DOLENJSKI UST - št. 19 (1500) - 11. maja 1978
SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMELJ,
	■ KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.	Novo	mesto,	11.	maja	1978	Št.	12
VSEBINA
OBČINA METLIKA:
120. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1978
121. Odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Metlika
OBČINA NOVO MESTO:
122. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za vzdrževanje in obnovo krajevnih poti, ureditev pokopališč in naselij v krajevni skupnosti Mirna peč
OBČINA RIBNICA:
123. Popravek in dopolnilo Samoupravnega sporazuma o obsegu in načinu združevanj ter uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti požarnega varstva v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE:
124. Statutarni odlok o članih izvršnega sveta občinske skupščine iz vrst predstojnikov občinskih upravnih organov
Občina Metlika
120.
Skupščina občine Metlika je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 39/74) in 219. člena statuta občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1978 sprejela
ODLOK
0 PRORAČUNU OBČINE METLIKA ZA LETO 1978
1. člen
Občinski proračun za leto 1978 obsega dohodke v znesku
16.532.000	din, ki so vsi razporejeni po posebnem delu proračuna.
2. člen
V	sredstva rezerve se vlaga
1 % od tekočih dohodkov proračuna za leto 1978.
3. člen
Zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna se izvrševanje proračuna omeji za 5 % do 1. 9. 1978. V primeru, da se kljub temu ne bo moglo uskladiti dohodke in izdatke proračuna, lahko IS za začasno kritje razporejenih sredstev
uporabi sredstva rezervnega sklada.
4;. člen
Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
5. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1978 morajo izvrševati sklepe in priporočila skupščine občine Metlika in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1978 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let.
6. člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
7. člen
Dohodki, ki jih upravni organi ustvarijo z izdajanjem
zdravstvenih spričeval za živino, so dohodek proračuna in se v celoti usmerjajo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni in s katerimi razpolaga občinska veterinarska inšpekcija.
8.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Metlika je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika.
9. člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna, se odvajajo mesečno na njihove račune, upoštevajoč določbe 3. člena tega odloka.
10. člen
Izvršni svet skupščine občine Metlika je pooblaščen, da odloča:
1. o uporabi sredstev rezervnega sklada in sicer do višine
100.000	din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 39/74);
2. o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene
in premalo	predvidene
proračunske izdatke;
3.	o spremembi namena in višine poedinih postavk ali o prenosu v tekočo rezervo.
11. člen
Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna.
12. člen
Sredstva, ki so po odloku o
začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v prvem trimesečju 1978 (Skupščinski Dolenjski list, štev. 32/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna.
13. člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1978 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1978, ki je sestavni del tega proračuna.
14. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem
listu, uporablja pa se od 1. januaija 1978 dalje.
Številka: 400-4/77 Datum: 27.3.1978
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
121.
Skupščina občine Metlika je na podlagi 4. odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS št. 23/76) in
2.	odstavka 246. člena statuta občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 21. 9.1977 sprejela
ODLOK o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Metlika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki se morajo na območju občine zgraditi zaklonišča, zakloni in drugi zaščitni objekti.
2. člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje, ki zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi učinki in je predpisano urejeno in opremljeno.
Zakloni so: odprti in pokriti rovi, jame, zakloni v hišah, v gradbenih objektih. Gradijo se v neposredni vojni nevarnosti ah v vojni.
Drugi zaščitni objekti so: tuneli, predori in drugi objekti.
Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov se izvaja po določilih tega odloka in v skladu z veljavnimi predpisi in pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Ur. list št. 11/76).
3. člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezno evidenco.
4. člen
Zaklonišča se gradijo na območju mestnega naselja Metlika in naseljih v skladu z urbanističnimi dokumenti ter odlokom in programom gradnje zaklonišč, ki ga sprejme svet za
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito ter je sestavni del tega odloka. Z urbanističnim načrtom se določajo vrsta, urbanistični pogoji in makro-lokacija zaklonišč ter prilagajanje prostorov in naravnih objektov za zaščito občanov in materialnih dobrin.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so zunaj mesta oz. naselja, iz prvega odstvka tega člena.
n. GRADITEV ZAKLONIŠČ
5. člen Zaklonišča so:
— javna zaklonišča,
— hišna in blokovna zaklonišča,
— zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Javna zaklonišča gradi, opremlja in vzdržuje občina kot samostojne objekte ah v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Javna zaklonišča so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Hišna in blokovna zaklonišča gradijo investitoiji zgradb in so namenjena za zaščito stanovalcev v hišah in blokih.
