Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2012 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2001927,266 «H [nnnj DA1N SVA KUFfcK AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group H ie-Kozina • Pivka • Postojna TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 266 Ilirska Bistrica dobiva novo podobo po zaslugi bistriškega podžupana Dušana Grbca bo mesto končno dobilo dve krožišči! 26. Premska Derbi napolnil dvorano srečanja Zadnjo novembrsko soboto je na gradu Prem potekala literarna prireditev 26. Premska srečanja. Premska srečanja sta pripravila Združenje književnikov Primorske in ilirsko-bistriška izpostava JSKD. stran 23 Bistriški košarkarji nadaljujejo z odličnimi nastopi v prvenstvenem in pokalnem tekmovanju. Največ zanimanja je v zadnjih tednih vzbudil prvenstveni derbi s sosedi iz Pivke, kije v bistriško dvorano privabil 600 gledalcev. Ti so na koncu pozdravili zmago domačega moštva s 74:66, tako da Piama Pur še naprej ostaja neporažena. stran 29 CIRIL ZLOBEC V ILIRSKI BISTRICI Ob Dnevu splošnih knjižnic in ob zaključku projekta Primorci beremo, se je v bistriški knjižnici s svojo novo knjigo »Radost ali trn v srcu« predstavil Ciril Zlobec. stran 20 Prvi neposredni TV prenos iz podzemlja - spektakel v V nedeljo 18. novembra ob 18. uri je Postojnska jama ponovno zabeležila pomembno zgodovinsko prelomnico, saj je prvič v zgodovini potekal neposredni televizijski prenos iz globine podzemlja. Gledalci so v živo spremljali uradno žrebanje skupin za evropsko prvenstvo v košarki Eurobasket 2013 stran 29 POLSTENJE Sr ' f®' — a :f \ I ■ 11 1 Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se jo lahko vsak nauči in jo tudi uporablja. Izdelki iz polsti so prijetni za oko in uporabo. So lahko lepo darilo (rože, nakit, razne dekoracije) ali uporabni izdelki (torbica, copati, oblačila). Vsak izdelek je neponovljiv in samostojen. stran 16 Peter Boršič: VOLITVE V DRŽAVNI SVET lirska Bistrica, stisk roke vsem dobrim ljudem, ki si želite razvoja in sodelovanja v razvoju naše regije. Kajti ti si vedno bila klena, trdna Primorska zemlja. Obenem pa upam, da bosta krožišči resnično pospešila razvoj infrastrukture v občini in preprečila mnogo prometnih nesreč. In nenazadnje krčenje pravic volilnemu telesu ne more in ne sme postati stalnica v državi. stran 6 Z" HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d.o.o. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@sioi.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 * AVTO KLEPAR NADOMESTNO VOZILO * ~\ * AVTO UČAR AVTOVLEKA - 24ur * * CENILNO MESTO TRGOVINA * * POPRAVILA PO TOČI SERVIS * NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! »IZ DOMAČIH LOGOV« Ribolov po slovensko Slovenci smo svojevrsten narod. V težkih trenutkih naj bi znali stopiti skupaj - pa to res še vedno znamo? Do sedaj nam je uspelo enkrat, ob osamosvojitvi, homogenost smo do neke mere pokazali tudi ob vstopanju v evro povezave. Za kaj več pa le stežka stopimo na isti vlak. Sicer je tisti uspešnejši, Francosko-nemški, že zdavnaj odpeljal z naše postaje, na peron pa že prihaja Grško-španski, ki sicer v prispodobi predstavlja nasprotje prej omenjenega. Le na nas samih je, ali bomo vanj vstopili ali bomo kljub vsemu skušali najti alternativo in se peljati na kak drug način. Vozovnica bi bila namreč zelo draga, vožnja pa precej tvegana. Slovenija je pred ključno odločitvijo o sprejetju reform iz različnih področij. Reforme so prepotrebne in nujne, kar je slišati že na vsakem vogalu in z vseh strani, a očitno vendarle ni prave volje, da jih izpeljemo. Predsodki, ideologije in medsebojna nasprotja na političnem parketu so tako močna, da so postala pomembnejša od rezultata samega. To je narobe, ker rezultat le v manjši meri vpliva na politične in sindikalne elite. Vpliva pa na življenje, standard in blaginjo ljudi. Reforme nikoli niso lahke, a so potrebne, saj z njimi sistem prilagajamo dejanskemu stanju in zmožnostim. Za dosego dolgoročne stabilnosti in rasti je trenutno težko karkoli reformirati, brez da bi se nečemu kratkoročno odpovedali. Tega mnogi ne želijo priznati, je pa to več kot zaželjeno, saj se z vsakodnevnim odlašanjem možnost rešitve odmika, na koncu pa lahko slednje pripelje celo do šok terapije reševanja gospodarstva, kakršno trenutno spremljamo v Grčiji. Svojevrsten primer, ki ga ob tej temi ne moremo izpustiti, so sindikati. Slednji so svoje poslanstvo očitno precej razširili, kar zelo nazorno prikazuje vpletanje v sprejemanje zakonodaje o tako imenovani »slabi banki«. Doselj širši javnosti neznan Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije se je odločil blokirati sprejetje zakona, ki predstavlja eno od možnosti normaliziranja razmer v bančnem sektorju, pri čemer so glavni pobudnik za referendum. Če preskočimo vsebino zakona, pri tem niti ne bode toliko v oči, da sindikat nima nobene neposredne povezave z bančno panogo, če zamižimo na eno oko bi lahko prezrli tudi kdo oziroma kakšni motivi ga vodijo. Ne moremo pa mimo vprašanja, kako kompetenten sogovornik je lahko ta sindikat, ko govorimo o bančništvu in samo predstavljamo si lahko, kakšne posledice bi na panogo imel zakon, če bi ga spisali v omenjenem sindikatu. Tu gre za začaran krog - zaradi težnje po čim bolj demokratični obliki vladanja, smo Slovenci izumili precej enostaven postopek za sklic referenduma, katerega pobudnik je lahko nekoliko večja skupina ljudi, ki pa z vsebino referenduma pravzaprav nima nobene povezave. Slovenija je zamudila nekaj priložnosti, a bo prej ali slej splavala iz trenutno precej kalnih vod. Ribolov tu se nam namreč ne obnese. V kolikor ne bomo uspeli čolna usmeriti sami, nam bodo smer pokazali evropski (germanski) kolegi. Strošek bo v tem primeru bistveno višji, zato je bolje, da začnemo ribolov čim prej tretirati kot resen šport in ne zgolj kot popoldanski hobi. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. Območna obrtno-podjetniška zbornica AVTOMEHANIKI SO »ZDRAVNIKI« Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), je nosilka 3-letnega programa UPI-Ustvarjalnost, Podjetnosti in Inovativnost, ki ga razvija s pomočjo Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije in lokalnih zbornic ter šol. z različnimi poklici na terenu. Tako so pred časom z mentoricama Metko Šestan in Gordano Fatur obiskali poslovno enoto Kalister Avta v Ilirski Bistrici, kjer jim je ga. Monika Kalister-Hrvatin predstavila, kaj vse počnejo v njihovi avtomehanični delavnici. Spo- trebujemo, da lahko postanemo mehaniki? Ali je delo zahtevno? Ali moramo poznati računalnik, če želimo delati v avtomehanični delavnici... in podobno. Ob zaključku pa so enoglasno ugotovili, da so avtomehaniki »zdravniki« za avtomobile, saj morajo imeti Cilj programa je spodbuditi kreativno mišljenje med mladimi tako, da bodo v prihodnosti tudi sami zaposlovali. V letošnjem šolskem letu je organiziran krožek UPI na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici in sicer za učence I. triade. Učenci se poleg obveznih vsebin spoznavajo tudi znali so se s servisiranjem avtomobilov, avto-optiko, menjavo pnevmatik ter drugimi deli, ki spremljajo delovni proces. Še posebej so bili navdušeni nad priklopom avtomobila na računalnik, zaradi diagnosticiranja. Ob tem so vprašanja mladih kar deževala. Zanimalo jih je veliko. Katero šolo po- veliko znanja, da lahko opravljajo takšno delo. Iskrena hvala osebju Kalister Avta, da nam je omogočilo ogled in predstavitev. Posebna zahvala velja ga. Moniki Kalister-Hrvatin. Alenka Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 URNim VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 72 ME: Pooblaščeni prodajalec ■o PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV <> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PAKETI: • POVEZANI 120 - 12 € • POVEZANI 400 - 18 € • POVEZANI 2000 - 23 C • POVEZANI 2400 - 30 € • POVEZANI 4000 - 45 € • ITAK OŽABEST -15 do 30 let starosti + PETKA UMTS APARATI ZA 1 EUR a POLETNI 800 - 1200 in 1500 - 1900 ZIMSKI 8™ -12°° in 1500 - 1800 SOBOTA 9 - 12 Rozmanova ulica 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si 89I3K0K Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040 / 888-452 . Tisk: Delod.d. -Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Projekt »Ne prezrite...« sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnikje brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 30.11.2012 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Bo občinska volilna komisija končno imenovana? Varuhinja človekovih pravic pisala županu Emilu Rojcu Večkrat smo že poročali o težavah s potrditvijo mandata nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica Igorju Štembergerju. Štemberger je s težavami seznanil tudi Varuha človekovih pravic. Varuh je tako opravil poizvedbo pri županu Emilu Rojcu, ki je povedal, da je za imenovanje občinske volilne komisije, ki potrdi mandat nadomestnemu članu občinskega sveta, pristojen občinski svet in ne župan. S tem Pojasnilom se je Varuh sicer strinjal, vendar je ocenil, da bi si župan Emil Rojc lahko in moral bolj aktivno prizadevati za oblikovanje občinske volilne komisije. Dolžnost župana, ki si mora aktivno prizadevati za oblikovanje izhaja iz njegovega položaja Pri upravljanju občine. Župan namreč predstavlja in vodi občino, predstavlja pa tudi občinski svet. Po mnenju Varuha je župan (soodgovoren za izvedbo postopkov imenovanja občinske volilne komisije. Župan mora v okviru svojih pristojnosti in s pomočjo svojih služb zagotoviti, da občinski svet imenuje, oziroma vsaj skuša imenova- Varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. ti, občinsko volilno komisijo. Po mnenju Varuha bi moral župan (po predhodnem posvetovanju s člani občinske- Igor Štemberger ga sveta) občinskemu svetu sam predlagati kandidate za člane občinske volilne komisije. Župan je namreč predlagatelj sklica sej občinskega sveta ter gradiva, ki naj ga ta na svoji seji obravnava. Kot je potrdila varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek Travnik, je Varuh na župana Emila Rojca naslovil predlog, da najkasneje do 14. decembra 2012 skliče sejo občinskega sveta, na katero naj bo uvrščeno glasovanje o (županovem) predlogu članov občinske volilne komisije oziroma o morebitnih drugih predlogih kandidatov, ki bi jih predlagali člani občinskega sveta. Pred sklicem seje in tudi na sami seji naj župan kot predstavnik občinskega sveta njegove člane seznani z mnenjem Varuha, da nei-menovanje občinske volilne komisije lahko predstavlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi nedopustnega posega v volilno pravico nadomestnega člana občinskega sveta ter da se zaradi nepopolne sestave občinskega sveta postavljajo tudi vprašanja o zakonitosti delovanja občinskega sveta. Iz Občinskega sveta OBČANI ILIRSKE BISTRICE BODO KMALU V NEBESIH "Reševanje problema komunalnih odpadkov je v domeni Komunale, če so stvar zamotili, pa naj jo sedaj rešujejo. Rešitve za odlaganje komunalnih odpadkov sedaj, ko Bo konec oktobra zaprto odlagališče v Jelšanah in je center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Logatcu (CERO N'K) propadel nimam. Sedaj ■mamo možnost priključitve centru v Novi Gorici, Ljubljani ali v NEBESIH" V tem kontekstu Je župan Emil Rojc odgovarjal na vprašanja novinarke Radia H v oddaji novice 11.10.2012, kam bo občina Ilirska Bistrica odlagala komunalne odpadke konec oktobra, ko bo na pod-lagi republiške odločbe trajno zaprta deponija v Jelšanah. Na Predzadnji seji, pa so župan in nJegova koalicija iz Občinske-9a sveta strašili s petkrat višjo ceno na prebivalca za odlagale smeti, če Občinski svet ne 0 nujno, brez vprašanj potrdil Projekta vrednega 900.000 EUR za novo sortirnico komunalnih odpadkov. Predložen ni bil niti osnovni izračun, kaj to pomeni v ceni komunalnih odpadkov, 1 jo bodo plačali občani ali, da 1 bile obdelane tudi druge variante reševanja tega problema v občini (Sežana, Nova Gorica, Jubljana). Na seji Občinskega sveta (13 seja) je župan za zanemarjanje učinkovitega rav- aknia.s komunalnimi odpadki ° tožil svojega predhodnika ->enkinc Antona, ki bi moral ta Problem reševati že leta 2006, P? takrat ni naredilo nič (PRIMORSKE NOVICE, 8.10.2012). red dobrim letom in pol, ko je bila problematika ravnanja s komunalnimi odpadki na dnevnem redu Občinskega sveta (4. in 5. seja) je župan zagotavljal, da bo ta problem rešen do leta 2015. Župan se je takrat zelo močno angažiral na projektu izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska - Istra - Kras (CERO NIK) kateri naj bi zelo hitro in poceni rešil problem smeti v Ilirski Bistrici. Člani njegove koalicije so takrat javno obljubljali, da bo strošek smeti za naše občane celo cenejši kot je sedaj, ker bo CERO NIK prodajal surovine, ki jih bo pridobil pri obdelavi odpadkov in s tem ustvarjal dobiček. Iz-gleda, da župan in njegova koalicija zelo hitro pozabljajo na svoje predvolilne in povolilne obljube. Verjetno bo tudi zdaj za vse kriva opozicija, kot je bila obtožena pred dobrim letom in pol, da namerno zavira projekt CERO NIK. Na sejah marca in aprila 2011 je Občinski svet obravnaval pristop občine k projektu CERO NIK, center za obdelavo odpadkov v Logatcu. Takrat je opozicija predlagala, da se istočasno s tem projektom obdelajo še dve varianti (dobijo še dve ponudbi) ravnanja z odpadki, za slučaj, če bi projekt CERO NIK propadel. Ti predlogi so bili s strani župana in njegove koalicije gladko zavrnjeni z obtožbo, da opozicija namerno komplicira in zavira projekt, ki bo rešil naše smeti. Sedaj, ko je center za ravnanje z komunalnimi odpadki v Logatcu, kljub opozorilom propadel, je občina s svojim problemom ravno tam, kot je opozicija pred letom in pol opozarjala - na začetku reševanja problema komunalnih odpadkov. Da takrat niso vsi verjeli in zaupali županu in njegovim svetovalcem, pove že podatek, da je sklep o podpisu pogodbe za CERO NIK, podprlo samo dvanajst svetnikov, deset pa jih je bilo proti. Takrat se je župan Emil Rojc počutil zelo močnega, saj je imel ob sebi stalno svetovalko Bredo Pečan, poslanko Državnega zbora RS in predsednico Odbora za okolje in prostor, ki je namesto njega na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica reševala njegove probleme in zavožene projekte. Sedaj ko Brede Pečan ni več, pa župan nima nobene rešitve za nastale probleme, krivdo za to pa vali na svojega predhodnika, ker problema ni rešil že prej, na Komunalo, ki zato nima pristojnosti in Občinski svet, ki noče podpirati njegovih nezakonitosti in samovolje pri občinskih projektih pomembnih za vse občane. Županovo samovoljo, brez upoštevanja mnenja in sklepov Občinskega sveta, bomo plačali vsi občani, najprej pri problemu komunalnih odpadkov, seveda če jih ne bomo pošiljali v NEBESA, kot predlaga župan. Če mu ne bodo nebesa pomagala reševati tudi ostalih problemov in danih obljub, čaka občane še marsikatera obtožba in presenečenje, saj samo občani niso še krivi za županove probleme in nebesa. Anton Šenkinc Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Da se! Poiskati rešitve namreč, ki imajo širšo podporo. To smo pokazali ob obravnavi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki poteka v teh dneh v Državnem zboru. Z veliko potrpežljivosti, modrosti in strpnega dialoga je zakon v drugi obravnavi bil soglasno sprejet. Že pred obravnavo pa je bil usklajen s socialnimi partnerji; sindikati, delodajalci, Študentsko organizacijo Slovenije in ostalimi zainteresiranimi (družinska pobuda, upravljavci pokojninskih skladov...). Pokojninska reforma je nujna in je ključna za to vlado, če želimo ustaviti padanje pokojnin in hkrati zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema vsaj tja do leta 2020. In kaj nam ta reforma prinaša? Ključni cilj te reforme je dvig upokojitvene starosti in hkrati zaustavitev padanja pokojnin. V zadnjih stotih letih smo se postarali za 30 let oziroma 30 let živimo dlje, to pomeni velik civilizacijski dosežek in hkrati izziv tudi za pokojninske reforme. Na drugi strani pa podatki kažejo, da seje od leta 2005 do lani, razmerje med zavarovanci in upokojenci bistveno poslabšalo. Leta 2005 je za enega upokojenca delalo 1,67 delavca, lani pa je to razmerje padlo na 1,53. Nujno je torej, da se dela dlje in da se dela za bolj dostojno pokojnino. Pri tem je pomembno, da se izenačujejo upokojitveni pogoji za moške in ženske. S predlogom zakona se želi povrniti pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, status pravice zaslužene z minulim delom in prispevki vplačanimi v pokojninsko blagajno. Navedeno pa se lahko vzpostavi samo na način, da se pokojninski sistem očisti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih, s čimer bo le ta postal preglednejši in pravičnejši. V nadaljevanju so povzete najpomembnejše spremembe pokojninske reforme: 1. Pravica do starostne pokojnine pripada zavarovancu; a. pri starosti 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe ali b. pri dopolnjenih 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa dobe. 2. Prehod na dvig upokojitvenih pogojev se bo izvajal postopno, vse do leta 2018, z možnostmi za nižanje starostne meje (npr. zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka, vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti). 3. Brezposelni, ki na dan 31.12.2012 prejemajo nadomestilo za brezposelnost in so v tem času dopolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko upokojijo po starih pogojih, kijih določa ZPIZ-1. Enako velja za zavarovance, ki so že oz. bodo do 31.12. izpolnili pogoje za starostno upokojitev. 4. Pokojnina se definira kot redni mesečni prejemek, ki ima osnovo v zavarovanju in plačevanju prispevkov. Širi se tudi osnova za plačevanje teh prispevkov in sicer na avtorske in podje-mne pogodbe 5. Pomembna novost je tudi uvedba t.i. "informativnih osebnih izračunov, kar dela sistem bolj transparenten. Pri tem delamo pomemben korak v smislu "da je javna uprava servis državljanov", saj se uvaja obveznost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da po uradni dolžnosti obveščajo državljane, ki so izpolnili 58 let starosti o možnostih in času upokojitve. 6. Dobrodošla je tudi spodbuda za podjetja, ki zaposlijo mlade. Torej tiste, ki se prvič zaposlijo in niso dopolnili 26. let starosti ter matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, saj le-ti danes težko vstopajo na trg dela. Takim zaposlovalcem predlog omogoča uveljavljanje vračila prispevkov delodajalca za prvi dve leti. 7. Ukinja se valorizacijski količnik in uvaja neto odmerni odstotek s čimer bo za posameznika jasneje razvidno kolikšen delež plače bo znašala njegova pokojnina. 