Natisnila' „Narodna tiskarna.
1874.
društva ^Glasbene matice
n
Hoio/blja-nl
časa ko se je društvo ustanovilo do 3. marca 1874.
<V LJUBLJANI.
/r- -
Poročilo tajnikovo
V
I
I.	občnem zboru „Glasbene matiee“ 28. septembra 1872. leta.
Slavili zbor!
Slovenci do sedaj še nijsmo imeli pravega sredstva, po katerem bi bili mogli vsestransko napredovati v glasbeni umetnosti.
Osnovalo se je torej v ta namen društvo, katero smo krstili z imenom „Glasbena matica11.
Znano bo gotovo večini navzočnih čestitili gospodov, da sem lansko leto v „Slovenskem Narodu11 razglasil „poziv,“ v katerem sem priporočal osnovo tega društva. — Radostno pozdravljam denes zbrane#gospode družbenike, videč, da moje vabilo nij bilo zastonj, temveč, da so se našli v vseh slovenskih pokrajinah prijatelji kraljice vseh umetnostih — glasbe.
Da se pa je „Glasbena matica11 ustanovila, pomagali so mi z veliko marljivostjo gospodje: profesor Josip Stare, Franjo Ravnikar, Franjo Drenik, Anton Jentl, Peter Grasseli, Andrej Praprotnik in ostali gospodje osnovalnega odbora.
Kaj in kako je deloval osnovalni odbor do denes, naznanil bom slavnemu zboru kar je mogoče na kratko.
4. junija t. 1. predložila so se pravila c. k. deželnemu pred-sedništvu v Ljubljani in z dopisom od 14. tistega meseca pod št. 5732 je tukajšnji magistrat osnovalnemu odboru naznanil, da je c. k. deželno predsedstvo osnovo društva pod imenom ,,Glasbena
1
matica“ dovolilo. Osnovalni odbor se je potem zbral prvikrat 21. julija 1.1. y s%ji,^.pri kateri si je izbral začasno za predsednika gospoda Franjo"'Ravnik ar-j a, za podpredsednika gospoda Anton Jentl-na, za blagajnika gospoda Franjo Drenik-a in mene za tajnika. Posvetovalo se je v seji zarad vabila k pristopu, izvolil se je odsek za razpošiljanje vabil in sklenilo se je, da se nastavijo takoj poverjeniki.
V	drugi seji, ki je bila 4. avgusta t. 1. se je med družim sprejel tajnikov nasvet, da stopi „Glasbena matica“ v zvezo s „Češko hudbeno matico,“ s pevskim društvom „Ivolo“ v Zagrebu in s ,,slovanskim pevskim društvom v Beču“.
8. t. m. je bila seja združena z učiteljskim odborom, v katerej se je živa vzajemnost vzbudila med učitelji in odborom „GJasbene matice11 in se hoče tudi za dalje gojiti do nerazrušljive prijateljske vezi.
Zadnja seja osnovalnega odbora je bila dne 19. septembra; posvetovalo se je zarad denašnjega občnega zbora in o veselici, katero je napravila včeraj „Glasbena matica” čestitim gospodom učiteljem na čast.
Slavno društvo „slovenskih pisateljev11 je,,Glasbeno matico11 povabilo k Preširnovi slavnosti v Vrbi na Gorenjskem. Udeležili so se te slavnosti gospodje odborniki: Franjo Ravnikar, Dragotin Žagar, Peter Grasselli, dr. Dragotin B1 e i w e i s, Anton N e d v e d, Franjo Dre ni k, Andrej Praprotnik in Vojteh Valenta.
Dosedaj je 30 gospodov prevzelo poverjeništvo, društvenikov pa se je oglasilo 134 in sicer 14 ustanovnikov in 120 letnikov. Oživljenje društva je torej zagotovljeno, porok temu je tudi to, da so od množili stranij došli odboru izpodbudljivi pozdravi in dopisi, iz katerih se razvidi, da je rodoljubom mar za napredek narodne glasbe. Vsi časniki slovenski pozdravili so rekel bi navdušeno našo družbo in s krepko besedo podpirali naše prizadevanje. Hvala jim!
In kdo tudi ne bo prijatelj našega podvzetja, le oni ne, ki ne ve, kako neprecenljiv vpliv ima glasba do človeškega čuta in mišljenja. Vsi kulturni narodi so gojili in gojijo glasbo, povsod častijo glasbene skladatelje in umetnike, vsi omikani narodi nabirali so in še nabirajo narodne pesmi, zakaj bi mi zaostajali V
Če tudi mi še nemarno glasbenih klasikov na izbiro kakor so n. pr.'ruski Glinka, Serov, francoski Gounod, laški Pale-strini, Rossini, poljski Chopin, nemški Beethoven, Mozart itd., imamo vendar le uže nekoliko prav izvrstnih kompozicij domačih ali vsaj sorodnih skladateljev kakor so: Kainilo Maš e k, Davorin Jenko, Miroslav Vilhar, brata Benjamin in Gustav Ipavic, Gregor Rihar, Anton Nedved, Anton Forster in drugi, ki so nam lepo število neprecenljivo dobrih napevov zložili, kateri so že razširjeni med narodom, ali pa še čakajo ugodnejšega časa, da pridejo v natis in med slovenski svet.
