teto IV.	HRASTNIK, 3. 7. 1968	ST. 6
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št 81-622 — interno 19. — Tisk ìd klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
Smernice IK in predsedstva ZKJ — izraz teženj
delavskega razreda
Smernice o najvažnejših nalogah ZK pri razvijanju družbenoekonomskih in političnih odnosov so naletele na vsestransko odobravanje in podporo vse jugoslovanske javnosti. Tako so jih sprejeli tudi v naših revirjih. Velik interes in odobravanje je vzbudila še posebej izjava tov. Tita. V svojih pismih so mnogi kolektivi izrekli polno in vsestransko podporo njegovim prizadevanjem za dosledno izvajanje gospodarske reforme in učinkovitejše reševanje problemov, s katerimi so soočeni delovni kolektivi.
Naši ljudje so smernice sprejeli ne le kot napotilo za odpravljanje posameznih napak in pomanjkljivosti, ampak tudi kot izhodišče za nadaljnji revolucionarni korak in njegove učinkovitosti na vseh ravneh od delovne organizacije do federacije. Na vsaki ravni je potrebno na tej osnovi napraviti zaključke in izdelati programe konkretne aktivnosti. To je dolžnost tako tistih, ki delajo v organih federacije in republike, kakor tudi tistih v občinah in delovnih organizacijah. Izvajanje smernic predpostavlja in zahteva da se vsak v svojem delokrogu do njih obnaša aktivno in odgovorno — v interesu lastnega kolektiva in celotnega delavskega razreda Jugoslavije.
Smernice CK predstavljajo dokument, ki s svojo vsebino, s svojo konkretnostjo, politično oceno in nalogami najgloblje odraža interes, težnje in zahteve našega delovnega človeka.
Z njimi se Zveza komunistov obrača ne samo na komuniste, ampak na vse delovne ljudi. Na komunistih je, da se v tem trenutku pokažejo in izkažejo kot najdoslednejši borci proti vsem, kar zavira hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, proti primitivizmu. kakor tudi proti birokratski neobčutljivosti za položaj in težnje proizvajalcev, ki se pojavlja tako v posameznih delovnih organizacijah, kakor tudi v višjih družbeno-političnih strukturah.
Od tega, koliko bodo komunisti v tem pogledu opravili svoj izpit, bo odvisen njihov ugled in vpliv med delovnimi ljudmi vse Jugoslavije, pa tudi v posameznih kolektivih.
Zato se pred komuniste v vsaki delovni organizaciji v tem trenutku postavlja, da so pobudniki in nosilci akcijskega programa, ki
mora zajemati reševanje najbolj perečih vprašanj : proizvodnje, ustvarjanja dohodka in njegove delitve, poglabljanja (neposrednega) samoupravljanja, kadrovske in socialne politike, reševanja problemov mladine itd. v samoupravnih, strokovnih in političnih organih delovne organizacije.
Samo v situaciji, ko se vsa ta vprašanja ne morejo in ne smejo obravnavati ter reševati le ali pretežno v centralnih organih,
brez širšega sodelovanja celotnega kolektiva. Čim ostrejši so pogoji gospodarjenja, tem bolj je takšno poglobljeno samoupravljanje potrebno. Komunisti se ne moremo zadovoljiti s tezo, da ni kaj samoupravljati, če ni dovolj denarja, kajti samoupravljanje ni le delitev, ampak družbeni odnos, odnos med posamezniki in deli kolektiva na osnovi rezultatov dela je v prvi vrsti borba za ustvarjanje pogojev, da bi lahko več in pravičneje delili.
Naloge, ki se postavljajo, zahtevajo polno odgovornost in doslednost vsakega člana kolektiva, zlasti pa vsakega komunista. Izvršili. jih bomo, če bomo »počistili predvsem pred lastnim pragom-«. Nihče ne more reči, da je »pri nas doma« vse v redu, ali se izgovarjati samo na sistem in njegove instrumente. Predvsem se moramo zavedati, da samoupravne demokracije ni mogoče postaviti z de-
(Dalje na 2. strani)
-ninste"

Občani Hrastnika praznujejo 3. julija svoj občinski in rudarski praznik, 4. julija pa praznujejo Dan borca. Istočasno slavi letos rudarska godba Svobode I. 115-letni jubilej.
V počastitev praznovanja bo 2. julija ob 17.30 na rokometnem igrišču na rudniku slavnostna seja občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij in slavnostni koncert gostujoče godbe iz Avstrije in rudarske godbe Svobode I. iz Hrastnika.
Občinska skupščina bo ob tej priliki podelila domicil Kamni š k o -z a s a v s k e in u odredu ter sprejela odlok o podeljevanju priznanja zaslužnemu občanu.
Skupščina in družbeno-politične organizacije iz Hrastnika čestitajo občanom k praznovanju in jih vabijo, da se udeležijo slavnosti v prazničnih dneh.
Skupščina in družbeno-politične organizacije občine Hrastnik
III.	SEJA SPLOŠNEGA ZBORA OBČINE HRASTNIK
Sredi meseca junija je zasedal splošni zbor občine Hrastnik, na katerem so se obravnavala zelo važna vprašanja nadaljnje gradnje, negospodarskih investicij, štipendiranja in problem zaposlovanja v občini.
Uvodoma se je ugotovilo, da so bili sklepi II. seje realizirani. Ugotovilo se je, da se je porabilo za investicije, predvsem za gradnjo ceste Steklarna—Čerdenec, 177 milijonov S-din, dočim je bil plan le 144 milijonov dinarjev. Pri tej investiciji je ostalo nepokritih še 6 milijonov S-din. Ugotovilo se je, da niso vsi kolektivi realizirali svoje obveze do sklada, in to zdravstveni dom, lekarna in nekateri privatni obrtniki. Poleg ceste se je dodatno, tj. izven plana, zgradila bencinska črpalka, regulirali hudourniki, prispevala dodatna sredstva za cesto Hrastnik—Trbovlje in uredilo varstveno ustanovo.
Splošni zbor je v razpravi ugotovil da je nujno potrebno urediti problem šolstva. Potrebno bo dograditi, vsaj po dosedanjih ugotovitvah, 12 učilnic, ki pa še ne bo-
Smernice IK in predsedstva ZKJ - izraz teženj delavskega razreda
(Nadaljevanje z 2. strani) kretom od zgoraj, ampak je lahko le plod aktivnega prizadevanja vseh družbenih dejavnikov, zlasti aktivnega prizadevanja komunistov v delovnih skupnostih. Pri uresničevanju te naloge se bomo nedvomno srečali z različnimi odpori. Premagali jih bomo, če bomo tesno povezani. ZK mora ponovno postati mesto, kjer bodo neposredni proizvajalci lahko odkrito in brezkompromisno izražali svoje poglede interese in težnje. Zato tudi toliko poudarjamo pomen sestave ZK. Zato toliko govorimo, da je vrata ZK potrebno odpreti mladim in delavcem, ki se odlikujejo s svojo kritično ustvarjalno mislijo in smislom za akcijo.
Komuniste v delovnih organizacijah ne sme motiti dejstvo, da so organizirani v organizacijah krajevne skupnosti. Mi nismo šli v reorganizacijo zato, ker bi nam komunisti v podjetju ne bili potrebni, ampak zato, da se glas tistih iz proizvodnje bolj čuje tudi v krajevni skupnosti in občini.
Komunisti so v podjetju ostali, ostala pa je tudi njihova odgovornost za vse dogajanje in politično razpoloženje v kolektivu. Oni ne morejo in ne smejo dopustiti, da bi zaradi njihove lastne pasivnosti politično razpoloženje ustvarjali drugi. Če pa to hočejo, se morajo odgovarjajoče organizirati, predvsem pa mora kolektiv čutiti njihova stališča. In prav sedaj je čas, da se s svojimi stališči pojavijo.
Marjan Orožen
do rešile problema v celoti.
Po programu bi se moral dograditi zdravstveni dom. Po splošni ugotovitvi je prišlo do zaključka, da po sedanji reorganizaciji zdravstvene službe, prostori, ki so zgrajeni, popolnoma ustrezajo sedanjim potrebam. To se je odstopilo do nadaljnjega sofinanciranja ljubljanskih bolnišnic.
Po dosedanjih ugotovitah bo potrebnih 440 milijonov din za šolstvo in 220 milijonov S-din za kopališče.
V celoti je splošni zbor soglašal s predlogom, da se preide na drugačen način zbiranja sredstev. Dosedaj se je odvajalo po kolektivih 2,,5 % od bruto plač. Po novem predlogu pa bi se odvajalo 1 % od narodnega dohodka. Do tega zaključka je prišel zbor zaradi težjih pogojev, v katerih delajo danes delovni kolektivi. V kolikor pa se bo situacija izboljšala, se lahko dogovarja za drugačen način zbiranja sredstev. Odstopilo se je tudi od mnenja, da se razpiše referendum za dodatna sredstva za realizacijo plana izgradnje šole.
Upravičenost prioritete dograditve šolskih prostorov narekuje to, da pride sedaj na eno učilnico 69 učencev, pri predmetni stopnji 37 učencev, kar je vsekakor preveč. Ne zadostuje 1 tehnična učilnica in 1 šolska kuhinja za takšno število učencev.
Ugotovilo se je tudi, da ima rudnik zelo težke probleme pri realizaciji obvez do sklada. Vendar so predstavniki rudnika zagotavljali, da bodo skušali v poznejših mesecih, v kolikor se situacija menja, nadoknaditi zamujeno, kar so še vedno storili.
Sama razlika od starega načina zbiranja sredstev do osvojitve novega predloga daje skladu mnogo manj sredstev. Tako se je zbralo leta 1967 od 2,5 % 180 milijonov S-din, predvideno za leto 1968 od 1 % 105 milijonov S-din. To narekuje da se bo posamezna gradnja podaljšala za kakšno leto.
PROBLEMI ZAPOSLOVANJA IN ŠTIPENDIRANJA
Iz izvajanja predstavnika občine se je ugotovilo, da se je stanje zaposlovanja v občini izboljšalo. Predvideva se, da bodo nastale težave po končanem pouku v osnovni šoli. Da se bodo tudi ti problemi sproti reševali, pripravljajo 4 komisije pri občinski skupščini predloge za odpiranje novih delovnih mest. Zavod za zaposlovanje ugotavlja, da se je porabilo iz sklada le 87 % predvidenih sredstev za nezaposlene. (Plan sredstev je bil 3 milijone S-din.) V letu 1967 se je zbralo preko 11 milijonov S-din sredstev. Izreden problem je, ker se mladina zanima samo za nekatere profile poklicev, dočim za rudarstvo, gradbeništvo in določene obrti ni interesentov.
Po analizi osnovne šole so želje otrok, ki bodo končali osemletko, takele: 42 otrok se želi vpisati v srednjo šolo, 26 v industrijsko šolo, 23 priučiti za določene poklice v podjetjih in 47 otrok zaposliti v proizvodnji.
Predstavnik mladinske organizacije poudarja prepočasno poklicno usmerjanje mladine in nerazumevanje nekaterih kolektivov za reševanje teh problemov. Poudarek je na tem, da zavod ne odigrava svoje vloge. Predlaga se, da se naj mladino usmeri predvsem v šolanje, ker delovnih mest za vse ne bo. Ze na občinski konferenci mladine in ponovno na zboru je mladinska organizacija predlagala drugačen način zbira-ranja sredstev za štipendiranje v občini.
Konkretno se je predlagalo naj bi vsi zaposleni plačah 0,3 % letno v sklad za štipendije (skupno bi bilo zbranih ca. 20 milijonov S-din). Sklad naj bi samostojno odločal o delitvi, vodil naj bi tudi politiko kadrovanja v občini, omogočil socialno šibkim in dobrim učencem nadaljnje šolanje,
Temeljni zakon o delovnih razmerjih pozna dve vrsti dela nad poln delovni čas, in sicer obvezno ter prostovoljno delo. Obvezno delo nad poln delovni čas je samo tisto delo, ki je v skladu z zahtevo. da se lahko opravi, da se podjetju odvrne nesreča, zavaruje premoženje ali ljudi, prepreči večja materialna škoda. Le tako delo se tudi šteje kot poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri merilih, po katerih se odmerja osebni dohodek. Samo osebni dohodek, ki ga delavec prejema za čas obveznega dela nad poln delovni čas, spada tudi v pokojninsko in druge osnove za izračun nadomestil. Vsako drugo delo pa je možno s pogojem, da delavec nanj pristane, pri tem pa se ta prejemek ne všteva v osnovo za izračun nadomestil iz socialnega zavarovanja, vsekakor pa mora za te prejemke plačati prispevek, ki so za taka izplačila posebej predpisani.
Delavcu, ki se je po odslužitvi vojaškega roka vrnil na delo v delovno organizacijo, pripada za tekoče leto ves letni dopust kot je določeno v pravilniku podjetja. Letnega dopusta torej ni mogoče zmanjševati in ga določiti soraz-
vodil bi evidenco o uspehu šolanja in skrbel za zaposlovanje po končanem šolanju.
V razpravi so se mišljenja delila. Predvsem se meni, da bi bil predlog mladinske organizacije sprejemljiv, vendar naj bi politiko potrebe po posameznih kadrih v podjetjih vodila še vedno podjetja. Potrebno bi bilo tudi napraviti program potreb kadrov za celotno občino.
