fotografom PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-33* TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v inozemstvo mimo rtiča. Zelo jih zanima tudi svetilnik, ki Je zanje velika novost posebno zvečer, ko vse naokoli pošilja svoje svetle žarke. V lepi, moderni, podolgovati stavbi, ki je bila nalašč za to zgrajena, letuje letos več kot tristo otrok. Ko smo se okoli 12. ure javili pri upravnici kolonije Mileni Gosnerje-vi, nam je zelo prijazno dejala, da so otroci še na kopanju in da se bodo vsak čas vrnili, ker se bliža ura kosila. Seveda je upravnica s tako veliko skupino otrok imela polne roke dela in zato smo se raje napotili proti obali, kjer so bili naši otroci z vzgojiteljico Goričanko Adrt-ja.no Dornlkovo, ki je odgovorna za 29 otrok s te strani meje. Pravzaprav so to otroci iz Gorice in okolice, pet pa jih je Iz Beneške Slovenile, Otroci so po skupinah razdeljeni po starosti, ki jih vodi vzgojitelj oziroma vzgojitelji- Šofer, tvojih življenje rokah I ca Kot nam Je deiala Adrijana in kot smo tudi sami opazili, so vsi otroci zadovollni. dobre volje, velikega teka ter ožareli od sonca in morskega zraka, da se nekateri zdijo kot pravi zamorčki. Življenje v tel kolonih ie boli ali manj enako kot v ostalih počitniških koloniiah. Ziutraj ob 7. url je vstajanje, nato Dospravl.lanle prostorov, umivanje ih zajtrk. Po zajtrku se še malo poigrajo, ob 9. uri na so že na plaži, kjer ostanejo do kosila. Popoldne Je za vse otroke obvezen počitek. Nato pa spet v vodo da sta veselje in razigranost Popolna. Po večerji se razne igre nadaljujejo na prostem, v primeru slabega vremena pa v lepi prostorni jedilnici, kjer imajo tudi televizor. Tako pride 31. ura. ko mora v domu vladati stroga tišina. Čeprav so otroci med seboj pomešani se zelo dobro razumejo ln počutijo. Od Jutra do večera so tako zaposleni, da nimajo časa misliti na dom in do sedaj ni prijelo še nobenega domotožje. Tudi prejšnjo nedeljo ko so prišli na obisk starši je v koloniji potekalo vse v redu kot običajno. Zal jim je, da bo počitnic v tej koloniji kmalu konec, kajti v torek se bodo vrnili vsak na svoj dom. Od kolonije v Savudriji pa jim bo ostal Jep spomin z željo, da bi se prihodnje leto spet ponovila. MARIO MAGAJNA FRANKO PAHOR ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRSI UL. IMBR1ANI, 9 DREV MIRAMARE, E N E L Ente nazionale per 1’energia elettrica OBVESTILO POTROŠNIKOM Sporočamo, da je uvedeno, začenši od meseca julija, tromesečno obračunavanje za potrošnjo električne energije potrošnikom, ki so jim do sedaj obračunavali potrošnjo vsaka dva meseca. Zaradi tega bodo odslej, za te potrošnike, računi izdani vsake tri mesece, namesto vsaka dva meseca. Uvedba take spremembe, ki spada v okvir ukrepov za ohranitev gospodarskega upravljanja službe, ki je poverjena Enelu, bo povzročila znižanje, od 12 na 8, letnih obiskov uradnikov, ki popisujejo potrošnjo, in izterjevalcev na dom zgoraj omenjenih potrošnikov. Ohranilo se bo — kjer je v veljavi — izterjevanje računov na domu, kakor tudi ostane nespremenjeno periodično izdajanje računov potrošnikom, ki imajo do sedaj mesečno obračunavanje. TRGOVINA ŽELEZNIN Sergio TRST - UL. SETTEFONI ANE 36 - TELEFON 732212 Pri nas dobite v veliki izbiri: orodje, obešalnike, opremo m po trebščlne za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko pohištvo, kuhinjske predmete, ročaje ključavnice in železnine na splošno AVTOMOBILISTI!!!! VELIKA IZBIRA PREVLEK ZA SEDEŽE IN PREPROG ZA: A U D Y FORD TAUNUS D K W OPEL KADETT P R I N Z N S U V O L K S W A G E N FIAT 600 — 750 — 850 — 1300/1500 — 1100/R — 124 VSE PRITIKLINE IN IZDELKI ZA KAROSERIJO AUTOFORNITURE ZANCHI UL. CORONEO 4 - TRST Informacije v slovenščin7 In hrvaščini MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO Orgic mm PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 (leta 1960), FIAT 500 (leta 1962) BIANCHINA FAMIGLIAKE 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 1959). GIARD1NETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avto mobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226161 lili 1111 ijilfi "m K s ■ Sit LIN E A! SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo II 1 L,'!, ..s: ■ m MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE 1 VIA GARDUCCI, 4 - TEL. 31.1.88 - TRIESTE !iiSžiHHii«^ša;n”iHIi;3BligiaiglHaii«aSSSHi«H»S;g;S;;5»;«ISS»8!S«S«iaiS;5H;RinHggiSt3iSžg«igl8failži3iaig38Hini3nHiIgt!Hg8i^gi«gi^Hg!iaiam;3»»i«iHa»HHiSiHiS-K;zw{M»ii»zM8Mnaas«««««T|g. OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU OD 4 DO 15 AVGUSTA 1967 # NA TREH RAZSTAVIŠČIH SODELUJEJO DOMAČA IN TUJA PODJETJA - PESTRA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE — KETJISKI STROJI ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI — MODNA REVIJA DVAKRAT DNEVNO NA R—II V POPOLDANSKEM ČASU - PE- ; .--------------STER ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER OD 20. DO 24. URE V SOBOTO IN NEDELJO PA DO 2. URE ZJUTRAJ, I Nedelja, 30. julija 1967 Ponedeljek, 31. julija 1967 Radio Trst A Radio Trst A 8.15. 13.15, 14.15. 20.15 - Poročila - 8.(KI Koledar 8.30 Kmetijska oddaja 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 S pesmijo naokrog - 15.15 Škotski ljudski motivi - 15.35 Kernove in Savinove melodije - 16.00 «Pred poroko*, igra - 18.05 Karakteristični ansambli - 18.30 Simfonične pesnitve - 19.05 Elektronske orgle - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Otroški zbor iz Trnovega pri Ljubljani - 19.50 Igra «The Medallion Piano Quartett» - 20.00 šport - 20.30 Iz slovenske folklore 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu -22.10 Sodobna glasba 22.30 Mali vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza. Trst 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.10 Počitniška srečanja 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Priljubljene melodije 17.00 Igra orkester Gianni Safred 17.20 Glasba za transistornik 17.50 Starokrščanske bazilike: «Sv. Peter v Vatikanu* - 18.00 Zabaval vas bo -18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Čajkovski: Koncert za violino in orkester v d duru -19.05 Jaš Gawronski: Anketa o Poljski - 19.15 Zbor «Monteverdi» iz Hamburga 19.30 Orkestra Le-fevre in Sciorilli 20.00 Šport • 20.35 Vokalni trii in kvarteti -21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu - 21.15 Znani pevci - 21.45 Trobentač Al Hirt - 22.00 V plesnem ritmu - 22.40 Samospevi za glas in klavir 23.00 Glasba za lahko noč. JUTRI NA GRAJSKEM DVORIŠČU V GORICI Koncert simfoničnega orkestra iz Vidma s solistom Jožetom Faloutom iz Ljubljane Igral bo na rog v Mozartovem Koncertu št. 3 - Prihodnje dni nastop goriškega in tržaškega Piccolo Teatro 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja 11.15 Stare tržaške pesmi - 11.30 Za prijatelje cvetja. Koper 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Prenos RL - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje - 10.45 B. Butterflied s svojo trobento - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek -12.03 in 13.05 Glasba po željah -12.30 Zunanjepolitični pregled -14.05 Dogodki in odmevi 14.14 Melodije 15.00 in 15.50 Glasba po željah - 16.30 Domače pesmi in melodije - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Igra Branko Kralj - 23.15 Plesna glasba - 23.35 Športna nedelja. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja 9.10 Nabožna oddaja - 10.15 Orkestri -10.45 Nove plošče - 11.40 Lahka glasba - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Glasbena igra - 14.00 Glasba pod vedrim nebom - 14.30 Ital. pesmi -16.30 Popoldne z Mino 18.