Da nemarno večjega števila glasbenih umotvorov in umetnikov, tega nijsmo mi krivi, kajti znano je, da Slovenci ljubijo glasbo, da imajo krepke glasove in veliko naravnega čuta za glasbo. Krivo je temu le to, da nam manjka v Sloveniji zavodov, v katerih bi se mogli naši pevci in instrumentalisti više izuriti in glasbeno izobraževati. „Glasbena matica14 mora torej s časom, ako Bog da srečo, na to delati, da se ustanovi v Ljubljani višji glasbeni zavod, to je konservatorij ali pa vsaj učilnica za organiste.
Prihodnjemu odboru priporočam posebno, da bi pred vsem skrbel za nabiro narodnih pesni j in za izdavo šolskih učilnih pripomočkov. Naj bi tedaj organiziral po celej Sloveniji nabiralce narodnih pesnij, naj bi skrbel, da se dobijo spisatelji naučnih knjig, kakor so pevonauk, nauk za glasovir in navod za igranje na goslih, dalje tudi, da pride kmalu prvi zvezek šolskih pesnij na svitlo.
Prvo leto se pač ne bo moglo čestitim udom mnogo podati, vendar gotovo je, da še letos udje dobijo prvi sad društvenega delovanja.
Nadjati se pa je, da se pomnoži število društvenikov še za veliko, ker „Glasbena matica11 je prevažna, da ne bi našla vsestranske podpore.
Končno le še prosim čestite gospode učitelje, naj bi prav krepko podpirali to društvo, ker oni so v prvi vrsti odme-njeni delati za narodno omiko; naj tedaj tudi oni skrbijo za glasbeni napredek, naj delajo kar je mogoče, da se narod uči pravilnega estetičnega petja, posebno pa, da se šolska mladina izuri v petji in instrumentalni glasbi. Ako bodo vsi učitelji slovenski v šoli
1*
— 4 -
in cerkvi marljivo gojili glasbo, ne bode dolgo, da postane celi slovenski narod velikanski pevski zbor, ki bo s ponosom navdušeno zapel:
Povzdignimo krepke glase Domovini v slavo!
V	Ljubljani, 25. septembra 1872.
Vojteh. Valenta,
tajnik.
Poročilo tajnikovo
v
II.	občnem zboru o delovanji „Glasbene matiee“ od 26. septembra 1872 do 4. marca 1874.
Slavni zbor!
Glasbena matica" praznuje denes svojo prvo obletnico in  
odbor mora slavnemu zboru poročati, kako je skrbel za živelj in obstanek mladega zavoda. — Akoravno važnost našega društva nij povsem prešinila vsaj inteligentni del slovenskega, z velikimi bremeni preobloženega naroda, vendar le šteje 22 ustanovnikov in 289 letnikov, in je tedaj našlo med narodom ono podporo, kakoršne smo se nadejali; zadovoljni moremo biti, da je stanje premoženja in društveno delovanje tako, da smo osigurjeni za njegov daljni razvitek in obstanek.
Odbor je imel 6 sej, imenoval je po pravilih izmed sebe prvo-sednikovega namestnika gospoda Praprotnika in kot tajnika mene. Odbor se je trudil željam, ki so bile izrečene v I. občnem zboru, kar je bilo mogoče ustrezati; da se pa nij še vse izvršilo, temu so krive razne zavire, ki se nijso mogle odvrniti. Od odbora izvoljeni »artistični odsek," v katerem so gospodje Anton Nedved, Leopold Belar, Feliks Stegnar in jaz, in kateremu se je izjemno pridružil občeznani vrli sodelavec na slovenskem muzikalnem polji gospod Anton F o r s t e r, je imel nalogo skrbeti za uredovanje in presojevanje kompozicij, katere je društvo v tisk dalo ali pa še v tisk pridejo. Dalje je ta odsek nasvete dajal o izdavanji
muzikalij, o podelitvi razpisanih daril itd. Ena najvažnejših nalog „glasbene matice*4 namreč nabiranje ,,narodnih pesnij“ se je preteklo leto jako slabo izpolnovala, kajti na odborov „poziv“ so društvu došle samo tri pesmice, katere je nabral prost posestnik v Zagorji. Zakaj se ne najdejo nabiralci narodnih pesnij, to mi nij moči razjasniti, upam pa, da se bo nabiranje tega za narodno glasbo jako imenitnega blaga v prihodnje bolje oživelo.
