XIII. letnik. V Gorici, dne 20. jamivarja 1005. 4. številka. Izlmjj vsaklčetrtek oh 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Noitankovana pisma so ne sprejemajo. Cena istu znaSa za celo leto 4 krone, j za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ^ Za Nemčijo je cena Iistu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije li K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Oorici, ulica Vet-lurinl St. 9. / slovendKo ia. vero dom Naročnlno In naznanila sprejema upravniStvo v Oorici. SemeniSka ulica S. 1fi Posamezne Številke se prodajajo v tolt.a karnah v Šolski ulici, *’Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu In na Korenjskern bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin. | Oglasi In poslanice J se računijo po petit vrstah, in sicer: le se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več-1 krat po pogodbi. 1x1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska .Narodna tiskarn«" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Splošno in enaha volilna pravica. ii. Razlogi, s katerimi vlemeljujojo obo-žovatelji ljudsko volje in sploh nasprotniki krščanstvu splošno in enako volilno pravico, niso pravi. To je zaključek iz našega prvega članka. Ponavljamo: Ako jo splošna in enaka volilna pravica opravičena, imeti mora vse drage razloge! Splošna in enaka volilna pravica ho ne da zagovarjati s tega stališča! Kako govore o splošni in enaki volilni pravici krščanske stranke? Tako-le slove na pr. la točka v programu krščansko socijalnega delavstva v Avstriji: „Da se izvršijo vse navedene zahteve, dobiti moramo zakonodajstvo, ki je bo prešinjalo socijalno poznavanje in socijalno zavedanje dolžnosti. To jo najvažnejši predpogoj I Da se doseže ta predpogoj, zahtevamo, dokler se ne uredi človeška družba po stanovskih zadrugah in dokler ne začne izvrševati svojih političnih pravic po zadružnih zastopnikih, za vso moške državljane, ki vživajo v polnem obsegu državljanske pravice, splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico za vse zakonodajne zbore in sicer od dopolnjenega 24. leta aktivno, od dopolnjenega 30. leta pa tudi pasivno volilno pravico." Tako program avstrijskega krščanskega delavstva. Iz njega je razvidno : 1. Da mu splošna in enaka volilna pravica ni cilj, ampak nekaj prehodnega: »dokler se ne uredi človeška Jružba po stanovskih zadrugah in dokler no začne izvrševati svojih političnih pravic po stanovskih zastopnikih.14 2. Da smatra ureditev človeške družbe po stanovskih zadrugah in izvrševanje političnih pravic po stanovih kot podlago edino prave, razumne in naravne ureditve političnega življenja. Ha-zume pa so samo o sebi, da morajo pri tem priti v poštev tudi drugi naravni momenti na pr. narodnost itd. 3. Da smatra splošno in onako volilno pravico kot pripravno pol in pro- L1STKK. Dijakova oporoka. Iz Podrage na Vipavskimi. Dne 8. januvarja je minulo leto, odkar je v Podragi na svojem domu umrl Bogomir Emil M a š i č, dijak V. re-aličnega razreda v Gorici. Pokojnik je bil uzornega vedenja in v svojih študijah vseskozi odličnjak. Ves vesel in srečen je prišel na božične počitnice. A že itak rahlega zdravja se je še nekoliko prehladil, in v kratkem času mu je bolezen končala mlado življenje. Že od svojih otroških let je bil posebno vnet častilec Marije, in upamo, da ga je ravno Marija poklicala v boljše, srečnejše življenje. Po njega smrti je dobila žalostna mati sledečo pesem, katero je zložil, kakor trdi mati, ravno dan poprej, predno js obolel, in katero tu priobčujemo: 1. Mrači se; noč mi Bkoraj svet zakrije, Na veke trndne zamiže oči. Naj bo I Naj beli dan jim več ne sije Dovolj so gledale, kaj svet trpi; mišljeno taktiko, po kateri poderemo liberalno nenaravno, mehanično in krivično ureditev volilne pravice dovedšijo do vseh posledic, ki nujno izvirajo iz liberalizma ter pridemo čim preje do prave naravne in razumne rešitve tega vprašanja. 4. Da smatra izvajanje splošne in enake volilne pravice iz nedotakljivosti človeško voljo in dosledno iz enakosti vseh ljudi kot sebi tujo omejujoč volilno pravico na moško državljane, ki vživajo v polnem obsegu državljanske pravice in na dopolnjeno 24. leto oziroma na dopolnjeno 30. leto*). Zdi se nam, da je ta postavka v j programu avstrijskega krščanskega delavstva vzeta iz programa delavskih društev v Nemčiji. Nimamo sicer pri rokah nobenega programa izvrBtne kr-ščansko-socijalne organizacije v Nemčiji, a se nam zdi to verjetno, ker se nemški krščanski aocijologi večinoma tako izražajo. Naj navedem le knjigo : »Soziale Frage und 80ziale Ordnung", katero je spisal učeni Fr. Albert Matia Weiss O. Pr., ki se v Nemcih visoko ceni. Učeni krščanski socijolog, ki izpoveduje krščansko demokracijo, izraža se o tej zadevi približno tako-le: Po starem katoliškem in edino razumnem nauku niso posamezniki vsaki za se neposredni deli in edini udje celote, kakor so na pr. deli kake knjige posamezni listi, ki so vsi enaki, ampak posamezniki so združeni najprej med seboj v večja ali manja samostojna občestva in še-le ta so združena v organsko celoto, kakor so mnogovrstni udje združeni v eno telo. Po protestanskem nauku je vsak posameznik drugemu enak in čisto neposredno zvezan s celoto, vsak posameznik sam svoj gospod, vsak za se svoj stan (Freiherr und Standesherr) in neposreden podanik *) Ta program, ki se j« sprejel na IV. splošnem avstrijskem delavskem sliodu dne ‘2'J. in HO. junija lilOI na Dunaju, se je razložil svoj čas tuiii na občnem zboru »Slov. kat. delavskima druStva« v (lorici. Objavili su j?a razni slovenski listi v prevodu. Čas, da srce ubogo si počije, Nemira vednega se oprosti. Končan je trudapolni pot; pokoja Željno je truplo, željna duša moja. 2. A predno v kraj, kjer spijo bolečine V kraj večnega miru nastopim pot ; Kjer up in strah, srca nepokoj mine, Kjer hrepenenja ni, strasti in zmot: Povzdignem še iz srca globočine Glas tebi, mili moj slovenski rod I Čuj pevca, ki umira oporoko — V spomin v srce si vtisni jo globoko. 