(K) Simf. koncert - 20 20 Glasbena fantazija - 21.30 Pianist Daniel Barenboim 22.20 Plašna glasba. II. program 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 - Poročila 8.45 Oddaja za ženske ■ 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke-box - 12.00 Klavirski virtuozi 12.30 Filmska glasba - 13.00 Radijski kviz • 14.00 Plošča za poletje - 14.30 Koncert na trgu - 15.00 Mednarodni pevci lahke glasbe - 17.00 Glasba in šport - 18.35 Program za konec nedelje -.21.00 Spoznavajmo naše muzeje - 22.00 Glasbeno-goVorni spored. ^ III. program 10.00 Instrumentnimi glasba - 10.30 Skladbe za orgle - 11.10 0-perna glasba - 13.00 Velike interpretacije - 14.30 Ferrari in Hin-demith - 15.30 Evripidova «Ifi genija v Aulidi* 17.05 Jazz - 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 Violinist Odnoposoff '.ih pianist Mrazek - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Radijska črtica 19.15 Vsakove-černi konoert 21.00 Klub poslušalcev - 23.15 Revija revij. Trst 13.15 Stari tržaški motivi • 13.30 Album deželnih pesmi 13.50 Simfonični koncert 14.40 Kulturna oddaja. Koper 8.30, 12.30, 14 00, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke 10.00 Pod senčnikom 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah 13.45 Plošče Pho-nogram 14.10 Glasbeni vložek - 14.15 športni ponedeljek 14.40 Mala prodajalna plošč 15.00 Zvoki in barve - ,6.00 Od popevke do popevke 17.00 Športno življenje na Primorskem 17.30 Preberimo skupaj - 17.45 Narodni plesi • 18.00 Popevke - 18.40 Plošče 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Orkester Ambrose - 23.15 Jazz kvartet iz Zagreba - 23.35 Mali večerni koncert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila • 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak 10.05 in 11.05 Ure glasbe 12.05 Kontrapunkt -13.37 Pesmi brez besed 14.40 Ital. popevke 16.30 Glasbena antologija - 17.15 Roman v nadaljevanjih 17.30 Neapeljske - 18.15 Glasba za mladino 19.30 Lunapark - 20.20 Mali koncert jazza - 21.00 Ottorino Respighi. II. program 7.30, b.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkestei - 9.35 Glasben’ album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.15 Plošče za poletje 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Policijske prigode - 14.04 Ju-ke-box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Dirigent Fernando Germani - 16.00 Rapsodija 16.38 S transi-storjem na peščini - 20.00 Operni' program - 21.00 Program iz New Vorka 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00. Nabožna glasba - 10.30 Chopin in Smetana Slovenija 7.00, „, 9.00, 12.00, 14.00, 20.30 -Poročila - 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 9.05 L. Suhodolčan: »Nenavadno potovanje slona Jum-ikladbe za ba» - 9.48 Skladbe za mladino 10.05 Naši poslušalci čestitajo -11.00 še pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in dela - 11.45 Lepe melodije - 12.00 Turistični napotki • 13.05 Naši poslušalci čestitajo -14.30 Nedeljska reportaža - 14.50 Kar po domače... 15.30 Humoreska tedna 15.50 Godala v ritmu - 16.05 Operne melodije - 17.00 J. Jurčič: Deseti Drat 18.05 Športno popoldne 20.05 Glasbene rzagled-nice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 V nedeljo zvečer 23.15 Se-renadni večer - 23.50 Literarni nokturno 24.05 Godala v noči. Ital. televizija 11.00 Nabožna oddaja - 11.30 Kmetijska oddaja - 15.30 in 17.15 Kolesarstvo - 16.15 Mednarodni miting v skokih v vodo 18.00 Program za mladino 19.01 Pomorska enciklopedija - 19.55 športni dnevnik in kronike strank 20.30 Dnevnik 21.00 Dossier Mate Hari -22.30 Športna nedelja 23.10 Dnevnik. II. kana! 12.10 Vse dežele’ članice OZN - 12.20 VVebrova Sonata - 12.45 Antologija interpre tov - 15.10 Haydnov Koncert - 15.30 Klavirske skladbe - 16-00 I. Piz-zetti: «Ifigenia* - 17.10 Yvonne Desportes 18.30 Lahka glasba -18.45 Kulturni pregled 19.15 Vsa-kovečerni koncert - 20.00 Radijska igra: »Senza fatto*. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -9.05 Glasbena matineja 10.00 Za mlade radovedneže 10.15 »Dobra volja je najbolja* - 10.30 V svetu operetnih melodij - 11.15 Preludij in simfonija L. M. Škerjanca -11.35 St. Ellin: »Najboljše od najboljšega* • 12.00 Turistični napotki 12.20 Zabavni zvoki - 13.00 Na današnj’ dan 13.10 Lahke koncertne skladbe 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Kvintet »N. Štritof* - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Orkestralna glasba - 15.35 Poslušalci čestitajo - 16.40 Zbor »Ljubljanski Zvon* 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Oper.ii koncert - 19.00 Aktualnosti • 19.15 Melodije - 19.35 Mladinska oddaja 20 05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Jug. pevci - 22.00 Koncert Slov. filharmonije 23.30 Pesem godal. Pod okriljem občine Gorica, Pokrajinske turistične ustanove, ustanove za kulturno umetniške manifestacije »Citta di Gorizia* in Pro Loco bo na grajskem dvorišču v Gorici 4. poletna sezona, ki bo trajala od 31. julija do 13. avgusta. V tem razdobju bo na Gradu več gledaliških in glasbenih prireditev na lepi umetniški višini, ki bodo prav gotovo pritegnile domače ljubitelje umetnosti, zanimive pa bodo tudi za turiste. V ponedeljek 31. julija ob 21.15 je na sporedu koncert simfoničnega orkestra iz Vidma, ki bo izvajal Rossinijeve, Vittoriove, Mozartove in Beethovnove skladbe. Od 2. do 8. avgusta, vedno s pričetkom ob 21.15, bo igralska skupina Piccolo Teatro iz Gorice prikazala dvodejanko «Mariannine muhe* pisatelja De Musseta, ki jo je zrežira! Francesco Macedonio. Od 10. do 13. avgusta bo Piccolo Teatro iz Trsta (La Baracca) prikazal dvodejanko Tankreda Dorsta »Pomembna iznajdba pred mestnim obzidjem*, ki jo je zrežiral Marcel-lo Mascherini. Na jutrišnjem koncertu bo kot solist nastopil Jože Falout iz Ljubljane, ki poučuje rog na ljubljanski glasbeni akademiji. Leta 1959 je prejel prvo nagrado na vsedržavnem umetniškem tekmovanju, leta 1961 pa Prešernovo nagrado. Leta 1963 se je izpopolnjeval v Parizu ter je imel vrsto uspelih koncertov v Sovjetski zvezi. Nemčiji, Norveški, češkoslovaški, Italiji in seveda v Jugoslaviji. Jože Falout bo v spremstvu videmskega orkestra i-gral Mozartov Koncert št. 3 za rog in orkester. V Vittoriovih skladbah pa bo pela mezzosopranistka Gudrun Vol-chert, ki nastopa za celovško gledališko hišo. Pri nas bo pela v o-kviru kulturnih izmenjav med našo deželo in Koroško. Naj predstavimo še dirigenta orkestra Armanda La Roso Parodija, ki se je rodil v Genovi, doštudiral klavir v Milanu ter je stalni direk-' tor simfoničnega orkestra radiotelevizije v Rimu. denjske sekcije Franc Petejan. Prisotna sta bila tudi župan Ceščut in pokrajinski odbornik Waltritsch. Razpravljali so o organizacijskem stanju sovodenjske socialistične sekcije ter ugotovili, da obstajajo možnosti za njeno razširitev. Med drugim so z zadovoljstvom ugotovili, da so bili številni upravni problemi sovodenjske občine, po koterih so hrepeneli več let, vendarle pozitivno rešeni zaradi aktivne pomoči in sodelovanja socialističnih predstavnikov v raznih organih oblasti. Nato so razpravljali o ostalih problemih, ki tarejo sovodenjsko občino. Z zadovoljstvom so sprejeli vest, da je parlament končno izglasoval zakon o gradnji šolskih poslopij s popolno državno pomočjo. Naloga upraviteljev L. voditeljev stranke bo, da se v Rimu doseže državna pomoč za rešitev problema šolskih poslopij v sovodenjski občini. Prav tako bo treba misliti na ustanovitev turističnega društva Pro Loco, ki bo moralo skrbeti