Vspešnejši je bil odborov razpis darila za „lehko slovensko mašo,“ kajti oglasili so se štirje skladatelji in sicer dva iz Goriškega, eden iz Štajerskega in eden iz Kranjskega. Po nasvetu artističnega odseka priznalo se je razpisano darilo 10 gold. v srebru gosp. Daniel Fajglju, učitelju v Tolminu, ob enem pa se je odločilo, da se gosp. Avgust Lebanu, učitelju v Gorici, za njegovo izvrstno skladbo, ki pa nij zložena po pogojih, ki so v razpisu terjani, izreče častna pismena pohvala. Tudi druzih kompozicij je došlo društvu mnogo od vseh stranij in če tudi nijso vse sprejete za tisk, izbralo se je najboljše gradivo, katero se bo s časom dalo na svitlo. Zlasti se bo skrbelo za dobre moško zbore in se bodo v to svrho razpisala darila za najboljše pesni liričnega in patrijotičnega zapopadka.
Zaradi šolskih pesnij je odbor vedno skrbljivo priprave delal in naznaniti moram radostno, da se mu je posrečilo dobiti izvrstnega skladatelja, ki ima uže gotovih šolskih napevov nad 70, kateri se bodo izdavati začeli, ko hitro se dobijo za zbirko še potrebne telovadske in popotne pesnij. Gotovo pa pride vsaj začetek te zanimive zbirke še tekom tega leta na svitlo.
Častiti družabniki so za pretečeno leto pač pičlo število muzikalij od „Glasbene matice11 sprejeli, namreč I. zvezek s samospevom „Želje“ od Nedveda in II. zvezek s štirimi moškimi zbori od Gerbca, Forsterja, dr. G. Ipavica in Nedveda. Da se nij moglo družabnikom več podati, zakrivila je najbolj Starega tiskarna v Pragi, ki je za eno izdavo po 4 mesece potrebovala; da se temu zakasnenju v prihodnjič izogibljemo, bodo se vsi društveni zvezki kar bo mogoče v domačih tiskarmcah tiskati dali in le, ko bi te ne mogle dosti hitro ustreči, potem bi se še le pri vnanjih tiskarnah delo naročilo. „Glasbena matica,“ akoravno še društvo v zibeli, je vendar tudi, vsled va-
bila šolskega nadzornika gospoda Antona K1 o d i č a, zastopana bila v dunajski svetovni razstavi ter je v njo poslala v od mini-sterstva urejeni oddelek, vse do sedaj na svitlo prišle slovenske kompozicije. Ta zbirka se bode, kadar nam zopet nazaj dojde, spravila v društveni arhiv, tako da bo ta arhiv s časom popolno zrcalo naše narodne glasbe. — Razen skladeb domačih komponistov nakupile so se tudi za knjižnico nekatere slovansko muziko zadevajoče znanstvene knjige. Posebno moram pa omeniti, da so knjižnici darovali: slavno pevsko društvo „Kolo“ v Zagrebu 3 zvezke zbirke „Milovangospod Leopold Belar v Ljubljani, mnogo svojih tiskanih skladeb; gospod Ivan Kos v Petrogradu, več jako lepili kompozicij najboljših ruskih skladateljev in gospod Slavoljub Lžičar v Mitroviči svoje „bačke napeve.11 Zdatna denarna darila je sprejelo društvo od gg. Anton Grila, trgovca v Ljubljani, Viljem Pfeiferja, državnega poslanca, Matija Žvanuta iz Trsta in Janeza Pajka, župnika v Zdolah.
Vsem navedenim dariteljem izrekam tu presrčno zahvalo in mislim, da se tudi slavni zbor moji zahvali pridruži.
Uže v prvem letu je nemila smrt „Glasbeni matici11 vzela dva uda, iskrena rodoljuba, namreč gospoda Anton Lesarja, slovečega pisatelja in profesorja, in gospoda Josip Ko s tla, poštnega kontrolorja, ki je bil vnet prijatelj glasbe. Bodi jima zemljica lahka!
13. maja lanskega leta umrl je v Ljubljani stari glasbeni mojster Kašpar Maš e k. „Glasbena matica11 nij smela pozabiti zasluge tega starčka, katere ima za našo slovensko glasbeno literaturo, tembolj ne, ker je bil ranjki oče našega prerano umrlega Kamila Mašeka. „Glasbena matica11 je tedaj za Kašpar Marekov pogreb kupila krasen venec z narodnimi trakovi in napisom „Glasbena matica11 skladatelju „Kdo je mar.11
Tako je odbor „Glasbene matice11 ozir jemal na vse, kar bi moglo društvu koristiti in nij v nemar puščal nobene prilike, pri katerej se je moglo za društveno čast in društveni namen delovati.
V	Ljubljani, 4. marca 1874.
Vojteh Valenta,
tajnik.
Sklep
vseli dohodkov i stroškov „ Glasbene matice“
> ©	ID0li0d.l^:i	Znesek	
X/2		gld.	kr.
5« 1 2 3 4 5 6	Doneski družbenikov za 1. 1873: a)	letnikov	 b)	ustanovnikov	 Doneski družbenikov za 1. 1874: a)	letnikov	 b)	ustanovnikov	 Darila 	 Dohodki za prodane 2 „ Želje “	|	570 ' 320 50 30 7	81 80
			
	1 II 978		61
	Družbeno premoženje: a)	V gotovini, naloženi . 400 gld. — kr. b)	„ „ v blagajnici 117 „ 42 „	r i 517	42
	c)	200 iztisov „Želje,“ I. del. d)	230 „ „Čveterospevi,“ II. del. e)	omara, razne muzikalije itd.	i II	
računa
od začetka društva do konca februarja leta 1874.
