Gospodarstvo
Kidričevo • Več
kot 100-odstotno povišanje omrežnine O Stran 7
Kmetijstvo
Ptuj • Uspehi in neuspehi minulega leta v KZ
O Stran 8
Ptuj, petek, 18. januarja 2013
letnik LXVI • št. 5 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBlf 1K
Ptujsko • Obilne snežne padavine so nas zasule
Sneg prinesel tudi številne radosti
Četudi je obilno sneženje, kakršnemu nismo bili priča že več let, prineslo tudi nekaj težav, predvsem na cestah, je v glavnem prineslo veselje.
Strelstvo •
Šumak potrdil normo za EP, Raušlova in Venta brez nje
O Stran 13
V zimskih radostih bodo tako ljudje lahko uživali v bližini doma, zlasti še tisti, ki se ne bodo odpravili v katerega od zimskih smučarskih centrov. Najbližje sankališče je na grajskem hribu. Za marsikoga pa je največji užitek že sam sprehod po zasneženi pokrajini, ki v teh dneh resnično spominja na belo pravljico. To je skušalo v največji meri užiti v sredo tudi okrog 80 pohodnikov z lučkami čez ptujski grad, ki so se spotoma ustavili tudi pri novi zbirki pustnih mask. Pohod so organizirali v vrtcu Mačice - jasli
-	v sklopu delovnega načrta in štirih različnih srečanj s starši. Za vse udeležence -starše, otroke in vzgojiteljice
-	je bil resnično nepozabno doživetje; na celi poti so jih spremljale snežinke, brez njih vse čarobnosti tega zimskega dneva ne bi bilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Tudi na Gimnaziji Ormož omejen vpis
Vpis prilagodili dejanskemu stanju
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport želi z omejitvijo vpisa na gimnazijah spodbuditi povečanje vpisa v druge smeri in dijakom omogočiti izbiro med takojšnjo zaposlitvijo in nadaljevanjem študija na izbranih fakultetah. Ena izmed srednjih šol, na katerih je bil v razpisu za šolsko leto 2013/2014 omejen vpis, je tudi Gimnazija Ormož. V minulih letih je imela šola na voljo dva oddelka, sedaj pa le enega.
Pri tem ministrstvo sledi usmeritvam Bele knjige in teži k zmanjšanju števila vpisov v gimnazije na 30 % populacije in spodbuja povečanje vpisov v druge smeri. Kot kriterije krčenja so upoštevali, da se ne okrni dostopnost do izobraževanja, da se ne ogrozi obstoj šole, da ima šola primerne prostorske zmožnosti in da je bil predhodno že upad vpisa. Končna odločitev o številu oddelkov naj bi bila sprejeta na osnovi števila vpisov, oziroma izkazanega interesa. Če na šoli obstaja ustrezna kakovost, ki izhaja iz podatkov o uspehih na maturi, če so zagotovljene ustrezne prostorske zmogljivosti in če je interes za vpis, bo ministrstvo razmislilo o možnosti, da dovoli uvedbo večjega števila oddelkov, kot so ga odobrili v objavi razpisnih mest.
Ravnateljica Gimnazije Ormož mag. Blanka Erhartič meni, da je ministrstvo spoznalo pomen obstoječe mreže gimnazij v državi in bo posebno pozornost namenilo manjšim gimnazijam iz socialno ogroženih okolij: „Po njihovem zagotovilu naj bi tako Gimnazija
Ormož dobila odobrene oddelke glede na interes oziroma vpis, tako da to praktično razumemo, da kljub 28 razpisanim mestom omejitve vpisa na našo šolo ne bo. Upam, da se bomo prebivalci našega območja dovolj močno zavedali, da šola lahko prispeva kakovost zna-
Foto: Viki Ivanuša
Mag. Blanka Erhartič
nja. Vpis in s tem obstoj ter nadaljnji razvoj Gimnazije Ormož pa s spodbujanjem vpisa lahko omogočijo le prebivalci domačega območja, ki jim za razvoj kraja in možnosti mladih ne sme biti vseeno." Gimnazija ima močno podporo tudi v Svetu Občine Ormož, ki je na svoji seji konec decembra ponovno složno podprl prizadevanja za ohranitev gimnazije v Ormožu in s tem pokazal pripravljenost, da se bori za trajnostni razvoj ter decentralizacijo. Po drugi strani pa je zmanjšanje vpisa na nek način tudi razbremenilo gimnazijo, ki si več let hudo prizadeva zapolniti dva razreda. Sedaj ko se ne bodo več ukvarjali s težko dosegljivim ali morda celo nedosegljivim ciljem, se bodo lažje posvetili pedagoškemu delu. Postavlja se tudi vprašanje možnosti
dolgoročnega finančnega preživetja enooddelčne gimnazije. Rešitev bi bil seveda dodaten izobraževalni program, ki pa bi bil uveden na predlog in interes ministrstva. Na novice o tem, ali bodo kakšen nov program tudi dejansko dobili, pa bo treba še počakati.
MIZKŠ je napovedalo tudi dvig normativov in standardov za učitelje s februarjem za 2 uri obveze, s septembrom pa še za 2 uri, kar pomeni skupno 24 pedagoških ur za polno obvezo. V začetku naj težav še ne bi bilo, septembra pa bi se viški zaposlenih gotovo pojavili na marsikateri šoli. V torek je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk izjavil, da glede na vladno krizo ne bo začel postopkov za spremembo standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu. Kaj to pomeni in kako resno je minister mislil s to zamrznitvijo, pa bodo pokazali prihodnji tedni.
Na Gimnaziji Ormož se trenutno intenzivno pripravljajo na informativna dneva, ki ju bodo 15. in 16. februarja izvedli v okviru dnevov odprtih vrat Gimnazije Ormož ter tako obogatili predstavitve dela in uspehov svojih dijakov.
Viki Ivanuša
2 Štajerski
Literarna stran
petek • 11. januarja 2013
Ormož • Kljub varčevanju ZD uspešno končal poslovno leto
Iz številčnosti v kakovost
Ne glede na krizo in kar nekaj let recesije, v katerih so vsem zdravstvenim zavodom vztrajno zmanjševali sredstva, so v Zdravstvenem domu Ormož leto 2012 zaključili pozitivno. Dokončne številke bodo sicer na voljo v februarju, vendar vsi pokazatelji kažejo zelo dobre rezultate, prvič pa se je tudi zgodilo, da so pozitivno poslovali v vseh mesecih do konca leta, je povedala direktorica Vlasta Zupanič Domanjko.
„V letu 2012 smo nekoliko zmanjšali investicije v opremo in objekte, da smo se prilagodili zmanjšanemu obsegu financ, ki je za vse zdravstvene domove pomenil zmanjšanje celotnega prihodka za 4,5 %, za naš zavod pa celo 8,9 %, oziroma čez 200.000 evrov na letni ravni," je povedala Vlasta Zu-panič Domanjko in pojasnila, da je v njihovem zavodu izpad dohodka večji zaradi dogodkov v preteklosti, ko so bile podeljene koncesije nosilcem dejavnosti z največjim številom pacientov. Program zdravstva je namreč polovico financiran iz glava-rine, polovico pa iz obiskov. Ker ima zavod 86-odstotno glavarino, so zato zadnja leta
Uvodnik
svoje možnosti iskali zlasti na področju pridobivanja novih dejavnosti in širitve že obstoječih dejavnosti ter tako uspeli omiliti izpad dohodka.
Končno v polni zasedbi
Največjega uspeha preteklega leta pa Vlasta Zupanič Domajnko ne vidi v ugodnih financah, ampak v pridobitvi ustreznih kadrov, saj je prepričana, da so dobro usposobljeni kadri največje bogastvo neke organizacije. Lani je bilo v ZD nekaj upokojitev in odhodov nosilcev dejavnosti, na mesto katerih so zaposlili dva specializan-ta družinske medicine, ki sta
Dovolj je skorumpiranih politikov
Toliko razočaranja nad slovenskimi'politiki kot v teh dneh ljudje gotovo niso čutili od samostojnosti naprej. Razočarali so nas vsi: levi, desni, sredinski. Če bi se normalen človek postavil v kožo teh, ki so se ztiašli na „sramotilnih stebrih", bi se najbrž pogreznil v zemljo od sramu. A prvaka dveh največjih parlamentarnih strank ostajata neomajna. Ne premoreta niti toliko spoštovanja do ljudi, da bi dojela, da jih res ne želimo več. Da je čas, da se spravijo iz politike in dojamejo, da nismo zombiji, ampak le narod, ki si želi dostojno živeti in ki ima takšne ali drugačne korupcije čez glavo.
Bonitete, ki jih imajo s tem, ko so v politiki, so očitno prevelike, da bi se kar tako pustili pomesti na politično smetišče. Vendar prej bodo razumeli, da je to edino, kar jih čaka, boljše bo zanje. Vse, kar v tem trenutku izrečejo, ima velika večina ljudi za laž, izigravanje, norčevanje. Zelo dobro je napovedal predsednik protikorupcijske komisije ob objavi izsledkov preiskave: začel se bo boj za interpretacijo. In čeprav so bili naši politiki doslej v tem izjemno spretni in so nas vozili žejne preko vode, so danes redki tisti, ki še nasedajo njihovemu leporečenju.
Če otroka ujameš na laži, bo nekaj čas vztrajal, nato pa vendarle priznal, da se je zlagal. Do te mere sicer nisem optimistična, da bi pričakovala, da bosta ali Jankovič ali Janša karkoli priznala, vesela pa sem, da so ljudje odprli oči in dojeli, da nismo mi krivi za situacijo, v kateri je država. Da ni nujno, da varčujemo na naših plačah, pokojninah, na naših otrocih v vrtcih in šolah in da je čas, da politiki končno delajo za dobrobit države in ne le za svoje družinske proračune. Želela bi si, da prav vsem politikom nezakonito pridobljene milijone država vzame in jih nameni šolam, vrtcem, bolnišnicam ... Vzeti bi jim morali vsak evro, za katerega ne morejo dokazati vira premoženja. A tega ne pričakujem, enostavno zato, ker se je pokazalo, da je preveč pokvarjenih politikov, da bi sami sebi skopali jame. Je pa že to, da se je zgodila ulica, ki jim je jasno dala vedeti, da jih imamo dovolj, prava smer. Zdaj pa le še odštevamo dneve, ko se bodo začeli boljši časi, zaslužimo jih in zahtevati jih moramo. To je tisto, kar moramo doseči, čas apatije je za nami.
Če se Janša in Jankovič doslej nista mogla uskladiti za termin sestanka, morda jima bo to zdaj šlo lažje od rok. Morda bo tudi lokacijo lažje izbrati. Pa naj še kdo reče, da nimata skupnih točk.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Vlasta Zupanič Domajnko pravi, da je Zdravstveni dom Ormož lani dosegel najboljši poslovni rezultat zadnjih sedmih let, odkar vodi to ustanovo.
trenutno na specializaciji in v zavodu opravljata del svoje dejavnosti. Zaposlili so tudi zobozdravnika za odrasle v Ormožu in nadomestnega zobozdravnika v Središču ob Dravi. Nekaj kadrovskih sprememb se je zgodilo tudi med diplomiranimi medicinskimi sestrami in v patronaži. „Po dolgem času se nam je zgodilo, da imamo polno zasedbo zdravnikov in zobozdravnikov, kar bo omogočilo, da se nekoliko razbremenijo tisti, ki so zelo veliko delali doslej. Poleg dveh specializantov družinske medicine imamo po novem tudi specializantko pediatrije, dobili pa smo še eno dodatno prijavo. Zagotovili smo tudi sredstva za specializacijo zobozdravnice za ortodontijo," je zadovoljna Vlasta Zupanič Domajnko. Poleg tega so v arbitraži uspeli razširiti obseg dela za kliničnega psihologa, ki je konstantno presegal predvideno realizacijo, prestrukturirali so del pul-mologije v okulistiko in razširili ultrazvočno dejavnost še z ultrazvokom abdomna za odrasle.
Povečali so tudi prisotnost zobozdravnika v zobozdravstveni ambulanti pri Sv. Tomažu, ki je sedaj odprta vse dni v tednu. Stroškovno se ta poteza še ne pokriva, a želijo delati na dolgi rok in navaditi paciente z območja Sv. Tomaža na zdravstvene storitve v domačem kraju. Zdravnik je v kraju prisoten dvakrat tedensko, kar je tudi primerno obisku. V splošni
ambulanti v Središču ob Dravi so decembra pridobili referenčno ambulanto, tako ima ZD sedaj skupno kar tri referenčne ambulante. Pridobitev za Središče je gotovo tudi odvzem laboratorijskih materialov, ki ga izvajajo dvakrat tedensko. Zdravnik je v Središču na voljo trikrat tedensko, v ostalih dneh pa referenčna ambulanta zagotavlja prisotnost zdravstvenega osebja. Kot je povedala direktorica, se bodo po končanih specializacijah svojih specializantov potegovali za pridobitev še več referenčnih ambulant.
Zelo velik poudarek daje ZD v zadnjem času preventivi. Lani so tako izvedli dan odprtih vrat ZD v Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu. S svojimi preventivnimi ekipam veliko in radi sodelujejo z različnimi društvi in šolami, saj se jim zdi pomembno, da so ljudje čim bolj ozaveščeni, koliko dobrega lahko sami naredijo za svoje zdravje. V ta namen je ZD izvedel serijo zdravstvenih predavanj.
Pripravljajo se na veliko investicijo
Lani so za investicije porabili okrog 200.000 evrov, nabavili so dva nova zobozdravstvena stola, nov ginekološki 3D-ultrazvok, zamenjali so sanitetno vozilo, uredili nove prostore za patrona-žno in laboratorijsko službo, opremili novo referenčno ambulanto v Središču ob
Dravi ter posodobili računalniško opremo.
Že dve leti si prizadevajo urediti tudi parkirišče, kar pa je bilo zelo oteženo zaradi lastništva in drugih birokratskih zaprek. Lani decembra jim je končno uspelo vložiti dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi sami nestrpno čakajo pomlad, ko bodo uredili parkirišča.
Tri občine ustanoviteljice so se dogovorile tudi o nadgradnji, oziroma dozidavi zdravstvenega doma, ki se načrtuje že nekaj časa. Skupaj z ZD so dosegli dogovor, da letos pridobijo gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa izvedejo gradnjo. Investicija je ocenjena na 1.160.000 evrov, realnejša cena pa bo znana po razpisu. Investicijski delež občin znaša 576.000 evrov, ostanek pa zagotavlja ZD sam, ki bo za potrebe gradnje moral najeti kredit. Gradnja naj bi se izvršila v dveh fazah. V prvi, okoli 700.000 evrov vredni fazi bi nadzidali trakt nad otroškim in šolskim dispanzerjem, ki bi ju preselili v nadzidek. Prostorska zasnova bo omogočala centralni sprejem in s tem racionalnejšo organizacijo in delo v teh dispanzerjih. V pritličju bodo našli svoj prostor zo-botehnični laboratorij in specialistične ambulante, ki jih je vedno več. V drugi fazi pa bi sezidali prizidek do prostorov sedanje urgence. V kletnih prostorih načrtujejo prostor za reševalna vozila, v pritličju pa ambulanto
družinske medicine, kjer bi izven rednega delovnega časa potekala dežurna služba. V mansardi pa predvidevajo skupni prostor za izvedbo preventivnih dejavnosti, delavnic, delovanja ZD kot učnega zavoda, v katerem omogočajo šolajočim s širšega ormoškega območja opravljanje obvezne prakse. Investicijo so razdelili na dve fazi zaradi neugodne finančne situacije, gotovo pa bi bilo zaradi motenja dejavnosti veliko bolj smiselno, da se investicija izpelje naenkrat. Vsekakor bo z deli treba pohiteti, saj ko bodo specializanti končali specializacije, jim bo treba zagotoviti prostor za delo, preselili pa bi tudi referenčno ambulanto, ki se sedaj nahaja v prostoru starega rentgena, kar ni ustrezno.
Večji poudarek
kakovosti
komunikacije
V letu 2013 želijo v ZD Ormož razširiti ultrazvočno, rentgensko in dejavnost ORL-ambulante, pridobili pa bi radi tudi dermatologa in internista. Z novimi prostori pa bi v prihodnosti lahko nudili tudi dnevno obravnavo pacientov, ki je je vedno več. Sedaj morajo pacienti zaradi raznih infuzij in podobnega v bolnišnico na Ptuj. To bi jim z dodatnimi prostori lahko ponudili tudi v Ormožu.
Direktorica se zaveda, da se obeta težko leto glede financ, a pravi, da se bodo pač prilagajali možnostim. Že sedaj varčujejo na vseh področjih. Uvedli so registrirno uro, ki jim je prinesla racionalnejšo organizacijo delovnega časa, odpadajo pa tudi nadure. „Trudimo se delovati odgovorno na vseh področjih. Zaposleni se morajo v prihodnosti ustrezno usposobiti tudi na področju komunikacije in odnosov med seboj in tudi do pacientov. V zadnjih dveh letih je bilo veliko menjav zaposlenih, prihajajo novi sodelavci vseh profilov, v tem času se je struktura kadra v zavodu spremenila za 20 %. Zato bi se ob tej priložnosti uporabnikom upravičila, če smo kdaj neustrezno komunicirali. V letih, kar vodim ZD Ormož, opažam, da ni težav v strokovnosti, velikokrat pride do težav pri komunikaciji in na tem bomo delali. Zavedamo se pomembnosti primernega profesionalnega odnosa in v prihodnosti se bomo temu še bolj posvetili," je povedala Vlasta Zupanič Domajnko in dodala, da izvajajo merjenja zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih in temu prilagajajo svoje ukrepe.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 11. januarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	3
Slovenija • Kakšna je (bila) zadolženost občin
Skupaj za 624 milijonov evrov dolgov
Z letošnjim letom je za občine oz. občinska vodstva začela delovati nova računalniška aplikacija e-Dolg-občine, preko katere bodo občine direktoratu za proračun pri Ministrstvu za finance sproti morale sporočati o stanju in spremembah zadolženosti občin in njenih pravnih oseb (zavodov, javnih služb ipd.).
Tako naj bi, kot pojasnjujejo na omenjenem direktoratu, poenostavili postopke ter izboljšali učinkovitost, ažurnost in uporabnost podatkov.
Zadnji uradni podatki o zadolženosti občin, ki so bili objavljeni lani poleti, se sicer nanašajo na 31. december 2011. Ministrstvo za finance je ob primerjavi zadolženosti občin konec leta 2010 in konec leta 2011 med drugim ugotovilo: „Ob koncu leta 2010 je celotna zadolženost občin, brez njihovih pravnih oseb, znašala 556, ob koncu leta 2011 pa 624 milijonov evrov. Zadolženost občin se je tudi v letu 2011, tako kot že nekaj zadnjih let, povečala. Lansko povečanje je 12-odstotno, znaša 68 milijonov in je za skoraj polovico manjše od povečanja v predhodnem letu. Leta 2010 se je namreč zadolženost občin, v primerjavi z letom 2009, povečala za 21,9 odstotka. Zadolženost občin se je tudi v letu 2011 povečala, njihovi prihodki pa so se prvič doslej zmanjšali. Prihodki občin so v letu 2010 znašali 2.186.079.764 evrov, v letu 2011 so se zmanjšali za 5,7 odstotka in so znašali 2.061.173.031 evrov. Primerjava dolga lokalnih skupnosti z bruto domačim proizvodom pokaže, da je leta 2010 zadolženost občin predstavljala 1,57 %, leta 2011 pa 1,75 % bruto domačega proizvoda. Delež zadolženosti občin znotraj bruto domačega proizvoda se je povečal za kar 11,4 %, kajti zadolženost občin se je povečala za 12 %, bruto domači proizvod pa samo za 0,6 %."
Še vedno pa v državi ostajajo občine, ki sploh niso zadolžene; konec leta 2011 jih je bilo 30 (leto poprej pa 31). Vendar pa, kot še ugotavljajo na MF, je le 23 občin takšnih, kjer tudi njihove pravne osebe niso zadolžene. Skupen dolg vseh pravnih oseb javnega sektorja je konec leta znašal 181 milijonov evrov.
12 10
I Dolg v mio €

<=r <3*
Zadolženost spodnjepodravskih občin konec leta 2011 (v milijonih evrov)
Zadolževanje zaradi naložb
Sicer največji del celotne zadolženosti vseh občin (kar 94 odstotkov) predstavljajo dolgoročni krediti, ki skupno (nominalno) znašajo nekaj manj kot 588 milijonov evrov. Kratkoročnega kreditiranja se občine po ugotovitvah MF ne poslužujejo veliko; skupno je bilo ob koncu leta 2011 15 občin s kratkoročnimi krediti v višini 5,5 milijona evrov. Večji delež, 4,6 odstotka skupnega dolga, pa predstavljajo finančni najemi, ki so tako druga najbolj priljubljena oblika zadolževanja občin. Konec leta 2011 je bilo tako v državi 32 občin s finančnim najemom v skupni vrednosti 29 milijonov evrov.
„Pogled na namen zadolževanja pokaže, da je velika večina sklenjenih pogodb namenjena zadolževanju za investicije. V letu 2011 je 74 občin najelo 105 milijonov evrov kredita za investicije in pet občin 1,3 milijona evrov za sofinanciranje investicij iz proračuna Evropske unije. Dve občini pa sta najeli ugodnejši kredit v višini 6,6 milijona evrov, s katerim sta nadomestili manj ugoden kredit. To-
vrstne zadolžitve se ne obravnavajo kot novo, dodatno zadolževanje," pojasnjujejo na MF, ki še ugotavlja, da se zadolževanje občin iz leta v leto povečuje, a zadolženost občin (z nekaj izjemami) ni kritična: „Povprečna zadolženost v letu 2011 obravnavanih 74 občin znaša 5,37 % njihovih v predhodnem letu realiziranih prihodkov, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Zakonska meja je 8 % teh prihodkov. Med temi 74 občinami je zadolženost 18 občin pod 4 %, zadolženost 29 občin med 4 % in 6 %, zadolženost 11 občin med 6 % in 7 %, zadolženost 16 občin pa med 7 %in 8 % prihodkov. Slednjih 16 občin se je tako v letu 2011 približalo zakonsko dopustni meji zadolžitve."
Med prezadolžene občine pa že nekaj let spadajo Gornji Petrovci, Štore in Šalovci, v letu 2011 pa sta se jim pridružili še občini Komenda in Solčava.
Na območju Spodnjega Podravja sta bili po podatkih finančnega ministrstva konec leta 2011 dve občini, ki nista
bili zadolženi niti za cent; to sta občini Gorišnica in Mar-kovci. Najvišji dolg je izkazovala seveda občina Ptuj, in sicer 10,3 milijona evrov (od tega za 6,3 milijona dolgoročnih kreditov in za 4 milijone finančnega najema), Ormož je bil konec leta 2011 zadolžen za dobra 2,5 milijona evrov, občina Videm za 2,3 milijona evrov, Kidričevo za slabih 2,1 milijona evrov, Hajdina za 1,6 milijona evrov, Dornava za malo manj kot 1,2 milijona evrov, dolgoročni kredit občine Žetale je znašal 987 tisoč evrov, občina Središče ob Dravi je bila zadolžena za 904 tisoč evrov, Podlehnik za 787 tisoč evrov, preko pol milijona dolga pa so imele še občine Destrnik, Majšperk, Zavrč, Sv. Andraž in Sv. Tomaž.
Milijonski dolgovi po regijah
Prav zanimiva pa je primerjava zadolženosti občin po posameznih regijah. Večina dolga občin odpade na tri statistične regije, in sicer na osrednjeslo-vensko, podravsko in savinjsko. Njihov dolg predstavlja v letih 2010 in 2011 kar 58 % dolga vseh regij (vse tri regije so svoj dolg v letu 2011 še povečale). Najmanjši delež zadolženosti pa izkazujeta zasavska in goriška regija. Zadolženost zasavske regije predstavlja manj kot en odstotek, zadolženost goriške pa manj kot dva odstotka celotne zadolženosti.
V številkah pa je slika zadolženosti po regijah takšna: gorenjska regija je zadolžena za 46,6 milijona evrov (največji dolžnici sta občina Kranj s 17,9 milijona evrov in Škofja Loka z 12,3 milijona evrov), goriška regijaje imela konec leta 2011 uradno 12,1 milijona evrov dolga (najbolj zadolžena preko finančnega najema je bila Nova Gorica v višini 2,5 milijona evrov), jugovzhodna Slovenija je imela 34,5 milijona evrov dolga (najvišji dolg je imelo Novo mesto: 6,6 milijona evrov), koroška regija je bila zadolžena za 17,9 milijona evrov (največji dolg, 5,2 milijona evrov, je imel Slovenj Gradec), notranjsko-kraška regija je bila zadolžena za 17,1 milijona evrov (največji dolg ima
Postojna s 6,6 milijona evrov), obalno-kraška regija je bila zadolžena za 65,6 milijona evrov (več kot polovico dolga, 36,7 milijona evrov, ima občina Koper), osrednjeslovenska regija je bila konec leta 2011 zadolžena za 165,3 milijona evrov (dolg Ljubljane je znašal kar 130,1 milijona evrov), podra-vska regija je bila zadolžena za 101,9 milijona evrov (Maribor za 26,3 milijona evrov, Slovenska Bistrica za 14,6 milijona in Ptuj za 10,3 milijona evrov), pomurska regija je izkazala dolg v višini 32,2 milijona evrov (Ljutomer za dobrih sedem in Murska Sobota za 6,3 milijona evrov), zadolženost savinjske regije je znašala 91,3 milijona evrov (Celje dobrih 20, Velenje 14 in Žalec 10 milijonov evrov), spodnjepo-savska regija je imela dolg v višini 34,3 milijona evrov (od tega občina Krško 22,8 milijona evrov), zasavska regija, ki združuje samo tri občine, pa je bila zadolžena za 5,2 milijona evrov (od tega Zagorje ob Savi 2,1 milijona evrov).
V primerjavi s prihodki pa so najbolj zadolžene občine, ki spadajo v obalno-kraško regijo (celotna zadolžitev je v tej regiji leta 2011 dosegala kar 51,4 odstotka prihodkov). Sledijo ji občine iz osrednjeslovenske, spodnjeposavske in savinjske regije, najnižjo zadolženost v primerjavi s prihodki pa beleži goriška regija.
SM
Slovenija • O standardih in normativih
Zaenkrat sprememb ne bo
Kot kaže, je nasprotovanje osnovnih in srednjih šol napovedanim spremembam standardov in normativov začasno vendarle doseglo rezultate. Iz ministrstva za izobraževanje so namreč ta teden sporočili, da minister Žiga Turk ne bo začel postopkov za spremembo standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu.
„Glede na skorajšnjo vladno krizo minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ne bo začel postopkov za spremembo standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu. Ker v četrtek, 10. januarja, na srečanju s sindikalnimi organizacijami v okviru socialnega sporazuma niso dosegli dogovora, bi moralo ministrstvo v vladno proceduro vložiti predlog sprememb, ki bi delovanje šolstva prilagodil finančnim omejitvam proračuna za leto 2013," so odločitev Turka pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Ob tem poudarjajo, da je strateški cilj ministrstva, da se vlaganja v šolarja oziroma dijaka ne bi spustila pod raven, ki je bila dosežena pred letom 2005, in da se večja učinkovi-
tost izobraževalnega sistema doseže postopoma in deloma tudi na račun demografskega večanja števila otrok.
Kot pojasnjujejo, se je minister tako odločil tudi zato, ker še ni znano, ali bo sploh
sodeloval pri oblikovanju sprememb v javnem šolstvu. Prav zato je predlog zadržal, kot pišejo, do takrat, dokler se ne razplete trenutna politična situacija v državi.
Dženana Kmetec
Standardi in normativi v osnovnih in srednjih šolah zaenkrat ostajajo nespremenjeni. (Fotografija je simbolična.)
Foto: DK
4 Štajerski
Po mestni občini
petek • 18. januarja 2013
Ptuj • S tiskovne konference pred 53. Kurentovanjem
Letos pozivajo k prebujanju misticnosti
V Mestni hiši na Ptuju je 15. januarja poteka tiskovna konferenca konzorcija Kurent. Sodelovali so Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, Milena Mojzeš, direktorica hotela Primus, ter Branko Brumen, vodja Kurentovanja 2013, in Alen Hodnik, direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj, ki bodo izvajalec te največje pustne prireditve v Sloveniji in v srednji Evropi. Tiskovne konference se je udeležil tudi princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, s spremstvom.
Slogan 53. ptujskega Kurentovanja je Prebudi mistično v sebi. Od 3. do 12. februarja se bo na Ptuju in v njegovi okolici zvrstilo več kot 100 prireditev javnega pomena, na katerih organizatorji pričakujejo 15 tisoč udeležencev iz 15 držav in več kot 150 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Tudi 53. kurentovanje bo potekalo v treh sklopih, EtnoFestu, Kar-nevalFestu in ArtFestu. Letošnje kurentovanje sovpada s 140. obletnico prve pustne povorke na Ptuju.
Letošnja prireditev je še posebej pomembna z vidika prenosa pustne tradicije in etnološke dediščine na mladi rod. Na dan tiskovne konference se je začel foto natečaj za mlade fotografe pod naslovom Prebudi mistično v sebi, ki se bo zaključil z odprtjem razstave 1. marca. V okviru spremljajočih prireditev 53. Kurentovanja velja omeniti tudi mednarodni slikarski in fotografski Ex empore Ptuj Karneval 2013, 26. in 27. januarja pa bo v večnamenski dvorani v Spuhlji že 21. tradicionalni sejem rabljene korantove opreme. Srečanje princev karnevala bo letos nekoliko drugačno: novi princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, jih bo gostil v baročnem dvorcu v Dornavi.
Slovesno izobešanje karnevalskih zastav FECC in Ku-rentovanje bo v Evroparku
2.	februarja, ko se bo pričelo tudi že bogato dogajanje v ptujskih gostinskih in drugih lokalih, v hotelu Mitra bodo letos pustovali po Bavarsko, s strnjenim pustnim dogajanjem pa želijo na pustno tradicijo tega okolja spomniti tudi v hotelu Primus, kjer bodo pripravili vrsto pustnih dogodkov za vse generacije. V kava baru Florjan bodo med drugim pripravili razstavo fotografij kurenta in pustnih likov ter pustnih krofov. V noči z 2. na 3. februar bo začetek pustnega dogajanja že tradicionalno oznanil 12. kurentov skok v Budini, pri gasilskem domu v Me-zgovcih pa 6. prva brazda.
Na dan otvoritvene slovesnosti 53. Kurentovanja,
3.	februarja, ko bo oblast v mestu prevzel princ karnevala in bo po mestnih ulicah in trgih potekal EtnoFest z domačimi in tujimi tradicionalnimi pustnimi liki in maskami, bodo praznovali tudi v Društvu korantov Poetovio Ptuj, ki bodo v sliki in besedi predstavili tri desetletja svojega bogatega delovanja. Ptujski pustni utrip bodo za-
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so sodelovali (od leve) Branko Brumen, Roman Glaser, Štefan Celan, Milena Mojzeš in Alen Hodnik. Udeležil pa se je je tudi novi princ karnevala Miroslav Slodnjak s spremstvom.
znamovali tudi dogodki v MG Ptuj, filatelistična razstava, že tradicionalno tudi nastopi in predstavitve tradicionalnih pustnih likov in mask s Ptujskega, ki bodo v pustnih dneh potekali na Mestnem in Slovenskem trgu.