Dokončno se sprejme predlog, da občinska skupščina napravi točen izračun in potrebe za občino in naj skupščina na eni od prihodnjih zasedanj o tem odloča.
Sprejetih je bilo več konkretnih sklepov, ki nalagajo občinski skupščini kakor tudi vsem delovnim organizacijam v komuni dosti odgovornih nalog, ki jih naj tudi realizirajo.
rigo.
memo, kolikor mesecev je delavec v tekočem koledarskem letu delal v podjetju po vrnitvi iz JLA.
Delavec ima med letom pravico do letnega dopusta in se tej svoji pravici ne more odpovedati. Edina izjema, da je dovoljeno prenesti letni dopust iz tekočega v naslednje koledarsko leto, velja le za člane posadke rečnih trgovskih ladij in za delavce, ki delajo v tujini. Delavec, ki zaradi bolezni, in delavka, ki zaradi porodniškega dopusta nista mogla izrabiti dopusta v tekočem koledarskem letu, ga torej ne moreta izrabiti v tekočem letu. Le če nastopita dopust ob koncu koledarskega leta, ga lahko brez presledka nadaljujeta v naslednjem letu.
Delavki materi, ki želi izrabiti letni dopust v času, ko dela skrajšan delovni čas zaradi skrbne j še nege otroka pripada toliko dni letnega dopusta, kot ga pripada vsakemu delavcu, ki dela poln delovni čas. Delavka, ki dela 4 ure dnevno in ji pripada 18 dni letnega dopusta, ima pravico do izrabe 18 dni, ne pa dvojno 36. Delavka ima torej le pravico do enojnega letnega dopusta kot vsak drug delavec, ki dela poln delovni čas.
Pozdrav našega vojaka iz IZMAILE. Poslal nam ga je naš DARKO UBOVC, ki je bil pred kratkim na obisku pri ruski rečni mornariški floti z našim mornariškim ansamblom
Iz delovnega razmerja
Vzdrževanje stanovanjskih hiš
Predkongresno srečanje mladine na Kalu
Občinski komite ZM Hrastnik je organiziral v sodelovanju z občinskimi komiteji ZM Laško, Litija, ' Trbovlje, Zagorje in Žalec predkongresno srečanje slovenske mladine na Kalu v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija 1968 z naslednjim programom:
V soboto 15. junija s pričetkom ob 19. uri je bil izvajan kulturni program ob tabornem ognju; v nedeljo 16. junija pa se je ob 9,30 pričelo slavnostno zborovanje, ki ga je odprl predsednik ObK ZM Hrastnik. Zbrano mladino iz številnih slovenskih krajev je pozdravil tudi sekretar revirskega komiteja ZK in član CK ZKJ tov. Marjan Orožen, ki je med drugim tudi poudaril, da se mladina s svojo kritično in ustvarjalno mislijo, s prevzemanjem odgovornosti za stališča vedno bolj uveljavlja kot dejavnik uresničevanja programskih stališč in politike ZK. Zavzetost mladih za reševanje družbenih vprašanj mora najti mesto v našem samoupravnem si-
stemu v ZK, je poudaril tov. Orožen. Govoril je tudi o smernicah predsedstva in Izvršnega komiteja CK ZKJ in med drugim dejal, da Zveza komunistov pričakuje od mlade generacije, da se bo tudi tokrat kot vedno doslej zavzela za uresničitev smernic povsod tam, kjer dela in živi. V svojem izvajanju je tov. Orožen tudi poudaril pomembnost družbene vloge Zveze mladine in naglasil, da bo organizacija to vlogo dosegla le, če bo še hitreje oblikovala kot samostojen politični dejavnik svoj odnos do vseh družbenih vprašanj in do njihovega reševanja po samoupravni poti.
Ob tej priliki so mladi s tega srečanja poslali predsedniku Titu poslanico, ki se glasi:
Dragi tovariš Tito, zbrani na predkongresnem srečanju slovenske mladine na Kalu, Ti iz Revirjev sporočamo, da smo mladi delavci, kmetje, študentje, dijaki in učenci trdno prepričani v pravilnost in učinkovitost Tvojih prizadevanj za še hitrejšo demokratizacijo družbenega življenja na vseh področjih in na vseh nivojih. Zatrjujemo ti, da imaš v jugoslovanski mladini najbolj odločne in najbolj dosledne nosilce akcij, ki jih Zveza komunistov podvzema, da bi intenzivirala nadaljnji razvoj socialistične demo-
kracije. Obsojamo načine, h kakršnim se posamezniki in določene neformalne grupe zatekajo, ko opozarjajo na probleme, pri čemer se vse prej kot samoupravno deklarirajo za samoupravi j alce.
Tovariš Tito, prosimo te, da od vsega jugoslovanskega političnega aktiva zahtevaš vztrajnost, revolucionarnost, doslednost, predvsem pa odgovornost in disciplino^.
Za popestritev in razvedrilo so mladinski komiteji pripravili kulturni program, v katerem sta sodelovala tudi mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja in godba na pihala Svobode I iz Hrastnika. Po kulturnem programu pa so se medobčinske ekipe pomerile v rokometu, odbojki, streljanju; tekmovanje v malem nogometu pa je zaradi dežja odpadlo. V rokometu je zasedla prvo mesta ekipa iz Nove Gorice, drugo in tretje mesto pa si dele ekipe iz Kamnika in Zagorja, nato pa so sledile ekipe iz Žalca, Hrastnika in Tr-
bovelj. V streljanju je prvo mesto zasedla ekipa iz Trbovelj, drugo in tretje mesto pripada ekipam iz Hrastnika, za temi pa so se uvrstile ekipe Nove Gorice, Hrastnika, Zagorja, Celja, Litije, Laškega, Žalca, Nove Gorice II in Trebnjega. V odbojki je zavzela prvo mesto domača hrastniška ekipa, drugo ekipa iz Trebnjega, tretje pa ekipa Nove Gorice in četrto ekipa iz Žalca.
Po zaključenih tekmovanjih v rokometu, streljanju in odbojki pa je predstavnik predsedstva CK ZMS tov. Brane Musar podelil za dosežena najboljša mesta posameznim ekipam pokale in diplome.
Za razvedrilo in ples so na tem srečanju skrbeli ansambli Bongo-band, KON-TIKI in Idensi. Srečanje bi bilo prijetnejše in lepše, če ne bi deževalo, kljub temu pa so odšli mladi s Kala z lepimi spomini; ob slovesu pa so si želeli še večkrat na svidenje na Kalu.
V NASLEDNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI SLIKOVNI MATERIAL S ŠPORTNIH IGER GUMARJEV, ŽELEZARJEV IN STEKLARJEV.
Z namenom, da se zagotovijo splošni pogoji za uveljavljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš ter zaradi vse češčega spraševanja stanovalcev oz. uporabnikov stanovanj, ki se vedno bolj obračajo na pristojne organe za pojasnila, kateri stroški se štejejo za investicijsko vzdrževanje, kateri stroški se smatrajo za tekoče vzdrževanje in kaj morajo plačati stanovalci sami, vas želimo ponovno na kratko seznaniti s temi vprašanji.
Skupščina občine Hrastnik je v februarju 1966 sprejela v tej zadevi predpis, ki ureja ta vprašanja. Po obstoječem, veljavnem odloku se šteje za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše in stanovanj. Sem spadajo predvsem popravila in zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih del, popravila in zamenjava zunanjih kleparskih del, popravila strehe, prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije, popravilo in zamenjava instalacij (vodovoda, elektrike itd.), večja popravila naprav centralne in etažne kurjave, večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo, popravila in zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kurjavo, popravila in obnova zunanjih obdelanih sten — pročelja, popravila in zamenjave stopnišč, popravila in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, popravila stropov in stropnih konstrukcij, odprava madežev in beljenje stanovanj v primeru poškodbe, ki nastanejo zaradi prepuščanja strehe in zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne in kanalizacijske instalacije.
Poleg del, ki so spredaj navedena. se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Za normalno dobo trajanja se šteje naslednja povprečna doba trajanja: zidan štedilnik 40 let, kotliček za vodo bakren 15 let, pocinkan pa 4 leta; pekači 6 let, železni premični štedilnik 10 let, električni štedilnik obnova 15 let, plinski štedilnik 30 let, lončena peč, enkrat preložena 20 let, pipe in armature do pritiska 3 atm. 10 let, nad 3 atm. pa 5 let WC rezervoar 12 let, WC školjka in bide iz fajanse 10 let, umivalnik iz porcelana 30 let, pomivalno korito emajlirano 15 let, peč v kopalnici na trdo gorivo 10 let, plinski bojler 10 let, električni pa 20 let, pleskanje notranjih lesenih delov 7 do 10 let, pleskanje zunanjih lesenih delov pa od 3 do 5 let.
Stanovanjsko podjetje oz. organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami s statutom ali z drugim splošnim aktom natančneje določi dobo trajanja za posamezne elemente in opremo stanovanj.
Poglejmo še tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav, ki obsegajo vsa dela, ki se nanašajo na skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Sem spada čiščenje snega s streh
in strešnih vencev ter vseh odmikov pred zgradbo, vzdrževanje dostopnih poti, opornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga ipd., manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodbe vodovodnih cevi in podobno manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje, zamenjava manjših delov strešne kritine, manjša popravila izolacije na strehi, balkonih, terasah in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del, popravila strelovoda, preizkus prevodnosti, popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja plina, popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji ter zamenjava manjših dotrajanih del na instalacijah, zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov, stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo, popravila ometa in fasade, kakor manjša popravila na vratih, oknih in roletah, manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in podobno, vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež, pleskanja vseh oken in vrat v skupniah prostorih.
Sem še prištevamo stroške upravljanja, kamor spadajo stroški zavarovanja zgradbe, čiščenje skupnih delov zgradbe, kakor tudi čiščenje dimnikov, finančno poslovanje, bančni stroški, pisarniški material, stroški za deratizacijo zgradbe, del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami ter odvoz fekalij.
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se štejejo po obstoječih predpisih za manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, ki jih nosijo stanovalci sami oz. nosilci stanovanjske pravice, kot soj beljenje stanovanj, čiščenje lončenih peči. štedilnikov in dimnih cevi, popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca in pozivnih telefonov (demofonov). nadomestitev električnih svetilk in žarnic, čiščenje vseh mizarskih delov, vgrajenih omar in keramičnih delov, popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterijah v kopalnici ali kuhinii. kopalnih koritih ^in umivalnikih, čiščenje in odmaše-vanje WC školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, barvanje vgrajenih elementov opreme, pre-gied in čiščenje električnih in plinskih bojlerjev, nadomestitev stekel na oknih in vratih, čiščenje in struženje parketa, pozidava peči. stroški za nadomestitev poteznih vrvic in trakov pri zavesah. zastorih, roletah itd., stroški za nabavo okenskih in balkonskih cvetličnih korit, redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih, vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb s strani koristnika. Sem pa še spadajo stroški za porabo mrzle in tople vode, kanalske pristojbine, centralno ogrevanje, poraba električnega toka v pralnici, sušilnici, stopnišču, kleti in v drugih skupnih prostorih in napravah.
IVAN RUPNIK
Običajno se začne pot: Hrastnik—Rimske Toplice itd. Ne, zdaj smo pa zavili drugam (zaradi zaprte ceste do Rimskih Toplic) in to proti Trbovljam prek Trojan in Celja do Čakovca, kjer smo imeli prvi postanek in zadnji na jugoslovanskih tleh. Že v Čakovcu smo bili vsi nestrpni, kako nas bodo sprejeli na meji, kajti vsak je imel malo skrbi, ker je prekoračil dovoljen minimum prenosa denarja. Pri menjavi denarja ni problemov, saj smo imeli možnost zamenjati ga prav na prvi postaji,
Kotel ERZSEBET v katerem smo prenočili
kjer smo se ustavili. Po kratki, vendar prijetni vožnji skozi samo ravnino smo prispeli do meje. Večjih nevšečnosti nismo imeli niti pri naših niti pri madžarskih obmejnih organih. Po polurnem postanku nas je vodila pot naprej. Pokrajina je bila podobna tisti v naši Vojvodini. Res, vsi smo bili radovedni, kakšno je življenje na Madžarskem. Že po 30 km vožnje smo se za kratek čas ustavili v malo večjem mestu (okrog 35.000 prebivalcev) po imenu Načka — Niža in si na hitro ogledali kraj.
Že prvi vtisi so pokazali, da je narod skromen, da so cene dokaj visoke, vendar o njih nekaj kasneje.
In že smo ponovno puščali za sabo kilometre cest, katere so dokaj dobro vzdrževane. Daljši postanek in kosilo smo imeli v prijetnem letoviškem kraju ob Blatnem jezeru, Siofok po imenu. No, tukaj smo tudi dobili madžarskega vodiča, ki nas je vodil vse tri dni obiska na Madžarskem. Prvi vtis vseh nas je bil, da je letovišče izredno lepo urejeno, vendar smo opazili, da Madžari izredno veliko investirajo v turizem, in to prav posebno za mesta ob Blatnem jezeru. Opazili smo izredno pisane vikende — skupne, katere koristijo skozi vso sezono člani posameznih delovnih kolektivov. Vsa obala je pisana hotelov in počitniških domov. Pred hoteli je opaziti avtomobile ali avtobuse, predvsem avstrijske in nemške registracije, domačinov je precej manj. Zakaj je Blatno jezero tako popularno, nam je vodič povedal med nadaljevanjem vožnje. Blatno jezero pomeni za Madžare morje, kamor se steka vse prebivalstvo, da prebije svoj dopust poleti, dočim je pozimi povsem izumrlo. Ko se ozreš na jezero, si človek resnično zamišlja, da je malo morje. Vsaj izmere so ogromne — po dolžini meri preko 76 km in v širino preko 14 km. Celotna pot okrog jezera pa znaša nekako 196 km.