<v >32 1	Stroški	Znesek	
		gid.	kr.
1	Tisk družtvenih pravil in vabil k pristopu .	41	20
2	Zavitki, papir i pečat 		22	99
3	Pesni (Lithauische Volkslieder)		6	— :
4	Omara za sbranjenje družtvenih muzikalij .	7	50 i
5	Tisk I. izdatka „Želje“		74	64
6	Venec na gomilo Kašpar Mašek-a ....	7	94
7	Tisk II. izdatka „Čveterospeviu ....	170	17 '
8	Pesni za razstavo. Nakupil tajnik g. V. Valenta	45	— j
9	Tisk vabil k občnemu zboru		8	—
10	Risanje „vinjete“ 			2	—
11	Postrežčki		8	—
12	Razni stroški: Poštnine, prepisovanje not,		
	knjige itd		67	25
	Znesek vseh stroškov .	461	19
	Imetje v gotovini:		
13	Ustanovnine naložene pri obrtniški podporni		
	družbi 		350	
14	Letnine ravno tam naložene 		50	— 1
15	V blagajnici		117	42 !
		978	61
	.		i
V	Ljubljani, 28. februarja 1874.
Franjo Drenik,
blagajnik.
I
Odborniki glasbene matice.
Predsednik:
Gospod Ravnikar Franjo, deželni blagajnik v Ljubljani.
Predsednikov namestnik:
Gospod Praprotnik Andrej, vodja mestnih šol v Ljubljani.
Blagajnik:
Gospod Drenik Franjo, glavni zastopnik peštanske zavarovalne družbe v Ljubljani.
Tajnik:
Gospod Valenta Vojteh, magistratni uradnik v Ljubljani. Odborniki v Ljubljani.
Gospod dr. Ambrožič Franjo, mestni zdravnik v Ljubljani.
„	Belar Leopold, vodja mestnih šol v Ljubljani.
„	Bučar Viktor, kupec v Ljubljani.
„	Jentl Anton, kupec v Ljubljani.
„ Nedved Anton, c. k. učitelj godbe i petja in muzikalni vodja filharmoničnega društva v Ljubljani.
„ Noli Josip, vodja slovenskega gledišča v Ljubljani.
„	Stegnar Feliks, učitelj in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani.
„	Žagar Dragotin, kontrolor pri deželni blagajnici v Ljubljani.
Odborniki zunanji.
Gospod Cvek Leopold, učitelj na Primorskem.
„	Gerbic Franjo, pevec pri operi v Zagrebu.
„	Hribar Anton, učitelj na pripravnici v Gorici.
„	Miklošič Josip, nadučitelj v Mariboru.
„	Stoječ Franc, učitelj v Kranjski gori.
„ Šušteršič Matija, odvetniški koncipijent v Krškem.
„	Stekel Tone, organist v Velikovcu.
Ustanovniki.
Gospod Grof Barbo (Waxensteinski) Josip, državni poslanec in graščak v Rakovnik«.
„	dr. Bleitveis Janez, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani.
Slavna	Bratovščina precistega srca Marije v Kanalu.
Gospod dr. Costa E. II, odvetnik, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani.
„	Drenih Franjo, asekurančni uradnik v	Ljubljani.
„	Gerbic Franjo, pevec narodne opere v	Zagrebu.
„	Ilren Franjo, posestnik v Begunjah.
„	dr. Ipavic Benjamin, zdravnik v Gradcu.
„	Jentel Anton, kupec v Ljubljani.
„	Klodič Anton, deželni šolski nadzornik	v Trstu.
Slavno	muzikalno in pevacko društvo „Kolo“ v	Zagrebu.
Gospod Krisper Valentin, kupec in posestnik v Ljubljani.
„	Grof Lanthieri Karel, graščak v Ipavi.
„	Pfeifer Viljem, posestnik in državni poslanec v Krškem.
„	Rudež Karel, graščak in deželni poslanec v St. Jarneju.
„	Sajovic Ferdinand, kupec v Kranju.
„	Sovan Franjo, kupec v Ljubljani.
„	Sovan Ferdinand, kupec v Ljubljani.
„	dr. Srebre Gnido, -odvetnik v Brežicah.
„	Stare Josip, profesor v Varaždinu.
„	Tanšek Ivan, odvetniški koncipijent v Brežicah.
„	Valenta Vojteh, magistratni uradnik v Ljubljani.
Imenik družabnikov glasbene matice.
Gospod Agreš Jurij, učitelj v Brazlovčah.
„	Ahčin Franjo, učitelj v Čmemlugu.
„	dr. Ambrožič Franjo, zdravnik v Ljubljani.
„	Arce Rajko, c. k. poštni	oficijal v Ljubljani.
„	Arko Albin, žurnalist v	Ljubljani.
„	Artel Blaž, župnik v Kranjski gori.
„	Barac Franjo, tajnik banskega stola v Zagrebu.