Na odrih starega mestnega jedra bodo nastopile mlade rock skupine iz Slovenije in Hrvaške, kar je novost letošnjega Kurentovanja,, na pustno soboto pa bo prvič potekal tudi Mestni pustni korzo, s katerim bodo organizatorji obeležili 140. obletnico prve organizirane pustne mestne povorke po ptujskih ulicah in trgih.
Na KarnevalFestu, ki bo v nedeljo, 10. februarja, bo nastopilo okrog 4000 udeležencev.
Zanimivo tudi v karnevalski dvorani
Pomembno mesto v spremljajočem programu ima tudi letos strokovni simpozij, ki bo 5. februarja in na katerem bodo strokovnjaki in raziskovalci razpravljali o kulturni dediščini, s poudarkom na pustnih šegah.
Dobrodelna nota 53. Ku-rentovanja je že tradicionalno povezana z Obarjado Lions kluba Ptuj, ki bo 9. februarja na dvorišču Ptujske kleti, in 9. likovno kolonijo Bejži čopič, kurent gre Leo kluba Ptuj; tudi letos bodo z izkupičkom od prodanih slik pomagali socialno ogroženim družinam.
Tako kot na ulicah in trgih Ptuja bo v pustnem času zanimivo v karnevalski dvorani, ki bo tudi letos gostila šte-
vilne nastopajoče in kjer bo pustno dogajanje doživelo vrhunec na tradicionalnem velikem sobotnem pustnem plesu. Ptuj se bo letos kot pustna prestolnica Slovenije in srednje Evrope od pustnega dogajanja poslovil 12. februarja, ko si bo svojo oblast ponovno povrnil tudi župan
Štefan Čelan, ki je kot vedno prepričan, da je dobro delati dobro in da bo tudi pustni čas pripomogel k temu, da bodo naši obrazi bolj veseli kot sicer. Sicer pa se v teh dneh tako kot vedno v tem času posveča sponzorjem in donatorjem, da bi tudi oni »prebudili mistično v sebi«.
Nadosedanje innove sponzorje ter donatorje računajo tudi pri izvajalcih ptujskega Kurentovanja, podjetju Javne službe, Ptuj, je povedal direktor Alen Hodnik. Letošnje Kurentovanje bo stalo 360 tisoč evrov, brez sredstev iz mestnega proračuna. V štirih letih, odkar obstajajo, jim je uspelo priti do potrebne infrastrukture za izvedbo te in drugih prireditev javnega pomena v MO Ptuj.
Roman Glaser je poudaril, da je Perutnina v ptujsko pustno dogajanje vpeta na najrazličnejših segmentih, vsako leto se tudi izredno veseli, da je lahko deležnik in da lahko na nek način prispeva k tej tradicionalni, za Ptujča-ne in Slovence pomembni prireditvi in jo po najboljših močeh skuša prenesti v prostor, v katerem podjetje deluje, in vabiti na obisk Ptuja čez vse leto, ne samo ob ku-rentovanju, saj je ponudba Ptuja veliko širša.
»Že stari Rimljani so pred dva tisoč leti vedeli, kako razvajati telo in duha, že takrat so okušali blagodejnost rimskih vrelcev, ki jih s pridihom današnjega časa in
zahtevami sodobnega gosta dejansko oblikujemo tudi v Termah Ptuj,« je med drugim povedala direktorica hotela Primus Milena Mojzeš, ko je na tiskovni konferenci, 15. januarja, predstavljala pomen največjega pustnega dogajanja za turistično ponudbo Ptuja. Ta mora biti v tem času vedno bolj inovativna in predvsem doživljajska, da bo gosta ne samo prepričala, temveč tudi navdušila. V Termah Ptuj se tega še kako zavedajo, saj svoj turistični produkt, ki bo tudi letos v tem času močno pustno obarvan, oblikujejo na gostoljubnosti, kakovosti in značilnostih lokalnega okolja, katerega sestavni del so.
Branko Brumen, vodja Ku-rentovanja 2013, pa je pred 53. Kurentovanjem poudaril, da je v minulem polstole-tju ptujska pustna prireditev postala najodmevnejša in najmnožičnejša kulturno-etnološka prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Njen nadvse pomemben del so tudi številni fašenki v okolici Ptuja, kjer ima pustna tradicija izjemen pomen.
MG
Ptuj • Sončne elektrarne na strehah javnih objektov
Povečujejo delež zelene energije
MO Ptuj se je z lani sprejetim lokalnim energetskim konceptom zavezala, ki ga je izdelala Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, da bo na strehah javnih objektov, katerih lastnica je, postavila sončne elektrarne.
V MO Ptuj in v Spodnjem Podravju LEA izvaja več projektov na področju okoljske učinkovitosti, energetsko učinkovite gradnje in lesne biomase. Brezplačni posvet in informiranje o tem LEA, ki svoje dejavnosti financira izključno iz tržnih dejavnosti in evropskih projektov, omogoča vsem občanom Spodnjega Podravja v Prešernovi 18 na Ptuju, na voljo pa so tudi na telefonski številki 05 99 74 658 ali na spletni strani www.lea-ptuj.si.
Skrb za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe električne energije še ne daje pričakovanih rezultatov, celo nasprotno, raba električne energije, ki se še vedno v največji meri proizvede iz fosilnih ener-gentov, je v porastu. EU je v prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih ener-gentov in povečanje čistejše proizvodnje električne energije pripravila smernice in sprejela direktive, ki članicam nalagajo, da do leta
2020 zmanjšajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih energentov, v tem trenutku ta delež znaša več kot 90 odstotkov, in povečajo deleže proizvedene energije iz obnovljivih virov. V MO Ptuj naj bi male sončne elektrarne, ki bodo prispevale svoj delež zelene energije, postavili na strehah treh javnih objektov: OŠ Ljudski vrt, kjer je že zgrajena, na novem delu tribun Zavoda za šport, kjer
je gradnja v zaključni fazi, in na strehi večnamenske dvorane v Spuhlji, kjer pa je gradnja vprašljiva predvsem zaradi previsokih stroškov povezave elektrarne in transformatorske postaje, ki je od dvorane precej oddaljena.
Omenjene sončne elektrarne naj bi letno proizvedle enako količino električne energije, kot jo porabi 110 povprečnih gospodinjstev. S tem bodo naravi in prebival-
MO Ptuj načrtuje postavitev več sončnih elektrarn na strehah svojih javnih objektov.
cem prizanesli za 300 ton izpustov CO2 letno, v predvideni življenjski dobi sončne elektrarne pa kar 10.500 ton. V termoelektrarni bi za oskrbo 110 gospodinjstev z električno energijo porabili 520 ton premoga.
Tudi v letu 2013 bo MO Ptuj skušala slediti najvišjim ekološkim smernicam, ki veljajo v Sloveniji in EU. MO Ptuj je pogodbe za gradnjo sončnih elektrarn za obdobje trideset let sklenila s podjetjem Arhol, inženiring in svetovanje, dki je služnostni upravičenec in investitor sončnih elektrarn. Elektrarna v Ljudskem vrtu ima moč 232,27 kWp, na strehi Zavoda za šport pa 117,6 kWp. Kot so povedali v Mestni hiši na Ptuju, bo točno višino prihodka MO Ptuj mogoče ugotoviti po prvem letu delovanja. Lastnik sončnih elektrarn bo enkrat letno plačeval nadomestilo za služnost, vezano na količino proizvedene električne energije.
MG
Foto: arhiv
petek • 11. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	5
Svet je majhen
Dežele BRICS
Ogromno ljudi me sprašuje, kaj so dežele BRICS, o katerih se po medijih toliko govori. BRICS je kratica, s katero se identificirajo štiri države, ki naj bi predstavljale svetlo prihodnost mednarodnega gospodarskega in političnega sistema: Brazilija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika. Njihov potencial se je začel opažati pred leti, ko je po padcu Berlinskega zidu iskal novo ravnovesje oziroma novo mednarodno ureditev odnosov. Po smrti Sovjetske zveze so ZDA dejansko ostale edina velesila na svetu brez konkurence in brezprotiuteži. Od tistega trenutka vsi analitiki in voditelji iščejo potencialnega nasprotnika. Že dvajset let vsi verjamejo, da se svet premika nazaj v sheme, ki so bile znane v Evropi 19. stoletja, ko je bil svet razdeljen med različnimi silami, torej je bil multipolaren. Minevajo leta in na mednarodnem odru še ni videti igralca, ki bi se dejansko lahko postavil pred Združenimi državami. Zaradi tega istočasno realnega in psihološkega občutka pomanjkanja so se v zadnjem času pojavile dežele BRICS, ki so si izborile poseben prostor v politiki zaradi lastne gospodarske rasti sredi zadnje pozitivne konjunkture in zaradi prepisane potencialne moči. Prišle so tako daleč, da so bile povabljene na sestanke velikih držav. G 8 se glede na teme še danes sestavlja kot G20, torej dvajset najpomembnejših držav na svetu, ki bi lahko upravljale bistvena vprašanja za človeštvo. Dežele BRICS so se v nekem trenutku počutile tako močne, da so začele izsiljevati stalni stolček znotraj OZN Varnostnega sveta. Do tega ni prišlo in dokler se mednarodni sistem ne bo dejansko postavil na noge zaradi globalne revolucije, kot so bile v preteklosti, svetovne vojne, se varnostni svet oziroma celotna organizacija Združenih narodov tudi ne bo spremenila.
Dežele BRICS, čeprav jih vsi obravnavamo z neko stopnjo naklonjenosti, v resnici ne obstajajo. Brazilija ima lastne interese. Indija je prišla sama do izraza v zadnjih letih zaradi zahodne podpore, kot protiutež Kitajski. Južnoafriška republika lahko igra neko vlogo le v Afriki - ki je periferija mednarodnih odnosov - Kitajska pa je dozorela in šla po svoje! Kitajska postaja gigant in končno analitiki v ZDA dobivajo tako močno zaželenega »nasprotnika«. Peking ne potrebuje sistema BRICS, drugi, čisto vsi, pa potrebujejo Washington ali Peking. Sistem se počasi refokusira in postaj ponovno bipolaren. Je to dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti? Ni. Dejansko nas politiki vse prisilijo gledati čez očala Američanov, ki potrebujejo veliko konkurenčno velesilo, vendar delna težava strokovnjakov čez veliko lužo je, da so odgovorni ljudje, ki vodjo najpomembnejše raziskovalne centre, in svetovalci izoblikovani v času hladne vojne in avtomatično gledajo na svet s smernicami in pogledi, ki so bili izredno primerni ali celo učinkoviti v času konfrontacije z ZSSR niso pa pisani na kožo kitajski kulturi. Najvplivnejši analitični center, ki deluje znotraj Ministrstva za obrambo ZDA, se imenuje ONA. Na čelu sedi gospod Adrew Marshall, ki šteje dvaindevetde-set let in že desetletja pripravlja vojaške in zunanje politične strategije Washingtona. Še noben predsednik ZDA ga ni zamenjal. Malo zaradi spoštovanja, malo zaradi ogromno političnih prijatelje in malo zaradi velikega vojaškega lobi-ja, ki za lastno delovanje potrebuje, nujno potrebuje jasnega sovražnika. Po koncu Hladne vojne je gospod Marshall doživljal najslabše delovne trenutke. Moral je analizirati in iskati možnosti nastajanja sovražnikov. V ameriški mentaliteti si je izredno težko predstavljati kompleksen svet, sestavljen iz med seboj povezanih težav in držav. Imajo raje enosmerno razmišljanje. In sedaj, ko vidijo Kitajsko na obzorju, se psihološka drama počasi končuje. BRICS-države so se že sprijaznile z dejstvom, da lahko odigrajo samo vlogo druge violine na svetovnem odru. Kitajska seveda bo in ima potencial, da postane prva skupaj z ZDA, ampak to še daleč ne pomeni, da bi to moralo biti napeto in težavno. Evropa še vedno ostaja najmočnejše gospodarsko območje. Na nas so vezane vse celine tako v izvozu kot v uvozu. Razmislimo, kako se želimo dejansko sami umestiti v igro glede na dejstvo, da imamo pred ZDA eno veliko prednost: naučili so nas razmišljati večplastno. Evropejci znamo analizirati, verjetno zaradi zgodovinskih izkušenj, kompleksne situacije in nadzorovati povezave med različnimi rezultati. Mi nismo ena od dežel BRICS. Mi smo precej pomembnejši in že imamo vsaj dva stolčka v Varnostnem svetu.
Laris Gaiser
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Kidričevo • Na izredni seji o občinskem prostorskem načrtu
Minili so časi, ko se je lahko gradilo, kjer je kdo želel
Svetniki občine Kidričevo so novo delovno leto pričeli z izredno sejo, na kateri so potrdili stališča do pripomb na dopolnjen osnutek in okoljska poročila za občinski prostorski načrt, potrdili pa so tudi dokumentacijo in investicijski program za 2. fazo ureditev vaškega centra Cirkovc.
Kot je na omenjeni seji v ponedeljek, 14. januarja, poudaril kidričevski župan Anton Leskovar, je skrajni čas, da občinski prostorski načrt končno sprejmejo tudi v tej občini, saj se postopek sprejemanja tega pomembnega prostorskega dokumenta vleče že več let: „Postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta v naši občini poteka že vse od leta 2008, zato je skrajni čas, da ga končno sprejmemo. Na to poleg naših občanov čakajo tudi nekateri investitorji, poleg tega pa tudi lastniki črnih gradenj, saj bo prostorski načrt dopustil možnost legalizacije precejšnjega dela črnih gradenj. Ker gre resnično za pomemben in nujen dokument, sem že na zadnji redni seji obljubil, da bomo o njegovi vsebini podrobneje razpravljali in odločali na izredni seji, takoj po novem letu, zato sem sklical izredno sejo," je še dejal župan Leskovar.
Usklajevalka predloga občinskega prostorskega načrta, občinska strokovna sodelavka Mojca Meško je dodatno pojasnila, da je bila javna razgrnitev dopolnjenega OPN in okoljskega poročila v prostorih Občine Kidričevo od 21. novembra do 21. decembra lani, vmes pa so 10. decembra opravili še javno obravnavo v prostorih osnovne šole. Odziv med občani ni bil najboljši, kljub temu pa so na dopolnjen predlog OPN prejeli 24 pisnih pripomb in jih v veliki meri tudi upoštevali; po trditvah Meškove so bile zavrnjene le tiste, ki so bile v nasprotju z zakonodajo ali drugimi veljavnimi akti. Nezadovoljstvo zaradi slabe udeležbe in nezadovoljiv odziv občanov v javni razpravi in obravnavi v prostorih šole je izrazil tudi svetnik Milan Fideršek. Poudaril je, da gre za temeljni prostorski akt občine, ki bi moral biti že zdavnaj sprejet, saj se postopek vleče že več kot pet let, kajti minili so časi, ko se je lahko gradilo, kjer je kdo pač hotel in kako je zmogel. Zaradi slabega odziva med občani je bil zaskrbljen tudi Andrej Napast, ki ga je motilo tudi dejstvo, da v predlogu OPN ni predvidena oziroma dovoljena gradnja na širšem območju
Foto: M. Ozmec
Svetnik Franc Planinšek (drugi z desne) je opozoril na nemogoča določila izvedbenih pogojev za gradnjo hiš, ravnih streh ter tudi naklone streh.
Lovrenca na Dravskem polju, češ da gre za poplavno območje, in se vprašal, zakaj je bil potem zgrajen zalo-govnik visokih voda v Med-vedcah, ali ta ni učinkovit. Svetnik Zoran Žunko pa je bil precej kritičen predvsem do neučinkovitih državnih ustanov, ki so pri odločanju o prostorskih spremembah zelo počasne, poleg tega pa tudi toge in neprilagodljive dejanskim razmeram na terenu. Počasnost države in resornega ministrstva je bila moteča tudi za Jožeta Medveda, birokratsko togost in neživljenjsko odločanje pa je podkrepil s svojim primerom, saj ima tik ob svoji hiši okoli 100 m dolg in le 1,5 m širok pas zemljišča, na katerem zaradi ozkega pasu ne more ničesar zgraditi, kljub temu pa mora zanj plačevati nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče. Več kot 15 let se že neuspešno trudi, da bi zadevo uredil s spremembo namembnosti zemljišča, a do sedaj je vedno naletel le na gluha ušesa. Tudi on je opozoril, da imajo v Lovrencu veliko zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, vendar naj bi bila po novem nezazidljiva, kljub temu pa naj bi njihovi lastniki zanje morali plačevati NUSZ, kar ni pošteno. Poleg tega pa negativno vpliva na razvoj vasi, saj odvrača mlade družine.
Svetnik Franc Planinšek pa je opozoril tudi na nemogoča določila izvedbenih pogojev, predvsem na določila o gradnji hiš, na nesprejemljivost ravnih streh in
predvidene naklone streh. A Karel Šrot iz Geodetskega zavoda Celje, ki je OPN pripravljal, mu je vljudno pojasnil, da je vse zapisano v skladu z veljavno zakonodajo in da so ponekod dopuščene tudi določene tolerance; če pa so nekatere zadeve resnično nesprejemljive, pa lahko z dodatnimi in drugačnimi predlogi na spremembo vplivajo le občinski sveti oziroma svetniki, vendar morajo biti tudi vse njihove odločitve v skladu z veljavnimi predpisi.
Da je v primeru priprave OPN občina prehitro klonila pred odločitvami države, je menil tudi Anton Habja-nič, saj je med posameznimi določili ugotovil precejšno neskladje, poleg tega pa se tudi njemu zdi nesprejemljiva popolna prepoved novogradenj v urbanih naseljih, kjer je ob obstoječih hišah še dovolj zemlje za novogradnjo potomcev, saj to mlade dejansko odvrača in jih sili, da odhajajo iz vasi v mesta. Po vnovičnem pojasnilu župana Antona Leskovarja, da so o vseh 24 prejetih pripombah na OPN odločali izključno odgovorni na ministrstvu in ne v občini, kjer za to niso pristojni, pa so z večino glasov stališča občine do pripomb javnosti na dopolnjen osnutek in okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt vendarle potrdili.
Po krajši razpravi so nato brez posebnih težav potrdili še dokument identifikacije investicijskega projekta in nato še investicijski program
za drugo fazo ureditve centra Cirkovc. Kot je pojasnil župan Anton Leskovar, je omenjena investicija, na katero se že lep čas pripravljajo, ocenjena na dobrih 437.000 evrov, pri čemer naj bi iz občinskega proračuna zagotovili dobrih 273.000 evrov, okoli 164.000 evrov pa pričakujejo iz državnega razpisa za ureditev vaških jeder (ukrep 322). Milan Fideršek in Zoran Žunko sta menila, da je dokončna ureditev vaškega jedra Cir-kovc nujno potrebna, saj se tudi ta občinski projekt vleče že več let; Žunko je celo spomnil, da so bila sredstva zanj že trikrat rezervirana, a so bila zaradi raznih vzrokov potem vedno porabljena v druge namene, Anton Habjanič pa je bil nekoliko skeptičen le do ocenjene vrednosti naložbe. Menil je namreč, da je ta preveč napihnjena, oziroma precenjena, saj gre le za gradnjo in asfaltiranje krožišča in parkirišč, zato mu ni jasno, zakaj je gradnja asfaltnih površin tako draga. Pojasniti velja, da v drugi fazi ureditve vaškega centra Cirkovce načrtujejo ureditev osrednjega trga v velikosti 160 m2, kjer bodo lahko v bodoče potekale vse pomembnejše vaške prireditve, poleg tega pa še ureditev parkirišč v neposredni bližini pokopališča in servisno cesto severovzhodno od trgovine Mercator, ob vsem tem pa naj bi poskrbeli tudi za ureditev prometne varnosti na tem območju.
M. Ozmec
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
6 Štajerski
Od tod in tam
petek • 18. januarja 2013
Slovenija • Padla odločitev o stavki v javnem sektorju
Ulica se bo zgodila v sredo
Zaposleni v javnem sektorju bodo v sredo stavkali. Med stavkajočimi bodo tudi člani najštevilčnejšega sindikata vzgoje in izobraževanja. Dokončno odločitev o tem je SVIZ javnosti posredoval v torek, glede na minula dogajanja pa je bila povsem pričakovana.
Skupaj se je o sodelovanju v splošni stavki javnega sektorja, ki bo v sredo, 23. januarja, opredeljevalo 40.494 zaposlenih v 760 zavodih. Za stavko se jih je izreklo 37.394 (92,34 %), proti stavki pa 3.100 (7,66 %).
Po pričakovanjih so se tudi člani SVIZ odločili, da bodo šli na ulice in izrazili svoje nezadovoljstvo z vladnimi varčevalnimi ukrepi. Glede na dogajanja v zadnjih mesecih in tednih to ni nič presenetljivega, celo več, takšna odločitev je bila edina pričakovana. Ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in izobraževanje in SVIZ sta ves čas pogajanj imela nepremostljive ovire: SVIZ je trdil, da ministrstvo postavlja ultimate, to pa, da se SVIZ ne želi pogovarjati. Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se je na izredni seji 15. januarja 2013, ki je potekala na sedežu sindikata v Ljubljani, seznanil z rezultati glasovanja o sodelovanju v splošni stavki javnega sektorja, ki je bilo izpeljano med zaposlenimi v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi od 7. 1. do 11. januarja letos.
Pogajanja brez pogajanj
Vrelišče je dogajanje doseglo konec minulega tedna, ko sta tako SVIZ kot tudi ministrstvo v javnosti dajala povsem nasprotujoče si informacije. Kot so zapisali na spletni strani SVIZ, naj bi vlada še v četrtek od njih zahtevala, da naj do petka sporočijo, ali soglašajo z znižano maso plač za zaposlene v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kot je opredeljena v proračunu za leti 2013 in 2014.
„Vladna stran je eksplicitno zatrdila, da pogajanja o višini mase plač niso možna, da pa se je možno uskladiti o načinu, kako doseči s proračunom opredeljeno znižanje mase plač, in sicer v okviru ponujenih vladnih različic, ki predvidevajo različne kombinacije povečanja normativov in zniževanja plač," so svoje stališče o sestanku z ministrstvom predstavili sindikalisti
Tako kot lani, gredo tudi to leto šolniki ponovno na ulice. Na fotografiji je minister Žiga Turk med obiskom Šolskega centra na Ptuju, ko ga je izžvižgala množica zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
višino davka na dobiček pravnih oseb nazaj na raven pred spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2012 (Uradni list RS 30/2012), tj. na 20 odstotkov. S tem bi se znatno zmanjšala, če ne celo v celoti odpravila problematika odpuščanj v javnem sektorju," so vladi predlagali sindikalisti.
Medtem ko so sindikati trdili, da se vlada ne želi pogajati in da ima že vnaprej zastavljen cilj, ki ga je možno doseči le z odpuščanji ali zniževanji plač, pa je ministrstvo predstavilo povsem drugačno videnje.
Ministrstvo je namreč še isti dan, torej v petek, odgovorilo na stališče sindikalnih organizacij.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, so pričakovali, da bodo sindikalne organizacije do četrtka pripravile dopolnilne predloge, ki bi ob danih finančnih okvirih zagotovili ohranitev ravni kakovosti izobraževanja in omejili presežke na najnižjo možno raven. „Namesto teh predlogov so sindikalne organizacije zavrnile dokument ministrstva, češ da je treba pridobiti do-
datna sredstva, med drugim tudi s spremembo davčne politike, za kar seveda ministrstvo ni pristojno. Na ministrstvu poudarjamo, da smo si še od junija lanskega leta prizadevali, da bi s sindikati poiskali skupne rešitve še pred sprejemanjem državnega proračuna za leto 2013, ki bi potem upošteval sprejete dogovore," pišejo predstavniki ministrstva, ki so prepričani, da so bila prizadevanja ministrstva neuspešna, predvsem zaradi zavlačevanja sindikalnih predstavnikov, ki da se o standardih in normativih niso hoteli pogovarjati. „Zato je treba sedaj normative in standarde prilagajati veljavnemu proračunu. Ministrstvo, ki si je vseskozi prizadevalo za dosego dogovora, odgovornosti za to ne more prevzeti," še pišejo na spletni strani šolskega ministrstva.
Kaj to natančno pomeni, kakšne spremembe se torej na tem področju obetajo, še ostaja neznanka. Je pa zato povsem jasno, da stavka, s katero ljudje vladi sporočajo, da z njenimi ukrepi niso zadovoljni, v sredo bo.
Dženana Kmetec
Goran Lukič, Marko Marinčič in Branimir Štrukelj.
Kot predstavniki reprezentativnih sindikalnih združenj so še zapisali, da vladna stran s svojo držo zavrača pogajanja o masi plač, celo več: da zavrača pogajanja kot taka. „Soglasno stališče in sklep sindikalne strani je bil, da vlada z ultimativnim vztrajanjem na vnaprej opredeljenem cilju, ki ga je enoznačno opredelila šele na zadnjih pogajanjih 10. januarja 2013 in pri katerem ne dopušča nikakršnega kompromisa glede višine plačne mase, ki jo hoče privarčevati, negira samo bistvo pogajanj in s tem pogajanja kot taka. Za sindikalno stran je izražena zahteva vlade za znižanje mase plač, kot je povsem enostransko in brez usklajevanja s sindikati opredeljena v proračunu, nesprejemljiva in jo zato zavračamo," še pišejo sindikalisti, ki so prepričani, da je Vlada RS z enostranskimi spremembami normativov na področju visokega šolstva že kršila stavkovne sporazume.
„Trditev vladne strani, da denarja ni in je zato treba drastično poseči v maso plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je skrajno zavajajoča. Zato Vlado RS pozivamo, da namesto odpuščanj in zniževanja plač zaposlenim v javnem sektorju takoj vrne
Videm • Gledališčniki vabijo na sobotno premiero
Nasvidenje nad zvezdami
Videmska gledališka skupina, ki deluje pod okriljem KD Franceta Prešerna, letos praznuje polnih 90 let obstoja. Visok jubilej bodo domači gledališčniki počastili tudi z novo komedijo, ki jo bodo premierno postavili na oder to soboto ob 18. uri.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gre za Partljičevo pokopališko komedijo Nasvidenje nad zvezdami, ob kateri bo nemogoče ostati resen, pa čeprav se dogajanje pravzaprav zapleta in razpleta na grobovih ...
„Odločamo se za komedije, ker je žal v času, v katerem živimo, okrog nas preveč žalosti in zaskrbljenih obrazov. Zato radi delimo smeh in to nas osrečuje," pravi režiserka Metka Ostroško in še pojasnjuje: „Lani jeseni se nas je, tudi zaradi visokega jubileja, ki ga praznujemo, na uvodnem srečanju zbralo res veliko članov, pripravljenih na delo. Tako smo pravzaprav tekst izbirali glede na število pokritosti vlog. Ožji izbor dramskih del je sicer moja naloga, naloga režiserke. Nato predstavim skupini vsebino in potem skupaj izberemo tekst, ki je na nas pustil najboljši prvi vtis. Delo, ki ga nato uprizorimo, pa izbiramo skupaj zato, ker želim, da igralci dramski tekst začutijo in vem, da so potem sposobni igrati karkoli."
V tokratni komediji bo zaigralo 14 ljubiteljskih gle-dališčnikov, med njimi, kot pravi Ostroškova, tako „stari gledališki mački" kot tudi nekaj novih članov, ki so se dobro vživeli. Vaje so pričeli oktobra, dvakrat tedensko, premiera bo v soboto, ponovitvi pa še zadnji januarski konec tedna, vedno ob 18.
uri v občinski dvorani. Igralska ekipa pa je naslednja: Srečko Bedrač, Biserka Se-lak, Andrej Forstnerič, Boris Vegan, Mirko Rihtarič, Bojan Trafela, Nuša Sitar, Eva Sed-lašek, Andreja Murko, Mojca Kamenšek, Karolina Horvat, Ivan Lukačič, Matic Bedrač in Metka Ostroško, ki se je poleg režije našla še v eni od glavnih vlog.
„Zraven igralske zasedbe imamo še odlično zaodrsko zasedbo, kot so naš tehnik, šepetalka, lesni virtuoz -izdelovalec scene, likovna mojstrica, naša nepogrešljiva blagajničarka (sicer tudi zelo odlična igralka) in naša
bivša režiserka. Nekaj dobrih igralcev pa imamo še v „mi-rovanju", ker zaradi študija, zaposlitve ali drugih obveznosti trenutno ne morejo sodelovati. Smo pa pisana družba različnih generacij, od dijakov, študentov, zaposlenih in tudi upokojencev. Druži nas ljubiteljsko gledališče in pri svojem delu res uživamo, svoje zadovoljstvo pa tudi radi delimo z ljudmi. Upam, da smo skozi projekt Comenius otrokom v Osnovni šoli Videm približali naše veselje do odrskih desk in pridobili še kakega novega člana v naslednji sezoni." Videmski gledališčniki se si-
cer tudi redno prijavljajo na Linhartova srečanja amaterskih gledaliških skupin, kjer so doslej prejeli kar nekaj priznanj in potrditev selektorjev, da to, kar delajo, delajo dobro.
Imajo pa tudi veliko (in že več let neizpolnjeno) željo: „Naša skupina si močno, močno želi 'manjši enodvo-ranski Cankarjev dom'. To željo že glasno širimo 20 let, vendar, žal, dobrim možem za to zmanjka denarja. Zato iskrena hvala vsem našim obiskovalcem, ki nas pridejo gledat v Videm in so potrpežljivi z razmerami."
SM
Foto: arhiv gledališke skupine
Videmska igralska ekipa je že pripravljena na sobotno premiero pokopališke komedije Nasvidenje nad zvezdami.
Foto: DK
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
petek • 18. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	7
Kidričevo • V Talumu zaskrbljeni zaradi nepričakovanega dviga prispevka
Več kot 100-odstotno povišanje omrežninskih dajatev
Ker je vlada 3. januarja dala soglasje k aktu o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, se omenjeni prispevek zvišuje kar za 334,7 odstotka, za Talum pa to pomeni 6,5 milijona dodatnih finančnih obremenitev.
Foto: Martin Ozmec
Predsedniki uprave Marko Drobnič: „Takšen ukrep vlade pomeni za Talum skoraj 100-odstotno povečanje in na letnem nivoju kar 6,5 milijona evrov dodatnih finančnih obremenitev."