Na Trgu Herojev
Prvo preizkušnjo smo kar dobro prestali, saj smo dobro kosili; kljub temu, da je bila za nekatere porcija bolj majhna, je bilo razpoloženje kar prijetno. V avtobusu se nam je predstavila naša vodnica in z iskreno prizadevnostjo in prijaznostjo prevzela nas vse v svoje varstvo. Da ne bo zamere, najbolj brezskrbni smo bili zaradi tega, ker smo imeli dobrega šoferja Staneta od avtobusnega podjetja SAP Trbovlje. Vodič nam je obširno razlagal gospodarski in politični ustroj sedanje Madžarske. Nekaj povzetkov: Madžarska je največja žitnica v Evropi — 80 ° n celotnega področja se peča s kmetijstvom. Videli smo ogromne komplekse žitaric vseh vrst in koruze. Zelo malo je na periferiji industrije. Sele sedaj prihaja Madžarska na to da se prenese del industrije tudi na
smo prešli Donavo in tudi v center Pešte. Vse formalnosti v hotelu Erzsebet smo zelo hitro opravili. Bili smo zadovoljni z nastanitvijo in krajšim počitkom. Samo kratek čas, pa smo že bili zopet v avtobusu in radovedni, kaj bomo najprej pogledali. Res veličastno je bilo. Vrnili smo se nazaj na desni breg Donave in avtobus je z lahkoto vozil v hrib, kjer je ponosno stal spomenik osvobo-jenja, postavljen v čast padlim osvoboditeljem Budimpešte. Vklesana imena na 43 m visokem spomeniku kažejo, da so ruske enote dale 35.000 življenj vojakov, oficirjev, med njimi več narodnih herojev. In drugo: s tega mesta ima vsak obiskovalec celotno Budimpešto na dlani. Prav veličasten je pogled na 7 mostov, kateri vežejo Budim s Pesto. Še en podatek. Vse mostove je ob umiku
periferijo, kajti sedaj imajo 80 odstotkov vse madžarske industrije v Budimpešti. Dnevno se vozi tudi do 100 km daleč v Budimpešto preko 150.000 zaposlenih.
Vožnja v avtobusu je bila zelo prijetna — vodič nas je poleg razlaganja tudi zabavala z raznimi
vrgla v zrak nemška armada in so jih potem Madžari v zelo kratkem času obnovili. Pogled na desni breg, kjer se raztezajo ob obronkih hribčkov pisani vrtovi in zelenice.
Edinstveno doživetje je tudi prebiti en večer v prav prijetni
I
Hotel EVROPA v Siofoku
vici (bodicami) na račun njihovih miličnikov in gospodarstva. Tako, da se se sami nismo zavedali, kdaj je minilo 126 kilometrov, in že smo od daleč zagledali prve zgradbe in televizijske antene v Budimpešti. Preko novozgrajenega mostu, Elizabetin po imenu,
restavraciji s pristno cigansko glasbo; to priložnost je naša skupina tudi izkoristila, saj nas je naš vodič pripeljal prvi in drugi večer v takšen lokal — Madžari ga imenujejo Csarda. Dobili smo večerjo v pristnem narodnem običaju, namreč servira se v visečih kotlih, in to narodne specialitete. Večerje so bile bolj izdatne in so se tudi najbolj zahtevni nasitili, vendar pikantne, tako da se jih da dobro zaliti. Izveden je bil lep program, ciganska glasba, pevske točke in narodni plesi. Zanimivo je to, da je naša skupina povsod, kamor je prišla, dopolnila program z našo domačo pesmijo, katero so povsod toplo pozdravljali. Prvi večer smo se znašli skupaj z Avstrijci, Čehi, Švicarji ter še eno skupino Jugoslovanov. Vsi skupaj smo postali kot ena zaključena družba. Verjetno je naša pesem »Zdaj zaori pesem o svobodi« najbolj vžgala med vsemi.
(Dalje na 5. strani)
120« KILOMETROV PO MADŽARSKI
1200 KILOMETRO
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dala pa je tudi vedeti, od kod smo in kaj smo. Še pozno v noč smo se zabavali, kljub temu, da smo že bili dokaj utrujeni od vožnje.
Največ smo videli drugi dan, saj smo z našim mercedesom prekrižarili skoraj celotno Budimpešto. Ogledali smo si trg Herojev, kjer je na spomenikih prikazana
tekme. Naš Robi, Karli in drugi so trgali travo s stadiona in si jo shranili za spomin. Tudi posnetkov ni manjkalo in tov. Jože je dosti vrtel svojo filmsko kamero. Upamo, da bo kaj posnetkov na razpolago. NEP stadion je res nekaj ogromnega, saj sprejme 100 tisoč gledalcev, sedaj se pa vrše priprave, da se dozida še 33.000 sedežev. Sama gradnja je veljala
Pogled na madžarski parlament
celotna zgodovina madžarskega naroda. Glavni spomenik je bil postavljen ob tisočletnici prihoda Madžarov na sedanje področje. Tu smo si lahko ogledali tudi grob neznanega vojaka. Prav gotovo je ta ogled nekaj nepozabnega; vsako minuto se menjajo nove in nove skupine, ki si ogledujejo te zanimivosti oziroma znamenitosti. Ogledali smo si zgodovinsko cerkev sv. Štefana in stavbo parlamenta Madžarov. Stavba parla-
180 milijonov Ftov in za 90 milijonov Ft udarniškega dela. Služi pa resnično vsem, ker so vstopnine zelo zmerne, naj nižja cena vstopnice 6 Ft in najvišja 20 Ft. kar je dostopno vsakemu. Stadion ima 50 izhodov, tako da se lahko igrišče sprazni v 15 minutah, ima svoj hotel, svojo pošto, telefonsko povezavo s 16 državami. Prav otroško vesela je bila večina naših obisokvalcev. Da je zanimanje za nogomet ogromno, nam priča
Trg Herojev
menta je izredno dovršeno zgrajena prav na obali Donave. Potem smo si ogledali znameniti muzej, ki hrani naj starejše znamenitosti iz zgodovine Madžarov. Zanimivo je to, da so vse ohranili skozi vso vojno vihro, kljub temu, da je bila cerkev, v kateri je muzej porušena. Vse znamenitosti so namreč zakopali v sami cerkvi. Med znamenitostmi so manjše stvari — vendar visoke vrednosti; npr. slika 15 X 10 cm je ocenjena na 2000 dolarjev, gotove reči pa še več.
Najbolj zanimiv je bil ogled NEP stadiona. Imeli smo dosti vnetih nogometašev med nami, ki so imeli neposredno možnost, stopiti na samo igrišče, na katerem so se odigrale že tako znamenite
to, da je bila dopoldne tekma med gledališkimi igralci in novinarji, ki jo je gledalo okrog 36 tisoč gledalcev.
Nudil se nam je izredno zanimiv ogled znamenitega narodnega parka Margitin otok sredi Donave; prihod nanj je z enega od glavnih mostov. Dolg je 2,5 km in širok 500 m. Zanimivo je to, da je na njem kar 8 vrelcev raznih zdravilnih vod. Po izjavi našega vodiča tudi na Madžarskem ne manjka tako imenovane moške vode — nam je pa svetovala, da se umijemo pri enem vrelcu, če hočemo ostati vedno lepi; no, nekaj naših je tudi to storilo, bomo videli, koliko je resnice v tem. tudi pili so vodo v želji, da se jim vse želje izpolnijo. Na otoku
V PO MADŽARSKI
so trije bazeni, dolgi po 100 m, kjer se lahko kopa do 35.000 kopalcev, otroško nogometno igrišče, brezplačni otroški vlak in razna druga igrišča za rekreacijo. Pred leti so zgradili tudi prav luksuzen hotel za tuje goste.
Še in še bi lahko našteval, saj se nam je povsod nudilo za ogled kaj novega. Vendar nam je čas vse prehitro potekel. Še nakup spominčkov in zopet smo bili pripravljeni za vožnjo nazaj. Zanimali smo se tudi za odnose Madžarska — Sovjetska zveza. Vodič nam je obširno objasnjeval nekatere dogodke, drugače pa so odnosi dobro urejeni. Imeli smo priložnost, da smo se peljali mimo ruske baze, to je nekaj 10 kilometrov od Budimpešte. Vodič pravi, da je to Rusija v malem. Tu ima rdeča armada svojo bazo, imajo pa vse svoje trgovine, gledališče, kino. televizijo itd. Vse to financira Sovjetska zveza.
Peljali smo se nazaj po drugi obali Blatnega jezera in smo si ga
se znašli na obmejnem prehodu v Lendavi, kjer nismo imeli nobenih pregledov ali težav, in avtobus je že rezal kilometre proti Murski Soboti.
Clane kolektiva bo tudi zanimalo, kakšni so življenjski pogoji na Madžarskem. Takoj po prihodu v malo večje mesto smo imeli prvi postanek in skoraj vsak izmed nas je najprej ugotavljal razlike med našimi in madžarskimi cenami. Predvsem smo opazili, da po izložbah ni kaj dosti izbire, isto stanje smo videli tudi v Budimpešti. Videli smo da je narod skromen opaziti ni bilo nobenega luksuza, kar je naše obiskovalce delno presenetilo. Predvsem smo ugotovili to, da s plačami, katere imajo sedaj, skromno živijo. Sedanja plača je okrog 1500 Ft, dočim pride boljša plača kvalificiranih delavcev na 1800—2000 Ft. Uradni kurs za 1 Ft je 41 S-din. Če na kratko pregledamo posamezne cene: goveje meso po razredih od 28—38 Ft in svinjina
imeli možnost ogledati tudi na tej strani. Opazili smo prav tako razgibano turistično sezono. Kosilo nas je čakalo v krasnem letoviškem kraju na polotoku Tiha-ny, kjer smo vsi zbrali zadnje forinte za pivo in nakup spominčkov. Tudi tukaj so lepi hoteli, ki so v glavnem zasedeni od Nemcev in Avstrijcev. Jugoslovanov ni, kljub temu, da so ugodni pogoji, da naši ljudje gredo na dopust na Blatno jezero, kajti naši dinarji so že kar dobro iskano plačilno sredstvo na Madžarskem.
Po lepi vožnji in lepem vremenu je naš čas potekel in zopet smo
od 28—44 Ft, da stane 1 kg moke
4.60	Ft, masti 20 Ft, skladkorja
9.60	Ft, riža 16 Ft itd. Tudi na madžarskem država določa maksimalno ceno za zgoraj navedene živilske izdelke, dočim za zelenjavo določa maksimalno ceno, preko katere ne smejo iti trgovine. Opazili smo da je ogrska salama cenejša kot pri nas, tako znaša kg 90—96 Ft. Izredno nas je presenetilo, da so industrijski izdelki in tekstil zelo dragi. Kozarci, podobni našim dekoriranim so po 15 Ft (6,00 din), radio aparat — navadni 1100 Ft, televizor z
(Dalje na 6. strani)
NEP stadion
ALI SO DEŽELE » RAZVOJU NAŠI BODOČI KUPCI?
Odnosi Jugoslavije z deželami v razvoju so na političnem področju dosegli v zadnjem času precejšen napredek, ne moremo pa enako ugotavljati na področju gospodarstva. Vzroki za zaostajanje gospodarskih odnosov so pogojeni z različnimi problemi, veliko pa jih je na strani Jugoslavije. To je nekoliko težje razumeti, ker se Jugoslavija v oblikovanju svoje ekonomske politike zelo močno opira na razširitev blagovne izmenjave z drugimi državami, nahaja pa se med velikimi ekonomskimi grupacijami (skupno evropsko tržišče, tržišče držav SEV), ki stalno težijo k liberalizaciji trgovine med svojimi članicami zaostrujejo pa možnosti razširitve menjave z nečlanicami. Tako je dejansko prostora za našo ekonomsko ekspanzijo tukaj zelo malo, in jo bomo morali iskati na tržiščih razvijajočih se držav. Takšna je naša jugoslovanska orientacija, ta pa zahteva, da jo selektivno opredelimo do dejansko potencialnih kandidatov, tem pa moramo posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Jasno je, da ne moremo dolgoročno poslovno politiko razvijati z vsemi državami v razvoju, saj je večji del sveta v grupaciji nerazvitih — razvijajočih se držav. To trdimo zaradi tega, ker je osnovna značilnost teh držav v pomanjkanju kapitala, tehničnega nivoja njihovega gospodarstva in občutnem pomanjkanju strokovne delovne sile. Te tri stvari pa so lahko ključne točke, na katerih mora Jugoslavija iskati področje sodelovanja.