„	Grof Barbo*, deželni in državni poslanec in	graščak v Ra-
kovniku.
Gospodična Basner Anka v Krapini.
Gospod Belar Leopold, vodja mestnih sol v Ljubljani.
„	Benediki Jurij, kaplan v Ponikvah.
„	Bernik Lovro, župnik v	Kamnigorici.
„	Bernost Valentin, učitelj	v Colu pri Ipavi.
Gospa Bleiiveis Ernestina, poročena Bačič v Ljubljani.
Gospod dr. Bleiiveis Janez* deželni poslanec in odbornik v Ljubljani. „	dr. Bleiiveis Karel, primarij v Ljubljani.
„	Bononi Jože, župnik v Radovljci.
„ Bozjat Jože, učitelj v Dolenji vasi pri Ribnici.
„	Božič Ignacij, učitelj v Sodrašici.
„	Borborič Franjo, lokalist v Kanalu.
„	Borštnik Janez, učitelj v Šmarji.
Slavno	bralno društvo v Sodražici.
Gospod dr. Bratkovič Franjo, odvetnik v Krškem.
Bratovščina prečistega srca Marij enega* v Kanalu.
Gospod Brezovar Jarnej, profesor v Kursku na Ruskem.
„	Bučar Viktor, trgovec v Ljubljani.
„ Budešinski Karel, c. k. zemljemerec v Brežicah.
„	Bunček Josef, župnik v Razboru.
„	Butaric Jože, posestnik v Arnovih-selih.
Gospod Cundolini Vojtrli, c. k. sodnik v Laščah.
„ Carli Feliks, pripravnik II. leta v Gorici.
Slavno pevsko društvo v Cirknici.
Gospod dr. E. H. Costa* odvetnik, deželni poslanec in odbornik Ljubljani.
Slavno učiteljsko društvo v Černomlju.
Gospod Česnik Jurij, kupec v Knežaku.
Slavno društvo čitalnica v Tolminu.
Gospod Čop Jožef, učitelj v Ribnici.
„	Derbišič Avgust, posestnik v Grobniku.
„ Deu Ednard, c. k. pristav v Planini.
„ Ditrih Andrej, trgovec v Ipavi.
„	Dolenec	Franjo,	kupčijski popotnik v	Beču.
„	Dolenec	Viktor,	urednik	„Soče“ v Gorici.
„ Doinicelj Alojz, posestnik in kupec v Zagorji.
„ Domicelj Anton, lokalist v Oreheku.
„ Drenih Franjo*, asekurančni uradnik v Ljubljani.
„	Drobnič	Jože, kaplan v	Prisečah.
„	Ductnan	Simon,	kaplan	v Seromljah.
„	Eisenlitd, trgovec v Zagrebu.
„	Elar Franc, učitelj v	Zilji.
„	Fajgel Danilo, učitelj	v Tolminu.
„	Ferjančič Anton, jurist v Beču.
„	Fideršek Medija, kaplan v Šmartnem.
„	Flis Slavko, učitelj v	Vitanji.
„	Furster Anton, učitelj	glasbe in	petja v Ljubljani.
„	Gerbic Franjo* pevec pri narodni operi v Zagrebu.
• „	Gerčar Andrej, učitelj v Čatežu.
„	Globočnik Ednard, zdravnik v Cirklali.
„	Goli Andrej, c. k. davkarski oticijal v Planini.
„	Goljevšek Anton, učitelj v Gorici.
„	Goričnik, trgovec v Ljubljani.
„ Gorjolj Lovro, kaplan v Laščah.
Gospa Gorup Ivanka, poročena Muha v Trstu.
Gospod Grasselli Peter, zasebnik v Ljubljani.
„ Gret/el Norbeti, učitelj v Nazeretu pri Mozirji.
„ Gregorič Janez, organist v Iladgoni.
— 14 —
Gospod Gril Anton, kupec v Ljubljani.
„ Grivec Franjo, kaplan v Leskovci.
„ Grosman Miroslav, učitelj v Kastvu.
„ Gruden Ivan, c. k. davkarski oficijal v Ljubljani.
„ Gutman Emil, odvetniški koncipijent v Ljubljani.
„ Harmel Adolf, kaplan v Cirknem.
„ Hebat Franc, kaplan v Ševinski gorici.
„ Herg Lovro, župnik v Lembahu.
Gospa Herodež Marija, posestnica v Sevnici.
Gospod Hinek Franjo, župnik v Zatičini.
„	Holm Hugo, c. k. poštni oficijal v Ljubljani.
„	Hren Dragotin,	železniški uradnik na Zidanem mostu.
„	Hren Franjo*	posestnik in kupec v Begunjah.
„ Hribar Pater Angelik, frančiškan v Kamniku.
„ Hribar Anton, učitelj na pripravnici v Gorici.
Gospodična Ipavic Marija, v St. Jurji pri Celji.
Gospod dr. Ipavec Benjamin* zdravnik v Gradcu.
„ dr. Ipavec Gustav,■ zdravnik v St. Jurji pri Celji.