V Talumu so zaradi takega ukrepa vlade zelo zaskrbljeni; predsednik uprave Marko Drobnič ob tem pojasnjuje: »Ker sodi Talum v najvišjo odjemno skupino, bo v letu 2013 k obstoječim 6,7 evra za megavatno uro električne energije omrežninskih dajatev, ki jih Talum plačuje danes, zaradi zvišanja prispevka moral plačati še dodatnih 6,2 evra za MWh. To je skoraj 100-odstotno povečanje in na letnem nivoju pomeni kar 6,5 milijona evrov dodatnih finančnih obremenitev. Ob že tako visokih cenah energije v primerjavi s konkurenti v Evropi, ki jih nima samo Talum, ampak celotna energijsko zahtevna panoga v Sloveniji, pomeni ta povečani prispevek nepremišljeno potezo, ki gospodarstvu ne pomaga, ampak mu nalaga dodatne, po našem mnenju nepotrebne obremenitve.«
Ob tem v Talumu ponovno opozarjajo, da so za državo vsekakor pomemben delodajalec: »V Talumu ustvarimo 270 milijonov evrov prihod-
kov, od tega kar 85 odstotkov v izvozu, s čimer smo osmi največji izvoznik v Sloveniji. Trenutno zaposlujemo več kot 1100 ljudi in samo z neposrednimi davki ter dajatvami prinesemo v državni proračun več kot 10 milijonov evrov, da ob tem ne omenjamo vseh drugih neposrednih in posrednih učinkov Taluma na državo. Moderna tehnologija in razvojna strategija nam sicer omogočata rast in nadaljnji razvoj v panogi, trenutno zasedamo drugo mesto v svetu po učinkoviti rabi energije, veliko vlagamo v varovanje okolja in obnovljive vire, saj smo z leti postali visoko moderna in ekološko osveščena tovarna. Ta nova obremenitev pa vse to izničuje in nas po nepotrebnem še dodatno obremenjuje,« zatrjuje Drobnič.
Naj spomnimo, da so si v Talumu v preteklem letu z velikimi napori uspeli zagotoviti zadostne količine električne energije za naslednja tri leta. Cena zanjo je žal še vedno višja v primerjavi z
drugimi konkurenčnimi proizvajalci aluminija v Evropi, kljub temu pa lahko Talum na račun svoje tehnološke učinkovitosti in proizvodne odličnosti ostane v panogi dovolj konkurenčen. A po sprejemu vladne uredbe bodo po Drobničevih trditvah z dodatnim prispevkom
za električno energijo plačevali še več kot v lanskem letu: »To je z vidika konkurenčnosti popolnoma nesprejemljivo, iz poslovnega vidika pa finančno nevzdržno. Zraven tega so s takšno potezo izničeni vsi naši napori pri nabavi potrebnih surovin za proizvodnjo po konkurenčnih
cenah, nenehni rasti prodaje naših izdelkov, racionalizaciji v delovnih procesih, ki smo jih izvedli v Talumu in na račun katerih so tudi zaposleni prispevali svoj delež ter pri uresničevanju strategije, ki pozornost usmerja na izdelke z visoko dodano vrednostjo. Takšna poteza vlade v trenutku izniči te napore in deluje negativno na celoten kolektiv.«
Dodatno obremenjevanje industrije in celotnega gospodarstva s tovrstnimi dajatvami je tudi v popolnem nasprotju s prakso po Evropi: »Drugod države ustvarjajo nujne pogoje za konkurenčnost svojega gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Te države k že do sedaj uporabljenim mehanizmom za razbremenitev industrije sprejemajo še nove ukrepe, ki nekatere industrijske porabnike v celoti razbremenjujejo plačila tovrstnih dajatev,« je še dodal Marko Drobnič in kot primer navedel konkretne podatke: »Seštevek vseh obremenitev, ki jih mora
Talum za razliko od nemških proizvajalcev plačati, znaša 11,52 evra na MWh, celotna 'korist' v prid nemškega proizvajalca pa ob upoštevanju prejetega nadomestila za prodajo izklopljivosti znaša med 14,54 in 17,33 evra na MWh. Če k temu dodamo še plačilo za čezmejne kapacitete v višini 5,5 evra za MWh, ki jih mora Talum plačevati tako za uvoženo kot tudi za v Sloveniji proizvedeno električno energijo, naraste celotna razlika med Talumom in nemškim proizvajalcem kar na 20,4 do 22,83 evra na MWh. To pa na letni ravni pomeni za Talum kar 20 milijonov evrov višje stroške, hkrati pa za konkurenčne proizvajalce aluminija to pomeni velikansko prednost, ki je ni mogoče izničiti niti z najboljšimi rezultati poslovanja.«
O navedenih dejstvih so že obvestili ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Glede na odziv velikega števila gospodarskih družb in Gospodarske zbornice Slovenije pa pričakujejo, da se bosta omenjeni ministrstvi nemudoma zavzeli za spremembo sklepa vlade, saj sicer ne bodo imeli težav samo v Talumu, ampak tudi vsa energijsko intenzivna panoga v državi. S tem bodo dobesedno uničili izvozno naravnano gospodarstvo, ki je poglavitnega pomena za stabilizacijo ekonomskega okolja v Sloveniji, so prepričani v Talumu.
-OM
Ptuj • Še o problematiki nerešenih lastniških vprašanj
Korak bliže k razrešitvi?
Reševanje odprtih vprašanj zaradi nerešenih mejnih in lastniških zadev se med MO Ptuj in Janko Gabrovcem vleče že več let. Že večkrat je bilo dogovorjeno, da bi se v naravi odmerile površine, ki bi lahko bile predmet menjave, saj je šele na osnovi pravnomočne parcelacije mogoče mestnemu svetu predlagati sprejem sklepa o razpolaganju z nepremičninami. Zapisnika o izvedenih parcelacijah pa Janko Gabrovec doslej še ni podpisal.
Decembra lani je Gabrovec pisal mestnim svetnicam in svetnikom, da bi odprta oziroma nerešena vprašanja reševali v okviru mediacije. Še vedno
vztraja, da se zemljišče ob Vrtcu Ptuj, ki služi kot igrišče in je na njem vpisan od leta 1969, v okviru denacionalizacijskega zahtevka vrne v naravi. Podob-
no zahtevo ima za zemljišče, po katerem poteka kategorizirana pot do vrtca in Zdravstvenega doma Ptuj. Na inšpektorat je podal prijavo zaradi nelegal-
no postavljenih garaž, čeprav te stojijo že od leta 1985. De-nacionalizacijskega postopka upravni organ ne more zaključiti, ker Janko Gabrovec ne pristane na odškodnino.
Že leta 2009 je bilo med MO Ptuj in Jankom Gabrovem na enem od usklajevalnih sestankov dogovorjeno, da se bo zemljiškoknjižno stanje stavbe Potrčeva 13 uredilo tako, da bo Janko Gabrovec naročil odmero stavbe, po odmeri pa se bo z MO Ptuj sklenila pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja tako, da se bo lastništvo v delu, ki se nanaša na vhod in meji na pločnik Potrčeve, ustrezno uredilo oziroma pripisalo stavbi. Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da Gabrovec ne bo nasprotoval gradnji krožišča na Potrčevi cesti pred bolnišnico in se bo za del parcel odpovedal vrnitvi v naravi v korist MO Ptuj, saj so navedene površine
javno dobro - cesta. Potrčeva cesta in krožišče na njej imata veljavno gradbeno in uporabno dovoljenje. MO Ptuj naj bi Janku Gabrovcu povrnila tudi del stroškov pri investiciji v Lackovo ulico 3.
Ker gre v tem primeru za resnično kompleksno in obsežno problematiko, katere reševanje doslej ni obrodilo sadov ne glede na več uskla-jevalnih sestankov in dogovorov, se je z njo seznanil tudi mestni svet; pred njim je o tem razpravljal odbor za okolje in infrastrukturo, 14. januarja pa tudi komisija za vloge in pritožbe, ki jo vodi Edvard Kenda. Ta je najprej prisluhnila predstavitvi problematike pravne službe MO Ptuj in se odločila, da bo stališča oblikovala šele, ko bo prisluhnila tudi Janku Gabrovcu, ki se bo skupaj z odvetnikom udeležil naslednje seje komisije. V tem trenutku potekajo usklajevanja glede termina.
»Na seji mestnega sveta je bila kot gradivo dodana obsežna dokumentacija. Razlog temu je bil sklep in pobuda odbora za okolje in prostor, da se k reševanju te zadeve pristopi temeljito, korektno, vendar vseeno odločno, da se predstavi tudi ostalim svetnikom in v razumnem času konča. Ker je bil dopis gospoda Ga-brovca naslovljen tudi na naš odbor in ker se neposredno
dotika področja dela odbora, smo ga uvrstili na dnevni red seje odbora. Seznanili smo se z vsebino problematike in potekom dosedanjih poskusov reševanja. Odbor je podprl dosedanje poskuse občinske uprave pri iskanju rešitve, saj se zaveda, da so investicije v javno infrastrukturo zaradi zadovoljevanja potreb vseh še posebej zahtevne, ko posegajo v privatno lastnino. Odbor pri projektih investicij v javno infrastrukturo ne odobrava pogojevanja z zadovoljevanjem privatnih interesov. Hkrati se je odbor zavedal, da neurejenost omenjenega pločnika zraven videza vpliva tudi na varnost pešcev.
Ker se postopek vleče že nekaj let in ker je bila pripomba gospoda Gabrovca tudi na neodzivnost pristojnih služb, smo predlagali, da nova ekipa oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo ponovno skupaj z lastnikom preuči možnost rešitve problema. Ker je na prvem mestu zagotovitev varnosti pešcev, naj se v primeru, če noben dogovor z lastnikom ne bo možen, razmisli o morebitnem postopku razlastitve dela zemljišča, ki posega v javno infrastrukturo,« je o zadevi Gabrovec povedal predsednik odbora za okolje in prostor pri MO Ptuj Miran Meško.
MG
Foto: Črtomir Goznik
0 problematiki neurejenih vprašanj z Jankom Gabrovcem so govorili na odboru za okolje in prostor ter komisiji za vloge in pritožbe.
8 Štajerski
Kmetijstvo, podeželje
petek • 18. januarja 2013
Ptuj • Kmetijska zadruga v ietu 2012
Uspehi in neuspehi minulega leta
Ptujska Kmetijska zadruga je leto 2012 končala uspešno. „V lanskem letu smo odprli tri nove maloprodajne trgovine; v Mar-kovcih, Jakobu in na Rogozniški 27 v Ptuju, kjer ponujamo kupcem tudi lokalno pridelano svežo zelenjavo," je naložbeno plat poslovanja KZ najprej orisal direktor Marjan Janžekovič.
Foto: SM
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Naša KZ je poslovala dobro, še posebej družba Zadružna oskrba, ki povečuje svoj delež na slovenskem trgu. Nekoliko pod pričakovanji pa je bilo poslovanje Oljarne Fram."
„Povem lahko, da se je naša prva trgovina z lokalno pridelano zelenjavo zaenkrat zelo dobro izkazala, saj smo prodali praktično skoraj vse, kar so nam kmetje ponudili v odkup. Z optimizmom pa lahko gledamo tudi naprej, saj nam je uspelo podpisati pogodbo z Mercatorjem za odkup večjih količin naše lokalno pridelane zelenjave; gre kar za nekaj sto ton različne zelenjave, predvsem za solato, radič, jedilne kumare, papriko, paradižnik, zgodnji in pozni krompir, čebulo in zelje. S tem je zagotovljena tudi pestra ponudba domače zelenjave v naši trgovini Zadružnik. Seveda pa bo natančne cene narekovala situacija na trgu in jih ne moremo doreči vnaprej."
Lani je KZ Ptuj pripojila še eno zadrugo; gre za KZ Pesnica: „S tem smo pridobili novo področje poslovanja, kjer zdaj poslujejo tri naše trgovine s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Poleg tega smo kar precej povečali pridelavo oziroma odkup mleka, na osem milijonov litrov letno, kar ni tako malo. Ujeli pa smo še zadnji vlak z izgradnjo sončne elektrarne v Mar-kovcih, ki je začela delovati marca in si tako zagotovili še rentabilno subvencioniranje električne energije."
V tem letu bodo v KZ Ptuj, kot je povedal Janžekovič, veliko pozornosti zraven ostalega namenili predvsem pridelavi in prodaji domače zelenjave, kjer je samooskrba na državni ravni že nekaj let kritično nizka: „Za zainteresirane pridelovalce bomo pripravili v začetku leta strokovna predavanja. Sicer pa, kot že povedano, bo odkup zelenjave od kmetov letos veliko bolj reguliran s pogodbami, kot je bil prejšnja leta, ko je vse teklo bolj ali manj stihijsko. Seveda pogodbe vežejo obe strani; tako pridelovalce, ki bodo morali zagotavljati določene količine, kot odkupovalca, ki jih bo moral odkupiti. Na ta način bi se morala pridelava in posledično odkup oziroma prodaja domače zelenjave, kjer bo poleg Mercatorja (z okoli sto svojimi trgovinami) vstopala tudi naša trgovina, precej povečati in s tem se tudi odpira novo področje dejavnosti naše KZ. Pri odkupu pšenice, ki je bil v letu 2012 rekorden, in koruze, kjer je svoje naredila suša, načrtujemo podobno realizacijo kot lani. Vesel sem, da so se lani kmetje na našem območju, kljub visokim cenovnim ponudbam od drugod, odločili koruzo prodati zadrugi. Mi pa smo se
tudi izkazali kot redni plačniki, kar danes, ob nelikvidnem trgu, ni pogost pojav."
Skupina KZ Ptuj je lansko leto zaključila s približno 40 milijoni evrov prometa, kar direktor Janžekovič ocenjujejo kot dobro, predvsem ker je zadruga poslovala pozitivno, torej z dobičkom: „Nekoliko pod pričakovanji je rezultat v Oljarni Fram, saj prodaja čistega bučnega olja precej upada. Trgovci pač na police postavljajo svoje cenene znamke in to se pozna. Sicer bomo čisto bučno olje ohranili v asortimanu proizvodnje, vendar v manjših količinah, bomo pa dajali večji poudarek belemu in
mešanemu solatnemu olju. Surovin za naš obseg proizvodnje imamo dovolj."
Čisto drugačna zgodba pa je poslovanje hčerinskega podjetja Zadružna oskrba, kjer so v lanskem letu dosegli vse cilje: „Tržni delež v Sloveniji povečujemo, na področju oskrbe s fitofarma-cevtskimi sredstvi se počasi približujemo 50-odstotne-mu deležu, rastemo tudi na segmentih prodaje gnojil in semen. Vendar je ob tem treba upoštevati dejstvo, da je tujim dobaviteljem treba plačevati blago točno na rok, ne zanima jih likvidnostna situacija na slovenskem trgu. Če tega ne bi sprejeli, bi naš
tržni delež pač prevzel kdo drug." Janžekovič je ob tem še omenil, da so v zadnjem obdobju zaradi nemogočih pogojev drastično zmanjšali poslovanje z NLB, precej pa tudi z NKBM in imajo pretežni del bančnih aranžmajev urejenih pri Deželni banki.
Zakaj ni uspel odkup Ljubljanskih mlekarn
Poleg uspehov, tako po investicijski kot po poslovni plati delovanja KZ, pa Marjan Janžekovič ne more mimo
enega oziroma dveh neuspehov, ki sicer nista direktno vezana na KZ Ptuj, pač pa na zadružništvo v državi nasploh: „Prvi takšen velik neuspeh zadrug je spodletel nakup Ljubljanskih mlekarn. Sami smo bili zelo zagnani za nakup delnic, naredili smo vse, kar je bilo možno, da bi do odkupa dejansko prišlo, vendar se to ni zgodilo. A nikakor ne zaradi nas, kot zdaj govori vodstvo enega najpomembnejših akterjev odkupa - Mlekarske zadruge Ptuj. Naš delež pri odkupu je po pripojitvi KZ Pesnica znašal okoli pol milijona evrov, kar smo bili pripravljeni vplačati. Vendar ker je KZ Pesnica tik pred pripojitvijo k naši KZ še poslovala z delnicami Ljubljanskih mlekarn (LM) po bistveno višji ceni od ponujene prevzemne, smo se morali kot pravni naslednik KZ Pesnica kot direkten kupec umakniti. Vendar bi te delnice po dogovoru odkupili na takrat zakonski dopusten način, sredstva imamo še vedno zagotovljena. Še danes smo pripravljeni iti v odkup, če bi se kolo lahko zavrtelo nazaj! Vse to je bilo jasno povedano tudi direktorju Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj, zato so njegove besede o tem, da smo odstopili od nakupa, neresnične in zavajajoče! Zato ne želim, da se kaže s prstom na nas, saj je krivda za današnje stanje pri vseh drugih prej kot pa pri naši KZ! Resnica je namreč drugačna: MZ je, poleg ostalih večjih zadrug, z znižanjem svojega deleža s prvotnih 2,2
milijona evrov na kasnejših 1,7 milijona evrov in dejansko ponujenih 500.000 evrov močno vplivala na prenizko ponujeno odkupno ceno delnice! Če bi samo MZ Ptuj ostala pri 1,7-milijonski soudeležbi, kar ji je po količini prodanega mleka pripadalo, bi bila ponudba po delnici lahko za okoli pol evra višja! In če bi tako ravnalo še nekaj drugih zadrug, bi bila naša prevzemna cena višja od tiste, ki jo je na koncu ponudil Lactalis (8,5 evra). Sicer ta še ni objavil prevzemne ponudbe, vendar to pričakujemo v kratkem in francoski kupec bo po zakonu o prevzemih moral ponuditi odkup delnic LM vsem sedanjim lastnikom, vključno z Mlekodelom, torej bodo Francozi lahko postali 100-odstotni lastniki. Ali bomo zadruge potem svoje deleže prodale ali ne, se bo treba odločiti v kratkem, ko bo izdana prevzemna ponudba. Če bomo prodali, bomo prodali ... Če ne, bi pa obvezno morali imeti zadružnega zastopnika v nadzornem svetu, česar zdaj nimamo in zato nimamo nobenega vpliva. Kakorkoli, izida sicer ne mislim napovedovati, ampak glede na dosedanje obnašanje francoskega Lactalisa, ki ne pristaja na nobeno dolgoročno zavezo, bi bilo najbolje naš delež prodati ... "
Janžekovič ob tem le še pravi, da bi bilo zelo zanimivo poznati cilje Lactalisa: „Če je njihov cilj mlekarno prej-koslej zapreti, saj ima svoje obrate v Italiji in na Hrvaškem, kaj bo potem z našim mlekom?! Saj verjamem, da mleka, če je kakovostno, ne bo takšen problem prodati, ampak po kakšni ceni?! Poleg tega je vsem jasno, da si bo podjetje nakup Ljubljanskih mlekarn v višini nekaj 10 milijonov evrov povrnilo preko odkupnih cen mleka. In to bodo plačali naši mlekarji ..."
Izgubljajo tudi TMI Košaki
Druga zelo podobna neuspešna zadružna zgodba pa je propadanje TMI Košaki, kjer so zaenkrat večinski lastniki še zadruge, med njimi tudi KZ Ptuj z 18-odstotnim deležem: „TMI Košaki so v krizo vstopili povsem izčrpani, zamudili so čas, ko se je slovenska mesna industrija modernizirala in je bilo na voljo še dovolj nepovratnih sredstev. Zadružniki kot lastniki pa nismo danes dovolj finančno močni, da bi lahko zagotovili potrebnih 10 milijonov evrov za modernizacijo, ki je nujno potrebna. Zato se seveda išče tujega vlagatelja, interes določenega kupca je izkazan, in če se bodo druge zadruge odločile za prodajo svojih deležev, bomo svoj delež brez dvoma prodali tudi mi. Sicer to ni naša želja, saj želimo ostati v lastniški strukturi, posebej zaradi dejavnosti firme, ki jo potrebujemo."
SM
petek • lS. januarja 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski	9
Ptuj • Pogovor z direktorjem Mestnega gledališča Ptuj
Marsikaj v gledališču bo odvisno od sredstev
S prvo premiero se je v sredo pričelo letošnje odrsko dogajanje v ptujskem Mestnem gledališču. Lanskoletno je bilo izjemno pestro, tudi za leto 2013 pa vodstvo gledališča, kljub temu da bodo od občine dobili kar 40 odstotkov manj sredstev, napoveduje množico dobrih predstav. A dokler ne bodo dorečene finance, nekatere stvari ostajajo odprte; tako ni znano, ali bodo sploh še imeli abonmaje.
Predstave - od tega kar sedem premier -, ki so bile na odru ptujskega gledališča, si je lani ogledalo več kot 50 tisoč gledalcev. Impozanten podatek, ki ptujsko gledališče kljub majhnosti uvršča med najboljša v državi. Kljub ekonomski in politični krizi si ljudje očitno še zmeraj radi vzamejo čas za dobro predstavo. O tem, kaj vse so občinstvu ponudili v letu, ki je za nami, in kaj vse se bo dogajalo v letu 2013, ki bo očitno zelo težko, smo se pogovarjali s Petrom Srpčičem, direktorjem ptujskega Mestnega gledališča.
Leto, ki je za nami, je bilo precej razburkano. Kako ga ocenjujete v ptujskem gledališču?
„Leto 2012, leto kulture, je bilo v Mestnem gledališču Ptuj resnično izjemno. Kljub zaostrenim ekonomskim razmeram in krčenju sredstev nam je uspelo izpeljati celoten v načrtih zastavljen program in še
Foto: Črtomir Goznik
Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj
več kot to. Tako smo v lanskem letu v Mestnem gledališču Ptuj premierno uprizorili kar sedem novih predstav, eno pa je k temu dodal še gledališki studio Mestnega gledališča Ptuj pod mentorskim vodstvom
Branke Bezeljak, ki je po nekaj letih ponovno svoje delo končal s predstavo Zvezdica zaspanka. Število prireditev, ki so bile odigrane na domačem odru in na gostovanjih, je kljub temu, da še ni končnih
Slovenija • Natečaj za mlade literate
Piši, zmagaj in izdaj svoj knjižni prvenec
Festival mlade literature Urška ponovno vabi k sodelovanju. Gre za natečaj, ki ga organizira revija Mentor in združuje še neuveljavljene avtorje, stare nad 15 let, ki pišejo v slovenskem jeziku. Nagrada za zmagovalca je več kot odlična, izdal bo namreč svoj knjižni prvenec.
Knjižni prvenec so sanje vsakega literata, ki si svojo pesniško ali pisateljsko pot šele utira. Ravno to pa je glavna nagrada natečaja Urška, ki ga tudi to leto organizira revija Mentor.
S svojimi deli se lahko avtorji, stari nad 15 let - navzgor leta niso omejena -, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi), prijavijo do 23. januarja, in sicer tako, da jih pošljejo na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za festival Urška), Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko pošljejo do 10 strani še neobjavljene proze, do 15 pesmi in dramska besedila.
Poleg natečaja za mlade literate revija Mentor vsako leto razpiše tudi natečaj za senior-je, ki pa bo objavljen marca.
Vse sodelujoče avtorje bodo prireditelji povabili na eno od šestih regijskih srečanj,
ki jih bodo gostile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic za severovzhodno Slovenijo bodo potekala na Ptuju.
Regijske žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na regijskem in finalnem sreča-
nju, ki bo oktobra 2013 v Slovenj Gradcu.
Zraven predstavitve na finalnem srečanju bo zmagovalec natečaja v založbi revije Mentor izdal svoj knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prven-ke. Kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca bo avtor dobil tudi sto izvodov svoje knjige.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Festival Urška vabi literate. Fotografija je simbolična.
podatkov, zagotovo preseglo številko 300, ogledalo si jih je več kot 50.000 gledalcev, za svoje delo pa so prejeli štiri odmevne nagrade."
Katere so najpomembnejše nagrade, ki ste si jih prislužili?
„Med nagradami gre zagotovo izpostaviti nagrado za najboljšega igralca, ki jo je na mednarodnem festivalu Antičnega teatra v Stobiju prejel Brane Šturbej za glavno vlogo v predstavi Komedija o loncu. Pa tudi dejstvo, da se je Mestno gledališče Ptuj s predstavo Dantonova smrt v režiji Jerneja Lorencija ponovno uvrstilo tudi v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, najprestižnejšega srečanja najboljših slovenskih gledališč, govori o tem, da ne delamo le veliko, ampak tudi zelo kakovostno. Rad bi brez želje po poveličevanju lastnih dosežkov povedal, da Mestno gledališče Ptuj v zadnjih letih, kar ga vodim, skoraj za polovico presega število premier in ponovitev iz prejšnjih obdobij, in to ob konstantnem nižanju javnih sredstev za našo dejavnost. To pa ni samo posledica spretnega vodenja, ampak tudi odličnega dela in izjemne požrtvovalnosti celotne ekipe Mestnega gledališča Ptuj, ki je daleč najmanjša po številu zaposlenih, a se lahko z rezultati postavi ob bok največjim gledališčem v Sloveniji."
Kateri pa so vrhunci lanskega leta?
„Bili smo ena od umetniških institucij, ki je prispevala pomemben del programa k ptujskemu delu projekta Evropska prestolnica kulture 2012, saj smo že v letu 2011 pripravili dve predstavi, še dve v letu
2012, pa tudi Slovenski festival komornega gledališča SKUP 2012 je preko EPK z zanimivim mednarodnim programom dobil evropsko dimenzijo. S svojimi predstavami v okviru EPK smo odpirali tudi nove prostore tega mesta za umetnost, tako je naša predstava Komedija o loncu v režiji Borisa Kobala, ki je nastala v sodelovanju s Hrvaškim narodnim kazalištem iz Varaždi-na, obogatila lansko poletje v Termalnem parku v Termah Ptuj, predstava V samoti bombaževih polj v režiji Prešernovega nagrajenca Ivice Buljana je bila odigrana v izjemnem industrijskem ambientu nekdanje elektrolize, hale B, v Ta-lumu v Kidričevem, predstava Kurent je obogatila program Kurentovanja, Dantonova smrt v režiji Jerneja Lorencija pa nas je predstavila po vsej Sloveniji in tudi na Borštnikovem srečanju. Prav gotovo je treba pri vrhuncih lanskega leta omeniti še predstavo Vdo-vin zmenek v režiji Igorja Sa-moborja, izjemno pretresljivo umetnino, v kateri smo lahko po dolgih letih na domačem odru spet občudovali ptujska igralca Heleno Peršuh in Go-razda Jakominija, pa tudi predstavo Mahmud, s katero smo prvič gostovali izven Evrope, v Ammanu v Jordaniji, in je bila izjemno sprejeta tako pri gledalcih kot tudi pri strokovni javnosti."
To je bilo vaše prvo gostovanje v oddaljenih deželah? V šali ste celo rekli, da ste se prvič podali malo dlje od Hrvaške. Kakšni so bili odzivi v Jordaniji?
„Res je, predstavo Mahmud, zgodbo o arabskih beguncih, smo na priporočilo in v organizaciji zavoda Povod povabili na gostovanje v okviru srečanja nevladnih organizacij iz celotne Evrope in sredozemskega prostora. Odigrali smo jo v njihovi osrednji kulturni instituciji na velikem odru Royal Culture centra v Ammanu in sprejeta je bila z navdušenjem in solzami v očeh. Prav pretresljivo je bilo videti, kako so ljudje, ki jim je zgodba o begunstvu bolj domača kot nam, še toliko bolj čustveno reagirali na Mahmuda. Po besedah udeležencev srečanja je bila predstava Mahmud najboljša, kar so jih videli, predstavila pa so se gledališča iz Evrope, arabskega sveta in Afrike."
Abonmaji vprašljivi
Kar se tiče obiska na domačem odru, je treba izpostaviti otroške predstave, ki so zmeraj odlično obiskane. Nekaj novosti pa se obeta zaradi ukinitve občinskih sredstev?
„Res je, posebej predstave otroškega abonmaja vsako prvo soboto v mescu napolnijo naše gledališče s prešernim živžavom. Zato sem toliko bolj razočaran sprejel novico, da so mestni svetniki MO Ptuj v letošnjem proračunu črtali sredstva, namenjena abonmajem, in če se pri rebalansu ta napaka ne popravi, bo v prihodnji sezoni žal prišlo do ukinitve
abonmajev, tako odraslih kot tudi otroških, saj preprosto ne bomo imeli denarja za to. S tem bi pa nastala nepopravljiva škoda in desetletno delo bi šlo v nič, da ne govorim o razočaranih abonentih, odraslih in otrocih, ki bi poiskali kake možnosti drugje ali pa bi preprosto ostali brez te za vzgojo bodočih ljubiteljev gledališča pomembne dejavnosti."
Kaj pozitivnega pa se nam obeta v letu 2013?
„Za leto 2013 imamo namen pripraviti pet novih premier-nih uprizoritev, prva je že za nami, Jožef in Marija v režiji nekdanjega profesorja AGRFT Dušana Mlakarja. Temu bo do konca sezone sledila še aprila predstava Divjad avtorja in režiserja Nejca Gazvode in predstava Najstarejša obrt, ki jo imam namen postaviti v središču starega Ptuja v juniju 2013. Ostanek leta, oziroma celotno prihodnjo sezono bomo predstavili konec aprila, tako da zaenkrat še ne bi razkril, kaj nas čaka do konca leta, lahko le povem, da bodo na našem odru resnične gledališke poslastice."
Omenili ste, da se varčevanje pozna tudi pri vašem delovanju. Bodo to morda čutili tudi vaši gledalci?
„Kljub izjemnim uspehom se zavedamo, da je v tem času vsesplošnega varčevanja težko pričakovati, da bomo kakorkoli nagrajeni za doseženo. To, kar lahko realno pričakujemo, je radikalno krčenje sredstev za našo dejavnost, saj je v proračunu Mestne občine Ptuj odmerjenih kar 40 odstotkov manj denarja za naše predstave, abonmaje in festival, kar pa se bo žal poznalo tako na številčnosti kot tudi na kakovosti našega dela. Tako bo leto 2013 na ptujskem odru skromnejše, a vseeno bodo ptujski gledalci videli veliko dobrih predstav, prav tako pa bo v decembru na ptujskem odru ponovno tradicionalni bienalni Festival monodrame. Na srečo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prepoznalo dvig kakovosti našega dela, tako se vsaj njihova sredstva, namenjena za delo Mestnega gledališča Ptuj, ne krčijo, kar nam bo omogočilo, da bomo zastavljeni program izpeljali v celotnem obsegu. So pa pod resnim vprašajem, kot sem že povedal, naši abonmaji in iskreno upamo, da nam bo mestni svet MO Ptuj ob sprejemu rebalansa letošnjega proračuna vrnil sredstva, namenjena abonmajem, saj jih bomo morali v nasprotnem primeru v prihodnji sezoni črtati."
Kakšna je vizija vašega delovanja v prihodnosti?
„Preprosta, narediti iz tega najmanjšega gledališča najboljše gledališče v Sloveniji. Takega, da bomo Ptujčani na njega lahko iskreno ponosni. Pred dvema letoma smo že imeli najboljšo predstavo sezone, to je nekaj takega, kot če bi Drava postala državni prvak v nogometu. In verjamemo, da bomo tudi v prihodnje samo še boljši."
Dženana Kmetec
10 Štajerski
Od tod in tam
petek • 18. januarja 2013
Slovenija • Vrtci še vedno na nogah
Bodo res odpustili 23 pomočnic vzgojiteljic?
Minuli teden so se na vratih nekaterih enot ptujskega Vrtca pojavili plakati, na katerih je pisalo, da nameravajo v vrtcu odpustiti 23 pomočnic vzgojiteljic, ki so zaposlene za določen čas. To je ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž razjezilo, saj se, kot pravi, tudi kot predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije na vso moč trudi, da do spremembe standardov in normativov, ki bi imeli za posledico tudi odpuščanja, ne bi prišlo. Le malo vzvodov je sicer v njenih rokah, a kot pravi, lahko veliko naredi občina.