Zaklonišča v organizacijah združenega dela gradijo organizacije združenega dela in so namenjena za zaščito delavcev organizacije.
6. člen
Zaklonišča se, kjer je mogoče, gradijo kot dvonamen-ski objekti:
— za zaščito občanov in materialnih dobrin pred vojnimi učinki,
— za možnost uporabe v miru, za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
7. člen
Zaklonišča se gradijo praviloma v vseh stanovanjskih objektih. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov, pod pogojem, da je na 50 m2 bruto površine stanovanjskih objektov, za katere se gradi skupno zaklonišče, zagotovljen zaklo-niščni prostor najmanj za enega prebivalca.
Za objekte, v katerih je manj kot 25 stanovanj, praviloma ni potrebno graditi zaklonišča. V tem primeru se gradi skupno
zaklonišče za več objektov skupaj.
8. člen
Investitorji novih večstanovanjskih in poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišča v objektu ah v njegovi neposredni bližini.
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
9. člen
Pri adaptaciji obstoječih poslopij mora investitor pri povečanju uporabne površine ali spremembe namembnosti objekta v sklopu^ objekta zgraditi zaklonišče. Če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko .obrambo skupščine občine, da lahko odstopi od graditve zaklonišča.
10. člen
Investitor si mora pred izdajo
lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo in adaptacijo zaklonišč.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna ah ni izdelana v skladu s predpisi in z normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
11. člen
Občinski inšpekcijski organi
izvajajo inšpekcije nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč.
12. člen
Komunalne in druge objekte
v mestu, ki jih gradijo pod površino tal in so primerna za preureditev v zaklonišča, mora investitor prilagoditi za zaščito prebivalstva in dobrin.
Obstoječe komunalne	in
druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal, morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ	za
ljudsko obrambo.
Dodatni stroški zaradi prilagoditve ah povečave se krijejo iz računa za gradnjo	in
vzdrževanje zaklonišč v občini Metlika.
13. člen
Gradnja individualnih zaklonišč je obvezna v naslednjih krajevnih skupnostih oz. naseljih,	ki se	glede na
izpostavljenost delijo v dvoje območij:
I.	območje:	zaklonišča
osnovne zaščite, 1 do 3 atm. nadpritiska,
II.	območje:	zaklonišča
dopolnilne zaščite, odpornost
0,5 atm. nadpritiska, ki se gradijo v neposredni vojni nevarnosti.
I. območje obsega krajevno skupnost Metlika — mesto Metlika.
Pri projektiranju zaklonišč za industrijske objekte, za objekte, kjer se zbira večje število ljudi in večje stanovanjske objekte je treba upoštevati nadpritisk za I. območje, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč.
II. območje obsega naslednje krajevne skupnosti: Gradac — naselje Gradac,
Podzemelj — naselje Podzemelj, Suhor - naselje Suhor in Radoviča — naselje Radoviča.
IH. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
14. člen
Zaklonišča je treba vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje občina.
Zaklonišča ogranizacij združenega dela vzdržujejo organizacije združenega dela.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo koristniki stavb ah upravljalci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju objektov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se	delijo	v enakem
razmerju,	kot	velja za
investicijska vzdrževanja objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila	mora	biti na
ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
15. člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma upravljalci teh poslopij.
V	hišah in etažah - z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenja s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri rriorebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, ki znaša
2	% od skupne cene gradbenega dela stavbe oziroma adaptacije.
Sredstva se zbirajo na posebnem računu za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč v občini.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posamezni deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 2 % od skupne stanarine oz. najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini
0,03 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini
0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Vrednost stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in drugih stavb se določa v skladu z odlokom o davkih občanov v občini Metlika.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka za občane, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oz. prostore kot posamezne dele stavb, izda davčna uprava skupščine občine.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (elektrika, vodovod, kanalizacija in drugo) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Prispevek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Sredstva, zbrana na podlagi določil tega člena, se uporabljajo za gradnjo, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč.