Gospa Ipavec Ivanka, zasebnica v Gradcu.
Gospod Ivančič Dragotin Ivan, trgovski popotnik v Ljubljani.
„	Jalcelj Gregor,	kaplan v Zatičini.
„	Jamnik Anton,	kaplan v Selcah pri Loki.
„	Janežič Jakob,	knjigovez v Cirknici.
„ Janžekovič Lovro, kaplan v Loki na Štajerskem.
„	Jeločnik Anton, kupčijski bukvovodja	v	Ljubljani.
„	Jentl Anton* trgovec v Ljubljani.
„ Jerman Jože, posestnik v Brežicah.
Gospa Jerše Sidonija, učiteljica v Gornjem gradu.
Gospod Ješovnik Simon, učitelj v St. Ilu na Goriškem.
„ Jugovič Anton, posestnik v Krškem.
„ Jugovič Leopold, posestnik in kupec v Kranj i.
„ Jurčič Josip, urednik „Slovenskega Naroda“ in pisatelj v Ljubljani.
„ Jurkovič Franjo, učitelj v Konjicah.
Slavno društvo Kamniška čitalnica v Kamniku.
Gospod Kadilnilc Franjo, blagajnik „Slovonije“ v Ljubljani.
„ Kapele Janez, oskrbnik v Metliki.
— 15 —
Gospod Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah.
„	Kavčič Jože, učitelj v Laščah.
„	Kavčič Matija, trgovec v St. J ur ji.
„	Kepec Franjo, kaplan v Kostanjevici.
„	Kestel J., c. k. poštni kontrolor v Ljubljani.
„	Kham Ivan, gostilničar v	čitalnici v Ljubljani.
„	Klavžar Ernst, deželnega	odbora tajnik v Gorici.
„	Klodič Anton* deželni šolski nadzornik v Trstu.
„	Klun Ivan, kaplan v Kamniku.
„	dr. Kocuvan Franjo, zdravnik v Kranji.
„ Kocjančič Ivan, učitelj v Vipolžali pri Gorici.
„	Kokot Anton, učitelj v Pišicah.
„	Kolenik Valentin v Barovji pri Pliberku.
Slavno pevsko društvo „Kolo“* v Zagrebu.
Gospod	Korinčič Ivan, mašnik	v Gorici.
„	Kosmač Matevž, dacar	v Kamniku.
„ Koščurič Anton, kralj, finančni uradnik v Zagrebu.
„	Košmelj	Janez, kaplan v Radoljici.
„	Kovačič	Štefan, nadučitelj v Središči.
„	Kozina Jurij, profesor v Ljubljani.
„	Kračman Franc, posestnik v Sapu.
„	Kramar Franjo, občinski	tajnik v Sevnici.
„	Kranjc Didak, frančiškan	v Trsatu pri lleki.
„	dr. Kraus Vojteh, c. k.	pristav v Postojni.
„	Krek Gregor, profesor	na vseučilišču	v	Gradcu.
„ Kristan Jože, glavni zastopnik „Slavije“ v Ljubljani. „	Krisper	Bajko, kupec v Kranji.
„	Krisper	Valentin* posestnik in kupec	v	Ljubljani.
Slavna Krška učiteljska bukvarnica v Krškem.
Gospod Kuhar Blaž, učitelj pri Devici Mariji v Polji.
„	Kulovic	Matija, župnik v St. Vidu pri	Zatičini.
„	Kunstel	Franjo, kaplan v Šmarji.
„ Kušar Alojz, organist v Nadpreselu pri St. Petru.
„	Grof Lanthieri Dragotin*, graščak v Ipavi.
„	Lavrenčak Viktor, uradnik v Brežicah.
„	Ledenig, kupec v Ljubljani.
„	Lemajč Bajko, kraljevi oficijal v Zagrebu.
— l(i —
Gospod Lesar Anton, profesor v Ljubljani.
„	-Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici.
Gospodična Lemčnik Marija v Kamniku.
Gospod Lintner Anton, kupčijski pomočnik v Kranji.
„	Lomšek Simon, učitelj v Cerkljah.
„	Lotrič Leo, kaplan v St. Jurji pri Svibnjem.
„	dr. Ložar Gregor, odvetnik v Ipavi.
„	Majer Vincenc, župnik v Selcali pri Loki.
„	Majnarič Jakob, učitelj v Delnicah.
„	Marn Franjo, gimnazijalni profesor v Zagrebu.
„	Marušič Andrej, učitelj v Gorici.
„	Mazek Anton, posestnik in župan v Smarji.
„	Mihelčič Rihard, kupec v Zagorji pri Litiji.
„	Miklošič Ivan, nadučitelj v Mariboru.
„	Mencinger Milan v Kranju.
„	Mercina Ivan, učitelj v Kočah.
„	Mercina Franjo, učitelj v Kočah.
„	Mervec Ivan, kaplan v Starem trgu pri^ Poljanah.
„	Mesič Matija, ravnatelj pravoslovja v Zagrebu.
„	Moše Kleniem, c. k. pristav v Brežicah.