za turistični napredek občine. Razpravljali so tudi o bližnji akciji na deželni upravi, kjer bodo skupno s predstavniki drugih slovenskih občin na Goriškem, načeli z odbornikom za higieno in zdravstvo Nardinijem vprašanje osrednjega doma za slovenske upokojence z Goriškega. ODGOVOR MASUTTA DEŽELNIMA SVETOVALCEMA BERG0MASU IN B0SARIJU Edino dežela je pristojna nadzorovati javne gradnje Razčiščeno vprašanje pristojnosti, ki je hromilo dejavnost ustanove za ljudske hiše Deželni odbornik za Javna dela t podpredsednika goriškega zavoda v zaporu zaradi protijašističn. de- Masutto Je te dni odgovoril de- za ljulske hiše, v osebi sindikali-želnima svetovalcema Bergomasu sta Pad^vana iz Gradeča, ki je ln Bosariju (KPI) na njuno inter- pr.staš demokristjanske stranke), pelacijo, ki sta jo vložila pred , V svojem odgovoru Bergomasu dvema tednom* glede najavljenih , in Bosariju trdi deželni odbornik nesporazumov o pristojnosti med j za javni dela Masutto, da je na državnimi in deželnimi organi za \ podlagi obstoječih zakonov dežela javna dela. Interpelacijo je spro- ! izključno pristojna za nadzorstvo žila vest, da zaostaja gorišk' za- j nad gradnjo ljud.s'-;l- stanovanj, vod za ljudske hiše z gradnjo no- Pove sicer, ua je te kompetei ce vih stavb, ker se ne ve, kdo naj odobri načrte: aii državni prove-ditorat za javna dela, kot se je dogajajo do sedaj ali pa deielno odbomištvo za javna dela, kot ’aj bi bilo v bodoče. (Zavod za ljudske hiše spada namreč med tiste javne organe, ki bodo odslej pod deželnim nadzorstvom; med drugim bo tudi člane upravnega odbora odslej imenoval deželni odbor in ne več rimska vlada: prav v teh dneh so imer ovali novega UlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIItllllltlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitilillllMIIIIII VČERAJ V TRŽIŠKI LADJEDELNICI Splavitev 81.100-tonske ladje «Monica R.» za družbo iz Palerma oviralo najprej ministr tvo za javna dela, v zadnjem času pa zakladno ministrstvo. V zvezi s člankom, ki ga ja ča-sojisom posla, v ob’s.vo goriški zavod za ljudske hiše, pa trdi odbornik Masutto v svojem odgovo- j. mosti. Naš nune Dreja Je imel osem otrok, od katerih jih je še S šivih, njegov sin Andrej pa je te dolga leta doberodbski iupan. Čvrst je in zdrav ter še vedno navezan na svojo kmetijo, vendar je pri vseh otrocih na njej ostal le sam, zakaj tudi na Krasu se mladina že dolgo ne preživlja vet s kmetijo, ampak si Me zaposlitve drugje. Se v torek smo ga videli na strehi svojega senika, ki ga je zr.ova prekrival, ker mu je pome-deljska nevihta razmetala korce Botegarjev se dela ne ustraši, ka ru, da ne ustreza resnici, da je dar pa je z njim pri kraju, si tu Ladja je dolga 253,57 m, široka 38,93 m in visoka 17 m ter bo plula z brzino 17 vozlov Včeraj so v Tržiču splavili veliko petrolejsko ladjo «Monica R.» z no. silnost.jo 81.100 ton, ki so jo zgradili v Italcantieri za družbo «Eu-ropa — Societk Generale dell’Arma- tieri Giorgio Tupini, pooblaščeni administrator Cortesi in glavni ravnatelj Vittorio Fanfani. Ladja »Monica R.», ki so jo zgra. dili pod nadzorstvom Lloyd’s Regi- mento S p.A.» iz Palerma. Lastnik j stra, je dolga 253,57 m, široka te družbe je vitez dela Attilio Mon. j 38,93 m, visoka 17 m in lahko preti, pod katerega spada tudi družba ! važa v svojih cisternah 101.270 kub. »Societi Mediterranea Raffineria j metrov surovine in ima, ko je po Siclliana Petrol! S.p.A.» iz Palerma, polnoma natovorjena, 12,80 m gre ki je prav v teh dneh naročila družbi Italcantieri dve velikanski petrolejski ladji po 227 tisoč ton. »sla« socialistov v Novodnjah Pred nekaj dnevi je bil v So-vodnjah sestanek članov in semiš-lj( ikov socialistične stranke, ki nr.u je predsedoval tajnik sovo- Vsa opravila pri splavitvi Je vodil novi ravnatelj ladjedelnice inž. Mario Lippi, medtem ko je bila za -bolnico gospa Mary Dummett, žena B. Dummetta, podpredsednika družbe «Britisch Petroleum« iz Londona. Ladjo Je posvetil goriški nad- za. Poganja jo motor Diesel vrste CRDA . Sulzer in doseže hitrost 17 vozlov. Za ladjo je značilna zelo razvita avtomatizacija pogonskih strojev ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje. Zelo je tudi poskrbljeno za varnost ladje. Tako bodo tudi avtomatleno gasili požare, kar je dostpj najbolj sodobno na tem področju v Italiji. Kar se raznih merilnih naprav tiče, so u-porabtli najbolj sodobno elektron- no je spregovoril inženir Rossi, ki je pohvalil graditelje ladje in se jim zahvalil. Zahvalil se je tudi oblastem in Mr. Dummettu ter dejal, da je sedaj nastopil čas za gradnjo velikih ladij. Povedal je tudi, da bo njegova družba naročila pri I-talcantieri gradnjo dveh velikih turbinskih cistern po 227.000 ton, ki bodo prav tako visoko avtomatizirane. borba o kompetencah med .eželo in državo zaustavila odobritev načrtov za tri milijarde lir na celotnem deželnem ozemlju. Nadalje trdi Masutto, da niso na deželi odobrili na seji 27 junija načrta >,t_ 72 stanovanj, ki naj bi jih zgradili v Gorici, če? da je bila te -nična dokumentacija nepopolna. Iz istih razlogov niso odobrili načrtov za gradnjo hiš v Gorici in Gradiški. Po izpopolnitvi so te načrte odobrili na seji 14. julija letos. Odbornik Masutto zaključuje svoj odgovor s trditvijo, da je dežela vse načrte, ki so ji bili poslani, odobrila, če Je bila njihova dokumentacija popolna. Dreja Botegarjev je slavji 80-letnico Spored visokogorskih vzponov y poletju 1967 SPD v tiorici škof Pietro Cocolin Ceremonije so se udeležili predstavniki civilnih in j sko tehniko. Zato je tudi dosegla vojaških oblasti Trsta, Gorice in j ladja visoko priznanje pri omenje-Tržiča, predstavniki družbe, ki Jej nem registru. Zaradi avtomatizaci-naročila ladjo, predsednik Ttalcan- j je bo ladja dalj časa uporabljiva, .................................................minimum...m ■■■■■••■m.. j najboljši deklvrd^O^goji^ZB POLETNE PRIREDITVE V ŠTANDREŽU Jutri zvečer koncert zbora «Oton Zupa nčič» Vrsta prosvetnih, športnih in zabavnih prireditev - Danes tekmovanje v briškoli - V sredo rokometne tekme Gorica Ital. televizija 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film- »La danza degli elefanti* - 22.25 Pojdimo v kino • 22.35 Risanka 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.16 »Caccia al cantante*, glasbeni spored - 22.25 Film «I-a grande avventura*. 21.00 Dnevnik 21.15 Tednik za počitnice - 22.00 Beethovnova I. simfonija op. 21 - 22.40 Oddaja o letalih. TELEVIZIJSKI SPORED OD 30. VII. DO 5. Vlil. NEDELJA, 30. julija 10.00, 19.50, 21.00, 23.00 - Poročila - 10.05 Domače pesmi in napevi 11.00 Kmetijska oddaja -11.45 Tisočkrat zakaj - oddaja za otroke 12.30 Pustolovščine z Južnega morja — film 13.00 Nedeljska konferenca 14.30 Atletika Madžarska-Velika Britanija 19.55 Perry Mason — film 21.50 Mednarodni folklorni festival. Obzornik 21.38 Vijavaja — rin-garaja - 22.20 S kamero na Rdeče morje. PONEDELJEK, 31. julija 21.00 in 24.00 Poročila - 19.15 Lepe pesmi • 19.45 Energija iz plime in oseke — film 20.05 Risanke 20.15 Športni pregled -20.40 Obzornik 21.38 Beckett: čakajoč na Godota — drama -23 45 Mali komorni koncert. ČETRTEK, 3. avgusta 18.05, 21.00 in 22.55 Poročila -18.10 Risanka - 18.25 Potujte z nama ob Ljubljanici 18.55 Črni kralj — risanka 19.15 Kje, kam in kako v soboto in nedeljo - 19.35 Po izbiri — glasbena oddaja 20.00 Vandrovec — humoristčina oddaja 20.40 Obzornik 21.38 Vuk Vučo: Nepotolaženi poštar — komedija - 22.40 Poje Tereza Ke-sovija. TOREK. 