(Nadaljevanje s 5. strani)
manjšim ekranom znamke Orion od 1850 Ft naprej. In še nekaj cen za tekstil. Ženski džersi plašč okrog 1150 Ft, moška srajca (nylon srajc ni videti) 219—240 Ft, dočim ženska letna obleka okrog 240 Ft. Izredno dragi so usnjeni izdelki, tako so moški čevlji (nizki) po 530—550 Ft in opanke od 250 Ft naprej. Moški pulover lahko dobite od 470 Ft naprej. Fantovske obleke od 570—600 Ft. 2e iz navade se zanimamo za cene alkoholnih pijač. Lahko trdim, da v treh dneh nismo imeli prilike videti vinjenega človeka. Gotovo je temu vzrok visoka cena alkoholnih pijač. To smo tudi mi občutili pri gašenju žeje. Za steklenico 0,51 piva je treba odšteti od 7,5-11,5 Ft dočim 1 liter navadnega vina stane od 33—37 Ft, buteljčna boljša vina, predvsem tokajec 0,7 1 od 55 Ft naprej. Cene žganih pijač so pa od 130 Ft naprej. V tem pogledu smo bili brez skrbi, da bi se kdo od nas privoščil večjo merico alkoholnih pijač.
V nasprotnem primeru pa ^ so cene za gledališče znatno nižje. Za boljše predstave je treba odšteti za najboljše sedeže 20 Ft, vstopnice za kinopredstave pa 8 Ft. Vstopnica za tekme na NEP stadionu so pa od 6 Ft naprej, tako da je omogočeno slehernemu sloju državljanov gledanje tekem. V celotni Budimpešti je kar 28 muzejev, omogočeno je vsakemu državljanu, da
Ali je v takem stanju teh dežel in njihovih potreb možno vključiti tudi naše blago kot blago za razširitev blagovne menjave Jugoslavije s temi deželami? Mislim, da smo v določenih asortimanih zelo zanimivi partnerji skoraj vseh držav, ki jih prištevamo v skupino držav v razvoju, saj so vsi evropski steklarski potenciali na vseh teh področjih močno angažirani pri preskrbovanju prebivalcev s steklom. Povsem jasno pa je, da mi svoje razpoložljive sile ne moremo trošiti na vseh tržiščih teh držav in se moramo opredeliti za ožji izbor dežel, tem pa moramo posvetiti več pozornosti. Po dosedanjih ocenah, bi verjetno prišle v ožji izbor naše obdelave predvsem države članice trojnega sporazuma, sklenjen z Jugoslavijo, to pa so ZAR in Indija. V našem interesu mora biti, da ugodnosti takega sporazuma, ki predvideva zelo tesno medsebojno sodelovanje na področju trgovine, industrijske kooperacije, carinske politike in ne nazadnje tudi bančništva, izkoristimo do maksimuma. Zaradi tega bomo morali zelo hitro izdelati program vključevanja našega blaga v trgovsko menjavo s temi deželami. Prvi koraki so na tem področju že narejeni, saj imamo z ZAR nekako trasirano pot in vzpostavljene prve poslovne kontakte, vendar na ožjem asortimanu. 2e v tekočem letu bo potrebno poiskati poslovne stike tudi z Indijo, saj je s svojim številom prebivalcev velik potrošnik. Res je, da je pri realizaciji zastavljenih poslov veliko težav, ki postav-
ši ogleda vse muzeje, saj je letni abonma le 6 Ft, dočim imajo vsi možnost koristiti knjižnice, v katerih je letni abonma le 3 Ft.
Marsikoga zanima kako bi preživel svoj dopust na Madžarskem in koliko sredstev bi potreboval: cena hrane v boljši restavraciji a la cart od 40 Ft naprej in večerja od 32 Ft naprej. Dvoposteljna soba v hotelu B kategorije stane 60 Ft. In cene benzina: 72 oktanski bencin je po 2,7 Ft za liter, super bencin 92 oktanov pa po 4,70 Ft za liter, dočim je motorno olje po 15 Ft za liter.
Iz tega kratkega opisa lahko sklepamo, da je vredno pogledati madžarske zanimivosti, predvsem Budimpešto in okolico Blatnega jezera. Vsi udeleženci tega izleta smo odnesli iz Madžarske najlepše vtise in nepozabna doživetja. Srečno smo se vrnili po okrog 1200 kilometrov prevožene poti. Kljub vsem lepotam pa smo bili vsi najbolj zadovoljni pri našem prvem postanku v Sloveniji — v Murski Soboti, kjer smo se zopet odžejali z našim laškim pivom in jedli našo slovensko hrano. Tudi naš avtobus je bil potreben nove energije, tako da nas je potem po še enem postanku na Trojanah odložil doma v Hrastniku.
Menim, da se lahko zahvalimo potovalnemu uradu SAP in dobremu šoferju Stanetu za prijetno, varno in udobno vožnjo, kakor tudi kolektivu, da je omogočil ta izlet.
Tekst: Rački Viktor
Slike: Gerhard Jože
ljajo blagovno izmenjavo s takimi partnerji v povsem drugačno luč kot smo jo mi danes navajeni z državami konvertibilnega valutnega področja, to pa ne pomeni, da z vztrajno obdelavo ne bi mogli doseči pri politiki trgovanja na daljši rok nekaj pomembnih rezultatov. Takšen odnos do tega dela je izredno pomemben za nadaljnji razvoj našega podjetja, saj smo v taki strukturi proizvodnje, da rabimo velika tržišča, z veliko perspektivno možnostjo potrošnje. Naslednja država, ki še pride v ožji izbor obdelave, je Pakistan, saj je s svojo potrošnjo stekla precej vezan na evropske proizvodne kapacitete. S tem pa mislim, da se je krog držav za direktno obdelavo in vzpostavljanje direktnih stikov za nas zaključil. Ostala tržišča držav v razvoju, predvsem Sredozemskega regionalnega bazena pa bodo za nas predstavljala lahko močno dopolnitev potrošnje, vendar bo ta vezana na dokaj labilno veljavnost medsebojnih aranžmajev. Zaradi tega bo verjetno naša pot
Na zadnji seji centralnega delavskega sveta, ko so se obravnavala poročila posameznih komisij, je bilo ugotovljeno, da je komisija za izrekanje ukrepov imela največ primerov, da je najbolj redno opravljala svoje delo ter sorazmerno s tem tudi časovno bila najbolj obremenjena. Obravnave so se vršile vsak četrtek, ker so se obravnavali vsi primeri kakršnekoli storitve kršitve delovne dolžnosti. 2e na sami seji centralnega delavskega sveta je bilo opozorjeno, da je praktično to delo brezplačno, da nihče od udeleženih ne prejme nikakršnega nadomestila, zato je CDS tudi sprejel sklep, da se člani komisije lahko udeležijo izleta na Madžarsko. Na drugi strani pa tedenske obravnave mnogokrat za nepomembne zadeve ne dajejo dovolj učinkovitosti, zato se pripravlja predlog, da bi se postopek delil za lažjo ali hujšo kršitev. Iz republiškega sekretariata za delo smo bili opozorjeni, da se pripravljajo spremembe zakona o delovnih razmerjih. Pomembnejše spremembe se bodo izvršile prav v zvezi s kaznovanjem in odgovornostjo za škodo. Praktiki so ugotovili, da samo izrekanje ukrepov, ki so v prvi vrsti vzgojnega pomena, v kolikor ni v ozadju materialna obremenitev, da taki ukrepi v marsikaterem pogledu ne dosežejo svojega namena.
Iz tega razloga komisija, ki je bila na novo izvoljena, še ni začela z delom, ker se bo predhodno izvršila procesna sprememba postopka, ki se bo dal v potrditev centralnemu delavskemu svetu na prvi seji. Po tej spremembi bi vodje posameznih enot dobili več pristojnosti pri obravanavanju lažjih kršitev. Za doslednost in enotnost tega pa se bo z vodji posameznih enot in tudi oddelkov skupno s komisijo za izrekanje ukrepov izvršila posebna konzultacija, na kateri bi se naj razmejile naloge, ki jih bodo v zvezi z vodenjem postopka imeli vodje
do te potrošnje vezana na velike reeksportne firme v Zapadni Evropi, ker se tako izključujejo ri-ziki v plačevanju, izgublja pa se določen procent zaslužka, ki ga prevzame reeksporter. Ti reeks-porterji so v svojih poslih učinkoviti, če obdelujejo področja svojih bivših kolonij, kjer so zadržali dolgoletne poslovne veze in svoj vpliv. Zaradi tega je jasno, da bomo morali z reeksportnimi hišami v Angliji, Franciji in Italiji računati tudi v bodoče. To pa ne pomeni, da ne moremo s svojo reklamo posegati tudi direktno na tržišča omenjenega bazena, saj je logično da se bo z afirmacijo našega blaga preko drugih, lahko dosegla tudi uspešna direktna reklama, ki pa bo slej ko prej pripeljala tudi do direktnih poslovnih stikov.
To so nekatera zapažanja, ki sem jih dobil na razpravi o gospodarskih odnosih z deželami v razvoju, ta pa nam bodo verjetno lahko služila za oblikovanje naše poslovne politike do teh držav.
Mlinar Martin
enot, pristojna služba podjetja in komisija za izrekanje ukrepov. DO danes se je registriralo preko 130 hujših in lažjih kršitev, kar bi za komisijo, v kolikor bi morala za vse kršitve voditi enak postopek, predstavljajo veliko obremenitev.
To pomeni, da nova komisija ni tako aktivna kot je bila v pretekli mandatni dobi, temveč da se pripravljajo organizacijske spremembe, ki bodo omogočale še hitrejše obravnavanje in vodenje postonka. ravno tako pa tudi zagotovile, da se bo v vsakem posameznem primeru glede obstoječe kršitve ugotovila materialna resnica. Poseben poudarek pa se daje kršitvam iz naslova proti-nravne premoženjske nridobitve, ker se bodo taki nrimeri odstonali pristojnemu sodišču, ki bo. v kazenskem nostopku ugotovilo obstoj krivde, komisija za izrekanje ukrepov pa bo na podlagi sodbe sodišča izrekla tudi disciplinski ukrep.
S tem člankom smo želeli dati pojasnilo tistim, ki so priglasili prijave preko vodij ali samostojno in ker do danes še niso bili obveščeni o izidu postopka. Menili smo, da bomo po novem postopku lahko učinkoviteje obravnavali posamezne zadeve ter da bo komisija za izrekanje ukrepov v senatu treh članov obravanala tiste zadeve, ki so resnejšega značaja in ki pravno in stvarno vplivajo na medsebojne odnose v kolektivu, na zaščito premoženja steklarne, na izvrševanje sklepov organov upravljanja. Na ta način bo prihranjenega tudi mnogo časa, moralna zavest člana, ki bo poklican pred komisijo za izrekanje ukrepov, pa bo dobila tak obseg in pomen, da se bo vsak član, ki bo poklican pred komisijo, zavedal, da je poklican pred samoupravni organ zaradi nepravilnosti in da bo izrečen ukrep dejansko postal vzgojna metoda pri oblikovanju samoupravne zavesti.
1200 kilometrov po M4DŽARSK1
NOV POSTOPEK
Delo komunalne skupnosti
Na zadnji seji komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je bilo dano članom skupnosti tudi v obravnavo poročilo o realizaciji finančnega načrta za obdobje januar—april 1965.
Pogled dosežene štirimesečne realizacije sklada zdravstvenega zavarovanja izkazuje presežek v višini 1,711.314,63 din. Činitelji, ki so vplivali na potek realizacije sklada, so stopnja osnovnega prispevka, dodatni prispevek, izredni prispevek, participacija itd. Stopnja osnovnega prispevka je bila dokončno sprejeta v mesecu februarju. Poleg dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije, je bil uveden še dodatni prispevek ki ga plačujejo zavarovanci, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju še kakšno obrtno ali podobno dejavnost kot postranski poklic ali po opravljanju dela na domu. Izredni prispevek za nekriti del primanjkljaja iz leta 1967 se plačuje od 1. 2. 1968 do 31. 2. 1968. Za leto 1968 so bili sprejeti novi sklepi, in sicer o obvezni udeležbi zavarovancev k stroškom pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev, o prispevku zavarovancev k nekaterim stroškom, sklep o določitvi stalnega zneska, ki ga morajo plačevati zavarovane osebe, k stroškom za izdana zdravila.
Skupni dohodek sklada je bil dosežen s 32,3 % glede na postavljeni plan, normalna realizacija pa bi morala biti v tem obdobju 33.3 %•
vanje, ki ga plačujejo delovne organizacije, je bil realiziran z 31,5 %. Dodatni prispevek, ki ga plačujejo zavarovanci iz naslova dopolnilnega dela in postranski poklic je bil realiziran v višini 45,4 %. Obresti in drugi dohodki sklada so bili realizirani v višini
64,5	%.
Izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja so bili v prvih štirih mesecih realizirani z 31,6% v primerjavi s planiranimi sredstvi. Stroški za zdravila so v letu 1968 v porastu kljub povečani participaciji. Izdatki za ambulantno in specialistično zdravljenje, bolnič-
lovnih invalidov so bili realizirani v višini 30,2 %, Izstopajo sicer stroški za nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu in stroški za poklicno obolenje ter profesionalno rehabilitacijo invalidnih otrok, vendar pa skupni stroški za rehabilitacijo ne dosegajo normalne realizacije za to obdobje.
Izredni prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavarovanci iz svojega osebnega dohodka za primanjkljaj za leto 1967, je bil v obdobju februar—april realiziran v višini 4.665,516 din ali 26,4 %.