,,	pl. Mrzljak Ivan, kraljevi uradnik	v	Zagrebu.
,,	Muhorčič Josip, posestnik v Stari	vasi.
„	Murgelj Julij, c. k. pristav v Laščah.
„	Murnik Janez, deželni odbornik in poslanec in tajnik kup-
čijske zbornice v Ljubi j ar’.
„	Naglič Rudolf, kupec v Škofji Loki.
Slavna	narodna čitalnica v Metliki.
Gospod Navratil Anton, posestnik v Metliki.
„ Nedved Anton, c. k. učitelj godbe i petja in muzikalni vodja filharmoničnega društva v Ljubljani.
„ Noli Josip, vodja slovenskega gledališča v Ljubljani.
„	Oblak	Franjo, kraljevi	finančni oficijal	v	Zagrebu.
„	Oblak	Josip, notarijatski	uradnik v	Ljubljani.
„	Orehek Jurej, organist v Poljah.
„	Orel Viktor, kupec v Vidmu.
„	Ornik	Ivan, nadučitelj	v	Brežicah.
„	Ozbič	Franjo, podobar	v	Kamniku.
— 17 —
Gospod Pajek Iran, /upnik v Zdolah pri Brežicah.
„ Pajk Janko, profesor v Mariboru.
„	Papler Franjo, učitelj v Polhovem	gradcu.
„	Pavlič Franc, c. k. poštni uradnik	na Zidanem mostu.
„ dr. Pavlič, zdravnik v Cernomlju.
„	Pec Dragotin, c. k. uradnik v Kranju.
„	Pencin Dragotin, mašnik v Tolminu.
„	Perič Franjo, učitelj v Ročinju.
„	Perme Anton, posestnik v Ljubljani.
„	Petan Janez, posestnik v Seromljah.
„	Petričič J., kupec v Ljubljani.
„ Pfeifer Viljem*, državni poslanec in posestnik v Krškem. Gospodična Pirc Ljudmila v Kranju.
Gospod Pirnat Andrej, ravnatelj pri banki „Slovenijau v Ljubljani. „	Pirjevec Ivan, organist v Selu pri	Ipavi.
„	Pisker Franjo, uradnik železnice v	St. Petru.
„	Pleško Karol, c. k. sodnik v Čemomlju.
„	PleterSnik Maks, profesor v Ljubljani.
„	Pletikapič Tvrtko, učitelj v Brodu na Savi.
„ Plevanič Janez, mašnik v Jesenicah.
„ Ploj Jakob, posestnik v Spodnji Ročici (St. Leonhart).
„	Podboj Ivan, kaplan v Ipavi.
„ Podrekar Josip, župnik v Breginju.
„	Podvinski Franjo, posestnik v Blatnem.
„ Pollak Eduard, dekan v Leskovci.
„	Polak Lacko, gimnazijalec v Zagrebu.
„ Poljanec Josip, učitelj v Brežicah.
„ Poniž Ambrož, učitelj v Rihenberku.
„	Poniž Benedikt, učitelj v Rihenberku.
Gospa	Potočnik Marija v Ljubljani.
Gospod Praprotnik Andrej, vodja mestnih šol v Ljubljani.
„ Premk Anton, c. k. poštni oficijal v Ljubljani.
„	Prešern Dragotin, nadučitelj v Mozirji.
„ Raktelj Josip, učitelj v Ribnici.
„ Kamor Ferdo, župnik v Pišecah.
Gospa Ravnikar Franja v Ljubljani.
Gospod Ravnikar Franjo, deželni blagajnik v Ljubljani.
2
— 18 —
Gospod Ravnikar Nikomed, c. k. pristav v Idriji.
„	Razboršek Josip, kaplan v Dobrepolju.
„	Razlag Jurij, krčmar v Globokem.
„	dr. Razlag Radoslav, odvetnik, deželni in državni poslanec v
Ljubljani.
„	Reichman Henrik, kupec v Ljubljani.
„	Repotocnik Rajmund, kaplan v St. Jurji.
„	Ribic Josip, posestnik v Ljubljani.
„	Ripšel Dragotin Miloš, župnik v Loki	na	Štirskem.
„	dr. Rojc Anton, bilježnik v Zagrebu.
„ Rom Josip, graščinski oskrbnik v Brežicah.
„	Ros Matej, trgovec v Kranju.
„	Roš Sebastijan, inženir v Ratičali.
„	Rošker Franjo, učitelj	v Lembaliu.
„	Rot Anton, posestnik v Studencu.
„	Rudež Karol*, graščak in poslanec v	St.	Jarneju.
Gospodična Rudolf Viktorja v Kranju.
Gospod dr. Sadnik Rudolf, zdravnik v Krškem.
„	Saje Janez, učitelj v Št. Jarneji.
„	Saje M., mašnik v Šmartnem pri Litiji.
„	Sajevic Ferdinand*, kupec v Kranju.
„	Segalla Miroslav, asekurančni uradnik v Trstu.
„	Serajnik Lovro, dekan v Pliberku.
„	Sivec Anton, organist	v Libušini.