3. Drevo v domačo vsadil sem dobravo, Ki ne rodi ga zemeljska pomlad ; Sladko ti diba blagi cvet vonjavo, Telo in dušo ti oživlja sad ; Pod njim položi v senco vročo glavo, Uteši bolečine njen ti hlad ; Jaz vsadil sem drevo ti v zemlji tvoji, Ti hrani, brani ga, ti zvesto goji! 4. Gorje narodu, ako slep zameta Nebeške poezije blagi dar; Za svetnim blagom vedno spehan leta, Kristusove države. Kratko: Po protestantskem nauka je vsakdo samooblasten individualist. V tem zmislu si je tudi Rousseau mislil začetek človeške družbe. Po naravi so mu bili vsi enaki. Da se vstanovi država, zvežejo se posamezniki svojevoljno po pogodbi v občestvo. Vsak atom pomaga k vstanovitvi celote direktno in samostojno kot samooblasten individualist. Vsak posameznik ima do celote enako razmerje ko drugi, vsak posameznik občuje naravnost s celoto brez posredovanja kakega organskega stanu ali kake organske zveze. To misel Rousseau evo je razširil mej ljudstvo Sieyes z raznimi poslanicami. Milijon državljanov, pravi Sieyos v njih, je mnogo več ko tisoč udov enega stanu. Vsak posameznik je le eno število, celota pa je rvota vseh teh enakih števil. Da je oko bolj važno ko n o h e t, da je kazalec, ki ima tri člene, več ko trije zobje, ni mogel Sieyes razumeti. Toga tudi ni hotela razumeti revolucija. Zato je vpeljala sulTrage universal t. j. splošno, neomejeno, popolnoma enako volilno pravico kot edino pravi izraz vsoobče enakosti. Od tod plebisciti, glasovanja in razsojovanja po večinah, kratko: Od tod vladanje po številkah, kot edini avtoritet, pred katero se klanja novi dah. Zato je razbila revolucija staro zgodovinsko provincijalno in stanovsko ustavo na Francoskem, je vrgla vse razvaline, 26 milijonov po števila, v en koš, je potegnila potem enako število številk iz njega in je napravila novo razdelitev v departements, okraje in občine. Dal Če so ljudje res vsi enaki, ni mogoče več govoriti o kaki avtoriteti, o kaki podrejenosti. Tu mora zavladati ljudska najvišja volja, tu mora zavladati splošna in enaka volilna pravica se vsemi zlimi posledicami, tu mora zavladati glasovanje in razsojevanje po številkah, ki jo tako kruto, ko absolutizem, ki je absolutizem v novi obliki. Liberalna šola jo delo revolucije le nadaljevala, je povsod odpravila stanovsko naravno organizacijo, vpeljala mehanično razdelitev volilne pravice, proglasila svobodo in prosto Dejanje vodila mu prid in kvar; Iz srca globočine pesem peta Srca ne dviga, blaži mu nikdar I Gorje Sloven ti, ako pevska Vila Jokaje bi kedaj te zapustila I Ti mladi rou! Oči zaupajoče V t« vpirajo pogled poslednji svoj; če v tebe ni mi opati mogoče, Kako bi mirno ločil duh se moj ? Ti boje doživiš duševne vroče — Ko pride dan na mestu svojem stoj I Za dom, svobodo bori se, resnico Za bratoljubje gori in pravico I 6. Nikdar te v boji slepa strast ne vodi, Ne moti te, kaj dela ona stran Orožje v svetem boji sveto bodi, Srce naj čisto bo in čista dlan I Ti drage milo, sebe ostro sodi: Vzgled blagodGšja bode naj Slovan I Sovraštvo naj ti bode vedno tuje, Brat brata naj nikdar ne zaničuje! 7.' Prikaže se na svetlem ti prestoli Malik — zlata ti kaže blesk rekoč; tekmovanje (konkurenco) meneč, da bo na ta način pobratila človeštvo. In res je je pobratila! To pobratimstvo je so-cijalizem. Tako približno Fr. Albert M. Weiss v knjigi: Soziale Frage und soziale Ord-nung*:). Citaleij naj si blagovoljno sam napravi prozorne zaključke iz toga razmo-trivanja. Dr. P. Nekoliko odgovora slepilcem ljudstva. Odkar so zadnje deželnozborske volitve prekrižale račane znanih hlepil-cev in špekulantov, prinaša „Soča“ po vsakem zasedanju deželnega zbora dolgo članke o delovanju naših deželnih poslancev in deželnih odbornikov. V teh dolgih klobasah poudarja, da so krivi vseh neuspehov »klerikalni poslanci" in da bi bilo vse drugače, ko bi bilo 1900 voljenih tO „naprednjakov“. Neresnice te trditve ni treba nam dokazovati, ker jo dokazujeta sama dr. Tuma in A. Gabršček. Prvi je govoril n*“shodu v Dolenji Vrtojbi pred deželnozborskimi volitvami tako-le: »Politični položaj v deželi je označen po razmerju, ki vlada v deželnem zboru, to je, da je 10 poslancev slovenske narodnosti proti 11 poslancem laške narodnosti brez vsake veljave in moči in da Italijani v njej absolutno gospodarijo. Poslanci slovenske narodnost i s o p o s ta v lj e n i nastran in ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem. Šele takrat, ko bi imeli 12 glasov v deželnem zbora, bi bilo mogoče skrbeti za povzdig gospodarstva v deželi.