Napovedane spremembe standardov in normativov za področje vzgoje in izobraževanja so vzbudile val nezadovoljstva tako med zaposlenimi v šolah in vrtcih kot med starši. Posledica tega so tudi plakati, ki so se pred nekaj dnevi pojavili na vratih nekaterih enot Vrtca Ptuj, na katerih piše, da nameravajo odpustiti 23 pomočnic vzgojiteljic, ki so zaposlene za določen čas, pod to navedbo pa stoji še en pripis: Boža + Čelan + Janša.
Kot pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, je ob teh plakatih začutila žalost in jezo obenem. S predstavniki ministrstva se pogaja že več mesecev in jim poskuša predstaviti stališča vrtec, zato kritike na svoj račun pri tem odločno zavrača.
Jasno je treba povedati, da gre za različne faktorje. Teh 23 zaposlenih pomočnic vzgojiteljic, ki se omenjajo na plakatih, je imelo pogodbe za določen čas, a so potekle. Za določen čas smo jih sprejeli, saj smo vedeli, da vseh ne bomo smeli imeti v nedogled; o predlogih normativov se namreč pogajamo že mesece. Pri tem je pomembno povedati še tole: državna sekretarka zagotavlja, da je do teh ukrepov prišlo na zahtevo občin, ki so zahtevale znižanje stroškov za predšolsko dejavnost. Sedaj, ko je do tega prišlo, je prišlo tudi do nižanja števila zaposlenih. Ne vem, kako so si drugače znižanje stroškov predstavljali, kako so lahko pričakovali, da pri tem nihče ne bo prizadet? Znižati stroške pomeni samo nekaj: ali znižati plače ali varčevati pri otrocih, kar je nesprejemljivo. Mi smo v lanskem letu velik korak že naredili, ko smo se odpovedali delu plač, , da bi ohranili standard otrokom, in korektno bi bilo, da bi vlada to upoštevala. Tudi povečana obveza vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja ne pomeni nič drugega kot to, da bo nekaj ljudi odveč," pojasnjuje Bratuževa.
V prehodni fazi so zaposlenim za določen čas pogodbe podaljšali do 31. januarja, a iščejo rešitve, da vseh 23 vendarle ne bi ostalo brez zaposlitve. „Vse je odvisno od tega, kaj bo naredila Občina Ptuj kot naša ustanoviteljica. Vlada stoji na stališču, da je vse odvisno od lokalne skupnosti. Kot pravijo, bo tako,
Bodo otroci čutili spremembo standardov in normativov?
kot bo lokalna skupnost zahtevala od svojega zavoda. To pingponganje med občino in državo se nam izvajalcem zdi nekorektno. O nekem ukrepu se pogovarjajo, ga določijo ter prepustijo odločitev občini, ali ga bo sprejela ali ne. To pomeni, da bomo vsi razmišljali tudi o tem, kakšen odnos bodo imele ustanoviteljice do nas, in od tega je odvisno, kako bomo ravnali v Vrtcu Ptuj ter koliko ljudi bo izgubilo delo," še dodaja Bratuževa, ki poudarja, da razume, da je vlada sprejela proračun, a potem lahko občina, kot na primer ljubljanska, določi, da zanjo ti ukrepi ne veljajo. „Ob-čina lahko reče: mi vrtcem ne bomo jemali sredstev in stvar bo rešena. Vse to sem županu Štefanu Čelanu že predstavila. Zavzema se za to, da če mora priti do odpuščanj, naj se to dogaja postopno, z upokojevanjem ipd. Je pa nam v tem hipu na škodo tudi pokojninska zakonodaja," še zaključuje ravnateljica Vrtca Ptuj, v katerem je zaposlenih 212 ljudi.
Neumen predlog ali pogajalska strategija
Katere od predlaganih sprememb zakonodaje na področju normativov v vrtcih, ki jih je pripravilo in decembra predstavilo Ministrstvo za šolstvo, bodo v prihodnjih mesecih zaživele, še ni jasno. Pogajanja so za zdaj zaključena, a ne sindikati ne zaposleni v vrtcih niso zadovoljni, kar bodo izrazili tudi s stavko, ki je napovedana za sredo.
Ministrstvo vztraja, da je popustilo s tem, ko je umaknilo predlog, da bi vzgojiteljica delala v dveh oddelkih, a neizprosno ostaja pri drugih predlogih.
Bratuževa, ki se kot predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije pogaja s predstavniki ministrstva že od novembra, na ta predlog pravi: „Delo vzgojitelja v dveh oddelkih je bil definitivno nesprejemljiv predlog, saj vzgojiteljica ne more vstopiti v oddelek, predavati in iti ven. Kdorkoli je to predlagal, kaže na to, da ne pozna dejavnosti. To je lahko en razlog za tako neumen predlog, drugi pa, da je bila takšna njihova pogajalska strategija: predlaga se nekaj zelo udarnega, potem pa umakne, in ko se popusti, gredo drugi predlogi skozi. Če je bila strategija tako zastavljena, je tudi ta neumna. Povzročila je namreč popolno nezadovoljstvo med zaposlenimi in ne verjamem, da je dosežen pravi učinek."
Zraven tega je ministrstvo že umaknilo tudi predlog, da bi vzgojiteljica v prvem starostnem obdobju delala manj kot vzgojiteljica v drugem starostnem obdobju. A vsi ti predlogi so imeli za posledico vstajo staršev, ki so jasno povedali, da se s takšnimi ukrepi ne strinjajo.
„V polnih 42 letih dela na področju predšolske vzgoje nisem doživela, da bi se vrtci tako uprli, kot so se sedaj. Celo tako, da na koncu niti Skupnost vrtcev Slovenije ni mogla več biti pravi pogajalec, ampak smo si pa vseeno
priborili mesto v pogovorih in poskušali osvetliti posledice ukrepov," še pravi Bratuževa.
Kaj je še zmeraj sporno
Trenutno se pogajajo o tem, da bi vzgojiteljica delala z otroki 2,5 ure na teden več, torej bi imela tedensko obveznost 32,5 ure. Obveza naj bi se povečala tudi pomočnicam, in sicer na 37 ur dela z otroki. Ob tem Bratuževa poudarja, da imajo tako vzgojiteljice kot pomočnice 40-urni delovnik, pogajanja pa se nanašajo le na čas, ki ga preživijo v oddelku z otroki.
Predlog, za katerega še vedno ni jasno, ali bo sprejet ali ne, je tudi, da bi se v prvem starostnem obdobju dodala v skupino dva otroka več (in v drugem en otrok več), kar pomeni, da bi jih lahko bilo po 16. „Še vedno pa ostaja tudi 1 otrok, ki ga lahko dodatno sprejme ravnatelj, pri tem pa je omejitev, da ga lahko sprejmemo na pet oddelkov," pojasnjuje Bratuževa.
Vsi ti ukrepi so začasni in bi veljali do 1. septembra 2016, pogojeni pa so s prostorskimi normativi.
Na vprašanje, kateri predlog se jim zdi sprejemljiv in ali sploh nameravajo pri čem popuščati, Bratuževa odgovarja: „Pri ničemer ne moremo popustiti, ker nas pri vseh predlogih jezi in moti, da je odnos države do dela pedagoških delavcev mačehovski. Očitno je tako: z manjšimi otroki delaš, več moraš delati."
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Avtobiografija
enega največjih izumiteljev
Sedmega januarja to leto je minilo natančno sedemdeset let od smrti enega največjih izumiteljev, čigar genialni um je postavil temelje sodobne oskrbe z električno energijo. Elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik, matematik Nikola Tesla (10. 7. 1856, Smiljan pri Gospicu-7. 1. 1943, New York) je patentiral več kot 700 izumov (vrtilno magnetno polje, indukcijski motor, polifazni sistem električnih tokov, transformatorji na izmenični tok, resonančni transformator, dvanajst patentov na področju radijske tehnike, teleavtomatsko upravljanje na daljavo, črpalke, tahomere, Teslove turbine brez lopatic, letala z navpičnim letom ...), po njegovih načrtih je bila zgrajena prva hidroelektrarna na Niagarskih slapovih, istočasno z elektrarno na slapovih Krke .Kot je zapisal v prispevku ob 150. obletnici rojstva Nikole Tesle v reviji Življenje in tehnika (november, 2006) Stanislav Južnič, je bil Tesla morda eden najbolj domiselnih izumiteljev vseh časov, njegovi poskusi pa so po več plateh povezani s slovenskim prostorom.
V	čast jubileju je založba Sanje izdala dvojezično avtobi-ografijo Moji izumi, ki je v teh prelomnih, da ne zapišem prevratnih časih, še posebej vredna pozornosti odraščajočih in odraslih bralcev, saj med drugim pripoveduje o temeljih ustvarjalnosti in o bistvu življenja, ki je ponudilo, prepoznalo in razvilo svetovnega izumitelja, znanstvenega umetnika, umetnika znanosti.
Tako je zapisal izumitelj in mislec, rojen nepismeni, a izjemno ustvarjalni ter delovni materi in očetu, pravoslavnemu popu: ... Vse, kar sem hvalevrednega storil, je v starših le še okrepilo občutek izgube. Tako v času odraščanja nisem premogel veliko samozavesti... (zavedal se je, da so ga starši že ob rojstvu namenili za duhovnika) in misel na to mi je vselej težila srce. Želel sem biti inženir, vendar je bil oče neomajen .,,«
Naj vas, cenjeni bralci Knjigarnice, naslednji odlomek iz knjige, ki jo zelo priporočam tudi staršem, učiteljem, vzgojiteljem, privabi k branju celotne knjige:
Kako zelo pomembna je domišljija v mojih zgodnjih letih, lahko ponazorim še z eno nenavadno izkušnjo. Tako kot večina otrok sem rad skakal, in tako sem razvil močno željo, da bi se obdržal v zraku. Občasno je s planin pihal močan veter, bogat s kisikom, in moje telo je bilo lahko kot iz plutovine; takrat sem lahko skočil in dolgo prosto lebdel. Ta občutek je bil nadvse prijeten, in ko je utvara pozneje minila, sem bil globoko razočaran.
Vtem obdobju se mi je prikupilo in zamerilo marsikaj neobičajnega in pridobil sem nekaj prav čudnih navad. Nekaterim od njih moram pripisati vzroke v zunanjih vtisih, medtem ko drugih ne zmorem pojasniti. Strašno so me odvračali ženski uhani, pri drugih vrstah okrasa, na primer zapestnicah, pa so mi bili vzorci všeč enkrat bolj, drugič manj. Ob pogledu na bisere me je skoraj vrgla božjast, hkrati pa sem se zamaknil ob bleščanju kristala ali predmetov z ostrimi robovi in ravnimi ploskvami. Nisem se hotel dotikati las drugih ljudi, k temu bi me prisilila le grožnja z revolverjem. Če sem videl breskev, me je oblila vročica, in najmanjša sled kafre v hiši mi je povzročila globoko nelagodje. Se danes nisem imun na nekatere od teh neprijetnih teženj. Ko v posodo s tekočino spuščam koščke papirja, imam v ustih spet in spet nenavaden in gorak okus. Na sprehodih sem štel korake in računal prostornino jušnih krožnikov, kavnih skodelic in koščkov hrane - sicer mi jed ni šla v tek. Stevilo vseh dejanj in postopkov, ki sem jih moral opraviti večkrat, je moralo biti deljivo s tri, in če ni bilo tako, sem se čutil primoranega, da stvar ponavljam znova in znova, tudi če je trajalo ure. Vse do osmega leta sem bi po značaju šibak in omahljiv. Nisem imel poguma niti moči, da bi si oblikoval trdno voljo...
Moji izumi (Nikola Tesla. Prevod Monika Kavalir. Spremna beseda Andrej Detela. Ljubljana: Sanje, 2013.) je ilustrirana z avtorjevimi portreti, skicami in zapisi, dodane so pomembnejše letnice v življenju Nikole Tesle ter viri. Oblikovanje knjižnega ovitka in prelom je opravila Petra Prežel, slovenski prevod pa se opira na izdajo Školske knjige iz leta 1981.
V	Knjižnici Ivana Potrča so na voljo starejše izdaje knjig, ki govore o delu in življenju Nikole Tesle: Nikola Tesla: izumitelj za tretje tisočletje (Znanstveniki še vedno raziskujejo Teslove ideje, odkritja, ki so pomembna za prihodnost človeštva. Aleksandar Milinkovic. Ljubljana, 1997), za najmlajše bralce pa priporočam vrhunsko slikanico s podnaslovom Zgodba o otroštvu, prav umetniško mojstrovino ilustratorja Dušana Petričica in neprekosljivega pisatelja Dušana Radovica.
_Liljana Klemenčič
Foto: DK
Stella Mateša
Na Ptuju se odlično počutim
Stran 12 SP v rokometu
Še veliko rezerv ima Slovenija
Stran 12
Strelstvo
Šumak potrdil normo za EP
Stran 13
Judo
Ptujčanom v Lendavi pet medalj
Stran 13
Boks
Božičkova in Jabločniko-va v Zrenjaninu
Stran 14
Mali nogomet
Kdo bosta prvaka ormoške zimske lige?
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • Zavrč
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Zavrč pričel priprave
Kljub debeli snežni odeji, ki je prekrila vso Slovenijo in seveda tudi Štajersko, nogometašev Zavrča ni odvrnilo, da ne bi pričeli priprav na spomladanski del sezone. Verjetno bo sicer zima imela nekaj besede pri načrtovanju treningov, toda tudi take situacije je treba vzeti v zakup, nenazadnje se s podobnimi težavami ubadajo tudi drugod. Sprva je bil prvi zbor načrtovan že 5. januarja, vendar se je vodstvo kluba nato odločilo, da igralce »nagradi« še s tednom dni odmora.
Viktor Trenevski, ki bo v drugem delu sezone vodil Zavrč, je tako svoje varovance prvič zbral v ponedeljek 14. januarja, po krajšem uvodnem sestanku pa se je začelo zares. Res je sicer, da so pogoji dela zaradi obilice snega nekoliko okrnjeni, toda tako je praktično povsod po Sloveniji in tudi širše. Zavrč bo večino priprav opravil v domačem okolju, fantje pa se bodo izmenično potili v šolski telovadnici in na zunanjih vadbenih površinah. Sredi februarja je predviden tudi petdnevni skok v hrvaško Istro, kjer bo v ospredju uigravanje, na sporedu pa bosta tudi dve močni prijateljski tekmi, saj tekmecev ne bo težko dobiti. Skupaj bodo nogometaši Zavrča v tem pripravljalnem obdobju odigrali
osem oz. devet prijateljskih preizkušenj. Za termin 26. 1. tekmec še ni znan, 2. 2. bo odigrano srečanje z Dravo na Ptuju, 6. 2. bodo Zavrčani gostovali v Murski Soboti pri Muri, 9. 2. pa se bodo pomerili z ambicioznim Ljutomerom. Od 13. do 17. februarja sledijo priprave na Hrvaškem in dva obračuna, nato pa se bodo 23. 2. Zavrčani pomerili s starim znancem, madžarskim ZTE-jem. 26. 2. se bodo varovanci Viktorja Trenevskega najverjetneje pomerili z nekdanjim prvoligašem Nafto, generalko pred prvenstvom pa bodo odigrali z Odranci 2. 3.
Kljub temu da »ulica« govori o številnih imenih, ki bi naj okrepila Zavrč, večjih premikov v smeri prihodov še ni bilo. To seveda ne pomeni,da okrepitev ne bo, zaenkrat je Zavrč okrepil izkušeni Jože Benko, najverjetneje pa bo spomladi beli dres nosil tudi povratnik Rok Buzeti, ki je nazadnje branil barve Mure 05. Več prometa je bilo v Zavrču zaenkrat v smeri odhodov, saj dresa vodilne ekipe 2. lige spomladi več ne bodo nosili Goran Šnajder, ki je okrepil Ljutomer, Kristijan Kraus, Marin Peric, Matej Rumež in Matej Lenart. Ni izključen še kakšen odhod, vse pa bo seveda odvisno od prihodov. Glede teh v Zavrču najbolj pogledu-
jejo proti Murski Soboti, kjer tako kot večina klubov čakajo na razplet praktično brezizhodne situacije črno-belih.
Na prvem treningu je bilo sicer 19 nogometašev, želja novega trenerja Viktorja Tre-nevskega pa je, da bi za vsako igralno mesto kandidirala dva posameznika. Obenem
Nogomet • Aluminij
Čaka jih naporno delo
Za nogometaši Aluminija je deset dni priprav na spomladanski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Zaenkrat so bili samo odhodi in nič pravih pridobitev, ki bodo še kako potrebne v drugem delu prvenstva, kjer Kidričane čaka zahtevno delo. Najprej je treba delati na obstanku med prvoli-gaši, ob tem pa jih čaka še polfinale slovenskega pokala, kjer bi z malo sreče lahko zaigrali v finalu. Obveznosti so velike in vložek prav tako. Igralci, ki so klub zapustili, so bili bolj ali manj povprečje. Velike okrepitve bodo Denis Topolovec in Aljaž Medved, ki se vračata po poškodbi, in tudi kateri izmed mladih nogometašev. Na pripravah so zraven mladi, ki so igrali v Malečniku. Tu pa sta
NK Zavrč • Jože Benko
Slišal vse najboljše
Foto: Črtomir Goznik
Makedonec na završki klopi obljublja trdo delo, saj točkovna bera ne omogoča ležernega nadaljevanja prvenstva, tekmeci bodo na vsak način želeli zasesti vodilno pozicijo, toda cilji Zavrča so povezani le z naslovom prvaka in tako želeno uvrstitvijo v prvo ligo.
Tadej Podvršek
Za Jožetom Benkom je razgibana kariera, saj je nastopal za številne kluba doma in v tujini (Mura, Nafta, Domžale, Iraklis, Wuhan Zali, AEK Larnaca, Lombard Papa) ter doživljal številne vzpone in padce. Pozno jeseni se je odločil prekiniti pogodbo z madžarskim Lombardom Papo in pomagati nogometašem Zavrča do želene prve lige. Izkušeni 32-letni Prekmurec bi moral biti v nadaljevanju sezone eden glavnih členov završke ekipe pri uresničevanju smelih načrtov. Volje in ambicij mu ne manjka, prva liga je pač velik motiv za vsakega nogometaša in pri tem visokorasli napadalec, ki bo zadolžen za zadetke, ni nobena izjema.
Jože, kako to, da ste se odločili obleči dres drugoliga-ša Zavrča?
Po prekinitvi pogodbe na Madžarskem se je vse skupaj dogajalo hitro. Nisem pričakoval, da bom prišel v Zavrč, ampak me je pozval bivši trener (Zlatko Gabor, op. a.). Naslednji dan sem bil že na razgovoru in ni trajalo dolgo, da smo se dogovorili. Vsekakor so prevladale visoke ambicije same ekipe in odločil sem se, da pomagam do prve lige, nato pa bomo videli.
Kako pa lahko vi, ki premorete nemalo izkušenj tudi iz tujine, na najboljši način pomagate ekipi Za-vrča?
Menim, da bom upravičil visoka pričakovanja vodilnih
tudi mladinec Kirič in kadet Vrbanec. Priložnosti vsekakor bodo skozi pripravljalno obdobje, kjer bodo Kidričani igrali z nasprotniki, ki so po rangu nižje in ne tako, kot je bilo poleti, ko so imeli na programu samo težke nasprotnike, kjer niso imeli pravih priložnosti za uigravanje. V soboto naj bi nogometaši Aluminija odigrali prvo pripravljalno srečanje, in sicer proti drugouvrščeni ekipi 2. SNL Rolteku Dobu. Veliko je odvisno od vremena, čeprav se v Kidričevem trudijo, da usposobijo igrišče za srečanje. Nasprotnik po meri in dalo bi se videti dober nogomet, predvsem pa tisto, kar so domači nogometaši naredili po dobrih desetih dneh priprav, kjer je v ospredju krepitev
moči. Seveda pa ljubitelje nogometa in pristaše Aluminija zanimajo okrepitve. Vsekakor bo zanimivo videti na delu Sandra Bloudka, mladega nogometaša, ki je v ponedeljek prišel k Aluminiju. Prej je igral v Italiji, Hrvaški in nazadnje v Avstriji. Ali bo prišlo do sodelovanja, bo pokazal čas. Več o treh nogometaših iz BiH in Hrvaške se bo vedelo v soboto po tekmi. Vsekakor bo treba okrepiti igralski kader. Do konca januarja je čas, da se Aluminij okrepi. Verjetno imajo v klubu že kakšno rešitev. Ne bi bilo odveč, če bi se za kakšno okrepitev dogovorili s sosedi iz Maribora. Vsi v Mariboru namreč ne bodo igrali, v Kidričevem pa bi prišli še kako prav.
Danilo Klajnšek
Jože Benko
ljudi v klubu in pripomogel k temu, da pridemo tja, kamor Zavrč s tem proračunom in ekipo sodi. Že sedaj so fantje pokazali, da so dobri, so namreč na 1. mestu, in upam, da bomo tam tudi ostali.
Je prihod v Zavrč, glede na to, kje vse ste že igrali, za vas korak nazaj v karieri?
Je določen korak nazaj, ampak v nogometu je pač tako, da moraš včasih iti dva koraka nazaj, da lahko greš tri naprej. Ampak pri mojih 32 letih in situaciji, kakršna je v Sloveniji, ne gledam toliko več na svojo kariero kot na celotno situacijo skupaj. Sami vidite, kakšno je stanje v naši prvi ligi. Razen dveh, treh klubov je situacija finančno in organizacijsko na precej slabšem nivoju kot Zavrč. O tem klubu sem slišal vse najboljše in se odločil, da v teh treh mesecih skušam odigrati po najboljših močeh in sem spet v prvi ligi. Tako da v celoti gledano, to zame ni korak nazaj, motiv je, ambicije so in upam, da bomo ostali na 1. mestu.
Poznate nekatere igralce, poznate tudi trenerja, kako pa ste se drugače vklopili v moštvo?
Težko rečem, kako, saj smo opravili šele nekaj treningov. Poznam nekaj igralcev, še boljše pa trenerja, saj sva že pred časom, pred 12 leti, skupaj igrala za Muro, nato pa še za Nafto. O njem imam le pozitivne besede, tako kot o igralcu kot samem človeku. Sva tudi osebna prijatelja in upam na dobro sodelovanje.
Koliko zadetkov boste spomladi zabil v završkem dresu oz. s koliko zadetki bi bili vi osebno zadovoljni?
Težko rečem. Nikoli nisem rad napovedoval golov. Ko daš na igrišču maksimum, zadetki pridejo sami. Zato golov raje ne bi napovedoval, napovedal bom pa to, da bom na igrišču dal maksimum in sem prepričan, da bodo goli prišli sami od sebe.
Tadej Podvršek
12 Štajerski
Šport
petek • 18. januarja 2013
Rokomet • Stella Mateša, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
»
Na Ptuju se odlično počutim
«
Ptujske rokometašice se že vneto pripravljajo na nadaljevanje prvenstva, ki se bo za njih pričelo konec januarja. Po polovici prvenstva zasedajo solidno 7. mesto z devetimi osvojenimi točkami, kar je prav gotovo več, kot so pričakovale pred začetkom leta, ko je prišlo do osipa igralk, njihova mesta pa so zasedle mladenke iz lastnega pogona. V mestu ob Dravi pa se je kljub vsemu odločila ostati odlična hrvaška rokometašica Stella Mateša, ki že peto sezono navdušuje ptujske ljubitelje rokometa, vsa ta leta pa je gonilna sila ŽRK Mercator Tenzor. 25-letni-ca velja za najizkušenejšo roko-metašico čete Nikole Bistrovi-ča. Stella blesti tudi letos, saj je zaenkrat prva strelka lige, zadela je 107-krat, obenem pa se lahko mlade moči v ptujski vrsti od nje veliko naučijo.
Že vrsto let ste najboljša posameznica ptujske vrste, ponudb vam verjetno ne manjka. Zakaj ste se po vsem tem odločili ostati v najstarejšem slovenskem mestu?
S. Mateša: »Tukaj se odlično počutim, saj vlada dobra at-
mosfera, tako pa sem se odločila tudi zaradi službe. Kmalu bom tudi diplomirala in menim, da je to najboljša rešitev, saj sem blizu doma. Smo mlada ekipa, imamo perspektivo in užitek je igrati tukaj.«
Mercator Tenzor po polovici prvenstva zaseda 7. mesto, ekipa pa je osvojila 9 točk. Ste z izkupičkom zadovoljni?
S. Mateša: »Smo zadovoljni, saj smo dokazali da se lahko enakovredno zoperstavimo tudi močnejšim tekmecem, obenem pa so mlajše roko-metašice dokazale, da lahko na njih v prihodnosti še kako računamo. Tudi zaradi tega lahko gremo v nadaljevanje prvenstva pogumno in skušamo osvojiti čim več točk. Naše igre so predvsem zaradi mladosti precej nihale, na to bomo morale računati tudi v bodoče, zato pa je treba veliko trenirati.«
Že nekaj časa se intenzivno pripravljate na drugi del sezone. Kakšna je vaša napoved pred nadaljevanjem?
S. Mateša: »Menim, da lahko ciljamo na sredino prvenstvene lestvice ali celo višje.
Foto: Črtomir Goznik
Stella Mateša (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj)
Kot sem že dejala, so problem izkušnje, kajti mlade igralke še nimajo samozaupanja, toda moramo pridno vaditi in zmagovati domače tekme, v go-steh pa skušati presenetiti.«
Ptujski rokometni navdušenci vas že dobro poznajo. Kako pa je v bistvu potekala vaša rokometna pot do sedaj?
S. Mateša: »Do sedaj sem igrala v Ivancu, od koder tudi prihajam, sledil je enoletni odhod v Varaždin, h Koki, nato sem bila dve leti v Reki. Zatem
Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Zagorjanke demonstrirale moč
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - RK GEN-I Zagorje 23:44 (8:23)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Pušnik, Mateša 5, Kac, Žiher 1, Kolednik 2, Močnik 1, Bo-rovčak 9, Bolcar 4, Tumpej, M. Selinšek, Lazar, Križan, B. Selin-šek. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice nadaljujejo z nizom igranja prijateljskih tekem. S tekmo proti Zagorju je ptujski klub potrdil dobro sodelovanje s trenutno vodilno ekipo lige, ki je na Ptuj prišla v praktično najmočnejši postavi. To se je poznalo tudi v sami igri. Zasavke so takoj prevzele vajeti igre v svoje roke, tekmo vzele zelo resno, plod tega je tudi visoka zmaga. Pri gostjah je bila najboljša strelka Irmanova, ki je zadela 12-krat. Ptujčanke tokrat niso igrale tako, kot znajo, saj
je izid absolutno previsok, v tolažbo pa jim lahko štejemo dejstvo, da so nastopile v oslabljeni postavi, saj ni bilo Prapotikove in B. Selišnek, ki je sicer bila na klopi, toda zaradi močnega
udarca v mišico na reprezentančnih pripravah domača klop z njo ni tvegala. Barbara Borov-čak je za domačo vrsto dosegla 9 zadetkov.
tp
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
sem se za eno sezono ponovno preselila v Koko, sedaj pa sem že peto sezono na Ptuju.«
Znani ste kot odlična strelka. To dokazujete tudi letos, ko ste po polovici prvenstva s 107 zadetki prva strelka lige. Verjetno vam ta podatek godi?
S. Mateša: »Zagotovo sem vesela, da sem v dobri formi in da dosegam zadetke, tako lahko najbolje pomagam ekipi. Sami goli sicer niso toliko pomembni, pomembneje je, da ekipa dobro funkcionira kot celota. Sicer pa se od mene glede na izkušnje tudi pričakujejo zadetki. Poleg tega sem sedaj zdrava in upam, da bo tako tudi vnaprej.«
S 25 leti ste najbolj izkušena rokometašica v ekipi in obenem podaljšana roka Nikole Bistroviča na igrišču. Kako ste se znašli v tej vlogi?
S. Mateša: »Kot sem že dejala, je pomembno, da veliko in dobro treniramo. Pri mlajših je zagotovo pomembno, da čimbolj uskladijo šolo in treninge, kar se je dogajalo praktično vsem. Če bosta želja in volja dovolj močni, se da uspeti.«
Glede na to, da ste že nekaj časa na Ptuju, me zanima, kakšno prihodnost napovedujete ptujskemu ženskemu rokomet?
S. Mateša: »Ptujski ženski rokomet vsekakor ima prihodnost. Lahko računamo na mlade, saj so že dokazale, da je na njih vredno graditi. V vsakem primeru pa so ob trdem delu na dobri poti.«
Tadej Podvršek
Rokomet • Mlajše selekcije
Uspešen začetek polfinala Ormožanov
Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 3 : 0 KADETI (letniki 1996 in mlajši): Suverena zmaga
Jeruzalem - Gorenje 32 : 24 (17 : 11) Jeruzalem: T. Cvetko, Kuzmič; Kolmančič 6 (2), G. Horvat, V. Luk-man 3, Topolovec 3, D. Kociper 1 (1), Žižek Cvetko, Kavčič, Ketiš, Kocbek 6 (2), R. Cvetko 4, Štumberger 2, D. Ozmec, Šandor 7, Kosi. Kadeti Jeruzalema so proti sovrstnikom iz Velenja v 1. krogu polfinal-ne skupine B zabeležili suvereno zmago. Že do odmora je prednost Jeruzalema znašala lepih šest točk (17 : 11). Z izjemno igro v obrambi so Ormožani gostom v obdobju od 26. do 43. minute dovolili doseči le dva zadetka, oba iz sedmih metrov. V 45. minuti je vodstvo domačinov že znašalo 14 točk, 26 : 12. V zadnjih petnajstih minutah so pri Jeruzalemu dobili priložnost za igro večinoma letniki 1998, kar so izkoristili Velenjčani in ublažili poraz. STAREJŠI DEČKI A (letniki 1998 in mlajši): Odličen 2. polčas
Jeruzalem - Gorenje 38 : 25 (18 : 15) Jeruzalem: Caf, Fekonja, Škrjanec; Kosi 11 (4), D. Ozmec 5, Kavčič 3, G. Horvat 5, Plavec 3, Ulaga 2 (1), Žižek Cvetko 8, M. Hebar, Ciglar, Zidarič, Slekovec 1. Prvi polčas so Ormožani odigrali slabo v obrambi in solidni Velenjčani so jim nasuli kar 15 zadetkov. V 2. polčasu je bila igra Jeruzalema v obrambi odlična in najprej je Ormožanom uspel delni izid 6 : 0 (23 : 15), nato 4 : 0 (28 : 16) in na koncu še delni izid 5 : 0 (36 : 19). STAREJŠI DEČKI B (letniki 1999 in mlajši): Z borbeno igro do dveh zmag Jeruzalem - Gorenje 31 : 24 (19 : 10) Jeruzalem: Rizman, Škrjanec; M. Hebar 8 (4), Ciglar 13, Ž. Kociper 4, Jovanovič, Škorjanec, Zidarič 2, L. Voršič, A. Munda 2, B. Zadra-vec, G. Hebar, T. Šulek 1. Jeruzalem - Šmartno 31 : 22 (15 : 8) Jeruzalem: Škrjanec, Rizman; M. Hebar, Ciglar 4, Zidarič 5, Ž. Kociper 8, Škorjanec 2, L. Voršič 1, Šoštarič 5, Voljč 1, B. Zadravec, G. Hebar 1, T. Šulek 2, A. Munda 2.