V primerjavi obiskov v ambulantah na enega zdravnika je dogovorjeni normativ po sporazumu (8000 pregledov na enega zdravnika) v posameznih ambulantah presežen. Visoka obremenitev je v Litiji, 12.380 pregledov na zdravnika, na Vrhniki 14.144 pregledov na zdravnika, v Logatcu 20.434 pregledov na zdravnika, v Hrastniku 16.257 pregledov na zdravnika, v Zagorju 14 871 pregledov na zdravnika.
Prikazana finančna situacija je delno zboljšala materialni položaj sklada zdravstvenega zavarovanja. Boljši uspeh gre v prvi vrsti na račun novih inštrumentov, delno pa tudi na izboljšanje organizacije zdravstvene službe v določenih občinah. V kolikor bodo v vseh zdravstvenih zavodih naše komunalne skupnosti dosledneje organizirali zdravstveno službo, bodo predvidena sredstva zadostovala za poslovanje zdravstvenih domov. Več poudarka bo potrebno dati pri sklepanju sporazumov, ker je od sklenitve teh sporazumov odvisno, kolikšna sredstva bodo prejeli posamezni zdravstveni zavodi za opravljanje zdravstvenih uslug. Prvi pozitivni rezultati in ne velika odstopanja od planiranih sredstev tako glede dohodkov kakor izdatkov so lahko samo vzpodbuda, da se tudi na področju zdravstvenega zavarovanja ob upoštevanju doslednosti lahko pravilno in pametno gospodari.
Počasi izginjajo še zadnji ostanki stare glažute
Realizacija osnovnega prispevka je znašala 31,5 %. Povprečna mesečna realizacija je 12.030.267 po planu pa bo morala biti 12.735,416. To pomeni, da znaša dejanska povprečna mesečna realizacija le 94,5 % od pričakovane.
Če primerjamo porast mase poprečnih osebnih dohodkov za prve štiri mesece z maso za leto 1967, vidimo, da je ta porasla za 1 %. Osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje od ostalih kategorij zavezancev prispevka je bil realiziran samo 24,9 %. Dodatni prispevek za zdravstveno zavaro-
Obvestilo komisije za
Komisija za napredek proizvodnje se je sestala dne 1. 6. 1968 in ugotovila, da je v podjetju potrebno pospešiti dejavnost, ki obravnava izboljšave, ki so tehničnega, organizacijskega ali administrativnega karakterja. Da bi pri sodelovanju in dajanju predlogov sodelovalo čim več članov kolektiva, želi komisija, da sleherni, ki ima predlog, da ga poda v pismeni obliki tako, da bo komisija lahko iz opisa ali risbe razvidela kaj hoče predlagati. Predloge je treba nasloviti na naslov: »-Komisija za napredek proizvodnje pri CDS« Steklarne Hrastnik.
Komisija se bo sestala 1-krat mesečno, če bo predlogov več, pa po potrebi. Vsakomur, ki bo podal predlog, bo komisija pismeno obrazložila stališče ali pa ga poklicala na razgovor. Predlogi naj bodo podpisani ali pa označeni s šifro.
Predlogi se lahko nanašajo na delovno okolico, v kateri se pred-
no zdravljenje, zobozdravstveno varstvo se še ne finansirajo v skladu s sporazumom za leto 1968, ker so bile zdravstvenim zavodom te pogodbe poslane komaj 15. 5.
1968.	Nadomestila osebnega dohodka nad 30 dni so bila realizirana 34,6 % ali za 17,9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Takšen odstotek je predvsem posledica večjega števila dni izostankov, ki so se v tem razdobju povečali za 10,4 % v primerjavi z enakim razdobjem preteklega leta. Stroški za rehabilitacijo de-
napredek proizvodnje
lagatelj nahaja ali pa se predlagatelj poslužuje drugih pogonov ali problemov drugih EE.
Predlogi, ki bodo sprejeti, bodo nagrajeni po pravilniku o nagrajevanju racionalizacije. V kolikor pa bo predlog takšnega karakterja, da se bo lahko patentiral, pa bo komisija pomagala in svetovala predlagatelju, da patentne pravice dobi.
Za vsa pojasnila se obrnite na prej navedeni naslov.
V naslednji številki »Steklarja« lomo podali pravilnik o nagrajevanju racionalizacij.
Ker se človek na dopustu najbolj sprosti, smo prepričani, da bo marsikateri član kolektiva posvetil kakšno urico razmišljanju, zato pričakujemo ravno v tem času največ predlogov.
Predsednik komisije za napredek proizvodnje Franc Tramte, inž.
liiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiimiiiitiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiini
§	Steklarna Hrastnik je dolžna voditi evidenco o članih, |
=	ki so v rednem delovnem razmerju, evidenco o njihovih dru-	=
=	žinskih članih, o stalnem in začasnem prebivališču, o bol-	I
1	niškem staležu itd. Zaradi množice podatkov, kakor tudi veli-	S
1	kega števila članov, upoštevajoč pri tem, da so člani iz naj-	S
=	različnejših krajev, ki se vozijo na delo v Steklarno Hrastnik,	g
I dajemo naslednje
I Opozorilo I
i	1. Pri sklenitvi rednega delovnega razmerja je vsak član =
g dolžan dati na vpogled zahtevano dokumentacijo in povedati = g podatke, ki jih potrebuje kadrovsko pravna služba.
2.	V teku sklenjenega delovnega razmerja je vsak član	|
g	dolžan, da kadrovsko-pravni službi priglasi spremembo oseb-	|
I	nega statusa, da se bo v tem pogledu lahko vodila potrebna	|
=	evidenca. Tako je vsak član dolžan, da obvezno priglasi ka-	g
=	kršno koli spremembo stalnega ali začasnega prebivališča,	S
=	spremembo osebnega stanja, kot sklenitev zakonske zveze,	g
=	smrt ožjega družinskega člana, porod v družini (lastni), spre-	g
i	memba strokovne kvalifikacije, dokončanje šole, sprememba	g
I	osebne izkaznice, sprememba zdravstvene izkaznice, odhod v	g
=	zapor, odhod na odsluženje kadrovskega roka itd. Obvezno	g
=	je vsak član dolžan, da obvesti v roku 24 ur kadrovsko-pravno	§
=	službo, ko je sprejet v bolniški stalež ali, če je zaradi	g
=	kakršnekoli nesreče poslan ali dan na zdravljenje v kateri-	g
i koli zdravstveni zavod.	=
3.	Neupoštevanje določil glede priglasitev sprememb za	g
I	vodenje evidence predstavlja kršitev delovne dolžnosti, poleg	i
I	tega pa bo član delovne skupnosti v primeru neizpolnitve, ki	|
I	ni objektivnega značaja, izgubil pravico do uveljavitve mate-	|
g rialnih sredstev, ki mu pripadajo iz tega naslova.
............................................i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;
Iz spominov Kamniško-zasavskega odreda
Na predlog Zveze združenj borcev NOV občine Hrastnik bo ob letošnjem praznovanju »Dneva borca« občinska skupščina Hrastnik podelila domicil Kamniško-zasavskemu odredu, ki je operiral od leta 1943 do osvoboditve na območju revirjev.
V opisu kratke zgodovine bi želeli vsaj delno prikazati uspehe te enote.
Naslednji sestavek je povzet iz zbirnika spominov Kamniško-za-savskega odreda.
10.	julij 1941 pomeni za revirje važen datum. Tega dne je bilo posvetovanje okrožnega komiteja KPS. Vabljeni niso bili samo člani okrožnega komiteja, temveč tudi vsi ostali vidnejši člani KPS. Ta posvet je zavzel dve osnovni stališči: da se začne vstaja proti nemškemu okupatorju, in da odidejo v partizane vsi tisti člani, ki na terenu niso potrebni. Določen je bil datum odhoda, in sicer 16. julij 1941. Poleg datuma so bila določena tudi skupna zbirališča za Trbovlje Zagorje in Hrastnik. Skupine, ki so delovale v vseh treh centrih, so po 22. juniju 1941 že opravljale razne akcije, ki so bile predvsem propagandnega in sabotažnega značaja.
1.	avgusta 1941 se skupine iz navedenih centrov zberejo na Vrheh in ustanovijo prvo Revirsko četo. Ta je štela od 50—80 borcev, bila pa je zelo slabo oborožena, saj so imel' na razpolago le 30 pušk in majhno količino municije in bomb.
Nemška žandarmerija je v dneh pred ustanovitvijo te čete sporočila svojim predstavnikom o pojavu uporniških akcij. Nemški okupator je smatral Spodnje Štajersko za območje, ki je sestavni del Nemčije, čeprav tega ni pravno rešil.
Akcije, ki so jih opravile prve partizanske skupine Revirske čete, so pomenile zanj ogrožanje položaja na območju, ki ga je zasedel, zato je začel z represalijami. Zapiral je somišljenike narodnoosvobodilnega gibanja in pričel s streljanjem talcev v Celju in v mariborskih zaporih.
Ker so tudi na področju ostalih območij nastajale uporniške skupine, ki so se imenovale po krajih, kjer so operirale, so potrebe kazale na razširitev območja in zdru-
žitev sil s tem je nastala organska povezava enega in drugega območja za sodelovanje na Kamniškem in Zasavskem. Iz vseh teh skupin in pozneje čet je 17. avgusta 1941 nastal Kamniški bataljon. Bataljon oz. njegove čete so prizadejale sovražniku velike izgube. Sovražnik je besnel. Okupator ni mogel obračunati s celim bataljonom, zato je zavzel taktiko uničevanja čete za četo.
Bataljon ni imel izkušenj, zato je utrpel izgubo za izgubo. Dokumenti kažejo, da je bila 28. oktobra 1941 uničena zadnja enota prvega Kamniškega bataljona in s tem je bataljon tudi prenehal obstojati.
Kljub temu, da bataljon ni dolgo obstojal, je zasejal seme odpora in opravil pionirsko funkcijo revolucije, ki se je pozneje prerasla v cvet svobode.
Toda z uničenjem tega bataljona partizanstvo ni bilo uničeno, ponovno so nastajale nove čete in bataljoni, ki so vsak dan prizadejali sovražniku velike izgube.
Ostanek prvega Kamniškega bataljona je bil ponovno formiran sredi maja 1942 na Osnovčku. S tem je bila izpolnjena naloga Cankarjevega bataljona o ponovnem formiranju oz. ustanovitvi te enote.
Nadalje je Kamniški novoustanovljeni bataljon deloval v sklopu Kokrškega odreda in Kamni-ško-savinjskega odreda in izvedel vrsto bogatih in uspešnih akcij in prizadejal sovražniku velike izgube.
Partizansko gibanje pa se je vedno bolj širilo in 14. januarja 1943 je štab IV. Operativne zone z odredbo ustanovil Kamniško-zasavski odred. Odred je deloval samostojno ali pa skupno z enotami XIV. divizije. Te enote so bile močne, kajti številčna moč je narasla.
Ko je bil odred ustanovljen, je bila v njegovi formaciji tudi minerska četa, ki je prizadejala sovražniku velike izgube na progi Ljubljana—Zidani most, Ljubljana—Celje in Ljubljana—Maribor in Zagreb. Zanimiv je pregled vseh akcij minerskih skupin in minerske čete, ki jih je zbral zadnji poveljnik te čete tov. Alojz 2u-žek-Tarzan. Bilo je uničenih okrog 9000 m železniške proge poškodovanih in uničenih 42 železniških lokomotiv, uničenih in poškodovanih 271 različnih vagonov, uničenih 21 mostov, ubitih pa je
bilo okrog 100 sovražnikov. Nadalje je bilo oorušenih še 13 transformatorskih postaj. V dolžini 660 m je bila uničena telefonska napeljava in poškodovanih okrog 44 različnih objektov. Četa je bila večkrat pohvaljena od štaba odreda in od višjih partizanskih štabov.
Prav je, da omenimo v tem orisu izredno hrabrega in požrtvovalnega poveljnika minercev Franca Žužka-Jova in njegovega brata, ki sta v letih 1942-44 prizadejala sovražniku velike izgube. Njuno smrt pa je povzročila izdaja.
Spomladi in poleti 1944, ko je bil na Štajerskem velik razmah narodnoosvobodilne borbe, je odred zavzemal vedno važnejšo vlogo. V revirjih in drugih predelih Štajerske je odhajalo vedno več novincev v partizane. Večino teh je odred transportiral na Dolenjsko, kjer so bili razporejeni v vojaške enote.
Nadalje je odred imel nalogo, da pdpremlja hrano preko Save. V nasprotni smeri pa se je vedno bolj razvijal transport različnega vojnega materiala.
V letu 1944 je bilo odpremljenih na Dolenjsko okrog 10.000 novincev, koliko ton raznega materiala je bilo prepeljanega, pa je težko povedati.
Odred je izvajal vrsto velikih borbenih akcij. Tako je pomagal ob prehodu Šlandrove in Pohorske brigade s Štajerske na Dolenjsko. Varoval in prevzemal je zavezniške pošiljke, ki so jih odmetavali iz avionov na Kalu. V zaključnih operacijah se je odred boril s sovražnikom v okolici
Rimskih Toplic, Laškega in Hude jame. Zavzel je dobro utrjeno postojanko Dol pri Hrastniku. Odred je skupno s Šlandrovo brigado sprejel nalogo, da zavaruje gospodarski potencial v revirjih, da bi ga sovražnik ne uničil. Skupaj s Šlandrovo brigado je odred osvobodil Zagorje. Potem je nadaljeval borbo za osvoboditev revirjev.