1. avgusta 22.50 Poročila 19.45 Mihec ni več tepen — lutke 20.00 Popo tovanje po A/iji - film 20.40 Obzornik 21 00 Daljna dežela — celovečerni film 22.10 Smeri sodobne likovn-; umetnosti — trienale v Beogradu PETEK, 4. avgusta 21.00 in 23 10 Poročila • 19.45 Vizitka: Berta Ambrož 20.00 Mesto na Vardarju, mimogrede -20.40 Obzornik 21.38 Usode — celovečerni film. SREDA, 2. avgusta 2100 in 23 00 Poročila - 19.15 Mm nar na triciklu - oddaja za otroke 20.00 Reportaža - 20.40 SOBOTA. 5. avgusta 20.00 in 21.50 Poročila • 19.15 Mladinska igra 20.0f Vsako soboto 20.15 Sprehod skozi čas 20.40 Obzornik 21.38 Nekaj sta rega, nekaj novega 22.00 Jugoslavija oieše in poje - folklorni festival v Kopru 23.00 Golo mesto — film. VERDI Zaprto zaradi počitnic CORSO. 15.00: «100.000 dollari per un massacro«, G. Hudson in L. Nusciak, italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 15.15—22: «La guerra dei bottonl«, Antoine Lar-tigue CENTRALE. 15.15—21.30: «La morte non conta i dollari«, Mark Da-mon in L. Gilll, v kinemaskopu in barvah, ital.-špansld film. V1TTORIA. 15.30—21.30: «Missione suicida«, Tony Curtis in Mary Murphy, ameriški barvni in ki-nemaskopski film 'I rži c AZZURKO. 15—22: «Ragazzo che sapeva amare«, ansambel I Giganti in Paty Pravo, v barvah. EXCELSIOR. 14—22: «Scandalo al sole«, Sandra Dee m Troy Do-nahue, v barvah. PRINCIPE. 15—22: «Uno sceriffo tutto d’oro», Louis Mc Julian, v kinemaskopu in barvah. SAN MICHELE. 14.30—22.30: »Tam-buri ad ovest«, Audle Murphy, v barvah. MARCELLIANA. 14—21.30: «Sette contro tutti«, Roger Browne, v kinemaskopu in barvah. Ronkc RIO. 15.00: «M 5, codice diamanti«, James Gamer in Sandra Dee, v kinemaskopu ln barvah. Sinoči se je pričela na nogometnem igrišču v Štandrežu celotedenska «šagra» športnega društva «Ju-ventina« ki se bo zaključila prihodnjo nedeljo. Prireditve si bodo sledile prihodnji teden skoro vsak večer. posadko. Surovino bodo prevažali j v 11 cisternah: po 4 bodo na vsa-i kem boku, 3 pa v sredi. | Na ladji bodo nameščeni tudi žer-i javi z nosilnostjo po 10 ton ter žer-i javi za reševalne čolne. Prav tako ' bo ladja razpolagala z radarji, z j najbolj sodobnimi navigacijskimi in-i strumenti in s komunikacijskimi I sredstvi. Posadka bo stanovala v zelo u-dobnih prostorih, ki bodo sestavlje ni iz petih apartmajev, 38 kabin z enim ležiščem in 4 kabin z dvema ležiščema. Skupni prostori bodo šte li dvorano za reprezentanco, menzo, dnevne sobe za oficirje, za podoficirje in za mornarje ter telovad nico, ki jo bodo lahko spremenili v kino dvorano. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna CRISTOFOLETTI, na Travniku, telefon 19-72. RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna «All’Angelo» dr Olivetti, Ul Roma 22, tel 72393 TR2IC Danes ves dan ln ponoči je od prta v Tržiču lekarna «AL Reden tore«, last dr Ennerija in de Nor disa, Ul Fratelli Rosselli 21, tele fon 72340 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 30. julija Je v Gorici od prta cvetličarna RENATO GOR1AN, Ul. Garibaldi št. 9, telefon 26-28. Danes zvečer od 20,30 dalje imajo na sporedu ples. še prej, ob 17,30 pa je na vrsti tekmovanje v briškoli, na katerem se že sedaj predvideva velika udeležba. Nagrajenci bodo dobili obilne nagrade, in sicer prvonagrajenca dve pletenki vina (vsaka po 50 litrov) in dva surova pršuta; drugonagra-Jenca pa dve kolesi sira. Jutri zvečer ob 20,30 je koncert pevskega zbora «Oton 2upančič» iz štandreža, ki bo pel pod vodstvom dirigenta Franca Lupina. Na trobento bo igral solist Aleksander Corva. Naj pripomnimo, da je to prvi nastop domačega pevskega zbora v štandrežu in organizatorji so prepričani, da bo ta prireditev privabila ne le vaščane, ampak tudi ljubitelje slovenske pesmi iz Gorice ln iz drugih vasi. Naj dodamo še, da bo v sredo športni večer z nastopom štirih jugoslovanskih rokometnih ekip, v četrte!: pa koncert beat orkestra iz Manzana. V soboto bo nastopila d iberdobska godba na pihala. Vse večere bo na igrišču ples. Ob splavitvi so spregovorili predsednik Finčantieri Tupini, Mr. Dummett, podpredsednik družbe British Petroleum in pooblaščeni administrator plovne družbe inž. Umberto Rossi. Tupini je naglasil predvsem visoko stopnjo avtomatizacije ladje ter potrdil vest, da bodo prihodnjo pomlad začeli v tržiški ladjedelnici graditi dve petrolejski ladji velikan ki po 227.000 ton, s čimer se bo italijanska ladjedelska industrija vključila v svetovno ladjedelsko in dustrijo gradnje velikanskih ladij. Zatem je spregovoril nekaj prilož nostnih besed Mr. Dummett. Konč- 5.-6. avgusta; Montaž (2734 m) iz Selle Neveje, Prenočišče v pastirskih kočah na planini Pecol. Udeleženci nai prinesejo s seboj po eno odejo, 19,—20. avgusta: Trenta — Zasavska koča na Prehodavcih — Dom pri Triglavskih Jezerih 2.-3. septembra: Kanin (2585 m) lz Bovca do koče Petra Skalarja — Naslednji dan na vrh 16,—17. septembra Triglav t2P63 metrov). Odhodi v soboto popoldne. Do izhodiščnih točk z lastnimi sredstvi. Kolikor dj morebitni udeleženci ne razpolagali s svojim vo zllom, bo društvo poskrbelo za prevoz, če se bodo zglasili pri odborniku Arturju Košuti v Ulici Mairieli, vsaj 3 dni pred odhodom Istotam dobijo vsi tudi podrobnejše inior maclje o vsakem vzponu i točna ura odhoda itd ). Odbor Tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu V Slovenskem dlja.kem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo 2. avgusta ob 8.30 Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnej a pojasnila In za prijave pri upravi Doma, ki jim Je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Včeraj je Andrej Jarc slavil HO. rojstni dan. Dreja Botegarjev, kot ga kličemo po domače, se je rodil 1887. leta v Doberdobu, že od a-ne mladosti je kazal veselje za kmetiju, zv katero je vse svoje življenje skrbel in delal na njej, da je lahko preživel sebe in svojo številno družino. Prvič je oblekel vojaško suknjo leta 1909 Leta 1910 si je sezidal hišo, v katero je naslednja leto pripeljal svojo mlado itiio Rozalijo 'Lakovič S pričetkom prve svetovne vojne je spet odšel k vojakom, kjer le preživel vse tegobe, ki so jil doživeli ljudje pod orožjem Do nastopa Ja- di rad privošči počitek in zabavo. Na vaških praznikih v Doberdobu se je vedno prvi zavrtel, kadar so napovedali ples za priletnejše plesalce, in mu njegovih osem križev niti cajmanj ni jemalo dobrega razpoloženja in iskrive mladostno-sti. Takšnega bi radi našega Drejo videvali še dolgo, dolgo let. Ob tako lepem jubileju se pridružujemo česthmm in voščilom, ki so mu jih izrekli svojci in prijatelji. J. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE V občini Gorica je bilo od 23. do 29. Julija 1967. leta 26 rojstev, 18 smrti, 3 poroke in 6 oklicev. ROJSTVA: Gabrielu Scarpin, An-drea Forza, Giorgio di Locco, An-tonella Del Sordi, Monica Fiscan-ger, Alessandro Fabbri, Mary Espo-sito, Massimo Medeot, Donatella Marchetti, Mario Marletta, Giulia-no Giaimis, Maurizio Esposito, Giorgio Colja, Elena Ermacora, Claudio Godeas, Gianluca Milocco, Alida Turco, Michele Rotriquenz, Stefano Sponza, Cristina Guacuz-zo, Paolo Paoletti, Caterina Petto-vello, Michela Tortul, Stefano A*-zano, Federica Dilena, Giuseppin* Ipavez, Sara Ianesch. SMRTI: 86-letna Gisella Visintin, 74-letni Domenico Delmoro, 79-let-ni Giuseppe Šuligoj, strugar 55-letni Rodolfo Balt, 69-letna Mari* Veluscik, vd. Pellegrini, slaščič** 29-letni Giovanni Onofrio, 2 meseca star Tazio Zorzin, trgovec 77-letni Romeo Pecile, 7 ur star Michele Rotriquenz, 68-letna Eleono-ra Mikluz, vd. Delpini, šofer 57-letni Libero Beltram, 60-letnl Antonio Brandallero, 56-letna Giusep-pina Breščak, 62-letna Maria Fiegl-I oročena Nehn de Hahnenbeck, 74-letna Anna Platzer, maresciallo P-5-57-letni Armando Collangelo, kroje4 66-letni Lul gl Vuga, 58-letnl Ad4 Nicola. pOROKE: univerzitetni dij** Germano Moratelll in Claudia O0" ruppi, vojaški oficir Lucio Giaso-i,o in univerzitetna dllakinja Francu Bardusco, mehanik Gianpaol3 Mosettl in delavka Sonia Kocjančič OKLICI: šofer Gastone C-orne*1* in pomočnica Liliana Lupieri, šizma j* bil več let doberdnbski i ra-mik Antonio Salzano in gosp župan, potem pa so ga fašisti m dinja Maria Caneva, uradnik Gl*n' več dni vtakn‘li v zapor Prt prvih volitx/ah so mu na siavili samokres na prsi, ker je p. otestiral zaradi volilnih sleparij. Podal ie ostavko na župansko me sto, ker se nt hotel pokoriti ja šističnim ukazom. Bil Je večkrat a.ico Culot in orortajalka ca Quern. uradnik Pler GiusepP* T mzig m učlteUna Laura "Jerm z -stopuik Modesto Conte in del*v ka Maria Vendrame, uradnik Gi*n' otrlo Carnlni in vzgojiteljica Ad®" le Maroni KMEČKA. BANKA GORICA UL. MORELL1 14 - TEL. 