Kljub nastopu v okrnjeni zasedbi je Jeruzalemu z borbeno igro uspelo premagati sovrstnike iz Velenja, ki so bili v predtekmovanju dvakrat uspešnejši od Ormožanov. Hitro je naraščalo vodstvo domačinov: 8 : 2, 11 : 4, 19 : 10. To je bil najboljši polčas ormoških letnikov 1999 v tej sezoni 2012/13. V 2. polčasu se je Gorenje približalo na - 6 (22 : 16), bližje jim Jeruzalem ni dovolil, ampak so celo prednost povišali na + 10, (29 : 19). V vnaprej odigranem srečanju 3. kroga so Ormožani ugnali še Šmartno z 31 : 22. Že ob odmoru je prednost znašala 7 točk (15 : 8), čeprav so gostitelji zapravili vse štiri sedem-metrovke. Blestela sta vratarja Matic Škrjanec in Rene Rizman. MLAJŠE DEKLICE ŽRK Mercator Tenzor Na treningu se tudi zabavamo
Mlajše deklice ŽRK Mercator Tenzor iz Ptuja so se pred kratkim vrnile z močnega mednarodnega turnirja v avstrijskem Linzu. Tam so varovanke Saša Petka pometle s konkurenco, saj so slavile prav na vseh tekmah in prepričljivo slavile. Poleg pokala so v roke mladih Ptujčank romala tudi vsa individualna priznanj, ki jih je za najboljšo igralko in tudi najboljšo strelko turnirja prejela Nuša Puž, ki je bila nad priznanjem presenečena, obenem pa zelo vesela: »Ta uspeh in priznanja, ki sem jih prejela, mi pomenijo veliko. Vse punce smo se trudile, si pomagale po najboljših močeh, da smo odigrale odlične tekme. S soigralkami se odlično razumemo, med seboj smo zelo dobre prijateljice in si pomagamo.« Perspektivna 12-letnica je v zadnjem času precej napredovala in je ena izmed glavnih igralk v ekipi Saša Petka. Kaj pa Nuša pravi o svojem trenerju?: »Trener nas je naučil res veliko in dela dobro. Na treningu je včasih zelo resno, včasih pa se tudi malo zabavamo. Sicer pa nam letos kljub vsemu v ligi ne kaže preveč dobro, načrtujemo, da bomo osvojile 3. ali 4. mesto.« Za konec je simpatična rokometašica, ki se pod vodstvom Petka najbolje znajde na levem zunanjem, postregla še z odgovorom na vprašanje, kdo je njena rokometna vzornica in kaj bi sama želela doseči v rokometu: »Moja vzornica je Andrea Lekic, reprezentantka Srbije in bivša Krimovka, sama pa si želim postati dobra rokometna igralka.«
ku, tp
Rokomet • Svetovno prvenstvo v Španiji
Osnovni cilj izpolnili po treh tekmah
Pred začetkom SP 2013 v Španiji si je naša reprezentanca za osnovni cilj zadala uvrstitev v osmino finala. Po zmagah nad Savd-sko Arabijo (32 : 22), Južno Korejo (34 : 27), Poljsko (25 : 24) je uvrstitev med TOP 16 zagotovljena. Kar nekaj jih je bilo takšnih, ki so nergali nad bledimi predstavami na prvem in drugem srečanju. Na koncu sta pomembni in štejeta le zmagi, z lepim umetniškim vtisom še nobena reprezentanca ni osvojila naslova svetovnega prvaka in ga niti nikoli nobena ne bo. Na turnirju, kot je EP, SP ali OI, je pomembno le zmagovati, pa čeprav za gol, in ob tem v boje na izpad priti s čim bolj spočitimi igralci. Zaenkrat to selektorju Borisu Deniču z rotacijami vseh igralcev lepo uspeva in želimo, da mu podobne rotacije uspejo in prinesejo rezultat tudi na tekmah proti Belorusiji in Srbiji. Po eni lepših zmag v zgodovini naše reprezentance nad Poljsko je čutiti kar rahlo bojazen, da bodo naši fantje podcenili Beloruse, vendar naša reprezentanca še ni pozabila novembra 2012, ko je z Belorusi remizirala na kvalifikacijski tekmi za EP 2014 na Danskem. Sicer, ko nastajajo te vrstice, tekmi proti Belorusiji in Srbiji še nista bili odigrani, trdno verjamem v slovenski zmagi na obeh tekmah. Od Belorusov smo kakovostnejši in izkušenejši, od Srbov pa hitrejši in bolj spočiti. Še vedno se najbolj bojim tekme osmine finala, kjer nas najbrž čakata Madžarska ali Egipt. Madžari so proti Hrvaški odigrali sla-
bo, Egipčani proti Španiji solidno, vendar bi si za nasprotnika še vedno raje želel pomlajeno reprezentanco Egipta, ki ji je cilj poseči po čim višji uvrstitvi na SP 2015 v Katarju in na OI 2016 v Braziliji. Šele v primeru zmage v osmini finala bomo lahko govorili, da je naša reprezentanca dozorela. Veseli pa, da v prihodnosti ne bomo imeli težav z menjavo generacije, saj je v reprezentanci vedno več igralcev, ki so v preteklosti na kadetskih ter mladinskih EP in SP osvajali medalje ter imajo lepo minutažo v kar solidni slovenski ligi.
Še veliko rezerv ima Slovenija
Res je, da ima naša reprezentanca še veliko rezerv in te bo treba izkoristiti čim prej, nazadnje v osmini finala. Še vedno trdim, da bi z uvrstitvijo v četrtfinale naredili izjemen uspeh za slovenski rokomet. So pa mnogi, ki sanjajo o medalji. Sanje sicer niso prepovedane, vendar smo trenutno še tako daleč od polfinala, da si sploh ne upam razmišljati o kolajni. Zaenkrat sta solidno formo pokazala vratarja Škof in Prošt. Ko ni šlo enemu, je šlo drugemu in Denič je imel srečo z izbiro obeh vratarjev. Bilo je mnogo kritik glede Prošta, vendar vsi grešimo in si zaslužimo še eno priložnost.
Imam pa občutek, da bi ravno bivši vratar Montpelliera lahko bil junak tega SP. Najšibkejši smo na levem krilu, kjer me nista prepričala Luka Žvižej in Dobelšek. Za Žvižeja je že znano - ko bo najbolj treba zadeti, bo zgrešil. Rešuje pa ga igra v obrambi, in ko nekdo igra obrambo, potem ima tudi večji kredit pri trenerjih. Na desnem krilu sta svojo nalogo solidno opravila Marguč in Gajič. Za mladega Celjana je vsaka minuta velika izkušnja, Gajič dokazuje, da je napredoval pri uspešnih zaključkih strelov in ima visoko realizacijo uspešnosti. Na poziciji krožnih napadalcev je številka 1 Gaber, ko igra skupaj z velenjsko navezo Bezjak - Dolenec. Miha Žvižej in Bundalo me zaenkrat še nista prepričala, čeprav Bundalo solidno igra v obrambi, ampak ima preveč izključitev. Na desnem zunanjem blesti Dolenec, ki je eden naših najboljših posameznikov tako v obrambi kot v napadu. Kavtičnik je veliki dolžnik. Na levem zunanjem je odkritje prvenstva Mačkovšek in le upati je, da bo nadaljeval v takem ritmu. Veliko več zmore tudi Sebastian Skube in tudi on je na spisku tistih, ki lahko sami odločijo kakšno tekmo. Drugi dvometraš iz nemškega Mindna, Bilbija, do tega trenutka še ni dokazal svojega potenciala, čeprav v Bun-desligi zgleda zelo dobro. Na srednjem zunanjem položaju imata Zorman in Bezjak še precej rezerv. Ormožan tokrat dobiva lepo minutažo, ki jo je korektno izkoristil proti Savdski Arabiji in Južni Koreji, žal pa je bledo odigral proti Poljakom. Bezjak bi moral biti bolj nevaren za gol in več uporabljati njegov značilen met s tal. Za uspeh na tem SP bomo rabili delež prav vsakega posameznika, saj je vsak igralec izjemno pomemben v tem mozaiku, zato včasih namesto kritike namenimo tudi kakšno vzpodbudno besedo.
uk
petek • 18. januarja 2013
Šport
Štajerski	13
Strelivo • MT Ruše
Šumak potrdil normo za EP, Raušlova in Venta brez
Drugi konec tedna v januarju so Ruše tradicionalno vsako leto prizorišče dvodnevnega mednarodnega strelskega tekmovanja z zračnim orožjem za veliko nagrado Ruš, tokrat že 19. Na priljubljenem in odlično organiziranem tekmovanju domačega SD I. Pohorski bataljon Ruše in na povabilo Strelske zveze Slovenije se je v Rušah zbralo 206 strelcev iz 8 držav: Hrvaške, Srbije, BIH, Madžarske, Slovaške in novink Turčije ter Francije. Prvič v sezoni se je zbrala tudi kompletna sestava slovenske reprezentance in se v luči priprav na vrhunec sezone z zračnim orožjem - EP na Danskem -poskušala prilagoditi spremenjenim pravilom ISSF, ki so stopila v veljavo s 1. 1. 2013. Reprezentanti pa so se podali v lov za normo, ki bi jim zagotovila nastop na prvenstvu v Odenseju.
Med finalisti po daljšem času tudi Boštjan Simonič
Slovenski strelci so prvi dan tekmovanja skupaj dosegli osem uvrstitev med finalno osmerico, kar v povprečju predstavlja po dva slovenska nastopa na finale. Najboljši kvalifikacijski rezultat prvega dne je dosegla olimpijka Živa Dvoršak, ki je s 398 krogi v kvalifikacijah, v finalu na izločanje, morala premoč priznati le Madžarki Ildiko Karma-csi, dosegla pa je nov DR z 206,3 kroga. Ormoška mladinka Petra Vernik je v absolutni kategoriji članic s 388 krogi dosegla 27. rezultat dneva. Dobro predstavo sta med Slovenci pokazala tudi strelca s pištolo Ptujčanka Majda Ra-ušl in Rečičan Peter Tkalec, ki sta se uvrstila med finaliste in osvojila 6. mesti. V finale se je po daljšem času visoke
Rezultati:	
Puška, moški, 2. dan	
1. Istvan Kapas, MAD	206,1
2. Dragan Markovic, SRB	206,1
3. Michel Homola, SVK	184,3
4. Nemanja Mirosavljev, SRB	163,0
5. Stevan Pletikosic, SRB	140,6
6. Zoltan Balaz, SVK	119,7
7. Grega Potočnik, SLO	99,3
8. Rajmond Debevec, SLO	79,1
12. Jan Šumak, SLO ml.	591
27. Tadej Horvat, SLO	585
42. Aleš Pernat, SLO ml	580
52. Teodor Pevec, SLO	558
Pištola, moški, 1. dan	
1 Juraj Tužinsky, SVK	200,8
2. Dimitrije Grgic, SRB	200,7
3. Andrija Zlatic, SRB	180,7
4. Damir Mikec, SRB	160,2
5. Ante Krišto, SRB	139,5
6. Peter Tkalec, SLO	116,9
7. Boštjan Simonič, SLO	94,7
8. Blaž Kunšek, SLO	74,9
9. Kevin Venta, SLO	567
17. Sašo Stojak, SLO ml.	563
19. Simoni Simonič, SLO	560
22. Zlatko Kostanjevec, SLO	560
25. Ivan Druzovič, SLO ml.	558
30. Robert Šimenko, SLO	551
34. Mirko Moleh, SLO	545
39. Gregor Vesenjak, SLO ml.	518
Pištola, ženske, 2. dan	
1 Bobana Veličkovic, SRB	197,3
2. Jasna Šekaric, SRB	192,9
3. Marija Marovic, CRO	174,8
4. Zorana Arunovic, SRB	155,5
5. Petra Dobravec, SLO	135,2
6. Renata Tobai Sike, MAD	114,1
7. Romana Prelec, SLO	94,3
8. Majda Raušl, SLO	73,5
Ptujčanka Majda Raušl si je na priborila še tretji finalni nastop. uspelo tudi Boštjanu Simoniču.
Foto: Simeon Gonc
tretji mednarodni tekmi v sezoni To pa je v Rušah po daljšem času
rezultatske abstinence uvrstil tudi Boštjan Simonič, ki je s 569 krogi na koncu osvojil 7. mesto, najboljšemu Slovencu v kvalifikacijah s 576 krogi Blažu Kunšku pa se nastop v finalu ni posrečil, saj je bil izločen kot prvi in osvojil 8. mesto. Odlično streljanje je prvi dan pokazal tudi ptujski mladinec Sašo Stojak, ki je v zahtevni absolutni konkurenci članov in nekaterih najboljših strelcev na svetu s 563 krogi osvojil 17. mesto in izpolnil prvi kriterij za EP na Danskem. Ormožan Kevin Venta je sicer s 567 krogi potrdil svojo letošnjo serijo dobrih dosežkov, do norme 576 krogov pa ga je kljub dobremu streljanju ločilo še nekaj krogov. 19. Simon Simonič, 560; 22. Zlatko Kostanje-vec, 560; 25. Ivan Druzovič, 558; 30. Robert Šimenko, 551; 34. Mirko Moleh, 545; ter 39. Gregor Vesenjak, 518 krogov. Zmagal je slovaški olimpijec Juraj Tužinsky z 200,8 kroga. Največ zanimanja pa je požel nastop bronastega dobitnika odličja iz Londona in svetovnega podprvaka, srbskega strelca Andrija Zlatica, ki je v kvalifikacijah postavil najboljši rezultat s 581 krogi, v finalu pa se ni znašel najbolje in je osvojil 3. mesto.
Dvojni DR za olimpijko Živo Dvoršak
V drugi disciplini zračne puške je Grega Potočnik s
594 krogi postavil 3. rezultat kvalifikacij, v finalu pa osvojil 6. mesto. Boljše streljanje v finalu je pokazal Robert Markoja, ki je osvojil 5. mesto. Ormoški mladinec Jan Šumak je s 587 krogi osvojil 19. mesto, drugi Ormožan Tadej Horvat pa je s 583 krogi osvojil 29. mesto. Znotraj kadetske reprezentance slovenske izbrane vrste, ki je nastopala na eliminacijskem tekmovanju za Evropsko ligo mladih-EYL 2013, se je boril tudi Kidričan Aleš Pernat in s 575 krogi dosegel 42. rezultat dneva. Ormoška mladinka Petra Vernik je v ženski konkurenci dosegla 388 krogov in osvojila 27. mesto. Izstopajoč dosežek prvega dne pa je bila predvsem ekipna zmaga slovenske reprezentance v disciplini članic z zračno puško z novim DR 1183 krogov.
Majda Raušl na treh MT-jih še tretjič finalistka
Drugi dan tekmovanja se je le šest slovenskih strelcev uvrstilo med osmerico, ki so se pomerili še v popoldanskem finalnem tekmovanju na izločanje. To je še v drugo uspelo Ptujčanki Majdi Rau-šl, ki pa je bila s šestim kvalifikacijskim izidom s 377 krogi v finalu izločena kot prva in je osvojila 8. mesto. Boljše sta se odrezali strelki iz Železnikov Petra Dobravec (377) in Romana Prelec (375), ki sta osvojil 5. in 7. mesto. Zmagala je srbska strelka Bobana Ve-ličkovic (375). Čeprav je Ptuj-čanka Majda Raušl na zadnjih mednarodnih tekmovanjih nastopala bolje od svojega povprečja v letošnji sezoni, pa je od norme za EP oddaljena še vedno za kar nekaj krogov. Glede na njene bogate izkušnje in trend vzpenjajočega se
rezultata pa si lahko najboljša ptujska strelka vstopnico za Dansko pribori še na dvodnevni preizkušnji v Munch-nu od 23. do 26. 1., na največjem mednarodnem turnirju z zračnim orožjem na svetu. Med člani je slavil nesojeni srbski olimpijec Dimitrije Grgic (575), slovenski strelci pa se niso uvrstili med finaliste. Ormožan Kevin Venta je še v drugo dosegel 567 krogov in osvojil 14. mesto, Boštjan Simonič je s 565 krogi osvojil 17. mesto, 28. Simon Simonič, 557, 31. Sašo Sto-jak, 556, 37. Ivan Druzovič, 546 krogov.
Debevec na pol poti, Sumak ze kvalificiran na EP na Dansko
Med člani s puško je slavil Madžar Istvan Kapas (593) z 206,1 kroga, izmed slovenskih strelcev pa se je najbolje v kvalifikacijah odrezal Raj-mond Debevec, ki je s 596 krogi dosegel prvi kriterij za EP na Danskem. Debevec v finalu ni zdržal pritiska in je bil izločen kot prvi ter osvojil 8. mesto, mesto bolje pa se je uvrstil Grega Potočnik, ki se je za finale kvalificiral šele čez šivankino uho s 591 krogi in na račun največjega števila notranjih desetic - 43. Enak dosežek kot Potočniku je uspel tudi najboljšemu slovenskemu mladincu Janu Šumaku, ki pa je na račun 41 notranjih desetic (mušev) proti Potočnikovim 43 osvojil le 12. mesto. Na podlagi tega odličnega dosežka za mladince pa si je Šumak, po Trzinu s 588 krogi, priboril še drugi
Foto: Simeon Gčnc
Ormožan Kevin Venta se je v članski reprezentančni ekipi s pištolo veselil 2. mesta, za ekipo sta nastopala še Peter Tkalec, ki je že potrdil obe normi za nastop na EP na Danskem, in Blaž Kunšek, ki bo to poskušal storiti v Munchnu konec meseca, zadnjo priložnost pa bo tam imel tudi Venta.
kriterij in potrdil svojo udeležbo na EP na Danskem. Spomnimo, da se je Šumak tudi v letu 2012 uspešno kvalificiral na EP z zračnim orožjem na Finskem in osvojil dobro 18. mesto. Kidričan Aleš Pernat je s 580 krogi osvojil 42. mesto, ormoški strelec Teodor Pevec pa je s 558 krogi osvojil 52. mesto.
Spremenjeni finale najbolj osvojila olimpijka Živa Dvoršak
Medtem ko smo si v kategoriji članic s puško Slovenci na račun Žive Dvoršak prvi dan tekmovanja priborili edino odličje, pa je slednja drugi dan poskrbela za vrhunec in zmagala ter povrhu še dodatno izboljšala DR, ki zdaj znaša že 207,3 kroga. Ormoška
mladinka Petra Vernik je s 386 krogi osvojila 33. mesto, boljšo uvrstitev pa zapravila na račun slabega začetka in prve serije s 94 krogi.
Po uveljavljenih spremembah novih ISSF-pravil za olimpijski ciklus 2013-2016 in prvih tekmovalnih preizkušnjah v Trzinu in Rušah se je potrdilo dejstvo, da je v kvalifikacijah ključno zgolj to, da je strelec uvrščen med prvo osmerico, ne glede na višino rezultata, ki se v finalu zbriše, tam pa se karte razdelijo znova. In tako je, ne glede na krivičen izbris kvalifikacijske prednosti ali zaostanka, kot smo ga bili do zdaj vajeni, pot na vrh odprta vsakomur, ki pokaže zadostno kakovost tudi v finalnih 20 strelih, s kančkom športne sreče pa je vse skupaj le še zanesljivejše.
Simeon Gonc
Judo • Pokal Lendave
Ptujčanom v Lendavi pet medalj
Klub borilnih veščin Lendava je v soboto izvedel tekmovanje v judu za mlajše starostne selekcije. Starostni razpon selekcij je bil od letnikov 1998 do 2002 in mlajših, ki so se glede na starost na štirih tekmovališčih ali blazinah borili dve ali tri minute. Samo tekmovanje je imelo dobro in hkrati tudi mednarodno udeležbo, saj je nastopilo kar enaintrideset klubov iz Madžarske in Slovenije. Med njimi je Judo klub Drava Ptuj zastopalo deset tekmovalcev in tekmovalk, medtem ko jih je bilo skupno udeleženih kar 297. Ta številka priča o popularnosti in množičnosti juda pri nas in v tej konkurenci mladih talentov je ptujski klub osvojil pet medalj. Najbolj sta se s skupno zmago v Lendavi izkazala pri starejših deklicah v kategoriji nad 63 kilogramov Nika Šlamberger in pri mlajših dečkih do 41 kilogramov Mitja Vučina. Oba sta za končno zmago premagala tri svoje nasprotnike. Med našimi tekmovalci si je srebrno medaljo pri mlajših kadetinjah priborila Mihaela
Vogrin, bronasti medalji pa sta dobila Jaša Dajčman in Jure Vogrin. Drugih pet mladih judoistov, Rene Kloar, Urška Vidovič, Sara Glatz, Vikto-
rija Zadravec in Jure Mislovič, je z dvema nastopoma zabeležilo udeležbo na tekmovanju, vendar v svojih kategorijah tokrat niso prišli do medalje.
Pet medalj za ptujski judo klub v Lendavi je lep uspeh in dokaz, da v klubu kakovostno delajo z mladimi.
David Breznik
Mladi judoisti JK Drava na tekmovanju v Lendavi
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 1S. januarja 2013
Boks • 2nd Nation Cup
Športni napovednik
Božičkova in Jabločnikova v Zrenjaninu
V Zrenjaninu je bil 2nd Nation Cup oziroma svetovni pokal v boksu za ženske, na katerem je nastopilo kar 169 boksark iz šestnajstih držav. Med njimi so tekmovale tudi najboljše boksarske iz Rusije, Kazahstana, Srbije, Anglije, Poljske in Indije. Boksarska zveza Slovenije je v Srbijo pod vodstvom selektorja Andreja Sandeta in trenerja Petara Makovca poslala sedem nadarjenih tekmovalk, ki so nastopile v različnih starostnih kategorijah. Dobro delo v Boksarskem klubu Ring iz Ptuja z Moniko Božičko in Anjo Jabločnik je mladima boksarkama priskrbelo vpoklic v slovensko reprezentanco za veliko mednarodno tekmovanje. Božičkova, ki je v zadnjih letih najboljša ptujska tekmovalka, je nastopila v kategoriji do 51 kilogramov, v kateri je bilo prijavljenih šest tekmovalk. Žreb v polfi-nalu devetnajstletni boksarki ni bil najbolj naklonjen, saj je bila njena nasprotnica neprimerno izkušenejša Rusinja Galina Chumgalakova. Evropska vice prvakinja, ki ima za sabo že več kot petdeset dvobojev, je bila premočna nasprotnica za Božič-kovo, ki si je v ringu proti močnejši tekmici predvsem nabirala prepotrebne izkušnje. Chumga-lakova je dvoboj dobila v tretji rundi, potem ko ga je predčasno prekinil slovenski trener. Z nastopom v polfinalu je Monika Božičko dobila bronasto medaljo in je o svojem nastopu v Zrenjaninu dejala: "Vsekakor je bil nastop v Zrenjaninu za mene izredna izkušnja. Lahko bi nastopila še boljše, vendar moram priznati, da je bila Rusinja veliko izkušenejša in boljša nasprotnica.« Druga naša tekmovalka Anja Jabločnik je naletela na previsoko oviro že v uvodnem dvoboju, ko se je pomerila z Jovano Kr-stič. Omenjena srbska boksar-ka je bila nekoč zelo uspešna še v nekaterih drugih borilnih veščinah, tokrat pa je unovčila predvsem izkušnje in je po treh rundah po točkah premagala Jabločnikovo, ki je bila na koncu uvrščena na peto mesto. Ob nastopih ptujskih boksark je treba izpostavit, da je bila zelo
Andreja Bešter, Monika Božičko, Ema Kozin in Mateja Rajterič
uspešna celotna slovenska reprezentanca, ki je skupno osvojila zlato in tri bronaste medalje. Šele štirinajstletna Ema Kozin iz Ljubljane je pokazala ves svoj talent. V finalu kadetinj v kategoriji do 70 kilogramov je s 6 : 5 premagala za glavo višjo nasprotnico, Indijko Lovlino Borgohain. Blizu zlate medalje je bila tudi naša najboljša boksarka Mateja Rajterič v kategoriji do 48 kilogramov, ki je v elitnem ženskem razredu s kasnejšo zmagovalko Serdo Asenovo v polfinalu dosegla izid 4 : 4, vendar je računalnik zmago pripisal Bolgarki. Tako se je Rajteričeva morala zadovoljiti z bronom. Bron pa je v kategoriji do 57 kilogramov osvojila tudi Andreja Bešter, ki je v četrtfinalu premagala odlično domačinko Bojano Ranič z 9 : 6, nato pa morala priznati premoč angleški super prvakinji Lisi Whiteside, ki je vse svoje ostale nasprotnice predčasno poslala iz ringa. Dobro sta se borili tudi Nina Gorišek in Katarina Kosmač. Vsi ti uspehi kažejo, da se v Sloveniji dobro dela tudi v ženskem boksu, česar dokaz so štiri medalje na 2nd Nation Cup v Zrenjaninu.
David Breznik
Tenis m 1. zimska liga Goya
Derbi ekipi Trgovine Jager
Rezultati 5. kroga: Hiša Kager - TC Goja 1:2 (Urbič - Gregorec 9:7, Škrinjar - Plajnšek 2:9, Urbič/Škrinjar - Plajnšek/Glodež 5:9), Straf Skorba - Trgovine Jager I 0:3 (Štrafela - Gobec 5:9, Ilijevec - Jagari-nec 6:9, Štrafela/Ilijevec - Jagarinec/Pisar 4:9). Prosta je bila ekipa TK Šumari.
	igre	gem i
1. TRGOVINE JAGER I	9	98
2. STRAF SKORBA	7	90
3. GOYA	5	83
4. HIŠA KAGER	5	74
5. ŠUMARI	4	71
Ekipa Trgovine Jager I je z izredno igro med posamezniki in v igri dvojic prepričljivo premagala ekipo Straf Skorba in prevzela vodstvo na lestvici 1. zimske teniške lige. V prvi tekmi je Črt Gobec premagal Tomaža Štrafela. Tekma je bila na vrhunskem nivoju, na koncu pa so bogate izkušnje prevesile na stran Gobca. V drugi igri je Aleš Jagarinec z močno in strpno igro dokazal, da sodi med izredno kakovostne igralce lige, kar je v igri dvojic skupaj z Robijem Pisarjem le še potrdil. V drugem dvoboju so igralci Goye v sestavi Beno Gregorec, Matjaž Plajnšek in Srečko Glo-dež premagala ekipo Hiše Kager. Posebej je treba pohvaliti igro Matjaža Plajnška. Edino točko za ekipo Hiše Kager je osvojil Urbič, ki je tesno premagal Gregoreca.
2. liga
Pari 6. kroga (sobota, 19. 1.): ob 8:30: PSS Ptuj - TK Skorba, Trgovine Jager II - TK Skorba Gad; ob 11.45: Duras Projekt - Veterani.
JM
Turnir NK Stojnci v Markovcih
NK Stojnci bo v nedeljo, 20. 1., s pričetkom ob 9. uri v športni dvorani Markovci organiziral turnir v malem nogometu za ekipe ciciban - U-8 (9.00), ciciban U-10 (13.00) in veterani (17.00). Pri U-8 nastopajo ekipe: Stojnci, Bukovci, Markovci, Gorišnica, Ormož, Hajdina in Videm. Pri U-10 nastopajo: Stojnci, Bukovci, Markovci, Hajdina, Podvinci in Dornava. Pri veteranih pa Stojnci, Zavrč in Markovci.
Športno-humanitarna prireditev
Če sodelujem, tudi pomagam ...
Narava nas velikokrat razveseli, včasih pa tudi razočara. V preteklem letu smo bili priča poplavam, ki so naredile ogromno škodo na našem območju. Prizanesle pa niso niti športnemu objektu, vadbenim in igralnim površinam Športnega društva Stojnci.
V	nedeljo, 3. februarja 2013, bo v športni dvorani Šolskega centra Ptuj turnir članskih ekip z območja MNZ Ptuj. Turnir nima tekmovalnega značaja, ampak samo humanitarnega. Predvidenih je tudi nekaj revijalnih tekem, zaključilo pa se bo s tekmami treh najuspešnejših ekip iz zimske malonogometne lige za prvaka v tekmovalnem letu 2012/13.
Vse klube, ki želijo s svojo ekipo sodelovati, prosimo, da svoje nastopanje potrdijo sekretarju MNZ Ptuj (mnz.ptuj@gmail.com) ali podpredsedniku (Fredi Kmetec 041 705 495), ki je tudi vodja projekta, najkasneje do nedelje, 20. januarja 2013.
Rokomet
Drava z Moškanjci Gorišnico
Danes (petek) ob 20. uri bosta v športni dvorani OŠ Ljudski vrt odigrali prijateljsko tekmo ekipi Drava in Moškanjci Gorišnica.
Nogomet
V	soboto ob 14. uri bodo nogometaši Aluminija odigrali prvo pripravljalno srečanje, in sicer z Roltekom Dobom, če bodo vremenske razmere to dopuščale.
Mali nogomet • Ligi MNZ Ptuj
ČLANI - PARI 9. KROGA (NEDELJA, 20. 1.): 10.20 NK Stojnci - Skorba bar Boško, 11.00 KMN Bagerkom Pragersko - ŠD Draženci, 11.40 Club 13 - Klub ptujskih študentov, 12.20 ŠD Rim - KMN Draženci, 13.00 KN Bar Saš Poetovio - ŠD Ptujska Gora.
Veteranska liga
10. KROG (NEDELJA):9.00 Apolon 2 - Club 13 hotel Equim-pent, 9.40 Hausmart super team - ŠD Draženci
Odbojka • 2. DOL ŽENSKE
10.	KROG: AC Prstec Ptuj - Benedikt (sobota ob 18.00)
Kegljanje • 3. MOŠKA LIGA - VZHOD
11.	KROG: Ceršak - Drava Deta center Ptuj (sobota ob 14.00)
Kegljanje • 2. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
11. KROG: Komcel - Drava Deta Center (sobota ob 18.00)
Danilo Kajnšek
Plavanje • 3. Pokal zdravilišča Radenci
Mali nogomet • ZLMN Ormož 2012/13
Ptujski plavalci v Radencih Nova prvaka bosta?