8. Uvaja se obračunsko obdobje za 24 najugodnejših zaporednih let. 9. Ureja se tudi obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako imenovano poklicno zavarovanje in nadgrajuje prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Rešitve, kijih ta novela prinaša so odziv na demografske spremembe in različne potrebe zavarovancev. So dober kompromis med želenim in možnim. Po eni strani bodo zaustavile negativne trende in pripomogle k izhodu iz krize, hkrati pa niso takšne, da jih ne bi bilo mogoče kasneje nadgraditi. Statistični podatki kažejo, da se življenjska dobra podaljšuje, delovna doba pa se temu ni prilagajala, zato pokojninska blagajna postaja finančno nevzdržna in je samo še vprašanje časa, kako dolgo bo še denar v njej. Zaradi navedenega se moramo nujno prilagoditi hitremu staranju prebivalstva. Če se bomo upirali spremembam, se ne bomo mogli izogniti finančnemu zlomu, kar pomeni, da bomo vsi živeli slabše. Zelo pomemben je podatek, da se je od leta 2005 do lani, razmerje med zavarovanci in upokojenci bistveno poslabšalo. Leta 2005 je za enega upokojenca delalo 1,67 delavca, lani pa je to razmerje padlo na 1,53, kar pomeni, kar je razmerje neugodno, in da je upokojencev vse več. Cilj predlagane pokojninske reforme je zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne. Vsaj na srednji rok in tako poskrbeti za dostojne pokojnine, saj če bi ZPIZ ena ostal v veljavi, bi pokojnine še naprej padale. Zato je pomembno, da preprečimo in ustavimo nadaljnje padanje pokojnin, in da se zaustavimo na sedanji vrednosti 78%. Preglednost pokojninskega sistema dodatno krepi tudi uvedba informativnih osebnih računov, ki jih bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje. Dobra rešitev je tudi, da bo zavod vsakega zavarovanca po dopolnjenem 58 letu starosti moral po uradni dolžnosti obveščati o izpolnjevanje pogojev oziroma o tem, kakšno je stanje njegove pokojnine. Bistvo novega sistema je tudi postopno uvajanje sprememb in daljše prehodno obdobje, kar pomeni prehod na bolj vzdržen sistem obveznega zavarovanja na podlagi med generacijske pogodbe. Glede na oceno stanja pokojninskega sistema z vidika vpliva na vzdržnost javnih financ /nerazumljivo/ nivoju, na nujnost pokojninske reforme kažejo najnovejši podatki, ki upoštevajo tudi že negativne učinke finančne gospodarske krize. Zakon temelji na preglednosti in razumljivosti sistema ter na vpeljevanju spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi tudi po izpolnitvah minimalnih in polnih pogojev za upokojevanje. Tako bo nov sistem po eni strani temeljil na več stebrnem sistemu, ki bo zagotavljal dohodke iz več različnih virov in bo zagotavljal večjo povezanost med plačanimi prispevki in pokojninami. Po drugi strani pa dostojne pokojnine vsem, ki zaradi utemeljenih okoliščin niso privarčevali dovolj sredstev. Temeljni cilj predloga zakona na področju dodatnega zavarovanja je, da mora dodatna starostna pokojnina pokriti izpad prejemkov posameznika iz obveznega pokojninskega zavarovanja ter tako omogočiti vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine. Vzpostavil se bo pokojninski sistem, ki bo temeljil na zavarovanju in bo pravičen, pregleden in s tem finančno učinkovit. Zelo pomembno je tudi, da predlog temelji na načelih vzajemnosti in ohranja med generacijsko solidarnost. S predlagano novelo zakona bomo dosegli, da se ustavi vsako letno padanje razmerja med povprečnimi plačami in pokojninami. V času krize v kateri smo, je kaj več težko zahtevati in pričakovati, saj bi bila za to potrebna dodatna sredstva, kar pa je v nasprotju z zagotovitvijo cilja finančne vzdržnosti. Pri tem je zelo pomembno, da bi se upočasnila rast števila novih upokojencev na eni strani, in da bi se kaj kmalu tudi povečalo število zavarovancev. Poslanci Državljanske liste se zavedamo, da predlagana novela zakona prinaša ustrezne rešitve, vendar pa bodo učinki pokojninske reforme še toliko večji, če jih bo spremljala gospodarska rast. Kristina Valenčič, Poslanka DZ Zaključen projekt SLOVESNO ODPRTJE PRENOVLJENEGA MAJLONTA Dolgo načrtovana prenova Majlonta se je začela leta 2010 s pridobitvijo potrebnih sredstev za sofinanciranje projekta in z izdelavo projektne dokumentacije. Lani maja so se začela obsežna gradbena in ureditvena dela, ki so zahtevala tudi nadpovprečno angažiranje in nemalokrat sprotne rešitve na terenu. Glavnina jer bila namenjena obnovi komunalne in cestne infrastrukture, urejanje javnih površin cest in ulic, obnovo dotrajanih stopnišč in pešpoti, podpornih in opornih zidov, javne razsvetljave, izgradnjo komunalne in padavinske kanalizacije ter obnovo vodovodnega omrežja. Tako so uredili 1.5 km cest in ulic z več kot 200 m cestnih ograj iz kovičenih polnih jeklenih profilov, 200 m2 kamnitih stopnišč in 400 m2 stopnišč in pešpoti iz granitnih kock, opremljenih s sto-pniscmmi držali, obnovljenih je bilo več kot 250 m2 podpornih zidov in celotna javna razsvetljava, izvedena je bila padavinska in komunalna kanalizacija v dolžini preko 1,7 km, prav tako je bila izvedena obnova vodovodnega omrežja v dolžini 1,8 km, vsa potrebna kabelska kanalizacija za komunalne vode tako, da bo mogoče v naslednjih letih v sodelovanju z upravljavci elektro in telekomunikacijskega omrežja postopoma, brez dodatnih gradbenih posegov na cestni infrastrukturi preiti s prostozračne na podzemno elektro in TK instalacijo. Delo na območju ozkih ulic, stopnišč in pešpoti je bilo nemalokrat zelo oteženo in zahtevno. Urediti je bilo treba dostope do stanovanjskih objektov ob upoštevanju najboljših rešitev pri kasnejši uporabi javne infrastrukture. Da se je ohranilo staro mestno jedro Majlonta v kar se da avtentični podobi, so v zadovoljstvo prebivalcev Majlonta in tudi obiskovalcev v okviru drenaže padavinske kanalizacije na odsekih cest uporabili mulde iz granitnih kock, vse pešpoti in stopnišča pa so bile izdelane v kamnu, izbrane so bile tudi ustrezne svetilke na drogovih javne razsvetljave in z okoljem skladne ograje ob cestah. Vsa zemeljska dela so se izvajala pod arheološkim nadzorom. Na območju Kota je tako prišlo do pomembnih arheoloških najdb, starih okoli 3000 let, kijih hrani Notranjski muzej Postojna. Izkopavanja so se odvijala sočasno z gradbenimi deli in niso bistveno vplivala na določene termine prenovitvenih del. Vrednost vseh del, vključno s projektno dokumentacijo, strokovnim in arheološkim nadzorom ter ostalimi manjšimi spremljajočimi stroški je znašala 1.347.000 EUR. Projekt» Prenova starega mestnega jedra Majlont« je bil v višini 955.206,34 EUR financiran iz sredstev Evropske unije Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostali del pa iz proračuna Občine Postojna. Poleg tega Občina Postojna že več let skrbi za pospeševanje obnove stavbnega fonda na območju Majlonta, kar se kaže v vse boljšem celovitem izgledu starega mestnega jedra. Iz vsakoletnega razpisa se financirajo obnove fasad, streh in stavbnega pohištva, kjer se upoštevajo tudi smernice Zavoda za kulturno dediščino. Projektno dokumentacijo za urejanje Majlonta je izdelala družba NG projektiranje inženiring Magda Svetina Mercina s.p., strokovni nadzor gradnje je opravljala družba Elita i.b., d.o.o., arheološki nadzor pa družba Avgusta d.o.o. iz Idrije. Gradbeno obrtniška in instalacijska dela na urejanju Majlonta je izvajalo gradbeno podjetje CPK d.d. Koper s podizvajalci in kooperanti. Veliko delo ob urejanju Majlonta je kot podizvajalec opravilo tudi javno podjetje KOVOD Postojna pri izvajanju vodoinstalacijskih del. Ob slovesnem odprtju se je za potrpežljivost v času obnove vsem Majlontarjem zahvalil župan občine Postojna, Jernej Verbič, v svojem nagovoru pa je izpostavil velik pomen starega mestnega jedra, Majlonta: »Danes se tudi simbolno zaključuje projekt, ki je časovno sicer trajal dolgo, ne dvomim, da za prenekaterega prebivalca tega najstarejšega dela našega mesta, tudi predolgo. A zavedati se je potrebno, da je bil projekt izjemno obsežen in zahteven, da je terjal veliko priprav, dela in usklajevanja, da smo ves čas morali paziti, ne samo na samo izvedbo, pač pa tudi na številne zahteve in pogoje, ki veljajo v tem delu mesta. Lepo se je sprehoditi po prenovljenih ulicah, lepo je ponovno odkrivati lepote tega predela, prijetno je prisluhniti domačinom, ki s ponosom pripovedujejo, da živijo prav tu, kjer se je pričelo naše mesto. Tudi sam zelo dobro poznam čar Majlonta, poznam te ozke ulice, ki še vedno dajejo pridih preteklosti, poznam težave, ki jih te iste očarljive ulice predstavljajo vsakokrat, ko pride zima ali ko so na vrsti taka dela, ki so sedaj uspešno za nami. Poznam številne hišne zgodbe in tiste barvite prigode, ki so jih starejši vedno pripovedovali otrokom. Majlont je tako kot vsak kraj z bogato in dolgo preteklostjo, poln prepletanja preteklosti in sedanjosti. Velikokrat bi bilo mogoče lažje živeti kje drugje, kjer bi si človek prostor lahko ukrotil in odmeril sam. Morda bi bilo lažje, a brez dvoma za nobenega Majlontarja ne bi bilo lepše. Tu je poseben svet, tako drugačen od vseh ostalih delov Postojne, stisnjen ob vznožje Soviča, nekoliko dvignjen nad ostale, novejše predele mesta, kot bi želel na nek način obdržati budno oko nad vsemi ostalimi mlajšimi brati. Danes slavnostno odpiramo prenovljene ulice, na ogled vsem postavljamo osveženo podobo starega mestnega jedra. Vsem, ki se boste sprehodili po Majlontu, ne bodo ostala skrita prenovljena stopnišča in tlakovane površine, pač pa bo pogledu ostalo skrito vse tisto, kar se nahaja pod tem, tisto, kar omogoča, da je življenje v mestu udobnejše, čistejše in predvsem kvalitetnejše. Kaj vse se skriva pod sveže prenovljenimi ulicami dobro veste vsi vi, ki ste z odprtimi ulicami in pestrimi gradbenimi deli živeli vse te dolge mesece prenove. Vi ste tisti, ki ste v tem delu ostali tudi takrat, ko so ga prepredali zasilni mostovi, ko je bil pravi podvig oditi na obisk k sosedu na drugo stran ulice in ko je bil avto parkiran daleč proč. Naj se ob tem vsem skupaj zahvalim za vso vašo potrpežljivost in razumevanje. Želeli bi si, da bi bilo mogoče vse to opraviti brez, da bi tako radikalno posegli v prostor in vaša življenja, a je to žal nemogoče in to je bila cena, ki jo je bilo potrebno plačati. Upam, da vam je prenovljena podoba všeč-in da nam je uspelo ohraniti tisto nujno potrebno ravnotežje med pomlajeno podobo in občutkom tradicije in dolgega izročila. Prav tako naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so sodelovali pri tem velikem in obsežnem projektu, tako na lokalni kot državni ravni. Posebna zahvala gre nekdanjemu ministru g. Henriku Gjer-kešu, ki je bil v času priprave projekta pri Vladi RS pristojen za lokalno samoupravo in razvoj, ter Zvonetu Černaču, tedanjemu podžupanu in poslancu v Državnem zboru, sedaj pa Ministru za infrastrukturo in prostor. Brez njunega osebnega prizadevanja nam ne bi uspelo. Zahvalil bi se tudi sodelavcem v strokovnih službah Občine Postojna, ki so s sodelovanjem države uspeli pridobiti in zagotoviti potrebna sredstva iz evropskih skladov, ki so uspešno pripravili in koordinirali projekt in ki so budno spremljali tudi samo izvedbo. Verjemite, da danes z vami Majlontarji prav tako slavijo in praznujejo tudi vsi oni. Majlont je vsekakor s tem postal še atraktivnejši in nedvomno je to del mesta, ki ga lahko s ponosom pokažem prav vsakemu, ki obišče naš kraj - najlepše srednje veliko mesto v Sloveniji za leto 2012.« Pripravil in uredil: MILAN ŠTULC Prižiganje svečk Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč S Svetovnim dnevom spomina na žrtve prometnih nesreč se želimo spomniti na žrtve in hudo poškodovane osebe v prometnih nesrečah ter poskušamo vsaj enkrat letno nuditi podporo svojcem, ki so v nesrečah izgubili svoje najbližje, ali pa so se ti težje poškodovali. 20. novembra, so po vsem svetu in v 23-ih krajih po Sloveniji potekale prireditve z izvedbo kulturnih programov, nekateri organizatorji pa so se še vedno držali »starega koncepta«, ki vključuje prižiganje svečk. Tej akciji se je že šestič zapovrstjo pridružila tudi Občina Postojna. Na lokalnem nivoju so preventivno akcijo uspešno izvedli člani organizacijskega odbora, ki so ga sestavljali predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Postojna in Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna. Omogočili so prižiganje svečk na treh lokacijah območja Občine Postojna v Postojni, H ruševju in Prestranku. • S prižigom svečk, zlasti pa z deljenjem preventivnega materiala, so poskušali opomniti voznike in udeležence v cestnem prometu, kako nevarna lahko postane vožnja, če se ne držimo cestno prometnih predpisov ter z njimi povezanih posledic, ki jih nosijo ne samo udeleženci v nesrečah, pač pa tudi njihovi svojci, prijatelji, znanci. Z akcijo se tako vsaj enkrat letno (skupaj z njihovimi svojci, prijatelji, kolegi) spomnimo na žrtve prometnih nesreč. Dogodek so organizatorji izkoristili še za deljenje odsevnih trakov in kresnic. Z njimi so želeli opozoriti pešce in voznike, kako pomembno je biti viden, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko so dnevi kratki in mračni. Z izvedbo omenjene akcije pa so člani organizacijskega odbora uspešno pripeljali h koncu tudi projekt Bodi viden - bodi previden, ki poteka v oktobru in novembru. V imenu organizacijskega odbora se zahvaljujem vsem članom Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna, članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Postojna ter obiskovalcem navedenih lokacij, ki ste nam pomagali uspešno izpeljati projekt Svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč. Pripravil: MIHA MARCOLA, tajnik SPV Občine Postojna, uredil: MILAN ŠTULC Župan Monoštra obiskal Postojno Župan občine Monošter na Madžarskem, Huszar Gabor, je sicer pedagog, kot predavatelj pa je sodeloval tudi na mednarodnem srečanju športnih pedagogov v Postojni. Ogledal si je mesto Postojna in seveda Postojnski jamo, njega in njegove spremljevalce pa je 18. novembra sprejel tudi župan občine Postojna Jernej Verbič. Skupaj sta ugotavljala, da sta si občini precej podobni tako po številu prebivalcev, kot tudi v turističnem smislu, saj sta obe občini turistično razviti. Občina Monošter se sicer naslanja na zdraviliški turizem, arhitekturno pa se Ponaša z najlepšimi stavbami iz srednjega veka. Podpis pogodbe 25 let Društva diabetikov Postojna Ob Svetovnem dnevu Sladkorne bolezni (14. novembra) Društvo diabetikov Postojna vsako leto organizira najrazličnejše prireditve, na katerih želi ljudi, ki še nimajo sladkorne bolezni ozaveščati o tem, česa naj se izogibajo, da zanjo ne zbolijo in ko jo že imajo, kako naj se prehranjujejo, da bodo lahko normalno živeli. Prehranjevanje je zelo pomembno, da ne pride do srčno-žilnih zapletov, povišanja krvnega pritiska, holesterola in še veliko vrst bolezni, ki so spremljevalke skoraj vsakega diabetika. Tako želijo, da se že otroci v šolah učijo o tej bolezni in hodijo na tekmovanja iz znanja o diabetesu. Župana sta se ob primerjavi načina vodenja obeh Občin pogovarjala tudi o športnih in kulturnih aktivnostih in ugotovila, da sta si tudi na teh področjih obe občini zelo podobni in da obe Občini veliko vlagata v razvoj družbenih dejavnosti. Oba pa sta se strinjala tudi z ugotovitvijo, da je ohranjaje čistega in zdravega okolja prednostna naloga znotraj vseh aktivnosti. Ob tem je župan Huszar Gabor postojnskemu županu Jerneju Verbiču čestital tudi za visoko priznanje TZS Postojni, najlepšemu in najbolj gostoljubnemu srednje velikemu mestu v Sloveniji. pripravil in uredi: MILAN ŠTULC Društvo diabetikov Postojna je bilo ustanovljeno pred 25 leti. Prvi predsednik je bil Miroslav Golob, za njim gaje 16 let vodila Stanka Horvat, nasledila jo je Milica Savkovič. Sedanja Predsednica Marica Batis se ob tem jubileju zahvaljuje vsem svojim predhodnikom za njihov trud, ki so ga vložili v delo, da je društvo sedaj organizirana skupnost, ki pomaga v težavah Posameznikom ter ljudi združuje in razveseljuje. Entuziazem posameznikov, ki skupaj vlečejo v°z društva v prid zdravja, še ne usiha. Bojijo pa se, da zaradi omejitve finančnih sredstev v bodoče ne bodo uspeli realizirati vseh ciljev, ki so si jih zastavili, čeprav še vedno z optimizmom 9ledajo naprej. Svetovni dan sladkorne bolezni se 14. novembra obeležuje zato, ker je na ta dan kanadski zdravnik Erick Bantin skupaj s Charlesom Bestom leta 1922 odkril insulin. Ta dan se obeležuje v 160 državah po vsem svetu. Društvo diabetikov Postojna na ta dan predstavi delovanje v s 'ki in besedi v avli Zdravstvenega doma Postojna, kjer istočasno poteka merjenje krvnega sladkorja in tlaka. Letos je bilo veliko zanimanja,odziv je bil zelo dober, obiskalo jih je kar 100 Judi. Vsakokrat se najde nekaj ljudi, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen in jih tako nemudoma napotijo k lečečem zdravniku. Popoldne so organizirali pohod na Primož nad lv*o, pod sloganom Pohodimo sladkorno bolezen, saj mora gibanje postati navada, stalnica, neločljivo povezana z življenjem. Vsako sredo imajo zato organizirano gibanje pod vodstvom športnega pedagoga v Šolskem centru v Postojni kot tudi pohode. Dan prej pa so v Lekarni lvka organizirali odvzem krvi za merjenje sladkorja in holesterola v krvi ter merjenje krvnega tlaka. Prišlo je nekaj več kot 30 ljudi, kar je za prvič veliko. Predsednica Marica Batis je še poudarila: »Učne delavnice o zdravi prehrani smo imeli vsa leta v Jamskem dvorcu, letos pa jo bomo imeli v začetku decembra prvič v Zdravstvenem domu Postojna, v novi kuhinji za pripravo dietne in diabetične prehrane. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila v°dstvu Zdravstvenega doma, ker ima toliko posluha in ker daje velik poudarek preventivi, saj je to prva f°ka odprta učna kuhinja v Sloveniji.« Pripravila: POLONA ŠKODIČ, Uredil: MILAN ŠTULC Regijsko tekmovanje jr ' ' - 24. Regijsko tekmovanje Mladina in gore I’ostoT> CIP lili g*$*E V soboto 10. novembra je Planinsko društvo Postojna v sodelovanju z Osnovno šolo Miroslava Vilharja iz Postojne in Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije, na že omenjeni osnovni šoli organiziralo že 24. Regijsko tekmovanje Mladina in gore. Gre za tekmovanje, kjer se mladi planinci preizkusijo v poznavanju tem iz planinske šole -od zgodovine in organizacije planinstva, poznavanja gorske narave, nevarnosti v gorah, opreme, ki jo morajo planinci imeti s seboj, pa vse do planinske prehrane, vremenoslovja, orientacije in drugih tem. V Postojno je tako prišlo 18 ekip z območja celotne primorske regije. Od tega je bilo kar šest ekip mladih planincev članov domačega Planinskega društva. Dve ekipi z OŠ Miroslava Vilharja z mentorico Veroniko Biščak, z Osnovne šole Pivka je mentorica, Mirjam Šatej Cucek, na tekmovanje pripravila tri ekipe, in pa ekipa Košanske OŠ z mentorjem Aljažem Šemrovom. Po krajšem kulturnem programu, ko so prisotne pozdravili načelnica Mladinskega odseka PD Postojna Jana Biščak, ravnateljica gostujoče osnovne šole Piša de Paulis Debevec, župan občine Postojna Jernej Verbič in koordinatorka tekmovanja Brigita Čeh, so mladi tekmovalci pokazali znanje med pisanjem testov, njihovi mentorji in mentorice pa so izmenjali mnenja o zimovanjih in o prenovljenem programu Mladi in Ciciban planinec. Med tem ko so udeleženci tekmovanja spoznavali Postojno, pa je skupina ocenjevalcev skrbno popravila teste, preštela točke in v sodelovanju z drugima dvema regijama (glede na število točk) izbrala ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo potekalo na Osnovni šoli Vransko-Tabor.lz naše (primorske) regije seje na državno tekmovanje uvrstilo 5 ekip in sicer ekipe Nanoški gamsi iz Podnanosa, Planinske muhe iz Idrije, člani ekipe Beu kamn 1 iz Knežaka, Planinoholiki z Višave in pa ekipa PD Postojna Mulci spod Vremščice (OŠ Košana) Izbrano je bilo tudi »naj ime« regije in čeprav izvirnih imen ni manjkalo, so si naziv z glasovi ostalih tekmovalcev prislužili člani ekipe Planinske muhe. Planinsko društvo Postojna za pokazano znanje čestita vsem udeležencem tekmovanja in njihovim mentorjem, vsem uvrščenim na državno tekmovanje pa želi veliko znanja in kanček sreče pri reševanju zastavljenih nalog! pripravila: JANA BIŠČAK, načelnica MOPD Postojna uredil: MILAN ŠTULC Postojnska jama 500.000. gost Postojnska jama, največja turistična jama v Evropi, je v zečetku novembra zabeležila pomembno prelomnico, saj je gostila 500.000-ga gosta v letu 2012. S to številko še vedno drži primat med evropskimi turističnimi jamami in poslovanje družbe približuje cilju, ki smo si ga zadali za letošnje leto. Glede na krizo, ki se pozna pri nakupnem vedenju Evropejcev, še posebej domačih gostov in gostov iz Italije, pa se potrjuje, da je bila intenzivna usmeritev promocije in prodaje na svetovni trg pravilna, saj iz prekomorskih trgov prihaja vedno več gostov. V strukturi obiskovalcev opažamo veliko rast števila gostov iz Japonske, Kitajske, Hong-konga, Tajvana, Tajske, Južne Koreje, pa tudi ZDA, Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze. Še eno okroglo številko v številu obiskovalcev smo skoraj istočasno zabeležili v Proteusovi jami Vivariju, ki si ga je v letošnjem letu ogledalo že preko 70.000 gostov, kar pomeni enkrat toliko kot v lanskem letu in to znamenitost nedvomno uvršča med prvo deseterico najbolj obiskanih slovenskih turističnih znamenitosti. Rekorden obisk beležimo tudi v Predjamskem gradu, kjer je število obiskovalcev že preseglo lansko celoletno številko. V letošnjem letu je vse znamenitosti, ki jih upravlja podjetje Postojnska jama d.d. obiskalo dobrih 700.000 obiskovalcev ali skoraj desetino več kot v primerljivem obdobju lanskega leta. SABINA PATERNOST Obrazi Slavka Gerželja Kozina - Knjižnica Kozina je v prvi polovici novembra razstavljala risbe - portrete, ki jih je avtor, Slavko Gerželj, naslovil »Obrazi«. V tehniki pastel/ svinčnik/ oglje na papirju izvrstno, čeprav sam trdi, da »začetniško«, povsem realistično izriše obraz, ki sam po sebi govori skozi pogled, nasmeh, ali le razmršenost las. V risbe ujame natanko tisto, kar posameznika na sliki določa, s spretno risarsko žilico pridahne portretu življenje in morebitnemu obiskovalcu pričara živost in domačnost tistega, ki je na sliki zasedel svoj prostor. Avtor, doma iz Materije, sicer bolj poznan kot odličen fotograf in avtor monografije Brkini (dve izdaji) je z risanjem začel z letošnjim letom. Udeležil se je začetniškega tečaja slikanja preko Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sežani pod vodstvom mentorice akademske slikarke Mojce Senegačnik in se intuitivno odločil za portret - ali za začetnika v stroki, najtežjo pot. Na povabilo Marjana Miklavca, sežanskega slikarja, seje udeležil slikarskih delavnic v Toskani in Švici, večkrat je posamično in skupinsko razstavljal tako na fotografskih kot slikarskih razstavah. »Portrete rišem z opazovanjem fotografij, saj moje risanje traje predolgo, da bi imel pred seboj portretiranca. Običajno portret rišem od deset do štirinast dni, s krajšimi ali daljšimi presledki. Sem začetnik in se učim«, skromno dodaja Gerželj. Vendar obiskovalca, ki se v risbe zazre, omenjena začetniškost najbrž ne prepriča. »Z razstavo želim sporočiti vsem, ki imajo neko skrito željo, naj jo poskušajo uresničiti, naj ne dovolijo, da jih karkoli ustavi na tej poti. Če se jim ponudi priložnost, naj pokažejo svoje začetniška dela in rezultate svojega truda ter naj se ne ustrašijo kritik. Kdor je karkoli ustvaril v življenju, bo trud drugega pohvalil, kdor pa ni ničesar ustvaril, bo najbrž najbolj kritiziral. Tako pač je in tega se ne da spremeniti. Običajno je take in podobne želje lažje uresničiti v tretjem življenskem obdobju, ko z ramen padejo številna bremena in skrbi in se lahko posameznik posveti tudi sebi in svojim skritim željam«, še dodaja Gerželj. tekst Patricija Dodič, fotografija Slavko Gerželj Uspešna izvedba delavnice Od njive do mize Od njive do mize je naslov delavnice, katera je bila v ponedeljek, 19.11.2012 predstavljena v Gostilni Baša v okviru projekta Kras in Brkini - moja priložnost, katerega delno financira Evropska unija iz sredstev LEADER. Delavnico je vodil Doc. Dr. Stanislav Renčelj v sodelovanju s Strokovnjaki Biotehniške fakultete s področja predelave, strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega zavoda Nova Gorica, Drevesnice Bilje - strokovnjaki s področja sadjarstva in poljedelstva. Izpostavljeni so bili primeri dobre prakse - nastopi specializiranih proizvajalcev iz Brkinov in sosednje Italije s predstavitvijo tehnoloških tija Šiškovič, Anton Biščak - Družinska kmetija Biščak, Branko Pečar - sadjarska