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane In proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje In eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.) Prispeva {te ,ia DIJAŠKO MATICO I Jutri zvečer občni zbor športnega društva Sovodnje Jutri zvečer ob 21. uri bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah redni občni zbor športnega in prosvetnega društva «Sovodnje». Na dnevnem redu so poročila predsednika, nika, blagajnika in nadzornega odbora. Nato bodo sprejeli razreš-nico dosedanjemu odboru ter izvolili nov društveni odbor. Marljivi sovodenjshi športniki bodo tako na tem občnem zboru pregledali dosedanje delo ln ugotovili možnosti večje športne aktiv-u.isti, posebno še, ker se obeta, da bo prihodnje leto v Sovodnjah zg, ijena športna dvorana. ...............*.>iiiii,iiiiiiiiiiiiiitiiiiiliiiliniliiBiilillll|iiaMal|,l|||||||,,,||||,|||,1t,„,,|||t|||| SPET PROMETNA NESREČA V SOVODNJAH Motociklist v kolesarja ki je vozil po levi strani Branko Kuzmin se ja pobil po glavi in je v bolnišnici V petek zvečer sta se pri cerkvi v Sovodnjah ponesrečila Branko Kuzmin in Sovodenj in Marjan Marušič iz Mirna. Oba so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Kuzmina pridržali na zdravljenju za 8 dni, MaruSiča pa ao po prvi pomoči odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer se bo zdravil 20 dni. Kuzmin se je v petek zvečer z motociklom peljal z dela v karto-nažni tovarni v Rubijah. Ko se je pripeljal skoraj do svojega doma, se mu je s kolesom po levi strani pripeljal nasproti 18-letni Marjan Marušič iz Mirna. Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem sta se poškodovala oba Kuzmina so odpeljali v bolnišnico zi.radi udarca v glavo in šoka ter bo v osmih dneh ozdravel, če le bodo nastopile komplikacije, Marušič pa se Je globoko urezal, v desno stegne udaril se je v levi komolec, ki si ga je najbrž tudi zlomil in zadobil šok; okrevati bi n oral v 20 dneh. Na kraj nesreče so prišli domači karat-injerji, ki so sestavili zapisnik. Branku Kuzminu, navdušenemu športniku in sodelavcu našega lista, želimo, da bi okreval čim-prej. Iz tržtike bolnišnice V nabrežinskem kamnolomu je pri potiskanju vozička spodrsnilo 26-let-nemu Augustu Zoffu iz Beljana pri Tržiču. Udaril se je v glavo ter se bo zdravil 15 dni v tržiški bolnišni ci. Za 15 dni so pridržali na zdravljenju tudi 60-letnega Oscarja Lo-renzona iz Gorice, ki je padel v kopališču Caravella v Sesljanu. Zaradi zloma prsta na levi roki so pridržali za 15 dni 35-letnega Bn risa Kanteta iz Ljubljane. PRIZNANO AVTO PREVOZNIŠKO PODJflJf |P%4 LA GORIZIANA (JOKU.a - Ul Utica d v ista i hi. lel ŽK4S JUKIČ* PREVZEM AMU PKEVIt/ VSAKOVRSTNEGA HI.AH« Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki g« izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno t-enomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TUM IVINI MEBLO KIDUHiKVA * NOVI (.OKUJ Kupcem s področja Furlanije • Julijske Benečija dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom iD ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMER^ v trgovini iMEBLOi v NOVI GORIC* PLODEN SESTANEK ŽIVINOREJCEV IN STROKOVNJAKOV V BAZOVICI V zadružnih oblikah sodelovanja rešitev resnega problema naše je možna živinoreje V petek, 21. Julija so se v Bazovici sestali na posvetovanje, na vabilo Kmečke zveze, predstavniki občinskih uprav Združenja rejcev sivo-rjave pasme, zavarovalnic za govejo živino, strokovnjaki in člani komisije za vprašanja živinoreje pri Kmečki zvezi. Bila je to prva okrogla miza o vprašanju živinoreje v naši pokrajini, ki preživlja zaskrbljujočo krizo, kot je bilo s posebnim poudarkom prikazano tudi na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze februarja letos. Od tod potreba, da se prouči stanje, ugotovijo vzroki krize in nakažejo možnosti in perspektive za njeno prebroditev. Najprej so prisotni razpravljali o sedanjem stanju živinoreje, ki ni ravno tako, da bi lahko ostali brezskrbni. V zadnjih 12 letih se je število glav goveje živine zmanjšalo za 25 odst., kljub vsem javnim prispevkom, ki so bili vloženi za napredek živinoreje, ki je steber kmetijstva, saj tudi v naši pokrajini daje še vedno več kot 50 odst. celotnega produkta kmetijstva. Nič ne kaže, da bi se zadnje leto kaj spremenilo na bolje, raje obratno. Naša živinoreja je namreč skoraj stoodstotno usmerjena v mlekarstvo, ki ga tare stari problem prenizke cene mleka pri hlevu, ki je za približno 20 lir manjša od stroškov. Zadnje leto so pa poleg tega naše živinorejce doletele iove težave V naši pokrajini je produkcija mleka okrog 100—120 hi dnevno, kar predstavlja šele okrog 10 odst. potrošnje; ostalih 90 odst. uvažajo razna podjetja (predvsem SAL-PAT) iz Furlanije in Jugoslavije. SALPAT je do lani prevzemala v 24 zbirnih centrih od naših živinorejcev okrog 50 hi dnevno. Ker pa ni bila vezana na nobeno pogodbo, je v zadnjih časih ukinila kar polovico teh zbirnih centrov, tako da so oddajale! sedaj prisiljeni nositi mleko v oddaljene vasi, kar je za starejše živinorejce skrajno mučno in skoraj nemogoče, ne glede na nove stroške. Perspektive, če bo ostalo pri se- danjem načinu prodaje, niso rož-\ prihodnjega bo vse področje naše nate. Prvega aprila prihodnjega leta bo stopil v veljavo pravilnik o mleku za Skupno evropsko tržišče, ki predvideva indikativno ceno 61 lir. Tudi takih, ki sami neposredno prodajajo po boljši ceni mleko po družinah po stari tradiciji in imajo zato posebno dovoljenje, je in bo vedno manj, ker ne morejo prepustiti izkaznic niti mlajšim članom družine. So pa tudi možnosti, ki nudijo boljšo perspektivo, če bodo naši živinorejci znali upoštevati in izrabiti. Naše mleko je boljše od uvoženega in ne zgolj po naših trditvah, ampak izhaja ta boljša kakovost iz uradnih študij, ki so jih opravile javne ustanove. Tudi strokovnjaki, ki so delali pri teh študijah, svetujejo, da bi se naše mleko namenilo otrokom in bolnicam, glede na njegovo boljšo kakovost. V teku je akcija za ozdravljenje goveje živine od tuberkuloze in bruceloze in Je pričakovati, da do konca letošnjega leta ali začetka MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiu Po vinskih razstavah Podžupan prof. Lonza izroča prvo nagrado za belo vino Katarini Skorja Iz Križa Rudolf Košuta iz Križa pa je prejel prvo nagrado za črno vino foirko Košuta iz Križa je prejel prvo nagrado razstavi v Nabrežini za belo vino i, Nabrežine pa je prejel prvo nagrado za črno vino Letošnje vinske razstave na Tržaškem so se zaključile, ker v Miljah je letos ne bo. Imeli smo razstave domačih