Plavalni klub Zdravilišče Radenci je v soboto izvedel tekmovanje za tretji pokal zdravilišča. Šlo je bolj za rekreativno tekmovanje v petindvajsetme-trskem bazenu, na katerem so nastopili plavalci in plavalke, ki malo manj trenirajo ali nimajo previsoko postavljenih športnih ciljev. Na startni listi se je tako znašlo tudi pet imen Plavalnega kluba Terme Ptuj Niko Lenart, Blaž Hazemali, Leon Kovačec, Aljaž Sternad in Leon Ljubec Zajko, ki trenirajo po trikrat na teden. Svojo tekmovalno priložnost so dobro izkoristili v Radencih, saj so v večini odplavanih disciplin popravili osebne rekorde, kar je bil tudi osnovni cilj. S temi časi so bili zadovoljni tako mladi plavalci kot njihovi trenerji v klubu. Še posebej vesel je bil Niko Lenart, ki si je v svoji starostni skupini v disciplini 100 metrov prsno priplaval bronasto medaljo. Iz časovnega vidika pa je bil
v Radencih lahko najbolj zadovoljen Blaž Hazemali, saj se je v disciplini 50 metrov prosto končno spustil pod mejo tridesetih sekund in njegova najboljša uradna nova znamka sedaj znaša 29.33. Peterica mladih iz Plavalnega kluba Terme Ptuj
si je na 3. Pokalu zdravilišča Radenci nabrala nekaj novih tekmovalnih izkušenj, hkrati pa so fantje s svojimi novimi osebnimi mejniki dobili še dodatno motivacijo za treniranje v prihodnosti.
David Breznik
V soboto, 19. januarja 2013, bo pod organizacijo Športnega društva Pušenci izpeljan zaključek Zimske lige Ormoža, kjer je v tem prvenstvu nastopilo 24 ekip. V članski konkurenci 16, v veteranski konkurenci 8 ekip. V članski konkurenci bo naslov branila ekipa Jerebič Črni ribič, prvaka veteranske zimske lige bomo dobili prvič. V članski konkurenci so ekipe, razdeljene v dve skupini, opravile sedem tekem predtekmovanja, osem najuspešnejših pa se bo potegovalo za naslov.
Pari četrtfinala v članski konkurenci, sobota, 19. 1. 2013,
■V	'	'
v Športni dvorani Hardek:
ob 11.30 (1): Beno Udrih Team Svetinje (A1) - ŠD Vičan-
ci (B4)
ob 12.10 (2): Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl (B2) -Lordi Bar Gaja Ivanjkovci (A3) ob 12.50 (3): Jerebič Črni ribič (B1) - Pristan Frankovci (A4)
ob 13.30 (4): Geodetske storitve Kelenc (A2) - Alinea (B3)
Polfinale:
ob 15.30: 1-3; ob 16.10: 2-4
Mali finale:
ob 18.10
Veliki finale:
ob 18.50
Zadnji, 7. krog v veteranski ligi bo dal odgovor o prvaku. V igri za prvaka so še tri ekipe: Luxuris KMN Tomaž (16 točk; 39 : 7), Fiposor Aries IT (16 točk; 15 : 6), Mladost Miklavž
Pleskarstvo Špendija (15 točk; 16 : 4). V derbiju kroga bosta zaigrali ekipi Luxuris KMN Tomaž in Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija. Na morebiten spodrsljaj veteranov od Svetega Tomaža bodo čakali malonogometaši Fiposor Aries IT.
Pari 7. kroga v veteranski konkurenci, sobota, 19. 1. 2013,
■V	'	'
v Športni dvorani Hardek:
ob 14.10: Luxuris KMN Tomaž - Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija
ob 14.50: KMN Smoki Ormož - ŠD Vičanci veterani
ob 16.50: NK Ormož veterani - Pristan Frankovci
ob 17.30: Rucica Bresnica -Fiposor Aries IT
UK
petek • 18. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	15
Sp. Podravje • Koliko denarja bodo prejele občine po ZOF
Na repu lestvice razvitosti
Na ministrstvu za finance so v skladu s sprejeto uredbo v začetku letošnjega leta izračunali koeficiente razvitosti slovenskih občin, ki bodo veljali za leti 2013 in 2014. Določitev koeficienta razvitosti je za občine še kako pomembna, saj se na njegovi podlagi določa obseg sofinanciranja občinskih naložb iz državnega proračuna po Zakonu o financiranju občin (ZFO).


Tabela ministrstva, ki bo obveljala za dve leti, kaže, da je približno četrtina slovenskih občin (skupno 44) praktično nerazvita oziroma ima najnižji koeficient razvitosti, zato bodo te občine upravičene do 100-odstotne-ga državnega sofinanciranja. Z dvigovanjem koeficienta razvitosti se delež državnega sofinanciranja znižuje po 10
V šolskem letu 2012/2013 je v ta ukrep vključenih kar 376 osnovnih šol, kar predstavlja 83 odstotkov vseh osnovnošolcev v državi, pomoč na učenca pa znaša okvirno šest evrov v šolskem letu. „V letošnjem letu je za ta ukrep načrtovanih 800.000 evrov sredstev, od tega 75 odstotkov sredstev EU. Brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah poteka skozi celo šolsko leto (1. september-24. junij), enkrat
odstotkov. Izračun koeficienta razvitosti slovenskih občin ureja uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin, ki je bila decembra lani nekoliko spremenjena, sicer pa ta koeficient upošteva kazalnike razvitosti občine, kazalnike ogroženosti občine in kazalnike razvojnih možnosti, ki jih pripravijo državni organi, večino Statistični urad RS.
ali večkrat na teden ločeno od rednega obroka. Sadje in zelenjava morata biti sveža (izjema je kislo zelje in repa), in sicer iz predpisanega seznama dovoljenih vrst sadja in zelenjave. V sklopu ukrepa potekajo tudi spremljevalne izobraževalne oziroma promocijske dejavnosti," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da je namen tega ukrepa ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati ustaviti naraščanje pojava pre-
Najvišji koeficient razvitosti ima po predstavljeni tabeli le ena občina; to je občina Trzin, in sicer 1,52, zato bo iz državnega proračuna za svoje naložbe v infrastrukturo v prihodnje lahko prejemala le do 50 odstotkov državnega denarja. Do 60-odstotnega državnega financiranja pa bo upravičenih 21 občin.
komerne teže in debelosti pri otrocih, ki je eden od glavnih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca, diabetes, rak ipd.
Medtem ko je razdeljevanje svežega sadja in zelenjave med slovenskimi šolami že dodobra vpeljano in razširjeno, pa je povsem drugače s podobnim ukrepom sheme šolskega mleka. Na ta ukrep kmetijskega ministrstva se lahko prijavijo osnovne in srednje šole ter vrtci, in sicer preko celega leta.
Vendar pa je zanimanje za razdeljevanje mleka in mlečnih proizvodov v šolah veliko manjše kot pri sadju in zelenjavi.
„Trenutno se v EU za ta ukrep nameni skupaj okoli 67 milijonov evrov, Slovenija pa je pri koriščenju sredstev med manj uspešnimi državami članicami, saj v shemi sodeluje samo 10 osnovnih šol. Tako na ministrstvu ocenjujemo, da bomo v Sloveniji v letu 2013 izkoristili samo približno 15.000 evrov. Če bi se v shemo šolsko
Najslabši koeficient Cirkulane, najboljši Kidričevo
Občine iz Spodnjega Po-dravja so, po pričakovanju, na repu razvitih, kar je, vsaj z vidika sofinanciranja naložb po ZFO, ugodno.
Najnižji koeficient razvitosti je izračunan za občino
mleko vključili vsi vrtci in šole, bi Slovenija iz evropskega kmetijskega sklada lahko pridobila preko 2 milijona evrov na leto, za kolikor bi se zmanjšali stroški staršev za prehrano otrok v vrtcih in šolah," pravijo na kmetijskem ministrstvu. Shema šolskega mleka je sicer ukrep Skupne kmetijske politike EU, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani: „Poleg zmanjšanja cene šolske malice s pomočjo evropskih sredstev je namen te sheme tudi približati učencem uživanje mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov ter sočasno, preko vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, približati otrokom pomen mleka in mlečnih proizvodov za zdravje. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 l mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroka."
SM
Cirkulane (0,75), ki bo tako tudi v letih 2013 in 2014 upravičena do 100-odstotnega sofinanciranja. Seveda pa to ni edina občina s 100-odstotnim sofinanciranjem; poleg nje so izmed občin v Spodnjem Podravju do tega upravičene še občine Juršinci, Majšperk, Podlehnik, Središče ob Dravi, Videm in Žetale.
Do 90-odstotnega sofinanciranja iz državne blagajne so upravičene občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Markovci, Ormož, Ptuj, Sv. Andraž, Sv. Tomaž, Trnovska vas in Zavrč. Občina Kidričevo pa ima med spodnjepodravskimi občinami najvišji koeficient razvitosti (1,08), zato bo upravičena le do 80-odstotnega državnega sofinanciranja.
Sicer je podobna lestvica razvitosti občin veljala tudi v letih 2011 in 2012; razlike se pojavljajo le pri treh občinah, gre pa za razlike „na slabše": občina Destrnik je bila tako v letih 2011 in 2012 upravičena le do 80-odstotnega državnega sofinanciranja, saj je imela višji koeficient razvitosti, kot ga ima sedaj. Enako velja za občino Ormož ter še za občino Juršinci, ki je bila v preteklih dveh letih zaradi višjega koeficienta razvitosti upravičena do 90 odstotkov sofinanciranja, odslej naprej pa do 100 odstotkov.
Ptuj na zadnjem mestu med mestnimi občinami
Med mestnimi občinami je na neslavnem prvem (ali zadnjem) mestu po (ne)raz-vitosti mestna občina Ptuj; po tabeli finančnega ministrstva namreč znaša koeficient razvitosti za Ptuj 0,98, kar pomeni, da je upravičena do 90-odsto-tnega sofinanciranja po ZOF. Vse ostale mestne občine imajo precej višji koeficient razvitosti: Maribor 1,03 (80-odsto-tno sofinanciranje), Murska Sobota in Slovenj Gradec 1,10 (70 %), Nova Gorica, Celje in Koper 1,19 (70 %), Kranj 1,21 (60 %), Velenje 1,24 (60 %), Ljubljana 1,31 (60 %) in Novo mesto 1,32 (60 %).
Vlada je sicer v državnem proračunu 2013 in 2014 zagotovila sredstva v višini štirih odstotkov od skupne primerne porabe občin za izvedbo programa dodatnega sofinanciranja investicij v gradnje in prenove občinske infrastrukture. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa je na tej osnovi pred nekaj dnevi tudi objavilo povabilo občinam, da oddajo
načrte porabe za sofinanciranje občinskih naložb v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin.
Občinam od 22.000 do 1,864 milijona evrov v dveh letih
Slovenskim občinam bo za leti 2013 in 2014 skupaj na voljo 87.634.008 evrov, v vsakem letu 43.817.004 evrov.
Izračun deležev razpoložljivih sredstev za posamezno občino kaže, da najmanjši del pripada občini Trzin, le 11.000 evrov na leto, največ pa občini Kočevje, in sicer kar 932.000 evrov letno oziroma 1,864 milijona evrov v obeh letih! Visoki zneski za sofinanciranje so predvideni še za občine Ilirska Bistrica (za vsako leto po 862.000 evrov), Krško (za vsako leto po 717.000 evrov), Črnomelj (za vsako leto po 695.000 evrov), Bovec (za vsako leto po 680.000 evrov), Tolmin in Koper (za vsako leto po 659.000 evrov), Sevnica (za vsako leto po 649.000 evrov), Slovenska Bistrica (za vsako leto po 618.000 evrov), Ormož (za vsako leto po 502.000 evrov), Maribor (za vsako leto po 500.000 evrov) in Ljubljana (za vsako leto 532.000 evrov).
Za spodnjepodravske občine pa so sofinancerski deleži, kot jih je določilo oz. izračunalo MGRT, za vsako leto posebej takšni: Cirkulane 148.000 evrov (torej v dveh letih 296.000 evrov), Destrnik 104.600 evrov, Dornava 92.300 evrov, Gorišnica 84.400 evrov, Hajdina 53.100 evrov, Juršinci 109.300 evrov, Kidričevo 138.100 evrov, Majšperk 234.400 evrov, Markovci 72.600 evrov, Ormož 502.200 evrov, Podlehnik 146.800 evrov, Ptuj 197.700 evrov, Središče ob Dravi 82.100 evrov, Sv. Andraž 59.700 evrov, Sv. Tomaž 133.000 evrov, Trnovska vas 68.000 evrov, Videm 279.900 evrov, Zavrč 85.600 evrov in Žetale 124.800 evrov.
Na osnovi predstavljenih finančnih deležev morajo občine najkasneje do konca marca na ministrstvo posredovati načrte občinskih naložb, za katere bodo lahko porabile razpoložljiv denar. Načeloma, upoštevajoč dosedanjo prakso, so denar iz 21. člena ZFO občine na našem območju vlagale v modernizacije cestne infrastrukture, kar je pričakovati tudi za naslednji dve leti.
SM
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Slovenija • Prehranske sheme v šolah
Sadje in zelenjava da, mleko ne?
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi letos izvaja ukrep brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah. Šole se na ukrep za naslednje šolsko leto (2013-2014) lahko prijavijo še do 25. januarja, saj je bil rok podaljšan.
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 18. januarja 2013
Kmetijska svetovalna služba .
Kuharski nasveti
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt je vedno pogostejša kapusnica tudi pri nas in je odporen proti mrazu, oziroma če pustimo brstični ohrovt na mrazu, se poveča vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin oziroma celulozne, vlakna pa postanejo mehkejša, brsti okusnejši ter lažje prebavljivi. Brstičnega ohrov-ta ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Kuhamo cele glavice ali odvisno od velikosti, narezane na polovice ali največje celo na četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo oster okus sploh v jeseni ali izboljšamo okus.
Brsti, podobnim malim zelj-natim glavicam, poganjajo iz zalistja pecljatih listov in jih obiramo postopoma od spodaj navzgor. V hladilniku brsti niso dolgo obstojni, le nekaj dni, in zunanji listi radi porumenijo, s tem se poslabša tudi okus in se zmanjša vsebnost vitaminov. Najkvalitetnejši brstični ohrovt dobimo v času od oktobra do marca. Od začimb se ujema z muškatnim oreškom, žajbljem, baziliko, peteršiljem, česnom, sirom, soljo, poprom in kislo smetano. Zraven zgodnjih sort, srednje poznih sort in poznih sort poznamo še vrtni ohrovt, ki ima rdeče brste, rubin, in je primer za sajenje v okrasne obrobe. Na tem ohrovtu zraste manj brstov, vendar so ti zelo okusni in primerni za dušenje v odprtih posodah in praženje, saj se pri kuhanju razbarvajo.
Brstični ohrovt je cenjena zelenjava v zimskih mesecih. Pogosto ga ponudimo z maslom, bešamel omako, kislo smetano, legirjem in je okusna priloga k svinjini, perutnini in divjačini. Domovina brstičnega ohrovta je Belgija, kjer ga ponudijo z naribanim sirom in muškatom, zraven pa ponudijo kostanje ali marone,
Tačke in repki
Znamenje na koži
Gospod Tine iz Miklavža je lastnik psa pasme maltežan, starega 6 let. Kužek ima na levi strani trebuha znamenje v velikosti manjšega kovanca, temne barve. Omenjeno znamenje je na tem mestu že nekaj let, vendar do sedaj ni delalo težav. V zadnjem času pa lastnik opaža, da si kužek omenjeno mesto večkrat liže in se tudi praska s tačko po njem. Prav tako je lastnik mnenja, da je znamenje večje, kot je bilo. Lastnik sprašuje, ali je to lahko kaj nevarnega, glede na to, da ima kužek znamenje že vrsto let, in kako ravnati vnaprej.
Najrazličnejša kožna znamenja so pogosto prisotna na koži naših domačih ljubljenčkov. Pogosto so v obliki temno pigmentiranih znamenj, raznih kožnih tvorb, ki zgledajo kakor bradavice, in podobno. Načeloma so to povsem nenevarne stvari, vendar upoštevati moramo dve pravili. Znamenje
Brstični ohrovt
ki jih poljubno glazirajo. V Nemčiji pripravljajo brstični ohrovt v rjavi omaki s slanino in čebulo. V Franciji pripravljajo še gratinirani brstični ohrovt s sirom, bešamel omako in drobtinami.
Pri nas brstični ohrovt najpogosteje kuhamo, dušimo ali kombiniramo tako, da ga najprej kuhamo in nato gratinira-mo oziroma zapečemo. Čvrste glavice brstičnega ohrovta kuhamo 5 do 10 minut, v vodni sopari ga kuhamo 10 do 15 minut, če surovega pražimo, ga pražimo 20 do 30 minut, in če ga predhodno blanširamo, ga blanširamo 2 do 3 minute. Velike količine ohrovta kuhamo v delno odprtih kozicah, da ohrani svetlo zeleno barvo. Če surovega pražimo, ga narežemo na debelejše kolobarje ali na četrtine, odvisno od recepta. Pri praženju za prilogo ga je priporočljivo mešati z rdečo sorto rubin. Lahko ga začinimo s sojino omako ter izboljšamo okus s sesekljanimi lešniki ter začinimo še s soljo in poprom.
Iz brstičnega ohrovta si najpogosteje pripravimo zelenjavno juho, kjer so brsti ohrovta kot ena izmed vrste zelenjave, posebej kuhane brste ohrovta pa lahko upo-
rabimo tudi kot jušni vložek pri vseh čistih juhah. Brstični ohrovt pogosto pripravimo kot prilogo k mesnim jedem ali samo kuhanega in tik pred serviranjem narahlo prepra-ženega na maslu ter začinimo s peteršiljem in soljo ali pa pripravimo praženega s čebulo in česnom ter slanino, tako da na manjši količini maščobe prepražimo na kocke narezano slanino, dodamo fino sesekljano čebulo in še preden porjavi, dodamo do polovice kuhan ohrovt, po želji prilije-mo malo belega vina ali vode in do mehkega dušimo. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim česnom in peteršiljem ter ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi.
Kuhani brstični ohrovt lahko za prilogo pripravimo tudi tako, da ga prelijemo s pre-praženimi drobtinicami, stopljenim maslom, na suho pre-praženimi lešniki ter raznimi omakami, milansko, gobovo, smetanovo in podobno toplo omako. Okusno prilogo dobimo tudi, če pripravimo na-rastek iz brstičnega ohrovta. Brstični ohrovt do polovice skuhamo v slani vodi, ga od-cedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stopimo margarino, dodamo moko, ki jo prepra-žimo le toliko, da ne porjavi,
in zalijemo z mlekom. Mleka prilijemo toliko, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjake in trdi sneg beljakov. Na pol litra bešamel omake damo 3 jajca. 2/3 omake prilijemo k ohrovtu, premešamo in dodamo v manjši pomaščen pekač in po vrhu prelijemo še ostalo omako. Pečemo pri temperaturi 200 do 220 °C tako dolgo, da porjavi in postane čvrst. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, divjačine in perutnine
Iz kuhanega brstičnega ohrovta pa lahko pripravimo tudi okusno solato. Če imamo večje brste, jih prerežemo na polovico ali četrtino, dodamo še pest kuhane ajdove kaše, enako količino paradižnika in svežih kumar ter prelijemo z osnovnim solatnim prelivom, ki mu lahko dodamo bučno ali olivno olje, oziroma po vašem okusu. Tako pripravljeni solati lahko dodamo še na male kocke narezan poltrdi sir ali manjšo količino sira, ki zori s plemenito plesnijo. Dobili boste jed, ki jo lahko ponudite kot okusno hladno uvodno jed ali samostojno jed.
Vlado Pignar
ne sme rasti in se spreminjati in žival ga ne sme zaznati, kar pomeni, da ne sme vedeti, da ga ima na sebi. Se pravi, po znamenju se ne sme ne praskati in ne lizati, kajti če to počne, pomeni, da žival znamenje ali boli, srbi ali skeli. Če se začne to dogajati, vsekakor svetujem obisk v ambulanti za male ži-
Foto: Emil Senčar
vali. Najpogosteje se v takih primerih odločimo za kirurško odstranitev kožnega znamenja v izogib večjim težavam, če tega ne storimo. Tu mislim predvsem na probleme s samo-poškodovanjem kože, ki si ga naredi žival sama s praskanjem in lizanjem omenjenega mesta, kar lahko privede do vnetja kože, kasneje tudi gnojnega vnetja kože z vsemi posledicami in dolgotrajnim zdravljenjem z antibiotiki. Prav tako ne smemo zanemariti morebitne malignosti (rakavosti) znamenja, ki pa lahko z morebitnim metastaziranjem povzroči smrt živali. Vsi vemo, da je najboljša obramba pred rakastimi obolenji pravočasno ukrepanje in tako je tudi v primeru kožnih sprememb pri živalih.
Sam kirurški poseg je relativno nezahteven, opraviti pa ga je treba po načelih onkološke kirurgije, kar pomeni, da strogo upoštevamo varnostni rob in odstranimo znamenje z zdravim tkivom v vzorcu. To je zelo pomembno vnaprej, saj smo tudi v primeru, da s pato-histološko preiskavo ugotovimo, da je vzorec rakast, korektno opravili svoje delo in žival živi normalno dalje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Vsem lastnikom kužkov, muc in ostalih malih živali svetujem, da v primeru, ko niso povsem prepričani, kaj se dogaja na koži njihove živali, pripeljejo žival na pregled v ambulanto za male živali. Kot sem že na začetku omenil, največkrat je vse v redu, se pa zgodi, da ima kakšen kužek ali mucek zaradi pravočasne reakcije lastnikov in hitre operacije omogočeno kvalitetno življenje vnaprej in normalno preživetje. To pa je vsekakor tudi želja in interes lastnika, da s svojim ljubljenčkom čim dalj uživata skupaj.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Ocenjevanje kašnatih klobas
Smo v času domačih kolin in januarskega zavetnika sv. Antona (17. januarja), ki slovi kot zavetnik rejcev prašičev. Ob tem prazniku so v več krajih po Sloveniji tudi Antonova praznovanja.
V zadnjih letih se razširjeno praznuje na Kogu pri Ormožu. V sklopu praznovanja je tudi ocenjevanje kašnatih klobas, tako imenovana čurka-rijada, povezana tudi s srečevanjem rejcev prašičev.
V prispevku želim na kratko zapisati nekaj o senzoričnem ocenjevanju takšnih izdelkov. Ocenjujejo se zunanji izgled, sestav prereza, barva prereza, tekstura, vonj in okus.
Pri zunanjem izgledu se ocenijo oblika, izvedba špaljenja, primernost zunanje barve in izgled izdelka. Barva prereza mora biti enakomerna na celotnem prerezu, tipičnost barve glede na vsebino nadeva kašnate klobase. Sestav prereza se ocenjuje glede na vsebino nadeva, sam mozaik razporeditve vsebine, primerno velikost dodanih mesnih delov ali ocvirkov ter začimb. Tekstura izdelka zajema samo rezljivost, kompaktnost reza, strukturo, žvečljivost in drobljivost ob okušanju. Na teksturo izdelka vpliva tudi količina dodane maščobe. Velik pomen pri senzoričnem ocenjevanju imata vonj in okus izdelka. Pri vonju se ocenjuje usklajenost vonja, da ne izstopa posamezni vonj, na primer po praženi čebuli ali posamezni začimbi ali neprijeten vonj po čre-vah oziroma kak drug netipičen vonj izdelka. Pri okusu se ocenjuje primerno slanost in harmonijo okusov začimb. Pri kašnatih klobasah se glede na sestav in uporabo velikega števila začimb pričakuje usklajenost začimb. Napake so predvsem enostransko preveč ali premalo slan izdelek, preveč pekoč, izstopanje posamezne začimbe, grenak ali kisel okus. Najvišja ocena senzorič-nega ocenjevanja je 20 točk, kar je praktično izdelek vrhunske kakovosti.
Organizator ocenjevanja kašnatih klobas ima logistično zahtevno nalogo, saj je treba zagotoviti, da so izdelki sveže pečeni in še topli ocenjeni. Pri tem je treba priznati, da organizatorji na Kogu znajo poskrbeti za tehnično brezhibno izvedbo ocenjevanja. Ocene v preteklih letih so se gibale med 16 in 20 točkami. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakšne napake.
Smisel ocenjevanja kašnatih klobas je, da se obudi tradicijo izdelave teh izdelkov, ki so tržno zelo zanimiv izdelek. Kmetijam se kaže možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Na območju Zavoda Ptuj je že lepo število registriranih kmetij za predelavo mesa kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Preko organizacije ocenjevanj, pokušin, organizacije prireditev in promocije se ta del dejavnosti lahko pospešeno razvija. Smo v času, ko se več govori o domači hrani, o poznavanju izvora hrane in oskrbe na lokalnem nivoju. Tipični domači izdelki, kašnate klobase, so tudi del dediščine slovenskega podeželja, ki ga moramo ohranjati poznejšim rodovom. Način izdelave, vsebina kašnatih klobas, se po pokrajinah ali celo vaseh razlikuje, kar daje še večjo pestrost ponudbe, ki jo spoznavamo ob tem. Prireditve, ki so organizirane na ta način, vzpodbujajo in ohranjajo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., KGZS - Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Lttci-Kfttfliina.
Fotc KGZS Zavod Ptuj
Foto: arhiv KGZS Zavod Ptuj
Foto: arhiv
petek • 11. januarja 2013
Zanimivosti, nasveti
Štajerski	17
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Ljubosumje
Lara ima kar tri prijateljice, ki so vsak dan polne modric in solznih oči, saj imajo vse tri bolestno ljubosumne fante.Tepejo jih, ne dovoljujejo jim stikov z drugimi, zasledujejo jih ipd. Lara ve, da je nekaj narobe s temi fanti, toda zanima jo, kaj je narobe z njenimi prijateljicami, da vztrajajo v takšnih zvezah?
Lahko mirno rečemo, da bolestna ljubosumnost, ki jo izkazujejo omenjeni fantje, nima ničesar opraviti z ljubeznijo, ker gre zgolj za željo po obvladanju partnerja in po gospodovalnosti. Bistvo takšne ljubosumnosti je v ukazovanju partnerju, kaj naj počne ali govori, dolžan mu je celo polagati račune za vsako časovno obdobje, opustiti stike s prijateljicami in prijatelji in zožiti interese samo na ljubosumnega partnerja itd. Tako taka ljubosumnost spremeni v pekel še tako ljubezen ali zvezo.
Ravno zato se Lara upravičeno sprašuje, kaj je narobe z njenimi prijateljicami, da ostajajo v takšni zvezi. Verjetno vse tri trdijo, kako rade imajo svoje nasilne fante, in so prepričane, da se bodo ali jih bodo one spremenile.
Žal se motijo, saj so takšne značajske poteze zelo odporne proti spremembam in se jih ne da spremeniti zgolj s prigovarjanjem, trkanjem na zdravo pamet, jokom ali obtoževanjem.
Ker so takšne osebe egoistične, surove, brezobzirne in domišljave, je edino konstruktivno ravnanje tako Larinih prijateljic in deklet s podobnimi ljubosumnimi partnerji, da jih za vsak udarec in tudi grožnje, omejevanje svobode ipd. prijavijo ustreznim organom pregona, si za posledice po pregledu pri zdravniku pridobijo poškod-beni karton, zahtevajo odškodnino za posledice itd.
Kot prvo pa morajo razumeti, da jih ne ljubijo tako, kot one čutijo do njih, in naj jih odslovijo takoj, če želijo sebi dobro!
mag. Bojan Šinko
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Ali me mož vara, ali me je kdaj prevaral?
Odgovor: Vaše vprašanje samo po sebi izžareva neko nemoč in razočaranje nad njim. Predvsem ne razumete, zakaj se vam to dogaja in ga stalno nekaj obsojate in postavljate pred dejstva. Razumljivo je, da je prevara zelo jasno definirana in je nespremenljiva. Vedno mora človek najti logično razlago in pri tem ignorirati določene govorice. Modro je, da se s svojim možem iskreno pogovorite in mu zaupate, kaj vas bremeni in moti. Pri tem morate izključiti visokofrekvenčne glasove. Kajti splošno znano je, da vedno lepa beseda lepo mesto najde. Odpuščanje je božji dar in skozi to lahko tudi vaše življenje poteka bolj harmonično. Glede na to, da se tudi sami ukvarjate z duhovnostjo, bi morali vedeti, da drugih ne morete spreminjati in da lahko naredite samo pri sebi. Ozavestite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Potem to predstavite svojemu možu in tako
se trudita, da dobita tisto, kar si želita. Kot ženska potrebujete veliko nežnosti in čustvene varnosti. Določena nesoglasja so vezana na preteklost, kajti vaš oče vam ni podaril tiste varnosti, po kateri ste hrepeneli. Sedaj obstaja povečana verjetnost, da vas je strah, da bi ostali sami in to potencirate. Bolje je, da partnerju ne postavljate mej, ampak se v svojem srcu odločite, kaj si želite. Pravil se morate držati, ampak vi naredite ravno obratno - vedno na koncu popustite in s tem porušite avtoriteto. Strinjam se, da partner ni naredil vsega pravilno in vendarle se trudi. Po zvezdni karti je srčna oseba in tudi vi imate v sebi neko modrost. Večkrat bi morala oditi skupaj
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
na kakšno večerjo in se razvajati - tako bi našla veliko skupnih točk. V primeru morebitne jeze naj ta ne traja predolgo, kajti če je v igri ljubezen, se stvari lahko naredijo na hitro. Pozitivno bo, da boste na svoje življenje pogledali iz drugega zornega kota in našli smisel za veselje in prožnost. Ljubezen je večna in tako morate najti smisel skupnega obstoja. Ločitev ne bi nič spremenila, kajti ponavljate vzorce preteklosti. Naj omenim še to, da je vaš mož bolj redkobeseden in ga zaradi tega ne morete prebirati kot odprto knjigo. Ampak to še ne pomeni, da ni čustven, toda to pokaže na svoj način in tedaj, ko se njemu zdi vredno. Zapomnite si še nekaj, zaupanje v partnerjevo ljubezen je vez, ki vaju lahko mnogo bolj poveže. In vedite, če se bo prevara zgodila, boste to občutili v svojem srcu. Do sedaj ste imeli paleto lažnih signalov in pozabite preteklost. Kajti sami si pišete prihodnost in imejte se radi!
Šifra: Nepozabljen
Vprašanje: Po osemnajstih letih še vedno ne morem pozabiti svoje mladostne ljubezni. Ali je v prihodnosti kakšno upanje, da se še zbližava?
Odgovor: Usoda mnogokrat prinaša določena sporočila in zanimiva srečanja. Včasih se sleherni posameznik odloči drugače in gre na nekem križišču levo in tako se poti razide-jo. Pravilno je, da nosite svoje spomine v svojem srcu in da ste pri tem tudi realni. Življenje vam je skozi čas namenilo težke preizkušnje in tako se večkrat sprašujete in iščete odgovore na svoja vprašanja. Pri tem je jasno, da odgovor ni nikoli samo eden, ampak jih je več. Po mnenju planetov ni dobro, da si ustvarjate iluzijo in da kujete ideale. Bolje je, da greste naprej in da najdete v sebi tudi moč in energijo - kajti tako se bodo vrata sreča odprla na stežaj. Mladostniško ljubezen pozabite in se lotite reševanja svojih problemov. To boste lahko naredili postopoma in po majhnih korakih. Ljudje se z leti spremenimo in energija ostane večna. Bolje je, da si naredite tudi prerez, kaj si resnično želite in pričakujete. Ko stopate po razpotjih duhovnosti, boste kmalu spoznali, da ste tudi sami unikat in da tako najdete v sebi energijo in moč. Da boste kovali zvezde z neba je zgolj iluzija, da pa nosite usodo v svoji dlani, je resnica. Ravno zaradi tega cenite življenje in delajte samo tisto, kar vas veseli.