Ob kapitulaciji sovražnika je po nalogu štaba razoroževal okupatorje vseh vrst. Pri tem je padel komandant II. bataljona. Kam-niško-zasavski odred je vodil zadnjo borbo z ustaši pri Rimskih Toplicah 12. maja 1945.
S ten} je bila končana zmagovita not KZO, ki je bil nato v Celju vključen v enote KNOJ.
Iz območja Hrastnika je bilo v Kamniško-zasavskem odredu okrog 130 naših članov.'V tem odredu je žrtvovalo svoja življenja 17 hrastniških borcev.
4. julij
DAN BORCA
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE
Hrastnik Cestita vsem borcem,
INVALIDOM, INTERNIRANCEM,
VOJNIM UJETNIKOM TER OSTALIM OBČANOM K PRAZNIKU OBČINE IN DNEVU BORCA!
Predlog sistema zdravstvenega zavarovanja
Poleg predloga, ki ga je pripravil poseben organ pri zvezni ljudski skupščini za nov sistem zdravstvenega varstva, je tudi posebna skupina poslancev strokovnjakov skupščine Slovenije izdelala predlog stališč za izpopolnitev zdravstvenega zavarovanja. Iz tega naslova se v republiškem predlogu ugotavlja, da zasnove novega sistema na območju republike ne morejo temeljiti na odpravi sedanjega sistema, oziroma drobljenje na še nove dodatne sisteme. Potrebno je izpopolnjevati sedanji mehanizem zdravstvenega zavarovanja in pospeševati integriranje zdravstvene službe in uveljavljanje kompleksnega zdravstvenega varstva. Iz zaključkov in predlogov, ki jih je podala ta skupina, izhaja:
—	osnovno zdravstveno varstvo naj ostane tudi naprej v sistemu zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov;
—	ohranitev enotnega zdravstvenega zavarovanja in njegov razvoj ne izključuje diferenciranega obravnavanja posameznih kategorij zdravstvenega varstva;
—	teritorialno načelo v organi-
zaciji zdravstvenega zavarovanja ima nesporne prednosti pred ostalimi oblikami;
—	vloga družbenopolitičnih sskupnosti do zagotavljanja osnovnih pogojev za zdravje občanov se ne sme zmanjševati;
—	skupnosti morajo biti usmerjevalci zdravstvene politike;
—	omogočiti zdravstveni službi, da se samoupravno poveže kot izvajalec zdravstvenega zavarovanja in se uveljavi kot enakopravni subjekt v družbenih dogovorih glede izvajanja in finansiranja tistega dela zdravstvenega varstva, ki ga upravlja zdravstvena služba, da ureja svojo notranjo organizacijo začrta svoj razvoj in usmerja svojo razširjeno reprodukcijo.
Da bi se te zamisli lahko realizirale, federacija na področju zdravstvenega varstva ne bi smela preseči pooblastil, ki jih ima po ustavi. Ta pooblastila obsegajo le zdravstveno varstvo, ki ima pomen za vso državo. Federacija pa je že s svojim zakonom tudi uredila organizacijo zdravstvene službe, ki jo ustava ne omenja.
V zalogah so velika sredstva
Likvidnost poslovanja ni odvisna samo od stanja na žiro računu, od plačila dolžnikov ali mer kot je kliring. Potrebno je znati aktivirati vsa obratna sredstva (ne samo denarna), izkoristiti vse mogoče rezerve, da bi bila tako cirkulacija obratnih sredstev čim hitrejša in s tem prispevati k lažjemu obvladanju problemov in težav, ki nastajajo s pravno-fiskalnimi pogoji, poslovno politiko gospodarske organizacije ali z nelikvidnostjo gospodarstva nasploh.
Znano je dejstvo, da naša vezana sredstva, posebno v zalogah, niso majhna. Glede na to, da so prejšnje nekatere analize in knjigovodska poročila kazala na sorazmerno visoke zaloge pomožnega materiala, je bila formirana komisija z nalogo, da določi maksimalne in minimalne norme zalog, vsaj za najmasovnejši na najdražji asortiman pomožnega materiala in surovin.
Preden je pričela komisija odrejati minimume in maksimume, je bil izdelan pregled prometa in zalog teh materialov za preteklih 18 mesecev. Iz tega je dobljena zaskrbljujoča slika.
Skupne zaloge razreda 3 (surovine, pomožni material, embalaža itd.) so porasle od 31. 12. 1967 do 30. IV. 1968 od 521 milijonov S-din na 630,5 milijonov S-din, čeprav smo že pred letom dni trdili, da je 500 milijonov S-din zalog razreda 3 visok znesek. Če primerjamo te zaloge (a te zelo malo odstopajo od povprečnih mesečnih zalog) s skupnim prometom vidimo, da nam je koeficient obračanja v letu 1967 5, oziroma v letu 1968 4,65, oziroma da smo v letu 1967 imeli zalog za 72 dni obratovanja, leta 1968 za 78 dni obratovanja.
Potrebno je še pripomniti, da je povprečna mesečna nabava leta 1967 znašala 218 milijonov S-din in leta 1968 244 milijonov S-din.
Če te rezultate primerjamo s terjatvami, katere povprečno ne odstopajo mnogo od enomesečne realizacije, ali pa zaloge gotovih izdelkov od enomesečne proizvodnje ali prodaje, potem lahko zaključimo, da pri nabavi, skladiščenju in zalogah materiala in surovin ni dovolj hitrega obračanja kapitala ter da ni urejen sistem nabave in signaliziranja skladiščne službe o nepotrebnih ali prevelikih zalogah.
Takšna situacija obenem slabša že tako slabo situacijo okrog skladiščnega prostora, ustvarja pa veliko in nepregledno skladiščno evidenco.
Analizirajoč zaloge in promet ugotavljamo zares čudno dejstvo, da se brez kakršne koli kontrole nabavljajo materiali, katere imamo že tako v prevelikih količinah na zalogi. Potrebno je ugotoviti, če so materiali na zalogi kvalitetno dobri ker ni tako imenovane vhodne kontrole kvalitete materialov.
Tako smo npr. v letu 1968 nabavili olje, petrolej, tovotne masti za 10 milijonov S-din, a zaloge nam znašajo 1. I. 1968 za 151 dni,
31.	IV. 1968 pa za 284 dni.
Železa, plošč, jeklene žice, elek-tromateriala in nekih gumijastih izdelkov imamo na zalogi za preko 300 dni obratovanja. Vseeno pa je bilo v letu 1968 nabavljenih večino teh materialov.
Edino pri surovinah (razen pri nekaterih), energetiki in embalaži je to obratovanje zelo hitro in se zaloge gibljejo od 4—30 dni.
Glede na to je naloga strokovnih služb in vodstev, da uredijo organizacijo nabave in skladiščenja ter signalizirajo o zalogah in sinhronizaciji nabave ter potrošnje.
Zvezna ljudska skupščina bi lahko na podlagi vseh teh ugotovitev s svojimi predpisi uredila samo naslednje:
—	določila oblike zdravstvenega varstva, ki jih to zavarovanje mora obsegati, ne bi pa smela kvan-tificirati;
—	da glede zdravstvenega varstva določi tiste oblike, ki morajo biti zagotovljene vsemu prebivalstvu, in prepusti potem odločitev republikam, ali bodo izpeljane v sistemu zdravstvenega zavarovanja ali s posebno organizacijo;
—	da ne posega v organizacijo zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene službe.
V Sloveniji bi bilo potrebno formirati skupnost zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Ta organ bi iz interesov zavarovancev skupnosti in delovnih organizacij na eni in zdravstvene službe na drugi strani oblikoval in
ugotavljal skupni interes od zdravstvenega varstva. Navedena skupnost bi določala obremenitev za namene in potrebe zavarovanja in tudi programske naloge zdravstvene službe. To bi bile temeljne skupnosti zdravstvenega zavarovanja, njihova regionalizacija pa bo posledica zasnove njihovih funkcij in prostorskega planiranja v republiki. Skupnosti bi se povezovale na republiški ravni, predvsem v zadevah pozavarovanja. Skladi zdravstvenega zavarovanja naj bi se formirali pri tej skupnosti. Z njimi bi ravnali zavodi za socialno zavarovanje v skladu z odločitvami skupnosti zdravstvenega varstva. Zdravstveni zavodi naj bi se samoupravno povezovali v zdravstveno službo, ki naj bi ne bila funkcionalno dejstvo, marveč naj bi se tudi institucio-nirala s samoupravnim mehanizmom.
ODRAZ	KL
Zakon, s katerim je predpisana splošna obveznost poravnavanja medsebojnih dolgovanj gospodarskih organizacij, je bila že pred neposrednim sprejemom, pa tudi danes aktualna tema, posebno v krogih gospodarstvenikov. Sumiraj o se namreč efekti, izraža nezadovoljstvo in iščejo nadaljnji ukrepi za zaključek, če tako rečemo, akcije, začete s kliringom.
Ocene so različne, vendar je treba reči, da je kliring ukrep, ki pospešuje plačilo dolgov in izključuje dolgotrajni proces sodnih izterjav, vendar ni pogoj, ki prvenstveno povečuje likvidnost gospodarstva. Sredstva v obtoku se ne povečujejo, temveč se obstoječa sredstva razporejajo ugodneje, prihajajo na račun tistih delovnih organizacij, ki so jih s svojim uspešnim poslovanjem tudi ustvarile.
Ti osnovni cilji v praktičnem izvajanju kliringa so ustvarjeni s 73 %, kar pomeni, da ne do kraja. Nedoseganje je evidentirano s stališča nediscipline udeležencev, ker je znatno število udeležencev, Id niso pošteno sprejeli obveznost prijavljanja dolgovanj in terjatev. Discipline ni bilo zaradi minimalnih sankcij v odnosu na materialno korist, ki je ustvarjena s kršitvijo zakonskih odredb. Nadaljnja negativna stran je tudi izključitev družbenih skladov iz kliringa \ pogledu njihove obveznosti da plačajo dolgove ob istočasnem vključevanju s pravico, da v kliringu zahtevajo plačilo svojih terjatev.
Izločam ta dva primera kot karakteristična kot pojava, ki sta znatno zmanjšala efekt kliringa in ki pravzaprav zaradi tega morata dobiti določen odgovor.
Na sredstva skladov družbeno-
političnih skupnosti se navezujejo namreč raznovrstne in številne gospodarske aktivnosti, od uslug pa vse do izgradnje velikih industrijskih objektov, na katerih so angažirana sredstva, delo in oprema gospodarstva. Podjetja po zakonu v kliringu niso te svoje terjatve mogla dobiti plačane, vendar so istočasno morala plačati obveznosti nasproti skladom. Rešitev tega problema je vsekakor treba iskati, vendar v drugih možnostih in ne v meri, kakršni je kliring.
Drugi primer je mnogo bolj karakterističen in pravzaprav opozarja, da podjetja, ki se umikajo obveznosti iz zakona, izhajajo mnogo bolje. Zaradi tega bi bilo potrebno — da ne bi nespoštova-ne zakona prišlo v prakso — ostro postopati v vseh primerih, kjer je predpisana obveznost izigrana.
Sankcije, ki so predvidene za takšne primere, so premile, pa bi bilo potrebno, čeprav za ceno dopolnitve tega zakona, zagotoviti, da se sredstva iz računov podjetij, ki niso prijavila svoje obveznosti nasproti drugim, takoj prenesejo na račun tistih, ki jim dolgujejo, da se s tem doseže pravi namen. Vendar se postavlja tudi vprašanje družbene odgovornosti vodij takih podjetij, ki grobo in zavestno izigravajo zakonske predpise, ki namerno onemogočajo skupno družbeno akcijo. Ti morajo odgovarjati tudi pred svojo delovno skupnostjo in v tovarnah svojim družbeno-političnim skupnostim za postopek, ki povzroča v tem primeru tudi širši negativni odboj.
KLIRING: (angl. clearing) obračun brez gotovine, medsebojno obračunavanje plačilnih obveznosti, brez plačila z gotovino.
Iskreno čestitamo rudarski godbi Svobode I. ob 115-letnem jubileju njenega obstoja.
Rudarski godbi želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu na kulturno-prosvetnem področju.
Godbeniki steklarske godbe Svobode II
Kralj Boris, oec.
4. JULIJ »DAN BORCA«
neopravičeno
Aktivisti, udeleženci NOB in interniranci se ob praznovanju tega dne globoko zamislimo. Misli nam pohite nazaj v preteklost, v težke, a slavne dni naše revolucije NOB. Čas beži, spomini bledijo in tonejo v pozabo.
Komaj 23 let je minilo, ko so potihnili zadnji streli, vrata taborišč so se odprla na stežaj. Stiskalo nas je v grlu toda bili smo srečni, saj je bila pred nami »svoboda«! Kako ponosni smo bili nanjo. Vračali smo se od vsepovsod, iz gozdov, internacije in pregnanstva, vsak je hitel na svoj dom. Toda mnogi ga nismo imeli, začeti je bilo treba z nova. Nismo nergali, našli so se dobri sosedje ali sorodniki in nam nudili najnujnejše.
Bili smo srečni, saj je bila vojna vihra za nami.