17. člen Prispevek iz prvega odstavka
iz prejšnjega člena plačujejo družbeni investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb od plačila začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišče iz tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
— organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posamezni deli stavb v družbeni lastnini do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec,
— imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih ter drugih prostorov in stavb v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto,
— občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
18. člen Zavezanci prispevka iz
tretjega in četrtega odstavka
16.	člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna.
Zavezanci prispevka iz petega odstavka 16. člena tega odloka morajo vložiti napoved v vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinska davčna uprava. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
19. člen Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko varnost, obrambo in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč,
ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične oziroma temeljne in druge organizacije združenega dela.
Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali za prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč, ia so sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ
V MIRU
20. člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabijo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
— da se v zakloniščih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih, v zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi,
— da v njih niso uskladiščene vnetljive in strupene snovi,
— da se ne uporabljajo na način, s katerim bi se poslabšali higienski in tehnični pogoji zaklonišča,
— da se zaklonišča v primeru vojne nevarnosti lahko takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazni in usposobi za zaščito.
21. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati:
— namen in čas uporabe zaklonišča, vzdrževanje, prenehanje, pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za usposobitev prostorov, stanje zaklonišča ob oddaji zaklonišča v najem in višina najemnine.
V	primeru neposredne vojne nevarnosti ah ob uvedbi ukrepov za pripravljenost in ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili.
Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora poravnati najemnik.
22. člen Upravljavci stanovanjskih objektov dajejo zaklonišča v upravljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
Dohodki, dobljeni z oddajo v najem, se pri upravljavcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje zaklonišč.	+
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če pri gradnji objekta ne
zgradi zaklonišče, ki ustreza predpisanim tehničnim pogojem, če ne vplača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč. Z denarno kaznijo od 500 do
2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v OZD ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 500 do
1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
— če pri gradnji stavbe ne zgradi zaklonišča v skladu z odločbo pristojnega občinskega organa, če zgradi zaklonišče, ki ne izpolnjuje pogojev zaščite,
— če ne plačuje ali ne vplača pravočasno ali pa ne plača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč, ki gaje po zakonu in odloku dolžan vplačati.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdana dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali, so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka.
25. člen Organizacije združenega dela
in druge organizacije ter organizacije za gospodarjenje s stavbami in prostori v družbeni lastnini so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih
objektov za zaščito ter dostaviti podatke občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo Metlika najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
26. člen Občinska skupščina uskladi
najkasneje do 31. decembra 1978 urbanistični program, urbanistične in zazidalne načrte na način, določen v 2. do 4. točki Navodila o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč (Uradni list SRS št. 1/78), urbanistični red pa do 31. decembra 1979 na način, določen v 5. točki navedenega navodila.
27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od dneva sprejetja.
Številka: 8-3/77 Datum: 21.9.1977
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE METLIKA: VRVIŠCAR FRANC, l.r.
Občžna Novo mesto
122.
Na podlagi 37. člena statuta krajevne skupnosti Mirna peč,
4.	člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list št. 3/73) ter na podlagi sklepa zborov občanov, ki so bili v času od 8. 4. do 22.
4.	1978, je skupščina krajevne skupnosti Mima peč na svoji sedmi seji dne 23. 4. 1978 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za vzdrževanje in obnovo krajevnih poti, ureditev pokopališč in naselij
1.
Za območje krajevne skupnosti Mirna peč se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za vzdrževanje in obnovo krajevnih poti, ureditev pokopališč in naselij.
2.
V	petletnem obdobju zbrana sredstva s samoprispevkom v znesku 1,800.000,00 se bodo porabila;
— 55 % za redno vzdrževanje krajevnih poti,
- 42 % za asfaltiranje s prometom bolj obremenjenih krajevnih poti ter pota skozi večja naselja,
—	3 % za ureditev in vzdrževanje pokopališč.
3.