vin v Dolini, v Repnu, v Zgoniku, v Nabrežini in v Križu. Na območju tržaške občine je bila letos prvič razstava v Križu, ki je bila samo krajevnega-vaškega značaja in ni zajela vinogradnike iz cele občine kot se to dogaja na razstavah v drugih občinah, vendar je razstava v Križu bila zelo pomembna, ker so organizatorji začeli orati ledino, ker je bil prebit led, ker je razstava opozorila pristojne oblasti in ustanove na probleme vinogradništva v tržaški občini, zlasti na področju od Barkovelj do Sesljana. Občinska uprava se je zdaj začela zavedati gospodarske važnosti in možnosti nadaljnjega razvoja vinogradništva, cvetličarstva ter vrtnarstva na tem področju in njeni predstavniki so obljubili vsestransko pomoč. Po tej poti je treba nadaljevati. Kmetovalci na področju od Barkovelj do Proseka in Nabrežine, ki spadajo pod tržaško občino, naj zdaj ne zamudijo ugodnih razmer, naj se pogovorijo, naj si napravijo načrt in naj se s pomočjo svojih organizacij lotijo’ ‘Sčla, da bodo v bregu nad morjem lepi vinogradi, vrtovi in rastlinjaki, vmes pa dobro urejene poti. Občina, pokrajina, dežela in kmetijsko nadzomištvo morajo prispevati svoj delež, da bo ta kraj zares valoriziran, kot se spodobi, da bodo na sončnem pobočju nad morjem trte, cvetje in zelenjava. Kakor smo omenili, je razstava v Križu prebila led. Pričakujemo, da bomo prihodnje leto, če ne v Križu, pa nekje drugje, imeli razstavo domačih vin iz tržaške občine. Ob podelitvah nagrad so strokovnjaki poudarili, da so dosedanje razstave vin dosegle u-speh, ker so v teh letih, prav zaradi spodbudnega vpliva razstav, vinogradniki zboljšali kakovost vin. Uredili so ponekod tudi nove vinograde, vendar je še možnosti za ureditev novih vinogradov in so tudi določeni državni prispevki. Našim vinogradnikom priporočamo, naj u-redijo nove vinograde, in to na sodoben način, kot priporočajo strokovnjaki. Ne bo jim žal. Vinogradniki, ki so s svojimi vini sodelovali na razstavah so prejeli nagrade in darila. To jim je priznanje, obenem pa spodbuda njim in drugim. Tudi prihodnje leto bodo razstave, priprave pa se začnejo že zdaj. Vse vinogradnike opozarjamo zlasti na drobno, pravilno kletarjenje. Nekateri vinogradniki niso letos prejeli prve nagrade za svoje vino zaradi slabe, oziroma ne dovolj čiste posode. To so strokovnjaki povsod poudarjali. Poskrbite torej, da boste imeli zdravo, čisto posodo, da ne boste pokvarili sadu svojega truda. Na splošno velja za vse pripo-čilo, naj se ravnajo po nasvetih strokovnjakov In izkušenih vinogradnikov. če so naši vinogradniki v zadnjih letih tako napredovali, zakaj se ne bi še izpopolnili, da bodo imeli še več domačega in še več vedno boljšega vina? ,ll|||||ltu|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,||,„m||||aam||||||||||||||||||„„|||||||||||||||||||^||||||||||||||m|| Hmechi koladatcah m auguMt........ v faradi suše mora kmetovalec odločilnem mesecu še mo in žveplamo zlasti mlade trte. Žveplalnika ne bomo še odložili in bomo vsaj še enkrat požveplali grozde, ker je ravno v tem , času še bolj nevarno, da napadeta grozde strupena rosa in grozdna plesen. Opleti moramo plevel, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu. V KLETI naj bo hladno. Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi zaprta, v hladnih urah pa jo odprite, da se prezrači. Klet dobro °W\sadimo zelie, cvetačo, očistimo in pobelimo. Pokvarje-c, broklje. no posodo popravimo, če bomo velJ» tolto Mor Jo 0,M1 0l> tr8,tvl pr“mh 2aliti.» Po dežju škropi-1 NA VRTU — Poberemo rume- raKi’ Vuslevati navodila gieue Pral‘Janja zemlje in namakanja. Pat, tako ie treba tak°J ukre' str‘tln se ravnati po navodilih K°vnjakov v primeru toče. NjIVi kopljemo krompir. Viii n ni bati, da bomo spra-bač r>°d str«ho vlažen krompir, Uto h m.oramo paziti, da ga bolh raniU na suhem prostoru br0 nv Prevelikih kupih. V do-rebo (Shojeno zemljo sujemo ln sadimo zelje, cvetačo, pokrajine proglašeno za popolnoma zdravo, kar pomeni, da se bo mleko lahko prodajalo tudi nepastori-zirano in bi mu zato morali priznati boljšo ceno. Tudi plemenska živina z uradnim spričevalom do-šeže lepo ceno, naši živinorejci jo pa drago kupujejo drugod. Predvsem sc vsi udeleženci posvetovanja soglašali, da je treba več smisla za sodelovanje in da nudi najboljšo perspektivo združeno delo, to je zadružna oblika dela od nakupov do neposredne prodaje pridelka, še zlasti upoštevajoč državno in deželno zakonodajo, ki priznava veliko prednost zadružništvu pri prispevkih, nizkoobrest-nih posojilih in javni pomoči sploh. Posvetovanje Je bilo plodno, razprava je bila odprta in živahna, važnosti vprašanja primerno. Seveda si niso niti organizatorji niti udeleženci okrogle mize domišljali, da bodo na en mah in z enim samim sestankom rešili vse probleme naše živinoreje. Takih okroglih miz bo še treba in jih bodo strokovne organizacije še priredile. Uspeh je pa že, da so se tako predstavniški in strokovno usposobljeni odzvali vabilu, pripomogli k sestavi okvir ne smernice za reševanje teh problemov in obljubili š voj o pomoč našim živinorejcem v njihovih naporih in novih pobudah, ki jih bodo morali začeti, da si pomagajo iz težav. Vedno manj ptic? Kras je vedno bolj obraščen in zelen, kar mu daje posebno svežino. Goščave so tudi ugodna zavetišča gozdnim pticam, nekoč mnogo manj zaščitenim, ker so jih, čeprav dobronamerno, preganjali pastirji in deloma tudi živina. In vendar so starejši deželam mnenja, da je ptic vedno manj; pogrešajo oni živžav, ki tako blagodejno vpliva na nas in bi danes bil še mnogo bolj potreben kot nekoč. Tudi hišnih ptic — skromnih lastovic in kričavih vrabcev — da je manj. Tudi iz drugih dežel se slišijo podobna poročila. Vzrok tega pojava je neznan, ugibanje pa zelo različno. Ta zadeva zanima vse ljudi, predvsem pa kmečke, saj so ptice pretežno naše prijateljice in pomočnice v borbi za obstanek. Še posebno se zanje zanimajo ornitologi (ptičeslovci). Ti trdijo, da kakor škoduje nova civilizacija človeškemu, tako tudi zdravju ptic. Menijo celo, da jim škodujejo razna zaščitna sredstva, ki se jih zemljedelec poslužuje proti rastlinskim in živalskim škodljivcem. V Avstriji sodijo, da so mnoga ptičja jajčeca neplodna. Seveda je vprašanje, če in koliko to drži, ker znanstvenih dokazov še ni. Kakorkoli že je, tehnični napredek pomeni v naravnem razvoju nazadovanje. Okužena zemlja, okuženo morje, okužen zrak, to ne more biti v skladu s pogoji, ki jih ljudje in živali — v tem primeru ptice — potrebujejo za svoj obstoj in razvoj. Op. ur. To je zadnji prispevek, ki nam ga je poslal pok. Janko Furlan, preden je zbolel. ROSKOP Veljaven od 30. ■ VII. • • do 5. - VIII. 1967 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Oseba, ki vas ima rada, vam bo zelo rada pomagala. Kar se vaših čustev tiče, vedite, da molk ne ubija le ljubezni, marveč tudi prijateljstvo. Na delu je ta čas primeren, da se lotite večjih stvari. Boste zdravi, toda izogibajte se ledenih pijač. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zenske, rojene pod tem zname-nem, naj ne stavijo vseh upov samo na telesno lepoto, marveč naj računajo predvsem na svoj bistri um in svojo osebnost. Na delu boste naleteli na ovire in premagati jih boste morali z vsemi silami. Malo posta ne bo škodilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah ne poslušajte tiste ose- be, ki vam obljublja gradove v oblakih. Poslušajte raje osebo, ki je bolj stvarna. Zaupanje vase in nekaj dobre volje vam bosta pomagala napredovati na delu. Kar se zdravja tiče, pazite na ledvice. KAK (od 21. 6. do 22. 