“ A. Gabršček pa je rekel na zaupnem shoda v Gorici 8. marca I. 1900 med dragim: „Slovencev nas je dve tre- **) L. 1901 I. del, str. 96, str. 637 in II del, str. 654, str. (»46, str. Ilu5 iu na raznih drugih mestih. »Glej, to ti dan, poklekni terme molil* Tedaj kreposti svoje kaži moč! Nikjer nikdar v krivico ne privoli, Sovraži dela, ki rodi jih noč; Pravice domovine svoje brani, Njej v izkašnjavi vsaki zveBt ostani. 8. Ime slovensko tebi sveto bodi — Ne srami ga, sramiti ga ne daj! Da bode spoštovano med narodi, Surovosti, podlosti ne poznaj; Povsod naj plemenitost tebe vodi, Ta pravega Slovenca znači naj! To prosi pevec te umirajoči, To mu obljubi — rad potem se loči. »Pevčeva oporoka11 bi bil primeren naslov tej pesmi. Pevec, dasi mlad in še zdrav, slutiti je moral, da mu že poteka čas življeuja. In ta slutnja se je tudi vresničila. Dne 16. t. m. je bila v podraški župni cerkvi slovesna obletnica po pokojniku. Odpel se je oGcij in opravile tri sv. maše. Blagi Mirko počivaj v miru ! tjini, a poslancev imamo v deželnem zbora le 10, dočim jih imajo Italijani II. To rje j so oni gospodarji, mi smo jim izročeni s k o r o d a v milost in nemilost.u V enakem smisla je pisala pred volitvami tudi „Soča“. Tako n. pr. čita-mo nekje v .Soči11: „1 ta lija ni so edini krivi, da Slovenci ne moremo doseči ničesar, ker imajo v deželnem zbora v e č i-n o in so prav odločno proti vsaki slovenski zahtevi.u Tako so možakarji govorili in pisali pred deželnozborskimi volitvami in vsak poznavalec uaših razmer jim mora pritrditi, da so govorili resnioo. Prišle so nove dežeinozborske volitve, ki pa niso razmerja med slovenskimi in laškimi glasovi v deželnem zbora in odbora prav nič premenile, kajti v deželnem zbora je tadi zdaj 10 Slovencev in 11 Lahov, v deželnem odboru pa sta 2 Slovenca in 3 Labi. Vzrok sedanjih slovenskih neaspehov je trrej prav tisti, kateri sta navajala dr. Tama in A. Gabršček pred volitvami, namreč laška večina v deželnem zbora in odbora. Tega vzroka pa „Sočau zdaj ne priznava več. Odkar je pri zadnjib volitvah pogorela s svojimi kandidati, ne p iše več, da so edini Lahi vzrok, da ničesar ne dosežemo; tadi Tamovih in Gabrščekovib besedi se noče več spominjati, da so Lahi v deželnem zbora absolutni gospodarji. Zdaj trdi .Soča* brez vsakega znaka sramežljivosti, da so „kle-rikalni11 poslanci krivi vseh neaspehov, zdaj slepi svoje čitatelje s trditvijo, da bi bilo vse drugače, ko bi bilo pri zadnjih volitvah voljenih 10 .naprednjakov11. Če ni to beganje ljudstva in goli hambng, kaj pa je? • * * Naša pozicija v deželni hiši se brez dvojbe zboljša le tedaj, ko si priborimo večino v deželnem zbora. V sedanjih razmerah je edini lek za laško objestnost obstrukcija, ali pa obstinenca. Prvo je dr. Tomi priporočal že pred leti žnpnik J A Tama mo je odgovoril, da on ni za obstrukcijo, ker bi ma deželni glavar vzel besedo že po jednostavnem opominjanja. Ostane torej le še abstinenca. Ta pa se d& konsekventno izvesti, ako ni med slovenskimi poslanci nestalnih petelinov k la dr. Tama, ki je I. 1897 abstinenco predlagal in vprizoril. a kmalu zopet v deželni zbor silil, čeprav niso bili slovenski poslanci še ničesar dosegli. Zato pa se popolnoma strinjamo s „Sočou, ki že zdaj poživlja volilce, naj pri prihodnjih volitvah volč celo deBe-torico poslancev, ki bo enega daha, enega Brca, in ki bo znala nam izbojevati zmago nad laško oholostjo. * * * Skoz .Sočine11 članke se vije kot rdeča nit tadi nesramno obrekovanje, da so .klerikalni11 poslanci le osebni koristolovci, pri katerih so stopili v ospredje le osebni interesi in Bvitle kronice. Ker se je to obrekovanje že toliko krat ponavljalo, hočemo tadi to historijo o .svitlih kronicah11 nekoliko razjasniti. Dokler je opala „Soča“, da spravi svoje pristaše v deželni odbor, je priporočala povišanje plače deželnih odbornikov in med dragim pisala, da niso dež. odborniki nikjer tako slabo plačani kakor na Goriškem. Zahtevala je tudi zboljšanje plač deželnih uradnikov. Plače so se res zvišale in tadi Tuma je glasoval za dotični predlog. Meati slov. deželnih odbornikov sla si bila dva aspi ranta že davno pred volitvami med seboj razdelila. Eden teh je prišel že pred mnogimi leti k nam s Kranjskega, dragega pa sta pred volitvami povabila na Goričko dr. Tama in A. Gabršček ter mu med dragim obljubila tadi deželno od-borništvo. Bilo je torej vse lepo urejeno, plače so bile povišane, odborništva oddana. Manjkala je še neka malenkost, namreč zmsga pri deželnozborskih volitvah. A sreča ni bila mila .Sočinim* priporočencem in po večini so zmagali kandidati draštva „Sloge“. Ta izid deželnih volitev je prekrižal „Soči“ vse lepe načrte in v deželni odbor ni prišel niti dr. Tama, o kterem je .Soča* pred volitvami prerokovala, da bo še deželni odbornik, ko ne bo o njegovih nasprotnikih več slede. Naravna posledica dež. volitev ja bila ta, da so bili voljeni v deželni odbor možje, katere jG določila večina slovenskih poslancev. Da imajo prav ti odborniki plače, katere je deželni zbor z enoglasnim sklepom določil, ni morda vsem prav, a reč se za zdaj ne dA ponarediti. Treba je malce potrpljenja. Iz to kratke bistorije o .»vitlih kronicah* se razvidi, da izvira vse .Sočino11 kvasanje o .klerikalnih prodancih11, .osebnih koristolovcih11, .možeh »vitlih kronic* itd. iz gole zavisti Ijudij, katerim se še vedno sline cede po zgubljenih .svitlih kronicah 11 Kazumnikom dovolj I Politični