Toda mnogi se niso vrnili, umrli in padli so, da bi mlajši bolje in srečneje živeli, da bi bilo zkori-ščanje in nasilje v svetu odpravljeno.
Dali so najdražje kar so imeli, svoja življenja, nanje ne smemo nikoli pozabiti. Samo 23 let je
minilo, v tem obdobju so se rojevale nove generacije, ki grozot nasilja niso okusile, ne bi pa smele omalovaževati ljudi, ki se niso bali zreti smrti v oči, danes pa so onemogli in strti od prestanih naporov, pa so žal prenekaterikrat deležni pikrih besed ljudi, ki so imeli srečo, da so lahko vedrili, in pa tistih, ki so se pozneje rodili.
Potrkajmo na svojo zavest in priznajmo, da nam je narodnoosvobodilna borba ustvarila temelje naše socialistične ureditve, da se je življenje v marsičem spremenilo v prid delovnega človeka, ki pa ne sme nasedati in se pustiti zavajati raznim izrodkom naše družbe, ki sta jim všeč nezadovoljstvo in kritizerstvo naših ljudi.
Zato, ne samo preživeli udeleženci NOB, vsi, prav vsi, posebno še mladi strnimo svoje vrste v enotno medsebojno razumevanje, spoštovanje ter pomoč brez sebičnosti in omalovaževanja do drugega, pa nam bo laže premagovati težave, ki se vsakodnevno porajajo.	B. J.
Pristojna služba Steklarne Hrastnik je v mesecu februarju objavila vsebino republiškega zakona o skupnosti otroškega varstva, iz katere je bilo razvidno, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko člani uveljavljajo pravico do otroškega dodatka. Posebno je bilo opozorjeno da upravičenci, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka po predpisih veljavnih do 31. 12. 1967, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po novem zakonu najpozneje do 29. 2. 1968, sicer se jim izplačevanje otroškega dodatka s 1. 4. 1968 ustavi. Večina članov se je ravnala po navedenem navodilu in tudi opravila vsa potrebna dejanja, po katerih se uveljavlja pravica do otroškega dodatka. Precej pa je tudi takih članov, ki še danes razburjeni prihajajo v kadrovsko pravno službo, ugovarjajo, zakaj niso prejeli otroškega dodatka ter da niso bili seznanjeni, kaj morajo storiti, da jih potem ni nobeden obvestil. Vsekakor so člani poleg internega glasila bili z vsebino uveljavljanja pravice do otroškega dodatka
seznanjeni tudi prek drugih javnih informacijskih sredstev, dnevnega tiska in radia, kar dokazuje, da so popolnoma sami krivi, v kolikor zaradi opustitve dejanja ne bi prejemali otroškega dodatka.
Obstoji tudi vprašanje, zakaj nekateri člani kljub izpolnjenim pogojem že dva meseca za nazaj niso prejeli otroškega dodatka. Pri tem lahko služba Steklarne Hrastnik objasni, da je za izplačevanje otroškega dodatka pristojen komunalni zavod za socialno zavarovanje in da je samo od služb zavoda odvisno, kdaj se izplačuje otroški dodatek. Razumemo negodovanje nekaterih članov, ko že dva meseca niso prejeli otroškega dodatka, vendar poudarjamo, da kljub kakršnikoli aktivnosti naša služba ni mogla storiti več kot to, da je na to opozorila zavod, ki pa neizplačilo opravičuje z množičnostjo posameznih primerov pri uveljavljanju pravic do otroškega dodatka ter da v nekaterih primerih ni mogoče takoj razčistiti, ali pripada pravica do otroškega dodatka.
NOVA KOPALNICA ŽE SLUŽI SVOJEMU NAMENU
V mesecu juniju je pričela obratovati nova kopalnica, ki so jo težko pričakovali vsi naši delavci, predvsem steklarji, ključavničarji in delavci v avtomatski proizvodnji.
Ko sem pred dnevi prišel na eno od izmen prav v času, ko so se kopali steklarji, sem slišal veliko pohvalnih besed na račun nove kopalnice ki je lepo in moderno urejena. Zelo veliko pa je bilo tudi kritičnih pripomb na razne pomanjkljivosti, ki so se pojavile taikoj po tistem, ko se je kopalnica odprla. Nobena teh pomanjkljivosti pa ni taka, da se ne bi dala urediti, potrebno je samo nekaj dobre volje in pa nekaj potrpljenja od strani tistih, ki se kopalnice poslužujejo. Po vseh izjavah, ki sem jih tisti dan dobil,
sem lahko zaključil to: velika večina je zadovoljna, ker se lahko v lepo urejenih prostorih umije in skopa. Ker je v prvih minutah naval velik, pride do negodovanja, zato steklarji predlagajo, da se v zimskih mesecih, v kolikor je mogoče, napravi še 10 tušev, po možnosti skupinskih.
Trenutno se na moški strani poslužuje kopalnice 500 delavcev. Ne moremo pa razumeti, zakaj je tako malo prijav za kopanje od strani naših delavk katerih je zaposlenih 860, prijav za kopanje pa je komaj 100. Zato pozivamo še ostale tovarišice, da se prijavijo, tako da bo kopalnica tudi na ženski strani polno služila svojemu namenu, za katerega so bila dana znatna sredstva, ca. 40 milijonov starih dinarjev.	Urednik
ZAHVALA
Kot je običaj za nekaj let nazaj, smo bili upokojenci Steklarne Hrastnik tudi letos za Praznik dela obdarjeni s strani kolektivi Steklarne Hrastnik.
V ta namen se je zbrala komisija, ki so jo sestavljali predstavniki kolektiva in sindikata ter tudi predstavniki upokojencev. Ta komisija je po preudarku razdelila vsoto denarja, ki so jo delavci odstopili od svojega težko prislu-ženega dela. Komisija je sklenila, naj se vzame pokojnina do 90.000 S-din kot višina, do katere bi se
nagrada izplačala. Smatrala je namreč, da je to že kar primerna pokojnina.
Vsi upokojenci so bili zadovoljni s to odločitvijo, posebno pa še žene upokojencev, ker so se spomnili tudi nanje. To so predvsem starejši upokojenci, ki imajo zelo nizke pokojnine in morajo marsikatero delo opraviti s tujo pomočjo.
S tem se vsi upokojenci Steklarne Hrastnik iskreno zahvaljujemo kolektivu za to lepo gesto.
Upokojenci Steklarne Hrastnik
ZAHVALA
Pevsko društvo upokojencev podružnice Hrastnik se najlepše zahvaljuje sindikalni podružnici Steklarne Hrastnik za finančno pomoč, in upravnemu odboru za darila, ki so nam jih poklonili ob priliki revije zasavskih pevskih zborov upokojencev.
Za to humano gesto še enkrat iskrena hvala!
Srečno! Predsednik: Jože Žveplan
IZVLEČEK VOZNEGA REDA POSTAJE HRASTNIK za čas veljavnosti od 26. maja 1968 do 31. maja 1969
Odhodna Namembna postaja postaja	V Hrastniku prihod odhod		Opomba
Ljubljana Zidani most	3.18	3.19	Zveza za Maribor in Zagreb
Zidani mostLjubljana	4.12	4.13	Zveza iz Maribora
Zidani mostLjubljana	5.07	5.08	Zveza iz Sevnice
Ljubljana Zidani most	5.29	5.30	Zveza za Zgb. in Ma-
Dunaj Rijeka	5.55	5.56	Postanki : Trbovlje, Zagorje, Litija, Ljub,
Zidani mostLjubljana	6.28	6.29	Zvez. iz Marib. in Zg'
Ljubljana Zidani most	6.45	6.46	Zveza za Kumrovec
Zidani mostLjubljana	7.07	7.08	Zveza iz Dobove in Celja
Ljubljana Zidani most	7.34	7.35	Zveza za Sevnico in Celje—Dunaj, Bgd.
Zidani mostLjubljana	8.51	8.52	Zveza iz Zagreba
Ljubljana Zidani most	10.14	10.15	Zveza za Zagreb in Maribor
Zidani mostLjubljana	10.55	10.56	Zveza iz Zagreba in Maribora
Ljubljana Zidani most	11.52	11.53	Zveza za brzi vlak za smer Ljubljana—Pariz
Zidani mostLjubljana	12.31	12.32	
Ljubljana Zidani most	13.28	13.29	Zveza za Zagreb
Ljubljana Maribor	13.39	13.40	
Zidani mostLjubljana	14.27	14.28	Zveza iz Celja
Ljubljana Zidani most	15.38	15.39	Zveza za Zagreb in Maribor
Zidani mostLjubljana	16.22	16.23	Zveza iz Maribora in Zagreba
Ljubljana Zidani most	16.27	16.28	Zveza za Mursko Soboto in Maribor
Zidani mostLjubljana	17.13	17.14	Zveza iz Zagreba
Ljubljana Zidani most	17.30	17.31	Vozi ob delavnikih od 27. 5. 1968 do 30. 9. 1968
Ljubljana Zidani most	18.23	18.24	Zveza za Zagreb Splil
Zidani mostLjubljana	19.27	19.28	Zveza iz Maribora
Ljubljana Sevnica	19.56	19.57	brez presedanja
Ljubljana Zidani most	20.30	20.31	Zveza za Zagreb in Maribor
Zidani mostLjubljana	20.53	20.54	Zveza iz Zagreba in Maribora
Ljubljana Zidani most	21.49	21.50	Zveza za Kumrovec Beograd
Zidani mostLjubljana	22.11	22.12	Zveza iz Kumrovca
Rijeka Dunaj	23.36	23.37	
POSTAJA HRASTNIK HRASTNIK
I. športne igre gumarjev, železarjev in steklarjev
Na pobudo mladinskih organizacij Steklarne Hrastnik, Železarne Jesenice, Ferralita Žalec, Save Kranj, so bile 16. junija v Hrastniku I. športne igre gumarjev, železarjev in steklarjev.
Iger se je udeležilo okrog 300 delavcev in delavk omenjenih kolektivov in lahko rečemo, da so v celoti uspele. Igre so dosegle svoj cilj, to je masovno rekreacijo in zbliževanje delovnih ljudi različnih kolektivov. Športniki našega kolektiva so se teh iger udeležili tudi zaradi tega, ker letos ne bodo sodelovali na Jugoslovanskih steklarskih igrah, obenem pa velja poudariti, da so igre v okviru Slovenije cenejše in trajajo manj časa.
Rekreacijski odbor Steklarne Hrastnik se tokrat zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so sploh igre bile v Hrastniku. Še prav posebno pa se zahvaljuje nekaterim delavcem iz pomožnih delavnic, ki so pomagali pri dograditvi nekaterih športnih objektov. Posebna zahvala gre organom samoupravljanja ki so podprli hotenja in želje delavcev s finančnimi sredstvi, ne samo za financiranje iger, temveč tudi pri izgradnji športnih objektov. Rekreacijski odbor se zahvaljuje tudi godbi »Svobode II«, ki je sodelovala na naši športni manifestaciji.
Na I. športnih igrah pa so bili doseženi naslednji rezultati:
NOGOMET
Ferralit — Sava	1:3
Litostroj — Steklarna	1:4
Tekma za 3. in 4. mesto Ferralit — Litostroj	3:1
Tekma za 1. in 2. mesto Steklarna — Sava	3:1
1.	mesto: Steklarna
2.	mesto: Sava
3.	mesto: Ferralit
4.	mesto- Litostroj
Domači nogometaši so bili precej boljši od ostalih in so s požrtvovalno igro osvojili prvo mesto.
ROKOMET
Železarna — Sava	17:16
Steklarna — Litostroj	25:15
Tekma za 3. in 4. mesto Sava — Litostroj	25:17
Tekma za 1. in 2. mesto Steklarna — Železarna	21: 9
Domači rokometaši so z lahkoto zmagali na tem turnirju. Tekmovanje je dobro uspelo, zamera gre samo rokometašem iz Jesenic, ki v finalni tekmi niso znali športno prenesti poraza.
KEGLJANJE
V dokaj močni konkurenci so domači kegljači osvojili 2. mesto s 770 podrtimi keglji, za prvopla-sirano Železarno, ki je podrla samo 1 kegelj več. Smola, kajne!
1.	mesto:	Železarna	771
2.	mesto:	Steklarna	770
3.	mesto:	Sava	743
4.	mesto:	Litostroj	738
ŠAH
V žahu so se pomerile samo 4 ekipe. Domači šahisti so tokrat popolnoma zatajili in tako osvojili samo 3. mesto. Upamo, da se bodo za naslednje igre bolje pripravili.
točke
1.	mesto:	Ferralit	10,5	točk
2.	mesto:	Sava	8	točk
3.	mesto:	Steklarna	7	točk
4.	mesto: Litostroj	4,5 točk
STRELJANJE — ženske
V precej močni konkurenci so naše ženske dosegle tretje mesto. Ni lahko zmagati brez treninga.
	krogov
1. mesto: Železarna	454
2. mesto: Ferralit	429
3. mesto: Steklarna STRELJANJE — moški	422
Strelci Steklarne so	v močni
konkurenci, kljub vestnemu tre-	
ningu, zasedli 3. mesto.	Dejali so,
da jih je tokrat zapustila tudi športna sreča. krogov	
1. mesto: Sava	1266
2. mesto: Litostroj	1248
3. mesto: Steklarna	1238
4. mesto: Železarna	1197
5. mesto: Ferralit ODBOJKA — ženske	1187
V tej panogi so se pomerile domače odbojkašice z ekipo Save. Po ogorčeni borbi so zmagale domačinke z rezultatom 2:0. Domače odbojkašice so nastopile brez priprav, poleg tega pa je škoda da v tej panogi ne sodeluje več žensk našega kolektiva. ODBOJKA - moški
Zmaga je pripadla železarjem, saj so z odlično igro dokazali, da na teh igrah niso imeli resnejšega nasprotnika. Temu se ni čuditi, saj nastopajo v ligaškem tekmovanju.