„	Skale Pavle, kupčijski	pomočnik v Ljubljani.
„	Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji.
Slavno	dijaško društvo „Slovemja“ v Boču.
Gospod Snedic Guido, c. k. auskultant v Brežicah.
„	Sovan Ferdinand*, kupec v Ljubljani.
„	Sovan Franjo*, kupec v Ljubljani.
Slavno	društvo „Sokol“ v Ipavi.
Gospod Spanovic Tomaž, učitelj v Vrabčem (Hrvatsko).
„	dr. Srebre Guido*, odvetnik v Brežicah.
„	Stare Jože*, profesor v Varaždinu.
„	Starkelj Mijo, c. kr. uradnik v Sevnici.
„	Stefan Jakob, predstojnik postaje v St. Petru.
„ Stegnar Feliks, učitelj in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani.
— 19 —
Gospod Steinmec Alojs, trgovski pomočnik v Ljubljani.
„	Steklasa Ivan,	profesor v Karlovcu.
„	Strcelba Josip,	kupec v Ljubljani.
„	Stres Ivan Nep., kaplan v Mirni pri Gorici.
„	Strucelj	Jurij, c. kr. pristav v Zatičini.
„	dr. S uk	Feliks, doktor bogoslovja v Zagrebu.
„	Šetinc Janez, posestnik v Benkoseku.
„	Sinic Ivan, kupec v Zagorji pri Litiji.
„	Šinko Josip, učitelj v Središči.
„	Šrol Franjo, župnik v Svičinji.
„	Šturm Vencel, učitelj v Metliki.
„	Schuster Franc, organist v St. Jakobu	v	Rožni dolini.
„	Šušteršič Matija, odvetniški koncipist v	Krškem.
„	Svinger	Rajmund, c. k. pristav v Krškem.
„	Tamše Valentin, kaplan v Kapelah.
„	Tanšek Ivan*, odvetniški koncipijent v	Brežicah.
„	Tavčar Jurij, učitelj v Gradci.
„ Tomc Miroslav, slikar in posestnik v Št. Vidu pri Ljubljani. Gospodična Tomič Placida, učiteljica v Brežicah.
Gospod Torker M., župnik v Meselu.
„	Trerj Ljudevit,	priv. uradnik v Ljubljani.
„	Trepal Anton,	kaplan v Jagodiščah.
„	Trojer Janez, učitelj v Bledi.
„	Turin Josip, katehet v Celji.
„ Turk Hugo, trgovec v Ljubljani.
Slavna	Uciona v Črnemlogu.
Gospod	Unek Janez, posestnik v Globokem.
Slavna cerkev sv. Urha v Rihenberku.
Gospod Uršič Ivan, posestnik v Drežnici pri Kobaridu.
„	Valenčič Josip, trgovec v Narinu.
„	Valenta	Ljudevit, trgovski pomočnik v Kranju.
„ Valenta Vojteh* mestni uradnik v Ljubljani.
„ Vavken Andrej, učitelj, kupec in župan v Cerkljah. Gospodična Verbič Marija, zasebnica v Kranju.
Gospod Verderber Josip, c. kr. uradnik v Kranjski gori.
„ Vičič Ivan, kupec v Ljubljani.
„ Vidic Franjo, kaplan v Gorici.
— 20 —
Gospod dr. Vidni Lovro, odvetnik v Zagrebu.
„ Vigele Ferdo, učitelj v Ziljski dolini.
„ Vilhar Ivan, zasebnik v Ljubljani.
Slavno muzikalno i pevsko društvo „Vjenac“ v Zagrebu.
„	Vodlak Jakob, učitelj v Sevnici.
„ dr. Vojska Andrej, c. kr. sodnijski svetovalec v Novem mestu. „ dr. VošnjaJc Jože, zdravnik in državni poslanec v Ljubljani. „	Vurnik Franjo, nadučitelj v St. Jurji.
„	Vnčnik Franjo, nadučitelj v Žavcu.
Gospa Wec Marija, poročena Drenik, kupčevalka v Ljubljani. Gospod Weiss Franjo, kavarnar v Zagrebu.
„ Zahred August, uradnik železnice v Innsbrucku.
„ dr. Zamik Valentin, odvetniški koncipijent in deželni poslanec v Ljubljani.
„	Završnik Franjo, župnik v St. Gotliardu.
„	Zega Miha, nadučitelj v Kamnjem.
„	Zevnik Martin, posestnik v Malemvrliu.
Gospa	Zore Anka-Potocin na Zidanem mostu.
Gospod	Zore Ljudevit, oskrbnik v Ipavi.
„	Zupan Janez, profesor v Reki.
„	Zupan Miha, kaplan v Leskovici.
„	Znza Anton, dekan na Laškem.
„	Žvenket Anton, kupec v Sevnici.
„ Žagar Drag., kontrolor pri deželni blagajnici v Ljubljani.
„	Žark Hinko, kupec v Krškem.
„	Železnikar Josip, priv. uradnik v Sevnici.
„	Žitnik Simon, c. kr. kancelist v	Planini.
„	Žvanut Matej, trgovec v Trstu.