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste preje-
li odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Matic Hriberšek • Pismo iz Velike Britanije (2.)
Ko biznis laufa
Pisal sem že enkrat o arhitekturi in sodobnem urbanističnem načrtovanju. Četudi je moderna arhitektura v primerjavi s preteklo običajno še zmeraj podpovprečna, so tudi v tej podpovprečnosti razlike. So boljše ter slabše zadeve. Četudi že morajo biti samo jekle-no-steklene škatle, so tudi te lahko estetske škatle z obliko, ne pa samo kocke z izrezanimi okni. Glede na to, da se večinoma gibam po kampusu ter univerzitetnih zgradbah, bom tokrat pisal o tem in o teh.
Omenil sem že nekoč, da je kampus sicer zaprto okolje, a kljub vsemu je urbanistično precej načrtovan, okolje in infrastruktura pa sta običajno

Foto: Matic Hriberšek
Novo študentsko gledališče. Postavljeno je bilo le v nekaj več kot štirih mesecih.
Foto: Matic Hriberšek
Pregrešno draga skulptura, postavljena bolj ali manj zaradi porabe sredstev ob koncu leta
zelo urejena. Naša univerza je pred nekaj leti postavila nov kampus v bližini starega in prvo, kar obiskovalec opazi, je to, da ima vse skupaj dejansko neko celostno podobo. Vse zgradbe namreč povezuje skupna ideja, en dizajn. Pa se pri zgradbah sploh ne zaključi, šele začne se. Kajti vse je načrtovano, vse je premišljeno. Kjer hočejo grič, ga naredijo, kjer je potrebna ravnica, le-te-ga zravnajo.
To, da so Angleži bolj ali manj obsedeni z zelenicami, verjetno ni treba posebej poudarjati. In res je ... Zelenice so vsenaokrog zmeraj zelo urejene. Vsaj kar se naše univerze in kampusa tiče. Travo, recimo, redko sploh sejejo. Ko
kje kaj novega zgradijo, zelenico dobesedno položijo še isti dan. Kar tako, kot preprogo. Vzgojeno na mreži s prstjo in primerno razrezano. In ko se zelenica kje shodi, jo brez kakršnegakoli problema zamenjajo. Preprosto ponovno položijo ali pa posejejo novo ter postavijo znak, ki pešce naproša, naj se nekaj časa ogibajo teh površin. Brez najmanjših komplikacij in zavlačevanja. Univerza ima namreč svojo lastno službo, ki skrbi za urejanje površin in njihov izgled.
Skoraj z vsem je tako. Ves čas se nekaj dogaja, ves čas se kaj dela, posodablja, reno-vira, ruši in podira ter potem gradi novo. Spet, zelo hitro.
Inštitut za psihično zdravje je bil recimo iz nič v uporabno postavljen v približno pol leta. Jasno, vsa zgradba je bolj ali manj montažna, vendar še zmerom zelo kakovostna in uporabna. Tudi to je gospodarstvo. Da se ves čas kaj premika, da denar kroži ali, po domače, biznis laufa. Ravno pred kratkim so na primer do konca porušili študentsko gledališče na kampusu in v nekaj mesecih zgradili popolnoma novega. In to kljub temu da je bilo staro še precej v redu in bi ga pri nas verjetno uporabljali še nadaljnjih nekaj desetletij.
In ko sem ravno omenil gospodarstvo; univerze v Veliki Britaniji se načeloma veliko povezujejo z gospodarstvom in podjetji. Precej zgovoren se mi tako recimo zdi nedaven primer. Ravno zdaj univerza gradi povsem nov center za obnovljivo energijo, katere glavnina financ je prišla ravno iz gospodarstva. Iz naslova farmacevtskega giganta Glaxo-Smith-Kline, če sem natančen. In če sem še bolj natančen, kar dvanajst (12) milijonov funtov od petnajstih. Si lahko zamislite karkoli vsaj na daleč podobnega temu v Sloveniji? Pa še niti to ni vse ... GSK se je zavezal, da bo tudi v prihodnosti investiral v ta center in tamkajšnjim študentom zagotavljal štipendije.
Iz tega bi se lahko tudi pri nas kaj naučili. Denar namreč mora krožiti, to poganja napredek. In napredek posle-
Foto: Matic Hriberšek
Povsem nov Inštitut za mentalno zdravje. Kljub temu da je zgradba škatla, je škatla s stilom. Inštitut je bil postavljen v dobrega pol leta.
dično pomeni več denarja in boljše življenje za vse. V tem primeru prav gotovo kroži veliko denarja. Primer, ki to dobro povzame, je sledeč ... Pred nekaj leti je univerza na kampusu postavila nekaj de-
set metrov visoko skulpturo, vredno 800.000 funtov (približno milijon evrov), preprosto zato, ker je do konca leta morala porabiti vsa sredstva, da ta naslednje leto ne bi bila zmanjšana.
Foto: Matic Hriberšek
Primer sodobne arhitekture na kampusu, ki se med seboj celostno povezuje.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 11. januarja 2013
Slo glasbene novice
Kočevska ska punk žurerska zasedba Sell Out je konec decembra v sodelovanju s skupino Muff napolnila domačo športno dvorano v Kočevju. Po uspešnem singlu Kaj naj naredim iz albuma The Best of (dvojna izdaja) s konca leta 2011 so fantje pripravljeni na nove podvige. Tokrat predstavljajo tretji single, pesem z naslovom Samota. ideja za pesem se je kitaristu skupine rodila že pred časom, a so jo končno privlekli iz predala, jo zapakirali v simpatično pesem, za katero je pred nekaj dnevi izšel tudi videospot. »Pesem Samota ima v ozadju prav posebno zgodbo. Motiv za nastanek besedila nam je nehote podal naš nekdanji pozavnist, katerega zgodba igranja pri Sell Out se je že pred leti končala. V nas je pustil velik pečat in iz tega je nastal dober komad,« so povedali člani zasedbe in dodali: »Pesem je vesela, nabita s pozitivno energijo, kar se nam zdi zelo pomembno, saj je tudi namen naše glasbe, da razvedri nas in naše poslušalce. V njej se Sell Out nekako najdemo, saj vsebuje tako primesi ska glasbe kot tudi pridih novejšega punk-rocka. Ponosni smo na Samoto. Za spomlad pa pripravljamo že novo presenečenje!«
•kifk
Pevka Nessy, ki se je v preteklosti že predstavila z radijskimi singli Najin raj, Ljubila bom naglas in Rožnat je dan, se tokrat predstavlja s čisto svežo pesmijo Ameriške sanje. Skladba govori o uspehu. Vsi si želimo v življenju uspeha, takšnega ali drugačnega. Vendar vsem ljudem ni namenjena enaka usoda - da bi se zgodba srečno razpletla in kjer bi človek zaživel Ameriške sanje. To pa še zdaleč ne pomeni, da se za svoje cilje nehamo truditi, ravno nasprotno. Dokler bomo sledili svojim sanjam in dokler človek vse naredi za to, da se premika proti svojemu cilju, je lahko s tem več kot zadovoljen.
MZ
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. IN & OUT - OD VIŠINE SE ZVRTI 9J||P§|||EL - ZADIHAJ 8. BOHEM -NIHČE IZ VESOLJA 7. PAPIR - PERON 9
- SE SE SPOMNIS
6. FOXY TE 5. TINKARA KOVAČ - JE TO RES 4. KATARINA MALA - KREDITNO SPOSOBNA 3. DEMETRA MALALAN - MALO FANTAZIJE 2. MIRAN RUDAN - RAD JO IMAM 1. MANCA ŠPIK - IZ PRVE RO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
DMP in Nebo nad Berlinom
Nobena skrivnost ni, da se je skupina Društvo mrtvih pesnikov (DMP) pri izbiri svojega imena pred več kot dvema desetletjema zgledovala po istoimenskem kultnem filmu Petra Weira z Robinom Williamsom v glavni vlogi. Kot profesor angleščine Williams v filmu pri svojih dijakih vzbuja ljubezen do književnosti in življenja.
Mrtvi pesniki so se s tovrstno citatnostjo spogledovali še večkrat v svojem obsežnem opusu šestih studijskih albumov, najočitneje morda s ploščo Vojna in mir (Tolstoj) in radijsko uspešnico Komu zvoni (Hemingway), svoji usmeritvi pa so ostali zvesti tudi s še vedno aktualnim ploščkom Krog (ZKP RTVS, 2010), na katerem so v retro-sodobni maniri rein-terpretirali vrsto svojih kompozicij ter s tremi povsem novimi skladbami nakazali, kam jih vleče v prihodnosti. Tako so poslušalci že lahko ocenili skladbe Pod oblakom (2010), Rabm 2, V tvojih rokah (2010) in hit letošnjega politično vročega poletja Pingvin. DMP-jevci se na začetku leta 2013 ponovno vračajo k svojim koreninam in vanj vstopajo z navezavo na še en kultni film - Nebo nad Berlinom Wima Wendersa.
Nebo nad Berlinom, istoimenska skladba, je po besedah avtorja besedila in glasbe Alana Viteziča, sicer tudi front-mana skupine, avtobiografsko obarvana in naj bi nastala dobesedno v letalu nad Berlinom. Drugi člani skupine -kitarist Peter Dekleva, basist Tomaž Koncilija in bobnar
Marko Zajc - ki so prispevali vsak svoj delež k aranžmaju, se strinjajo, da gre za eno od Alanovih najboljših besedil. To v skladnosti z minimalistično glasbeno spremljavo s svojo ljubezensko-hrepenenjsko metaforiko in v duhu Horacovih besed. Skladbo Nebo nad Berlinom, ki jo najdemo na albumu
Foto: Borut Peterlin
Zasedba Društvo mrtvih pesnikov
Krog, so DMP-jevci pred radijskim lansiranjem ponovno vzeli pod drobnogled, jo pod producentsko taktirko Žare-ta Paka še dodelali, zvočno in izrazno pilili, dokler niso bili prepričani, da z »neba nad Berlinom« dežujejo njihova čustva in se berejo kot odprta knjiga. S svojim baladnim tonom in sugestivnostjo bo pesem prav gotovo našla svoje mesto na glasbenem podiju in osvojila srca slovenske publike. Promocijo pesmi bo podprla serija koncertov skupine, na katerih se bodo člani zasedbe DMP pokazali v izvedbeno, scensko in stilsko prenovljeni in še kako živi podobi. »Gre za pesem, ki vname srce. Govori o srečni ljubezenski zgodbi z nesrečnim koncem, ki je nastala, ko sem se pred nekaj leti odpravil v Berlin. V Ljubljani je bila megla, poleteli smo skozi oblake in po nekaj minutah, ko smo se dvignili nad njih, je letalska kabina zažarela v žarkih sonca. Počutil sem se, ko da sem v nebesih. Vzel sem revijo s sedeža pred mano in na zadnjo stran spisal ljubezensko zgodbo Nebo nad Berlinom,« je o pesmi povedal pevec skupine in večinski avtor skladbe Alan Vitezič.
MZ
Filmski kotiček
To so 40
Vsebina: Mlada zakonca Pete in Debbie praznujeta svoj 40. rojstni dan. Ob tem se oba spopadata s spoznanjem, da leta letijo, vendar tega strahu nista v stanju ozavestiti, zato se nanj odzoveta vsak na svoj histeričen način. Debbie laže o svoji starosti, medtem ko je Pete že dve leti skrivoma na viagri. Poleg tega se jima življenje finančno sesuva. Petova založba alternativne glasbe veselo tone, njegov oče je luknja brez dna, medtem ko v njeni trgovini ena od zaposlenih pridno krade denar, za povrh vsega pa je ena od njih mlada in izjemno seksi punca, ob ka-
This is 40
Igrajo: Jason Segal, Megan Fox, Paul Rudd, Leslie Mann, John Lithgow, Maude Apatow, Melissa McCarthy, Lena Dunham, Albert Brooks, Ryan Lee, Chris O'Dowd Režija: Judd Apatow Scenarij: Judd Apatow Žanr: komična drama Dolžina: 134 minut Leto: 2012 Država: ZDA
teri Debbijin mož Pete precej težko diha. Za povrh sta njuna otroka na pragu najstništva in odvisna od raznih ipadov, ipo-dov in drugih naprav, s katerimi ves čas visita na spletu ...
Judd Apatow, nekoč in še vedno čudežni deček novega vala »komedije«, je s filmom To so 40 končno uspel dopovedati, kaj pravzaprav počne: rad bi bil novi Woody Allen. Avtorsko namreč snema tisto, kar ga v življenju v danem trenutku najbolj muči in v to vplete nekaj komičnih prizorov, zato ni čudno, da s starostjo postaja boljši ali vsaj prebavljiv.
Film se ukvarja z zanimivo premiso, da se človek pri 40 zave, da mu celotno življenje ne leži več pred nogami kot pri dvajsetih. Občutka nesmrtnosti ni več. Nabor neskončnih možnosti je skrčen, polovica življenja je mimo in kar boli, ni spoznanje, da je življenje utirje-no, temveč to, da so nekatere priložnosti za uresničitev želja in ciljev za vedno mimo. Zgodi se psihološki premik, ko nasto pi pogajanje s samim seboj, da je tisto, kar imaš, dovolj dobro oziroma da mora biti dovolj
dobro. Vzpostavi se nova čustvena obramba pred kislim spoznanjem, da nekaterih stvari ne boš več mogel narediti in človek se nato s priznanjem svoje notranje lenobe in inerce sprijazni, da je marsikateri vlak že odpeljal in si oporo prisebnosti zgradi na tistem, kar je uresničil ali ima, a to je uspešno le, če si uresničen človek ali pa imaš vsaj otroke, ki te zamotijo. Še najbolje je, kot v veliki večini primerov, če se uresničenost lastnega potenciala in imeti potomstvo skladata.
Film To so 40 zato nazorno pokaže, da smo v glavah vedno vsi le najstniki in da je odraščanje le sposobnost prepoznati, kdaj biti resen, je pa vseeno pretresljivo, ko te staranje ujame nepripravljenega. Glavna junaka sta osebnostno tako še vedno na nivoju 20-letnikov, ki se soočata s kruto resnico, da
nista več toliko fleksibilna, da bi lahko živela kako drugače, kot živita, čeprav ju strah pred grozečo revščino ubija. Avtor filma po izobraženski plati žal ni Woody Allen, je pa zato toliko bolj priljuden. Namesto hladnega in znanstvenega psihološkega seciranja smo dobili film, ki je bolj zbirka prijetnih in delno komičnih situacij družine, ujete v predmestnem snu, ki se izkaže za laž. Ker gre za osebnoizpovedni film, pogrešamo malce več poglobljenega doživljanja, a film vseeno postreže z dovolj zabavnimi prizori, da se bodo 35+ let stare družine poistovetile s tegobami glavnih junakov, čeprav je škoda, da se film s to zanimivo temo ukvarja zgolj površinsko, nedvomno pa predolgo, kar dve uri in 15 minut. Judd Apatow pač ni Woody Allen.
Matej Frece
j oven (21.3. - 20.4.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tiste stvari, ki temeljijo na preteklosti. Pomembno bo, da naredite rez in rečete bobu bob. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Resnica je, da bo vaše srce ognjeno in da se boste znali boriti.
bik i,
(21.4. - 20.5.) *
Odločili se boste in naredili rez. Življenje vam bo ponudilo mnogo ugodnih priložnosti. Veliko aktivnosti bo razbrati na področju službe. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. Iz zvezdnih namigov vas čaka tudi teden strasti v ljubezni.
m dvojčka (21.5. - 20.6.)
Teden prinaša preobrazbo in transformacijo. Zaključili boste nekaj iz preteklosti. Izkušnje vam bodo pomagale napredovati v modrosti. Hrepeneli boste po osebni svobodi. Pravilno bo, da se pogovorite o tistem, kar vas moti ali boli. Sreča vas bo spremljala
hk rak
(21.6. - 22.7.)
Pred vami je pomemben teden. Vaše srce bo ognjeno in potrudili se boste ustvarjati harmonične odnose. Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Lahko se vam izpolni srčna želja. Življenje bo prineslo mnogo pozitivnosti in ugodnih rešitev.
lev
(23.7. - 22.8.)
Pilili se boste s pomočjo odnosov. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo ogledalo. S srčnim izvoljencem se morate pogovoriti. Optimizem, dobra volja in navdih boste s pridom uporabili tako v službi kot v prostem času.
m DEVICA ' (23.8. - 22.9.)
Razmislili boste o tem, kaj lahko še spremenite. V svoje življenje privabljate zanimive ljudi. In ravno s svojim znanjem lahko osrečite druge. Blesteli boste v pogledu ljubezni. Popaziti bo treba na zdravje. Nujno bo, da telesu v naravni obliki dovajajte dovolj vitaminov in mineralov.
v
petek • lS. januarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
VINO S ŠTAJERSKEGA
TIŠINA, SPOKOJ
OBVEŠČEVALNI CENTER
REČNA OBALA
TROPSKO DREVO
PTIČ TEKAČ
VLAGA, MOKROTA
ZAPUŠČINA, OSTAVEK
DREVESCE, DRVCE
NAS KIRURG, ONKOLOG, BRECELJ
SIVA MORSKA GLINA
OSKRBA
SILICIJ
TOKAJEC
NASLON
STAROGRŠKI VRČ
ZELEZOV OKSID
VARUH
TROPSKI SADEZ
OBOROZEN, SPOPAD
ŠKROBNO LEPILO
ZNOJNICA
LUDVIK AČKO
CERKVENO PETJE
DINAR (POGOVORNO)
KRIČANJE
VODJA MENIHOV
MILNI MEHURČKI
ZNAMKA KAMIONOV
POVEDNI NAKLON
PRENOSNA POSTAJA
«M m2
RIMSKA 6
OBDELOVALNA POVRŠINA
HRVAŠKI MODERATOR MLAKAR
CARJEVA ZENA
VELEUM
OTROŠKA ROKA
NEPROFESIO-NALEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKIA = gorske reševalne sani, tudi akija, aki, INDIKATIV = povedni naklon, LEKIT = starogrški glinast vrč za mazilno olje, tudi lekitos, MELET = eden od Sokratovih tožilcev, ROMER = danski pisatelj in igralec (Knud, 1960-), SREMAC = srbski pisatelj, satirik in humorist (Stevan, 1855-1906, "Pop Čira in pop Spira"), STAMP = angleški filmski in tv igralec (Terence, 1939-, "Teorema"), TUTOR = varuh, skrbnik.
■jeieiue 'bo^oj
'fiue§ 'eoueo 'jaAHO 'eAjfu '^oj ^oa 'Aue^puj 'eued 'jedo '|ejo>i 'vi 'da| 'eufoA 'jojni 'ep '¡s 'e§eu 'eojajs '>^3 '^eoaejp '^olu 'oeie^ej 'eizejqod 'oejeieis 'aejjzejp '}eue|/\| '9||W3 'jeiuoy 'diueis :ouabjopoa '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 19. januar 2013:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 20. januar 2013:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
PONEDELJEK, 21. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 22. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 23. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 24. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 25. januar 2013:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Gospodarski izziv na Radiu Ptuj. Vsak ponedeljek po 11. uri, ponovitev v torek ob 19.10.

tehtnica
ctr- (23.9. - 23.10.)
Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Jasno je, da boste pri tem uspešni in to bo občutiti predvsem finančno. Lotiti se boste morali sinteze in popaziti na zdrav način prehranjevanja. Vsekakor bo dobro, da telesu v naravni obliki dovajate vitamine. In varujte se stresa!
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Kreativno izražanje vam bo dalo krila. Pričakovatije, da vas bo v tem tednu spremlja sreča in obilica ugodnosti. Srečno roko boste imeli tudi pri nakupih. V ljubezni bo vladalo ravnovesje in vajeti usode boste znali povleči tako, da imate koristi. Obudili boste znanja duhovnosti.
kozorog
(H. l2. - IO. l.)


Najbolje se boste počutili doma. Narava bo vaša učiteljica in privlačili vas bodo tudi adrenalinski športi. Vsekakor se bodo zadeve v službi obrnile v vašo korist. Pri denarju bo vladalo ravnovesje in tako boste lahko varčevali. Srečen dan: ponede-
vodnar
(Il. l. -18.2.)
Srce vam bo pripovedovalo zgodbo o življenju. Tako boste našli svojo muzo in ustvarjali. Označeval vas bo notranji nemir in tako boste morali najti tehnike sproščanja. Pred problemi ne boste smeli bežati, ampak jih boste morali aktivno reševati. Združili boste svoje znanje in modrost.
Razmišljali boste o tistem, kar odstopa in se pilili v intelektualnem iskanju. Čas bo ugoden za pisanje občutkov in morda boste delovali nekoliko nezbrano. Dobro se bo umiriti in v miru ločevati zrno od plev. Jasno je, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili.
ribi
(19.2. - 20.3.)
Raziskovali boste svojo preteklost in vendarle morate ugotoviti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar vas bremeni. Ne iščite lažjih poti - čas je v osnovi zelo srečen. Končno boste našli lastno zadovoljstvo in zasijali s talenti, ki so vam dani. Blesteli boste v komu-
n
20 Štajerski
Domača rast
petek • 18. januarja 2013
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Neven Borak
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorju
Rodil se je 27. februarja 1996 na Ptuju. Do četrtega razreda je obiskoval osnovno šolo v Zavrču, potem pa OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer je zaključil deveti razred kot zlati odličnjak, sedaj pa je v drugem letniku v Gimnaziji Ptuj. Pisal je že od začetka osnovne šole, resneje pa se je s tem začel ukvarjati v sedmem razredu, ko je na državnem natečaju Osvojimo vesolje, ki ga je takrat razpisala Tehniška založba Slovenije, osvojil 1. mesto s fantazijskim proznim delom Maj v vesolju. Pojavil se je še v časopisu Štajerski tednik in na Radiu Ptuj, objavljal pa je v šolskih literarnih glasilih in v literarni reviji Mentor (rubrika Najstnik).
Neven je o sebi še povedal: »V prostem času romane ali pa posedam s
zapravljam na računalniku...«
Domača rasi
Neven Borak
O objavljeni epiki
Pripovedni svet v objavljenih delih je predstavljen kot oster, mučen in prazen. Prelivanje po praznih prostorih je izrazito meditativno, književne osebe »nepomembne«, zdolgočasene, njihove medsebojne korelacije so pogosto nelogične in absurdne. Njihovo življenje je podvrženo absurdu, ki v pripovedi pogosto prehaja v nadrealizem, s katerim ga povezuje vsaj nekaj, zanj značilnih potez: premikanje po poljih duševne transcendence in meditacije, mehko prehajanje med sanjskimi in realnimi svetovi, hitre preobrazbe oblik, stapljanje med človeškim in predmetnim.
V obeh pripovedih imamo tudi opravka z eksistencialistično idejo prisile bivanja. Osrednja oseba je, kot da biva z razmerjem tujskosti do neprijaznega sveta; takšne so podobe otoka, postaje, vlaka in mesta. Temeljni avtorjev motivacijski vzgib je torej v človeški ničevosti (brezpomembnosti), osebe so, ker pač so. V njih ni bivanjskega presežka - edina kreativnost, ki jo zmorejo, je brezzvezno posedanje in počasno premikanje po prostoru in času.
Izjemno hermetična in utesnjena poetična atmosfera mladega pisca je potrditev njegove visoke stopnje izraznih zmožnosti, hkrati pa nam ti besedili predstavljata pisca z nadarjenostjo za oblikovanje literarnega besedila tudi na stilni ravni. Skoraj v sleherni povedi gre iskati še druge, skrite pomenske plasti - tako zaporedje besed ni zgolj in samo to, je tudi nekaj za njimi. In še veliko več ...
David Bedrač
Otok
Čez opustele planjave piha s kamnite obale oster, mrzel veter. Valovi se besno lomijo ob pečinah. Na videz neprijazno, vendar meditativno okolje. Otok je zapuščen. Pravzaprav ne vem, če sploh obstaja. Tu in tam je najti sledi nekdanjih prebivalcev, ki so vse življenje živeli v otoški meglici in vetru z morja, ki je bičal zgubane, a utrjene obraze. Nad travnato pokrajino ves čas plava siva meglica, ki še bolj poudari melanholično nrav otoka. Le kaj počnem tu, bi se lahko vprašal, kako sem sploh prišel sem. Ne vem. Moj edini cilj je vrh hriba, daleč, daleč stran, zavit v oblake, ki skrivajo to, kar si želim. Pot si utiram zdaj skozi robustne grmovnice in travo, ki so v teh razmerah preživele tu, zdaj po ozkih kozjih stezicah, ki so jih napravili pastirji.
V	daljavi, v majhni špilji v klifu, zagledam utripajočo laterno. Ne bojim se je - nasprotno - kar nekako domača se zdi.
»Padel je, padel veliki Babilon,« pravi in izgine v apnenčasto notranjost otoka. Stezica vodi mimo velikih balvanov - nikamor.
V	besnenje valov pod mano, globoko ob vznožju klifa. Sunek vetra me agresivno sune, ko se zažene v obalo. Laterna zaplava nad jekleno gladino temnega morja. Čaka me. Čaka me veliki Babilon, pribežališče mojih demonov, kjer so se vlačugali preprosteži in kralji. Kjer so požrli, kar se je požreti dalo, in popili, kar se je popiti dalo. Približujem se čerem, kot da ne
bodo nikoli prišle, čeprav mi robustna skala meri v čelo. A še preden mi zdrobi lobanjo, se spremenim. Spremenim v del otoka. V večno meglico, ki jo neusmiljen veter zanaša sem in tja, po hribu navzgor, v travo, ki se upira zmrzali, in v duše pastirjev, ki prebivajo na vrhu, zavitem v oblake ...
Postaja
Betonska ploščad ... Pred mano tiri, v daljavi mesto. Sive torte, ki jih občasno razbije rumena svetloba luči, in tišina, ki jo tu in tam zmoti le loputanje z vrati. Peron je medlo osvetljen, klop, na kateri sedim, se komajda drži skupaj, večkratna žrtev vandalov in tistih, ki nočejo, kamor morajo.
Nikjer ni nikogar, le luč občasno crkne in ponovno medlo zabrli. Le tam, za mano, je nek možakar. Sprehodim se do tesne gajbe, v kateri sedi. Oblečeno ima s kavo polito uniformo, zdolgočaseno grizlja kruh z maslom in bere včerajšnji časopis. Ko me opazi, ga odloži predse in me prestreli s pogledom. Sredi nosu se mu bohoti velik, masten in važen mozolj.
»Kva je!?« zalaja, da na okencu pristane košček kruha z maslom. »Na kateri postaji sem?« slišim reči samega sebe v svoji glavi, ne da bi se iz mene prebil kakšen zvok. »Kva jest vem, stari. Used se tam pa pučak na vlak pa pejd gor! Pa nehite me spraševat, ka pa jest vem kva delam tu! Sam u miru svoj cajteng berem, z to me pr mir pust!«
Ker od možakarja ni bilo pričakovati česa več, sem se pač vrnil ob tire.
Spremenilo se ni prav nič, razen da je zdaj na moji klopi sedel nekdo drug. Ženska je bila že v letih. V roki je držala berglo, glavo so ji krasili beli kodri, v naročju pa ji je ždel velik, oranžen maček, ki se je z zanimanjem zastrmel vame. Ženska me ni opazila. Po licih so ji, iz meni neznanega razloga, drsele solze, sama pri sebi pa je tiho ihtela. Oranžni muc je nenadoma vstal, se zadovoljno pretegnil in brezbrižno stekel čez tire v grmovje. »Edvard!« se je razhudila starka in si obrisala lica, »takoj pridi nazaj, Edvard! Brez tebe se bom izgubila!« Stopila je na tire in nato skozi vrata vagona, ki se je nenadoma in neslišno pojavil od nikoder. Temna notranjost je zevajoče čakala. »Ja pejd zdej al kva čakaš? Sej te ne bom sam not nesu,« je zatežil možakar v uniformi, ki se je naenkrat znašel za mano. Opotekel sem se notri, v prostor, ki se je manjšal in večal, spreminjal barvo in mečkal sedeže. Vlak brez strojevodja.
Pokrajina je tiho hitela mimo. Sive torte in opuščene ulice. Kar prepirale so se, katera je bolj brezzvezna.
Vlak se je ustavil. Vagon je bil spet vagon. Vrata so se odprla in vame je zazevala praznina. Črnina. In starka - prijazno me je gledala. »Gospodič, bi mi prosim pomagal? Zadnje čase nisem več tako mlada, kot sem bila.«
Žensko sem prijel pod roko in skupaj sva se sprehodila v brezpomembnost .
petek • 18. januarja 2013
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993)
Potrčeva vojna leta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vojna je Potrča doletela, ko je bil pri vojakih kraljeve vojske v Makedoniji. Ob vrnitvi je organiziral ilegalno delo proti okupatorju. V taborišče Mauthausen je prišel tako, da so ga aretirali že kar na vlaku poleti 1941, ko se je peljal na zvezo na Ptuj. Do spomladi 1942 je preživljal strahote koncentracijskega taborišča, kjer je več desetkrat ušel smrti. Izpu-ščali so jih v skupinah po dvajset, ko so mislili, da jih peljejo na streljanje. Takrat je na novo zaživel. 1943 je že bil v partizanih na Gorenjskem, a je bila za njim poslana depeša o likvidaciji, saj je
postal sumljiv zaradi hitrega odpusta iz taborišča. Nato je bil novinar pri Ljudski pravici na Bazi 20, po vojni v Beogradu, od 1947 pa dolgoletni urednik in direktor založbe Mladinska knjiga v Ljubljani. Do konca življenja je ostal zvest narodnoosvobodilnemu boju in socialistični revoluciji, zadnja leta življenja tudi s tesnobo. Vendar ne moremo Potrču očitati, da se je podredil kaki vladajoči literarni teoriji, njegova obsedenost s kreflovstvom je »štrlela iz ožin tedanje družbenopolitične in kulturne zavesti« (BOHANEC 1983: 433).