Steklarji so kljub slabim pripravam in neresnosti zasedli 3. mesto. Za naslednje igre se bodo morali vestne j e pripraviti.
Steklarna —	Železarna	0:2
Ferralit — Litostroj	2:0
Tekma za 3. in 4. mesto Steklarna —	Litostroj	2:1
Tekma za 1. in 2. mesto Železarna —	Ferralit	3:0
1.	mesto: Železarna
2.	mesto: Ferralit
3.	mesto: Steklarna
4.	mesto: Litostroj
Rokometašice
Tekmovalna sezona za rokometašice republiške lige je v letu 1967/68 končana.
Že takoj v uvodu moramo napisati, da še ni povsem znano, če bodo naša dekleta še nadalje tekmovala v republiški ligi. Dekleta so dale na tekmi z Olimpijo namreč tri gole premalo, da bi tako zasedle 8. mesto v končni razvrstitvi. Glede na to, da ekipe RK Šmartno in RK Beltinka ne nameravajo letos še nastopati v republiški ligi, pismeno tega še niso potrdile, potem bodo naša dekleta še naprej tekmovala v tej konkurenci. V primeru izpadanja pa v ljubljanski conski ženski rokometni ligi. Druge poti nazaj ni.
Spomladanski rezultati, ki so jih dekleta dosegla, so zavidanja vredni in jih lahko doseže samo takšna ekipa ki ve, za kaj se bori. Izredni napori vseh naših igralk, posebno pa še Mlakarjeve, Pufler-jeve, Gornikove, Sovdatove, Šer-ganove, Oplotnikove in ostalih so rodili to, kar smo vsi želeli. Posebna zahvala gre vsem igral-
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo izredno kvalitetno. Na tem turnirju so se zbrali nekateri znani tenisači naših slovenskih klubov, tako da so lahko domači z zasedenim 4. mestom zadovoljni.
1.	mesto: Železarna
2.	mesto: Litostroj
3.	mesto: Sava
4.	mesto: Steklarna
5.	mesto: Ferralit ATLETIKA - moški
V	teku na 100 metrov je zmagal domačin Šmon Marjan z rezultatom 12,0.
V	skoku v daljino je imel največ uspeha Šketa Tone iz Žalca z rezultatom 6,25 m.
Kroglo pa je najdalje vrgel Vidmajer Adi iz Žalca, in to 11,34 m. Skupni vrstni red v atletiki —
moški, je naslednji:	točk
1. mesto: Ferralit	44,0
2. mesto: Steklarna	38,5
3. mesto: Železarna	28,0
4. mesto: Listostroj	16,0
5. mesto: Sava ATLETIKA — ženske	6,0
V teku na 60 metrov je bila
najhitrejša domačinka Hribar Alenka z rezultatom 8 2. Alenka je bila tudi najboljša v skoku v daljino z rezultatom 5,07 m.
Kroglo je najdalje vrgla Krajnc Milena 9,22 m.
V skupnem plasmaju ženske atletike je tako zmagala Steklarna z 21 točkami pred Savo z 9 točkami.
KONČNI VRSTNI RED
točke
1.	mesto:	STEKLARNA	19
2.	mesto:	ŽELEZARNA	15
3.	mesto:	SAVA	13
4.	mesto:	FERRALIT	11
5.	mesto:	LITOSTROJ	4
Na koncu naj zabeležimo samo še to, da so igre povsem uspele, bilo pa je tudi nekaj manjših napak, čemur se pa pri tako veliki prireditvi kljub prizadevanju organizatorja ne da izogniti.
Naslednje leto bodo II. športne igre gumarjev, železarjev in steklarjev v juniju na Jesenicah. Upajmo, da bodo športniki našega kolektiva tudi na Jesenicah tako uspešni.
Strgaršek Janez
Predsednik tov. Janežič pozdravlja tekmovalce
še naprej v republiški ligi?
kam in trenerju Dorniku, ki je s svojim pedagoškim delom z mladimi in neizkušenimi dekleti dokazal, da je sposoben trenirati ekipo republiške lige. Osem osvojenih točk v spomladanskem delu ne predstavlja samo uspeh temveč senzacijo, saj tega niti nismo mogli pričakovati. Z malo več sreče, pa tudi pomoči od strani merodajnih forumov v občini, bi se lahko še marsikaj več naredilo.
1.	Slovan	9	8	1
2.	Branik	9	7	1
3.	Brežice	9	6	0
4.	Piran	9	6	0
5.	Selca	9	5	0
6.	Sobota	0	4	1
7.	Kranj	9	3	0
8.	Olimpija	9	2	0
9.	Storžič	9	1	1
10.	STEKLAR	9	1	0
lestvica samo		spomladanskega		
1.	Slovan	9	8	1
2.	Selca	9	8	1
3.	Sobota	9	6	0
4.	Branik (—1) 9		5	1
5.	Kranj	9	4	1
Da so dekleta napredovala, govori tudi dejstvo da bodo konec junija za mlado reprezentanco Slovenije na državnem prvenstvu nastopale tudi 2 naše igralke in to vratarka Puflerjeva in igralka Sovdatova. Lepo priznanje za naš klub, tovarno in Hrastnik.
V naslednjem sestavku podajamo lestvice z vsemi podatki.
Lestvica republiške ženske rokometne lige po jesenskem delu:
0	111:	59	17	+	52
1	105:	61	15	+	44
3	97:	77	12	+	20
3	79:	70	12	+	9
4	91:	78	10	+	13
4	99:	88	9	+	11
6	103:	105	6	—	2
7	65:	123	4	—	58
7	50:	101	3	—	51
8	67:	105	2	—	38
dela tekmovanja:
0	138:	79	17	+	59
0	113:	59	17	+	54
3	88:	85	12	+	3
3	109:	79	10	+	30
4	79:	111	9	—	32
Nagradna križanka
SESTAVU KARU DREMEL	3. VII.	ŽENSKA, K RAZISKUJE	KRAJ V ARQ&NTIN	PREVOZNO SREDSTVO NA VODI	ATENSKI KRALJ,TEZE JEV OČE	KEM.ZNAK ZA ŽVEPLO	'predel LJUBLJANE	— ANTON INGOLIČ	•	RAZVALINE GRADU PRI BEGUNJAH	EK8ERQ	PRITOK SAVINJE	•	USTANOVI TELJ VELI KE AZIJSKE DRŽAVE	STARODAVNO MESTO OB NILU	LADIJSKI TOVOR	TRINITRO- TOLUOL	ROMAN DOSTO * JEVŠKEGA	MlŠAR
FRIZURA	T								NENADNA SMRT				PREUDARJEN VOJSKOVODJA STRATEG						
									STAROSLOV 'ZADRUGA										
UŽITNI MORSKI RAK						KRAJ iN REKA PRI KOPRU							• TUJE ŽENSKO IME						
						POSEKA V GOZDU													
OKRASNA RASTLINA								UMAK* NITEV					FRANC. IZUMITELJ NA PODROČJU PRIDOBIVANJA JEKLA						
ODOJEK								DEL NOGE					FIZ. ENOTA ZA DELO				MEDMET		
								NIZEK PEVSKI GLAS					MOŠKO IME C ADAMIČ )						
NEMŠKA TOVARNA MOTORJEV				•	VELIKA SOBA							MESTO V ĆSSR					KEM.ZNAK ZA TANTAL		
					SLUŽABNIK, POSEL							TABORJENJE NA PROSTEM							
NEZNANKA V MA = TEMATIKI				NAJDALJŠA REKA V SFRJ					AMERIŠKI GENERAL V SECESIJSKI VOJNI	osoroIe- NA MOČ DRŽAVE	ŠPANSKA LOV NA ZANKA					NIZKA OLESENELA RASTLINA	NOGOMETNI KLUB IZ MADRIDA	DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI	A-. VII.
				BRITANSK POLITIK							JAPONSKA DOLŽ.MERA								
POSODA ZA KUHANJE ŽGANJA						NEUMNOST									ŽENSKO TELOVADNO ORODJE				
						EGIPČANSKI 80Q													
DENUN- ClANT							ZAPOREDNI ČRKI V ABECEDI	GL. MESTO ARMENIJE							VELIKO SITO				
								STENA											
KEM.ZNAK ZA BARIJ			SEBIČNOST								ANDREJ NOVAK			NORDIJSKI PESNIK- PEVEC	DESNI PRITOK RENA				
			N R AVO --SLOVJE								GORA NA PRIMORSKEM				DREVESNA SKORJA				
RAZRED NIŽJERAZ-VITIH tu VALI									ČETRTI RIMSKI KRALJ				STANKO LORGER			UDAREC PRI TENISU			
									2A. DE L DNEVA							BOGINJA PESNIŠTVA			
POUDAREK (V BOLEZNI)				BEOGRAJSKA IGRALKA ( EVA )	KONICA	NEKDANJI KRALJEVI NAMESTNIK NA HRVATSKEM	CUCELJ					SKODLAR	GORA V ZASAVJU				PETER OVSEC		
							REKA NA PELE PONEZU												
																	MONGOLSKI POGLAVAR		
GLAVNO MESTO KENIJE								POSESTVO V AMERIKI					ZGOD. LUKA V EGIPTU						
								NOGOMETNI KLUB					POVRŠINSKA MERA						
AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA ŠPANIJO		VOJAŠNICA								STARA POVRŠINSKA MERA					HRVATSKI KOMPONIST ( IVAN )				
		POLMER																	
MESTO V ZASAVJU									•	PROIZVOD ČEBEL					OTOČJE V ARHIPELAGU ■TUAMOTU				
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada: 20 N-din
2.	nagrada: 15 N-din
3.	do 5. nagrada: po 10 N-din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Na pisemski ovitek napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žre-
banju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote, 20. julija opoldne.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v prejšnjem »STEKLARJU« smo do roka prejeli 86 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada: 20 N-din Germ Polda,
2.	nagrada: 15 N-din Barič Karli,
3.	do 5. nagrada: 15 N-din Cvetko Franc, Oplotnik Ervin, Istenič Verena.
PREKLIC
V zvezi z žalitvijo, ki sem jo izrekel zoper ŽIBERT ROBERTA izjavljam, da so izrečene besede v gostišču »Jelka« za Savo neresnične in se istočasno Žibert Robertu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
POČUČ MILE
lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillilliilllillilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllimilltlllllllllll ' 11111111111 n 11 ( 1111111 m m i m 11 n 1111111111 m 1111111111 ! i ! i ! m 111 > i n n n < m 11111M11111111 n 111 n 111 m : > n m 1111111111111H i
Rokometašice še naprej v republiški ligi?
6.	STEKLAR	9	3	2	4	67: 81	8	- 14
7.	Brežice	9	4	0	5	76: 91	8	- 15
8.	Olimpija	9	3	0	6	87: 77	6	+ 10
9.	Piran	9	1	0	8	59:109	2	- 50
10.	Storžič	9	1	0	8	34: 79	0	- 45
Neuradna končna lestvica republiške ženske rokometne lige za sezono 1967/68:
1.	Slovan	18	16	2	0	249:138	34	+ 111	
2.	Selca	18	13	1	0	204:137	27	+	67
3.	Branik (—1)	18	11	2	4	214:140	23	+	74
4.	Sobota	18	10	1	7	187:174	21	+	13
5.	Brežice	18	10	0	8	173:168	20	+	5
6.	Kranj	18	7	1	10	182:216	15	—	34
7.	Piran	18	7	0	11	138:179	14	—	41
8.	Olimpija	18	5	0	13	152:200	10	—	48
9.	STEKLAR	18	4	2	12	134:187	10	—	53
10.	Storžič (—2)	18	2	1	15	85:180	3	—	95
Iz gornjih tabel vidimo, da se je ekipa po jesenskem krstu v republiški ligi v spomladanskem delu mnogo bolje znašla in osvo-
jila kar 8 točk. Ta uspeh je rezultat sistematičnega dela in lahko pričakujemo, da bo v naslednji sezoni še boljši.
Na koncu se zahvaljujemo za in finančno podprli razvoj žen-trud vsem igralkam in še prav skega rokometa v Hrastniku, posebno trenerju Dorniku, kakor
tudi vsem tistim, ki so materialno	Strgaršek Janez
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljube mame, stare mame in babice
JAGER ALOJZIJE roj. MIKEC
se vsi globoko užaloščeni iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, predvsem pa sosedom ki so nam stali ob strani v trenutkih žalosti in nam izrekali sožalje. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici, godbi na pihala in pevskemu zboru, govornikom in vsem, ki so darovali vence, predvsem uslužbencem steklarne in vsem tistim, ki so v tako velikem številu pospremili drago mamo k zadnjemu počitku na dolskem pokopališču.
Žalujoče hčerke Danijela, Slavica, Milena in vnukinja , Metka z družinam .er ostalo sorodstvo.