pregled. Državni zbor. — V torek se je sešel torej državni zbor k novemu zasedanja. Poslanci bili »o v prvi seji dobro zastopani. Ministri pa so bili vsi navzoči. Najprej se je zbornični predsednik v toplih besedah spominjal umrlih poslancev Evgena Abahamovicsa in Sshnala. Potem pa je začel govoriti ministerski predsednik baron Gautsch. V začetka je zavrnil Tisza izrek, da se mora težišče monarhije prenesti na Ogrsko, poudarjajo, da se morm med obema polovicama državo ohraniti ravnovesje. Gantsch je dalje priznal, da je češkonemško razmerje najtežji problem Cislitvanske. Izrekel je željo, da se poskusi z novimi spravnimi konferencami rešiti ta problem ter zagotavljal, da bo vlada napram vsem narodom nepristranska in da bo varovala njih opravičene interese. Za slučaj, da bi spravne konference ne imele uspeha, si pridržaje vlada svobodo skleniti, kar se ji zdi potrebno. Ta pasus je na namške stranke naprnvil neugoden vtis. Gantsch je končno obljobil vestno in objektivno opravo in zmerno vporabo vladnih pravic ter potem razpravljal o nalogah parlamenta. Češki so-cijalec Ghoc je predlagal, naj se o vladni izjavi otvori debata. Ta predlog je bil odklonjen, na kar je bila seja zaključena. Vatikan in Franclja. — Iz Rima javljajo, da je sv. stolica dala francoskim škofom natančna navodila v zmisla, da bi vse svoje delovanje obračali v to, da se zboljšajo oflcijelni odnošaji med Vatikanom in francosko republiko. Krvavi dogodki v Petrogradu. V Petrograda prišlo je v nedeljo do žalostnih dogodkov. Štrajkajoči delavci, pod vodstvom roškega svečenika Gapona, hoteli so po sili priti do carja ter mn izročiti neko spomenico, v kateri pa niso bile navedene le njih delavske težnje, ampak tadi drage politične zahteve, s katerimi bi se delavci v tem trenutka pravzaprav ne imeli nič baviti, ako bi se jih ne hoteli zakleti sovražniki Rusije posluževati kot orodje v dosego svojih grdih namenov. Ker je pa hotela oblast te proti Rasiji naperjene demonstracije na vsak način preprečiti in je v ta nemen nastopilo tadi vojaštvo, prišlo je med stavkajočimi, katerih je bilo več tisoč, in med vojaki do hodih spopadov. Ker se niso hoteli stavkajoči delavci z lepa umakniti in so napadli vojaštvo ler začeli celo z revolverji streljati na vojake, streljali so tadi vcjitki ter mnogo njih abili in ranili. Po uradnih poročilih bilo je ubitih 333 in mnogi več rdnjenih. Poročila, katera prinašajo Rasom sovražni in posebno pa židovski listi, kakor tržaški .Piccolo1', o teh izgredih, so strašno pretirana in se glasijo tako, kakor da bi se že cela Rusija nahajala v revoluciji. Res je pa le to, da so se skrivni taji agentje mnogo trudili, da bi spravili Kosijo, ki bije zdaj težaven boj na Skrajnem Vztokn, v velike zadrega in da so v resnici tadi našantaii nekaj ljudi, kakor so to ravno stavkajoči delavci, da so šli ti v boj za skrite lopove in da so se morali z razbitimi glavami amakniti zopet iz boja, ki je zahteval toliko človeških žrtev in največ nedolžnih, ker zapeljanih. Kakor se poroča iz Pe trograda, ni prišlo zadnje dni do večih spopadov in je tam še precej mirno. Delavci pa, ki nimajo s čim živeti, vračajo se polagoma zopet k dela. Da je bilo v Petrograda v nedeljo razbitih mnogo šip na oknih in da so besneči ljudje napadii mnogo hiš in trgovin ter odnesli iz raznih prodajalnic mnogo blaga, to se razame samo ob sebi. Noč od nedelje na pondeljek je prešla razmerno mirno. Ker je v nedeljo policija zvedela, da so bili delavci v ne katerih mestnih delih sklenili, v skupinah po 20 mož napasti hiše, je mestni na čelnik odredil, da so hišni oskrbniki in redarji ostali po noči na svojih mestih Od pondeljka zjutraj hodijo delavci v skupinah po mestu. Gibanje delavcev se poglavitno razteza na oddaljene mestne dele. Na ulicah patruljira vojaštvo. V nedeljo zvečer okolo tl. ure so delavci razbili okna na hišah, nahajajočih se od Cernikovega do Aničkovega mosta in na palači velikega kneza Sergija. Tadi na Nevskem prospektu »o bila razbita okna na mnogih hišah. V torek opoludne je pričel v Moskvi štrajk v tiskarnah. Štrajkajoči delavci tovarn za usnje se vedejo mirno. Na ukaz redarstva je bilo iz prodajalnic orožja odstranjeno orožje. Največ teh poslednjih prodajalnic je zaprto. V torek opoludne je znašala število štrajkajočih 10.000. Opoladne je prišel oddelek tovarniških delavcev pred tovarno Hopper, da bi tam izsilili, da se preneha z delom. Ker niso delavcev pastili v tovarno, so isti s silo adrli v tovarno ter izsilili ustavitev dela. Razpoloženje v delavskih krogih jo bilo zjutraj razburjeno, zvečer je bilo pa mirneje. Neka veča tiskarna, ki tiska štiri časnike, se nadeja, da se z delavci sporazumi ter da bo potem takoj zamogla pričeti z delom. Peki, kočijaži in posli so mirni. Uradno se poroča: V pondeljek ni bilo nobenega spopada med dolavci in vojaki. Kjer so se prikazali vojaki, so se množice razkropile. Po dneva se je skušalo napasti trgovski dvor, a napad je bil odbit. Zvečer so se pridružili štrajka tudi delavci električaih tovarn. Vsled tega so nekateri porabili zvečer temo ter so v raznib ulicah razbili na prodajalnicnh šipe, a mir je bil hitro vzpostavljen. Dne 23. t. m. ni bil nihče ubit oziroma ranjen. Rusko-japonska vojska. .Agence Havaeu poroča iz Majunge: Admiral Roždestvenski je v nekem pogovora izjavil, da ma