Prelomnico v delovanju ptujske gimnazije predstavljajo tride-
seta leta 20. stoletja. Med dijaki so prevladovali otroci državnih uslužbencev, manj jih je bilo iz kmetov, še manj iz trgovskih in obrtniških vrst, najmanj pa je bilo vpisanih dijakov iz delavskih družin. Potrč je vstopil v gimnazijo v šolskem letu 1925/1926. Takrat se je gimnazija imenovala Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisan je bil kot Janez Potrč, rojen 1. januarja 1913, očetu Janezu Potrču, mlinarju in posestniku, ter materi Elizabeti iz Štukov 15. Vpisnica iz II. razreda govori, da je bil njegov razrednik suplent matematike in fizike Stanko Sila. Potrč je bil nezadostno ocenjen iz srbohrvaščine in francoščine,
Ivan Potrč (v spodnji vrsti drugi z leve) s sošolci 4. b-razreda Državne gimnazije Ptuj
tako da je moral opraviti razredni izpit iz teh dveh predmetov 31. avgusta 1926. Pripombe o učencu navajajo, da je manj nadarjen in nestalen v učenju, vedenje je lepo, na splošno je skromen. V šolskem letu 1926/27 je bil nezadostno ocenjen iz francoščine in fizike. Glede učenja je srednje nadarjen, a nestalen in »špekulant«. Vedenje ima prav lepo. Tudi v III. b-razredu je opravljal popravna izpita iz francoskega in srbohrvaškega jezika. Razrednik Ivan Molinaro je zapisal, da je malo nadarjen, precej delaven z lepim vedenjem, splošno pa telesno zanemarjen in neokreten. Direktor gimnazije je bil dobrodušni dr. Josip Komljanec, in sicer od leta 1922 do 1933. (Pisateljica in odvetnica, tudi nekaj časa dijakinja ptujske gimnazije, Ljuba Pren-ner mu je posvetila kriminalno povest Trojica). V šolskem letu 1928/29 je opravil IV. b-razred z dobrim uspehom, pri učenju je bil zelo priden, vedel se je dostojno in spoštljivo, a nekoliko nerodno. Na splošno pa je opisan kot srednje nadarjen, delaven, tih in miren. Tako je z lepo pisavo vpisal razrednik Ivan Molinaro. V šolskem letu 1929/30 je izdelal V. razred z dobrim uspehom, postal je resen in se zanimal za leposlovje. VI. razred je končal prav tako z dobrim uspehom. V šolskem letu 1932/33 je obiskoval VII. razred. Njegov razrednik je bil Beograjčan Miloš Bermanovič, ki je povzročal predvsem na konferencah trenja in nasprotovanja med pro-
Foto: zasebni arhiv
Ivan Potrč okrog leta 1934 kot 21-letni mladenič. (Fotografija je last Potrčeve družine.)
fesorji, saj je bil režimski človek. Pisal je v srbohrvaščini, Potrč je bil v vpisnici označen, da je jugoslovanske narodnosti, sicer pa pri učenju marljiv s smislom za književnost. Iz vpisnic je razvidno, da se je mladi Potrč s prvimi dobrimi ocenami in petkami srečal šele v zadnjih gimnazijskih letih. Do teh prvih odličnih ocen mu je pomagala Prešernova pe-
sem in mu razgrela domišljijo, tako da ob Ajdovskem gradcu ni pisal šolske naloge, temveč je izpovedal v nalogi neko bolečo resnico o vsakdanjem življenju. Gorenjske do takrat še ni videl, poznal pa je Gomile nad domačo hišo, vurberško Grmado in prigode romantičnih junakov v delih Finžgarja in Sienkiewicza.
Nadaljevanje prihodnjič!
Vir: arhiv KIP
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. januarja 2013
(R RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	j
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 18.1.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Selce - čas okrog Božiča 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani
18:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart
19:35 Duhovna oaza
20:00 GoriSnica - Iz naših krajev
21:10 Utrip iz Ormoža
22:10 Glasbene novičke z Ingrid
23:00 Video strani
Video strani
Božični koncert KUD Markovski zvon 2011 Glasbene novičke z Ingrid Mesečna kronika iz Občine Lenari Glasbena oddaja Ptujska kronika
Seja sveta Markovci - ponovitev
Video strani
Oddaja ŠKL
Duhovna oaza
Glasbene novičke z Ingrid
Oddaja iz Občine Markovci
Ujemi sanje
Polka Majoika
Video strani
NEDELJA 20.1.
00:00 Video strani
8:00 ŠKL
9:00 Kulturni večer v spomin na Valentina Žumra 10:00 Glasbene novičke z Ingrid 10:40 Ptujska kronika 11:00 Mesečna kronika iz Občine Videm 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Revija Ljudskih pevcev 3. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Revija Ljudskih pevcev 1. del 18:30 Mesečna kronika iz Občine Lenart 20:00 Starše - Revija Ljudskih pevcev 2. Del 21:20 Video strani
00:00 8:00 9:15 10:00 11:00 11:45 12:00 15:00 18:00 19:00 19:30 20:00 21:15 22:30 23:30
PONEDELJEK 21.1.
00:00 Video strani
8:00 Srečanje ljudskih pevcev v Lancovi vasi 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Mesečna kronika iz Občine Videm 19:00 Od kleti do kleti s prijatelji 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA

Petek 1B.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pan. 8:25 Kuhiojiea-pon. 10:00 Ptujska kronika - pen.
1:20 Modre -pon. ItDO Repi TV Urmož 5:35 Kuninjica
6:00 Duhovna maja - IS. oddaja - pon. 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:35 Cista umetnost - IS. t
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 20.1.
9:00 Ptujska kronika-pen 9:20 Kuhmjica
10:10 Duhovna oaza -15. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske - fl. oddaja - pen.
13:10 Pieged tedna -
13:25 Zemlja in ______. ,
3:50 Spert(ne)-13. oddaja-pen..
-ifedd;
Idaja-pon.
5:15 Gostilna pr Francet -13. oddaja UO Ptujska kronika-pon
_______v._________ ...oddaja-pon.
1B:20 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon
aa nn |jj_i._ i__________" ' A« nn u..il______ji__:
Spoi
PtUjL______________ _____
21:30 Mo» scena-17. oddaja-pon.
20,00 20:20 21:00
-pon.
, . .-13. oddaja-ira.	____________ ,
ujske odrskedeske r1l oddaja - pon. 21:25 Meto seena -17. oddaja : pen.
uisha kronika-non 20:20 Kultura na dlani -11, oddaja - pon. 20:50 Spe"'--1 —
21:50 Re0 TV EoiiSnica-pon.
lort(no) - pon.
________jto scena -17. o_____ .
21:45 Duhovna oaza -15. oddaja - pen.
9:00 Ptujska kronika-pon lovna oaza-IS. oddaja
Sobota 19.1. ):QQ Ptujsk 0:00 Dunoi ladro - pon.
______main ml-13. oddaja-pon.
2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna
3:20 Rem TV Onnoî - por. 5:15 Mnjlca-pon. 6=00 Ptujska kronika-pen
^ujskakronika-bon. 8:20 Dista umetnost -15. oddaja - pon.
3:35 Pregled tedna - pon. 9:35 Nikaragva - Deiela velikih priložnosti - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20 23 Zemlja in mi-13. oddaja-poo. 20:55 Kultura na dlani -11. oddaja - pen. 21:25 Ptujske odiske deske -11. oddaja - pen. 22:00 Ptujska kronika - pon.,
w
PTUJSKA TELEVIZUA
Ponedeljek 21.t.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
9:25 Kuhinjica- pon.
9:50 Modro - pon.
0:45 Pregled tedna-pon.
5:00 Pomurski tednik
5:40 Kuhinjica
7:00 Povahilo na kavo-pon
7:35 Pregled tedna
0:30 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon
loto scena -17. oddaja-pen. ;ort(no)-13. oddaja -pon.
______ista umetnost -15. oddaja - pon.
21:40 Dartur - Vojna za vedo - pon.
www.petv.tv
Spmiljjl! nas li'ilm lud: na Î2 n SIOL TV
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
chevrolet kalos direct	2006	3.450,00«	72.000 prev	kov.sv. zelena
citroen dynamiquec4 picass01.616vvti	2010	10.400,00 €	prvi last.	kov. srebrna
nissan comfort almera tin01.816v+plin	2001	3.090,00«	klima	kov. sv. zelena
ford fiesta 1.31 sun edition	2003	3350,00 t	prvi last.	kov. zlata
aixam evolution 400	2000	2.700,00(	el. stekla	kov. bordo
fiat multipla 1.616v sx100	1999	1.950,00«	klima	kov. zlata
seat ibiza 1.9sdi signo	2002	3.120,00«	avt. klima	kov. srebrna
alfa r0me01461.41	1995	750,00«	84.000 prev.	kov. bordo
daewoo matiz1000 com. cool	2003	1.990,00«	74.000 prev.	kov. moder
opel corsa 1.212vc0mf0rt	2002	2350,00 €	servo volan	bela
toyota s0lc0r0llavers02.2d-4d	2007	7.800,00«	prvi last.	kov. siva
peugeot 2061.4ix-line	2002	1.990,00«	82.000 prev.	kov. bordo
volvo c301.6td	2007	8.250,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault scenic 1.9 dcidynam. lux	2004	4.250,00«	serv. knjiga	kov. bordo
mitsibishipajero pinin 2.0 gdi	2000	4.150,00«	prvi last.	kov. črna
renault twingo1.2 open	2006	3.990,00«	31.000 prev.	kov. črna
peugeot 1061.01	1999	1350,00«	78.000 prev.	kov. zelena
nissan qashqa11.616vtekna	2007	9350,00«	serv. knjiga	kov. Črna
citroen exclusiveö picasso 1.4vti 95	2001	10390,00«	21.000 prev.	bela
citroen xsara picass01.816v sx	2001	1.990,00«	servo volan	kov. zelena
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O pMiklavž c.e.0.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2006	8.780,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
BMW 318 D LIMUZINA	2008	12.180,00	ALU PLAT.	ČRNA
CITROEN C31.4HDI	2010	5.850.00	KUMA	BELA
FIAT PANDA 1.3 MULTUET	2008	4.150.00	KUMA	BELA
FORD GALAXY 1.9TDI	1999	1.980,00	KUMA	BEL
OPEL CORSA 1.3 CDT1 ENJOY	2010	6.980,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010		12.990,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 207 1.4 i TRENDY	2009	6.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HOI	2009	8.150.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2006	3.980,00	KUMA	BELA
SEAT CORDOBA 1.416 VFRESC	2009	5.680,00	KUMATR0NIC	RDEČA
TOYOTA VERSO DYNAMIC D40	2010	13.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUT0M.	2005	6.180,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF 1.6 i	2008	9.780.00	KUMA	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 4X4 KARAVAN	2002	4.980.00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN	2008	10.250,00	AVT. KLIMA	BELA
VWT0URAN 1.9TDI	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Do konca februarja -20% gotovinski popust
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
FRIZERKA Z DOLGOLETNIMI izkušnjami v priznanih salonih vam v DO-MINU CENTRU NA PTUJU, FRIZERSKI STUDIO M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €, barva-nje-striženje 28 €. Tel. 070 420 499.
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
TELIČKO simentalko prodam. Tel. 041 848 359.
PRODAM osem odojkov, težkih okrog 25 kg. Tel. 040 561 699.
PRODAM odojke, težke okrog 30 kg, možna dostava. Telefon 031 420 891.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva, smrekova, suha, kratka za štedilnik ali za podkuriti. Cena za 4 m3 je 120 EUR s prevozom. Tel. 041 620 853.
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, žagovino ali skobljance. Tel. 051 890 761.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIMO mlado brejo kravo ali telico, lisaste pasme, simentalko. Tel. 041 513 621, po 16. uri.
PRODAM dve telici simentalki, pašni, po izbiri, in eno teličko, staro 6 tednov, simentalko, ter seno, možna menjava. Tel. 031 840 282.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 120 kg, prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
BELE koši, težke 4 kg, po 4 € za žival, naročila po telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
KUPIM traktor, tip je lahko Zetor, Ur-sos, Ferguson, Univerzal ali podobno. Tel. 041 680 684.
PRODAM tri svinje, težke od 150 do 180 kg, domače reje. Telefon 761 04 93.
NEPREMIČNINE
IsmL
SMInepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Samostojna hiše
Ptuj, center, gr. l. 1965, 312 m2 tl. pov., zemlj. 435 m2, PC
109.800 €._
Kukava, v celoti ob. 2006, 152 m2 pov., zemlj. 1.985 m2, čudovito finalizirana, PC. 129.900 € - možna menjava za stanovanje
v Ptuju._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
KUPIM nakladalko SIP starejše izdelave, lahko tudi druge znamke, v kakršnem koli stanju, tračni obračalnik, rotacijsko kosilnico, cisterno za gnojevko in ostale kmetijske stroje. Tel. 041 368 437.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM gozd v Starošincah v izmeri 57 arov. Tel. 041 496 336.
DOM STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
V NAJEM oddamo 2,5-sobno stanovanje v Gorišnici. En mesec brezplačno. Tel. 031 744 413.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto Mercedes-benz E, razred E, 200 CDI, classic, letnik 2004, prevoženih 227.000 km. Tel. 041 764 395.
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel
02 629 62 77.
petek • 18. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 18. januar
17:00
18:00
18:00 18:30 19:00 19:00
19:00
19:00
19:30 20:00 20:00
Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju, predstavitev dokumentarnega filma Aleksandra Kelneriča, Himalaja od blizu
Lenart, Dom kulture: večer arij iz oper in operet, zbiranje prispevkov za tekmovanja pevcev doma in v tujini
Slovenja vas, Gasilski dom: Košicenbal, tradicionalno luščenje bučnic
Ormož, MPI, staro sodišče: 20-urni začetni tečaj ruščine
Kot, turistična kmetija Hlebec: Antonovanje na Kogu, koline in kogovska vina
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert Balkantura (klasično prefinjena
etno glasbena zvrst, prirejena za komorni orkester in komorni zbor/soliste) v izvedbi
Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla in komornega zbora Kor s solisti
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: koncert ZGŠ sv. Petra in Pavla in Komornega
zbora KOR iz Markovcev, BalkanTura
Slovenska Bistrica, Dom svobode: komedija Seks in ljubosumje, Šentjakobskega gledališča Ljubljana
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Petra Turrinia Jožef in Marija, za izven Ormož, Kulturni dom: ogled filma Vitomirja Kaučiča
Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Dvospev Blaža Remica in Nanče Muck, slovenske popevke in popularne pesmi od 60. do 90. let
Sobota, 19. januar
8:00
9:00
10:30 11:00 14:00
16:00
17:00
18:00 18:00
18:00
18:30 20:00
Markovci, vaški dom Prvenci Strelci: člani Turističnega društva vabijo na koline, ob 17:00 zaključek z večerjo za povabljene in člane
Podgorci, Kulturna dvorana: 10. vincekovanje s pohodom, svečana rez vinske trte s kulturnim programom ob 13:00
Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Trije prašički, lutkovni abonma Kog: Antonovanje na Kogu, srečanje starodobnikov Steyer kluba Kog Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, čurkarijada z Antonovim kvizom, ponovoletnim srečanjem kraljic, predstavitvijo 2. Čukavodiča in pokušino ocenjenih čurk Ormož, sejna soba mladinskega centra: kreativna pesniška delavnica z mentorjem Davidom Bedračem
Markovci, OŠ: prireditev ob 40-letnici ljudskega petja sekcije Ljudskih pevk FD Mar-kovci
Gajevci: tradicionalni turnir v kartanju, mega šnops turnir, PGD Gajevci-Placerovci Svetinje, svetinjska klet: Antonov otvoritveni večer, koncert kvinteta trobil Trombone connectrions, Akademije za glasbo v Ljubljani, predstavitev Antona Puklavca in društva Antona Puklavca
Videm, občinska dvorana: premiera komedije Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm Kog, cerkev sv. Bolfenka: tradicionalni Antonov koncert, MPZ Kapljica Ormož, Dom kulture: komedija Bitka med spoloma
Nedelja, 20. januar
:00
10:00
10:00 10:30
11:00
18:00
19:00
Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, zbiranje vozil Steyer kluba Kog, 10:00 slovesna maša z Antonovim žegnanjem, folklorni program, Antonova licitacija in druženje Ptuj, grad: januarski Muzejski vikend za starše in otroke, izdelava muzejskega koledarja, brezplačno
Ptuj, restavracija Gastro: OZ Čebelarskega društva Ptuj
Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert z Zverinicami prijateljicami, Matjaž Pikalo in
Autodafe
Majski Vrh, domačija Gregorečevih: Vincekov rez; odhod izpred Vidove kleti ob 9. uri (pohod traja 1,5 ure)
Videm, občinska dvorana: ponovitev komedije Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm Oplotnica, KTC: monokomedija z Jonasom Žnidaršičem
Torek, 22. januar
16:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: tržnica poklicev
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 17. januar: 19:00 Vse tiste lepe stvari
Petek, 18., in nedelja, 20. januar: 16:00 Odpleši svoje sanje; 18:00 Čudoviti načrt; 20: Vse tiste lepe stvari
Sobota, 18. januar: 16:00 Odpleši svoje sanje; 18:00 Vse tiste lepe stvari; 20:00 Filmski Ptuj, projekcija filmov lanskega Mednarodnega filmskega Kampusa
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. MostiCek, proteze in bela zalivka s popustom najcanejSi na Ptuju.
ZVEDELI SMO? CENJENI turi-sti-potniki, kaj bi se spraševali, kam bi se v prenočišče podali. V novo urejenem hotelu Petovio boste zadovoljno in srečno nočili in tudi kakšen kapučino v sobico dobili. Tudi mlade in zelo ustrežljive natakarice vas v sobico postrežejo, če pa ne morete spati, pa se v Casinoju vidimo in tudi tu vam bo prijetno. 1, 2 in 3, v hotel Petovio turisti vsi. Vam priporoča Zalika - Rozi.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega očeta, dedka in tasta
Alojza Leskovarja
(6. 4. 1934-23. 12. 2012)
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 108
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem našim sodelavcem, sošolcem, znancem, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za potrebe domače farne cerkve. Iskrena hvala gospodom župnikom, Karlu Pavliču, Janku Strašku in Antonu Pač-niku, za lepo opravljen obred, gospe Hedviki za besede slovesa, gospodu Hinku Dasku, pihalni godbi Talum Kidričevo in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Njegovi Tone in Lojzek z družinama
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš lahko v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage, mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
Elizabete Šegula
IZ SLOMOV 17 1913-2013.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, Branku za molitev in pogrebnemu podjetju Mir.
Tvoji najdražji
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; 15. jubilejni festival Prešmentane citre, citrarski koncert; Na citre igrata Janja Brlek in Peter Suiter; Največje uspešnice Simone Weiss - Simona Weiss in Slapovi, Pesem Beneških fantov, Fantje s Praprotnaa.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
www.tednik.si
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN Stanko Kobe
IZ CIRKULAN 52 A
Tih in boleč je spomin na 17. januar 2008, odkar zaspal v neskončni si čas, a hkrati ostal si tu del nas ...
Tvoji najdražji

i
n
W
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate mislimo mi vsi.
SPOMIN
Danes, 18. januarja, minevajo tri leta žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, naša draga
Ivana Veselič
IZ VIDMA 72 15. 8. 1931-18. 1. 2010
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu z lepo mislijo, podarite cvet in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako živel sem, in večni mir mi zaželite.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustil naš dragi mož, brat in stric
Stanko Zemljič
IZ KORESOVE 9, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu, jutri, v soboto, 19. januarja 2013, na pokopališču na Hajdini.
Žalujoči: žena Matilda ter ostali sorodniki
V neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Ane Kolarič roj. Zavec
IZ SPUHLJE 64 A
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem, znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše, za vsestransko pomoč in tolažilne besede ter podporo v teh težkih dnevih ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku SB Ptuj za zdravljenje in nego, svakinji Anici za molitve, društvu upokojencev za nošenje prapora, govornici Ančki za ganljiv poslovilni govor in pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi za organizacijo pogreba, g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše draga mame, tašče, babice in prababice
Juljane Pernek
rojena Cafuta
12. 2. 1929 t 6. 1. 2013
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč ter našo drago mamo pospremili od hiše žalosti do njenega zadnjega doma v tako velikem številu, nam darovali za cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Martinu Gašpariču in Ediju Vajdi za molitve na domu ter za opravljen cerkveni obred. Hvala zastavonošu, praporščakom ter nosilcem križev, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede ob slovesu doma in ob odprtem grobu, pevcem Feguš, podjetju Mir ter godbeniku za odigrano Tišino slovesa. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pomagali. Hvala tudi sodelavcem, podjetju ADK in Bolnišnici Maribor. Posebna zahvala gre Bolnišnici Ptuj - internemu oddelku za lajšanje bolečin. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči: vsi njeni
I " "" /V * k
Ormož • Za svojo varnost lahko veliko naredimo sami
Letos že trije vlomi na Ormoškem
V zadnjem času med policijskimi poročili ne najdemo le prometnih nesreč in vinjenih voznikov, vse pogosteje nas policija opozarja tudi o kaznivih dejanjih vlomov v stanovanjske objekte, krajah vozil in drugih kaznivih dejanjih pred katerimi se lahko z ustreznimi ukrepi dokaj dobro zavarujemo tudi sami.
V pogovoru s komandirjem Policijske postaje Ormož Edvardom Cvetkom smo izvedeli, da so bili v minulem letu na našem območju aktualni zlasti vlomi v vikende in vlomi v gostinske objekte. Leto se je za ormoško policijo na tem področju začelo pestro, saj so že v prvih nekaj dneh letošnjega leta obravnavali vlome v tri gostinske objekte v eni noči. V gostinskih objektih tatovi najpogosteje iščejo denar, med plen pa sodijo tudi cigareti in alkoholne pijače.
Tudi pri vlomih v stanovanjske objekte storilci najpogosteje iščejo denar, ki ga ni mogoče izslediti, ker nikjer ne piše, čigav je. Na drugem mestu je zlatnina in drugi vrednejši predmeti - telefoni, televizije, umetnine. Število vlomov in tatvin v Sloveniji iz leta v leto narašča, storilci pa so pri tem vedno bolj nasilni in predrzni. Pri preventivi se splača spoštovati rek, da priložnost dela tatu in da bo vlomilec raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop, kot so na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje. „Svetujemo tudi, da ključev ne puščate na dobro znanih 'skritih mestih', kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože, da med dopustom ne puščate doma dragocenosti in denarja. Poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma, naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete, lahko tudi vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči. Priporočljivo je tudi, da si zapišete serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirate, po možnosti pa tudi označite, zlasti umetniške slike, nakit, tehnične predmete," svetuje
Foto: Viki Ivanuša
Komandir Edvard Cvetko
Edvard Cvetko, ki meni, da tudi kamere marsikoga odvrnejo od dejanja. Seveda o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil na telefonskem odzivniku in o tem ne pišite na socialnih omrežjih.
Najpogosteje so tarče starejši ljudje
Ker smo v obmejnem pasu, je treba biti pozoren tudi na tujce, ki pogosto pobirajo staro železo ali se sicer gibljejo po našem terenu. Zlasti starejši ljudje so pogosto žrtve raznih prodajalcev, ki grdo izkoristijo njihovo dobroto. Policija zato svetuje, da tujih ljudi ne spuščate v stanovanje, ker so scenariji zelo dobro naštudira-ni, in medtem ko se eden pogovarja z žrtvijo, druga dva že preiščeta hišo in storita kaznivo dejanje. Zato starejše ljudi še posebej opozarjajo, da nikogar ne spuščajo v stanovanje.
Na območju PP Ormož je lani število kaznivih dejanj naraslo za 33 %, saj so policisti obravnavali skupno 369 kaznivih dejanj. Preiskanost kaznivih dejanj je dokaj visoka in znaša 75 %, v letu 2011 pa je bila še višja, kar 80 %. Na Ormoškem se je lani zgodilo 25 vlomov v stanovanjske in druge objekte, policiji pa jih je uspelo raziskati polovico. Pri vlomih, ki so jih preiskali, opažajo, da gre za bolj naključna dejanja, ki jih izvršujejo povratniki, ljudje, ki že imajo na vesti tovrstne prestopke. Edvard Cvetko je povedal, da
je bila v letih 2011 in 2012 na našem območju aktivna tudi skupina tujcev, ki se je organizirano ukvarjala s tatvinami v trgovskih centrih, delovala pa je po vsej Sloveniji.
Še vedno najbolj
priljubljeni
volkswagni
Na območju PP Ormož kraje avtomobilov niso ravno pogoste, saj so v zadnjih treh letih obravnavali štiri primere odvzema in tatvine vozila. Smo pa temu izpostavljeni takoj, ko se odpeljemo v večje mesto, kjer so tatvine in odvzemi motornih vozil ter vlomi v vozila pogosta kazniva dejanja. V Sloveniji letno ukradejo oziroma odvzamejo okoli 1000 motornih vozil, od tega več kot 60 % na območju PU Ljubljana. Na območju PU Maribor so v prvem polletju 2012 zabeležili 48 tatvin motornih vozil, od tega je bilo najdenih le 12. Večina avtomobilov je ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj.
„Za tatove so najbolj zanimiva vozila znamk Volkswagen, Golf in Passat, ter Renault clio. Bistveno pa ne zaostajajo tudi vozila znamk Audi, BMW, Opel in drugi. Okoli 75 % vseh tatvin vozil srednjega cenovnega razreda se razstavi v tako imenovanih črnih delavnicah, deli vozil pa se uporabljajo za popravilo poškodovanih vozil. Okoli 25 % vseh ukradenih vozil, predvsem višjega in visokega cenovnega razreda, pa se
prepelje v tujino," je povedal Edvard Cvetko.
Policisti opozarjajo, da je mogoče avtomobil nasilno dokaj enostavno odpreti ter brez večjega napora in vidnih poškodb, za nasilni zagon motorja pa tatovi uporabljajo specialno elektronsko orodje. Predvsem pri novejši vozilih višjega cenovnega razreda vozila brez originalnega ključa oziroma kartice praktično ni mogoče odpeljati, zato lahko z ustreznim ravnanjem in varovanjem vozila možnost tatvine ali vloma v vozilo močno zmanjšamo. Policijska statistika tudi ugotavlja, da zelo redko izginejo vozila, v katera so vgrajene kakovostne dodatne alarmne naprave.
Ker se največ tatvin zgodi v večjih mestih, policija opozarja, da vozil ne parkiramo na neosvetljenih ulicah in parkirnih prostorih, da uporabljamo urejena parkirišča, garaže in garažne hiše. Ko zapuščamo vozilo, izvlečemo ključ iz kontaktne ključavnice in zavrtimo volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zapremo vsa okna in zaklenemo vrata vozila, pozabiti pa ne smemo tudi na prtljažnik. V vozilu ne puščamo dokumentov vozila - prometnega dovoljenja, zelene karte, zavarovalne police in servisne knjižice, saj je s temi dokumenti tatovom avtomobil veliko lažje prodati. Alarmna naprava, ključavnica za volan ali menjalnik in druge varnostne naprave se splačajo le, če jih tudi dosledno uporabljamo.
K vlomu storilce pogosto pritegnejo tudi torbice, kovčki in drugi predmeti na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Pogosto vrednost predmetov v vrečki ali torbici
ne dosega stroškov povzročene materialne škode vloma, zato se splača vso prtljago pospravljati v prtljažnik. Tatovom za vlom zadostuje zelo kratek čas, dovolj je tudi 15 minut, večkrat se zgodijo vlomi med obiskom pokopališča.
V zadnjem času pa policija opaža tudi veliko lažnih alarmov, saj občani prijavijo vozilo kot ukradeno, v resnici pa si le niso zapomnili, v kateri etaži ali delu parkirne hiše so ga pustili.
Kaj storiti, če vam ukradejo vozilo?
„Pomembno je, da o tatvini nemudoma obvestite policijo, tako so obveščene vse razpoložljive policijske patrulje in lahko ustrezno ukrepajo, če vozilo opazijo. O svojem vozilu in predmetih v njem navedite čim več podatkov in značilnosti, po katerih bi vozilo oziroma navedene predmete prepoznali. Če ste storilca pri tatvini zalotili, si poskušajte zapomniti smer njegovega bega in osebni opis - spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo ter registrsko številko, barvo, znamko in tip njegovega vozila. Vaša varnost je najpomembnejša, zato nikoli ne poskušajte storilca prijeti sami, zlasti če je fizično močnejši ali celo oborožen," opozarja komandir PP Ormož Edvard Cvetko.
Če pa vam vozilo ukradejo v tujini, krajo takoj prijavite na najbližji policijski postaji. Z zapisnikom o prijavi pa se po vrnitvi v Slovenijo oglasite na policijski postaji in policiste seznanite s tatvino.
Viki Ivanuša
OKNA-VRATA-GAR. VRATA	
!\AI 'O RS,„„ Hardek 34g, 22TO ORMOŽ Tel.: 05 99310 86; www.naitors.si	
	
k izmere, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja UGODNO!	
»
4$
PRIVOŠČITE ZAPOSLENIM KVALITETO IN UDOBJE
PriDri /^>ZaS<
oblačilo s sporočilom	/ / / / / S(r) osebna varovj
HVALA IN SREČNO V 2013
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-pfuj.si Delovni čas proizvodnje-veleprodaje med 7. in 15. uro, maloprodaja med 7. in 16. uro
Črna kronika
Neuspel poskus ropa v domači hiši
10. januarja okoli 21. ure sta neznana moška pozvonila na vratih stanovanjske hiše na Ptuju. Ko je 54-letna ženska odprla vrata, sta moška stopila v notranjost. Žensko sta potisnila ob steno in ji pričela preko ust lepiti lepilni trak. Ženska je pričela kričati, nato sta iz dnevne sobe pritekla mož in hči. Mož je enega moškega udaril, nato sta neznanca zbežala iz hiše. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilce. En moški je visok okoli 175 cm, drugi pa okoli 185. Oba sta imela na glavi sivo kapo z izrezom za oči, eden pa naj bi pri sebi imel tudi pištolo.
Trčil v zaustavljeno plužno vozilo in šoferja
14. januarja okoli 11.55 je 22-letni državljan Romunije vozil osebni avtomobil Volkswagen transporter po desnem prometnem pasu avtoceste A1 iz smeri Frama proti Slovenski Bistrici. Zaradi neprilagojene hitrosti je s sprednjim desnim delom vozila trčil v zadnji levi del pravilno označenega specialnega vozila za pluženje snega, ki je bilo zaustavljeno v večjem delu na odstavnem pasu, delno pa tudi na voznem pasu. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo v 43-letnega moškega, ki je bil zunaj vozila. Nato je trčil še v snežno desko tovornega vozila. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo levo, v zaščitno ograjo. V prometni nesreči je bil 43-letni moški hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Begunci so se usuli iz tovornjaka
10. januarja okoli 9.50 so delavci v podjetju v Slovenski Bistrici odprli nakladalni prostor dveh tovornih vozil srbskega registrskega območja. V notranjosti obeh se je nahajalo osem oseb, ki so s kraja pobegnile. Policisti so nedolgo zatem v bližini podjetja izsledili osem moških, šest afganistanskih in dva pakistanska državljana. Štirje so mladoletni. Ugotovili so, da so tujci iz matičnih držav preko Grčije prispeli v Srbijo. Tam so se na neugotovljen način vkrcali v tovorni vozili, ne da bi voznika za to vedela, in na tak način vstopil v Slovenijo. Za pot iz Grčije so plačali od 1500 do 2000 evrov.
Napihal je ...
9. januarja ob 22.55 so policisti PP Podlehnik v Podlehni-ku ustavili 58-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Privoščite si kozarec zdravja
svezm»vni pomarančni sok
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno še rahlo snežilo. Popoldne bodo padavine večinoma ponehale, od zahoda se bo počasi zjasnilo. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do -5, v alpskih dolinah okoli -9, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 6 stopinj C.
Obeti
V soboto bo zjutraj povečini jasno in zelo mrzlo, ponekod po nižinah bo megla. Čez dan se bo zmerno pooblačilo. V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo dvignila nad 1000 m nadmorske višine.