kmetija Pečar, predstavniki družine Debeliš iz Trsta, ki se ukvarjajo z zelenjavo in sad- dosežkov in primerov trženja. Svoje praktične izkušnje pri poslovanju so predstavili Slava Sosič - Trgovina Kraševka v Ljubljani, Darinka Mahne iz Tater - Ekološka kmetija iz Tater, Andrej Prunk - Mesnica Prunk v Trstu, Franc Jelušič -pridelovalec brkinskega sli-vovca in kraškega brinjevca, Igor Šiškovič - sadjarska kme- jem, Ester Renko iz družinske kmetije Renko iz Slivja. Med drugim so delavnico obiskali tudi člani Kmetijsko svetovalne službe iz Sežane, delavnice so se udeležili tudi iz LAS-a Ilirska Bistrica in Pivka. Kar nekaj udeležencev delavnice je bilo iz sosednje občine Divača in Pivka. Iz sosednje občine Doline se je posveta udeležil tudi podžupan Občine Dolina Antonio Grzinich. Delavnica katere se je udeležilo preko 50 udeležencev je bila namenjena perspektivnim pridelovalcem sadja, poljedelcem, proizvajalcem jabolčnega soka, jabolčnega kisa, sušenega sadja,proizvajalcem marmelad, proizvajalcem Brkinskega slivovca, Kraškega brinjevca, živinorejcem, rejcem drobnice, čebelarjem ter gostincem in turističnim kmetijam. Zaključne besede je povzel podžupan Občine Hrpelje - Kozina Peter Bor-šič, ki je delavnico označil za zelo uspešno. Veseli se sodelovanja z vsemi, ki se odpravljajo na zagon, novo pot v kmetijstvu ali turizmu. Ne izključuje možnosti sodelovanja s sosednjimi občinami in dodaja, da je to odvisno od njihovih razvojnih usmeritev. Za prihodnje leto pa je napovedal resna razmišljanja o mesecu kulinarike ki bi .se delil med Brkine, Čičarijo in Brežanijo - delom občine Dolina. URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto iKGRENiilOŽkO eze 3, 040/240-118 URNIK VSAKDAN 7.00-22.00 ' VALENČIČ PARKETI STOPNICE LESENE TERASE NOTRANJA VRATA POHIŠTVO UMETNE MASE RAZSTAVNI SALON SE NAHAJA V NAKUPOVALNEM CENTRU KARSIKA V SEŽANI tel.: OSI 605 674 mail: info@parketarstvo-valencic.com www.parketarstvo-valendc.com Razmišljanja Volitve v Državni svet Za mano je 21. november in volitve v Državni svet Republike Slovenije. Mnogo je bilo napisanega, izrečenega. A vseeno, izid volitev je bil pričakovan ali ne. Žal v naši 16. volilni enoti ni bilo vseh elektorjev. Občina Ilirska Bistrica se zaradi že znanih zapletov v extremis, ni udeležila volitev v DS. Ali je to pravilno ali ne, bo pokazal čas. Vsekakor pa bi pri tem spomnil na vse občanke in občane Ilirske Bistrice. Ker legitimno izvoljeni predstavniki lokalne oblasti - svetniki OS niso imeli možnosti sodelovati pri volitvah svetnika DS, to posledično seveda pomeni, da tudi občanke in občani občine Ilirska Bistrica niso mogli dati glasu kandidatom. Obžalujem, ker Občina Ilirska Bistrica ni imela možnosti sodelovati v volitvah za DS. Obenem pa upam, da bodo občanke in občani Občine Ilirske Bistrice preko svojih izvoljenih institucij še naprej uspešno sodelovali s staro - novoizvoljenim svetnikom DS. Ilirska Bistrica, stisk roke vsem dobrim ljudem, ki si želite razvoja in sodelovanja v razvoju naše regije. Kajti ti si vedno bila klena, trdna Primorska zemlja. Obenem pa upam, da bosta krožišči resnično pospešila razvoj infrastrukture v občini in preprečila mnogo prometnih nesreč. In nenazadnje krčenje pravic volilnemu telesu ne more in ne sme postati stalnica v državi. Krojenje volitev po sodiščih ne more biti del politike, del življenja, del moralnih vrednot. Potrebno je spoštovati pravne norme, postopke in časovne roke, zato da veljajo neka pravila. Četudi smo sodobna družba, ne smemo pustiti, da se pravila, zakoni tolmačijo po domače, z namenom pridobivanja koristi za svoj lastni jaz. Kajti kaj lahko se zgodi, da v prihodnje ne bomo potrebovali več zakonsko in ustavno določenih institucij in organov. Tako bodo npr. volitve razpisane, ko se bo nekomu zdelo tako prav, in bo tudi narekoval, kdaj bomo imenovali organe, kako bomo volili in kdo bo kdaj izvoljen. Slovenija je ena mladih evropskih demokracij. In mladim so dovoljene tudi napake. A vseeno, tudi njim je potrebno povedati, kaj je prav in kaj narobe. Kajti, če se napaka ponavlja, je to očitno problem vzgoje. Zato bi tudi Slovenija morala pogledati vase in si reči ali je to zgolj mladostniška napaka ali pa je to ponavljajoče se vedenje. Če je to ponavljajoča serija napak, potem je potreben vzgojni ukrep. Vsaj tako so nas od nekdaj učili doma in verjamem, da tako še vedno učimo otroke. Ta nezrelost se lahko pokaže občasno ali pa tudi večkrat. Obstaja tudi politična nezrelost, kot npr. pri Občini Divača, ki me je potrdila za svojega kandidata za DS, nato pa je njen elektor glasoval proti meni. Ali je to uporništvo ali nezrelost. Težko razumeti. Mogoče pa tudi ne eno ne drugo, ampak je vse to le lobiranje in iskanje koristi. A vsak mora enkrat odrasti. Biti v sebi večno otrok ni dobro. Biti v sebi večno upornik ni koristno za družbo. Zato mora Slovenija stopiti na svoje noge, se pogledati v ogledalo ter si reči: »Tukaj sem, tak sem, želim si postati dober/ra. Želim si napredka, znanja in razvoja. Želim pomagati ljudem, za dobrobit ljudi«. Sodelovati v kandidacijskem postopku za svetnika DS RS meje napolnilo z veliko energije, mi dalo precej izkušenj. Hvala vsem, ki ste pri temu sodelovali, bodisi kot elektor, bodisi kot neizvoljen elektor, bodisi kot občinski svetnik, bodisi kot človek, ki je opazoval ali prebiral o volitvah. Spoznavati ljudi, njihove poteze je prav gotovo življenjska izkušnja. Je pa tudi izkušnja za vse, ki so sodelovali v tem procesu volitev. Da so spoznali tudi pravo vrednost besed iz konca primorske himne Vstajenje Primorske, ki pravi: »...našla si končno svoj pravi obraz«. Peter Boršič Podjetje se predstavi KUHINJE CONTESSA - Novost v trgovini ŠKERJANC Podjetje Škerjanc je svojo ponudbo stolov, miz, vrtnega pohištva in ostalih dodatkov za opremo vašega doma, dopolnilo s kuhinjami Contessa, ki so plod slovenskega proizvajalca. Moderne kuhinje so estetsko dovršene in cenovno ugodne. Različne modele kuhinj lahko prilagajajo meram vašega prostora in tako sestavijo idealen kuhinjski sestav. Kuhinje imajo v ceno vključeno belo tehniko Beko, ki zajema vse od pomivalnega korita, nape, kuhalne plošče 3+1 in pečice, do hladilnika. Na belo tehniko blagovne znamke Beko vam priznajo kar 5 let garancije. To pa še ni vse! Dobavni rok je samo 30 dni! Za vas so pripravili tudi posebno presenečenje! Ob nakupu kuhinje, vam priznajo kar 30% popusta na določene modele jedilnih garnitur! Vabljeni v njihovo tovarniško trgovino, ki se nahaja v Materiji pri Kozini. 8L- Nov nadstandardni stanovanjski blok »ViHa Hrpelje« je zrastel v centru Hrpelj, v občini Hrpelje-Kozina. Geografsko se območje občine razprostira na območju Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. Hrpelje se nahajajo na stičišču pomembnih cestnih povezav med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Dober geografski položaj tako povezuje Hrpelje z našim glavnim mestom Ljubljano ter Koprom in Trstom. Neposredna bližina avtocestnih povezav vam bo prihranila kar precej časa saj ste le 10 minut vožnje oddaljeni od naše lepe obale in tržaškega zaliva. Hrpelje-Kozina je majhna občina, ki pa ponuja vse ugodnosti velikega mesta kot so vrtec, šola, trgovina, banka, lekarna, zdravstveni dom, knjižnica. Vila Hrpelje je zasnovana kot stanovanjski blok. V bloku je 21 stanovanj, vsako ima 2 lastniška parkirna prostora in klet. Stanovanjem v pritličju tako pripada tudi nekaj zemljišča, od 31m2 pa vse do 87m2. Značilnost našega bloka so tudi veliki balkoni, ki so v povprečju veliki 20m2. Pri našem podjetju smo želeli kupcem ponuditi resnično kvalitetno in iz vrhunskih materialov narejena stanovanja. Pri opremljanju smo poskrbeli, da vgradimo najkakovostnejše materiale za notranja in vhodna vrata, parket, vrhunske italijanske ploščice, stene so pobarvane špatolato veneziano. Streha je hidro izolirana in krita s korci. Predelne stene v stanovanjih so zasnovane iz lOcm opečnih zidakov. Grobo in fino so zglajene z mavčno malto in opleskane z disperzijsko barvo, nekatera stanovanja pa so obdelana špatolato veneziano. Okenske police so izdelane iz kamna. Okna in balkonska vrata so zasnovana iz PVC-profilov. Vhodna stanovanjska vrata so blindirana in iz masivnega lesa. Notranja stanovanjska vrata so prav tako izdelana iz masivnega lesa. Okna in balkonska vrata so zastekljena z trojnim steklom termopan. Stanovanja se bodo grela in hladila z i n ve rte r klima napravami Mitsubishi, ki tudi na temperaturi -20°C delajo z močjo 80% . Prav tako smo pustili možnost ogrevanja na drva ali bio maso saj ima vsako stanovanje možnost vgraditi lastno peč. Neposredni dovoz na parkirišče je z Reške ceste. Parkirne površine stanovalcev so zasnovane tik pr^d blokom in vsakemu stanovanju pripadata 2 lastniška parking prostora. Na območju bloka Vila Hrpelje je zgrajena javna kanalizacija meteornih in fekalnih odpadnih vod. Objekt je opremljen z novimi komunalnimi in energetskimi priključki vodovoda, elektrike in telefonije. V vseh stanovanjih so zasnovane skupne RTV-inštaladje s priključkom na kabelsko TV. Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o kakovosti stanovanj. CENE TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE CENE TOVARNIŠKE CENE TOVA Izjava za javnost OBNOVA GARDEROB IN SANITARIJ TELOVADNICE OŠ PIVKA Konec oktobra je izvajalec del GEOIT d.o.o. iz Ankarana zaključil z OBNOVO GARDEROB IN SANITARIJ TELOVADNICE OŠ PIVKA. Nadzor nad izvedbo del je opravljalo podjetje INGRA iz Ilirske Bistrice. V kompleksu Osnovne šole Pivka seje v celoti obnovilo garderobe in umivalnice ter hodnik ob stari telovadnici. V stari telovadnici namreč, kljub novo zgrajeni športni dvorani Skala, še vedno potekajo šolske in predvsem rekreativne dejavnosti. Celotna vrednost naložbe, kije bila realizirana v letošnjem letuje znašala 73.340 €. Od Fundacije za šport je Občina Pivka uspela na razpisu pridobiti 27.031 €, ostalo se financira iz proračuna Občine Pivka. Obnova garderob in sanitarij je po projektu, ki ga je izdelala projektantka Irena Žitko Ja kovina iz Pivke zasnovana tako, da bo služila poleg uporabnikom stare telovadnice tudi uporabni- kom novega zunanjega igrišča za odbojko na mivki, ki je umeščeno v atriju med staro telovadnico in Večnamensko dvorano Skala. Nov vhod v objekt oziroma v sanitarije in garderobe, ki je umeščen v neposredni bližini igrišča za odbojko na mivki, omogoča v največji možni meri uporabo novih prostorov, umazanija oziroma sledi mivke v objektu pa so z ustrezno razporeditvijo prostorov zmanjšane na minimum. Obnovi-tvena dela so zajemala gradbena, obrtniška, elektro instalacijska in strojno instalacijska dela vodovod, ogrevanje in tudi prezračevanje prostorov. Vsa ta dela so bila nujna, saj je območje te obnove del kompleksa Osnovne šole Pivka zgrajene leta 1965, kateri od tedaj še ni bil obnovljen. Kompleks Osnovne šole Pivka namreč zajema cca 4800 m2 tlorisne površine ( brez športne dvorane Skala) in se glede na sredstva obnavlja fazno. V naslednjih letih bo treba nujno obnoviti še ostali del trakta, to je prostor za čistila, vetrolov, kabinet in sanitarije za kar v letošnjem letu žal ni bilo finančnih sredstev. Občina Pivka je prav v teh dneh kandidirala na Razpis za energetsko sanacijo objekta osnovne šole Pivka. S sredstvi po omenjenem razpisu se planira izvedba toplotne izolacije fasade ter zamenjava tistih oken in vrat na fasadi v tem traktu stare telovadnice, ki še niso bila zamenjana. Planira pa se tudi komplet energetska sanacija trakta predmetne stopnje oz. prizidka k osnovni šoli, ki je bil zgrajen leta 1988; to je zamenjava vseh oken in vrat na fasadi, izvedba toplotne izolacije fasade in podstrešja vključno z zamenjavo strešne kritine. Ob dnevu spomina na mrtve 20. obletnica delovanja ŽALNA SLOVESNOST PUPEDANCI NAPOLNILI SKALO V petek 26. oktobra je krajevna organizacija Združenja za vrednoste NOB Pivka ob dnevu spomina na mrtve pripravila vsakoletno spominsko žalno slovesnost, ki je potekala pri kostnici na Habjanovem hribu ob častni straži Slovenske vojske, ter ob prisotnosti praporov društev in organizacij. V krajšem kulturnem programu so sodelovali oktet Bori, učenci Osnovne šole Pivka ter recitator g. Franc Gombač. S slovesnostjo se vsako leto izkazuje spoštovanje in spomin na padle med NOB in umrle v taboriščih, zaporih in izgnanstvu, v obrambni vojni v letu 1991 ter drugim, ki so dali svoja življenja za našo svobodo in samostojno Slovenijo. Hkrati je ta spomin tudi sporočilo, naj se grozote vojne nikoli več ne ponovijo je povedal Andrej Žele predstavnik krajevne oraganizaci-je zveze borcev. Orisal je zgodovino vojnih dogodkov na Pivškem, kako se je začel organizirani odpor proti okuparorju, kako je nastajala partizanska vojska, na našem območju brkinska, pozneje pivška četa. Dogajali so se hudi zločini in požigi in veliko ljudi je bilo pregnanih iz svojih ognjišč, izgnanih v taborišča in zaprtih v raznih zaporih, ter na leto 1945, ko je bil okupator dokončno pregnan iz teh krajev. Žal pa je veliko borcev padlo prav v zadnjih dneh pred osvoboditvijo Pivke. V tej grobnici ležijo posmrtni ostanki 79 borcev, ki so svoja življenja izgubili v zaključnih bojih aprila 1945 na Pivškem. Omenil je, da se vse to zelo pogosto pozablja in spreobrača, kar pa ni dobro. Po končani slovesnosti so posamezne delegacije obiskale še ostala spominska obeležja na območju pivške krajevne organizacije. Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Pivka V soboto, 17. novembra, je svojo 20. obletnico delovanja praznovala skupina Ana Pupedan. V polni dvorani pivške Skale so se predstavili v vseh svojih različicah in navdušili publiko, ki je skupaj z njimi prepevala njihove uspešnice, ki so postale že zimzelene. Ob Ani Pupedan so nastopili tudi Danilo Kocjančič, Tinkara Kovač s prečno flavto ter skupina Zmelkoovv, prireditev pa je povezoval Drago Mislej - Mef. Poskrbeli pa so tudi za presenečenje, saj je iz obiskovalcev na oder skočil tudi Tomaž Domicelj in s Pupedanci na orglice zaigral blues. Peturni koncert lahko označimo za vrhunski spektakel, ki gaje bilo škoda zamuditi. Za vse tiste, ki se ga niste udeležili, pa Ana Pupedan obljublja, da se kmalu spet vidimo. Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje ter sprostitev vseh generacij. Pot k studencu 8,6257 Pivka tel.: 05 75715 32, tel /fax: 05 757 3174 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozeie@slol.com, www.tapetnistvo-zele.com TAPETNIŠTVO Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. ŽELE » oprema in obnova tapeciranega pohištva (stoli, klopi, navtika,...) »izdelava jogi vzmetnic, postelje, tudi višje postelje,... INTARZIJA d.o.o. "Dtop&om Za male m velike mojstre ■ .5% GOT. POPUST .5%GOTP°puST utopdorfl Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DOM. Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnict barv ponudimo VAŠ željeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi, širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure Letnik XX, št. 266 ne prezrite-turizem... tkgiaiK O Letno srečanje VIDENJE TURISTIČNE DRUŠTVENE ORGANIZACIJE Za seznanjanje z aktualnimi vprašanji dela turistične društvene organizacije (TDO) in izmenjavo izkušenj Turistične zveze Slovenije (TZS) že vrsto let poteka letno srečanje predsednikov oz. predstavnikov turističnih društev in zvez. Letošnje srečanje pod naslovom »Videnje turistične društvene organizacije skozi oči in misli drugih«, je potekalo 17. novembra v Medvodah. Udeležilo se ga je kar sedem predstavnikov Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska in sicer predstavniki TD Podgura, TD Postojna, KTŠD Prem, KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, TD Brest, TD Notranjska in TD Bloke. Udeležence so uvodoma pozdravili župan občine gostiteljice Stanislav Žagar, ki je poudaril, da mora dati turizem nova delovna mesta, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misija, z besedami:«Če ne bi bilo v Sloveniji toliko prostovoljcev, bi bila država znatno manj urejena,« in predsednik Turistične zveze Medvode Jure Galič, s prijaznim povabilom na produkte, za katere ve, »da dišijo«. V plenarnem delu je Marko Podrekar, sekretar Sektorja za turizem, ki deluje v sklopu Direkcije za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, predstavil aktualno stanje slovenskega turizma in ključne spremembe novega zakona o spodbujanju turizma. Predlog zakona ne vsebuje več zahteve po vsakoletni pripravi turistične politike. Slednje bo zamenjal letni operativni načrt izvajanja Strategije razvoja turizma Slovenije, v katerem bo resorni minister opredelil kratkoročne cilje, ukrepe in aktivnosti za spodbujanje razvoja turizma ter določil za to potrebna sredstva v okviru potrjenega proračuna. Predlog zakona prinaša določene spremembe na področju pridobivanja statusa za delovanje v javnem interesu, določanju višine turistične takse in ne vsebuje več zahteve za predložitev garancije ali dokazila o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti med pogoji za pridobitev licence za dejavnost organiziranja turističnih aranžmajev. Novost je tudi, da spreminja poklic »turistični spremljevalec«. Pogoji za slednjega niso več predpisani, je pa pri izvedbi turističnega aranžmaja obvezna prisotnost osebe, ki izvaja te naloge ali spremstvo turističnega vodnika. Za takšno zakonsko rešitev seje predlagatelj sprememb zakona odločil na osnovi podatkov, da poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti ne regulira več nobena evropska država, zato za regulacijo tudi ni utemeljenih razlogov. Iz enakih razlogov, pa še naprej ostaja reguliran poklic turističnega vodnika, saj bi v nasprotnem primeru turistični vodniki, ki spremljajo skupine domačih gostov v tujino, v državah, kjer to predpisi zahtevajo, pristojnim organom mnogo težje dokazovali svojo strokovno usposobljenost. V nadaljevanju plenarnega dela so spregovorili še mag. Žarko Mlekuž, predsednik Sveta za razvoj turizma pri TZS, glavna sekretarka TZS Karmen Burger, Nina Lukashevic, predstavnica Združenja za promocijo prostovoljstva, ki deluje v sklopu Slovenske filantropije in Lili Mahne, Nec Cerknica ter predsednik TD Straše, kije predstavil društveni turistični podmladek kot primer dobre prakse pri vključevanju mladih v delo TD. Udeleženci srečanja so se seznanili z zasnovo Strategije in delovanja TZS in TDO, članstvu in vlogi TZS, prostovoljstvu v luči novega Zakona o prostovoljstvu, ob zaključku za vsi skupaj zaploskali dobitnikom priznanj TZS. Po končanem posvetu je bila za udeležence posveta organizirana panoramska vožnja po občini Medvode z zaključkom v enem izmed produktov, ki »diši« in se tako prepričali, da uvodne trditve predsednika TZM Jureta Galčiča res držijo. Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič Harije Dejavni tudi v letošnjem letu SKUPŠČINA TURISTIČNE ZVEZE BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA Prijetno druženje ob turističnih produktih, ki »dišijo«. Prvi z leve je Srečko Šajn, ustanovitelj in predsednik Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska. Kljub skromnim finančnim sredstvom in izpadu prihodkov s strani Turistične zveze Slovenije, je bila Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska dejavna tudi v letu 2012. Uspešno je organizirala 41. Pustovanje Postojna 2012, se predstavila na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani,Dnevu Kobilarne Lipica, mesečno pripravljala in izdajala mesečni koledar prireditev in poskrbela za pripravo, izdajo in distribucijo letnega koledarja prireditev. Posebej velik zalogaj je bila distribucija kataloga Skrivnostni KRAS in turistične jame Slovenije, ki je bil dokončan tik Pred zaključkom leta 2011. Omenjena publikacija je izšla v nakladi 60.000 izvodov, v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku In je pravi smernik za vse več tour operaterjev, turističnih agencij, predstavništev turizma v tujini, ipd. Zveza je sodelovala tudi v projektu TZS Moja dežela, lepa in gostoljubna. Za potrebe izvajanja projekta je bila organizirana regijska ocenjevalna komisija in izvedena ocenitev za območje, ki ga pokriva. V četrtek, 22. novembra 2012 so se člani zveze zbrali na volilni skupščini, se seznanili s poročilom o delu in finančnim poročilom ter sprejeli smernice za program delovanja v naslednjem mandatnem obdobju. Smernice so jasne, smele in ambiciozne, kar je tudi prav, saj le takšne lahko služijo kot dobra podlaga za delovanje zveze in pripravo programov ter delovanje njenih članov. Mandat za vodenje zveze so člani ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku in ustanovitelju zveze g. Srečku Šajnu in ob tem izrazili vso pohvalo za njegova prizadevanja, strokovnost in angažiranost pri njenem vodenju. Ob tej priložnosti so se zahvalili še ga. Marici Gombač, ki brezplačno opravlja tajniška in druga opravila, potrebna, da zveza lahko deluje in funkcionira. Na novo sta bila v zvezo sprejeta TD Logatec in KŠD Tabor Kalc iz Knežaka. Ob zaključku skupščine sta udeležencem spregovorila akademik dr. Andrej Kranjc, univ. prof., na temo »Jame in kras - blagovna znamka Slovenije« in docent dr. Stanislav Renčelj s predavanjem »Povezovanje naravnih in kulturnih znamenitosti v gostinsko turistični ponudbi«. Program so obogatili še učenci Glasbene šole Postojna pod mentorstvom Matjaža Kobala in navdušili s pihalnim triom (Sara Počkar, Hana Čuk, Matic Suša) in duetom saksofonov (Klemen Brezovnik, Matic Suša) ter član KETŠD A. Mihelčič iz Harij Emil Novak, kije produktom, ki »dišijo« dodal še nekaj glasbenega navdiha. Alenka Penko, KETŠD A. Mihelčič Harije m iv vse za vašo streho^N Klošar ■ izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) • zaključna dela v gradbeništvu ' izdelava fasad, ometov " delo na višini 18m (dvižna košara) ■ dobava in montaža Robert Slosar sp. Jelšane 74 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA 1.000 € eBRAMAC • SALONIT • ISOLA • ROSER • SKRIN •TONDACH • CREATONE • GERARD ... izolacijskih panelov POKLIČITE 041 / 934 590 nnegoterfV) TRGOVINA Zfl TOPEL DOM CESTA 25. JUNIJA 1G, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, O 5jJ2Ž, JjZ aktualno... Letnik XX, št. 266 Komentar iz Občinskega sveta ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? Občinski svet je na nadaljevanju 14. seje na predlog župana Emila Rojca potrdil nov projekt "ENERGETSKA SANACIJA DOMA NA VIDMU" in ga uvrstil v načrt razvojnih programov za obdobje 2012 do 2015. Navedena seja, ki je bila sklicana že za 18.10.2012 in jo je župan preklical, da ne bi pravočasno izvolili elektorjev in kandidata za volitve v Državni svet, je imela že svoje četrto nadaljevanje. Čeprav je župan sejo s pričetkom ob 16. uri preklical zaradi neodložljivih obveznosti, tako svojih, kot tudi obeh podžupanov, pa se je takoj po 17. uri veselo razkazoval skupaj z ženo na terasi lokala pred občinsko stavbo. Svoj namen je dosegel tako, da je občina ostala brez elektorjev in kandidata, je pa zato , kot se je pohvalil župan, dobila dve krožišči. Kot je župan povedal na zadnji seji, bomo dobili v last tudi objekte v bivši vojašnici, med njim tudi stavbo glasbene šole in sosednje objekte, ki so že nekaj let v lasti občine. Izgleda, da župan Emil Rojc tega še ne ve in mu jih država podarja še enkrat. Z omenjeno energetsko sanacijo Doma na Vidmu v vrednosti skoraj 1,1 milijona €, bomo po županovih besedah in obljubah, sanirali streho, uredili novo kotlarno, uredili fasado in zamenjali stavbno pohištvo. Vsa ta dela so bila planirana in zanje predvidena sredstva iz javno zasebnega partnerstva že v proračunu za leto 2011. V teh dveh letih je javno zasebno partnerstvo odšlo v pozabo, tako kot se zelo hitro poza- bljajo dane obljube. Zanimivo je po enem letu brati članek Toma Šajna z naslovom "Nove vsebine za veliko stavbo" (P.N. 20.12.2011), kjer lahko preberemo: "Letos je občina z dobrimi 200.000 € obnovila pročelje Doma na Vidmu (fasado in stavbno pohištvo), v notranjosti pa atrij, sanitarije, ogrevanje in malo dvorano. Na občini razmišljajo tudi o ureditvi stalne likovne galerije, v katerem prostoru pa še ni dorečeno. Sprva so to nameravali urediti v prostoru, kjer začasno deluje pošta (bivša SKB banka), vendar ta prostor ni primeren zaradi preveč zunanje svetlobe." Omenjeni članek lahko primerjamo z njegovim člankom "Za uvod oče in hči (P.N.26.11.2012), kjer lahko preberemo: "Številni obiskovalci so si enotni, da je mesto pridobilo zelo lepo urejeno in funkcionalno prizorišče za likovne razstave in druge dogodke. Občina je uredila velik galerijski prostor, kjer je nazadnje delovala pošta in še prej vrsto let banka." Velika stavba, za katero je župan Rojc napovedal v prihodnjem letu energetsko obnovo s pomočjo sredstev EU. Z ureditvijo velike avle ter predvsem male dvorane (tudi veliko bodo preuredili),nudi možnosti za nove vsebine. Kako vsebinsko in kvalitetno poteka obnova Doma na Vidmu, nam pove razlaga župana na omenjeni seji Občinskega sveta in pa omenjena članka. Kako lahko postane črno belo in belo črno, se lahko bralci in občani naučijo iz izjav župana in teh člankov. Fasado in stavbno pohištvo doma, kar je bilo obnovljeno leta 2011, bomo z evropskimi sredstvi in sredstvi občine ponovno obnovili v letu 2013. Del fasade in vrata pri novi galeriji smo vmes obnovili že letos, to pomeni, da bo drugo leto potekala že tretja obnova tega zunanjega dela doma. Obnova lansko leto obnovljenih sanitarij v katerih občasno ob svetilkah pricurlja voda, nas še čaka. Prav tako nas čaka obnova letos odprte male dvorane, saj v njej veselo curlja voda iz strehe in obnovljene fasade, ter oken. Kako v vmesnem času rešuje občina kvalitetno obnovo doma, je razvidno iz slike v mali dvorani - vedro in plošče vedno pomagajo, ko v prostor priteka voda. Stene pa se lahko vsako leto na novo obnovijo, saj bo s tem izgled dvorane vedno nov. V lanskem letu je občina ob- novila notranji atrij, kateri se je letos že dvakrat spremenil v majhen bazenček, ko ga je zalila voda in ob tem uničila še strop in s tem omogočila dodaten zaslužek vzdrževalcem. Upajo lahko, da se bo to ponovilo vsaj vsako leto. Poplavljena avla bi lahko nadomestila čofotalnico za otroke, ki jo bodo župan in krajevna skupnost Ilirska Bistrica zgradila na mestu bivšega bazena. Po neuradnih informacijah, naj bi že pred odprtjem pronicala voda tudi s stropa nove galerije, tako, da so že morali menjavati stropne plošče. Ker se pri nas zelo hitro menjavajo občinski plani je dobro, da so v galeriji pustili bančni pult tako, da se prostor lahko zelo hitro preuredi nazaj za prvotne namene, če bo z galerijo tako, kot je bilo v letošnjem letu z lani obnovljenim zunanjim atrijem, ko je poleti sameval. Z energetsko sanacijo doma, naj bi se po izjavi župana zgradila nova kotlarna na obnovljive vire energije, ki bi služila tudi za ogrevanje osnovne šole Dragotin Kette, kjer smo letos zgradili novo kotlarno na pelete in jo dali v 15 letno upravljanje investitorju in za ogrevanje Zdravstvenega doma, kjer se je letos tudi obnovila kotlarna. Planiranje obnove Doma na Vidmu in ostalih objektov v bližini je pravi unikat in bi lahko to ponudili tudi sosednjim občinam. Kolikšna bo na koncu cena obnove Doma na Vidmu, ki se bo po sedanjem načinu dela, obnavljal ali gradil na novo najmanj vsak nov županski mandat, pa bo pokazala bodočnost. Vprašanje je, če bo takrat to kulturno in družabno središče mesta ali pa bo to morda in jama brez dna za bodoče generacije Občine Ilirska Bistrica. Papir prenese vse, zato bomo takrat lahko obrnili plat medalje, samo vprašanje je, kdo jo bo obračal. Kako kvalitetno občina obnavlja obstoječe objekte, ki jih je načel zob časa nam pokaže tudi drugi primer obnovitvenih del, ki trenutno potekajo na potoku Sušeč in Bistre. Namesto obnove zidov ob potoku Bistre, kot je planirano v proračunu občine za leto 2012, je župan ukazal nadgradnjo obstoječega zidu v višini pol metra v sotočju potokov Sušeč in Bistre. Medtem, ko na potoku Sušeč poteka ta nadgradnja na obnovljenem zidu, pa poteka nadzidava zidu ob potoku Bistre na razpadajočem zidu, ki se že podira, kar je razvidno iz priložene fotografije. Mogoče pa bomo tako kot pri Domu na Vidmu, kjer najprej obnavljamo notranjost in na kraju streho , tudi tukaj najprej obnovili vrh zidu in potem kopali temelje. Verjetno bodo prišli temelji zidu na vrsto šele v naslednjem mandatu. Zaradi vsega opisanega ni v Ilirski Bistrici nikoli nič, saj vedno delamo tisto, kar je všeč peščici "kvazi pomembnežev" in, da ob tem primaknejo svoj lonček, ne pa kaj je dolgoročno pomembno in koristno za občino in občane, zato je vprašljiva izjava župana Emila Rojca, da je družbena korist pred zasebno (P.N. 3.6.2011). Boljša bi bila izjava zasebna korist je pred družbeno, zato v Ilirski Bistrici ni nikoli nič. Anton Šenkinc Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 1 3.00 Telefon: 05 / 710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Oglasi gretje do-20°C nTTTTTTTIiTriT^T^VT^TTVitTiT^ gl i daleč najcenejše gretje ^ Uvoznik In zastopnik za Slovenijo IDEALNA REŠITEV ZA INDIVIDUALNO GRETJE njt-tr-^ete cd o o STAN0VANJVBL0KIHALISAM0ST0JNIHHIšAH Beblerjeva 2/b • 6000 Koper • SERVIS * *e*° n's*Wii RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE Mob.: 041/424 974 Tel.: 05/7141207 mmmmm REZERVACIJE ZA Vino in kulinarika II Že Judež je pravil: »Vinorodne dežele imajo kuhinjo. Dežele, kjer vino ne raste, imajo samo hrano ... kuhinja je to, kar so dragocene Stradivarijeve gosli, in vino je njen lok«. »Ljubezen gre skozi želodec«, pravi pregovor. Pozabite na štetje kalorij, pozabite na diete. Kulinarika in vino v Sloveniji že od nekdaj igrata veliko vlogo tako v vsakdanjem življenju kakor tudi ob posebnih priložnostih, ki jih v Sloveniji ni nikoli zmanjkalo. Tradicionalne dobrote, pripravljene tako, kot so to delale naše babice ali v sodobni različici ali uživanje v jedeh sodobne kuhinje? Izbira je vaša. Sodobni fast food ali normalna prehrana - zdrava prehrana. Pri uživanju slovenskih jedi in vin vam lahko postane jasno, v kakšnih okoliščinah je nastal slovenski pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec! Dobrote slovenske kuhinje, skrite v starih receptih, so zdaj na voljo na skoraj vsakem koraku. Kulinarika s tradicijo je vidna v družinskih gostilnah, posebnostih, imenovanih osmice in doživetjih na podeželju. Njen zvesti spremljevalec so izjemna slovenska vina. Na bogato tradicionalno kuhinjo regije so zagotovo vplivale tudi sosednje dežele in njihove tradicionalne jedi, zato boste v Sloveniji našli značilnosti italijanske, madžarske, avstrijske, balkanske kulinarike s svojimi značilnostmi. Vsekakor Slovenija pozna različne vrste štrukljev, žgancev, matevž (zabeljena priloga iz tlačenega fižola in krompirja, ki se prilega k mesnim jedem in dušenemu zelju), razne kaše (prosena, ječmenova in ajdova) ter ajdove in koruzne žgance. Slovenske gostilne postrežejo tudi polento, mlince, dušeno kislo zelje ali kislo repo, ki je bila v prehrani naših prednikov zelo pomembna. Nekoč hrana preprostih, kmečkih ljudi je danes izjemno uporabna v vrhunski kulinariki. Ljubiteljem mesa priporočamo na ražnju pečenega jagenjčka, odojka, pečenice, krvavice, pečenke ter ribe (postrvi) z veliko domače zelenjave in solatami. Posebnost so značilne jedi ob kolinah, ki veljajo za domač praznik. Priljubljena je tudi perutnina, posebej pečena raca 2 mlinci in rdečim zeljem. Dežela slovi tudi po odličnih suhomesnatih izdelkih, saj mnogo domačinov prideluje svoje lastne salame in klobase in na Krasu je svetovno znani pršut. V Sloveniji so na skoraj vsakem koraku dostopne okusne in raznolike jedi, slovenska vina pa lahko navdušijo še tako zahtevnega poznavalca rujne kapljice. Na stičišču vplivov kuhinj Sredozemlja, Panonske nižine, Alpskega sveta in Balkana, seje v preteklih stoletjih razvila raznolika slovenska kuhinja. Njene posebnosti lahko odkrivate v 24 različnih kulinaričnih območjih. Za spoznavanje slovenske kuhinje je v večini krajev na voljo dobra gostilna, v številnih vaseh za to poskrbijo izletniške in turistične kmetije. Gostiln je nekoliko več na podeželju kot v mestih. Med njimi so številne družinske, nekatere imajo več kot stoletno tradicijo. Ponudba hrane v gostilnah je zelo pestra, v vsaki pa lahko spoznate vsaj tri jedi, ki so značilne za okolje ali regijo. V Sloveniji "zadovoljni zapuščate tudi restavracije. Za vse, kijih poleg slovenske kuhinje zanimajo tudi druge, je dobro poskrbljeno. Veliko je italijanskih špageterij in piz-zerij, srbskih restavracij s hrano z žara, restavracij z mednarodno kuhinjo ter številnih azijskih restavracij, zlasti in predvsem tistih, ki to omogočajo kot npr. so to lokali s kitajsko hrano. Posebnost slovenske kulinarike so osmice na Krasu. Na teh družabnih dogodki v priložnostnih gostinskih lokalih osem dni po izjemno ugodnih cenah strežejo z domačim vinom. Vedno so na voljo tudi siri in suhomesnati izdelki, še zlasti izjemni kraški pršut. S slovensko vinogradniško tradicijo in znanjem se lahko neposredno seznanite na slikovitih vinskih cestah v vseh 14 vinorodnih okoliših. Na njih se lahko ponekod ustavite v vinskih kleteh. Vino je dragocen dodatek pri pripravi jedi, saj lahko z njegovo pomočjo dosežemo večjo polnost okusa. Uporabljamo ga lahko kot začimbo pri pripravi osnovnih kot tudi zahtevnejših jedi in pri tem ne pretiravamo s količino, da ne uničimo ravnovesja okusa. Pri pripravi jedi lahko uporabimo tako bela kot tudi rdeča in peneča vina. Suha in polsuha bela vina uporabljamo pri pripravi omak, za vse vrste ribjih jedi, prav tako za mariniranje rib in pripravo jedi iz perutnine. Polsladka bela vina so nepogrešljiva predvsem pri pripravi sadnih jedi, različnih vinskih šatojev, sorbetov in sadnih krem. Sladka bela vina so primeren dodatek pri pripravi marinad, sadnih suflejev, kijih postreženo s sladko smetano, in kuhanju ter glaziranju sadja. Rdeča vina izpopolnijo okus omak, govejega in ovčjega mesa. V njem lahko tudi mariniramo divjačino in govedino in s tem dosežemo mehkost ter polnost okusa. Rdeče vino v kombinaciji s sladkorjem ustvari sladkobnost pri pripravi raznih vročih sadnih omak, katere postrežemo s sladoledom ali smetano. Peneča vina so zanimiv dodatek pri pripravi nekaterih juh in morskih sadežev. Prav tako odlično dopolnjujejo pripravo sladic in sorbetov. Predlagamo, da k jedi ponudimo enako vino, kot smo ga uporabili pri kuhanju. Peter Boršič Kalamari po domače s krompirjem 600 g očiščenih lignjev 1 kg krompirja 1 čebula 1 rdeča paprika 1 zelena paprika 1,5 dl pretlačenega paradižnika 1 dl smetane za kuhanje ekstra deviško olivno olje sol beli poper v zrnu 1 lovorov list 1,5 del belega suhega vina priprava Papriki očistimo, razpolovimo, razsemenimo in zrežemo na kocke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V večji posodi s pokrovko segrejemo olje, na katerem na kratko prepražimo sesekljano čebulo in narezani papriki. Ko čebula ovene, primešamo paradižnikov sok, narezane ali cele lignje, sol, sveže mlet poper in lovorov list, nato dodamo vino. Pokrito počasi dušimo 15 minut. Krompir olupimo in narežemo na kolesca. Posodo spraznimo, na dno pa položimo polovico narezanega krompirja. Po njem razdelimo lignje, po vrhu pa zložimo preostali krompir. Vse skupaj prelijemo s tekočino od lignjev. Posodo pokrijemo, vsebino pa počasi dušimo 40 minut. Jed pred serviranjem pokapljamo z ekstra deviškim olivnim oljem. nasveti Pri čiščenju lignjev previdno izvlečemo vrečko s tekočino, ki ji pravimo črnilo. Če jo uporabimo kot barvilo, jo shranimo, sicer pa zavržemo. Čebulo vedno režemo ali sekljamo tik pred uporabo, saj v stiku z zrakom oksidira. Paprikam pred pripravo obvezno odstranimo grenka belkasta rebra v notranjosti paprike. Na splošno velja, da so čvrste sorte krompirja primerne za solate, za pečenje, za kuhan krompir v oblicah, za slan krompir ter za ocvrtke in cmoke, pripravljene iz surovega krompirja. Mokaste sorte so primerne za priloge k zelenjavnim jedem in omakam, za pireje, za juhe in jedi iz krompirjevega testa. Čvrste ali mesnate sorte imajo praviloma nekoliko bolj ovalne gomolje. Rdeče, rumene in oranžne paprike imajo polnejši in izrazitejši okus od zelenih. Za majhne lignje velja, da so najboljši takoj po ulovi. Večji so okusnejši, če sveže ulovljene pred pripravo očistimo in vsaj za 24 ur zamrznemo. zanimivosti V18. stoletju so poznali kakih 10, leta 2005 pa že več kot 2.000 sort krompirja. fr ■ rfi Društvo ljubiteljev železnic Čebelarsko društvo Obiskali tržaški železniški muzej Sredi oktobra smo člani društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica obiskali naše kolege v Trstu in si ogledali njihov zanimivi železniški muzej. Obisk smo načrtovali že dlje časa in zdaj nam ga je končno uspelo uresničiti. V muzeju nas je prisrčno sprejel njihov član, tržaški Slovenec Paolo Živec. Za vse, ki bi si želeli ogledati muzej, naj povemo, da stoji na prostoru nekdanje prve postaje Porečanke (Pa-renzane), na Marsovem polju (Čampo Marzio), v ulici Julija Cezarja 1. Znamenita Pore-čanka, 123 kilometrov dolga ozkotirna proga, je med letoma 1902 in 1935 povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča. Na zunanjih tirih, s katerih so nekdaj vozili vlaki, stoji številčna zbirka starinskih tirnih vozil, ki že dolgo niso več v prometu: lokomotive, vagoni, tramvaji, el. lokomotive, delovni stroji. V stavbi muzeja pa je vse gradivo razvrščeno po tematiki, in sicer: tirna vozila, promet, infrastruktura, tramvaji, varnostne naprave. Eksponate sestavljajo starinski predmeti, dokumenti, slike, modeli in makete v merilu. V hodniku, ki povezuje vse hale, je sintetično ponazorjen zgodovinski razvoj tržaškega železniškega omrežja, njegovega zaledja in pristanišča. Kot zanimiv eksponat je tudi še vedno delujoča breda, z nekaj starejšimi potniškimi vagoni. Zamisel, da bi prav ta lokomotiva vozila ob obletnici reške proge prihodnje leto, verjetno ne bo uresničena, saj bi bili s tem povezani previsoki stroški. Izvedeli pa smo, da je bila na slovesnosti ob 150-letnici prihoda prvega vlaka v Celje, ki je bila 1. junija 1996. Vendar pa so bili tedaj drugačni časi. Tržaški muzej je leta 1975 ustanovila skupina zanesenjakov in železniških delavcev. V opuščeni železniški postaji so želeli ustanoviti center za ohranjanje železniškega gradiva. Ob tem so upali, da bo prerasel v pravi muzej. Želja se jim je uresničila leta 1985. Vse, kar je mogoče videti v njem, je rezultat prostovoljnega dela. Vodijo ga namreč izključno prostovoljci iz združenja Dopolavo-ro Ferroviario. Muzej je kljub precejšnjim težavam, ki jih imajo z upravljanjem in obstojem na sploh, nedvomno zanimiv in pomeni dragoceno kulturno stvarnost, priznano in zaščiteno kulturno dediščino. Hkrati pa njegovo gradivo pomeni eno izmed redkih tovrstnih zbirk v Italiji. Med pogovorom z našimi zamejskimi kolegi smo ugotovili, da jih večina ve, da smo v Ilirsko Bistrico pripeljali Bredo, presenečeni pa smo bili, ko so nam pokazali celo fotografije s te vožnje, saj so jo nekateri celo spremljali. Obisk tržaškega muzeja, ki je bil ne le nadvse zanimiv in prijeten, nam je dal tudi vrsto zamisli, kako umestiti vse naše zbrano gradivo v vodni stolp. Iz muzeja nas je pot vodila do Dekanov, kjer smo si ogledali našo najsodobnejšo elektronapajalno postajo (ENP) na progi Divača-Koper. Ogledali smo si jo pod strokovnim vodstvom zaposlenih iz službe za elektroenergetiko. Dneva in naše vedoželjnosti pa s tem še nikakor ni bilo konec. Še enkrat smo prestopili mejo in se na Opčinah ustavili na domu enega od članov društva železniške- ga muzeja. G. Gianluca Batti-stin ima namreč miniaturno železnico, in to je bilo treba vsekakor videti. In je bilo resnično kaj videti: vlaki vozijo, nekateri tiri so elektrificirani, elok lokomotive preko odjemnikov toka zajemajo energijo za vožnjo, prav tako kot prave. Zanimivost njegove makete pa je ta, da ima v sestavu le eno elok Italijanskih železnic in ves vlečni vozni park Slovenskih železnic, tako lokomotiv kot potniških vlakov, vključno s pendolinom in staro štiri-člensko gomulko. Ima pa tudi večje število vozil hrvaških in srbskih železnic. S kakšnim navdušenjem in žarom nam je bilo vse to predstavljeno! Polni optimizrffa in novega zagona smo se vrnili domov, z željo, da bi tudi nam uspelo uresničiti čim več zastavljenih ciljev. Viljem Škrabolje Uspešno leto za bistriške čebelarje Tudi v letošnjem letu smo bili bistriški čebelarji zelo aktivni. Izvajali smo predavanja na osnovnih šolah in vrtcih, organizirali smo strokovna predavanja in delavnice na terenu za naše člane, predvsem o uporabi kislin za zdravljenje čebeljih družin. Septembra smo organizirali ocenjevanje medov. Kljub za čebelarje neugodni letini je na ocenjevanje prispelo kar 17 vzorcev, ki so se udeležili tudi regijskega ocenjevanja medov v Marezigah. Naše čebelarji so prejeli kar nekaj zlatih in srebrnih priznanj, kar dokazuje, da v naših krajih pridelujemo kakovostne medove. Priznanja in nagrade smo podelili na letošnji Kmetijski tržnici. Aktivno sodelujemo s Primorsko regijsko zvezo in Čebelarsko zvezo Slovenije. Kar nekaj naših članov društva sodeluje v organih zveze, kjer predstavljajo naše poglede in predloge za razvoj čebelarstva v prihodnje. Tudi obnova doma je potekala po načrtovanih aktivnostih. V pritličju Vencinove hiše smo dokončali električno napeljavo, obnovili stavbno pohištvo ter izvedli konstrukcijo spuščenega stropa. Največja letošnja investicija pa je bila tlakovanje poti do doma, ki smo jo v tem mesecu uspešno izpeljali s pomočjo in s sofinanciranjem Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo. V naslednjem letu imamo smele načrte predvsem na dodatnem izobraževanju članov in željo po pridobitvi novih mladih čebelarjev. Vsem našim članom želimo uspešno prihajajoče leto in Naj medi! Za ČD A. Žnideršič - Jugoslav Logar Univerza za tretje življenjsko obdobje USTVARJALNE DELAVNICE V letošnjem študijskem letu se na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica poleg izobraževalnih vsebin, izvajajo tudi ustvarjalne delavnice. Izobraževanje in usposabljanje trenutno poteka v 21 skupinah. V programe je vpisanih nekaj manj kot 300 udeležencev. Med ustvarjalnimi delavnicami so v zadnjem času zelo obiskane delavnice »pol-stenja«. V te delavnice je vključenih 35 udeleženk različnih starostnih' skupin. Delavnice vodita mentorici Snežana Dekleva in Magda Logar. Kaj je polstenje? Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se jo lahko vsak nauči in jo tudi uporablja. Izdelki iz polsti so prijetni za oko in uporabo. So lahko lepo darilo (rože, nakit, razne dekoracije) ali uporabni izdelki (torbica, copati, oblačila). Vsak izdelek je neponovljiv in samostojen. Pri tej ročni spretnosti dobimo izdelek na dva načina - z mokrim ali suhim polstenjem. Uporabimo lahko tehniko po suhem načinu s pomočjo posebnih igel (uporablja se predvsem za manjše dekorativne izdelke, ali kot pomožna tehnika ob izdelavi zahtevnejših barvnih kompozicij) ter moker način polstenja, tradicionalen način, kjer s pomočjo vode in mila ter mehanske obdelave dosežemo, da se vlakna zasidrajo druga v drugo in nastane polst, domač izraz - klobučevina. Polstenje budi kreativnost, iniciativnost, motivacijo, meditacijo, krepi sposobnost vztrajanja, oblikovanja z rokami, čut za tip. Postenje je tehnika, ki se uporablja tudi v ergoterapiji, saj so pri njej nagovorjeni vsi čuti. Vid je nagovorjen z barvitostjo volne, sluh preko glasov, ki jih ustvarjamo ob polstenju, tip preko občutenja mokrega, toplega, mehkega, lepljivega, milnatega, vonj preko asociacij z živalskimi in naravnimi vonji, kinetično skozi ritmično gibanje. Prednosti polstenja z terapevtskim delovanjem v ergoterapiji so v tem, da lahko popolnoma prilagodimo težavnostno stopnjo in namembnost z vseh področjih. Zdravilni učinki so posledica kreativnega ustvarjanja z vsemi čuti in skupinskega dela. Krepi socialne procese in podpira razvoj zdravega načina komunikacije. Sproščujoča in meditativna dejavnost, ritmično in enakomerno delovanje telesa aktivira samoozdravitvene procese. Udeleženke delavnic so spoznale osnove suhega in mokrega polstenja. Izdelale unikatni nakit, prtičke, rože, copate in torbice. Da bi si polepšale svoj dom in božične praznike, pa so na zadnji letošnji delavnici izdelale prečudovite adventne venčke. Glede na velik interes članic univerze, se še ena delavnica polstenja načrtuje v mesecu januarju. Za lepše in prijetnejše prihajajoče božično novoletne praznike, pa univerza v mesecu decembru organizira še dve tematski ustvarjalni delavnici, na katerih se bo izdelovalo božično novoletne aranžmaje in kroglice (servietna tehnika). UTŽO Ilirska Bistrica NA BIZELJSKO Že nekaj let bistriški upokojenci martinovanje združujemo z izletom. Tudi letos je bilo tako. Dan pred praznikom smo se odpravili raziskovat oziroma ponovno obiskat delček naše dežele. Pot nas je vodila do Ljubljane, preko Grosupljega ob reki Krki vse do gričevja z zidanicami posejane Trške gore. Da je to nadvse primeren kraj za čaščenje sv. Martina in obujanje spomina na nepozabnega Lojzeta Slaka, je samo po sebi umevno. No, nismo se ustavili na ski cviček, vse od raznih vrst vin, ki ga sestavljajo pa do njegove zdravilnosti in užitka. Da smo vse to ob dobrem prigrizku tudi poskusili, je jasno. Po sprehodu po Brežicah in spoznavanju zgodovine kraja in njegovih značilnostih smo krenili na Bizeljsko. Zadnji lep dan nam je omogočil čudovit razgled po resnično zanimivi pokrajini, posejani s polji in travniki, gozdički in vzorno obdelanimi vinogradi. Obcestni kažipot nas j Nič posebnega, smo si mislili. Pomota! To, kar smo videli, in kar nam je nadvse slikovito predstavila hudomušna in zgovorna gospodinja, nas je očaralo. Prvotni mali prostor so razširili v večji in izkopali nove, umestili vanje vinske sode, vinoteko in okroglo mizo v sredini ter nevsiljivo prostor osvetlili tako, da obiskovalci lahko občudujejo tudi strop, ki ob nekaj domišljije in duhovitosti domačinke ponuja celo galerijo slik živali, pojavov, znanih obra- Spoznavajmo svet in domovino Planinski veterani izpod Snežnika spet skupaj Haljo vedno klenih borovcev, slečev rdečih in belih planik, splele za goro so vile gorjanke, dedje so dali ime ji Snežnik... (Drago Karolin, 1977) Redno letno srečanje planinskih veteranov, Ilirska Bistrica se je letos zavleklo v november. Lepo število zbranih v gostilni na Ze-monski vagi potrjuje, da nam srečanje veliko pomeni. Vsem smo se poklonili z minuto molka. V živahnem klepetu z obujanjem spominov na prve planinske podvige, nerodne čevlje, platnene nahrbtnike in vso tisto skromno opremo, ki ni vedela za vrhunske znamke, za vvaterproof, je mineval večer. Podoživljali smo naše planinske pohode in srečanja s prijatelji z vseh vetrov. Z Marico smo se ob besedi in sliki sprehodili po planinskem raju Severnega Pakistana. Po okusni večerji nas je naša draga Jožica Knafelc, ki vsako leto poskrbi, da pride do sre- S prisrčnim nagovorom, tako kot le on zna, nas je pozdravil Vojko Čeligoj. Spomnil nas je tudi na planince, ki so se v letošnjem letu poslovili od nas. Posebej je spregovoril o nedavno preminulem Milku Primcu, saj je bil kar pet let predsednik PD Snežnik in v njegovem obdobju je društvo doseglo marsikaj. Čanja, pogostila še s štruklji. Nikamor se nam ni mudilo. To dokazuje, da je današnji odtujeni človek potreben, da se v živo, ne po mobitelu ali e-pošti, pogovarja o preteklosti, sedanjosti pa tudi prihodnosti. Zapisala, Marica Gaberšnik .Foto: Vojko Čeligoj Na Opčinah Skupina Spoznavajmo svet in domovino je za uvod v novo šolsko leto obiskala Opčine pri Trstu. Naš obisk, sprejem in vodenje je z veliko zavzetostjo pripravil Zoran Sosič, ki je bil do pred kratkim tržaški pokrajinski svetnik. Opčine so nastale in se razvijale na stičišču pomembnih poti od morja, Trsta, v notranjost Srednje Evrope. Naselje je obstajalo že v predzgodovinskem obdobju. Od 6. stoletja dalje se je tu naselil slovanski živelj in tu še danes živi močna slovenska skupnost, ki je skozi ves pretekli čas trmasto kljubovala hudim raznarodovalnim pritiskom. Danes je to skupnost, ki je s svojo pokončno držo, z uspehi na kulturnem, šolskem, športnem in drugih področjih življenja in dela, uspela prepričati tudi neslovensko govoreče someščane. Svoj obisk smo pričeli v prostorih slovenske Zadružne kraške banke, kjer nas je pozdravil njen predsednik Sergij Stančič. To ni bilo golo naključje, ampak dejstvo, da ta banka vedno in povsod stoji ob strani, in seveda finančno pomaga, vsem dejavnostim slovenske skupnosti v kraju. O tem so nas prepričali vsi govorci: predstavniki kulturnih društev, športa, cerkve sv. Jerneja, numizmatike, vsedržavnega združenja partizanov. Obiskali smo še Prosvetni dom, strelišče, kjer je bil 15. decembra 1941 s tovariši ustreljen naš rojak Viktor Bobek, spomenik posvečen 71. talcem, cerkev sv. Jerneja, Sklad Mitja Čuk. Zaključili pa smo naš potep ob obelisku, od koder je krasen razgled na Trst in Tržaški zaliv. Z obiska na Opčinah smo se vrnili bogatejši, saj smo spoznali krasne ljudi, ki so nam pokazali, da nam materin jezik, kultura, dediščina, ni nekaj podarjenega, samoumevnega, ampak je to rezultat nenehnega boja, skrbi, negovanja za ohranjanje najsvetejših vrednot. Obenem smo razširili tudi svoje znanje, saj smo Opčine poznali le površno. Hvala g. Sosiču in vsem gostiteljem. Za skupino Marica Gaberšnik ribarnica CerKvemKozina Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.-cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 Društvo »VEZI« vsako leto spomladi in jeseni za uporabnike organizira nakupovanje v Trstu. S tem uporabnikom omogočimo vključevanje v širše lokalne skupnosti in spoznavanje drugih kultur (vpetost različnih kultur in ras v vsakdanje življenje, kar je značilno za velika mesta po Evropi). Poleg nakupovanja potrebnih stvari, pri čemer zaposleni skupaj z uporabniki načrtujemo nakupe in jim nudimo potreb- no pomoč in podporo , si ogledamo zanimive stavbe in arhitekturo v Trstu. Do Ob- čin se zapeljemo z avtomobili, do Trsta pa s tramvajem, saj je to prav posebna izkušnja. Oktobra je bil tramvaj pokvarjen, organiziran pa je bil avtobusni prevoz. Tako smo vseeno uresničili zadani cilj in nakupili, kar je vsak od nas potreboval; nekateri topel pulover, čevlje, drugi kavbojke, ročno torbico, žepne lučke in podobno. Barbara Uljan, dipl.soc.del. POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 1 la, 6230 Postojna,T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640-Aljoša Letnik XX, št. 266 ne prezrite - iz življenja društev... Smliret O Letno srečanje Upokojenci na Martinovanju njegovi domačiji, pač pa na sosednjem gričku v na novo v starem stilu obnovljeni Matjaževi domačiji. Čudovita zidanica, polna spominov na tiste čase, ko modernizacija še ni motila idiličnega podeželja. Tu smo spoznali dolenjskega prvaka, s poreklom okičeno vino - dolenj- usmeril proti vasici Brezovica, dodatna tabla pa k repnici Najger. No, ogledali naj bi si nekakšno jamo, ki sojo domačini pred kakimi dvesto leti skopali v kremenčevem pesku, ki ga je pred milijon leti naplavilo Panonsko morje, in je služila za shranjevanje repe in drugih poljščin. zov ljudi in še kaj. Ob dobri bizeljski kapljici so doživetja še močnejša! O martinovanju pa le to: obilna večerja, odličen harmonikar, ples in petje in vedno prehiter odhod proti domu. Saj veste, povsod je lepo... FG Društvo »VEZI« PO NAKUPIH V TRST Prebiranja ifj "h John Fowles: Zbiratelj Prevedla Radojka Manfreda Modic Gostosevci, Radovljica, Didakta, 2006 »Vsi hočemo stvari, kijih ne moremo imeti. Spodoben človek pa je tisti, ki to sprejme. Vsi jemljemo, kar lahko dobimo. In če skoraj vse življenje nismo imeli kaj prida, to nadoknadimo, takoj ko se ponudi priložnost.« John Fovvles se je rodil 1926 v londonskem predmestju, očetu trgovcu s cigarami in materi učiteljici. V redu. Nisem se rodila sredi Londona. Oče je sicer bil trgovec, ne sicer s cigarami, mati bi najbrž postala učiteljica, če pač. Z odličnim šolskim uspehom si je pridobil štipendijo na elitni šoli (do tu sva si malčice podobna, ker sem tudi sama odličila - če sem dobila štipendijo na kaki šoli ali ne, se sploh ne spomnim). Komandos (kar sama nisem bila, vsaj izurjena ne, vsaj da bi vedela, ne), ki se nato odloči za študij francoščine (glej ga zlomka in podobnosti). Po študiju se je preživljal s poučevanjem na različnih ustanovah (in glej ga zlomka, spet podobnosti). Prvi literarni poskusi, osnutek romana Mag, prvo objavljeno besedilo turistični vodnik. Knjiga Zbiratelj je bila objavljena leta 1963 ir) postala velik kritiški in prodajni uspeh. Ženo francoskega poročnika je izdal na leto mojega rojstva, deset let kasneje zbirko pesmi. Proučeval je ptice, cvetlice, žuželke, iskal modrost in samorazumevanje, užival v naravi. Samo pisanje mu je bilo pomembnejše od produkta pisanja. Nadvse ga je zanimalo, kako najti in doseči svobodo. In tema pričujoče knjige je ravno svoboda. Ugrabitev. Namesto morebitnih zmenkarij. Nenadna velika vsota denarja preprostega birokrata, ki si z denarjem kupuje čas. Čas, v katerem si je zastavil cilj, da se ugrabljenka zaljubi vanj. Razvajanje z vsem, s čimer moški lahko razvaja žensko, pa čeprav jo ima zaprto v kleti za dvojnimi vrati. Obleke, hrana, plošče, slikarski pribor in nenazadnje nič sprenevedanja z njegove strani. Tako se lahko živi »normalno«. Po njegovem. Prvi del romana je dnevniški zapis ugrabitelja. Prvoosebno pripovedovanje drži bralca v konstantni napetosti, jezi, spraševanju, prebiranju na dušek. Drugi del romana je prvoosebna pripoved ugrabljenke; mladega, poprej frfotavega dekleta, ki si obeta postati znana slikarka in se v podobnih krogih giblje, seveda, poprej, pred kletjo. Miranda ugrabitelja prezira, poskuša pobegniti, vendar se mu, novemu lastniku stare vile na osamljenem podeželju, pravzaprav ne svita, zakaj ga dekle ne sprejme, saj ji vendar nudi vse, saj je vendar njegova gostja. Dekle ga zares pomiluje, skuša ga izobraziti, vendar brez uspeha. Privlačno pripovedovanje, skrivnostno in zanimivo, ki bralca pritegne v razmišljanje o posebnostih človeških značajev; o tem, kako se ravno takrat lahko na dan izluščijo razlike med družbenimi razredi, razlike v enakostih ali neenakostih, prepadne razlike med spoloma; o moči, ki je človeku nenadoma dana z denarjem; o uporih proti tradiciji, družbi, konformizmu; o tem, koliko je znotraj piščevega dela avtobiografskega ali fiktivnega idr. In nenazadnje se sprašujem, kakšne so posledice izpolnjenih želja? Svoboda naj bi bila tolikšna, da bi lahko sami prevzeli odgovornost za svoje delovanje. Učimo seje po majhnih korakih in vsak korak je praznik. Odrasli ljudje smo baje odgovorni za pogojne okvire, v katerih bi se naj varno odraščalo, bivalo, bilo. Takšne okvire določajo notranje in zunanje kakovosti, velikost prostora, v njem živeče osebe, pravila ali zakoni celotne družbe. Brez strukture in stičnih točk je težko najti varnost. Težko je najti ritem. Če imamo odrasli toge predstave o načinu življenja, dajemo sebi in drugim omejene možnosti za svobodno gibanje. Za kakršno koli svobodo. Notranje pregrade ljudi postanejo največkrat veliki mejniki. Odkrito sprejemanje življenja in njegovih možnosti, daje večjo prostost, večjo svobodo. Da, tudi tisto v glavi. Morda najbolj tisto. In zakaj na začetku omenjam podobnost z avtorjem? Kar tako. Zaradi svobode. V moji glavi. Najbolj v moji. Razvijam lastne predstave in podobe, ki so pogoj za razvoj ustvarjalnosti in domišljije. In ravno tako je s Fovvlesovim pisanjem. Razvija me. Naj tudi vas. Svobodno do naslednjič. Patricija Dodič Si_____________________________________________ffr Glasba "Montmartre" šoli Postojna Postojna - Od 16. do 19. novembra so se na Glasbeni šoli Postojna odvijali 12. Slovenski klavirski dnevi, na katerih se srečujejo predvsem slovenski klavirski pedagogi. Konferenca z naslovom Debussy ... impresije ... odmevi ... (ob 150—letnici rojstva francoskega skladatelja in pianista Clauda Debussyja) je pričarala vzdušje, ki je poslušalce v mislih zlahka popeljalo na ulice Montmartra, priljubljene umetniške četrti Pariza. Tema tokratnih klavirskih dnevov, ki je in bo vedno aktualna, je bila »Način in pomen uspešnega vadenja klavirja«. Izvajalci pestrega in kakovostnega programa so številni publiki pokazali, da povezovanje in sodelovanje slovenskih klavirskih pedagogov močno in vztrajno dviguje raven klavirske pedagogike in s tem pianizma v Sloveniji. V okviru 12. Slovenskih klavirskih dnevov so bila številna predavanja, predstavitve strokovnih knjig ter priročnikov, okrogla miza z naslovom »Vadenje... motivacija... navdih...«, delavnica »Kaj dela vaja«, mojstrski tečaj pod vodstvom priznanega prof. Sijavuša Gadžijeva in projekti glasbenih šol, med katerimi je bil odmeven tudi projekt Glasbene šole Postojna. Domači profesorji Matej Penko, Snježana Pleše, Mojca Širca Pavčič, Saša Crnobrnič, Edvard Popit in Helena Plesničar so projekt poimenovali »Zakladi francoskih skladateljev skozi glasbo in ples« ter ga zastavili nekoliko drugače kot običajne nastope. Nastopili so obetajoči Učenci postojnske glasbene šole: Jurij Kernel, Ana in Tina Kolenc Milavec, Kristina Premrl, Neža Kapelj, Žiga Klun, Tomaž Žele, Katarina Černač, Jernej 1/0X1 URIC A USPEŠNO V JESENSKO SEZONO Ilirska Bistrica - Po prijetnem poletnem pevskem počitku so jeseni pevke komornega dekliškega zbora Vox llirica že zelo zgodaj začele z resnimi pevskimi pripravami, saj so ideje o nadaljnjih projektih ter vabila na prireditve in koncerte kar deževala. Obisk na Radiu Koper seje zgodil 6. oktobra z intervjujem v nočnem programu. Predvajan je bil v živo, poslušali smo ga lahko po vsej Sloveniji. Z novinarko Jano Samsa so se pogovarjale zborovodkinja Elena Sedmak, predsednica zbora Ana Rozman in Mateja Hrvatin. Pogovor je tekel o dosedanjem delu zbora ter o načrtih in željah. Med pogovori smo poslušalci lahko prisluhnili nekaterim pesmim z revij Primorske poje. 13. oktobra so pevke pripravile srečanje pevk vseh generacij zbora Vox llirica. Zbor deluje že od leta 1984, torej že 27 let, zato seje skozi generacije v njem zvrstilo kar 87 pevk. Na srečanje so bile vabljene prav vse, četudi nekatere živijo v tujini. Pokazalo seje, da po petju še vedno hrepenijo, saj se jih je vabilu odzvalo zelo veliko. Seveda so ob prijetnem pevskem srečanju privreli na plan številni spomini, tudi solze. Veliko je bilo pesmi, ki sojih želele zopet skupaj zapeti. S pevkami je zapela tudi dolgoletna zborovodkinja in ustanoviteljica zbora Marija Slosar Lenarčič. V mesecu novembru so pevke odpotovale v Makedonijo, kamor jih je povabilo Slovensko društvo Triglav iz Bitole. Najprej so obiskale Skopje, kjer so v Spominskem domu Matere Tereze zapele nekaj slovenskih pesmi. Istega dne je muzikologinja in profesorica Tjaša Poklar predstavila svojo knjigo »Jezik ostane v duši«, ki je kot deveta številka monografske zbirke llirske-teme izšla v lanskem letu. Knjiga je portret Bistrice Kranjec Mirkulovske, v Skopju živeče pesnice, prevajalke in univerzitetne profesorice, ki ima po očetu Marku Kranjcu bistriške korenine. Makedonska turneja Vox llirice se je nadaljevala v Bitoli. Pevke so najprej nastopile v amfiteatru v Herakleji, nato so zapele otrokom v vrtcu »Pro-let«, na koncu pa še na celovečernem koncertu v Kulturnem domu v Bitoli. Na koncertu so se predstavile s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi, dodale nekaj zabavnih domačih in tujih pesmi, občinstvo pa prijetno presenetile in navdušile s petjem makedonskih pesmi v brezhibni make-donščini. tekst Marjana Potepan na Glasbeni Mislej in Lana Batagelj. K sodelovanju so povabili tudi baletne plesalke Baletnega društva Postojna, ki so plesale pod mentorstvom Mance Krnel Hess in Tamare Polanc. Vrhunec vseh treh dni pa sta bila zagotovo oba koncertna večera, ki sta ju posnela Radio Koper in Radio Slovenija. Petkov večerje bil poln mladostne energije, ki sta jo s svojo vrhunsko izvedbo med publiko prenašala mlada primorska pianista Aleksander Gadžijev in Meta Fajdiga. V soboto zvečer pa je na oder stopil še en cvet primorskega in slovenskega pianizma Danijel Brecelj, ki je z zrelo interpretacijo in virtuoznostjo navdušil publiko in potrdil, da so tokratni slovenski klavirski dnevi v Postojni res dosegli svoj namen. tekst Saša Crnobrnič Tabor Kalc z novim vodstvom Knežak - Člani Kulturnega športnega in turističnega društva Tabor Kalc 1869 Knežak so se konec oktobra sestali na rednem zboru članov na Devinu. Po branju poročil posameznih sekcij in organov društva ugotavljajo, da je za njimi zelo uspešna sezona. Najpomembnejši in najodmevnejši projekt kulturnega dela društva je bila udeležba na mednarodnem tekmovanju Slovakia Cantat 2012 v Bratislavi, kjer je MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak osvojil kar dve plaketi. Srebrno v kategoriji odraslih mešanih pevskih zborov ter zlato v kategoriji sodobne glasbe. To jim vsekakor ne bi uspelo brez vztrajanja, vložene energije, strokovnih nasvetov in moralne podpore naše zborovodkinje Katje Bajec. Kulturna sekcija pa je bogatejša za dva sestava - žensko in moško vokalno skupino. V lanski sezoni seje poleg tega dogajalo še veliko drugih zanimivih stvari. Na božič so organizirali tradicionalni Božični koncert v Knežaku, v marcu so na osnovni šoli Knežak organi- zirali koncert v sklopu revije Primorska poje, v začetku aprila pa so se je pevci in pevke mešanega zbora v Jamljah v Italiji udeležili tudi sami. Ob koncu sezone so se za podporo zahvalili še našim podpornikom in domači publiki na prireditvi Kulturi dajemo krila. Na čelu z ambicioznim predsednikom društva Andrejem Novakom, izkušenim podpredsednikom Tadejem Kogovškom in kreativnim predsednikom kulturne sekcije Jernejem Biščakom, seje društvo uspešno razvijalo in uveljavljalo v prostoru že vrsto zadnjih let. Ker pa delo društva temelji na udejstvovanju mladih, je z novo sezono vodenje društva prevzela mlajša generacija, na čelu z novoizvoljenim predsednikom Martinom Novakom, s podpredsednicama Tanjo Vidojevič in Jano Biščak (predsednica kulturne sekcije). Ohranjanje in nadaljevanje uspešnih projektov društva, vzdrževanje dobre energije med člani ter pridobivanje novih članov, pa bo za novo vodstvo izziv za prihodnost. tekst Jana Biščak in Rok Batista, foto Vojko Mihelj Glasba ' JESENSKE SERENADE Ilirska Bistrica - Dodobra napolnjena mala dvorana bistriškega Doma na Vidmu je bila v začetku novembra prizorišče koncerta poimenovanega Jesenske serenade. Publiki seje predstavila domača operna pevka Janja Konestabo, ob kitari pa jo je spremljal Anton Črnugelj. Mezzosopranistka Janja Konestabo je profesorica solo petja na bistriški glasbeni šoli. Za seboj ima že bogato glasbeno kariero. Posnela je kar nekaj skladb na Radiu Maribor, nastopala na Glasbenem septembru... kot pevka je nastopala v dokumentarnem filmu O mariborskih gradovih in sodelovala pri snemanju slovenskega celovečernega filma avtorske filmske glasbe Tomaža Raucha za film Gangl. Vsa leta študija v Mariboru je bila članica zbora SNG Opera in balet Maribor, pozneje pa je bila tudi članica Komornega pevskega zbora RTV Slovenija v Ljubljani in članica zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Prvič seje kot solistka predstavila v Mozartovi Čarobni piščali. Sledila ji je glavna vloga Dide v Purcellovi operi Dido in Enej, ter solistična vloga prevzetne Marcelline v Mozartovi Figarovi Svatbi, ki se je izvajala v Trstu. Do sedaj je sodelovala pri snemanju dveh zgoščenk, izdanih v letošnjem letu, in sicer kot vokalna solistka ob spremljavi tamburaškega orkestra Vipavski tamburaši, drugo zgoščenko pa je posnela na Radiu Koper s Triom Julius. Anton Črnugelj je študiral kitaro na koncertni in pedagoški smeri na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prvostopenjski študij je zaključil pri prof. Andreju Grafenauerju, nato pa kot prvi diplomant na visokošolski stopnji za kitaro diplomiral pod mentorstvom prof. Tomaža Rajteriča. Med študijem in po njem je svoje znanje nadgrajeval pri priznanih tujih profesorjih: Ištvanu Romerju, Jordiju Godini, Konradu Ra-gossnigu, Davidu Russellu in Costasu Cotsiolisu. Nastopal je solistično, komorno in kot član mnogih ansamblov doma in v tujini. Delo učitelja kitare je spoznaval na Glasbeni šoli Črnomelj, nadaljeval pa na Glasbeni šoli Franca Šturma, Glasbeni šoli Vrhnika in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Z osvojenimi najvišjimi mesti in nagradami je s svojimi učenci bistveno pripomogel k razpoznavnosti in ugledu slovenske kitaristike v evropskem prostoru, za kar mu je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podelil Škerjančevo diplomo za izredne dosežke na področju glasbene.pedagogike. Izjemen koncert Jesenske serenade so zaznamovale angleške in španske pesmi. Tako smo v začetnem delu poslušali pesmi Dovvlanda, Jonesa, Morleya in Farkaša, nato pa španske skladbe Rodriga in Lorce. Slovenskih pesmi tokrat ni bilo na sporedu. tekst in foto Gaja Colja Bistriški godbeniki ponovno na odru Ilirska Bistrica- Pihalni orkester Ilirska Bistrica 15. decembra v Domu na Vidmu prireja tradicionalni božično-novoletni koncert. Kot gostje se bodo tokrat predstavili komorni dekliški zbor Vox llirica in pa kulturno makedonsko društvo Pe-lla iz Ljubljane. Ob zvokih bistriške pihalne godbe bodo kot solisti nastopili Domen Bertoncelj na klarinetu, Jure Grgašovič - bariton, Tomo Kakež - vokal, zagotovo pa bo največja zanimivost koncerta slišati Ljubena Dimkaroskega, ki bo zaigral na tidldibab. Tidldibab je slovita neandertalčeva piščal iz jame Divje babe, kije obenem najstarejše glasbilo na svetu. Koščena piščal iz stegnenice mladiča jamskega medveda z dvema ohranjenima in dvema poškodovanima luknjicama je bila odkrita leta 1995 sredi arheoloških raziskav jame Divje babe. Podzemna jama z nenavadnim imenom se nahaja jugozahodno od Cerknega pod severnim robom Šebreljske planote. Vhod vanjo leži na strmem pobočju 230 metrov visoko nas naseljem Reka v dolini Idrijce. Do nedavnega je vladalo mnenje, da so najstarejše piščali naredili kromanjonci. Piščal iz Divjih bab je to trditev ovrgla. Starost plasti v kateri je bila odkrita skupaj z živalskimi ostanki je bila določena na podlagi preiskav medvedjih zob z elektronsko spinsko resonanco na 60.000-50.000 let. V arheoloških obdobjih pripada ta čas srednjem paleolitiku, v kulturnem pomenu pa neandertalcem in mousterienski kulturi. Tudi mnenje, da je kost slučajno naluknjala neka zver, se je izkazalo za napačno, potem ko je bilo večkrat preverjeno na podlagi bioloških in fizikalnih zakonitosti. Koncertu, na katerem bomo slišali tudi zvoke iz tidldibaba bo dirigiral Josip Grgašovič Grga, vodila pa ga bo Iris Dovgan Primc. tekst Josip Grgašovič, foto Sandi Bobek Vabljeni na NOVOLETNI KONCERT v HNK Ivana pl. Zajca na Reki, ki bo v petek, 28. decembra ob 20. uri. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici bo ob 18. uri. Prijave za koncert sprejemamo po elektronski pošti na naslov igor.stemberger@jskd.si ali na tel. številko 031 348 905 do 10. decembra oziroma do popolnitve mest. Program koncerta: Mikhail Glinka: Ruslan in Ludmila, uvertura Sergej Rahmanjinov: Varijacije na Paganinijevo temo za klavir in orkester, op. 43 Franz von Suppe: Jutro, poldan in večer na Dunaju, uvertura Peter lljič Čajkovski: Trnuljčica, valček J. Strauss: Zgodbe z dunajskega gozda, valček J. Strauss: Trič-trač, polka Dirigentka: Nada Matoševič Oreškovič Solist: Filip Fak, klavir Orkester Opere in Baleta HNK Ivana pl. Zajca Reka Poezija v r OCI Upala sem gledati v oči, včasih za užaljenost se skrila, ko sem z upi prejšnje se noči, sama v jutro prebudila. Upam ti pogledati v oči. Dobro z dobrim vera plača, ko ljubezen enkrat se vseli, človek večno se v spominih vrača. In kar ljubim, vedno branim. Vendar branim besno in pravično. Je v naravi, da se človek moti, meje stavi kdaj krivično. Upala sem gledati v oči, čeprav preveč te je slepilo. Upam ti pogledati v oči. Ljubezen moj ponos bo in vodilo. Maja Dobrotinšek Etnologija -j' Vrbovške šjme na Hrvaškem Ludbreg (Hrvaška) - Člani kulturnega društva Vrbovške šjme so se udeležili pustnega karnevala. Ne, ne ' tega članka urednik ni založil in ga dal v objavo šele sedaj. Karneval seje odvijal prvi vikend v oktobru. Ko so v Ludbergu, mestu blizu Varaždina na Hrvaškem, sledili več kot 150 letni tradiciji »fašenka«, so ga pač združili z negovanjem starih običajev, kijih ponavadi opravljamo jeseni: nabiranju grozdja in ostalih jesenskih plodov. Njihov Mednarodni jesenski karneval, ki ga že več let zapored nadvse uspešno organizira združenje »Črni niaček ludberški« ima to prednost, da se v tem mesecu karnevali ne odvijajo nikjer drugje in tako lahko mesto obiščejo najzanimivejše pustne skupine. Najprej je predstavnike skupin nadvse gostoljubno sprejel in pogostil župan mesta. Že čez nekaj ur, pa se je začelo barvito dogajanje na glavnem trgu (vrstile so se stojnice z raznovrstno ponudbo, iz kotličkov je omamno dišalo po golažu iz gob, kuhali so sadjevec, ponujali mošt v degustacijo, razstavljali buče, pekli kostanj in še marsikaj drugega). Dogajanje je popestrila prava množica več kot tisoč mask v 43 skupinah, ki so prišle iz Srbije, Makedonije, Črne gore, Bolgarije, Slovenije in seveda Hrvaške. Skupine so se sprehodile po glavni ulici in se večkrat predstavile pred tribuno. Gostitelji so bili profesionalno organizirani, izredno sproščeni, dovršeno gostoljubni. Ob vseh teh zanimivostih je dan hitro prešel v mrak in v noč, rajanje v mestu pa je trajalo prav do jutra. Karneval je pomenil tudi uradni zaključek vseh pustnih karnevalov za ta del Evrope za leto-2012. tekst in foto Irena Štembergar Razmišljanja » % Kako splavati iz demokracije Verjemite, pred vami je velika odločitev, ki bo imela strašanske posledice, večje kot konec sveta. Solze sreče so se že zdavnaj osušile in mukotr-pnost čakanja prihodnosti je ponosna telesa spremenila v krogle, kijih spretni keglavci mečejo na levo in na desno, z velikim zamahom ali s preračunanim izpustom. Tako pač je, ko čas prehiteva korak in glavo. Pojdimo lepo po vrsti. Spomniti se moramo Atencev, tistih izpred skoraj tri tisoč let, ki so trmasto vztrajali vzpostaviti družbo, kjer bo vsak Atenec imel svoj prav. Atenke so bile izključene. Nič niso imele proti, saj so zaskrbljenost svojih mož izkoriščale za druženje s Korintčani. In bilje mir v prelepih Atenah. Atenci so premišljevali petdeset let, kako bodo skupaj vladali, petdeset let so se dogovarjali, kako vladati in petdeset let kako bi prišli do prvotnega stanja. In v teh stopetdesetih letih so iznašli besedo demokracija. Patentirali so jo in prodajali državicam, državam, kraljem, cesarjem vse do današnjih dni. Čelo v našo ljubljeno deželico. Samo poglejte si, kako naši izvoljenci izgovarjajo besedo demokracija. Usta oblikujejo v sladke oblike. Prepričan sem, da vadijo ob prostih večerih pred ogledalom. Vsak gibek opazujejo žene ali ljubice. Ponavljajo in ponavljajo. Res, težaško delo. Ampak naštevanje nas ne bo pripeljalo nikamor. Poiskati moramo izhod, ki bo učinkovit in res dramatičen. Mogoče bi uporabili idejo, ki se mi je porodila ob oblikovanju naših občinskih središč. Skorajda vsaka občina ima krožišče in spomnil sem se na dogodek svojega prvega srečanja z njim v Rožni dolini. Zaprepaden sem bil, da se avti s šoferji lovijo v krogu in kdor je imel srečo, je ušel. Ne, sem si rekel, ne boste me in postavil sem se jim po robu. Žal sem doživel veliko psovk in groženj, tako da seje moje junaštvo kaj kmalu končalo. Ampak v meni še vedno nekaj gori in mislim, da besedo demokracija lahko rešimo s krožišči. Baje smo levičarji in desničarji tudi telesno. In zakaj bi morali levičarji zavijati v desno. Pustimo jim svojo odločitev. Vsak uvoz v krožišče mora biti dovolj širok in označen z velikimi črkami L in D in prepustimo Slovenkam in Slovencem rešitev v roke. Pred nekaj stoletji je v deželah nad Slovenijo divjala tridesetletna vojna. Tudi tam so krožili. Leta in leta. Kaj je nastalo, vemo. Zaključek je izhoden. Župani, v naslednjem letu v vsaki občini krožišče, ki si ga bomo prilagajali svojemu trenutnemu prepričanju. Ne v stopetdesetih, ne v tridesetih, v samo treh letih bo beseda demokracija našla pravo mesto. Slovenci smo hudičevo iznajdljivi. Aleksander Peršolja «1 1» H r) _u. d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 - NAJEM VOZIL • NAJEM VOZIL (1+8) - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) - NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA • PREVOZI OSEB IN BLAGA CIRIL ZLOBEC V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA Ilirska Bistrica - Ob Dnevu splošnih knjižnic in ob zaključku projekta Primorci beremo, se je številni publiki v bistriški knjižnici s svojo novo knjigo predstavil Ciril Zlobec. Avtor, ki ga ni potrebno podrobno predstavljati, je slovenski knjižni trg obogatil z novo knjigo Radost ali trn v srcu. Večerje z občuteno glasbeno interpretacijo obogatil Duo Malunca, ki je tudi sicer že izdal CD z uglasbeno Zlobčevo poezijo. Pogovor z avtorjem je vodila mlada pisateljica Carmen L. Oven. V prijetnem pogovoru smo izvedeli, daje delo pričelo nastajati po njegovi dopolnjeni 80-letnici, ko je na željo Državnega arhiva Slovenije in Rokopisnega oddelka NUK-a pričel urejati svoje gradivo, kar ga je hkrati privedlo do nenehnega preizpraševanja in raziskovanja samega sebe v različnih življenjskih obdobjih. Tako so nastali spremni zapisi k posameznim arhivskim mapam, ki jih je za knjižno izdajo dopolnil z najustreznejšim izborom svojih objav in fotografijami iz zadnjih nekaj desetletij. Tako smo dobili obsežen in bogat izbor, ki zajema vsa področja njegove življenjske poti od njegovega umetniškega, kulturnega, uredniškega, do političnega delovanja. In zakaj naslov Trn ali radost v srcu? Ker je avtor ob njem spoznal, da »sem zares celota takrat, ko se jasno zavedam, čutim, da mi v srcu z enako bohotnostjo rasteta, se razraščata in cvetita tako trn kot radost.« Pesnik pa je prebral tudi nekaj Oktoginta, Krogočas-je in Stopinje skozi čas Ilirska Bistrica - Ali veste, kaj je oktoginta? Tisti, ki ste bili na oktobrskem literarnem večeru v Hramu dobrega pri Mate-tu, najbrž že, če ste, tako kot midva, bolj radovedne sorte in ste šli doma pobrskat po slovarju tujk. Ostalim pa tega ne izdava. Naj poveva le, da ste izpustili zelo prijeten večer, v katerem smo imeli priložnost spoznati ustvarjalni opus bistriškega literata Ivka Spetiča - Magajne. In eden od povodov za ta večer je bila, poleg pred kratkim izdane že dvanajste knjige, prav omenjena obletnica. No prav. Pa sva le izdala. Osemdeset let že šteje ta vedno čili in ustvarjalni »mladenič«. Večer, preko katerega sta nas sproščeno in vešče vodila Ivko Spetič - Magajna in Helena Pirih Rosa v vlogi moderatorke, je potekal ob branju Ivkovih literarnih del, pri čemer smo sodelovali člani bistriškega Literarnega društva Neta Vergan, Irena Štembergar, Tanja Volk in Aleksander Borenovič. Večer smo začeli s poezijo, posebej smo se dotaknili najnovejše zbirke Krogočasje. Da je bilo še bolj razgibano in pestro, so poskrbeli glasbeniki Boris Ujčič, Dimitrij G rij in Raul Devjak, ter Tone Škrlj, sicer tudi član literarnega društva, ki je ob spremljavi kitare odrecitiral nekaj Ivkovih pesmi iz zadnjih dveh zbirk. Seveda nismo pozabili tudi na prozo, tako smo slišali odlomek iz - po Ivkovi zaslugi ne - pozabljenih prauc, za razigran zaključek večera pa je poskrbela Irena z izbranimi odlomki iz Humoresk. Da si zares zaslužijo to ime, je pričal tudi smeh, ki je marsikdaj pospremil branje. Kaj pa imajo skupnega Oktoginta, Krogočasje in Stopinje? Njihovega prvega urednika in idejnega očeta Ivka Spetiča -Magajno. Stopinje sicer ne praznujejo 80-letnice, ampak 20. številko, kar je za literarni zbornik tudi že kar lepa življenjska doba. In kot se spodobi, smo ta dosežek obeležili z literarno-glasbenim večerom, v začetku novembra v mali dvorani Doma na Vidmu. Po uvodnem pozdravu nas je Ivko popeljal skozi čas od prve do zadnje številke Stopinj. Med drugim smo izvedeli tudi, da seje v tem času število avtorjev podvojilo, tako da je letos v zborniku objavljalo kar 36 ustvarjalcev." Njihove stvaritve najdemo v rubrikah Proza, Poezija, Prevodi, Eseji, kakor tudi v rubriki Stopinjice, kjer se predstavijo (resnično) mladi avtorji, ter v posebni rubriki Prijatelji, kjer so objavljena dela tujih avtorjev, ki sodelujejo z bistriškim literarnim društvom. Da so člani društva ustvarjalni tudi na drugih področjih, so s svojimi risbami, ki naredijo zbornik še lepši, dokazali Tomaž Mahkovic, Patricija Dodič in Sašo Dekleva. Skozi večer sta nas spretno vodila Tanja Volk in Patrik Tomšič, na odru pa so se izmenjali številni avtorji, ki so nas popeljali v svoj svet vezane in nevezane besede. Z glasbo sta nas razvajala Tone Škrlj na kitari in Kristjan Dekleva na harmoniki. Za lep in prijeten večer pa gre zasluga tudi gledalcem, saj so s svojo udeležbo dodobra napolnili malo dvorano Doma na Vidmu, in seveda nadebudnim članicam društva, ki so si kljub današnjemu vsesplošnemu pomanjkanju časa vzele čas za pripravo prireditve. In kako naprej? Sledimo času in Stopinjam v njem, mogoče nas pripeljejo do številke 21. Tanja Volk in Aleksander Borenovič svojih novih, še neobjavljenih pesmi in požel bučen aplavz številčne publike. Večer seje zaključil s podelitvijo knjig vsem udeležencem projekta Primorci beremo. V bistriški knjižnici je bralni projekt uspešno zaključilo kar 87 bralcev, ki so skupaj prebrali 602 knjigi slovenskih avtorjev. Vsem iskrene čestitke in veliko bralnih užitkov tudi v bodoče. tekst mag. Damijana Hrabar, foto Katarina Škrab Knjižni prvenec Teje Gale Ilirska Bistrica - V četrtek, 25. oktobra se je številnemu občinstvu v Knjižnici Makse Samsa predstavila domačinka Teja Gale. Petnajstletna dijakinja bistriške gimnazije je predstavila svojo knjigo v dveh delih z naslovom Uslužbenka smrti. Avtorica je knjigo izdala pri založbi Murano in sicer pod psevdonimom Annalight Night. V pogovoru, ki ga je z avtorico vodila urednica založbe Tanja Frumen Durakovič, smo izvedeli, da je predstavljena knjiga prvi del trilogije, saj ji sledita še druga knjiga z naslovom Uslužbenka Zmaja in tretja z naslovom Uslužbenka senc. V svetovni literaturi se množično vrstijo knjige, ki govorijo o fantazijskem in romantičnem svetu, v katerem igrajo glavno vlogo vampirji in druga fantazijska bitja. Pri ustvarjanju tovrstne literature se preizkušajo tudi slovenski avtorji in med njimi je tudi Teja Gale. Vendar je treba poudariti, da ne gre zgolj še za eno knjigo, v kateri nastopajo vampirji, saj se mlada avtorica ni osredotočila na vampirje, o katerih je bilo že veliko napisanega, ampak je v ospredje postavila fantazijske like drugih vrst, ki so plod avtoričine brezmejne domišljije. V knjigi spoznamo netopirske vampirje, katerih poslanstvo je služenje Smrti in skrbi za to, da na Zemlji ne pride do gneče. Branje popestri avtoričin odličen občutek za humor, ki ga vtke v glavni ženski lik z imenom Angeligue oz. na kratko Angel. V knjigi je spretno združila fantazijski svet z vsakdanjimi življenjskimi stvarmi. Knjiga naše mlade avtorice je knjiga o netopirskih vampirjih in angelih, prijateljstvu, ljubezni, odraščanju in iskanju samega sebe. In prav gotovo bomo Tejo Gale še srečevali na njenih uspešnih predstavitvah. tekst mag. Damijana Hrabar, foto Bojana Kalc Jskd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ■n nm m* DECEMBER 2012 Kozina, Knjižnica Kozina do 7. decembra likovna razstava, Karmen Mikoij, »Obdobja barvitosti duše« KojSito Kazina Dolenjski potok, gostilna Potok do 10. januarja likovna razstava, Slikarska muza Bistrice Mia Potok, Zdenki Vinšek sobota 1, Postojna, OŠ Miroslava Vilharja (Vilharjeva dvorana) ob 9:30 večzvrstna prireditev, praznični sejem Osima šoli Miroslava Vilarja Postojna sobota 1. Ilirska Bistrica, koncert, Glasbena šola Ilirska Bistrica koncert ob 7. obletnici delovanja šole v novih (dvorana glasbene šole) prostorih ob 17:00 Glasbena šola lirska Bistria sobota 1. Juriče, Kulturni dom ob 17:00 ustvarjalne delavnice, izdelava adventnih venčkov Kultnim brošira Juriče sobota 1. Zagorje, Kulturni dom ob 18:00 gledališka predstava, komedija »Družina Viharnik«, KPD Miroslav Vilhar Kultm prosveto društvo Mirtov Vilar Zagorje sobota L Postojna, Cerkev sv. Štefana ob 18:45 koncert, prižig 1. sveče na adventnem vencu, MPZ LUK Občina Postojna in Župnija Postojna sobota 1. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 film, Boumova zapuščina (akcijski pustolovski triler) Kino Plula sobota 1. Pivka, Osnovna šola Pivka (avla) ob 19:00 koncert, dobrodelni koncert za prizadete v poplavah (MoPZ Pivka, PS Studenec, člena Startseva Somun) Bevska skupina Studenec Pirta in Hoški trnki ztor Pivka sobota 1. Veliko Ubeljsko, Kulturni dom ob 19:00 koncert, Dekliška vokalna skupina Ubeljsko Krajevna skupnost Veliko Ubeljsko in Dekliška vokalna skupina Ubelisko sobota 1. Ilirska Bistrica, šotor pri gimnaziji ob 22:00 koncert, Dražen Zečič in Nočni skok Oblina lirska Bistrica nedelja 2. Repače-Studeno, ob 11:00 večzvrstna prireditev, Žegnanje velikega adventnega venca Turistično društvo Pudgura nedelja 2. Dolnja Košana, Kulturni dom ob 18:00 koncert, Dalmatinski večer (Tamburaška skupina Vremščica z gosti) KuKum društvo Košana in Društvo Za hec ponedeljek 3. Postojna, Notranjski muzej ob 9:00 večzvrstna prireditev, »Ta veseli dan kulture«, ogled občasnih razstav in delavnic Zavori Znanje Postojna ponedeljek Pivka, ' . večzvrstna prireditev, 3. Krpanov dom (avla) ob 16:00 »Podarimo knjigo!« Kulturno društvo Upa Pivka ponedeljek 3. Postojna, Kulturni dom ob 19:00 koncert, »Alojzu Srebotnjaku v poklon« Občina Postojna torek 4. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 10:00 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), Miklavževe delavnice /Opiti tise Samsa torek 4, Kozina, Knjižnica Kozina ob 18:00 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), pravljično - ustvarjalna urica z ilustratorko in pravljičarko Ingrid Pozvek Knjižnbtom torek 4, Postojna, Kulturni dom ob 19:30 gledališka predstava (za abonma in izven), »Udar po moško!«, Vid Valič in Denis Avdič Občna Postojna sreda 5. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 15:00 večzvrstna prireditev, Miklavžev sejem Občina Postojna in Društvo ta razvoj podeželja med Snežntai ji Nanosom sreda 5, Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 16:00 ustvarjalne delavni« (za predšolske otroke), Miklavževe delavni« Knjižna Makse Samsa sreda 5. Ilirska Bistrica, Trg maršala Tita ob 16:00 prireditev za otroke,. Miklavževanje na Plaču in prižig praznične okrasitve mesta Občna Ilirska Bistria sreda 5. Pivka, Krpanov dom ob 17:00 prireditev za otroke, Miklavževanje (za otroke iz Trnja, Klenka, Palčja in Pivke) Het&upnijska Karitas Zagorje ■ Trnje in Kultm društvo lipa Pivka sreda 5, Postojna, Cerkev sv. Štefana ob 17:00 prireditev za otroke, Miklavževanje Župnija Postojna sreda 5. Zagorje, Kulturni dom ob 17:00 prireditev za otroke, Miklavževanje (za otroke iz Zagorja, Drskovč in Parij) Hedžupniiska Karitas Zagorje - Trnje sreda 5. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 17:45 večzvrstna prireditev, »Sij praznične postojnske burje«, slavnostni prižig novoletne okrasitve Občna Postojna sreda 5. Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00 potopisno predavanje, »Centralna Amerika: Nikaragva, Honduras, Salvador«, Boštjan Triler Turistično društvo Pivka četrtek 6. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 18:00 predstavitev knjige »Sinko Martinko«, Marta Bratovič in razstava ilustracij Romea Volka Knjižna Makse Simsa, KO Orad in m lirska Bistrica petek 7. Kozina, Knjižnica Kozina do 4. januarja likovna razstava, Mateja Kavač Knjižna Kan petek 7. Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 19:00 koncert, Partizanski pevski zbor Ljubljana Območno združenje borcev ta vrednote BOB Ilirska Bistrica petek 7. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 gledališka predstava, »Učna ura«, Gledališka skupina Ščuka Kulturo umetniško društvo Pianina sobota Ilirska Bistria, prireditev za otroke, Q park Nade Žagar otvoritev Pravljičnega mesta Oi ob 16:00 Občna Brska Bistrica, Društvo ta razvoj podetelja med • Snežnikom in Banosom ter KŠ1B sobota Ilirska Bistri«, koncert, fi Dom na Vidmu 31. Občinska revija pevskih zborov in skupin Oi (velika dvorana) (l.del) ob 18:00 JSKD Ilirska Bistrica in Že/Z Prem sobota Reka (Hrvaška), večzvrstna prireditev, 8 Slovenski dom gostovanje KUD Franjo Somik Smolnik, Ruše Oi KPD Bazovica (dia-projekcija in nastop folklorne skupine) ob 18:00 Kulturno prosveto društvo tara Keka sobota Postojna, koncert, 8 Cerkev sv. Štefana prižig 2, sveče na adventnem vencu, Vokalna Oi ob 18:45 skupina Goldinar Občna Postojna in Župnija ftstoina sobota Pivka, film, 8 Krpanov dom Vse tiste lepe stvari (drama) Oi ob 19:00 Kino Pivka sobota Postojna, folklorna prireditev, 8 Kulturni dom »Večer Nikole Tesle« Oi ob 19:00 Srbsko prosveto društvo Mite Tesla Postojna sobota Ilirska Bistri«, konart, 8 Bar Baiadur DJ Samu-Raj (stari YU rock) Oi ob 21:30 Društvo Kompresor sobota Ilirska Bistri«, konait, 8 šotor pri gimnaziji Ne me jugat, Ku adn Oi ob 22:00 Občna Brska Bistrica nedelja Ilirska Bistri«, koncert, g Dom na Vidmu 31. Občinska revija pevskih zborov in skupin Ji (velika dvorana) (2,del) ob 17:00 JSKD lirska Bistrica iiŽi/Z Prem nedelja Dolnja Košana, konait, g Kulturni dom Vroči večer (Jasmine rafe) Ji ob 18:00 Društvo Za hec nedelja Zagorje, večzvrstna prireditev, g Kulturni dom Obeležitev 170-letnice šolstva v Zagorju Ji ob 18:00 Osima šola Pivka in Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje torek Podgrad, ustvarjalne delavnice, 11, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad delavni« za otroke iz vasi KS Podgrad, KS (solska jedilnica) Hrušica in KS Starod ob 16:30 OŠ Rudolfe Utora Podgrad torek Ilirska Bistri«, večzvrstna prireditev (sejem), 11. OŠ Dragotina Ketteja »Naša šola praznuje 1963-2013« ob 17:00 OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica torek Kuteževo, večzvrstna prireditev, 11. OŠ Podgora Kuteževo novoletni bazar (večnamenski prostor) ob 17:00 OŠ Podgora Kuteževo tak Kozina, študijski krožek, 11. Knjižnica Kozina Zgodbami« ob 18:00 Knjižila Kom sreda Studeno, večzvrstna prireditev, 12. prostori krajevne skupnost »Diši po praznikih« ob 17:00 OŠ Antona (Moč* Postojna (podružnične šole Studeno in Bukovje! četrtek Postojna, večzvrstna prireditev, 13. Trg pred hotelom Kras »Praznik luči - pozdrav zimi«, otroci in starši ob 17:30 Vrt« Postojna zapojemo skupaj (16:45 pričetek pred SGIŠ nato v povorki na trg pred hotelom Kras) 1 1 I I četrtek Ilirska Bistria, predstavitev knjige 13. Knjižni« Makse Samsa »Hitler«, (lan Kershavv), predstavlja Jože Pirjevec ob 18:00 Knjižna Makse Samsa, Društvo za krajevno zgodovino ii Muro Ilirska Bistrica in JSKD Ilirska Bistrica četrtek Postojna, potopisno predavanje, 13. Knjižni« Bena Zupančiča »Slovenska planinska pot«, Štefan Rehar (velika Stalni«) ob 18:00 Knjraa Sena Znam petek ' Ilirska Bistria, razstava, 14. Hodnikov mlin Adventni venčki in svečano namizno posodje ob 18:00 Turistiim društvo lirska Bistrica petek Ilirska Bistrica, likovna razstava, 14. Knjižno Makse Samsa skupinska razstava članov Društva likovnih ob 18:30 ustvarjalcev Postojna in Likovnega društva Franceta Pavlova Ilirska Bistria Knjižnica Makse Samsa, Likom društvo Franceta Pavlova in JSKD liska Bistria petek Knežak, fotografska razstava, 14. Pumpa bar skupinska razstava članov Foto kluba Sušeč in ob 19:00 - fotografske sekcije slovenskega KPD Bazovica Reka Foto klub Sušeč petek Pivka, film, 14. Krpanov dom Divji (dokumentarni film) ob 19:00 Kino Pivka petek Postojna, gledališka predstava, 14. Kulturni dom »Učna ura«, Gledališka skupina Ščuka ob 19:00 Kultuim umetniško društvo Planina sobota Ilirska Bistri«, večzvrstna prireditev, 15. Trg maršala Tita Božično-novoletni sejem ob 8:00 Občna lirska Bistria in Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom/n Nanosom sobota Prestranek, večzvrstna prireditev, 15. onjušni« gradu Prestranek Zimski pokal v Agility-ju ob 9:00 Športno kinološko društvo Postojna sobota Postojna, konart, 15. Cerkev sv. Štefana prižig 3. sveče na adventnem vencu, MePZ ob 18:45 Župnije Postojna Občna Poštnina in Župnija Postojna stota Ilirska Bistri«, koncert, 15. Dom na Vidmu božično-novoletni koncert, Pihalni orkester Ilirska (velika dvorana) Bistrica, Vox Iliri«, Pella ob 19:00 Phali orkester lirska Bistria sobota 15. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 film, 2 dni v New Torku (komedija) Kino Pivka sobota 15. Postojna, Glasbena šola Postojna dvorana glasbene šole ob 19:00 konait, konart MePZ Postojna z gosti: MoPZ Tabor Cerkni« in MePZ Senožeče Mešani pevski tbor Postojna sobota 15. Reka (Hrvaška), Slovenski dom KPD Bazovi« ob 19:00 večzvrstna prireditev, prednovoletni nastop vseh skupin KPD Bazovi« Kulturno prosvetno društvo Batoma Keka sobota 15. Ilirska Bistri«, Bar Baiadur ob 21:30 koncert, DJ David FRESH (Agvvine hostese) Društvo Kompresor sobota 15. Ilirska Bistria, šotor pri gimnaziji ob 22:00 koncert, Koktelsi, Ventilčki Občna Ilirska Bistria nedelja 16. Juršče, Kulturni dom ob 17:00 koncert, božično-novoletni konart (Rožmarinke, Žarek, Metronomi, Tamburaši) Murn društvo Juto nedelja 16. Dolnja Košana, Kulturni dom ob 18:00 film, Filmski večer s trakuljo (KUD Cerkno) Društvo Žabec nedelja 16. Pivka, Športna dvorana Skala ob 18:00 plesna predstava, »Od pikice do pike« Plesno društvo Pike nedelja 16. Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU ob 19:00 konart in likovna razstava, »Konart večnega zvoka« in likovna razstava »Kako naslikati angela« Občna Postojna in Društvo tonil ustvarjate Postojna ponedeljek 17. Postojna, Galeriji 2 ob 18:30 likovna razstava, »Ripatriarsi - Tribute to Da Vinci«, Catherine Zavodnik GaleriiZ ponedeljek 17. Postojna, Kulturni dom ob 20:00 koncert, Božično-novoletni konart z Alenko Godec in Postojnskim jazz ansamblom Posbiski jati ansambel torek 18. Ilirska Bistri«, Knjižni« Makse Samsa ob 16:00 lutkovna predstava (za obiskovala ur pravljic), »Zverin« iz Rezije«, Lutkovno gledališče Zapik Knjižna Makse Samsa in JSKD Brska Bistria oo $ " Kozina, Knjižno Kozina ob 18:00 ustvarjalne delavni« (za predšolske otroke), pravljično - ustvarjalna uri« z Meto Batič Milosavljevič Knjižno Kozina tak 18. Postojna, Športna dvorana OŠ Antona Globočnika ob 18:00 plesna prireditev, božično-novoletna plesna prireditev Plesni klub Urška Postojna torek 18. Šmihel, podružnična šola ob 18:00 večzvrstna prireditev, prednovoletna prireditev Osnovna šola Pivka sreda 19. Ilirska Bistria, koncert, Glasbena šola Ilirska Bistria božično-novoletni nastop solistov glasbene šole (dvorana glasbene šole) Glasbena šola Ilirska Bistria Ob 18:00 sreda 19. Zagorje, podružnična šola ob 18:00 večzvrstna prireditev, prednovoletna prireditev Osnovna šola Pivka sreda 19. Postojna, Glasbena šola Postojna dvorana glasbene šole ob 18:30 koncert, konart pihalnega orkestra Glasbene šole Postojna Glasbena šola Postojna sreda 19. Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00 potopisno predavanje, »Škotska«, Andrej Godina Turistično društvo Pivka četrtek 20. Kuteževo, OŠ Podgora Kuteževo (večnamenski prostor) ob 17:00 prireditev za otroke, prihod Dedka Mraza OŠ Podgora Kuteževo četrtek 20. Postojna, OŠ Miroslava Vilharja (Vilharjeva dvorana) ob 17:00 koncert, »S pesmijo v novo leto«, konart pevskih zborov in instrumentalnih skupin Osnovna šola Miroslava Vičarja Postojna četrtek 20. Ilirska Bistri«, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 18:00 konart, božično-novoletni nastop orkestrov glasbene šole Glasbena šola lirska Bistra četrtek 20. Pivka, Krpanov dom ob 18:00 večzvrstna prireditev, prednovoletna prireditev Osnovna šola Pivka četrtek 20. Pivka, Park vojaške zgodovine (multimedijska soba) ob 19:00 predavanje, »Pivška jezera povezujejo« Občna Pivka in Društvo IMimatiik četrtek 20. Planina, Kulturni dom Miroslava Vilharja ob 19:00 večzvrstna prireditev, »Voščim ti, voščiš mi«, (Vokalna skupina Unica, Otroška gledališka skupina Ščuki«, Gledališka skupina Ščuke, Folklorna skupina Torbarji) Kufaio umetniško društvo Hanina četrtek 20. Postojna, Kulturni dom ob 19:30 gledališka predstava (za izven), »Udar po moško!«, Vid Valič in Denis Avdič Občna Postojna peSk 21. Ilirska Bistria, OŠ Dragotina Ketteja ob 10:00 gledaiiško-glasbena prireditev, »Zimska glasbena praviji««, produkcija OŠ Dragotin Kette OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistria P6* _ Podgrad, prireditev za otroke, 11 OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad prihod Dedka Mraza > (šolska telovadni«) OŠ RuMa utora ftdgrad ob 16:00 petek 21. Ilirska Bistri«, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 18:00 konart, božično-novoletni nastop komornih skupin in baletnega oddelka glasbene šole Glasbena šola lirska Bistria sobota 22. Postojna, Kmečka tržnica pred PTC Primorka ob 8:00 večzvrstna prireditev, Božično-novoletni sejem Občna Postojna in Društvo ta razvoj podeželja med Snežita »Nanosom sobota 22. Ilirska Bistria, Dom na Vidmu (velika dvorana) ob 18:00 folklorna prireditev, »Ples brez meja«, mednarodni folklorni festival (ob 10, obletnici FS Gradina) društvo (Mra sobota 22. Postojna, Cerkev sv. Štefana ob 18:45 konart, prižig 4. sveče na adventnem vencu, Vokalna skupina Bum Občna Postojna h Župnija fotojna sobota Pivka, film, 22. Krpanov dom ob 19:00 Prava nota (glasbena komedija) Kro Hrta sobota 22. Ilirska Bistria, šotor pri gimnaziji ob 22:00 konart, Lady luna Občna Ilirska Bistria nedelja 23. Pivka, Krpanov dom ob 17:00 konart, Prijatelji ostanimo prijatelji ttato« nedelja 23. Dolnja Košana, Kulturni dom ob 18:00 gledališka predstava, Večer smeha (Improlektika) Društvo Za hec nedelja 23. Studeno, Kulturni dom ob 19:00 koncert, božično-novoletni konart, MePZ Studeno z gosti Murn torto društvo lipa Studem ponedeljek 24. Harije, Cerkev sv. Štefana ob 21:30 konart, Boami koncert KEI50 AlojzijMfeEtoije ponedeljek 24. Ilirska Bistria, Bar Baiadur ob 21:30 konart, DJ David FRESH (zaključek leta) Društvo Kompresor sreda 26. Harije, patkirišče krajevne skupnosti ob 10:00 večzvrstna prireditev, praznovanje Štefanovega in proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti KBTŠDKlojtijMhelčič Harije sreda 26. Belsko, pri kozolcu Topiar ob 14:00 večzvrstna prireditev, proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslov konj Turistično društvo Postojna sreda 26. Trnje, igrišče ob 17:00 večzvrstna prireditev, Nočni pohod z baklami na Sveto Trojico Turistično thištvo Hrta sreda 26. Dolnja Košana, Kulturni dom ob 18:00 konart, liski večer (Slainte OI' friend z gosti Bog Bards) Društvo Za Nec sreda Pivka, film, 26. Krpanov dom ob 18:00 Paranorman (animirana komična pustolovščina) Kirn Pivka sreda 26. Postojna, Športna dvorana OŠ Antona Globočnika ob 19:30 konart, božično-novoletni konart Postojnske godbe 1808 PostojnskagodbalBOS 27. Postojna, Kulturni dom ob 16:30 prireditve za otroke, plesno-glasbena praviji« »Ko domišljija dela čudeže«, čarovniška predstava in slikarske delavni« »Zima« Občna Postojna četrtek Pivka, film, 27. Krpanov dom ob 19:00 Nora dekliščina (komedija) Kino Hrta četrtek 27. Postojna, Cetkev sv. Štefana ob 19:00 koncert, »Koledovanje 2012«, božični koncert Dekliškega i pevskega zbora Mavri« z gosti Obfina ftetojna, flevsto društvo Mavrica, J9CD Postojna ii šou ljubim petek 28. Ilirska Bistria, Trg maršala Ttta ob 16:00 prireditev za otroke, prihod Dedka Mraza Občna Brska Bistria petek 28. Postojna, Kulturni dom ob 16:30 prireditev za otroke, glasbena pravljica »Bo čukec dobil darilo« in slikarske delavnice »Zima« Občna Postojna petek 28. Orehek, Kulturni dom ob 17:30 konart, »Koledovanje 2012«, božični koncert Dekliškega pevskega zbora Mavri« z gosti Občna Postojna, Pevsko Buštvo Mavrka, JSKD Hstojria ki ŠOULjubtjana petek 28. Pivka, Krpanov dom ob 18:00 film, Čarobno srebro (pustolovski fantazijski družinski film) Kino Hrta petek 28. Reka (Hrvaška), HNK Ivana pl. Zajca ob 20:00 konart, Novoletni konart, (prijave do 10. decembra) JSKD //irska Bistrica sobota 29. Postojna, Kulturni dom ob 16:30 prireditev za otroke, predstava »Naučimo se cirkuških veščin« in slikarske delavni« »Zima« Občna Postojna sobota Pivka, film, 29. Krpanov dom ob 19:00 Jekleno nebo (znanstveno-fantastična akcijska komedija) Kino Pivka Sl Ilirska Bistria, šotor pri gimnaziji ob 22:00 koncert, Nočni skok in Navihani lisjaki Občina lirska Bistria nedelja 30. Postojna, Kulturni dom ob 16:30 prireditev za otroke, prihod Dedka Mraza, glasbena zabava z mali BU-jem in zabavne igre Občna Postojna nedelja Pivka, film, 30. Krpanov dom Ob 17:00 Planet 51 (družinska sinhronizirana animirana domišljijska pustolovščina) Kino Pivka nedelja Pivka, film, 30. Krpanov dom ob 19:00 Somrak saga: Jutranja zarja, 2. del (akcijska domišljijska drama) Kirn Pivka ponedeljek 31. Ilirska Bistria, Trg maršala Tita ob 18:00 prireditev za otroke, Silvestrovanje za otnote Občna Brska Bistria ponedeljek 31. Ilirska Bistria, Trg maršala Tita ob 22:00 večzvrstna prireditev, Silvestrovanje na prostem (Ansambel Biseri) Obara šska Bistria ponedeljek 31. Postojna, Trg pred hotelom Kras ob 22:00 večzvrstna prireditev, Silvestrovanje na prostem Občna Postojna 1 f INFO: igor.stemberger@gmail.com K r (r> I 7 Razstave INTERIER Ilirska Bistrica - Javni sklad za kulturne dejavnosti vsako leto razpisuje natečaj za tematsko likovno razstavo in izbrani selek-' tor od prispelih del izbere najboljše, ki zaokrožijo z razstavo po primorskih mestih. Po tem, ko smo v preteklih sezonah že občudovali dela na teme: tihožitje, kolaž, »Tudi črna je barva«, portret, »Tekst v podobi« in druge, je bila tema letošnjega, 12-tega natečaja »Interier«. Selektor letošnje regijske razstave je bil akademski slikar mag. Simon Kastelic. Od prispelih del na temo »Interier« je izbral 20 slik, med katerimi je bil tudi akvarel Zdenke Vinšek (na sliki), članice Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Letošnja regijska razstava je začela svojo pot z razstavo v Kosovelovem domu v Sežani, od tu seje preselila v Koper, Postojno, v preteklih dneh pa smo si jo ogledovali v Ilirski Bistrici, od koder se seli še v Izolo. Otvoritev razstave v Ilirski Bistrici je pospremil nastop pevske skupine Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica. Za ljubitelje likovnih razstav pa bo v Ilirski Bistrici zanimivo tudi v prihodnjih dneh. Likovno društvo Franceta Pavlovca namreč obeležuje 10 let delovanja. Društvo je v Ilirski Bistrici sicer delovalo že v letih med 1970 in 1990. Ponovno pa je bilo ustanovljeno leta 2002. Letos so bistriški slikarji združeni v Likovno društvo Franceta Pavlovca organizirali že 5. slikarsko kolonijo, ki je poleti potekala v Podtaboru in je bila posvečena slikarju Francetu Pavlovcu, študiji njegovih del in življenja. Kolonije se je udeležilo 6 ustvarjalcev Društva likovnih umetnikov Postojna ter 16 bistriških slikark in slikarjev. Nastala likovna dela bodo na ogled v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici od 14. decembra dalje. tekst Igor Štemberger in Zdenka Vinšek, foto Igor Štemberger Obdobja barvitosti duše Kozina - V Knjižnici Kozina je v drugi polovici novembra razstavljala domačinka iz Javorja, Karmen Mikolj, ki pravi, da riše že od malih nog. V osnovni šoli je obiskovala likovni krožek in sodelovala na več ex-temporah. V času srednje šole in fakultete je likovno ustvarjanje postavila na stranski tir zaradi pomanjkanja časa, vendar je »za dušo še vedno občasno kaj narisala.« Zaradi spleta neljubih okoliščin je čas polagoma spet zaobjel njeno bivanje in »naenkrat sem imela ogromno časa in takrat sem začela na veliko ustvarjati«, še razlaga Mikoljeva. Januarja 2011 je imela prvo samostojno razstavo v prostorih občine Hrpelje-Kozina, v knjižnici pa je že razstavljala pred leti, skupaj z ostalimi domačimi ljubitelji likovne umetnosti. S Franetom Čandkom iz Obro-va sta imela posebno skupno razstavo pri Čandkovih v Obrovu, na odprtem, kar je za naše kraje zanimiva novost, ki kliče po še. V letu 2012 je avtorica slik postala članica Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, kjer se je likovnikom pridružila na dvodnev- nem taboru v Šembijah. Da ji je svet barv popolnoma blizu, prikazujejo tudi njene slike, ki jih je ustvarjala v tehniki akril na platnu z motivi domače vasi, tihožitji in motivi s pridihom eksotike. Razstava v kozinski knjižnici je na ogled še prve decembrske dni. tekst in foto Patricija Dodič Pravljice Zlata jablana je Čarovniška noč v bistriški knjižnici Ilirska Bistrica - Knjižnica škega botra. Strašni večer so izvirna čarovniška pregrinjala Makse Samsa je v zadnji o k- odprle študent- čarovnice s in jim poslikale obraze s sr-tobrski dan ponovno zasijala posebno čar-plesno točko, hljivimi motivi, da je bil večer v pravi čarovniški atmosferi, Najprej so posamezne skupi- še bolj praznično obarvan, saj so na noč čarovnic pripra- ne otrok tekmovale v reševa- Po zaključku delavnic je povili otrokom veliko navihanih nju čarovniškega kviza, ki jim tekalo tekmovanje v najbolj in neobičajnih dejavnosti, je bil predstavljen na projek- domiselni koreografiji plesa Prireditve se je udeležilo več ciji. Vprašanja so bila zelo du- čarovnic na melodijo pesmi Kozina - ... v kozinsko knjižnico tokrat s svojim dišečim vonjem privabila rekordno število malčkov bralčk-ov palčkov (bilo jih je okrog petindvajset, saj ni sploh za verjeti, pa je res!!! Bravo mi!!! In moram vam pošepetati, da pravljična sobica postaja resnično premajhna za veliko-oooooooooooo lepih rdečih jabolčk, zato se je knjižničarka Patricija, skupaj s simpatično Meto Batič Milosavljevič odločila, da naslednjo svetovno dobro pravljico pripravi/ta v spodnjih prostorih knjižnice. Kaj se vam zdi? Ja-aaaaaaaaaaaaa, juhej). Meta je drugače aktivna srednješolka prvega letnika gimnazije v Sežani, ki se v prostem času rada ukvarja s športom, z branjem knjig in seveda z ustvarjanjem. Tokrat je pripravila pravljico, ki prihaja iz naše bivše skupne države Srbije in to da sta princ in lepa princeska na koncu zbežala pred strašniiiiiim zmajem in da živita še dandanes srečno in veselo in da imata nešteto malih jabolčk, vam najbrž ni potrebno posebej praviti. Risbice, ki sojih malčki ustvarili na delavnici, so nekateri seveda za spomin lepo odnesli v svoje prijetne sobice, v toplih prostorih knjižnice pa bodo preostale umetnine na ogled v pravljični sobici do naslednjih ustvarjalnih uric, ko bo nedvomno nastalo spet kaj izjemno super bombastično lepega. Pričakujemo vas spet v velikem številu, tokrat izjemoma prvi torek v decembru, 4. decembra ob 18.00, ko nam bo pravljico pripovedovala ilustratorka in pravljičarka Ingrid Pozvek, avtorica slikanic Oblačno nebo, Stric februar in njegova razstava, Stric Januar, Mali Jon in ded Florjan in Črta, skupaj z Mir-čem, obadva prihajata iz daljne Ljubljane. Pravljico bomo spremljali na velikem platnu, zato vabljeni vsi, ki ste bili in tisti, ki pri nas še niste bili, da se nam pridružite. Ker pa je december preveč pravljičen, da bi v njem prav nič ne ustvarili pravljično lepega, nam bo Meta s simpatično družbo pripravila posebej ustvarjalno delavnico, 18. decembra ob 18.00. Čakamo vas obakrat in se veselimo in seveda, pričakujemo nove dogodivščine novih junakov, ki morda ne bodo ravno svetovljani, ampak v decembru je ves svet ena sama pravljica in naj se začne praznično pravljično lepo in naj seveda lepo tudi čim več časa traja, a ne? tekst Patricija Dodič, foto Hijacinta in Meta Batič kot sto otrok. Zaradi prostorske omejenosti so se letos odločili, da bodo ta praznik praznovali z osnovnošolci. Že pred vstopom v knjižnico jih je čarovnica Vilma razdelila po skupinah (kače, vampirji..) in jim razdelila obeske ter določila čarovni- hovita in nenavadna, zato so se vsi zelo zabavali. V nadaljevanju večera so potekale razne ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali čarovniške maske, tekmovali v spretnosti reševanja iger in risali čarovniške motive. Čarovnice so otrokom izdelale »A si eu te pego«. Nekateri tekmovalci so izvedli zelo zanimive plesne točke. Ob zaključku prireditve je potekala podelitev nagrad najboljšim skupinam in posameznikom. Pred odhodom so se otroci še pogostili s čarovniškimi sladkarijami in napitki. Vsem je bilo zelo prijetno zato so se domenili, da drugo leto vse skupaj ponovijo. Da je delo s tako velikim številom otrok potekalo nemoteno, gre zahvala skupini bistriških študentk, ki so knjižničarkam pomagale pri izvedbi zahtevne prireditve. tekst Vlasta Kirn, foto Katarina Škrab Triglav komplet Združite vsa zavarovanja in prihranite do 50 %. m Vse bo v redu. (7 ’ Nova c zavarovanja, L dvojni popusti. | C1 f že dve B; zavarovanji L sta komplet. ■ Več zavarujem, več privarčujem. www.triglav.si Knjižnica Makse San Ilirska Bistrica [H triglav Knjižnica Makse Samsa se zahvaljuje Zavarovalnici TRIGLAV za podarjena sponzorska sredstva. Z njimi bomo kupili dva računalnika in projekcijsko platno za izvedbo brezplačnih računalniških delavnic za uporabnike. Reportaža 26. PREMSKA SREČANJA Prem - Zadnjo novembrsko soboto je na gradu Prem potekala literarna prireditev 26. Premska srečanja. Prireditev se je pričela z literarno delavnico pod mentorstvom Patricije Dodič in Tomaža Mahkovica, osrednji del pa je bil namenjen Bertu Prib-cu, letošnjemu odlikovancu predsednika republike z redom za zasluge. Po razpravi o tem staroselskem Istranu, Šavrinu in Slovencu je sledil festival Slem Prem, katerega je z najboljšim izvajanjem avtorske pesmi osvojil Danilo Japelj. Celodnevna literarna prireditev seje nadaljevala s predstavitvijo zbornika Stopinje, zaključila pa z enodejanko »Ko pride Baltazar« v izvedbi Kraških komedijantov. Premska srečanja sta pripravila Združenje književnikov Primorske in ilirsko-bi-striška izpostava JSKD. Potem, ko je že kazalo, da letošnjih Premskih srečanj ne bo, saj so le ta vedno potekala meseca junija, so se organizatorji - sežansko Združenje književnikov Primorske in ilirsko-bistriška območna izpostava JSKD odločili, da kljub težavnim razmeram to tradicionalno literarno prireditev izpeljejo tudi šestindvajsetič. Letošnja rdeča nit dogajanja je bila literatura obarvana s humorjem in optimizmom, prav s tem, kar nam v teh hudih časih najbolj primanjkuje, kot je dejala predsednica knji-ževniškega združenja Magdalena Svetina Terčon. Strokovni del srečanja se je z literarno delavnico v prostorih premskega grada pri- čel že v dopoldanskih urah. Delavnico na kateri so udeleženci izpopolnjevali svoje ustvarjalne spretnosti in znanja sta vodila Patricija Dodič Patra in Tomaž Mahkovic. Potekala je v obliki razgovora, literarnega ustvarjanja, pogovora ob nastalih besedilih ter javne predstavitve le teh v popoldanskem delu premskega dogajanja. Delavnice se je udeležilo lepo bistriških literatov. Osrednji del letošnjih Premskih srečanj je bila razprava z naslovom Bert Pribac - staroselski Istran, Šavrin in Slovenec. Naj spomnimo, da je Pribac letošnji odlikovanec predsednika republike z redom za zasluge. Pesnik, pisatelj in strastni patriot je priznanje prejel za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premeščanju slovenske politične razdvojenosti, kot je sam dejal. Na Premu sicer ni bil fizično prisoten, je pa o njem najprej spregovoril amaterski film, ki je bil predvajan, v razpravi o življenju in delu Berta Pribca pa so govorili Helena Škrl, Magdalena Svetina Terčon in Edelman Jurinčič. Letošnja Premska srečanja so imela tudi nekaj tekmovalnega pridiha. V obliki Festivala Slem Prem je bila namreč razpisana literarna nagrada (denarna) za najboljšo avtorsko pesem oziroma najboljše podajanje lastnega besedila. Tričlanska žirija v sestavi Patricija Dodič, Ivko Spetič in David Terčon se je pri izboru posvetila bolj nastopu kot sami vsebini. Tretjo nagrado so pripisali domačinu Tonetu Škrlju iz Knežaka, ki je ob nastopu uporabil tudi kitaro. Druga nagrada je šla v roke Kraševki Heleni Škrl, Slem Prem 2012 pa je osvojil Danilo Japelj, ki je publiko navdušil z različnimi variantami