ni neznano, da se nahajajo japonske vojne ladije v bližini. Na vožnji ob vztočni obali otoka Madagaskarja je sam opazil štiri iadije, ki jih je imel za japonske ladije. Vendar ne meni, da bi bil admiral Togo zakrivil po-greško ter se tako daleč od svoje operacijska baze odstranil, da bi napadel rusko brodovje. Admiral Roždestvenski pričakuje v kratkem prihod divizije Petrovskega. — Rusko brodovje, ki je na odprtem morju usidrano pri otoku Nossi-Be, ima 46 ladij. Ladije spremlja mnogo nemških ladij s premogom. Vročina je zelo velika, pet mornarjev je umrlo za solnčarico. Že sliri dni dežuje močno ter razsaja ob enem precej močan vihar. Zdravstveno stanje častnikov in moštva je izvrstno. * v * Admiral Kamimara je zapustil v torek Sinbasi ter se je zopet podal k Hoti. Govori se zopet, da je vladivostoško brodovje dovršilo svoje popravke ter da zamore vsak čas odplnli. Brodovje se na vsak način pripravlja na drago dobo vojne Na Japonsko je iz Port Arturja dospelo dosedaj 300 raških častnikov in 17.611 vojakov. Dopisi. Iz Mirna. — (Mirenske novice) — No, mraz je pri nas, kakor povsod. Mnogo je ljudi bolnih, influenca spravlja več ljudi v posteljo. Pa kaj praviti o taki bolezni! Saj sama na sebi ni posebno huda. Par čašic čaja, pa se prežene. Če pa čaj ne zadostuje za se spotiti, so tudi drogi leki dobri, n. pr. plesi so tudi dobri, da se ljudje spole. Sestavil se je namreč .plesni odsek11, obstoječ iz jed nega krčmarja in nekega dragega ba-larina, in ples je bil na špini v soboto zvečer. Plesalo se je prav komod: pet parov, to menda ni posebna gnječa. Ker pa so bili vabljeni tako zabiti, da so se udeležili omenjenega sobotnega plesnega venčka v tako pičlem števila, je dalo slavno županstvo dovoljenje kar čez noč, da se je še v nedeljo javno plesalo. Pa zopet skromna udeležba. Tako torej: v osmini najsvetejšega Imena kar dva plesa. Sramota! Lansko leto se je menda plesalo v Mirnu trinajstkrat javno, enkrat celo brez dovoljenja; letos se upa, da tudi ne zaostanemo. Velikonočni pondeljek bodo skušali, kakor se sliši, socijalisti počastit s plesom. Pravijo, da morajo užo sedaj delati potrebne korake za oni ples. Vpraša se pa, komu koristijo plesi, po- sebno javni? Plesalcem gotovo no! Pač pa prinašajo vsaj navidezni dobiček krčmarjem. Nočemo razkladali na dolgo in široko slabe strani javnih plesov, ker jih vsakdo lahko sam spozna. Hočemo pa starokopitnemu starešinstvu povedati na uho, da je izvoljeno za to, da skrbi za splošni blagor svojih volilcev in ne-volilcev, ne pa za blagor par krčmarjev. Piškavi so izgovori, češ: tadi fantje morajo imeti svoje veselje. Piškav jo izgovor, da se je plesalo in se bo plesalo. Mladini se priskrbi lahko pošlenejšo zabavo in razvedrilo. Le vprašajte stariše vročih plesalcev, oni vam bodo že povedali, kako jih javni plesi oškodujejo. To smo hoteli povedati za sedaj. Ako ne bo zadostovalo, uberemo pa močnejšo struno .. . Mnogo je še novic, pa niso še vse zrele; apa se pa, da bodo v kratkem. Za danes povemo še to-le: ^Katoliško delavsko društvo v Mirnu* bo imelo v nedeljo svoj letni občni zbor. Vabijo bo vsi udje in somišljeniki, ker gradiva bo mnogo. Treba je, da društvo svoje delovanje razširi na strokovno in gospodarsko polje, in kar je posebno potrebne, da pomaga do izobrazbe tudi drugemu spolu. Torej na delo ! Iz hribov. — Protesti proti novemu občinskemu reda se vrstijo. Ne ve se pa, koliko vspeha bodo imeli. Gotovo bi bilo najbolje, da bi šla k c. kr. namestniku depataoija županov, ki bi osebno pojasnila, zakaj občine protestajejo proti novema občinskemu redu. Radi tega svetujemo vsem županom tolminskega okraja, da bi se sešli k posvetovanja na prikladnem mestu — mogoče pri Sv. Luciji — in si izbrali izmed sebe nekaj mož, ki bi izvršili to nalogo. Zastopniki občin, premislite ta nasvet, in ako se Vam zdi amesten, storite potrebne korake v izvršitev, dokler je še čas. Opomba uredništva: Po našem mnenja je ta nasvet popolnoma umesten, in bi bilo v resnioi tadi želeti, da ga županstva resno uvažujejo, ker v tako važnih zadevah je bolje, da se raje več stori nego manj. < Iz Tolmina. — Iz listov smo posneli vest. da pride v naš kraj tadi četa vojakov. Z veseljem pozdravljamo to novico, ker to kaže, da bo Tolmin napredoval in rastel. Imeli bomo p item vsaj eno stalno mesnico, katere smo že več časa pogrešali, in naši pridelki bodo tadi zanaprej lahko doma prodani. Na sploh se nam obeta lepa prihodnost. Tadi nrio šolo mislijo menda počasi preastrojti v meščansko, in vadnica mora tudi poprej ali poslej priti v Tolmin. Ker postopa goriško kmetijsko društvo tako brezobzirno in žaljivo z nami Slovenci, bi bilo gotovo tadi amestno in prav, da bi mi Hribovci imeli svoje kmetijsko društvo se sedežem v Tolminu, kjer so že sad-jerejnice in kjer je tudi podnebje pči- * kladno, da se lahko drevesca Doprimejo tudi po bolj goratih krajih. Oni, ki imaj.o kako besedo pri tem, naj se pobrigajo, hvaležni jim bomo! Kar zadeva vprfi-šanje o novem občinskem redu, nas Tolmince to ne briga (? ! Dr.), posebno glede nas, ker naš župan pr. velikem obsega'županije mora že tako imeti dobrega jn veščega tajnika, a glede malih občin se moramo pravično strinjati z njihovimi ogovori proti novim bremenom v podobi novih tajnikov! — Sebrelje. — Tadi naše starešinstvo je sklenilo v seji dne 15 t. m. soglasno protest proti novema občinskema redu in posebno proti točkam, zadevajočim občinske tajnike. Naša občina ni velika, a potrebna kot samostojna. Plačujemo v vsem okrog 1000 gld. izravnega davka, a 1000 gld. naj bi plačevali za tajnika!? Komu naj gre to v glavo, nam ne? Toda novi občinski red nam bi ponudil novo pot. Združili bi se lahko s cerkljansko občino in potem bi nas tajnik manj košlal! A mi bi seveda le z zračnimi baloni sfrčali dan za dnem v Cerkno, da bi tam prosili .njega gnado“ gosp. tajnika, naj nam hitro napiše živinski list za kravo, ki primaka zadaj šele v ekstra-cugu, ker bi balon lahko preobrnila. Ce pa .njih gnada* ne bo dobre nas lahko zapodi in nam da namesto živinskega posa — .laufpos111 Kmet seveda plačaj, pa molči! Če plačujemo že davke za vse mogoče reči, dajte in pustite nam vsaj pravico, da sklepamo in skrbimo za našo občino sami! Z gorske planote. — Lahko bi si kdo mislil, da smo tukaj na planem ra-dovolino sprejeli novi občinski red (ne red, to je brutalen napad na občinsko j autonomijo), a tomu ni tako. Vsi trezno misleči in oni, ki imajo S« količkaj smisla j o ljudskem blagostanju, bili so skrajno I presenečeni, in lahko trdim, da se Se ni sklenila postava, ki hi hila tako vznemirila tudi naSo gorsko planoto. Vkljub J temu se vendar naše povsem „miroljub-no“ zastopstvo ni ganilo. Kolikor je piscu teh vrstic znano, ni menda s cele gorske planote nikdo protestirat proti novemu občinskemu reda razen Pečin. Le zastopniki kal. občine Počine so odposlali protest. Žalostno pa resnično, da je nekaterim celo dobro došel novi občinski red. Oni, ki se vedno in povsod na-zivljejo, da so za svobodo in naprndnk in ki hočejo z novodobnim „napredkom“ (s pomočjo brezznačajnežev I) slovensko ljudstvo osrečili in mili naš narod reSili pogina, oni se drznejo novi občinski red zagovarjati, in kar je še podlejSe, Jc.ei\6 krivdo zvračati na veleč. g. dr. ■§ Gregorčiča in tovarifie I Ti pa, milo slovensko ljudstvo, * vzdrami sa, zavedi se I Zdaj vidiš te laž-J nike, te hinavce, ki ti ob volitvah pra- vijo, da duhovniki so lažniki, fanatiki, ki delajo le za svoj žep, in oni, ki držijo ž Jžnjimi, s kat. narodno Stranko, da ho * tepci, nevedneži itd.; nasprotno pa da so oni, edino oni, ki držijo s kmetom, katerega hočejo osrečiti.— Kje da imaS, dragi slovenski oratar, iskati pravih prijateljev, ti je jasni dokaz najnovejši dogodek v deželnem zboru, postava radi občinskega reda, katero je zagovarjal voditelj »napredka-liberalizma" na Goriškem. Iz tega in iz zadnjih številk „Pri-morskega Lista11 lahko spoznate, dragi rojaki, kake sadove vam donaša „Iibe- . ralizem" in »napredek1', in kako novoletno darilo nam je naklonil. Pri Sv. Luciji na Mostu. — Kdo, ki je bil kdaj le par nr pri Sv. Lociji, ni poznal starega „Tonina1 (Antona Vuga), prijaznega, zgovornega starčka Brebrno-belih gostih las? Siva starost ga je bila vpognila in sključila, a nekdaj je bil mladenič in mož raven ko sveča in tako j močan, da mu ni bilo daleč okoli para. Tiste roke s tistimi prsti je menda dobil v dar od samega Herkula ali Hefajsta. Gorje pijanca, ki se je v njegovi gostilni nespodobno obnašal. Zgrabil ga je in stresel, da so mn strahu zobje zaškle-petali in postavil pred vrata ko snop slame. — Rojen je bil paš Tonin 16. maja ^ 1815 v Šempetra na Benelkem, hodil v i šolo v Čedada in Vidma, bil je sošolec i rajnemu jezuitu Patra Bankiču, bližnji % sorodnik jezuita Patra Vada. Osemnajst-letni mladenič je prišel v Sv. Lacijo, ^ prevzel ta veliko premoženje z gostilno i in trgovino, bil večkrat starejšina in pod-i župan, kam pri krsta in birmi neSteto-krat. Poleg svoje beneške slovenščine je govoril laški in furlanski, znal tadi nekaj latinskih psalmov na pamet. Če je kdaj , - v sili spregovoril par nemških besed, je navadno dostavil: Ich bin ein grosser » Deutscher. Zadnji čas je vidno pešal na ^Llelesa in spomina. Previden s sv. sakra-menti odpravljal se je v večnost. Pa kako odpravljal? Culo je vezal in palico izbiral zadosti močno, da ponese na njej breme. O ti nesrešna cula calasta, / koliko ai mu dala opraviti! Na predvečer S|smrti je govoril s svojimi domačini po lurlansko. Mej drugim je večkrat ponovil: Io soi content, io soi contentissim; speri, ■ che seso anchia vualtris contens. Večer 21. jan. je bil zadnji v njegovem življenju. Domača duhovnika sta bila pri njem, dokler ni v pravem pomenu besede zaspal tema sveta in apamo, dav JGospodn zaspal. 23. jan. so ga i pospremili 4 duhovniki, sosedje, znanci 'in prijatelji na hribček sv. Mavra k začasnemu počitku. —* Tisto culo na pa- 1 lici pa naj zdaj kdo drugi zadene in potrpežljivo nosil Novice. Umrl j« v svoji lastni hiši v ulici Orzoni mons. Alojzij P a v i s s i c h, apo-, stotaki protonotarij ter odlikovan z re-' dom železne krone. Pokojnik je bil bvo-ječasno deželni šolski nadzornik. Bodil se je v Makarski v Dalmaciji dne 21. junija 1823. Rodom bil je sicer Hrvat, a po mišljenja je bil Italijan. Pogreb vršil so je v pond. Pokojnikovo truplo prepeljali so v Makarsko. Umrl je v Dolenji tamošnji kurat preč. gosp. Alojziji C1 e r i. Pokopali so ga v soboto popoladne na tukajšnjam pokopališča. Imenovanje. — Vinorejski komisar g. Alojzij i> t r e k e 1 j je imenovan za vi-nurejskega pristava za Dalmacijo. I Za „SloveiiHl(o sirotiSAc": P. n. gg. dr. Andrej Pavlica 10 K, A. M. 6 v, Vincencij Kožuh v (heku I K, Josip Pavlin 1 K, Josip Kun, kaplan v Volčah 4 K, Andrej Mavrič na Kolekah 1 K, .Slovenska Hesedau dne 18. t. m. 1 K, in dne 24. t. m. 1 K. P. h. ga L e s k o je nabrala v Gorici še 100 K; v Grgarju do zdaj 91 K 64 v. Izrekamo prav iskreno zahvalo dobremu ljudstvu v Grgarju in častitemu duSneinu pastirju g. Josipa Godniču, za vse usluge. Bog vsem stotero povrni I Za „AlojzijevlSčo“: Visokor. g Al. Biboli, c. kr. vojne mornarice kapitan, daruje v spomin r. preč g. dr. Al. vit. Pavisiča 50 K; preč. g. Jur. Peternel 10 K; preč. g. J. Ivančič 6 K. Bog plati I Dar. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za „Šjlski Domu 1 K, katero je darovala družba „Slovonska Beseda11; za „Alojzijevišče“ pa 50 vin., katere jo daroval Marvin Ivan v Hadajnžni. Zn pogorele« v {'epovauu je do 22. t. m. došlo: Prof. Franc Žnidarčič v Gorici 10 K; prof. Josip Ivančič v Gorici 10 K; vikarijski nrad na Ponikvah 20 K; vikarijski orad v G rad nem zopet 22 K; župni urad na Bnkoveiu 10 K; Kristijan Stopar, šumar v Polju 5 K; župni urad v Barkovljah 13 K; Leopold Štubelj, vikar v VelikeraJolu 5 K; vikanja! Zapotok 5 K; žnpni urad pri Sv. Ivana v Trstu 15 K; kaplanijski nrad v Škocjana 9 K 70 v; Peter Božič, župnik v Bavnah 10 K. Vsem dobrotnikom kličemo : ■ Bog povrni I A. Podgornik, J. Rejec, žopan. Sapnik. „L’ Eco del Litorale“, glasilo neke klike v Gorici, piše dne 24. ja-nuvarja t. I.: „Lega Nacionale". To volozaslužno društvo, ki je porok naša kallnre, je imelo v nedeljo redni občni zbor v Trsta v gledališča Filodra-matico. V sredo dne 1. febr. pa bo velika maskerada s plesom v prid „Legi*. Ta maskerada s plesom je zelo veličasten praznik, da, najbolj veličasten tržaškega Carnevala. Tržaška daša ne govori nikdar tako jasno in odločno o neomajeni zvestobi do italijanskeS* jezika, ko ravno 1. februvarja.u ToBlovencem T pomislek I Rok za vlagaoje napovedi o osebni dohodnini poteče koncem tekočega meseca. O tem se obveščajo kon-tribnenti, ki so podvrženi osebnemu davka, da ae izognejo posledicam v §§ 205. in 260. postave z dne 25. oktobra 1896 (drž. zak. št. 22). Zdravstveno stanje v Gorici je še vedno neagodno. Bolnišnice so polne bolnikov, v prejšnjem tedna je amrlo 26 oseb. Nepoznana bolnica. — V cerkvi sv. Ignacija v Gorici so našli v nedeljo okolo poludne v nezavesti ijeko 56-60 let staro ženo, katero so prenesli v bolnišn.co, kjer leži močno bolana na vnetja možgan. Kdo bi bila ta žena, ni znano. Samomor. — V Dolenji Vrtojbi našli so v sredo zjutraj na kašči svojega stanovanja obešenega 44 letnega Blaža Mermoljo. Pokojnik je bil ndovec. Žena umrla mn je namreč pred petimi meseci na poroda ter mu pustila 4 nedorasle otroke, od katerih je imela Veronika 11 let, Jašt 8 let, France 4 leta in zadnji otrok pol leta. Po smrti žene bil je Mor-molja jako pobit in ta pobitost bila je, kakor pravijo ljudje, tudi kriva, da si je nesrečnež na zgoraj omenjeni način vzel življenje. Proti novemu občinskemu redu so protestirala starešinstva in sicer v Solkanu, v Št Petru, v Logu, na Srpenici, v Volčah, v Prvačini, v Bihembergu in v Škrbini. Županstvo v Čepovanu je poslalo dne 16. t. m. namestništvu protest proti novemu občinskemu redu. Iz Dornberka nam pišejo: Naše starešinstvo je imelo zopet sejo. Ta čas je Križman molčal ter sprejet je bil protest proti občinskemu redu soglasno. Zdaj pa ostane še vprašanje, kedaj od-pošljeta, ali pa sta že odposlala Križman-Berce ta protest na merodajno mesto I Starešinstvo, pazi I Naše zavarovalno drqštvo za ga-govejo živino je dobilo nov odbor. Križman je odstopil, čudno je pa to, da je priSel in bil zapisan med odbornike baje neki .liberalec", katerega večina ni volila, kar seveda ni postavno. Novemu od- boru priporočamo vestno in nepritilran-sko vodstvo tega za kmeta toli važnega in koristnega društva. fimleii dogodek.— Pred dnevi po noči stal je na straži pred vhodom v gorički grad vojak 16. stotnije tukajšnjega pešpolka Josip Perce. Kilo je okolu po-lunoči, ko je korakal vojak pred vratmi gor in dol. In tu dozdevalo se ma je, da se ma približajo neki mož v rdeči obleki ves obdan od plamena. To dozdevanje pa je postalo tako živo, da je začei vojak vpiti: Sloj, kdo je tam ? — in da je ladi pozvonil z zvoncem ter s tem poklical k sebi poveljnika stražo. V tem hipu pa je izginila prikazen ter ae izgubila za zid. Ko je prišel k Percetu poveljnik straže, mu je ta povedal, kar je videl. Gledala sla potem r poveljnikom proti oni strani, proti kateri je izginil rdeči mož v plamenu, a zapazila nista ničesar. Poveljnik je vprašal Percela, ako ga je strah, da ga v lem slučaju nadomesti z dragim vojakom. Perce je to zanikal ter dostavil, da hoče ostati na mestu, zagotavljajo poveljnika, da gotovo nbije rdečo pošast, ako se ma še jeden-kral prikaže. Desetnik, ki je bil poveljnik straže, je odšel, in Perce korakal je zopet na straži gor in dol. Še ni potekel četrt ure, ko se zopet prikaže rdeči mož, ki se je sedaj nekako preteč bližal Percetu. Perce nastavi paško, pomeri in vatreli dvakrat proti prikazni, ki pa ni bila za-deta in se tudi ni hotela umpVcniti, ampak je nasprotno še bolj preteč se bližala vojaka. V smrtnem straha zgrudi se sedaj Perce na tla. Ko je zaslišal poveljnik straže streljanje, pritekel je seveda koj na lice mesta, in ta našel je vojaka ležečega na tleh v nezavesti. Paška ležala je na desni strani, čako pa na levi. Zastonj so iskali onega, ki se bi bil bližal straži. Nesrečnega Peroeta prenesli so potem v grad, in na stražo postavili so drugega moža. Perce gledal je oelo noč potem z izbuljenimi očmi preplašeno pred se, kakor da bi vedno videl pred seboj nekaj strašnega, kar se noče oddaljiti. Zjutraj prenesli so ga v bolnišnico v jako nevarnem stanju. Stara žalostna pesem. — V Renčah padla jo v ogenj 16 mesečna deklica Ana Mozetič, katero je mati za nekaj časa pustila pri ognja z dvema bratcema, od katerih ima jeden 4, dragi pa 6 let. Ko je deklica padla v ogenj, privabilo je sicer vpitje bratcev sosede, ki so koj pritekli ter pobrali daklloo iz ognja, a revica bila je tako opečena, da je že kmalu potem amrla. Iz Ajdovščine nam pilejo: Vsled silno velike burje, katera je razsajala pretečeni teden po vipavski dolini, pripetil se je naslednji dogodek: V četrtek zvečer, dne 19. t. m., vozil je voznik g. Defranseschi-ja iz Šturij razno trgovinsko blago iz Gorice proti Ajdovičini. Ko pripelje do ajdovskega pokopališča, prevrne ma silna burja nabasan voz blaga. Hlapec je moral spreči in počakati gospodarja ter druge delavce na po- moč. — Dne 10. t. m. je umrla v Ajdovščini mlada žena, Uarija Žigon roj. Slokar, v 26. letu svoje dobe po zelo kratki a mučni bolezni. Bila je vzgledna, pobožna žena. Bodi ji lahka zemljica. Pokojne stara mali je v 97. letu, pa je popolnoma zdrava in opravlja Se kuhinjska opravila. V svojem življenju ni Se. niti pokusila zdravil. Loterijske številke. 81. januarja, j ... 34 6 58 7 29 .... 8 37 6 86 3 TrBt Line »v; / ;i.'i -iSfi 'iW: ili« 1'OUUH vnuk« K otipu linje Jo dobra kava Kathninerjeva Kneippova s I •. d n a kava ge ue bi amels pogrešali uoben-in Krepit* ilisijHtvu, ka l.u* na pruvlja kavni* pij Zn*itev.rj»e le Izvir'* *. •'.ojj * j* Imenom KATMK.-I.JKR*. Naznanilo. ..Sebreljsha Sledilna posojilnica" v Šebreljali bode imela v nedeljo dne 5. februvarja 1905 svoj redni občni zbor ob 2. uri pop. v uradni sobi ■ itedečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru; 2. Poročilo načelstva; 3. Potrjenje računa za I. 1904; • 4. Volitev načelstva; 5. Volitev nadzorstva; 6 Poročilo o nepremičnem inventarju ; 7. Poročilo o reservnem zaloga. K obilni udeležbi vabi za načelstvo: J^ejcc jtntori, J^javie Janez. tajnik. načelnik. ****** ** ***** •z Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje ob bolezni in prerani smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda PeZFSfl 5KRČ trgovca in krčmarja kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k poslednjemu počitku, izrekamo s tem iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. FR! SV. LUCIJI OB SOČI. 18. jan. 1905 Žalujoča družina S^rt. ***** Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistratna ulica štev. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franho. Saumg 8 Dehleva ulica Municipio Gorica. Velika tovarniška zaloga Hvalni/l strojev kakor za Šivilje, krojače, črovljarjo, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi ne tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamoreatti stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weatfaiia“. Anton Potatzky v Gorici, na sredi RaŠtela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče ulruberškega lu drobnega blagu ter tkanin, preje in »ItlJ. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjico, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne Jase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. JI A. Krušič trgovec in kroj. mojster Gorica, Gins. Verdi 33 naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnoknr«>e:5f angleško in avstrijsko blago, kakor tudi svežih ingot oljen ih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko in iumsko sezono. — Priporoča se sl. obči ust v 11 v mestu in iih deželi, posebno č. duhovšči ni — Izdelek lastnega blaga jamčim. And. Fajt, pekovski mojster. Gorim, ■— tekallSče Fr. Josipa št.2(lastna hiša), In podruinlca it. 20. Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače ea birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selfi naročnikov. Ima ir prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. naznanilo Naznanjam slavnemu občinstvu, da se pre selim prih mesec v lastne prostore in sicer v ulico Hažteli s. 3Z tik lekarne Fontani Se toplo priporočam za obilna naročila PETER COTIČ čeljar, Gosposka ulica št. III. m odlikovan n svečarna na paro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-iilštvom. p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebel nega voska kg. a K 4*90. /a pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za bo/, drevesa, voščene/, vitke in mrd najtinejše vrste pojako nizki ceni. D~ Marij Pascoletto c. kr. notar se preseli s I. februvarjem v Gosposko ulico hiš. št. 4 poleg „Monta“ (prej pisarna dr. »Tos. Stanič-u oziroma dr. K. Treo-ta). tsn Stiskalnica za vino. D: Rudolf Gruntar» jo otvorll odvetniško pisarno v Tolminu. stiskalnice za vino in za MASL1N E so stllskalnice „ER('0LEJ uujuovejšega in izvrstnega sestava s pri-st roj e m za d kihi roki in trajni pritisek; zajamčena največa izraba, veča od vseli drugih stiskalnic ; najbolje aUtOmatiČne škropilnice *a tH,‘ imt,,l,t- WV'l>ll