Razporeditev in vrstni red porabe zbranih namenskih sredstev se določi po vsakoletnem programu in finančnem načrtu, katerega sprejme skupščina krajevne skupnosti po predhodni razpravi na zborih občanov.
4.
Nadzor zbiranja in porabe samoprispevka ima skupščina krajevne skupnosti in občani pri obravnavi finančnega poročila na zborih občanov.
5.
Za izvajanje dejavnosti, ki se financirajo s samoprispevkom, je odgovoren svet krajevne skupnosti.
6.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti in so volilni upravičenci, kakor tudi občani, ki so zaposleni, četudi nimajo splošne volilne pravice.
7.
Referendum bo v nedeljo,
28.	5. 1978 od 6.30 do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija v krajevni skupnosti.
8.
Na referendumu glasujejo občani neposredno s tajnim glasovanjem. Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
Referendum dne 28. 5.1978 o uvedbi krajevnega samoprispevka za vzdrževanje in obnovo krajevnih poti, ureditev pokopališč in naselij v krajevni skupnosti Mima peč.
Krajevni samoprispevek se predpiše za dobo petih let in sicer od 1. 6. 1978 do 31. 5. 1983 in ga plačujejo:
1. delavci, upokojenci in lastniki kmetijskih zemljišč — 1 odstotek od neto osebnih dohodkov, pokojnin in katastrskega dohodka,
2. obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki
-	2 odstotka od davčne osnove.
Plačevanja prispevka so oproščeni:
1. zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega 2.000,00 din mesečno,
2. zavezanci, katerih katastrski dohodek ne presega 2.000,00 din od kmetijskega zemljišča letno,
3.	samoprispevka ne plačujejo:
— vajenci od vajeniških nagrad,
— dijaki in študentje od štipendij,
— prejemniki družbene pomoči, priznavalnin, otroškega dodatka in invalidi, katerih invalidnost presega 70 %. Zbrana sredstva se porabijo v
celoti za namene navedene v prvem odstavku glasovnice.
Glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“.
9.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in določila zakona o volitvah delegatov v družbenopolitične skupnosti. Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja volilna komisija v krajevni skupnosti, nadzor nad delom te komsije pa občinska volilna komisija. Izid glasovanja na referendumu se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
10.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotavlja v finančnem načrtu krajevne skupnosti Mima peč za leto 1978.
Ta sklep začne veljati naslednji dan p<5 objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: K-51 /78 Datum: 24.4. f978
Predsednik skupščine KS: FRANC VERČE, 1. r.
Občina Ribnica
123.
Skupščina SIS za varstvo pred požarom v občini Ribnica je na svoji seji 3. 3. 1978 sprejela sklep, da se prispevek iz bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,30 odst. plačuje tudi za leti 1978 in 1979. S tem v zvezi objavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev SIS za varstvo pred požarom v občini Ribnica popravek in dopolnilo
1.	člena sprejetega Samoupravnega sporazuma o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti požarnega
varstva (Skupščinski Dolenjski list št. 14-139 od 12. 5. 1977, tako da se 1. člen tega sporazuma glasi zdaj takole :
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, bodo v letih 1977, 1978 in 1979 plačevali prispevek za financiranje programa skupnosti požarnega varstva v občini Ribnica.
Št.: 010-2-78-01 Datum: 24.4.1978
Sekretar občinske skupščine Ribnica: FRANC ŽELEZNIK,!, r.
Občina Trebnje
124.
Na podlagi 157. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje dne 12.4.1978 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela
STATUTARNI ODLOK
1. člen
Izmed predstojnikov občinskih upravnih organov so člani izvršnega sveta naslednji:
1. predstojnik upravnega organa za gospodarstvo in finance;
2. predstojnik upravnega organa za skupne in družbene službe;
3. predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo;
4. predstojnik upravnega organa za davčno upravo;
5. predstojnik upravnega organa za notranje zadeve.
2. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v 4. odstavku 195. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/74) v 2. vrstici črtajo besede „izmed članov sveta".
3. člen
Statutarni odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 12. aprila 1978 dalje.
Številka.Ol 1-04/73-1 Datum: 12.4.1978
Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r.