izvedbe svojih pesmi. V poznih popoldanskih urah so člani Literarnega društva Ilirska Bistrica predstavili svojo zadnjo - dvajseto številko zbornika Stopinje. Prebirali so dela objavljena v tem zborniku, predvsem tista bolj hudomušna. Nastopili so: Neta Vergan, Helena Pirih Rosa, Tanja Volk, Ivko Spetič, Tomaž Mahkovic in pa predsednik društva Aleksander Borenovič (na sliki). Ker so bila letošnja Premska srečanja naravnana k optimizmu in humorju so se v tej luči tudi zaključila. Z nastopom Kraških komedijap-tov iz KŠD Štorje, ki so odigrali komedijo - enodejanko »Ko pride Baltazar«. tekst in foto Gaja Colja radio 94 BO IME LETA 2012 ONA ALI ON? V novembru in decembru smo na Regionalni radijski mreži Radio 94 pripravili že 18. izbor Ona ali on. V zadnjem mesecu v letu se že lahko odločimo, kdo je v življenju regije pustil presežek svojega dela, časa in idej. V uredništvu smo ocenili, da si priznanja za svoje delo letos najbolj zaslužijo Janez Kebe, avtor knjige Cerkniško jezero in ljudje ob njem, dirigent Mešanega pevskega zbora Adora-mus, Simfoničnega orkestra Cantabile in Pihalnega orkestra Logatec Marjan Grdadolnik, vodja projekta Park vojaške zgodovine Janko Boštjančič, zdaj že nekdanja uspešna direktorica Zdravstvenega doma Logatec in predana pediatrinja Jasna Čuk Rupnik, Danica Štefančič, predsednica Kulturnega društva Rak Rakek, ki je letos praznovalo 10-letnico, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, ki je pripravila Udovičevo jesen, Benjamin Žnidaršič, direktor Zavoda za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin Ars Viva, predsednica novoustanovljenega Društva za zaščito živali Postojna Silva Bajc, Darinka Dekleva, predsednica Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica, ki se je aktivno vključilo v zbiranje sredstev za nakup hišnega dvigala za Žigo Kre-blja, Slava Dragolič, ki že 20 let deluje v Društvu Tvoj telefon, v okviru društva Modre siničke šiva punčke za Unicef in ustvarja v lite- rarnem društvu Likus, zagovornik narave Brane Koren, predsednik PGD Postojna Boštjan Triler, Cvetka Kernel, ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, za organizacijo Evropskega prvenstva, Anita Ivančič, za humanitarno akcijo Željam naproti, v kateri so za malega Lenarta zbrali 50.000 evrov, podpredsednik Društva ljubiteljev železnic, ki je v Ilirsko Bistrico pripeljalo muzejsko lokomotivo Bredo Jadran Možina, Petra Šajn, ki je z uporabo defibrilatorja pri Predjamskem gradu rešila življenje obiskovalcu, Pepi Krašna, ki je dolgoletno zbiranje starih razglednic kronal s knjigo Razglednice tiskarne Šeber, predsednica Društva podeželskih žena Ilirska Bistrica, ki je izdalo knjigo Jedi naših starih mam Darinka Brožič, Lili Primc, predsedni- ca društva Vita Pivka, ki je prejelo nagrado za družbeno inovacijo in dolgoletna pivška učiteljica, nagrajenka Ministrstva za šolstvo Magdalena Bobek. Poslušalci pa so dodali še svoje predloge in v izbor uvrstili Folklorno skupino Torbarji, Ireno Uršič, avtorico knjige na jurški zemlji, Tamaro Urbančič, mentorico kmetijskega krožka na OŠ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, patronažno sestro Bernardo Lumbar in reševalca Stojana Boliča. Kdo je tisti, ki mu bodo poslušalci namenili največ glasov, pa bo znano 19. decembra, ko bomo na slavnostni podelitvi v Jamskem dvorcu razkrili ime zmagovalca. Takrat bomo podelili tudi priznanja iz letošnje poletne akcije Naj poletje. 91,1 -107,1 Mhz Skupaj z R 9fy •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Fabci 4, 6254 Jelšane GSM: 041/410-343 Liburnia Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica Terme Čatež Oddamo apartma za 4-5 oseb. 02.05. -28.06.2012 30€ 29.06. -25.08.2012 70€ 26.08.-20.12.2012 40C 21.12.-02.01.2013 70€ Cena najema / dan brez kart za kopanje. tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 26.04. - 21.06.2012 45 € 22.06. - 02.09.2012 60 € 03.09. - 10.10.2012 35 € Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 Oglaševalec se predstavi Sonce v vsak dom Verjetno ste opazili, da je ves moj program naravnan na varčevanju, pridobivanju in hranjenju različnih energij, na naravi prijazen način. Vsi smo del narave in treba se je zavestno in moralno obnašati do okolja! Na vse zadnje pa s takšnim ravnanjem zelo veliko privarčujemo. Ljudje vse premalo beremo, vsem nam dostopne podatke, koliko energije daje sonce, veter, voda, zemeljska toplota in še bi lahko našteval. Velika večina ljudi se opravičuje z besedo, da so vse te naložbe drage?!? Vendar nam z zelo enostavnim izračunom zastane dih, kako hitro se vse te investicije obrestujejo, povrnejo in na daljši rok omogočajo boljše, kvalitetnejše in predvsem varčnejše bivanje.. Že samo navaden solarni sistem za 4-člansko družino se povrne v slabih dveh letih! Smo v takšnem zemeljskem pasu, kjer je sonca dovolj, včasih preveč... Pa še vedno ljudje grejemo sanitarno vodo z elektriko, oljem, plinom, nekateri pa morajo vsaki drugi dan zakurit v peč z drvmi, da imajo toplo vodo! Sonce sveti pa praktično zastonj! 4-članska družina za ogrevanje tople vode porabi preko tople sezone cca 400-500 I kurilnega olja in pri današnjih cenah tega energenta je to res velik nesmisel! Varčujmo kurilno olje za zimske, hladne dni, ko ga bomo res potrebovali! Solarni sistem lahko tudi nadgradimo v pomoč ogrevanju, kar je zadnje čase pravi hit! Veliko ljudi se odloča, da poleg ogrevanja sanitarne vode, shranjuje viške toplote tudi za pomoč ogrevanja. Seveda je potrebno namestiti kakšen kolektor več od obstoječih in nam sonce preko dneva ogreje določeno količino vode tudi v zalogovniku, iz katerega pozneje porabimo vodo za ogrevanje prostorov, radiatorsko ali preko talnega sistema. Fasada na hiši...fasada je predvsem toplotna zaščita in poleg tega opravlja še druge pomembne funkcije, za ustvarjanje ugodne bivalne klime v stanovanju in za boljše počutje vseh stanovalcev. Fasada ščiti objekt pred ohlajanjem pozimi in poleti pred vdorom neznosne vročine skozi zidove! S fasado odpravimo različne toplotne mostove objekta, nenazadnje pa varuje vso gradbeno konstrukcijo pred propadanjem, ker materjal ne zmrzuje in se ne pregreva. Z izbiro pravega in kvalitetnega zaključnega sloja, pa poskrbimo predvsem paro-propustnost, vodo-odbojnost in pa, da je objekt lepši in prijaznejši do vas in okolice. Nekaj iz programa ® podjetja FORDSOLAR • SOLARNI SISTEMI— ogrevanje sanitarne vode, kolektorji vseh vrst, nava-dni-ploščati, evropskega proizvajalca z 10 letno garancijo, kot tudi vakumske, navadni odprti sistem ali tako imenovani HEAT-PIPE, vse vrste pritrdilnih sistemov za na strehe, solarne obtočne črpalke z potrebno elektroniko za krmiljenje, črpalke za polnjenje sistemov, eko-glikol, INOX izolirane cevi za povezavo sistemov „ ,, • SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,5 t POPOLNI SOLARNI KOMPLET! • bojler 3001 - 2 x topi. izm. (4 leta garancije)...siva ali modra barva ■2x plošč, kolektor-4 m2 (10 letgarancije)...certif. solar-keymark • kompl. solarna dlfer. elektronika s črpalko in 4xtipala...slo navodila • kompl. pritrdilna konstrukcija za 2 kolektorja - streha • 15 m povezovalne - izolirane lnox cevi dn-16 2 x z kompl. priključki ■ vsi povezovalni in končni členi za dva ploščata kolektorja ■ raztezna 181 posoda - sanitarna za 3001 bojler ■ raztezna 181 posoda - šolar za solarni sistem (glikol) 20 ~70°c 230v-2kw-6/4" • 101glikola »eko -35°c« ■ ročna polnilna črpalka za polnjenje sistema z glikolom do 3-bar j 1 • fofofofo h* 1 j . H -! 5 19 i MOŽNOST PRILAGODITVE, ZAMENJAVE ALI RAZŠIRITVE VSEH SESTAVNIH DELOV: Kolektorji....navadni, vakumski, odprti sistem, H EAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojlerji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EKO - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev - DINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti. agfTTTTlfci NAKUP NA OBROKE d Omers Ciuh " hncnuitional Cena na obroke..2.299,00 € + DDV ~ DINERS Gotovinsko plačilo..„10 % POPUST!....2.069,10 € + DDV Ob nakupu kompleta prihranite PREKO 430,00 €* ‘Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov namreč presega 2.500,00 € BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! Vse informacije NON-STOP! I PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com • FASADNI SISTEMI- fasadni stiropor, brez ali s priklopom, lahko tudi grafitni, kjer povečamo izolativnost za cca 20%, lepila, fasadne mrežice, vogalniki navadni, in odkapni, fasadna sidra in stiroporni čepki... Pri nakupu fasadnega sistema nudim brezplačno izposojo stroja za rezanje stiropornih plošč! • ZAKLJUČNI SLOJI- mozaični ometi, fasadne barve, akril, silikat, silikon. Izredno velika izbira različnih barvnih tonov, hitra dostava na objekt, zaradi direktne dobave posebno ugodna cena • IZOLACIJE THERMO- stiropor vseh vrst in debelin, steki, in kamena volna ... • IZOLACIJE HIDRO- talna, temeljna, vodna, strešna, parne zapore... • ZALOGOVNIKI - 500 do 5000 L z izolacijo in šolar, izmenjevalcem ... • LADDOMAT- naprave za polnjenje zalogovnikov - tip 21 in tip 21-60 ... • BOJLERJI- sanitarni, kombinirani ,z dvema iz-menj., 200 ali 3001_ • TALNA OGREVANJA- izol. sistemske plošče vseh vrst, ALUMPLAST 16x2 cevi, robni trakovi različnih dimenzij • RIGIPS- vse za suhomon-tažo, mavčne plošče, profili, vijaki, fug. mase • LED TEHNIKA-bi osvetlili prostore, parkirišča, dvori- šča ...? VARČNO! • VETRNI GENERATORJI-12V - različnih moči od 200-1000VV... • TRANSPORT- doma in tujina do 3,5 T Pri veliko od navedenih sistemov nudim pomoč pri ureditvi nepovratnih sredstev preko EKO-sklada Republike Slovenije -vloga za pridobitev nepovratnih sredstev -pomoč pri izpolnjevanju vloge -fotografiranje in dokumentiranje objektov za vlogo -izdelava predračunov -izvedbe sistemov -razni strokovni nasveti in ostalo Kar koli Vas zanima iz moje ponudbe, mi pišite, me pokličite, zahtevajte ponudbo, z veseljem Vam posredujem želeno informacijo! Obiščite tudi www.fordsolar.si Upravljanje nepremičnin Stanovanjsko gospodarstvo in investicije, d.o.o., je gospodarska družba z dejavnostjo upravljanja in posredovanja v prometu z nepremičninami, inženiringa in svetovanja. Navedene storitve opravljamo več kot 20 let. Sedež družbe je v Idriji na naslovu Kosovelova ulica 9, Idrija. V letu 2010 pa smo odprli poslovno enoto v Ilirski Bistrici na naslovu Bazoviška cesta 38, Ilirska Bistrica. Storitve upravljanja večstanovanjskih stavb, našo temeljno dejavnost, izvajamo na območju občin Idrija, Cerkno, Ilirska Bistrica, Postojna in Kranj kjer upravljamo preko 100 večstanovanjskih objektov. S stalno željo dviga kvalitete storitev upravljanja, nudimo kakovostne usluge in s tem omogočamo čim višjo kvaliteto bivanja vsem uporabnikom stanovanj, tako lastnikom kot najemnikom. Naše podjetje je v času svojega delovanja pridobilo precej znanja in izkušenj za opravljanje storitev upravljanja po določilih Stanovanjskega zakona in Stvar-nopravnega. Razpolagamo s potrebnim strokovnim kadrom, poslovnimi prostori in sodobnim računalniškem sistemom, ki ga nadgrajujemo in posodabljamo. Po novem uvajamo tudi internetni portal Upravnik za vse naše stranke, kar bo tudi pripomoglo k večji transparentnosti poslovanja, saj bo možen dostop do vseh računov izvajalcev in ostalih dokumentov tudi preko interneta. Naša konkurenčna prednost je velika prilagodljivost posameznim lastnikom objektov t.i. upravljanje - po meri lastnika. Za svoje stranke vedno poskrbimo tudi pri pridobivanjih nepovratnih sredstev tako smo v preteklem letu za nekatere izvedene projekte pridobili sredstva EKO Sklada JS - nepovratna sredstva iz naslova naložb v večjo energetsko učinkovi- tost stavb in uporabe obnovljivih virov energije. Strankam ne zaračunavamo vsake malenkosti pač pa jim v osnovni ceni upravljanja izvedemo vsa drobna opravila (tudi deljenje položnic ipd.). Na vaša vprašanja prijazno odgovorimo, tudi če ne upravljamo z vašo nepremičnino. SGI POTREBUJETE UPRAVNIKA ZA VAŠO STAVBO? Ml SMO PRAVI NASLOV ZA VAS! Stanovanjsko gospodarstvo in investicije, d.o.o. GSM: 041 323 034 • robert.lican@sgi-nepremicnine.si pOlUŠTVO £ RAJKO BRATUŽ s.p. Kajuhova 22 • 6215 Divača Tel/Fax: +386(0)5 76 38 069 GSM:+386 (0)31 655711 > E-mail: spial.bratuz@gmail.com mn ALUMINIJASTA IN PVC •OKNA •VERANDE •VETROLOVI •BALKONSKE ZASTEKLITVE INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si USI ^ DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: • VODOVODNE INSTALACIJE termotehnlka • PLINSKE INSTALACIJE Buderus • KLIMATSKE NAPRAVE r+ Ek05klad • TOPLOTNE ČRPALKE V,ESMANN • SONČNI KOLEKTORJI CTC VIEgMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Od privatne hiše do manjšega naselja Rezervoarji za deževnico IZREDNA CENA: Že od 2.150,00 € + brezplačna dostava & montaža! ®Oi»lMUDDUS 041 /712 487 rogl.darko@siol.net ____________________ne prezrite - energetika... Ne prezrite - nasveti energetske pisarne IheŽMK O Toplotna izolacija strehe Zima je pravi čas da preverimo učinkovitost toplotne izolacije strehe ali tlaka neogrevanega podstrešja. Hitro topljenje snega in ledene sveče so nedvoumen dokaz, da skozi gornji del stavbe po nepotrebnem in popolnoma neučinkovito izgubljamo energijo. Plesen v stanovanju - med ogrevalno sezono se najbolj intenzivno razvija - bo še dodaten impulz odločitvi za učinkovite energetske spremembe. Streha nad bivalnim podstrešjem je en del stavbe, vendar le skupaj s toplotno izolirano fasado in tlaki sestavlja energetsko učinkovit ovoj stavbe. Znanje, pridobljeno z obiskom energetsko svetovalne pisarne ENSVET je najboljša naložba, na portalu NEP Slovenija (http:// nep.vitra.si) pa so dostopni članki, ki z opozorili in rešitvami celovito obdelujejo ovoj stavbe, vključno s stenskimi in strešnimi okni. Pravila veljajo za novogradnje in sanacije. Toplotna izolacija strehe Streha je sestavljena konstrukcija, ki mora zadostiti statičnim (teža kritine, sneg) in dinamičnim (veter) obremenitvam, mora nas zaščiti pred zunanjimi vplivi vode (dež, veter, sneg). Če imamo pod njo stanovanje nas z dovolj debelo toplotno izolacijo (brez toplotnih mostov) ščiti pred poletno vročino in zimskim mrazom. Danes priporočamo v strehi 40 cm izolacije (PURES zahteva min. 25 cm), zato je celotna debelina konstrukcije 50 - 60 cm. Toplotno izolacijo lahko vgradimo v celoti nad ali pod špirovci, najbolj pogosto pa med in pod špirovci. Deske na strehi so nepotrebne, zaščito pred točo bolje in koristneje opravljajo lesno vlaknene plošče, katerih debelino prištejemo k ostali toplotni izolaciji, saj ima (skoraj) enake izolacijske karakteristike. Sanacija toplotne izolacije strehe Tudi - in predvsem -pri sanacijah se moramo znebiti toplotnih mostov, ki se na strehi pojavljajo ne dveh mestih. Na obeh se mora strešna izolacija 100% spojiti s fasadno izolacijo. Prvo mesto je okrog kapne lege, drugo pa je v »špici«. V nobenem primeru ne obzidamo kapne lege, saj potrebujemo prostor za stik s fasadno izolacijo. Isto velja za zid v »špici«, ki mora biti okrog 40 cm nižji od vrha špirovcev, kar velja tudi za vse zidane predelne stene. Težava - plesen in toplotne izgube - bodo prišle z ogrevanjem. Na fotografiji so na zasneženi rdeči strehi vidne posledice opisanega neznanja in šlamparije. K sanaciji lahko pristopimo od zgoraj (strop podstrešnega stanovanja ostane) ali od spodaj (kritina ostane). Seveda pa je najlažje, če lahko odpremo streho v celoti. V vsakem primeru bodo po uspešni sanaciji ledene sveče - še en zimski pokazatelj neučinkovite rabe energije -čudežno izginile. V primeru podstrešnega stanovanja je potrebno 0.5 m nad stropom (ravnim ali poševnim) V\ ■ V-tMo v.wvX; ;.i vYX'X AxxvXxX xxVxVX\' „XX-XXXXs ,Xx\xXXX \x\Na območju dosega publikacije živi 212.303 ljudi ^Na območju dosega publikacije posluje 19.151 podjetij ^ Bralci prebirajo oglasnike, ker se hočejo seznaniti s ponudbo Bralci radi shranijo oglasnike, ker so dober vir informacij Največja Variš priložnost do zdaj! •50% vzdrževanje vozila 5 let** 99 na mesec* ali 9.990 € a TOVOTA _..... . -50% kasko in obvezno zavarovanje 5 let** Toyota nudi vedno več. PpMptt Vabljeni v najbližji salon Toyota! P+JfeSl CENTER JEREB Brez omejitve kilometrov Polje 9b, IZOla * (05) 61 68 001 letno TOVOTA JAMSTVO X 7 Sr:': iis -.v;-?.'-' Today Tomorrou/ Toyota uiunu.toyota.si Poraba goriva: 3,91/100 km, emisije C02:104 -127 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. *Reprezentativni primer kredita: vrsta financiranja - finančni leasing; predračunska vrednost predmeta financiranja znaša 9.990,00 EUR. Lastna udeležba (poiog): 3.447,15 EUR; skupni znesek kreditaje 6.542,85 EUR trajanje kredita 60 mesecev, mesečni obrok v znesku 99,00 EUR; zadnji obrok v znesku 1.998,00 EUR; skupni znesek za ptačiio brez lastne udeležbe znaša 7.938,00 EUR; letna kreditna obrestna mero znaša 6,3%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor stroški odobritve in priprave pogodbe so v višini 149,85 EUR. Efektivna obrestna mera znaša 7,32% na dan 24.8.2012. Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Efektivna obrestna mera je izračunana glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika iz reprezentativnega primera. Efektivna obrestna mera je izračunana ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški ki vplivajo na efektivno obrestno mero. ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe. “Ponudba velja za zavarovanje, sklenjeno pri Zavarovalnici Maribor ter za vzdrževanje vozila do 5 let oz. 75.000km. KULTURNO ETNOLOŠKO TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO ALOJZIJ MIHELČIČ HARIJE VABILO Vabimo Vas, da se nam pridružite na Božičnem koncertu 24 decembra 2012, ob 21.30 uri, v cerkvi sv. Štefana v Harijah in v sredo, 26. decembra 2012, od 9. ure dalje na parkirišču KS Harije. Še posebej lepo vabljeni, da skupaj počastimo Dan samostojnosti in enotnosti ob 10. uri na parkirišču KS Harije. Prireditev sofinancira Občina Ilirska Bistrica. Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica V40 Kotel na uplinjanje polen z. Lambda sondo »raketa med kotli* • ISKORISTEK 92% • REGULACIJA Z LAMBDA SONDO • VELIK NALAGALNI PROSTOR • NAKLADANJE 1x DNEVNO ISmin DO KONCA LETA 2012 CTC SUBVENCHA lOOOC • NA KOTEL CTC V40 LAMBDA • NA TOPLOTNO ČRPALKO CTC ECOAIR110 Mobi:041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA VABI NA 3. RAZSTAVO OBLIKOVALCEV 2012 Tema letošnje razstave je ADVENTNI VENČEK IN SVEČANO NAMIZNO POSODJE. Razstavo bomo svečano otvorili v petek, 14. decembra ob 18.00 v HODNIKOVI GALERIJI (nad Hodnikovim mlinom). Razstava bo odprta 15., 16. in 17. decembra ter nasledni vikend, 22. in 23. decembra, od 9.00 do 15.00 ali po predhodni najavi. KABELSKA TELEVIZIJA V OPTIČNEM OMREŽJU Izgradnja optičnega omrežja v naši občini je v zaključni fazi in prihaja čas, ko se boste morali odločiti za ponudnika. Seveda bomo vsi polni obljub in lepih besed, zato vas pozivamo, da se pred odločitvijo, komu boste zaupali, dobro seznanite z dejstvi! Teles d.o.o. je domače, bistriško podjetje. S telekomunikacijami in kabelsko televizijo se ukvarjamo že 20 let. Našo kvalitetno ponudbo in hiter servis je prepoznalo že veliko zadovoljnih strank. V veselje nam je, da se bomo z optičnim omrežjem lahko približali tudi vsem, ki vas naše omrežje do sedaj ni doseglo. Preverite našo ponudbo! Z veseljem vam bomo svetovali! Sicer nimamo klicnega centra, kjer boste drugi, tretji ali peti v čakalni vrsti, nas pa lahko dobite direktno na našo telefonsko številko! TRIO NA OPTIKI OD 38.00C mesečno TELEVIZIJA • INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK m š * Enostaven priklop TV sprejemnika (s kablom direktno v TV sprejemnik), brez dodatnih »komunikatorjev« in brez dodatnega daljinskega upravljavca * Velika izbira kvalitetnih TV programov v osnovni ponudbi * Edini imamo v ponudbi bistriško TV GALEJA * Možnost priklopa večjega števila TV sprejemnikov * Prenos obstoječe telefonske številke uredimo brezplačno * Hiter in zanesljiv internet * Hišni razvod vam lahko izvedemo mi, skladno s specifiko kabeslke TV in vašimi željami * Brez vezave in brez skritih podrobnosti v drobnem tisku Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na sedežu podjetja - Vilharjeva 35, Ilirska Bistrica (obrtna cona Trnovo), lahko nas pokličete na 05/7110100 ali obiščite spletno stran www.teles.si 16” ALU PLATIŠČA) MEGLENKI SPREDAJ) TEMPOMAT ) ) ■ SAMODEJNA KLIMA) SREČNA ŽENAj SISTEM ESP) 6 ZRAČNIH BLAZIN ) VARNI OTROCI J www.renault.si 3 LET S SS2H mm RENAULT MEGANE GENERATION VOVAGE 7F ZA 12.790 ElIR — ■M ■» mmMm * mm ■ m Ir mm ■* mm ■ m 'Skl garantife sh 100.000 km veja ob mtam t fenauli feiascžranjem. DRIVE THE CHANGE PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,4-67 l/100km. EMISIJE C02115-155 g/km RF. NADIJ Trno ABC PE KOPER 05/663-61-17 PE AJDOVŠČINA 05/364-33-02 PE NOVA GORICA 05/335-44-00 PE POSTOJNA 05/721-28-28 PE TOLMIN 05/388-47-00 PROIZVODNJA VREČK, FOLIJ & OSTALE EMBALAŽE ti 6 0 ~® Izdeiava produktov namenjenih za: MESNO INDUSTRIJO, TRGOVINSKO, GOSTINSKO IN PROIZVODNO DEJAVNOST, PEKARSTVO IN SLAŠČIČARSTVO, GOSPODINJSTVA Ivančič Suzi s.p., OIC Hrpelje 33, 6240 Kozina T 05 6801602, G 041 217 820, E ivancicsuzi@siol.com SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 Za vsa naročila do konca leta 2012 do 20% popusta ob 20 letnici podjetja SUMA UMETNO KOVAŠTVO OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozijsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... tel.: >386 (0)5 7 1 I 0244 (vsak delavnik med 7li in I5h) fax: >386 (0)5 7 1 1024-3. e-mail: info@umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com - )M^y ,- H :< pišite nam: info@e-sneznik.net