7.) Uspehi v vaših srčnih zadevah so v glavnem odvisni od vaše iskrenosti in poštenosti. Besede so ustvarjene zato, da človek pove z njimi svoje misli in ne da jih prikriva. Če boste na delu neodločni, boste le izgubljali čas. Želodčne motnje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Končno boste srečali osebo, ki ste si jo vedno želeli spoznati. Ne pokažite takoj svojih čustev, kajti zadržanost še bolj spodbuja ljubezen. Na delu pride do naglih sprememb in od odvisno, ali bodo ugod- DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ker ne boste hoteli priznati neke napake, boste rekli neko nekoristno laž. Na vsak način boste ta teden srečni, ker se je vrnila oseba, po kateri ste hlepeli. Ce hočete ohraniti zdravje, se strogo držite diete. Ne verjemite lizunom. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah boste doživeli nekaj nepričakovanega. To pa morate pravilno oceniti, saj bi bilo vsako pretiravanje neumestno. Na delu bo nekakšen odmor in prav bi bilo, da ga izkoristite za oddih. Sploh bo počitek zelo koristil zdravju. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Oseba, ki jo imate silno radi, se ne more prilagoditi vašemu načinu življenja. Sicer pa ne čuti nič globljega do vas, ker pozna le čutno ljubezen. Na delu se morate paziti, ker povzročajo vaši uspehi nevoščljivost. Zdravi boste kot riba. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Tudi v ljubezni sta dve stvarnosti: resnična stvarnost in domiš-ljiska. Med njima morate najti pravo mero. Na delu ne bo nič novega, kvečjemu ga bo več kot po navadi. Boste nekoliko zbiti in trudni in potreben bo počitek. KOZOROG, (od 21. 12. do 20. 1.) Ne za-bubajte se preveč v sedanja čustva izključno v odnosu na eno osebo. Pojdite v družbo, saj boste tako razširili svoje čustveno obzorje ter spoznali nove ljudi. Na delu ne bo nič izrednega. Izogibajte se mrzlih kopeli. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V čustvenih stvareh se boste razgibali, saj boste spoznali nove simpatične osebe. Sploh bo prav, da gojite nova poznanstva. Na delu boste deležni popolnega razumevanja. Lotiti se boste morali nekega zdravljenja. Bodite zvesti osebi, ki vas ljubi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah vas bodo prevevala nejasna meglena čustva, ki jih morate dobro prerešetati in si jih sami sebi pojasniti, če hočete biti srečni v prihodnosti. Na delu se ne boste pretegnili. Zdravje bo izvrstno, a pazite na jetra. I no čebulo presadimo na njeno mesto cvetačo zelje, ohrovt, glavnato solato. Sadimo broklje, solato endivijo dn sejemo motovilec, zimsko špinačo in navadno solato. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine. Rastline dobro okopavaj. Pazi in škropi s preparati paradižnike, če jih napada peronospora. V SADOVNJAKU zrahljamo zemljo rodovitnih in oslabelih dreves, še je čas, da cepimo | sadno drevje na oko. Ako se je na breskvah, češpljah in češnjah pojavila smolika, okoplji okoli takih dreves in pognoji z apnom. Smolo obriši s cunjo in rano operi. Nato napravi čez rano nekaj pcdolgastih zarez, globokih do lesa. J / ! večja HITROST VEČJA / NEVARNOST ':'W ■f premisli preden prehitevaš Prej prižgi smerno luč, in še prej poglej v vzvratno zrcalo! Drzno prehitevanje lahko pomeni konec potovanja: poglej zelo doleč naprej in nazaj, preden se odločiš, in če nisi gotov, počakaj. MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Glavno nadzorništvo za vožnjo in promet POLETNA KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTI julij - avgust 1967 GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefon 15 V svojih obratih nudi vse gostinske usluge KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN tn gostišča LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS NOČNI Q HOTEL TRIGLAV KOPER - Tel. 21-650 HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama. BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples. Z STERK AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114 VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU Hotel LEV LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase - Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajal išče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice JT\ KOMPAS KOPER — IZOLA — PORTOROŽ - POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE ‘€ENTRAL-RIVIERA POPTOPOŽ MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAR» Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOČ PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna OD 7. DO 2«. URE OB NEDELJAH PA OD 7. DO U. URE REHRANA Informacije turistične zveze Slovenije PRIMORSKA: V Kopru, Piranu in Portorožu je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Za Piran ln Portorož priporočajo rezervacije. Temperatura morja je 25° C. V Novi Gorici je dovolj prostora. Prostor je še v Bovcu, Tolminu, na Lokvah, v Ajdovščini in Kanalu. Hotel Orel v Trenti je zaseden. Dovolj prostora Je v Idriji, Cerknem in na Vojskem. PRIREDITVE: V galeriji v Piranu so odprte stalne razstave del domačih umet nlkov. Gostišče Mornar v Domerku priredi danes srečanje srebrnoporo-čencev s pestrim sporedom. Med drugim bodo Izvolili tudi najlepšo hčerko zakoncev, ki so se poročili leta 1942. GORENJSKA: Na Bledu so zasedeni vsi hoteli. Nekaj prostora je še v zasebnih turističnih sobah in v počitniških domovih. Camping v Zakl lahko prej- NOVO GOSTIŠČE «PR KRIŠKI GARDI» Vipavski Križ dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se! me le še manjše število gostov. Temperatura vode v jezeru je 24" C. V Kranjski gori je še prostor v hotelu Razor in Slavec. Motel Erika bo od 1. avgusta talje zaseden. Zaseden je tudi Motel. V Podkorenu je v hotelu Vitranc še 8 prostih postelj. V Gozd Martuljku je prostor samo še v zasebnih turističnih sobah, medtem ko so vsi gostinski objekti zasedeni. Zasebniki imajo prostor tudi v Kranjski gori in Podkorenu. V vseh planinskih kočah na Vršiču Je še prostor. Dovolj prostora je v Ratečah. V Kranju je prostor v hotelu Evropa in pri zasebnikih; hotel Jelen je zaseden. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, pri zasebnikih v Naklem, v domu na Krvavcu In v Preddvoru. Na Jezerskem je prostor pri zasebnikih in v češki koči. Dom na Jezerskem je zaseden. V Škofji Loki je zasedeno gostišče Krena, nekaj protora je še pri zasebnikih In v mini hotelu Zorka. Prostor je v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski dolini je dovolj prostora v Gorenji vasi in v Trebiji. V Poljanah in Srednji vasi pa imajo zasebniki le še nekaj prostih postelj. Dovolj prostora je v Selški dolini. PRIREDITVE: Na Bledu bo nastopil 31. 'ulija zvečer folklorni ansambel Taneč iz Skopja. Danes bo ob 10 uri dopoldne pri Ruski cerkvici pod Vršičem spominska slovesnost za umrlimi ruskimi vojaki iz I. svetovne vojne, ki so gradili cesto čez Vršič. V okviru Groharjeve slikarske kolonije, . ki ga prirejajo ob 100-letnld uffle j nikovega rojstva bodo imeli v AK«3 ji Loki pester program kulturo1 prireditev in v ponedeljek 31. julij* v sredo 2. avgusta, v soboto 5. avg1 sta in v nedeljo 6. avgusta. LJUBLJANA Z OKOLICO: V Ljubljani sta zasedena hot®1 Slon in Bellevue. Prostor je še v W telih Lev, Union ln Ilirija. Dov«1 prostora je v Zveznem centru 2 gradbene Inštruktorje in pri zas®! nikih. Dom tehničnih šol ima volj prostih postelj. V Kamni11? Kamniški Bistrici In Domžalah J dovolj prostih postelj. Dovolj Pr‘ štora je v vseh turističnih postaj«" kah v Zasavju. Prostor je tudi Litiji in okolici. Dovolj prostora J v Logatcu, Rovtah, pri zasebni K1 j na Rakitni, v Cerknici, in v vse‘ vaseh v okolici Cerknice. Gostišč«, Rakovem Škocjanu je zasedeno-turističnih domovih na Kureš^1 Polževem in Travni gori, je dov«} prostora. Prostor je v Kočevju v okolici, v Ribnici in GrosupUj' Dom na Goropekah v žireh ima 0 volj prostih postelj. DOLENJSKA: V Novem mestu je še nekaj štora v obeh hotelih, šmarješke plice so zasedene. Nekaj prosto?: pa je še v Belenjakih in čate^ toplicah. Prostor je na Otoč«8,, Črnomlju, Metliki ln Krškem. \ volj prostora je v planinskih d o« vih na Lisci, Bohorju, Prsti in % spodlčni na Gorenjskem. V Meti’2 na Kolpi je odprto novo kopal1*;,, Kolpa ima 26" C. Temperatura ke od Otočca do Brežic je 20 v 24" C. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .................................................. ....................................nun ........................................................n............. m M, t,,,,, ,M ,|. 11 n n |MI n in n ■ m m|! J John Creassy LOBOV PEGAT — Vi veste? — Vem. Narednik Weex jo s pomočnico straži v stanovanju Billa Sloana. Margareta se noče vrniti domov. To bom skušal izkoristiti. Ce hčerke dalj časa ne bo domov, se lahko zgodi, da bo Paterson izgubil glavo in nas pripeljal na kakšno sled. Malce čudno je, da ta mož tako pogosto menja razpoloženje: zdaj je avtoritativen, potlej nervozen, in živčen, nato spet zaskrbljen, kot... Roger je nenadoma obmolknil. Spomnil se je Paterso-novih oči: rumenkasta barva njegovih beločnic, potlej pa njegovega svetlečega pogleda. Nekaj mu je padlo na um. — Kot kaj? je vprašal Chatsvvorth. — Ne... ne morem najti natančne primerjave. Naposled mislim, da smo precej napredovali v preiskavi. — Ja, ja. Kar sami sebi čestitajte... Pazite na Margaret Paterson. Mogoče Je v nevarnosti. Nočem, da bi se ji kaj takega zgodilo kot Alecu Mac Dougallu. — Tudi jaz si kaj takega ne želim, je hitro odgovoril Roger Chatsvvorth je dvignil obrvi in ga pogledal — Ponavljam; pri njej sta narednik Weex in še ena pomočnica. Tudi hišo imamo pod kontrolo. Ce bo hotela domov, ji tega ne moremo preprečiti. Doslej ni storila ničesar, za kar bi jo lahko obtožili. Upam, pa, da bomo ravno z njo dosegli kakšen rezultat. — Prav. Storite, kot najbolje veste. Imate proste roke. — Hvala, gospod... — Samo brez pretiravanj; lahko greste. Roger brez zapustil pisarno, odšel h Cortlandu in mu vse povedal, potlej pa pohitel na dvorišče in pognal avto. Zapeljal je ob obali Temze in se ustavil pred lekarno. — Želite? ga je vprašala prodajalka. — Ali imate sodo bikarbono v tabletah? — Imamo, gospod. Prodajalka se je obrnila proti predalčkom za seboj. — Ali jih imate v škatlicah, ali v stekleničkah? — V stekleničkah, gospod. Hočete večjo ali manjšo? — Manjšo, lepo prosim. Steklenička se je Rogeru zdela nekoliko večja od stekleničke, ki jo je Helena Wolff vzela iz torbice v Morden Lodgu. Plačal je, odšel, odprl stekleničico, in vstopil v bližnjo hišo ter odvrgel polovico tablet. V predverju je sedel vratar v uniformi z zlatimi gumbi. Namesto, da bi ga vprašal za informacije, je Roger stopil k seznamu podjetij, ki je bil pritrjen na zid. Policaj v civilu se mu je diskretno približal, kot da tudi njega zanima seznam podjetij. — Ali so tukaj? je vprašal Roger. — Sta. Oba. — Hvala. Na seznamu podjetij je Roger prebral: Paterson et Cie, draguljar, šesto nadstropje. Vstopil je v dvigalo in izstopil v šestem nadstropju. Na hodniku so bila štiri vrata. Na vratih z mlečnim steklom je pisalo: Informacije. Na ostalih vratih je bil napis: Privatno — prepovedan vhod. Roger je slišal za vrati neke glasove. Poskušal je odpreti trojna vrata z napisom ((Privatno«, vendar so bila zaklenjena. Namenil se je proti četrtim. Sprejela ga je elegantna in prikupna sekretarka. 11 — Dober dan, gospod. — Dober dan, gospodična, ali bi lahko govoril z gospodom Patersonom? Lepo prosim. — Bom pogledala, če je tukaj. Koga pa najavim? — Gospod West. Po izrazu dekletovega obraza je Roger opazil, da ji ni neznan in da so jo verjetno opozorili na možnost, da pride ta gospod na obisk. Poklicala je interno številko. V sosednji sobi Je bilo slišati diskretni zvonec. — Gospodična Wolff, tukaj gospod West. Želel bi govoriti z gospodom Patersonom. Ali je gospod Paterson tukaj, prosim... — Prav. — Obrnila se je proti Westu. — Samo trenutek, gospod. Izvolite sesti. Roger je sedel in napel ušesa. Slišal je zelo tiho šepetanje, potlej pa korake. Naglo je vstal in skočil proti vratom, skozi katera je prišel. — Gospod! je zakričala za njim sekretarka: — Gospod! Roger pa je bil že zunaj. Ena izmed vrat, ki so imela napis «Privatno», so se odprla in na pragu se je pojavil dr. Sorensen. Videti je bilo, kako mu je neprijetno, ko je zagledal inšpektorja, potlej pa je pozdravil. — Kot vidim, delate, inšpektor, podnevi in ponoči. Za doktorjem Sorensenom se je pojavila gospodična Wolff, za njo pa Paterson z globoko gubo na čelu. — Ta hiša pa ni najbolj praktična. Morala bi imeti stopnice za služinčad, je rekel Roger. — Ne bom več poslušal vaših nesramnosti! je kriknil Paterson. — Prepričana sem, da se gospod West samo šali, je rekla Helene Wolff. — V resnici Je utrujajoče, gospod West delati noč in dan.. Na svidenje, doktor. Počutim se mirnejšo. Pat je zadnji čas doživel toliko razburjenj, da sem se ustrašila, da se mu ne bo zvišal krvni pritisk ali kaj podobnega. Ali veste, kakšno olajšanje je to, ko vemo, da ni nič resnejšega. Doktor, potrudila se bom, da se bo pošteno odpočil. ZasKrt ljeni pa smo zaradi Margaret... Hvala, doktor in še enkf9* na svidenje. Segla je v roke dr. Sorensenu, potlej pa se umakbjjj tako, da je lahko inšpektor West stopil mimo nje v s o*0 Doktor Sorensen ni imel ničesar, niti običajne zdravnik torbice. Kako je torej mogel izmeriti krvni pritisk? Inšpektor West se je ugriznil v ustnico. , — Oh! je nenadoma vzkliknila Helene Wolf in stekla ž doktorjem Sorensenom, ki je odhajal s hitrimi koraki-terson je prijel Rogera za roko; hotel je preprečiti, da n bi šel za Heleno. — Kaj želite, gospod West? — Ali se je vaša hči vrnila, gospod Paterson? — Ne. Kako pa z vašo preiskavo. Roger ni imel časa lagati. Helene Wolff je vstopila ib l\ prla vrata. Oblečena je bila tako kot včeraj; okoli vratu 1 imela rumen šal s črnimi volčjimi glavami — Pat, ali ste vprašali gospoda Westa, kaj želi? — Policija še vedno ni našla Margaret. Cas je, da SK drugačni do tega dekleta. Meni je že vsega dovolj. Ne sibeP ji več dovoliti, da se obnaša kot... — Ne razburjajte se, Pat. Margareta je mlada in d1 *.9 ^ malce lahkomiselna, vendar nekega dne se bo zresnila A1’ našli Carneya in ostale, gospod West? _ Ne' » nfili — Najbrž ste pomislili, koliko smo o vsem tem g°v° ce Mislim, gospod Paterson in jaz. Hotela bi vam pomaga1,11 # človek pomisli, da so imeli ti ljudje pogum in vlamlja'1 jjjt« rekoč pred našimi nosovi, sva se potrudila 'n sestavila * t, ljudi, ki so prihajali v telovadnico vadit pod vodstvom Carn — Vaditi, kaj? (Nadalievame sledi) UREDNIŠTVO: TRSI UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni preda' 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna HOU Ur - vn9P P Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.0Č0 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo cižaškega tiska Trst 11 5374 ^ pi SFRJ: AD)T, J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., lelelon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali ogiasi 40 Ul noseča - Oglas! ur*1 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri eSocietš Pubbllcitii Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst