OFFICIAL ORGAN II art Mimed, retort to: "GLASILO" 6117 St Clair Ara. CLEVELAND, 0. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn Circulation 18,000 laenad Every Tuesday Terms of Subscription: For Members Yearly......$0.84 Por N on members........... .51.00 Foreign Countries..........$3.00 Telephone: Randolph 3012 wtmimiiiiim.rm^ iii»iinimii| Največji slovenski tednik M v Združenih Drtavab h m Izhaja vsak torek M Ima 18,000 naročnikov. Naročnina: Za člane, na leto_____.$0.84 Za nečlane.....................$1.00 Za inozemstvo................$3X10 NASLOV uredniitvs in upravniitva: 0117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon:. Randolph 3012 Štev. 27. — No. 27 NOVA MAŠA St. Mary's, Pa. — Na kresno nedeljo, dne 24. junija je bil za našo naselbino velik dan. Ta dan je zadela božja milost, sreča in čast enega izmed naših domačinov in rojakov, da je stopil prvič pred altar Gospodov in pel novo sv. mašo. To je bil Rev. Alban Basnik O. S. B., sin tu živeče znane družine rojaka Anton Basnika. Častiti gospod novomašnik je bil posvečen v duhovnika dne 17. junija po mil. pittsburškem škofu Rt. Rev. H. C. Boyle D.i D. Iz njegovega življenja sem dobil sledeče podatke: IZ URADA GL. PREDS. Rev. Alban Basnik je bil rojen dne 19. maja leta 1901 v St. Mary's Pa. Njegovo krstno ime je bilo Anton. Tukaj je obiskoval in dovršil domačo farno šolo Presvetega Srca Jezusovega, višjo šoio, kolegij in semenišče pa v kolegiju sv. Vin-cenca v Latrobe. Pa. Kje ravno bo nastavljen kot duhovnik, še ni znano. Njegovi stariši so bili rojeni v Jugoslaviji; oče je doma od Trnovega na Notranjskem. Ta srečna družina šteje osem otrok, tri sinove in pet hčera; starejši sin in starejša hči sta bila rojena v starem kraju, ostali pa tukaj v St. Mary's Pa. Njegov brat Frank je svoje-časno živel v Collinwoodu (Clevelandu), Ohio. Gospod novomašnik je v resnici naše gore list; dasiravno rojen tukaj v Ameriki in izšolan, govori še precej dobro tudi svoj materin ali slovenski jezik. Je pa tudi pravi pennsyl-vanski korenjak, kajti visok je ravno šest čevljev. Iskrene čestitke gospodu no-vomašniku in gotovo srečni ter ponosni Basnikovi družini. Mnogo uspeha in božjega blagoslova pri njegovem delovanju v vinogradu Gospodovem! Poročevalec. Posebno vabilo. Članstvo društva Kristusa Kralja, št. 226 v Cleveland^. O., je vabljeno na izvanredno s<*jo dne 6. julija v prostorih sobra-ta tajnika Josip Grdina na 6121 St. Clair Ave. zvečer ob 8. uri. Na tej seji bo treba rešiti dve važni točki; prvič glede ustanovitve žogometne skupine tega društva in glede nabave nove zastave, katero misli društvo razviti dne 28. oktobra. Osobito mladi člani *so uljudno vabljeni na to sejo glede ustanovitve žogometnega kluoa. Uradnikom in članstvu krajevnih društev naznanjam, d4 bom odsoten iz mojega uradnega naslova za dobo treh tednovj ker odpotujem na zapad. Ako ima kateri kakšno korespon-t denco, da je nujna in takoj po-| trebna rešitve, naj se posluži naslova na glavni urad v Joliet., kamor bom dospel 16. julija in| lahko takoj odgovoril. Med tem časom pa apeliram na članstvo, da naj se vsi prav uljudno poslužujejo počitnic in si privoščijo lepih letnih dni za oddih, vendar pa pravih jdo-čitnic v oziru dela za napredek in rast ter množenja članstva pri krajevnih društvih nikoli biti ne sme! Vedno moramc delati in vabiti, da se naše vrste ne zmanjšajo marveč da se množe ter večajo. Bodrimo se med seboj vedno in povsod, osobito pa imamc lejK) priliko govoriti o Jednot: sedaj po letu, ko jo naši fantje žogometci sami razglašajo ameriški javnosti. Z njimi v vrstah naj bo naše stališče; 2 njimi gojimo pomlajeno življenje; kjer so naši žogometn1 igralci, tam moramo biti tud mi ob nedeljah in drugih dne vih igranja. Ohranimo si med seboj ta preporod novega življenja mla dinskih klubov, za kar je letna doba ter letna sezona najlepša prilika. S sobratskimi pozdravi A. Grdina, glav. predsednik. P. S. Mogoče da bo moja pot iz Rock Springsa nazaj proti Chicagu malo drugačna, kakor sem v prvem programu omenil, ;o jc radi mojega sina Jamesa, ki bo potoval z menoj; ob priliki se lahko ustaviva kje v Colo-radi, kjer se bo sin nastanil ze nekaj mesecev. Novi nemški kabinet. Eerlin, 28. junija. — Po 1C dnevnem naporu in prizadevanju se je nemškemu kanclerju Herman Mueller ju posrečilo sestaviti novo koalicijsko vlado, sestoj ečo iz zastopnikov petih političnih strank, da se nadomesti bivšo Marxovo ministrstvo. Sestavo te vlade je nemški predsednik Von Hindenburg že potrdil, dasiravno so centri-sti jako slabo zastopani, z enim samim članom v sedanjem kabinetu. Sedanji nemški kabinet je sledeči: Herman Mueller, kancler, socialist. Dr. Severing, notranji minister, socialist. Dr. Hilferding, finance, socialist. Von Guerard, komunikacije in okupirano ozemlje, centrist. Dr. Gustav Stressemann, zunanje zadeve, ljudska stranka. Dr. Julius Curtius, ekonomija, ljudstka stranka. Dr. Schaetzel, poštni minister, bavarska ljudska stranka. General Wilchelm, obrambni minister. Dr. Dietrich, poljedelstvo, demokrat. Dr. Erich Koch, pravosodje, demokrat. Rudolf \fasel, delavski minister. VESTI IZ CLEVELAND A HIMEN VESTI IZ JUGOSLAVIJE. 1____ Leto XIV. — Vol XIV. —V pondeljek zvečer je od-1 potoval proti zapadu naš Jed notin predsednik brat Anton Grdina. Najprvo se bo ustavi v Kansas City, Kans., ko bo dne 4. julija slovesno blagoslovljena tamkajšnja slovenska cerkev sv. Družine. Iz Kansasa se bo podal naprej proti Colo-radu, od tam pa v Rock Springs V/yo. Tretji teden tekočega meseca se vrne nazaj v Joliet 111., na polletno sejo glavnega odbora. 2 njim vred potuje na zapad v državo Colorado tudi njegov sin James, in sicer na priporočilo zdravnika, da si utrdi svoje rahlo zdravje James Grdina se je že pred dve ma letoma tamkaj mudil. 2e-il'mo obema srečno potovanje, ! srečen povratek in slednjemu kmalušnje okrevanje. —Dne 7. julija bo poteklo 20 let. odkar je umrl eden izmed svoječasno najbolj znanih in priljubljenih naših Cleveland rojakov, Mr. Louis Lausche, ki jc spadal dolgo vrsto let tudi k društvu sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote. Prihodnjo soboto, dne 7. julija se bo v ta namen brala sv. maša zadušnica z Li bero, in aicer ob oajjii pri v cerkvi sv. Vida. VaHjeni so vsi ožji sorodniki Lauschetove družine, ter njegovi nekdanji pri jatelji in znanci. Bodi nepozabnemu pokojniku ohranjen naj blažji spomin! —Sobrat Ivan Pujzdar. član društva sv. Vida, št. 25, ki je bil zaposljen v tiskarni "Ameriška Domovina." se je moral unc 29. junija v bolnišnici sv. Aleša podvreči nevarni operaciji na žolču; operacijo je izvršil Dr. Oman. Našemu znanemu Ivanu želimo, da bi kmalu okreval. —Sobrata John Bele, člana društva sv. Vida, št. 25 tare že dlje časa mučna bolezen. Nahaja se na svojem domu na 6-128 Metta Ave. Zadnje dni se mu je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Člani društva in njegovi prijatelji so prošeni, da ga obiščejo na njegovem domu. —Zadnjo soboto večer so priredili ožji sorodniki in številni prijatelji znane rojakinje Mrs. Uršule White na Evangeline Rd. takozvano "Surprise party" ker je minulo ravno 25 let, kar je poročena. Mrs. White je sestra sobrata glavnega tajnika naše Jednote. Rojena je bila v Borovnici, poročena pa v Forest City, Pa. z Mr. James J. Whitom. SJavnost se je obhajala v prijaznem domačem krogu, na katero je došlo mnogo znancev in prijateljev te družine. Pri tej priliki se je na domu slavljencev vršila po župniku cerkve sv. Jožefa, Father Bell-u obnovitev poroke, ki je ta srečni zakonski par blagoslovil. Med drugimi je tudi enajst njunih otrok dragemu očetu in materi čestitalo povodom njune srebrne poroke. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi. Še na mnoga, mnoga srečna Ista! Dal Bog, da bi jima zamogli čestitati še k njuni zlati poroki! —Sobrat John Sešek, bivši tajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Nottinghamu nam je poslal iz Ljubljane lično razglednico, s katero pozdrav- Pittsburgh, Pa. — Da je junij v resnici najbolj privlačen mesec za poroke, se je 27. jun. pokazalo tudi v naši slovenski naselbini. Ta dan so bili namreč v naši farni cerkvi Marije Vnebovzete poročeni kar tri slovenski pari. Ti srečni novo-poročenci so bili sledeči: Mr. John Golobich Jr. je popeljal k altar ju Miss Mary A. Erjavec, kjer ji je obljubil trajno zvestobo kot svoji novi spremljevalki na potu življenja. Mr. Daniel Wallace se je poročil z Miss Ano Keršul. Tretji ženin in nevesta sta bila pa Mr. Alojz Sinko in Miss Julija Horvat, vsi iz Pittsburgha. Pri poročni sv. maši z leviti je bila cerkev polna vernikov; poroko je izvršil domači gospod župnik Rev. Josip Škur. t Vsem tem srečnim parom izražamo naše iskrene Čestitke. Dne 11. julija se bo pa vršile poroka Mr. John Goloba z Miss Rozalijo Bojane. Označena dva sta bila prva graduanta St. Mary's farne šole. Na mnoga srečna in zdrava leta! Ija vse članstvo označenega društva. Med tem tudi omenja žalostno novico, da ni dobil več svojega očeta živega, katerega je še nameraval obiskati. Njegov oče Janez Sešek, po domače Martinov Johan v Spodnjem Kašlju, blizu Device Marije v Polju, je namreč umrl že 16. maja, ali nekaj dni pred tem, ko se je navedeni sin podal na pot v staro domovino Naše iskreno sožalje. Brat Sešek se povrne s svojima sorodnikoma Mr. in Mrs. Josip Plev-nik sredi avgusta zopet nazaj v Ameriko v prnazni Notting ham. —Žalostno novico o smrt svoje ljubljtr.e matere Marije Sterle, je prejclr. te dni iz Pod-cerkve pri Ložu Mrs. Franci ška Srpan, soproga p~edsed:ii ka društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, ki vodi krojaške obrt na Marcella Rd. v Nottinghamu. Njena dragoljubljenr. mati so umrli dne 18. junija po samo nekaj dni trajajoči bolezni v visoki starosti 84 let. Pri hiši se reklo "Pri Knauso-vih." Pokojnica je bila v fari in naokrog zelo znana. Mož po-kojnice Simon Sterle je umrl leta 1917, ki je pred 36 leti delal v rudnikih v Minnesoti. Pokojna blaga ženica zapušča pst otrok, tri sine in dve hčeri. Izmed teh živi gorioznačena Mrs Srpan ter njen brat Anton Strte tukaj v Clevelandu, ostali sc pa doma. Naše sožalje vsem prizadetim. —V torej dne 26. junija je po mučni pettedenski bolezni za vedno zaspal Frank Cerne, stanujoč na 1518 E. 43rd St., star 58 let, doma iz vasi Padež, fara Št. Vid. Ranjki je bival v Ameriki 28 let. Tu zapušča ženo žu. Požar. Dne 11. junija popoldne so pogorela šestim posestnikom na Zgornji Beli, župnija Preddvor nad Kranjem, hiše in gospodarska poslopja. Škoda je ogromna. V Ratečah na Gorenjskem je umrla 30. maja Marija Ker-štajn, stara 85 let. Rojena je bila v višnjegorski župniji na Dolenjskem ter gospodinjila pri svojem stricu župniku Andreju Dremelj, ki je pastiroval v Ratečah dolgih 46 let. Nesreča pri delu. Pri pokri-I vanju strehe se je dne 30. maja 1 smrtno ponesrečil g. Lovrenc Rogelj, posestHJE na Pristavi pod Limbarsko goro. Po dokončanem delu, ko je hotel na strehi še nekaj popraviti, je padel v globino 12 metrov in bil na mestu mrtev. Pokojni je bii kljub visoki starosti 84 let še zelo močan in zdrav ter po celi okolici znan kot vesten in priden strokovnjak za razna kmetsko-obrtna dela. Odlikoval se je celo življenje po odločno krščanskem prepričanju, bil je 47 let ključar cerkve na Lim-barski gori. Dr. Orosel umrl. Dne 15. junija se je bliskoma razširila po Mariboru vest, da je ob i. zjutraj zadela kan g. odvetnika dr. Orosla. Pokojnik je b i rojen leta 1871 v Šmarju pri Jelšah, njegov oče jc bil med soustanovitelji tukajšnje Narodne čitalnice. Sin pa se je prelevil tako. da je bil pred vojno voditelj mariborskih in spodnještajer-skim Nemcev. Kot dolgoletni občinski svetnik, si je pridobil posebnih zaslug za elektrifikacijo mesta ter nekatera mestna podjetja (plinarna in vodovod). Vodil je tudi tukajšnji "Teater und Kasinoverein." Po prevratu pa je prepustil vodstvo nemške manjšine v. Mariboru ter mariborski oblasti mlajšim močem in se popolnoma posvetil advokaturi. Kaj vse žganje stri! Iz So-strega se poroča. V sredo 6. junija so našli obešenega 71-letnega užitkarja Martina Ovco iz Sadinje vasi. Obesil se jc z jermenom na kljuko pri postelji. 2e pred dvema letoma je skočil v Ljubljanico, pa so ga še o pravem času rešili. Prejšnji dan se je vrnil ves omoten domov, šel spat in bržkone že na večer izvršil samo-umor. Kaj vse kradejo. Iz Javorja pri Litiji se poroča, da je hodil te dni po vasi bolje oblečen moški, ki je nosil očala. 2 njim je izginil velik kip presvetega Srca Jezusovega iz kapelice ob deželni cesti, ki se odcepi od glavne in zavije proti Javorju. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Okie; Under the Aet ef Angoet «4, 191S. ACCEPTED FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER S, ltlT. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. SMITH NOMINIRAN Ilcustcn, Texas, 29. junija. — Alfred E. Smith, governei države New York je bil danes zjutraj, v petek' ob I. uri imenovan kandidatom demokratske stranke in sicer pri prvem glasovanju. Da je šla njegova nominacija skozi pri prvem glasovanju, so povzočili delegatje iz države Ohio. Bila je divja slika na konvenciji, ko se je zvedelo za uspeh glasovanja. Zdelo, se je, da bo navdušenje delegatov odneslo streho s poslopja. Novo poglavje se je odpflo v zgodovini demokratske stranke, o tem so bili prepričani vsi navzoči delegati. V resnici je bil Vezultat prvega glasovanja sledeč: Smith je dobil 724 in dve tretini glasov, toda še predno je bilo glasovanje zaključeno, je prosil za besedo delegat Meeker iz države Ohio in naznanil, da bi ohioska delegacija rada spremenila svoje glasovanje. In Smith je dobil 45 novih glasov, ali vsega skupaj 769 in dve tretini. To je odločilo. Za izvolitev je bilo potrebnih 733 glasov. Za državo Ohio so se oglasile še druge države, tako ko je bilo glasovanje gotovo, je bil sledeči rezultat: Smith 849 in dve tretini glasov izmed 1,100 vseh glasov senator George je dobil 52 in pol glasa, Woolen iz Indiane 7 glasov, Reed iz Missourija 52 glasov, Hitchcock iz Nebraske 2, Cor-dell Hull 50 glasov, Pomerene i? Ohio 3 glasove. Junes iz Tex-asa 43 glasov, Tomson iz Colorade 2 in Ayres iz Kansasa 3 glasove. Kakih 100 delegatov izmed 1,100 jih je nezadovoljnih, in delegat Carl Vrooman je nekaj govoril o tretji stranki, v kateri bi se združili nasprotniki Smitha v demokratski stranki ter bi poklical farmarje iz zapada, da bi se jim pridružili. TToda ni vrjetno, da bi kam prišli. \ Da dramatičnega prizora je pa prišlo v konvenčni zbornici, ko sta dva nasprotnika Smitha slednjemu obljubila zvestobo tekom kampanje. Oba sta stara demokratska borca. Eden izmed njih, John W. Davis, je bil predsedniški kandidat demokratične stranke leta 1924, in drugi pa, senator Reed iz Missourija je bil sam predsedniški kandidat letos. Oba sta javno na odru izjavila, da bosta z vso močjo delovala za Smitha, kar je povzročilo nepopisno navdušenje v dvorani. SENATOR ROBINSON PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT Houston, Texas, 30. junija. — Demokratska konvencija je bila zaključena v petek, 29. junija ob pol treh popoldne, potem, ko je bila prečitana brzojavka governerja Smitha. v kateri sprejema nominacijo. Kot zadnji akt konvencije je bila izvolitev senatorja Joseph Robinsona iz države Arkansas, podpredsedniškim kandidatom. Robinson je dobil 1,032 glasov izmed 1,100 glasov. Zgodil se je čudež na tej konvenciji. Bila je to prva demokratska konvencija, ki je imenovala kandidata za predsednika in podpredsednika pri prvem glasovanju, prva konvencija, ki nima manjšinskega reporta, prva konvencija, pri kateri so demokrati pokazali več edinosti kot kdaj prej, prva konvencija brez nemira. Senator Robinson, ki je podpredsedniški kandidat, je po volji Smithu. On ni ne suh ne moker, ampak jako zmeren, in zelo vpljiven med farmarji in med južnimi voditelji. CLEVELAND, O., 3. JULIJA (JULY), 1928. ALFRED E. SMITH >!& s. 8. DriStma mzniHi aH VABILO Društv« sr. Štefana, it. 1, Chicago, O. Prihodnja redna mesečna seja društva sv. Štefana, št 1, se bo vršila v soboto dne 7. julija. v navadnih prostorih. Udeležite se iste v obilnem številu! • v? ,u ' ' ta Društvo sv. Štefana, št. 1, najvljudneje vabi vse Slovence in Slovenke iz Chicaga in okolice na piknik, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija na farmi čč. oo. frančiškanov v Lemont, 111. S, Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke iz Chicaga, So. Chicaga, Jolieta, West Pullmana, Elmhursta, Rockdale, Argo ip Summita in iz vseh drugih bližnjih naselbin. Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša, po sv. maši pa se prične prosta zabava na pikniku. Društvo sv. Štefana, št. 1, bo preskrbelo vse potrebno za vse cenjene došle goste. Pridite v obilnem številu. Vsi ste dobrodošli ! Vam kliče: • Odbor. ZAHVALA Društvo sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. J. je v nedeljo dne 24. junija obhajalo svojo 35-letnko skupno z društvom sv. Ane, št. 120 K. S. K. Jednote v Forest City, Pa., katero je tudi obhajalo svojo 20-letnico obstanka. Dopoldne se je vršila parada po mestu, zatem je bila sv. maša, zvečer pa banket. Uradno se zahvaljujem vsem tistim, ki so delali in se trudili, da se je vsa stvar tako sijajno obnesla. Minula slavnost je bila vsega pomisleka vredna m zelo pomenljiva, posebno ako pomislimo, da je naše društvo sv. Jožefa samo za pet let mlajše od mesta Forest City, Pa., kjer živimo; to društvo je tudi eno leto starejše kot naša dič-na K. S. K. Jednota, kamor spadamo . in da imamo še vsaj enega uetanovnika med nami. namreč brata-HHartin Muhiča. pijonirja naše naselbine. Želimo mu še mnogo let zdravje in še večjega uspeha, da bi z nami vred obhajal še 50-letni-co ustanovitve društva. Našemu sosestrskemu društvu sv. Ane pa izrekamo naše iskrene čestitke. Želimo jim še vedno večjega uspeha in napredka. Čeravno so nas že prekosile s članstvom, toda eno tolažbo imamo, in ta je, da v letih pa nas ne morejo dohiteti. Torej živele njih uradnice in članstvo še mnogo let! Prejeli smo pismeno čestitko od sestre Mrs. Mary Zalar, predsednice društva sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote, Cleveland, O. Sestra Zalar je svoje-časno živela tukaj v Forest City in je najprvo spadala k našemu društvu sv. Jožefa, potem pa k društvu sv. Ane, št. 120. Čestital nam je tudi glavni nadzornik brat Mihael Hochevar iz Bridgeport, O., tako tudi urednik Glasila, brat Ivan Zupan iz Oevelanda, O. Vsem tem se lepo zahvaljujemo za njih pozornost. Posebno se pa moramo zahvaliti našemu častitemu gospodu duhovnemu vodji K. S. K. Jednote Rev. Kazimir Cver-ckotu za krasno pridigo, darovano sv. mašo in njegov lep govor na banketu. Lepa hvala našemu g. tajniku bratu Josip Zalar ju za govor na banketu in glavnemu finančnemu odborniku bratu Frank Gospodtirichu iz Rockdale, 111., za lepi govor mladeničem na banketu. Se enkrat lepa hvala vsem skqpaj, ki ste tako daleč prišli na našo slavnost in za izražene nam čestitke. Lepa hvala tudi vsem našim domačim društvom, ki se se udeležila naše parade in druge slavnosti na ta nam nepozabni dan. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so nam že na en ali drugi način prišli na pomoč. Ponovna vam zahvala! Članstvu društva sv. Ane in društva sv. Jožefa pa kličem: Živeli! K sklepu pozdravljam tudi vse članstvo naše dične Jednote in kličem vsem skupaj: Vse za vero, dom in narod! John Cherae Jr., predsednik društva sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. Jednote. NAZNANILO iz urada društva sv. J Krstnika, št. 20, Iron wood, Michigan. Tem potom vabim člane in članice našega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 15. julija in sicer zaradi tega, ker jaz vam podam resignacijo, ali da se odpovem tajništvu. Vslec tega naj prevzame tajniške posle zapisnikar ali pomožni tajnik, ali če si hočete izvoliti novega tajnika. Ponovno vas prosim. da se prihodnje seje udeležite vsi člani in članice, posebno pa društveni odborniki (nadzorniki), da pregledate vse knjige in listine, prej ko jih izročim mojemu nasledniku. Jaz se bom gotovo udeležil seje, ter bom na razpolago ali v pomoč novemu tajniku pri prvem pobiranju mesečnih asesmen tov; tako mu bom tudi pomagal izpolniti mesečno poročilo ter mu dati pojasnila v vseh drugih zadevah, kar se tiče tajništva, toliko kolikor je v moji moči.- Člani in članice, ki boste či tali to naznanilo, ste uljudno prošeni, da opomnite na to še druge člane in članice, da ne bo potem nobenega izgovora, da kateri ni videl tega dopisa, ozi roma naznanila. S sobratskim pozdravom I Martin Bukovetz, dosedanji tajnik. Naznanilo. Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., se apelira na članstvo, da se vsi ude-že prihodnje društvene seje dne 7. julija (prvo soboto tekočega meseca) ob 7. uri zvečer v na vadnih prostorih. Nadalje prosim članstvo, da vsi. ki ste vzeli glasovnice na dom, da iste prinesete pravilno podpisane na prihodnjo sejo, kateri še niste glasovali, lahko to storite na prihodnji seji dne 7. julija. Bratski vam pozdrav Anton Kordan, tajnik. Društvo sv. Antona Padovan-skega, št. 87, Joliet IU. Vsi člani našega društva ste vabljeni, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje dne 8. julija v navadnih prostorih. Na tej seji bo več važnih stvari na dnevnem redu, na primer: polletno finančno poročilo riad-z^rnikov, tako se vam bodo na tej seji tudi razdelile glasovnice glede poprave Jednotinega doma. Dalje prosim vse one člane, ki imajo še one tikete, da jih prinesejo na to sejo; tam se bo videlo kdo bo srečen? Dasiravno nerad, a vendar sem primoran malo opominjati nekatere naše člane, ki so vedno počasni z vplačevanj am asesmen ta. Te sitnosti ste si sami največ krivi. Namesto da M plačevali redno vsak mesec, pa se čez tri ali štiri mesece nabere že preveč skupaj; to povzroča tudi meai in nadzornikom dosti nepotrebnega dela. Pomnite samo to, da ako hočete bi- sa vas ptečavale, ker i ket Član društva samo vi ko-od njega, take pa tudi ob-___ teste boiani, boke vMkil samo vi podporo, to-rej se držite pravega reda in točnosti! S sobratskim pozdravom Lee Adamich, tajnik. Iz urada društva sv. Petra in Pavla it 91, Rankin, Pa. S tem uljudno vabim članstvo našega društva, da bi se udeležili prihodnje seje dne 8. julija. Želeti bi bilo, da se vsaj pollletne seje udeležite v polnem številu, ko vam bo preči-tan šestmesečni račun. Na prihodnji- seji bo še nekaj drugih važnih točk na dnevnem redu, namreč glasovanje glede Jednotinega doma in nekaj bi bilo dobro ukreniti v korist društvene blagajne ker se ista vedno manjša. Kdo je temu kriv? Nihče drugi kot člani društva. Torej pridite vsi, da se kaj ukrene v korist društva. Nadalje vas zadnjikrat opominjam, da se od sedaj naprej ne bo več čakalo članov po 3 ali 4 mesece na asesment. Je nekaj takih, ki dolgujejo že za več mesecev, potem pa društvo puste. Ravno taki člani, ki dolgujejo že za več mesecev, pa se bolnim javijo. Torej dragi mi bratje in sestre ! Zapomnite si to točko. Od sedaj naprej, kdor bo dolgoval za dva meseca na ases-mentu, ne dobi bolniške podpore v slučaju nesreče ali bolezni. Ponovno vas prosim, da pridete številno na prihodnjo se jo; če se komu pripeti kaka tozadevna krivica, naj si posledice sam pripiše. Društveni odbor se bo ravnal točno po dru štvenih in Jednotinih pravilih. Toliko v blagohotno vpošteva-nje! Sob rat ski pozdorav Frank j. Habich, tajnik Društvo sv. Cirila in Meoda št. 101, Lorain, O. Naše društvo je izgubilo izmed svoje sredine vnetega čla na in sobrata Louis Novaka Zatisnil je svoje oči dne 18 junija, pogreb se je vršil iz farne cerkve dne 20. junija Pokojnik je bil rojen leta 1881 v Zatični na Dolenjskem, kjer zapušča soprogo in eno hčer; dalje zapušča brata v Forest City, Pa. in nečaka v Cleveiandu, O. Pogreba se je udeležilo veli ko število članov in članic našega društva, za kar se vsem zahvaljujemo. Hvala vsem onim, ki so darovali cvetlice in onim, ki so dali svoje avtomo-bije na razpolago pri pogrebu. Hvala vsem, ki so že na en ali drugi način izkazali svoje sočutje ob času izgube našega brata. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Iskreno so žalje njegovi družini. Ti pa, dragi naš sobrat, počivaj v miru! Za društvo: Michael Cerne, tajnik. Društvo Marija Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo. S tem prijazno vabim vse članice našega društva, da se udeležijo prihodnje seje v nedeljo, dne 8. julija. Na tej seji se bo glasovalo glede Jednotinega doma in ob enem bo prečitan polletni račun. Torej ste ponovno prošene vse članice, da se prihodnje seje polnoštevilno udeležite. S sestrskim pozdravom Mary Kocman, tajnica. ——— a Iz urada društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberten, O. Za julijsko sejo ste napro-šene članice našega društva, da se iste vdeležite v večjem številu kot po navadi, kajti seja ne traja dolgo in ne vzame vse popoldne, da se vrši, eno uro si bo vočinoma vsaka lahko utr- _ , da pride, pa tudi pridejo pri- jvainejie stvari za odločevati in tem bi bilo treba večine na-članstva. Ce je le ka-tretjina društva tu, da odločuje o važnejših skupnih stvareh, je pa dvomljivo ali se večini ustreže ali ne, zato ste vabljene vse, da se prihodnje seje udeležite, saj vročina ni tako neznosna, da bi je ne bilo mogoče prenesti eno uro v zaprti sobi, in potem imamo še čaBa dovolj, da se zabavamo kakor in kjer že katera hoče, doma ali na prostem. Sosestrski pozdrav vsem in na svidenje Angela Beg, tajnica. Vabilo na sejo. Iz urada društva sv. Roka št. 132, Frontenac, Kans. se uljudno vabi vse člane in čla nice, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje dne 8. julija ob 10. uri dopoldne. Ne pozabite torej te seje, da pri dete v polnem številu, ker se moramo pogovoriti o več važ nih stvareh v korist članov in glede pridobitve še nekaj novih članov za naše društvo. Na tej seji bo tudi glasovanje glede Jednotinega doma. Torej ne pozabite te važne seje! Sobratski pozdrav, Anton Keftnnaa, zapisnikar MladMti oddelek društva m Valentina, it. 145. Beaver FVte, Pa \ našem Glasilu še nisem videl dopisa kakega uradnika mladinskega odelka. > Zato sc danes jaz oglašam. Kot trinajstletni upravitelj tega oddelka (star 13 let(, sem navzoč na vsaki seji, da pobiram redni mesečni asesment za otroke. Tako pri tej priliki tudi rad poslušam, kaj naši odrastli bratje in sestre delajo na seji v korist društva. t Naši "športarji" so priredili te dni svojo plesno veselico iti piknik dne 4. jnlija, na ameriški praznik pa priredi društve svoj piknik. Radi tega, ker sc od strani društva za nas nič ne prireja, jaz v imenu vseh na 85 članov mladinskega oddelki, vse prav uljudno prosim, poseb no one stariše, ki imate otroke vpisane v tem oddelku, dajte tudi nam otrokom enkrat prirediti kako party ali piknik v korist blagajne našega mladinskega oddelka. Ta blagajna jc zelo važnega pomena. Vam stariši se ni treba bati glede plačevanja asesmenta za nas, to gre vse iz posebne otroške blagajne. Pri nas nobenegr. člana mladinskega oddelka nc izločimo. Zato je pa zelo važ no, da nam pomagate k naši blagajni. To bo veliko veselja med nami, če se bomo enkrat vsi člani mladinskega oddelka našega društva skupaj sestali na zeleni trati. To bo navdušenja! Podali si bomo medsebojno roke kot mladi bratje in sestre, tako pa tudi kot vaši bratje in sestre. Prišel bo kma « lu Čas, ko bomo stopili v vaše vrste^med odrastlo Članstvo, in tedaj ali sčasoma pa prevzamemo težavne posle prve in najstarejše slovenske bratske podporne organizacije v Ameriki, katero ste vi ustanovili. S pozdravom Joseph Kofalt mlajši, upravitelj mladinskega oddelka tega društva. Iz urada društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland,O. Cenjenemu občinstvu v Cleveiandu in okolici se tem potom uljudno naznanja, da bo naše društvo zopet imelo dan, ko se bodo Slovenci in Slovenke sešli z nami, se z nami poveselili v zeleni naravi. To bo pa 15. julija, 1928, ko se bo vršil naš piknik. Ker že skoro vsi poznate uijudnost, in veste kako dobro zabavo vam znaio članice društva sv. Marije Magdalene prirediti, si usojamo vas vse uljudno vabiti, da se udeležite našega piknika, ki se bo vršil na prijaznih Strumbljevih prostorih ,na 1090 E. 222nd St. Kaj vse bomo imele, vam bo naznanjeno v prihodnji izdaji Glasila, samo to naj omenim sedaj, da plesali pa bomo. Zakaj bi pa ne, saj bo nam igrala pristna domača godba, Id človeka kar sama prizdiguje. Ker je bilo na letni seji v Decembru sklenjeno, da vzame vsaka članiea za 50 centov ti-ketov, * ako se udeleži pikniks ali ne, zato do bi vsaka za 50 centov tiketov, in ako bi jih katera ne dobila do 12. julija, je prošena, da jih pride iskat. Vabljene ste vse članice, da se udeležite piknika s Mojimi družinami, da bomo vse pripomogle do uspeha, in ne samo ene in iste vsaki pot. Še enkrat vsem skupaj: udeležite se piknika društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote. Vsi boste dobrodošli in pa na srečno in veselo svidenje 15. julija, 1928 pri Strubljevih. Sestski pozdrav vsem! Marija Hochcvar, tajnica, 1206 E. 74th St. Društve sv. Mikajla. br. 163, Pittsburgh, Pa. Poziva se članstvo ovoga od-sjeka na dojduču sjednicu 8. julija. Bračo i sestre! Duž-nost je vas svih skupa, da do-djete na ovu sjednicu pošto če biti finančno izvešče za pri šest mjeseci ove godine, i čuti čete z* svaki cent, što ste ga vpla-tili, kamo i zašto je izdat Ne bude vam potrebno pitat druge brace, kako je bilo, na sjec-nici, čete sve čuti, kamo svaki lahko i mora da dodje svake tri mjesece, isprika je samo boljest i rad. Sa pozdravom Thomas Belanich, tajnik. Vabilo na piknik. Naše društvo Marija Pomoč Kristjanov št. 165 West Allis, Wis. priredi v nedeljo, dne 22 julija svoj ' piknik v Venzel Kozmuthovem parku na Beloit corners. Na ta piknik uljudno vabimo vsa cenj. slovenska in hrvatska društva, posebno pa še naše članice, da se istega vse udeležijo. Upamo, da boste vse prišle, ker bo zabave in postrežbe dosti za vsakega. Mu-sikanta bomo imeli izvrstnega, 10 bo rojak Anton Martinšek. Torej na veselo svidenje 22. julija. Dalje naznanjam, da bo naša prihodnja seja dne 8. julija in vas vabim, da pridete polnoštevilno na to sejo, ker bomo morale, izbrati delavke za piknik. Projsila bi, da naj tu 11 druge kaj l delajo na pikniku, ne pa samo ene in iste. Opominjam tudi one, ki dolgujejo na asesmentu, da dolg poravnate. Katera ne bo tega izvršila. jo bom morala suspen-dati. ker jaz se moram držati pravil. S sosestrskim pozdravom 2 Mary Pet rich, tajnica Naznanilo • i Iz urada društva sv. Ane št. 170, Chicago, 111. se naznanja j vsem članicam omenjenega dru-; štva, da se vrši naša prihodnja seja dne 11. julija zvečer ob pol osmi uri v navadnih prostorih. To bo samo: ta dva meseca, julija in avgusta, pozneje bomo spet imele seje po starem, namreč vsako drugo nedeljo v mesecu. Ob enem pa prosim vse tiste, ki ste zaostale z mesečnim prispevkom, da iste poravnate, kakor hitro mogoče. Na tej seji tudi dobi vsaka članica glasovnico zdvema predlogoma za katera bo glasovala, ali za—ali proti, zato pridite vse, naj nobene ne manjka. Sosestrski pozdorav, Anna Frank, tajnica. Iz urada društva Marije Vite bovzete št. 210, Universal, Pa. Tem potom poživljam vse -člane in članice našega društva, da se gotovo udeležite polnoštevilno prihodnje seje dne 8. julija, točno ob 1. uri pop. (novi časy. Pridite vsi o pravem času in se ne izgovarjajte, da ste morali čakati na tvoritev seje. Pridite vsi ob eni uri, pa bomo s sejo začeli. Po seji imate še dovolj časa za zabavo in obiske. Na tej seji bo namreč glasovanje glede Jednotinega doma in sprejem novih članov. Ce bi kateri slučajno ne mogel priti na sejo, naj se zglasi pri meni na domu, ker imam še nekaj glasovnic na razpolago. Torej naj vsakdo pazi, da jo bo dobil in da bo glasoval. S sobratskim pozdravom do vsega članstva našega društva Frank Kokal, predsednik, o Zgodovinska črtica župnije sv. Družine v Kansas City, Kansas. Pred nekako tridesetimi leti se je tukaj naselilo okrog štirideset do petdeset slovenskih družin, ali kakor so jih takrat imenovali, Kranjci. Semkaj so prišli iz Avstrije, po vojni pa je bila Avstrija razdeljena in Slovenci, razun koroških in primorskih, so prišli pod okrilje nove države — Jugoslavije. Kakor drugi narodi, tako so tudi Slovenci prišli v novo domovino za delom. Takrat se je delo lahko dobilo in nekateri so še danes zaposleni pri podjetjih, kjer so začeli delati, ko so prišli iz stare domovine. Z marljivostjo in štedenjem se je večina naših rojakov postavila na neodvisno stališče, to je, da so si zgradili svoje domove in povabili prijatelje ali sorodnike, ki so ostali še v starem kraju, da so jim sledili in se tukaj naselili. Leta so naglo potekala in na- ši naseljenci so uvideli, da ni dovolj, če imajo svoje hiše m vse drugo, kar potrebuje telo, videli so pri drugih narodih, da ti skrbijo tudi za svoje duše. Zaželeli so, da bi lastovali hišo božjo, kjer bi lahko opravljali svoje verske dolžnosti, kako so jih v starem kraju in kjer bi slišali besedo božjo iz ust slovenskega duhovnika. Po enkrat na leto so dobili od drugod slovenskega duhovnika, da so lahko opravili velikonočno spoved. Ob takih prilikah so se službe božje vršile v cerkvi v mestu, ki ni spadala k nobeni župniji in so jo lahko rabili katoličani, ki svoje cerkve niso imeli. Nekoč je prišel v naselbino, ali bolje, je bil poslan tja, da opravijo rojaki svoje verske dolžnosti Father A. Podgoršek iz Frontenac, Kans. Gospod je takoj uvidel potrebo, da si zgradijo rojaki tukajšne naselbine svojo cerkev in jim je tako tudi svetoval. Všeč jim je bil ta nasvet in takoj so se z vso vnemo podali na delo ter nabirali sklad v ta namen. Nabrali so prav v kratkem času vsoto osemnajsto dolarjev. To je bilo leta 1907, takoj v začetku, ko je štela naselbina 66 slovenskih družin. Zdaj pa je bilo treba iskati dušnega pastirja, ki bi vodil ov-čice, da bi započeto delo napredovalo. Povabili so Father J. C. Smoleya iz Dakote, ki pa je že po par tednih odšel. Nato pa so inkorporirali organizacijo, to je bilo 24. januarja leta ! 1908, katere odborniki so bili sledeči: George Veselich, Peter P. Stark. John Bizal, Nick Špe-har in Michael Majerle. Organizacije pa sprva ni odobril Rt. Rev. Thomas Lillis, škof leaven- fd«h« «m s mtrmm) V SPOMIN DVAJSETLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DRAGEGA POKOJNIKA Louis Lauscbe-ta Sr. Umrl v Cleveiandu, O. dne 7. julija 1908 » Še vedno v blagem spominu in objokovan od njegovih preostalih otrok in žene. Srčno ljubljeni nam oče, nepozabni mi soprog! Težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog. Dvajset let Te grob že krije kar si v večnost se podal; lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spominu si ostal. ? - Smrt ne gleda, smrt ne vpraša kamor s koso zavihti--- Ko najdražje nam odnaša, druge res tolažbe ni: ■ J . Kakor misel, da težave zemske je prestal trpin; v rajske da odšel višave, kjer ni solz, ne bolečin. Tamkaj zopet se združili, bomo stisnili roke. . . . Da, pokojnik naš premili, to bo srečno svidenje! Žalujoči ostali. Cleveland, Ohio dne 3. julija 1928. s Slika nam predstavlja ncvo cerkev sv. Družine v Kar.sas City, Kans.. ki bo v sredo 4. julija slovesno blagoslovljena. worthske škofije, ker ni bijo dovolj denarja skupaj, pa tudi, ker je bilo število članov premajhno in med njimi je vladala revščina. A ne glede na te zapreke, niso možje zgubili poguma, šli so dalje in orali ledino ter dobili iz starega kraja duhovnika v osebi Rev. Joseph Kompare, ki je prišel v Kansas City spomladi leta 1908. Gospod je takoj uvidel, da župnija ni v zvezi s škofijo, a vendar je dobil dovoljenje, da je opravljal verske obrede in pomagal ljudstvu na začetem delu. Rev. Kompare je šel z velikim navdušenjem na delo in prepričan, da bo uspel, ker je videl, da ima dobre ljudi, je z v bloku 2, Orchard Place, z njimi kupil tri lote, 20, 21 in 22 dvema kočama, za vsoto tri tisoč dolarjev. Eno teh koč so tako spremenili v cerkvico in druga se je porabila kot župnf-šče. Za naselbino je potem prišel veseli dan, 15. avgusta istega leta, na praznik vnebovzetja Marije, ko so malo cerkvico privatno blagoslovili in prva sv. maša se je brala. Od tedaj naprej so se vršile službe božje v tem malem svetišču, dokler ni bila dograjena nova cerkev. Rev. Kompare pa še ni bil zadovoljen. Kmalu nato je prive-del do tega, da se je zgradila mala dvorana, ki naj bi služila trem namenom: izobzrazbi, društvenim prireditvam, za seje ter zabave. Nato se je ustanovila tudi farna šola, ki je imela v začetku dvanajst učencev, katerim učitelj je bil Father Kompare. Začetkom leta 1910 je bil Father Kompare pozvan drugam in njega je nadomestil Rev. En-gelbert Pollak, O. F. M. Med njegovim službovanjem je župnija prišla pod okrilje škofije. Kmalu nato so dobili šolske sestre frančiškanke iz Maribora. Olepšali so tudi stranske oltarje v mali cerkvici, kamor so tudi postavi nove kipe. katere so importirali iz Evrope. Tudi notranjost cerkve so prenovili in na novo dekorirali. Začetkom maja leta 1911 je prevzel župnijo Rev. Anselm Murn, O. F. M., a le kot začasni župnik, do meseca julija istega leta. Ko pa je prišel iz starega kraja Rev. Anthony Leskovic, je on prevzel župnijo. Leta 1913 so kupili še eno loto, na kateri je bila ena koča, zemljišče je ležalo tik lote, kjer stoji zdaj cerkev. Na novi loti se je zgradila nova šola z dvemi šolskimi sobami v pritličju in v prvem nadstropju s stanovanjem za šolske sestre. Prva učiteljica je bila č. sestra M. Klotilda, O. F. M. Za njo je prišla sestra M. Sabina in Edith istega reda. Takrat so tudi kupili sedanje postaje križevega pota in več drugega se je izboljšalo in popravilo. Leta 1916 meseca aprila je prišel na župnijo sedanji župnik Rev. John Perše. Takrat je bilo v župniji osemdeset dobrih družin in šestdeset otrok je pohajalo farno šolo. Z vsakim letom pa se je nabiralo več otrok in šolski prostori so postajali tesni, treba je bilo iste razširiti. To se je tudi zgodilo leta 1919. Dodalo se je še par razredov in učiteljske moči so se pomnožile za dve častiti sestri istega reda, kakor prejšnje. Dne 23. novembra, 1919 se je pa vršila slavnost posvetitve šole po leavenworthskem škofu Rt. Rev. Wardu. Solo je takrat obiskovalo 200 otrok. Jedva, da je bila dogotovljena šola toliko, da je odgovarjala razmeram, je pa nastalo drugo vprašanje, namreč cerker je postajala pretesna in oglašale so se zahteve po večjem božjem hramu. Zemljišče, na katerem je stala cerkev, pa ni bilo za tg pripravno. Leta 1912 se je kupilo torej drugo zemljišče med Orchard in 6. cesto. Ohio in Northrup Ave., majhen blok, za ceno $10,000. V teku štirih let se je nabralo od faranov $25,000 za novo cerkev in nekateri farani in društva so posodili prostovoljno cerkvi večje s vote na male obresti. Leta 1925 so farani z gospodom župnikom na čelu in privoljenjem škofije, nadaljevali z delom nove cerkve in župnišča, ker staro župnišče se je moralo porabiti za stanovanje učiteljskih moči. Načrt za nova poslopja je izdelal arhitekt Mr. H. W. Brinkman iz Emporia in izračunal, da bo vse skupaj stalo $60,000. Dne 11. oktobra istega leta je bil že položen vogelni kamen za sedanjo cerkev in vršilo se je blagoslovi j en je po Rt. Rev. Johnu Ward D. D., škofu leav-enworthske škofije ob navzočnosti velike množice ljudi. Vsakdo mora priznati, da je to veliko delo, ki ga je ta mala fara, broječa okrog šeststo duš podvzela in tudi dokončala. Z božjo pomočjo in dobro voljo faranov se je delo dokončalo in minule božične praznike je bila cerkev po privatni blagoslovitvi pri polnočnici odprta na veliko veselje faranov. V sredo, 4. julija, 1928, ob 10. uri dopoldne pa se bo vršila slovesna blagoslovitev po Rt. Rev. John Wardu. Dal Bog, da bi trud požrtvovalnih faranov in dušnih pastirjev, ki so od početka do zdaj pripomogli do tega, rodil obilo dobrega sadu. Blagoslov božji naj rosi na to ljudstvo in njegovo plemenito delo, ki je zdaj dokončano. Nova zgradba naj stoji še poznejšim rodovom kot spomenik in naj bo svetilnik onim, ki iščejo Resnice. Telcfaa urates 74S T«blM itaMniJt 4S7T WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST, JOUST, ILL. Julius a Ib«< Rojakom v Minnesoti. Piše Frank Kerže, sourednik "Novega časa." Po listih ste čitali pred nekoliko časom kratko vest, da otvo-ri naš umetnik H. G. Perušek razstavo svojih slik v Ely, Minnesota od 28. julija do 4. avgusta. Kdo je umetnik Perušek, o tem bi bilo odveč razpravljati. Ce se še v komu pojavlja dvom. naj kar z mirno vestjo vzame mojo besedo: Perušek je umetnik, velik v sedanjosti in bo še mnogo večji v bodočnosti. 2al, da se o vsem tem premalo piše. Malo imamo med nami duševnih delavcev in še ti so vpre-ženi čez glavo največ v poklicih, ki jim dajejo skromno eksistenco. %0 Perušku bi se moralo pisati več, mnogo, mnogo več. Narod bi moral poznati može, ki so njegovi. In umetniku bi bilo ložje, ko bi vedel, da živi ž njim narod, ga podpira, se zanima zanj. Umetnost, veste, je samo ena, je za vselej in za vse. Umetnost je visoko nad vsem tem, kar nas deli v stranke, skupine, razrede. Minnesotski rojaki so se zavzeli in omogočili razstavo Pe-ruškovih slik. To je velik in pomemben korak, ki kaže, da še živimo, da se še zavedamo. Dokler imamo kulturne pojave med nami, smo živi — kadar jih ne bo — bomo mrtvi, brez ozira na to, koliko nas bo še med živimi. Minnesota je velika, dosti je naSih naselbin. Gotovo je, da ne more iti Perušek od kraja do kraja s svojimi slikami, zakaj to velja mnogo denarja. Taka razstava, kakor bo v. Ely, Minnesota, velja stotine dolarjev. To moramo vedeti in prema temu se ravnati. Zato bi svetoval Mirinesotskim društvom in naselbinam, naj o priliki razstave pridejo korpora-tivno, da srečajo umetnika in njegova dela. Minnesota je polna Peruškovih ožjih rojakov — naj ne zamude te prilike, ki se nudi le enkrat v življenju. Začnite z agitacijo v vsaki naselbini in pri vseh društvih, da pohitite za časa razstave v Ely. Umetnik je naš, umetnost njegova naš dar človeštvu. Omenil sem že, da velja taka razstava mnogo stotakov. Dvorana, pošiljanje slik, zaboji, zavarovalnina in še mnogo drugega pride. V pokritje teh stroškov je navadno mala vstopnina. Ce se pokrije ž njo to, je dobro, če ne — trpi umetnik. Kar nas je zašlo v Ameriki na polja duševnega dela, nismo ustvarili bogastva, kakor se je zgodilo do danes vsem tukaj in tam. Težko je povdarjati vedno in vedno materijalno stran kulturnih del in umetnin, ampak ne gre drugače. Del naroda se sicer zaveda tega, drugi, večji del pa je zadovoljen, da ima le sam. Umetniška razstava v Ely je za umetnika resno materijalno vprašanje. In treba je, da se zavedamo tega vsi. Ko je bila pred dobrim letom dni razstava v Clevelandu, se je naselbina zdramila, kakor en mož in razstava je bila uspeh. Kako se pa da doseči uspeh? Prvič s tem, da obiščete razstavo. Naselbine naše po Minnesoti niso tako daleč in ne tako raztresene, da bi se ne moglo priti v par urah z majhnimi stroški na Ely. Ceste so tako lepe, da so znane po vsi Ameriki in povsod je dovolj avtomobilov. Zberite se v slednji naselbini in pohitite na Ely. Ne bo vam žal. S tem bi bil zagotovljen moralni uspeh razstave. Zdaj pride na vrsto druga točka, to je materijalni uspeh. Umetnik ustvarja dela z namenom, da gredo med svet. On si s tem pridobi novih sredstev za umetnost in življenje. Kratko povedano: slike so v razstavi, da jih ljudstvo pregleda in pokupi. Da bo imela Minnesota razstavo po večini novih Peruškovih del, je zasluga zavedne cleveUndske naselbine. Ali bi se ne" moglo pravtako reči leto ali dve od danes: zasluga Min-nesote je* da stoji nov Perušek pred nami? Perušek prodaja svoje slike po tako nizki ceni, da bi jih lahko vsak kupil že kakor dober investment. Njegpva dela postajajo dražja in vrednejša z vsakim letom. Mnogo rojakov je v Minnesoti, ki so zmožni kupiti kak dragocen spomin za vsoto, ki je skoro smešno maj-na. Kdor ne zmore sam, imamo skupine. Po Minnesoti je vsepolno naših društev. Nekatera imajo svoje dvorane, druga zopet ne. Ampak vsa brez izjeme se lahko odločijo za nakup vsaj ene izmed Peruškovih slik. Sodil bi. da ima Minnesota v$aj toliko društev naših Jednot in Zvez, kolikor bo del v razstavi. Ali bi ne bilo to imenitno, ko bi vsako kupilo po eno sliko, da bi ne odnesel umetnik Perušek drugega v Chicago, kakor lepe spomine na zaveden narod in pa nekaj sredstev za nova dela. Kjerkoli po Minnesoti zboruje kako naše društvo, povsod naj visi vsaj ena izmed slik našega umetnika Peruška. Najlepše bi bilo, če bi se naselbine dogovorile, da bi prišle vsaka na svoj dan ali pa mogoče po več na en dan. Tako bi imel na primer pondeljek: Eve-lethski dan, torek Chisholmski itd. Naj bi se naredilo že tako ali tako, samo da se nekaj doseže. V vsaki naselbini naj bi se sklicali odbori vseh slovenskih društev, pa bi se razpravljalo o tem. Perušek je naš umetnik in umetnost je skupna, je za vse. Cisto po nepotrebnem smo raztrgani med sabo. A prihaja čas, ko se bqmo še iskali. Ali bi ne pokazali malo dobre volje s tem, da nas zedinijo vsaj velika dela, četudi mogoče samo za enkrat? Minnesota ima lepo priliko, da se pokaže. Ker bo tedaj tudi konvencija J. S. K. Jednote tam, bomo gotovo srečali mnogo znanih obrazov iz vse Amerike. Ce ne pride kaj nepričakovanega, bom tudi sam osebno tam, ker si želim videti nove Peruškove umotvore in pa pozdraviti posebno številne znance v tistem lepem kotičku severnega dela naših držav, koder se skriva vabljivi Ely med temnimi gozdi in tisočeri jezeri. Obdržaval bom tudi par predavanj na razstavi, da izpo-znate umetnikovo dušo v tisti globini in lepoti, kakor sem jo imel priliko izpoznati jaz. Naj bodo te vrstice nekak apel na Minnesoto, da pride in pokaže svoje sile. Do tedaj pa na delo in do svidenja. MARJANCA Bil je maj . . . Mimo upajočih dreves ob cesti se je pomikal črn voz, za njim se je peljal star duhovnik in molil. V prahu, ki ga je dvigal plašeči se vetrič, je stopalo in jokalo nekaj starih žensk. Po vsej cesti pa je bil mir, celo drevesa so nekako boječe stala ob njej. Polagoma so pričele padati težke deževne kaplje, kakor da bi nebo plakalo je zahajalo soln-ce in temni oblaki so snivali nad grobovi ... "Gospod, usmili se žalostnih in trpečih, ki hodimo po zemlji in srečujemo drug drugega, ki se ljubimo med seboj in se razhajamo in ugašamo kakor svetla kresnica v temni noči." Marjanca ji je bilo ime . . . Hodila je v tretji razred in njen oče in njena mati sta skrbela zanjo in jo ljubila. In kadar so se ob dvanajstih vsuli otroci z velikim truščem iz šole, je ona stekla vsa vesela k svoji domači "gospodični učiteljici," in ji je pripovedovala in žgole-la vso pot do doma. ' Vso mladost je preživela v ljubezni, vsi so jo ljubili in nihče ji ni rekel drugače kot "naša ljuba Marjanca." Kadar pa je Marjanca kaj naredila, je povzdignila njena mamica prst in ji z resnim smehljajem na licih rekla: "Marjanca, Marjanca, če ne boš pridna, pa bova midva z ate-jem umrčkala in pustila tebe samo na tem hudobnem svetu." In Marjanci se je milo storilo pri srcu in dve solzici sta ji zaigrali v črnih očescih in. objela je' svojo dobro mamico in jo poljubila na njene ustnice in tako srečno se je čutila, da bi bila kar rada umrčkala s svojo mamico. "Mamica, kadar boste umrč-kali, morate tudi mene s seboj vzeti." In mamica ^'i je vedno odgovorila: "Ce pridna." Pa se je zgodilo nekega dne, da je zopet Marjanca hodila iz šole s svojo "gospodično učiteljico" in ji je pripovedovala in žgolela vso pot do doma. A ona se danes ni zmenila zanjo, le žalostno je zrla v daljavo in na ubogo, malo Marjanco. In tudi Marjanca je začela zreti v daljavo in se je bala. Ko pa je prišla domov, je stekla po prstih v sobo. Mamica je ležala v postelji. Hudo, hudo je bila bolna. Svečo je držala v bledi roki. z drugo pa je gladila Marjanco po njenih črnih lascih — in je umrčkala . . . In čez nekaj dni je zopet hodila s svojo "gospodično učiteljico" in tudi to pot je ona žalostna zrla v daljavo. Marjanca se je bala. Ko sta pa bili v veži, jo je pritisnila na svoje srce in jokala, jokala . . . "Uboga moja Marjanca, nič več ne bo gospodične učiteljice." V sobi doma pa je ležal njen atej, sam, čisto sam med bledimi svečami . . . Tudi on je umrčkal . . . In Marjanca je videla, da sta jo njen atej in njena mamica pustila samo na tem hudobnem svetu. Pa sta se ji rodili dve svetli solzici v črnih očescih in sama je sedaj povzdignila svoj mali prstek in z resno smehljajočim licem rekla: "Marjanca, Marjanca, zakaj pa nisi bila bolj pridna!? In vrgla se je na mrtvega atej a in ga poljubila s svojimi rdečemi, drhtečimi ustnicami, v črnih očescih se je pa porodilo za prvima dvema solzicama še mnogo, mnogo sol-zic in vse so poljubljale bledo lice mrtvega ateja . . . Ob straneh so pa gorele blede sveče in vonj cvetlic je poljubljal mrtvega ateja in blede goreče sveče in "našo ubogo, malo žalostno Marjanco" . . . Marjanca ni imela ne ateja, ne mamice, bila je sama, čisto i sama. Poleg njih pa je stanovala blaga stara gospa in ona jo je imela rada kakor svojo mamico. Se vedno je hodila Marjanca v šolo, a sedaj ni bilo več "gospodične učiteljice," sedaj je bila samo še dobra stara gospa, — njena druga mamica, in ko je prišla domov, je jokala, jokala po mamici, po ateju. Petnajst let je že bila stara in pred veliko nočjo je vedno hodila šest petkov in na veliki petek v cerkev in tam je molila. Videl pa jo je mlad deček, bil je starejši od nje in lase je imela počesane kakor majhni otroci na čelo. In nekega dne ji je povedal, da jo ima rad in, da bo ona njegova žena . . . In nato sta hodila po drevoredu in sanjala o sreči . . . Pa je bil zopet prvi maj in Marjanca je bila stara 19 let in njen Ivan bi bil rad šel na Dunaj v visoko šolo, da bi bil nekdaj sloveč in imeniten doktor in bi vzel Marjanco k sebi za ženo. Bil pa je tudi on sirota in ni imel denarja. Marjanca pa je imela denar in prosila je svojo drugo mamico, da je smela dati denar Ivanu in on je mogel iti na Dunaj, da bo nekdaj imeniten in sloveč doktor in bo vzel ubogo našo malo Marjanco k sebi za ženo. Ivan je res šel na Dunaj in vsak teden je pisal Marjanci pismo, ki je vonjalo po sladkih cveticah in mnogo lepih razglednic in pozdravov. Marjanca pa je vse noči sanjala o sreči in skor.aj je pozabila svojo mamico in ateja in domačo gospodično učiteljico. "Mogočen gospod bo in v kočiji se bo vozil in jaz bom njegova žena. In vsi se mi bodo priklanjali in se čudili 'Marjanca, Marjanca, kako je lepa in srečna'." Ona bo pa gledala in rdela . . . Dve solzici neizmerne sreče sta snivali v njenih očescih, skozi okno pa je svetila pored- na luna in Marjanca je bila huda na ubogo luno. Pa je bil zopet prvi maj in drevesa so odpirala svoja srče-ca in čez en mesec bosta Ivan in Marjanca mož in žena . . . Gori nad zvezdami sta pa gledala na Marjanco njen atej in njena mamica in prosila sta Boga, da bi pustil njuno ubogo Marjanco k njima. Bogec pa ni pustil . . . • Na Dunaju pa je ležal njen ubogi Ivan bolan, hudo bolan in čez tri dni je dobila uboga Marjanca črno pismo, da je njen Ivan mrtev . . . In šla je na Dunaj in poiskala je njegov grob, zasadila je vanj rdeči, trepetajoči nagelj in belo, boječo spominčico in se vrnila domov. Denarja ni imela več in hodila je od hiše do hiše in šivala, da je živela sebe in svojo drugo mamico. In, ko je bila že hudo, hudo stara, je pripovedovala majhnim dečkom in deklicam povest o Ivanu in o Marijanci in vsi so jokali. Jokala pa je tudi ona sama in slednjič je legla in umrčkala. In šla je k svojemu ateju in mamici in k svoji domači gospodični učiteljici in k svojemu ubogemu Ivanu. Pa je bil zopet maj in na i>o-kopališču so jo devali v grob. In v drevesih je rahli vetrič pošumeval: "Marjanca, Mar- ♦ janca, zakaj si umrčkala?" V j daljavi pa je zahajalo solnce in 'svetel pas je objemal temno noč, ki je vstajala za gorami in joznanjevala mir in ljubezen. "Gabrijel." Main 8039 Res. Kenmore 2857-J A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave CLEVELAND, OHIO Slov. pogrebnik in ličen sira ni embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOLIA ast 80th Strast Telephone: Broad**? 2120 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. "GLASILO K. S. K. JEDNOTT »i j. -ti .. s.— v vnppi BI IT PL OIAMD CAKNigUAN SLOVENIAN GATKOUC WtiPN k~ \v., , , r UNITED STATES OP AMEBISA - ♦ • - ' • , ftUiatsiasd by and in tfe« interest ti tfcsbrtftc. * " 1 " Israd wry Tn<«y PFPIGS: SI 17 St CUir Ave. Tilniisi; KMŠIIM mu CLEVELAND, OHIO. ♦•83 PRAZNIK "PROGLAŠENJA NEODVISNOSTI" Jutri dne 4. julija bo poteklo 152 let, ko se je izvršil največji dogodek v zgodovini Združenih držav. Dne 4. julija 1776 se je naša, sedaj mogočna Unija osvobodila robstva in težkih spon svojih tlačiteljev — Angležev. V priprosti državni hiši Filadelfije, Pa., se je zbralo okrog 50 zastopnikov ljudstva tedanjih 13 kolonijalnih drža vic, kjer so izdali v svet velepomembno izjavo, da nočejo več hlapčevati oholemu tujcu in da proglašajo vsled tega tedanje Združene države za samostojne in neodvisne. Vsled tega se obhaja ta zgodovinski dan vsako leto širom naše nove domovine z največjo častjo, spoštovanjem in vese ljem. Kakor je dolžnost vsakega naroda, ki uživa svobodo te dežele, je dolžnost tudi nas ameriških Slovencev, da ta dan na primeren način proslavimo. Pred vsem se spominjamo onih ameriških domoljubov in velmož, ki so stali na dan rojstva svobode ob zibelki naše mogočne Unije, čast jim in večna slava! * Zaeno pa ta dan obnovimo prisego vdanosti, zvestobe, in ljubezni do naše čislane zvezdnate zastave z iskreno željo, da naj bi ponosno plapolala še na vekov veke naši novi domovini v čast ter ponos! — • „ ' Dasiravno smo pred leti že takrat objavili prestavo "Pro-glašenja neodvisnosti," isto danes ponoynp prinašamo, dobri stvari na ljubo in v zavesti, da jo bo sleherni čftatelj "Glasila dne 4. julija t. 1. z vso spoštljivostjo prečital. : "\u. PROGLAS NEODVISNOSTI. V kongresu 4. julija 1776. Soglasni proglas prvih trinajsterih Zedinjenih držav ameriških. Kadar se v toku dogodkov rodi potreba, da pretrga en narod politične vezi, ki so ga vezale z drugim, in da zavzame med ostalimi državami na svetu samostojno in enako stališče, do katerega je po prirodnih in božjih postavah opravičen, tedaj zahteva pošten človeški običaj, da navede ta narod razloge, ki so ga privedli do ločitve od stare države. Smatramo, da so same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče resnice: da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega stvarnika gotove neoporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlade, ka terih pravične oblasti izvirajo iz soglašanja vladanega ljud stva. če pa poseže katerakoli vladna oblika v te namene in jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpremeni ali pa strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki obliki, kakor spozna, da je najpotrebnejša za njeno varnost in srečo. Razum sicer veleva, da se stare vlade ne izpreminjajo iz majhnih in mimoidočih raz logov, in izkušnja nas tudi uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih more trpeti, kakor pa da bi si samo jemalo pravico z uničevanjem oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca in kraja, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvržejo narod absolutnemu despotizmu, tedaj ima ljudstvo pravico in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike za svojo bodočo varnost. Na ta način so potrpežljivo trpele naše kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, da se ovrže stari vladni sistem. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti z direktnim namenom, da ustanovi absolutno tiranstvo nad temi državami. V dokaz predlagamo nepristranskemu svetu sledeča dejstva: Odrekel je priznanje zakonov, ki so najbolj koristni in potrebni za blaginjo ljudstva; svojim governerjem je prepovedal uveljaviti najvažnejše in najnujnejše zakone ali jih je pa enostavno suspendiral in zavlekel, da niso prišli v veljavo; prepovedal je zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v posta voda-jah, kar bi bila za nas nezaslišna krivica — in kar je le tiranom v korist; sklical je postavodajna telesa v nenavadne in puste kraje, oddaljene od javnih središč in mest, kjer so shranjeni javni spisi z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svojo oblast; razpustil je ponovno postavodajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva; ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudstvo brez zakonodajstva prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti; trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem. da je oviral zakone o naturalizaciji prieeljeneev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč ; oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti; podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače;. , uvedel je nebroj novih uradov in poslal *#iaJt#j celo roje K. S. K. JEDNOTE, S. JULIJA, 1928 in se redili na naše uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo etroške; v mirnih &asih je imel med nami stalne armade brez do-voljenja natth postavodajnih zboroV; vojno oblast J« dvignil nad civilne oblast in jo naredil po- Dalje je ffaail našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivičnimi «nit • Namestil je med nas večja števila oboroženih čet; ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav; zapiral je našo trgovino z ostalim svetom; nalagal nam je davke proti naši volji; odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih; transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišče ;za izmišljene prestopke; ' v sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega prav^ in uvedel samosilno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, d«,fro enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v izšlih kolonijah; odvzel nam je svoboščine (charters) * in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade; u suspendiral je naše postavodaje in sir,vzel moč, da nam on daje zakone; odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal1 Vojno; " < < ropal je naša morja, napadal naša obrežja, požigal naša mesta in moril naše ljudi; ravno v tem času je poslal semkaj veliko armado tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, katero je že pričel z največjo perfidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja glavi civilizirane države. Prisilil je naše državljane katere je vjel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok. Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska mori-tev starčkov in dece, moških in žensk. V vsakem slučaju teh naštetih krivic smo se pritožili na najponižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje zatiranja, ni sposoben, da bi vladal svoboden narod. Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo ne opravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na okol-ščine naše emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apelirali smo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklice ■Vali smo se na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj ne hajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi nje, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kar velja za vse ostalo človeštvo;' za sovražnike v vojni in prijatelje v miru. Zaradi tega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov, in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti svobodne in neodvisne države, da so proste vsakega podaništva do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot svobodne in ueodvisne države od danes zanaprej vso moč napovedovati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti Neodvisne Države. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje. John Hancock, predsednik kongresa. (Sledi 55 podpisov zastopnikov iz vseh prvih trinajstih držav). Kaj je privedlo do proglasa neodvisnosti. (4. julija). Kdor prečita najpomembnejši dokument v ameriški zgodovini, Proglas neodvisnosti, dobi vtis. kakor da so bile politične pritožbe vzrok velike ameriške revolucije. Proglas (Declaration), kakor je bil sprejet od drugega Kontinentalnega Kongresa 4. julija 1776, navaja 27 obtožilnih točk glede "ponovljenih krivic in uzurpacij", ki so jih kolonije trpele od strani angleškega kralja. Večina teh obtožb se pozivlje na tiranske zakone, na vmešavanje v delovanje tukajšnjih zakonodajnih zborov, na oviranje sodne uprave in na izzivanje Indijancev v boj. Proglas navaja le dve pritožbi gospodarske narave—nalaganje davkov brez privoljenja kolonij in oviranje ameriške trgovine z ostalim svetom. Resnica je, da ameriška revolucija ni bila le junaška bor-ba za politično, marveč tudi za gospodarsko neodvisnost. Pregled angleške in ameriške gospodarske zgodovine v zadnji četrtini osemnajstega stoletja nam pomaga razumeti vse vzroke, ki so privedli do Proglasa neodvisnosti. Britanska kolonijalna politika se je za onega časa naslanjala m nadelo, 0a i#yyo ko- lonije zalagati angleško mornarico in tovarniško industrijo s surovinami in ob enem služiti i kot trg za izgotovljeno blago. Ta zamenjava blaga je prispevala k razvoju mogočne angleške trgovske mornarice. Angleški kolonijalni zakoni so služili pospeševanpu tega namena. V kolonijah je bilo prepovedano izdelovati ono blago, ki se je lahko izgotavljalo na Angleškem. Kolonijalnih pridelkov, ki jih je Angleška potrebovala, kot kavo, tobak, bobrove kože in barvila, niso kolonije smele pošiljati drugam kot na Angleško. Na drugiv strani pa niso smele kolonije izvažati na Angleško blago ali pridelke, ki bi lahko tekmovali z angleškim blagom. L. 1651 je angleški parlament sprejel zakon Navigation Act, ki je določal, da vsi poljedelski in izgotovljeni produkti Azije, Afrike ali Amerike se smejo uvažati v Angleško ali njegove teritorije le na ladjah, zgrajenih na Angleškem in imajočih angleško moštvo. Ta angleški monopol trgovine in trgov je- bil nadalje podkrepljen po določbi, da vsi kolonijalni pridelki, kakršni se ne morejo producirati doma, morajo biti rezervirani za izključno rabo angleških tovarnarjev in trgovcev; le oni pridelki, ki jih Angleška ne potrebuje, se smejo izvažati v ako ne delajo konkurence angleškimi produktom. L. 1686 je tudi uvoe v kolonije postal angleški monopol. Angleški parlament je sieer vzpodbujal produkcijo surovin s tem, da je dovoljeval uvoe tobaka, surove svile, lesa in železa brez carine, ali prepovedal je zgradnjo železarn in je-klarn v ameriških kolonijah. Vse te omejitve so stremele za tem, da Amerika ostane za vselej poljedelska dežela, vir Angleške za potrebne surovine in trg za njeno blago. Vzlic tem okoliščinam so se kolonije razvijale industrijal-no, ker Britanija ni mogla tako zlahka uveljavljati svoje zakone. Tihotapstvo je cvetelo. Angleška davčna politika se je tudi ravnala po načelu, da kolonije naj služijo za dobro Angleške. Ko je parlament uvedel carino na krfVo,' vina, svilo in druge vzhodnoindijske produkte, uvožene v ameriške kolonije, so vodje kolonistov odgovorili z bojkotom angleškega blaga. Stamp Act od 1. 1765, ki je zahteval kolke na vse pravne dokumente v Ameriki, je bil sicer odpravljen naslednje leto, ali povzročil je trajno nezadovoljnost. Kolonisti so bili ogorčenji radi angleških zakonov, ki so prepovedovali izda-vanje kolonijalnih novčanic. Kolonije so se čutile ogrožene v svojem gospodarskem razvoju in v svojih političnih pravicah in vsled tega je nastala revolucija, ko so zastopniki tri-najstorice kolonij slavnostno proglasili svetu, da "vsi ljudje so ustvarjeni kot enaki, da jim je Stvarnik dal nekatere nepreklicljive pravice in da med te spada življenje, svoboda in stremljenje po sreči". F.L.I.S. -o- Sv. Ciril in Metod. (Na praznik slovanskih apostolov dne 5. julija.) ,. « Vsi veliki evropski narodi zajemajo velik del svoje duhovne moči in vztrajnosti iz davnih domovinskih in verskih tradicij. Domovinske tradicije se tesno družijo z verskimi tradicijami, domovinska ljubezen se spaja z vero in verskimi spomini. Narodna, domovinska in državna zavest je' tesno spojena z imeni in spomini verskih apostolov, buditeljev in domačih svetnikov. Celo pri narodih, ki so že globoko okuženi po brez-verstvu, se v dobi velikih prevratov in nevarnosti zbuja verska misel; v takih dobah zopet oživljajo davne in zatemenjene domače verske tradicije, prej prezirana verska misel se priznava kot važna moralna pomoč za rešitev domovine in kot od rešilna moč narodov. Ta pojav se je že večkrat ponavljal pri Francozih. V današnjih krizah se po vsej Evropi domovinska ljubezen druži z obnovo domačih verskih tradicij. Slovenci nimamo velikih domovinskih tradicij. A še bolj žalostno je, da naša skromna zgodovina ni ožarjena s spomini domačih svetnikov in da na oltarjih naših cerkva ne vidimo mož, o katerih bi mogli reči, da so izšli iz našega ljudstva, da so poznali našo ljudsko dušo, z njo čutili in trpeli. A v naši mračni zgodovini se blišči spomin dveh svetih mož, ki sta kakor bliščeč meteor za trenutek ožarila tužno zgodovino naših pradedov in povzročila tako veliko versko in kulturno gibanje, da #ju polovica Evrope slavi kot svoja apostola. Naša domovina je posvečena po delu dveh velikih svetih prosvetiteljev; naša zemlja je posvečena po stopinjah dveh velikih apostolov * Kristusove blagovesti. Našim pradedom v Prekmurju in v vzhodni Štajerski sta sveto vero oznnanjala sv. Ciril in-Metod. Sv. Metod je bil kot prvi panonski in mo-ravski nadškof tudi vladika naših prednikov. Po naši zemlji sta sveta brata potovala v Rim, druge dežele,' po naši zemlji je s trudnimi ko- raki stopal sv. Metod, ko je potoval v Rim, da se brani proti klevetam svojih sovražnikov, po naši zemlji je hodil, ko se je potolaien vračal iz Rima s potrdilom svoje pravovernosti, s priznanjem slovanskega bogoslužja in slovanske cerkvene organizacije. Naši pradedi so bili deležni prvih toplih žarkov slovanske krščanske prosvete in prvih uspehov slovanske krščanske književnosti. Versko delovanje sv. Cirils in Metoda je tako spojeno z našo politično zgodovino, da bi morali tej svetli točki v naši temni davnosti posvetiti več pozornosti, ako hočemo uspešno gojiti domovinsko in verske in domovinske vzgoje našega ljudstva svetih slovanskih apostolov, proslavljanje njunega spomina, češčenje njunega svetniškega zgleda tvori važno poglavje verske in domovinske vzgoje našega ljudstva; ako bi to poglavje prezirali, potem bi bili sami krivi, da bi se veri odtujevalo naše ljudstvo in naše izobraženstvo. Sv. Ciril in Metod sta naši kulturni in književni zgodovini vtisnila verski pečat. Ako hočemo, da naša prosvete ohrani verski pečat, ne smemo prezreti spomina in dela svetih slovanskih apostolov in prosvetiteljev. Čas je, da našo versko zgodovino očistimo raznih legend, s katerimi je oglejski patriar-hat utemeljeval svoje pravice nad našimi pokrajinami. Vrnimo se k sv. Cirilu in Metodu, katerih delo in življenje se toliko sijajneje blišči, kolikor bolj napredujejo znanstvene raziskave. Delajmo, da bomo sv. Cirilu in Metodu postavili dostojne oltarje v srcih našega ljudstva in da bo ljudstvo moglo tudi na oltarjih naših cerkva gledati kipe in slike velikih naših apostolov, ki sta tako globoko ljubila slovansko ljudstvo, toliko žrtvovala -in trpela za krščansko vero in prosveto med Slovani. Sv. Ciril in Metod sta velika glasnika vesoljne krščanske ljubezni in edinosti vseh narodov v eni krščanski Cerkvi. Po visoki ideji vesoljne krščanske edinosti v dobi nastajajočega cerkvenega razkola, po izredni kulturni delavnosti in po junaški svetosti spadata med največje može svetovne zgodovine in najodličnejše svetnike katoliške Cerkve. V dobi velikih političnih bojev ne smemo pozabiti visokih verskih idej, ki so zmožne pomirjevalno in blažilno vplivati na razprte narode. Zato slavimo sveta solunska brata z globoko željo, naj bi vsi narodi, ki jih druži sveti spomin slovanskih apostolov, vzljubili eno Mater Cerkev in se zedinili v veri in ljubezni sv. Cirila in Metoda. kandidata John C. Fremonta. Stranka si je nadela ime Republican Party. Izvoljen pa js bil demokrat, ki je bil za suženjstvo. Ustanovitev te nove politične stranke je bila pomembna, ker to je bilo prvič, da so se prebivalci severa in zapada stalno organizirali v politično stranko za boj proti suženjstvu na jugu. BISERNA POROKA Dne 3. unij a sta obhajala gospod Ivan Barle, nadučitelj v pokoju in njegova blaga gospa soproga Ivana Karle v Kan-diji pri Novem mestu v rodbinskem krogu šestdesetletnico nad vse srečnega zakona. Šestdeset let je minulo, odkar sta stopila kot ženin in nevesta pred altar Gospodov, da podaš ta roke v večno zvezo, doba dveh generacij. Zares lepa in ganljiva slovesnost, če pomislimo, kako majhno je število onih srečnih, ki dočakajo zlato poro* ko, kaj še biserno. Gospod Ivan Barle je bil rojen dne 15. oktobra, 1841 v Pirničah, fars Smlednik na Gorenjskem, njegova soproga pa 21. januarja, 1847 v Toplicah pri Novem mestu. Kljub visoki starosti sta oba jubilanta še tako pri moči, tako čila in zdrava, da ju mora človek naravnost občudovati. Poročila sta se dne 2. junija, 1868. Slavljenec je služboval svoj čas ko učitelj in nadučitelj v Tunjicah pri Kamniku, v Bu-danjah pri Vipavi, v Podzemlju pri Črnomlju in slednjič v Šmi-helu pri Novem mestu. V trajni pokoj je stopil leta 1903 po 42-letnem vestnem in požrtvovalnem službovanju. Iz njih zakona je izšlo 11 otrok, od teh je živih -še osem. Kljub mali, svoječasni učiteljski plači so imeli vsi otroci izvrstno vzgojo, tako da so danes skoraj vsi po službah na vodilnih mestih. Janko je ravnatelj naškofijske pisarne in stolni kanonik v Zagrebu, Gustav je prvi državni pravdnik v Novem mestu, Alojzij je orožniški podpolkovnik in pomočnik poveljnika orožniške-ga polka v Nišu, Konrad je šolski upravitelj v Metliki, hčerka Marica je učiteljica v Šmihelu pri Novem mestu, da ne omenjamo še ostalih otrok, ki so v privatnih službah najbolj preskrbljeni. • POČETEK REPUBLIKANSKE STRANKE Okoli leta 1850 je bila \ Združenih Državah le ena močna politična stranka. To je bila Democratic-Republican Party, ki se je kasneje nazvala Demokratična stranka. Edina prava opozicija proti tej stranki so bili Whigs, ki so nekdaj bili najmočnejša politična skupina v tej deželi. Se popre/ v zgodovini Združenih Držav imeli smo stranko pod imenom "Republican Party", ki je pa po predsedovanju John Quincy Adamsa popolnoma izginila iz pozorišča. Ta stara "republikanska stranka ni v nikaki zvezi s sedanjo Republikansko stranko, ki se je prvič pojavila v Jackson, Michigan, dne 2. julija 1854. Tedaj se je mala skupina takozvanih "Free Sailors" zedinila z ostankom Whig stranke v Michiganu in ustanovila novo politično stranko, katere poglavitni program je bila borba proti suženjstvu črncev. Dve leti kasneje je ta nova strank že imela svojo prvo narodno konvencijo in imenovala sa svojega predsedniškega KAKO VPLIVA PREMOGOV PRAH NA PLJUČA? V krajih, kjer je dosti tdvam in rudnikov vpliva zrak radi premogovih drobcev družilno na dihala in povzroči zato kaj | lahko razne katare. Pojavi se najprej vnetje, kjer ni nikake infekcije, vnetje se razvija od zgoraj navzdol. Daljše bivanje v premogovnem prahu nudi gotovo varstvo pred pljučno je-tiko, kajti prah povzroča, da pljučno tkivo zadebeli, obenem se zato zatvorijo tudi male krvne in limfne žilice, radi česar potem bacili jetike ne najdejo ugodnih tal za rast in se tudi ne morejo razširjati v soseščino. Mladi delavci, pri katerih pljuča še niso tako spremenjena razmeroma lahko obole za jetiko. Vsled mnogo kataralič-nih obolenj, ljudje v takih krajih dosti kašljajo, zato je nevarnost razširjanja jetike po jetičnih bolnikih velika. V krajih, kjer je dosti premogo-vega prahu je-treba torej gledati, da se odpomore tej nadlogi. -O- Morska sol. Če bi izhlapela vsa morska voda, bi ostalo na dnu toliko soli in drugih sianih snovi, da bi pokrili z njimi vso zemljo lahko 40 do 50 metrov n adebelo. Naprej pa sam lahko računaš. Vsa zemlja meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, Jugoslavija 250.000, Slovenija 16,000. Kako visok bi bil slani stolp nad tema dvema? Ob 35-letnici mora K. S. K. J. šteti 35,000 članov in članic. / Ustanovljen« v Jolietu, II!., dne 2. aprila 1804. Inkorporirai driavi Illinois, dne 12. janoari« 180«. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO STn JOLIET, ILL. Solventno«t aktivnega oddelka znala 101.03%; solventnoct mladinske«* od delka znaša 144.73%. Od ustanovitve do 1. junija 1928, *naia »kupna izplačan« podj>ora $3^77,337.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik -ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St. Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo II. podpreds MRS MARY CHAMPA, 311 W. PopUr St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chica«o St., Jol iet.IU Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. ChtaJo St, JoU«t. Ill Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Jdi«t, «1. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Cl«Ir St. polis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank B14«., Cor, Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa. 8 ' . _ NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, III FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Alii, Wis. MIHAEL HOCHEVAR. R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chi«£o, III FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. 0„ Joliet, III. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburch Pa UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA"' IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago S društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino » S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio! >te, ntj^se pošiljajo n« o p« IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Finančno poročilo K. S. K. Jednote za maj 1928. Asesment »t. 5-28. ~ Dr. it. Pl»č. na aae«. 5-28. 1........ 2........ ............ 923.48 3......... ............ 245.77 4......... ............ 322.43 5........ ............ 306.26 7........ ............ 1,025.28 7......... 8......... ............ 206.59 10......... ............ 29.10 11........ ............ 177.00 12......... ............ 438.42 13........ ............ 99.72 14........ ............ 345.62 15........ ............ 259.90 16________ 126.10 17......... ............ 48.11 21......... ............ 166.91 23........ ............ 258.42 24......... ............ 7.79 25......... ............ 897.69 29......... ............ 960.02 30......... 603.23 32......... ............ 105.50 38......... ........... 208.50 40......... ........... 170.17 41......... ........... 346.29 42........ ............ 250.00 43......... ........... 191.66 44......... ........... 444.54 45......... ........... 128.66 46......... ........... 109.72 47.......... ........... 180.91 50.......... ........... 79.14 51......... ........... 108.98 52......... ........... 484.11 53......... ........... 413.63 55.......... ........... 220.08 56......... ........... 500.94 57.......... ........... 274.03 58.......... ........... 135.87 59.......... ........... 664.19 60.......... ........... 77.42 61.......... ........... 237.85 62.......... .......... 38.97 63.......... .......... 553.18 64.......... .......... 311.45 65.......... .......... 355.53 69.......... .......... 68.27 70.......... .......... 151.29 72.......... ........... 329.75 73.......... .......... 34.52 74.......... .......... 145.62 75.......... .......... 85.00 77.......... .......... 284.20 78.......... .......... 485.89 79.......... 80....... .......... .395.46 81......... .......... 322.48 83.......... .......... 41.00 84.......... .......... 20.99 85.......... .......... 193.38 86.......... .......... 164.09 87.......... .......... 170.19 88.......... .......... 108.38 90.......... .......... 72.20 91.......... .......... 177.50 92.......... .......... 193.95 93 ........ .......... 513.66 94.......... .......... 75.56 95.......... .......... 155.87 97.......... .......... 68.78 98.......... .......... 92.43 101.......... .......... 325.34 103.......... .......... 365.50 104........... .......... 245.78 105........... .......... 83.18 108..___ .......... 355.22 109........... .......... 137.31 . 110........... 111.......... .......... 305.20 113.......... 114.......... 115......... 118.......... 119.......... .......... 71.07 120.......... 121.......... .......... 51.74 122.......... 126........... 128.......... .......... 103.96 130........... .......... 18.22 131.......... .......... 258.63 133________ .......... 47.11 134......... .......... 139.62 135........... .......... 206.31 136........... ........ 159.86 140.......... ......... 31.23 143........... .......... 68.58 144........... .......... 319,69 145........... .......... 153.55 146........... .......... 441.81 147.......... ......... 111.04 148.......... .......... 271.93 150.......... .......... 279.88 152........... .......... 188.59 154_______ 23.58 156________ _______ 442.48 Smrt ni ne. Po*kodnin> C«ntr. bol. podp. Odprav. Onem. podp ....$ 1,000.00 ....$ 1,000.00 .......................................... 5 90 50 ....$ ijmMJZZZZs U5.50 ....S 2,000.00..200.00 ... $ 1,000.00.......4.........44.00 . .........................$ 100.00 ""s'libbo'.oo........... ..$ 77.00 .$ 151.00 500.00 -.......................$ 200.00 .......................................$ 328.00 .......................................$ 82.00 $ 75.00....$ 93.00 ...S 500.00 ...S 600.00................S 10.00....$ 45a00 ..S 1,400.00 ...S 1,000.00 500.00.....................5 135.50 ...$ 1,000.00....$ 100.00 .4$ 34.00 ..$ 1,000.00 23.00 ..$ 170.00 ..$ 25.00 ..$ 400.00 ...S 1,000.00 .5 1,000.00 ..$ 100.00 ..$ 200.00 .S 41.00 ..$ 58.00 ..$ 65.00 55.00 ..$ 1,000.00 ..$ 169.00 .S 80.00 .S 38.00 ..$ 46.50 ..$ 300.00 ,.$ 100.00....$ 43.00 .$ 100.00 ....$ 1,000.00............ ........S .........$ -................................. ........J$ .$ 46.00 70 JO 47.00 ..$ 1,000.00 ...$ 100.00 ...$ 200.00 „.........................J$ 50.00 $.................... 174.................... fczrr. 177....„.............. 17 8.................... 17 9.................... 180.......-........... 182..............*... 18 3................... 18 4.................... 18 5.................... 1 96............... 187................... 188................... 186.................... 192.'"' 193. 1 94«tMM*M**ltM«»*M 195................... 196.................... 197................... 198.................... 199;................. 202.................... 20 3.................... 20 4.................... 206.................... 207.................. 208................... 210.................... 211—................ 212.................... 213.................... 214.................. 21 5................... 21 6................... 21 7.................... 21 8.................... 21 9.................... 22 0.................... 221.................... 222................... -223.................... 22 4.................... 22 5.................... 62.32 155.12 290.68 61.85 47.10 233.64 26.10 81.58 20.47 115.41 36.51 69.34 67.51 58.48 12.84 40.93 112.70 42^4 114.63 55.94 53.82 39.40 101.93 51.57 97.80 23.19 61.85 74.30 13.43 131.30 57.66 202.41 25.00 49.47 49.25 48.56 35.54 156.27 80.25 33.97 135.82 61.70 28.03 35.^5 30.41 62.31 62.81 73.86 ................. i......$ 100.00....$ 380.00 s m ................$ ............ ...............s 108.00 ................ .....••••«•••••<$ Hoo ................ ............ ...... 15.00 .........._...$ 41.00 ................ .............. aoo ..........•••••• z.'.y 100.00....$ 65.00 ____________s 22.00 ..............s 71.00 ..............j$ 47.00 76.00... 3 63.00 ........... 05.00 ................. ............ IMMMHMtIttS 50.00 ..............s 44.50 ..............s 23.00 .............* 46.00 ...........3 15.00 ............s 13.00 ............. 30.00 ^ ............ .............<$ 56.00 i ............— ............ 44.00 ..............$ 30.00 $33,920.85 ....$19,400.00...j$l,850.00....$4,044.50....$450.00....$ 100.00 Preostanek 1. maja 1928 .....................................................................41,902,642.50 Prejemki tekom mesoea maja 1928: Prejeli od društev ..............................................................$33,920.85 Obresti ................................................................................. 6^00.37 ** Najemnina, plačal Ernest Modic, Laurium, , Mich., za april 1928 ................................................ 23.00 $ 40,843.22 Izplačali Posmrtnine ......................................................................$19,400.00 Poškodnine .................................................................... 1,850.00 Centralne bolniške podpore ............................................ 4,044.50 $1,943,485.72 Odpravnina Onemogle podpore Upravni stroški ... 450.00 100.00 3,663.65 $ 29,508.15 Preostanek 31. maja 1928...... Joliet, III., 1. junija 1928. ...............................$1,913^77.57 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. 7inančno poročilo Mlad. oddelka KSKJ. za mesec maj 1928. Dr. št. Plačana vsota 1 2 3 4 5 7 7 8 11 12 13 14 15 16 17 21 .....<.......$44.25 .............. 57.90 .............. 11.70 .............. 7.80 ............ 7.95 .............. 53.10 ............. 52.50 _____________ 11.80 ............. 9.30 ............ 22.65 .............. 3.00 ___________ 6.30 ............. 12.60 ............ 2.70 ............ .60 ............ 4.50 23 ................................................. 6.00 25 ................................................ 28.35 29 ................................................. 67.35 30 ............................................... 10.05 38 ............................................ 16.65 40 ................................................ 4.80 41 ................................................. 10.65 42 .............................................. 41.85 43 ............................................. 2.10 44 .................................................. 11.85 45 ............................................... 2.55 46 ................................................ 1.95 47 ................................................. 9.60 50 .................................................. 40.05 51 .................................................. 2.70 52 ................................................ 28.20 53 .............................................. 18.45 55 ................................................ 8.25 56 ................................................. 22.95 57 .................................................. 9.30 58 ............................................... 1.20 59 .............................................. 24.00 60 ................................................ 1.35 61 ............................................. 18.75 62 ............................................... 2.40 63 .................................................. 39.00 64 .............................................. 18.30 65 .................................................. 19.20 69 70 72 74 75 77 78 80 81 83 84 85 ... 1.35 ... 4.35 ... 20.10 ... 3.15 ... 1.20 ... 21.45 ... 22.95 .. 19.20 .. 18.90 ... 1.05 126 .................... 128 ..................... 130 .................... 131 ................... 133 ..................... 134 ...................... 135 .................... 136 ...................... 140 ...................... 143 ...................... 144 ........... ........... 145 .................... 146 ..................... 147 ....................... 148 ....................... 150 ....................... 152 ...................... 154 ....................... 156 ....................... 157 ....................... 158 ....................... 160 ....................... 161 ....................... 162 ....................... 164 ...................... 165 ....................... 166 ....................... 167 ...................... 168 ....................... 169 .................................................. 36.00 __________________ .75 .................... 2.85 ................. 1.95 .................... 14.00 .................... 1.35 .................. 9.15 ................... 7.35 ................... 9.15 ...................90 .................... 1.95 .................. 22.50 .................. 12.15 _________________ 36.90 .................. 1620 .................. 19.95 .................. 18.75 .................. 10.50 ................... 1.95 .................. 8.40 .................. 27.45 ................... 3.45 .................. 4.80 .................. 8.40 .................. 34.05 .................. 6.15 ................... 6.00 ................... 5.40 ................... 1.05 3.30 „4 300,00 .................................... 8.40 .................................... 14.55 87 ................................................ 10.95 .......................................45 ...................................... 6.30 .........................—....... 2.70 »••••••••••^••••••••••••••••••t*«***« 23.35 ...................................... 1.95 ......................................6.75 n»HWtMW«t»»«H«HW«HMIMMM|ll 1 , ................................ ................—------------- 13.65 --------------------------------- 11.40 MH»*|«*IH««*M(M*M«M«l«m*»*M* 23.55 ..................................... 11.55 ................................ 10.20 ------------------------------------ 2.10 3.75 —........................... 25j65 y ' 86 .. 88 90 ... 91 ... 92 ... £ Z 95 ... 98 ... 101 .... 103 104 J. 108 ... 109 ... 110 ... 1*1 ... 113 ... 118 ... 119 ... 120 .. 170 171 173 174 175 176 177 178 180 182 183 184 185 187 188 189 190 194 195 196 197 198 202 203 204 206 207 208 210 211 213 214 216 217 219 221 222 224 225 5.55 6.00 5.40 6.90 6.90 2.25 .45 2.25 6.30 2.40 4.05 .15 1.70 2.10 3.30 1.50 3.00 1.96 255 7.20 4.35 .20 1.05 31.05 6.30 1.50 1.50 2.85 1.05 1.80 2.40 .15 1.35 1.35 1.80 2.25 1.95 $1,599.85 Preostabck 1. maja 1028 ....$75,299.31 Prejeli od društev ............... 1,599.85 Obresti ................................... 597.91 Izplačali: Posmrtnine ............-$168.00 Za prestop med člane in članice .......... 85.50 Nagrade dr. tajnikom —tajnicam ------ 94.00 $77,497.07 a Preostanek 31. m«j« 1028 $77,900.52 Jnifct, IU., i. lun. 1928. Josip Zalar, gl. tajni*. ■ 0' Državljanske in naselni-ik* pravice otroka ameriškega državljana. Državljanske pravice zakonske-ga otroka. Otroci ameriškega državljana, ki so se rodili v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, so tu di ameriški državljani. Ali to državljanstvo ne prehaja na otroka, Čegav oče, dasi ameri šjti državljan, ni nikdar stanoval v Združenih državah, drugimi besedami: v slučaju stalnega bivanja v inozemstvu se ameriško državljanstvo podeduje le do druge generacije. Tak slučaj je rešilo Vrhovno sodišče dne 6. junija, 1927 pravdi Chin Bowa, ki je zahteval pripustitev v zemljo, dokazujoč, da je ameriški državljan Dognalo se je, da je bil njegov stari oče ameriški državljan ker se je rodil v Združenih dr-žavah. Njegov sin, oče Chin Bowa, dasi se je rodil na Kitajskem, je bil tudi ameriški državljan v zmislu Revised Statutes 1993. Ali do rojstva svojega sina Chin Bow on ni nikdar stanoval v Združenih državah in se je tu nastanil še le po njegovem rojstvu. Vsled tega so priseljeniške oblasti smatrale, da Chin Bow ni ameriški državljan in so mu zabra-nile vstop v zemljo. Vrhovno sodišče Združenih držav je soglasno potrdilo odločbo priseljeniške oblasti. V tej razsodbi pravi sodišče med drugim: 'Združene države trdijo, da točka 1993, glaseča se: 'državljanska pravica pa ne sme prehajati na otroke, katerih očetje niso nikdar stanovali v Združenih državah, — pomenja, da le otroci, katerih očetje so stanovali v Združenih državah pred njihovim rojstvom, postanejo državljani po tem predpisu. Tožitelj trdi, da bivanje očeta kkdarsfbodi pred svojo smrtjo opravičuje državljan-sina, kadarkoli naj se ta rodi. Te nasprotne trditve so povzročile, da se to vprašanje reši . . . Podedovan je državljanske pravice nastopa z rojstvom otroka in ne s smrtjo očeta." Otroci, rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo, ne postanejo ameriški državljani, razun ako dobi državljanstvo, ko niso otroci še dosegli starost 21 let in ti otroci stanujejo v Združenih državah za časa očetove naturalizacije, oziroma ako so pripuščeni za stalno v Združene države, predno so dosegli starost 21 let. Ako je oče postal ameriški državljan, ko je otrok rojen v inozemstvu, dovršil 21. leto, nima očeta državljanstvo nikakega vpliva na državljanstvo tega otroka, naj isti stanuje tedaj v inozemstvu ali v Združenih državah. Rav-notako ne postane ameriški državljan otrok, ki je bil sicer še mladoleten za časa očetove naturalizacije, ali se ni zakonito priselil v Združene države pred dovršitvijo 21. leta. Mladoletni otrok, ki se je rodil pred očetovo naturalizacijo, postane ameriški državljan še le tedaj, kadar začne zakonito stanovati v Združenih državah. Iz tega je umevno, zakaj taki mladoletni otroci niso ob svojem prihodu v Združene države opravičeni do ameriškega pasporta. Priseljsniške pravice zakonskega otroka. Otrok, rojen v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, je sam ameriški državljan in se priseljeniški zakon njega ne tiče. On more priti v Združene države, kadarkoli hoče. Tudi ako ima kako bolezen, radi katere bi bil inozemec izključen, se mu ne more zabraniti vstop v zemljo. Na primer, ako je tako dete umobolno, ima vendar pravice priti v Združene države, ker je ameriški državljan. Otroci rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo pa ostanejo inozemci, dokler ne vstopijo ha ameriška tla pred svojo polnoletnostjo. Ameri ški državljan pa ima pravico zahtevati izvenkvotno priseljeniško vizo za svoje otroke, rojene v inozemstvu pred njegovo naturalizacijo, ako ti otro ci nimajo še 21 let in ako nisc poročeni. To so predpisi novega zakona, ki je sedaj »topil v veljavo. Poprej so otroci med 18. in 21. letom vživali le prednost v kvoti. Sedaj vsi otroci do 21. leta smejo priti izven kvote. Ameriški državljan pa nima nikakih posebnih pravic glede prihoda sina ali hčerke, ki so starejši od 21. leta; ti morejo priti le kot navadni priseljenci brez nikake prednosti. Dostikrat se dogaja, da sin ali hči ameriškega državljana, ki so dobili dovoljenje za izvenkvotno vizo, ne morejo priti v Združene države kakor še le po 21. rojstnem dnevu. Starost ob dnevu prihoda ne ovira prise-ljenčeve pravice do vstopa. Glavna stvar je ta, da je bila prošnja, v pošla na zanj v Washington, odobrena, predno je dovršil 21. leto. Druga stvar je, ako se sin ali hči, katerim je bila dovoljena pravica do izvenkvotne vize, med tem poroči. Priseljeniška oblast zastopa stališče, da je bila s to poroko izvenkvotna vi-za razveljavljena. Vzrok je bržkone to: otrok ameriškega državljana, poročen ali neporočen, postane ameriški državljan, ako je pripuščen za stalno zemljo pred 21. letom. Ta sin bi potem imel pravico poslati izven kvote po svojo žene itd., kar bi se proti vilo z name nom priseljeniškega zakona oc leta 1924. )ržavljanske pravice nezakon skega otroka ameriškega državljana. Državljanstvo nezakonskega otroka, rojenega v inozemstvu ki ga je privedel v to zemlje eden od njegovih roditeljev, j< vprašanje, ki ni rešeno defini tivno. V splošnem velja mne nje, da tak otrok pridobiva dr žavljanstvo svoje matere. N« drugi strani se dostikrat doga ja, da moški ob svoji natura lizaciji dajejo vpisati take ne zakonske otroke v svoj državljanski papir. Priseljeniške pravice nezakon skega otroka. Nezakonsko dete se glede svojih priseljeniških pravic ra vna po materi. Ako mati po stane ameriška državljanka ona more zahtevati za tako de te iste pravice, kot jih imajt zakonski otroci ameriškega dr žavljana. Ona vloži prošnj< (Form 633.) Na isti način m drugi strani, ne more dobit svojega nezakonskega otroka rojenega v inozemstvu, kot iz venkvotnega priseljenca, razur ako je otroka legitimiral vslet poroke z njegovo materjo al vsled kakega drugega formal nega postopanja. Državljanske pravice pastorki ameriškega državljana Državljanstvo očima nima ni kakega vpliva na državljanstva pastorka. Dokler oče živi otrok prejema državljanstvo oc očeta. Ako pa mati po očetov smrti postane ameriška državljanka, postanejo njeni v ino zemttvu rojeni otroci, ki nima jo še 21 let, tudi ameriški dr žavljani, ako stanujejo v te. zemlji, oziroma ako se priselijc pred svojo polnoletnostjo. Akc se inozemska mati, razporočen; ali vdova zopet poroči z ame riškim državljanom, nima ti okolščina nikakega vpliva m državljanstvo njenih mladolet nih otrok, rojenih v inozem stvu in ga tudi nikdar ni imela Pred Cable Act od leta 1922 je ustanovil neodvisno dr žavljanstvo žen, je taka žena avtomatično pridobivala državljanstvo moža in zato so njeni v inozemstvu rojeni otroci postajali ameriški državljani, akc so bivali v tej zemlji pred svoje polnoletnostjo. Od leta 1921 naprej pa državljanstvo moža nima več vpliva na ženino. Zato taka žena ne postaje ameriška državljanka vsled poroke in tudi njeni otroci ostanejo inozemci. Priseljeniška pravica pastorka. Nikak ameriški državljan, noški ali ženska, nima pravice zahtevati izvenkvotno ali pred-lostno vizo za pastorke. Le resnični roditelji imajo to pral vico. Državljanske pravice adopt i ranega otroka ameriškega državljana. Smatra se, da adopcija v ni-kakem slučaju ne vpliva na državljanstvo adoptiranega otroka. Ameriški državljan ne more potom adopcije prenašati svoje državljanstvo na inozemskega otroka, niti ne more inozemec potom adopcije odvzeti državljanstvo ameriškemu državljanu. Priseljeniške pravice adoptiranega otroka ameriškega državljana. Ameriški državljan sme zahtevati izvenkvotno vizo za adoptiranega otroka le tedaj, ako se je taka adopcija formalno izvršila pred 1. januarjem, 1924, in to na tak legalen način, kakršen je predpisan v zemlji, kjer se je adopcija izvršila. Pred temi pogoji ima adoptira-ni otrok iste pravice kot pravi otrok ameriškega državljana. Naturalizacijske pravice po materi. Državljanstvo žene nima vpliva na državljanstvo njenih v inozemstvu rojenih mladoletnih otrok, dokler oče živi. Ako bi ona sama postala ameriška Iržavljanka in mož ostal inoze-nec, bi otroci ostali inozemci, azun seveda ako so se rodili v ej zemlji. Izjema pa bržkone 'elja, v kolikor se tiče neza-:onskega otroka, kar smo prej •menili. Po očetovi smrti pa se Iržavljanstvo njenih v inozem-;tvu rojenih mladoletnih otrok avna po njej, ako ona postane imeriška državljanka. Naj nagaja imena svojih mladoletnih >trok v svojem državljanskem »pirju. To utegne preprečiti casnejše nesporazume, 'riseljeniške pravice po materi Po priseljeniškem zakonu ima ;ena iste pravice kot mož, kar ;e tiče prihoda mladoletnih »trok iz inozemstva. To je, »na sme zahtevati izvenkvotno Tizo za svoje neporočene otroke )od 21. letom. 2ena ima celo /eč pravic kot oče. Kajti, ka-cor smo videli, ona sme zahtevati isto pravico za svojega ne-akonskega otroka. V slučaju, la je mož take državljanke ino« :emec, nima ta okolnost nika-cega vpliva na priseljeniške >ravice njenih otrok. Vstop otroka ameriškega državljana ni garantiran. Treba dobro zapomniti si, da »dobrenje izvenkvotne vize za >troka ameriškega državljana le garantira njegove pripustile v to zemljo. Otrok mora >ač odgovarjati drugim predpisom priseljeniških zakonov, ftadi tega tudi otrok ameriškega državljana ne bo pripuščen, iko je slaboumen ali ima trakom ali tuberkulozo ali kako Irugo nalezljivo bolezen, radi katere zakon izključuje priseljence. Druga stvar je z otrokom, rojenjjn pred očetovo naturalizacijo; tega se priseljeni-iki zakon ne tiče, ker je ameriški državljan. F.L.I.S. Naprstnik je izumil okoli leta 1686 Holandec zlatar Nikolaj Benschoten. V začetku je bil samo krasilni predmet, tako kot danes prstan; šele tekom časa *o spoznali njegov praktični pomen. Voliram. Tako se imenuje zelo trda kovina, ki je 19-krat težja kot voda, torej skoraj tako težka kot zlato. Z jeklom skupaj jo uporabljajo za izdelovanje oklepnih plošč, puški-lih kopit itd. Je pa ta kovina zelo draga in je to ovira za njeno splošno uporabo. — M I llll III I I Sfc i Sonce iti Senca Zagovori krščanske vere Spisal DR. P. ANGELIK TOMINEC O. P. M. (Nadaljevanj«) Cerkev ima torej pravico, prepovedovati branje in razširjanje veri sovražnih ali čed-nostnem življenju nevarnih knjig in časopisov. • Od Kristusa ji izročena skrb za dušni blagor vernikov ji daje to pravico in dolžnost. Kristjan, ki mu je zveličan je duše glavni cilj in ki!,se zaveda svoje slabosti in mnogih nevarnosti, bo cerkev ubogal. Tak kristjan se zaveda, da ni potrebno brati vsega, kakor ni potrebno prega-ziti vsega blata, da se more ločiti lepa cesta od blatne; kakor ni potrebno usrkavati strupenih plinov, da jih moremo ločiti od svežega zraka. Ce bo pa kdaj resnično' potrebno, da fcdo zaradi svojega poklica mora čitati tudi take knjige, pa bo dobil dovoljenje od cerkve. Post ni času primeren. ''Glejte, kako je moja sestra nespametna," tako mi je nekoč tožila učiteljica, "dala sem ji malo mesne omake, pa je ni hotela zaužiti, češ, da je petek in da mesnih jedi katoličani v petek ne jedo. Post je dandanes odveč, če bi cerkev umevala časovne potrebe, bi bila post že zdavnaj odpravila." Jem. kar hočem. "Jem, kar hočem. Saj post ni božja, ampak cerkvena zapoved." Take in podobne izjave se dandanes prav mnogokrat slišijo, upravičene -in utemeljene pa kljub temu niso. Res je post cerkvena zapoved, toda po svoji vsebini ni to drugega kot božja zapoved, ki jo cerkev le natančneje razlaga in določuje. Ena najvažnejših zahtev katoliške vere je zatajevanje in premagovanje samega sebe. "Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj." Tako nas uči Gospod. Kako pa se naj v tej odpovedi vadimo, to nam pove katoliška cerkev s svojo zapovedjo o zdržnosti in postu. Tako vidimo, da je ta cerkvena zapoved po vsebini božja zapoved, in le način, kako naj jo izpolnimo, je od cerkve natančneje razložen in določen. Ali pa ima cerkev pravico in moč, dajati take zapovedi? Gotovo! Kdor bi to tajil, bi se odpovedal Kristusu in njegovemu evangeliju. Ni li Kristus rekel Petru in po njem vsem njegovim naslednikom: "Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Mat 16, 19), to se pravi, vse zapovedi, ki jih boš dal na zemlji, bodo imele veljavo tudi v nebesih. Ni li bilo dalje apostolom in njih naslednikom rečeno: "Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdoi: pa mene zaničuje tistega, ki me je poslal" (Lk 10, 16). In tisti Jezus, ki je vsakemu znan po svoji milo-bi in neskončni ljubezni, je rekel tudi: "Če pa cerkve ne posluša, najti bo kakor pagan in cestninar" (Mt. 18, 17.). Postna zapoved je potemtakem sicer cerkvena zapoved, vendar pa obenem tudi božja zapoved, v kolikor ima v sebi zapoved zatajevanja in premagovanja samega sebe, ki je vsakemu potrebno. Cerkev nikakor nima namena, človeško telo uničiti, in nespametno bi bflo zatajevanje, ki bi koga oviralo pri izpolnjevanju dolžnosti. Telesno zatajevanje je le sredstvo k cilju, ne pa cilj sam. Zato moramo tfelesu ugoditi, kolikor potrebuje za izpolnjevanje svo- je naloge, moramo mu pa tudi delati silo, da obvladamo nagonske, naravne sile, ki brez brzde podivjajo. Prav zato tudi primerne olajšave od zapovedi zdržnosti in posta. Mogla bi to zapoved tudi popolnoma odpraviti. Tega pa ne stori iz prej imenovanega razloga. Eden najboljših sodobnih vzgojeslovnih pisateljev — protestant Foerster — pravi: "Za človeško življenje je premagovanje samega sebe prav tako potrebno kakor ptiču peroti za letanje po zraku, pelikanu pla valna kožica za plavanje po vodi in ribi njene plavute." Če bi torej kdo hotel reči: "Jaz tudi brez peroti lahko v zraku plavam." Tako govori sodobni vzgojevalni pisatelj. Katoliška cerkev že skoraj dva tisoč let oznanja nauk svojega ustanovitelja Kristusa, ki je rekel: "Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj" (Mt. 16, 20). Iz tega je razvidno, da katoliška cerkev umeva sodobni čas, in lahko trdimo, da ga še daleko nadkriljuje, ker to, kar je ta učitelj šele v našem času povedal, ona že uči blizu dva tisoč let. To potrebno zatajevanje kliče cerkev s postom v spomin svojim udom in jih na tak način vzgaja. Res je sicer, da so vrste zatajevanja različne, toda premagovanje pri jedi je eno najvažnejših. Mnogo bo lezni prihaja, kakor trdijo izkušeni zdravniki, od neredne ali preobilno zaužite jedi in pijače, in prav je imel, ki je rekel: "Prepričan sem, da je v zadnjih treh predpustnih dnevih mnogo več ljudi obolelo radi nezmernosti kakor jih bo v vsem postnem času radi premajhne množine hrane." Pa to bodi samo mimogrede omenjeno, glavna korist posta oziroma premagovanja se kaže drugod. Gotovo si že večkrat •videl tatu ali morilca, ki so ga peljali v ječo, ali si pa vsaj bral o njem. Čudno morda in celo neumljivo se ti je zdelo, kako se more človek tako daleč spozabiti. In vendar to ni tako uganka. Če bi ga povprašal, kako je prišel do tega. bi navadno, ne rečem vedno, priznal, da je bil otrok dobrih starišev, samo nekoliko sladkosneden. Če ga je vabila slaščica ali dobra jed, se ni znal premagati, ampak je poskušal vse, samo da je prišel do nje. Nihče ga ni opozoril na nevarnost tega ravnanja. Skončal je šolo, vstopil v trgovino in hrepenenje po slaščicah in raznih vrstah uživanja se ni zmanjšalo, ampak je rastlo. Čim več je vedel in videl, tem več je hotel imeti. Samoposebi umevno za vse te razne užitke plača že zdavnaj ni zadostovala. Tako je prišlo do tatvine ali tudi do umora. In kje je glavni vzrok? Ni se naučil premagovanja in zatajevanja v rani mladosti. Vsak človek brez izjeme obsoja oderuhe in tiste, ki izkoriščajo svojega bližnjega, bodisi da jim plačo odtegujejo ali morda sploh ne plačajo. Malo kdo pa pomisli, odkod pravzaprav je prišlo to, da nekateri ljudje tako vise na denarju. Ne mislim tu na skopuhe, ker teh je primeroma malo, ampak na tiste, ki s polnimi rokami razsipajo, kadar gre za njih užitek, varčujejo pa tedaj, ko je treba plačati delavca ali delavko. Od začetka so tudi oni morda to obsojali. Toda navajeni, da si ugodijo v vsaki stvari, po kateri hrepene, so kmalu spoznali, da jim denar pomore do vsakega ulitka, lp začeli so ga prekomerno ljubiti, tako da jim ne gre izpod palca. In kdor enkrat ljubi denar, ta ga trdno drži in rad odtrguje pri plačilu, samo da mu ga več ostane. In kje je glavni vzrok? Ni se naučil tak človek premagovanja in zatajevanja. Takih zgledov bi lahko našteli na stotine, saj je znano, da kdor se v eni stvari ne zna premagovati, se tudi v drugi ne zna. Baš to premagovanje ali zatajevanje pa uči cerkev s tem, da svojim udom po nauku Kristusovem predpisuje post. Ona dobro ve, da se bo tisti, ki se iz pravega namena enkrat na teden zdrži mesnih jedi, četudi mu še tako diše, in morda v petek bolj ko druge dni, znal premagovati in se bo mnogo laže premagoval tudi v drugih rečeh: v jezi, v govorjenju itd. Znan je pregovor: Kdor se zna premagovati v malem, se bo znal premagovati tudi v velikem. Edino tak človek bo imel srce za svojega bližnjega in njegovo bedo, ako sam ve, koliko premagovanja ga stane, da se odpove le enkrat na teden mesu, medtem ko se morajo drugi po cele tedne odpovedati še neprimerno potrebnej-šim stvarem kakor je meso. To je vzrok, zakaj katoliška cerkev zapoveduje post. Ne samo zato, ker je to božja zapoved, ampak tudi, ker je to naj-pripravnejši način v samozataji. Ona predpisuje večkrat post zato, ker ve, da je v premagovanju treba pogoste vaje — le vaja stori mojstra. Kakor je za vojaka potrebna večkratna vaja, tako je za neprimerno težje premagovanje potrebna večkratna vaja. "Dobro, priznavam potrebo premagovanja samega sebe," Jaz se postim, kadar se hočem, tako bi morda odgovoril eden ali drugi, "toda zakaj cerkev ne pusti vsakemu prosto, da se premaguje, kadar sam hoče, ne pa baš ob petkih in postnih dneh." Lahko bi sicer na to odgovoril in vprašal: Zakaj pa so države predpisale ob vojni nekatere dni post in niso tega prepustile prosti volji svo jih državljanov? Pa pustimo to. Znano je, da človek nima samo telesa, ampak tudi dušo. S postom samim je pravzaprav predvsem zadeto telo in čutna nagnjenja. In vendar je telo le orodje duše. Marsikdo bi pri tem lahko pozabil, da je sa-mopremagovanje predvsem namenjeno dušni vzgoji. Cerkev pa nima namena, vzgajati samo telo, ampak. hoče vzgajati celega človeka, telo in dušo. To skuša doseči s tem, da predpisuje svojim udom post ob nekaterih dneh zato, ker jih s tem uči pokorščine in jih ob enem spominja na skrivnosti Jezusovega življenja. Vsak pa, ki količkaj pozna duševne zmožnosti človeka, ve, da je najvažnejša duševna sila njegova volja, ki jo krepimo s prostovoljno pokorščino. Da je pokorščina potrebna, o tem ni dvoj be, potrebna je v družini, v šoli, v državi. Ako bi nje ne bilo, bi človeška družba sploh ne mogla obstati. Govorim o prostovoljni pokorščini, kakor jo iz-zvršujejo svobodni ljudje, in ne o takozvani suženjski pokorščini, ki se boji le kazni in tega imena ne zasluži. Ni je stvari na svetu, ki bi jo človek bolj\ ljubil kakor svobodo, in ni je stvari, ki bi današnjemu svetu bolj manjkala kakor močna volja. To dvoje prinese človeku pokorščino. Svoboda ne obstoji v tem, da človek more vse napraviti, k čemur ga vabi njegovo nagnjenje, poželenje ali strast, ampak v tem, da se oprosti samega sebe in svoje sebičnosti. Le tisti je povsem svoboden, kdor ima v oblasti tudi svoje nižje sile in strasti, da ga ne ovirajo pri delu za višje cilje. & močno voljo, kdo jo ima? Ali mar tisti, Id pravi, da lahko dela, kar hoče? Ne ta, ampak tisti, ki zna, če treba, žrtvovati tudi svojo voljo. Ni lahko Žrtvovati svojega nagnjenja, ni se lahko odpovedati slap sti raznih čutov; najtežje je pač žrtvovati lastno voljo. V pokorščini pa človek prinese na žrtvenik najdražje, kar ima, lastno voljo. Saj tistemu, ki zna žrtvovati voljo, nobena žrtev, nobeno premagovanje ne bo več težko. Pridobil si je ob-last nad nižjimi telesnimi in s prostovoljno pokorščino tudi nad višjimi duševnimi nagnjenji. j Zato prav piše že imenovani vzgojeslovni pisatelj Foerster: (Dalje prihoda)!«) -O—— Politične stranke v Združenih državah. Kaj je politična stranka? Edmund Burke, veliki angleški politični filozof je označil politično stranko kot "skupino ljudi, združenih v svrho, da potom svojega skupnega delovanja pospešujejo interese naroda na podlagi kakega posebnega načela, gle(^ katerega oni vsi soglašajo." j Bistveni značaj stranke ne obstaja le v tem, da skupina ljudi goji iste hazore glede gotovih političnih teorij, marveč tudi v tem, da je ta ^organizirana skupina pripravljena prevzeti odgovornost upravljanja vlade. Zato politična stranka imenuje svoje kandidate za eksekutivne in zakonodajna mesta in deluje za njihovo izvolitev. Stranke so nastale iz povsem naravnih nesoglasij med ljudmi glede politike. Takoj potem, ko so si Združene države pribo rile neodvisnost ini, je bila vlada organizirana, so ljudje začeli biti drugačnega mir^nja glede vprašanja: "kateri zakoni so najbolj ugodni za deželo?'' Aleksander Hamilton, zaklad-nični tajnik v Washingtonovem kabinetu, je zastopal nazor, da bi bilo treba napraviti zvezne vlado j ako močno. Thomas Jefferson, tedanji državni tajnik, pa je hotel, da bi posamezne države in občine imele čim večjo samoupravo. Ta razlika političnega naziranja je postavila temelj za obojico večjih političnih strank v Ameriki. Pristaši Hamiltona so se naziva« "federalisti." 'Oni, ki so soglašali s Jeffersonom, so si nadeli ime "republikanci." Kasneje so pristaši močne centralne vlade zasloveli kot "republikanci," dočim Jeffersonovi pristaši so prevzeli ime "demo-kratje." Republikanska stranka. V rani zgodovini Združenih držav so bili ljudje politično razdeljeni približno tako kot na Angleškem. Republikanci so bili politični nasledniki ameriških Tories (konservativcev), dočim so Whigs (liberalci), ki so zagovarjali osebno svobodo in nasprotovali centralizmu, postali "demokratje." Republikanska stranka, kakršna je sedaj, je bila ustanovljena leta 1854 in je bila posvečena "borbi proti razširjenju človeškega suženjstva." Njen prvi kandidat za predsednika, John C. Fremont, je propadel na volitvah. Abraham Lincoln je bil prvi zmagovalec na republikanskem "tiketu" leta 1860. Od tedaj je republik kanska stranka zaporedoma zagospodovala. Predsedniki Združenih držav so bili od tedaj vedno pristaši republikanske stranke, razun v razdobjih 1884 in 1888, 1892-1896, 1912-1920. Osnovna načela republikanske stranke, vsebujejo povdar-janje jake zvezne vlade in vr-hovnosti federalne konstitucije, visoke carine v zaščito domače industrije pred inozemsko kom-peticijo, konservativno upravo narodnih financ in odporno stališče napram temu, čemur pravijo "foreign entanglements" (inozemski zapleti jaji). Re- 1 i.nni.B1 jim«iLi.i aitmn»ii* ianTif mm™ The North American Ming & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu ta BANKA JI BANKA JE VAiA Denar aaloien tukaj Van . da postanete SAMOSTOJNI, Doktorja Vui vloga URADNI URKi Ob dekrafldk e4 t. Se S. T sobote od I. do S. i« avo-tsr ed t. do 8., v ersdo ed ». de 12. Za deaarae po-iiljaUv ei C. do S. pri SORODNIKOM IN ZNANCEM od česa do čaaa gotovo poSUJate < nar v stari kraj; To dolo izvršimo Vaa točno in zanesljivo GLAVNI USAD: 6131 St. Clair Ave. COLUNWOODSKA PODRUŽNICA j 15601 Waterloo Rd. publikanci nasprotujejo ameriški vdeležitvi v Ligi narodov, vzlic dejstvu, da je ravno ameriški predsednik, Woodrow Wilson, bil resnični ustanovitelj te lige. Republikanska stranka je dejanski bila na vladi za dobo 45 let. Uvedla je protektivno carino, vzakonila je Homestead Law, ki je odprla zapad kolonizaciji, je odgovorna za iz gradnjo ameriške mornarice do take mere, da je ta postala ena izmed najmogočnejših mornaric na svetu, in je oblast Združenih držav razširila čez Alasko, Por torico, Guam, Hawaii in Fili pinsko otočje. < Thomas Jefferson, ustanovitelj demokratične stranke, ka kor se ta sedaj imenuje, je bil tretino stoletja njen neopore-čeni vodja. Veroval je v pravico in sposobnosti ljudstvam za samovlado in je bil zato odločen zagovornik državnih samouprav, takozvanih "State Rights," in vzdrževanja državne suverenitete proti vmešavanju s strani federalne vlade. Demokratična stranka je v svoji platformi vedno nasprotovala imperijalizmu v zunanji politiki, ker je mnenja, da isti vedno dovaja do despotizma v domači politiki, obsojala republikansko politiko glede Portori-ca, Hawaii in Filipin. Kar se tiče carinske politike, demokratična stranka zagovarja sta lišče, naj carine služijo le v svrho pokrivanja vladnih stroškov. Stranka zagovarja revi-žijo in znižanje uvoznih carin in brezcarinsko uvažanje onega blaga ,ki dela konkurenco produktom trustov, kar naj preprečujejo privatne monopole pod krinko carinske protekcije. Demokratična stranka je po svoji tradiciji obvezana braniti neodtujljive pravice posameznikov in lokalne samouprave. Od leta 1860 le dva demokratična kandidata sta bila izvoljena predsednikom Združenih držav: Grover Cleveland, leta 1884 in zopet leta 1892, in Woodrow Wilson leta 1912 in 1916; Druge politične stranke. Poleg obeh večjih političnih strank je še več drugih strank, aktivnih v narodni, državni ali lokalni politiki. Prohibicijonistična stranka je bila organizirana leta 1869 kot posebna politična organizacija, nasprotujoča opojnim pijačam. Ta stranka ni nikdar dobila mnogo glasov za svoje predsedniške kandidate, vendarle sprejem osemnajstega amendmenta ustave, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač, je v veliki meri pripisati delovanje te stranke. Socijalistična stranka je sedaj stara nekoliko čez četrt stoletja. Segala je aktivno v ameriško politiko zagovarjajoč med drugim nacijonalizacijo narodnih prirodnih bogatstev, odpo-moČ proti nezaposlenosti, proporcionalno zastopstvo v zaščito manjšinskih pravic, starostne pokojnine itd. Tudi Socialist Labor Party postavlja svoje kandidate za narodne volitve. Vsled razkola na republikanski narodni konvenciji leta 1912 je bila organizirana Progresivna stranka pod vodstvom Theodora Roosevelta. Platforma je zahtevala "socijalno in industri-jalno pravico, ki naj se zasigu- ra potom zakonodaje." Program stranke je zagovarjal tudi razne vladne reforme kot pravico inicijative (da sme ljudstvo samo predlagati zakone), pravico volilcev do odpozi-vanja (recall) izvoljenih uradnikov in referendum (odobre-nje zakonov potom ljudskega glasovanja). Stranka je prenehala leta 1916. Farmer-Labor Party in Workers' Party (komunistična stranka) sta najnovejši politični organizaciji, ki stopata s svojimi kandidati pred ameriške volilce. Strankina prednost. Državljani, ki ne spadajo k nikaki politični stranki, so toliko na slabšem, ker nimajo ni-kakega vpliva na izbiranje kandidatov, ali na politične programe, kajti to se vrši le potom strank. Njihov vpliv je zato malenkosten, kajti nimajo sredstva, da bi se izjavljali razun potom glasovnice na volilni dan. Da-li naj pristaš stranke sledi stranki v vsakem slučaju, je jako sporno vprašanje v politični etiki. Dočim stroga strankina disciplina to zahteva, vendarle mnogi pristali bolj neodvisnega značaja si rezervirajo pravico do nesoglasja v slučaju posebnih točk ali kandidatov. Tako je leta 1884 velik del republikanske stranke, pod vodstvom Henry Ward Beecher-ja in Karl Schurtz-a odrekel podporo republikanskemu kandidatu James G. Blaine. Mnogoštevilni vzhodni demokratje, vštevši Grover Cleve-landa, so odrekli podporo Bryanu leta 1896. F.L.I.S. NA PRODAJ dve loti, dvonadstropna hiša in pohištvo. Zernljišče (loti) meri 127x140 čevljev. Hiša obstoji iz šest prostornih sob in ene velike sobe za prodajalno. Razno pohištvo. Posestvo se nahaja na križišču dveh prometnih cest v sredini slovenske naselbine v Jol-ietu, Illinois. Za ceno pišite na: Josip Zalar, 1004 N. Chicago, St. Joliet, IU. (Adv.) MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon: 2380-J | ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje I EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, 111. Pi&itc po cenik! Ženske > imajo aodaj priliko .. < C<£ učiti da Hitijo svoj N> sistem a Srverovim > Regulatorjem, ki daje //. idravje in Na in the world has a right to equal privilege with every other human being—was to plunge -America into civil war some eighty-five years later and a half century after that was to hurl the whole world into battle. "All men are created equal" meant that a people believing in that principle could not hold slaves. And slavery was abolished. It meant also that no longer could there exist the "divine right" of kings. It meant that little nations have some rights of their own which even kings and emperors may not take away from them. These things have proved that what the United States of America said one hundred and fiftytwo years ago, she means today. In demanding equality without prejudice for all men the signers of the Declaration meant just what they said. There was no distinction made as to race or creec The presence of those eight men of foreign birth among the signers of the Declaration demonstrated tha.s even in those days America was not the sort of a country thai derives its strength from one racial stock or one national origin—*hat even then it owed its manhood and citizenship to the peoples at- A BIT FROM N. Y. New Yorker Has Good Word For Forest City Boys New York, N. Y. — I am starting this letter with best wishes to all the members of our great K. S. K. J. I didn't ever think Fd be writing a letter that I'd want printed in our paper, but it's high time I did. After reading the letter Rudolph Krasovec submitted, I just couldn't keep from writing. Where he gets the nerve, I don't know. I wish I could talk to him personally. It's too bad he's had to turn against his hometown neighbors. His home is not in Forest City, but in Vandling. If he's such an active member of our K. S. K. J., why didn't he organize a team in Vandling? ' Plenty of boys down there. Don't pick on Forest City, Rudolph, because they're good thru and thru. They not have all their games and sports "broadcasted," but when they go out to play, the're "action and not words." I came from there about three weeks ago, and to see those boys walk out into the field with a full determination to win was a pleasure. They went out with hopes of winning. They played and they won. I'm for them and so ;s the rest of Forest City. We always were, always are and always will be. I heard remarked that if every team was as active as Forest City, the Senior members could look with pride upon their sons. What do you say, Forest City? Am I right?. Any' body can go out and bet your best Sunday tracted to its shores from some of the countries of the old on them. world. The spirit of the country today is not to be interpreted according to the public speeches of socalled "Americanization" orators, but according to the words that come from the hearts of the American people, who. like the founders of the American Republic, pledge their lives, their fortunes and their sacred honor to preserve the unallienable rights of men—life, liberty and the pursuit of happiness. o- THE FLAG GOES BY Hats off! Along the street there comes A blare of bugles, a ruffle drums. A flash of color beneath the sky: Hats off! The flag is passing by! Blue and crimson and white it shines. Over the steel-tipped, ordered lines. Hats off! The colors before us fly: But more than the flag is passing by: , Sea-fights and land-fights, grim and great, Fought to make and to save the State: Weary marches and sinking ships; Cheers of victory on dying lips; Days of plenty and years of peace; March of a strong land's swift increase; Equal justice, right and law, Stately honor and reverend awe; Sing o fnation, great and strong Toward her people from foreign wrong; Pride and glory and honor, all Live in the colors to stand or fall. Hats off! Along the street there comes A blare of bugles, a ruffle of high; drums; THE UNITED STATES s "Our Country! No words of ours can brighten the luster of her name—it is inscribed on history's page in letters of imperishable splendor; in the heart of humanity it glows, a quickening flame; and through the ages it will persist undim-med, a sacred symbol upon the altar of human hopes and aspirations. No praise from our lips can exalt the ideals and achievements of her founders and defenders—forever secure is the glory of their heroic adventure, their unfaltering passion for the rights of mankind and their 'firm reliance on the protection of Divine Providence.' To the oppressed and suffering who came to her from other lands she has given comfort and protection. They, receiving much, withheld from her nothing that was theirs to give—their love, their labors, their lives. They have served to strengthen and defend her and to make her great among the nations of the earth. The loyalty and devotion of her children, native and adopted, have been her pride and strength through the years. We, in whose veins courses the blood of Irish immigrants to her shores, cherish and revere the heritage which we have received from her and from our fathers/' And loyal hearts are beating Hats off! The flag is passing by! —JL H. Bennett. He remarks about giving "coal miners" a few pointers in baseball. Coal miners will give you a few pointers in baseball and in many other things, Rudolph. I am a coal miner's daugh ter just as you're a coal miner's son and I'd like to tell you a few things myself, so would a number of other people. He says it gets on his nerve to j hear them brag so much. He ought to take his hat off to them and say "Why, that's my crowd, playing out there." Perhaps he's forgotten the days he spent up in Forest City, or is he ashamed to keep them in mind? Rudolph, you or I won't ever see the day when those boys of Forest City lose hold on baseball. Why with a manager like John Svegel and a team that he's proud to be manager of, would be a pride to any community. See them, get out in the field and play, fight, struggle and push thru with flying colors. "Lets give the boys a chance," you say? I only wish they would play Cleveland. I'm sure I could be proud to remember the day. What do you say, boys? I feel very sorry because I can't stay in Forest City to watch our boys win the games, as my business holds me here. Every game they play they can be sure my well wishes for good luck are with them, not because they need it as Rudolph says, but because I'm true to my old gang." It isn't that I have to be, it's because they're worthy of all respect. Let this do for once. Rudolph, but 'facing you're for Cleveland' you might get a lot more razzing. I'm sure I could never look up to any one who turns against his own friends and it won't be a long time before the rest will be of the same opinion. Dear members of the K. S. BRIDGEPORT AND CLEVELAND At last the dawning of the day is again approaching when these two Ohio cities meet on the just baseball field, fighting, to determine the ultimate winner of the K. S. K. J. Mid-Eastern baseball banner. The two teams are most evenly matched. The pitching strength of the two teams is just about even, the hitting difference will not allow much discrepancy. Bridgeport, however, is at an advantage, by having the game played on their own field, however, the Presidents have no fear of foreign diamonds. The game consequently ought to be quite interesting. The pitch of spirit at this early date runs high, and if that is any indication of "battle," this game ought to be a "battle royal." The fans of Cleveland are backing the team to the limit; at the time of this writing, it is thought that perhaps more than one bus will be used to handle the crowd. "Smiling" Eddie Fabian, slabs ter de-luxe, and just recently signed a member of Cleveland's pitching staff, will meet probably do the hurling for the north-enders. Eddie employs his own methods for laying down rival batsmen. His prowess is well known, especially in Cleveland and many a game has been lost by the opposition, merely at the mention of "Smiling" Ed. Clevelanders wishing to accompany the team must notify Mr. Zupan K. S. JL J. Editor or Anthony J. Grdina, Manager not later than Thursday July 5th. The Presidents practice at Moses Field Tuesday July Ihxi and at East 110th St. Friday July 6th at 6:80 p. m., all members must attend. Schedule for Sunday July 8th: Cleveland at Bridgeport. Barberton at Nottingham. Lorain at Pittsburgh. Collinwood at Beaver Falls. DuNT FORGET! Young members of the various lodges of our Union should not forget to cast their ballot at the next regular meeting, or at their respective homes. There is now a very important balloting pertaining the alternation of our Home office building at Joliet, 111. The other ballot pertains to the approval of our present Charter as required by the Insurance Commissioner. A. Grdina, Supreme President. WEEE-BOOST "Wee-boost" is the name the combined societies of young people of St. Vitus No. 25 and Mary Magdalene, No. 162 K. S. K. J. have chosen to typify the spirit which will characterize their new social club, y Not just another club, but one that will go marching on boosting and carrying on the high principals and lofty ideals of the two societies and the K. S. K. J. Union. Although the boosters are as yet a* young organization the program which they have adopted for this season is one that shows clearly the boosting spirit of this club. On July 8th they will travel to Bridgeport to support the "Presidents No. 25" who will play there.on that day. July 28th, Saturday night will be the First Boost-Night at Mer-var's Farm, tickets for which will be on sale by the members this week. In the early part of September they will hold their own Basket picnic at Kosicek's Farm Madison, Ohio, and on Thanksgiving evening they will hold*H dance which will be the talk of the neighborhood. We want all the young members of St. Vitus and Mary Magdalene to join their active and lively club. v Watch this space for announcements of our next meeting in July. Come one and all, and help make the boosters the strangest, liveliest and largest Social Club of the K. S. K. J. or any other Union in this city. Throw away your hammer, don't knock! Fall in line with the ever increasing number of r6al five wire K. S K. J. boosters. John Ziridarsic, Chairman. CLUB PROSPERS Pa.'s Lively And How! Important Special Meeting. All the young members of lodge No. 226, Cleveland, Ohio, are invited to be present at the coming special meeting to be held at the premises of the Secretary, 61Z1 St. Clair Ave. July 6th at 7:30 p. m. At the same meeting there will be a discussion as to the organization of a Young Mens Club. Bring your fellows and friends along. — J. G., 'Sec'y. team- PRESIDENTS DEFEAT -BARBERTON Although the score would suggest a One-sided game, the fray was interesting throughout Sensational fielding was displayed by both teams, however, a catch by Patrick easily rivaled some of the "Gray Eagle's performances. Fat Krajc, Novak and Krainz starred with the stick for Cleveland, while S. Sterling shaded his mates. Cleveland A. Lenarsic, If__2 J. Grdina, cf „_ 3 Krajc, ss ________ 4 Christy, ss ______ 1 Krainz, 2b ______ 3 Surtz, lb ______4 Zalokar, rf _____ 5 Novak, 3b _____5 Bialko, c ______4 Mihelcic, c ______ 0 A. Grdina, p ____ 4 F. Stepic, p___0 ForestCity, Pa. 1 hope that the members of the other K. S. K. J. athletic clubs don't think that the Forest City K. S. K. J. Athletic Club is dead. You don't hear from us very often, but when you do it's always good news. Saturday evening June 16th the K. S. K. J. Athletic Club held a picnic at Zrdar's Grove. Everyone that did not attend the affair was sorry for staying away. Even Rudolph Krasovec. a member of the St. Joseph Sports of Geveland was there and he said it was the best time he ever had. All of the members of the club worked hard to make it a financial success. Especially Frank Hor-vatine (the Frank Hogan of the baseball team), who had charge of the hot dog stand. He sure did make those hot dogs roll. Sunday afternoon the Forest City K. S. K. J. Athletic Club played the Simpson Jolly Boys. We took them into camp by a score of 9 to 4. FeHx Bucinell, Member K. S. K. J. A. C. R. H. 0. A. 3 1 1 0 2 1 1 0 3 4 1 3 1 0 2 0 2 3 0 1 0 0 9 0 1 1 1 0 1 3 2 2 0 1 9 1 0 0 2 0 0 1 0 2 0 0 0 0 K. J. one and all accept my well wishes. Three cheers for our K. S. K. J. Long may it live and prosper. As for you Forest City boys, keep up the good work. Show the world you're out to win. Three cheers for you! Wishes for prosperity to all, I am fraternally yours, Anna J. Milavec. Totals_____35 13 15 27 9 Barberton A. R. H. 0. A. Mesad, c___ 1 0 0 0 1 Beltic, 3b _____3 1112 J. Sterling lb _ 4 0 1 9 0 Brunski, ss-p „ 4 0 0 2 3 Zokar, 3b-c _____ 4 0 15 0 Gerbec, cf-2b „ 2 0 0 2 0 F. Sterling cf „ 2 0 0 1 0 J. Troha, 2b-cf„ 3 0 12 0 A. Troha, If___4 11 0 0 Patrich, If____2 10 10 S. Sterling p-ss 3 0 113 Totals ........32 3 6 24 9 Presidents .20610400 *—13 Barberton „1 10000010—3 Errors—Novak, Gerbec, 2; J. Troha, Beltic. Two-base hits Krainz, 2; Kraic, J. Troha, Zokar. Three-base hits—Kraic, J. Sterling, Lenarčič. Stolen bases Lenarsic, J. Grdina, A. Grdina, Novak, Krainz. Double play— Bialko to Surtz. Tattle Tats. Correction Please In the last issue of the Glasilo, we informed you by a short article that Dr. Anthony Skur is located in the new La Salle theater building. We were misinformed as the office of Dr. Skur will be in the Vesel building on E. 185th St. Twenty years in with a firmly established business enterprise is the record of the Double Eagle Bottling Co. of Cleveland. Mr. John Poto-kar, owner of the company has our congratulations in the attainment of his present success, also our wishes for universal expansion which will confirm the fact that Cleveland is the Slovene metropolis of America. Turcich Start as Forest City Wins. Before a crowd of 2,000 rooters; the Forest City K. S. K. J. Athlfetic Club defeated St. Agnes nine, their home town rfpals. This marks victory over the Saints for the second time this season. It was a pitcher's battle and Turchic, our lanky portsider, was practically invincible, allowing but three hits. He struck out 17 of the opponents, and allowed but on hit after the first inning, when they scored their only runs. Young Muskavage, twirling ace for the St. Agnes was also in good form, and allowed the K. S. K. J. but seven hits and struck out ten. The hitting of Harvatine and Kamin was also a feature, each collecting two hits. This game was witnessed by Mr. Joseph Zalar, Supreme Secretary, Mr. Gospodarich and Rev. Cvercko. We all trust they enjoyed the game and hope they will take wtih them to the Middle West a better opinion than Mr. Krasovec, one of our former residents, who has taken it upon his shoulders to criticize us in no uncertain terms, particularly stating that we are braggers of the first magnitude. He has not so much as breathed a word as to our playing ability and sportsmanship. We endeavered to show him a good time when he was here and our kindness is repaid, nit. As Mr. Krasovec has never been a follower of baseball, or any other sport, I am, as is everyone else in Forest City, at a loss to understand how Mr. Krasovec has become so profic-business | ient a critic in this sport in the few months he spent in the Middle West. Methinks, as do the rest of the boys, that the gentleman is looking for some free publicity, and knowing him as we do; all we say is "Rave on, McDuff, Rave on!" John Kameen, Business Manager Forest City K. S. K. J. Athletic Club. A. Club A. R. H. O. A. Dr. J. W. Mally, DD. S. lo- Pungerchar, rf 2 0 0 0 0 cated in the Slovenian National Buccinelli, rf. _ 3 1 1 0 0 Home on St. Clair Ave. will Bokal, 3b__ 5 1 1 2 1 not be able to administer aid to Dutchman, cf _ "4 0 0 1 0 patients on Wednesdays, dur- Kamin, 2b I___ 4 0 o čt 3 1 ing the summer season, for he F. Swegle, lb _ 3 0 0 3 0 will hold no office hours on that Beautz, ss___ 3 0 1 0 1 day. Our advice — don't have Piškur, If ...... 0 0 0 0 0 your molars bother you on Harvatine, c__ 3 1 2 18 3 Wednesdays. Turchic, p___ 3 0 0 0 1 The Slovene Mutual Benefit Society, is now in the process of preparation for its sixth regular convention. The Cleveland organization will hold its convention in Lorain, Ohio, commencing on the second Monday of next September. Are you going to Bridgeport? If not, why not? The fair is reasonable and will bear thrice interest * on the good time you should have. If you are wise, call Randolph 1881, ask for Tony, make your reservation, and anticipate a good time. Reservations should be made not later than Thursday July 5th. The bus will Totals _______30 St. Agnes A. H. Watts, rf _ 4 Kilpatrick, 2b _ 4 Poshka, cf___3 J. Watts, If___3 Sosnowski, lb _ 3 Stanulis, 3b___1 F. Watts, 3b __ 1 Meddleton, ss _ 3 Burns, ss___0 G lea s on, c ___3 Muskavage, p 3 •Christina__1 3 7 27 7 R. H. O. A. 1 2 0 2 5 2 0 1 0 12 2 0 Totals ______29 2 3 27 7 ♦Batted for J. Watts in 9th. KSKJ. A.C. 000030000—3 St. Agnes .„.200000000—2 Errors-Kamin, Harvatine, 2. leave St. Clair Ave. at E. 62nd Two-base hits — Harvatine, St. sometime Sunday morning, j Poshka. Sacrifice—Dutchman. July 8th and will leave Bridge- Stolen bases—Poshka, 2; Bo- port the same evening. By Grdina, 6; by Stepic, 2; by Sterling, 2; by Brunski, 2. Hit by pitcher—Lenarsic. Umpires Rasch, Ruecher. Time of the Game—2:00 Scorer — Anton Struck out— l£rrdina Jr. kal, 2; Kamin, Swegel, Harvatine. Left on bases—A. C., 6; St. Agnes, 2. Struck out—By Turchic, 17; by Muskavage, 10. Base on balls—Off Turchic, 4; off Muskavage, 6. Hit by pitcher—Piškur, F. Swegle. Umpire —Stevers. Time of game: 2:35. « Jr ZADNJA PRAVDA RČMAN Spisal J. S. Baar, podorenfl Vojteh HjMM OhUjnuk) "Res, res," pritrdi mati. "Rada bi imela tako s cveti v vogalih." "Ljuba moja, taka je draga, dva goldinarja stane." "Moj Bog. moj Bog, to je revščina! Poštene podveze ni-- mam, med dekleta ne morem iti, živim kakor v samostanu, samo delati moram! Verjemite, bolje bi mi bilo, ko bi šla stran, kam v službo," je tožila deklica in njene besede so zvenele žalostno, mehko, kot bi bile nasičene in napoj ene s solzami. "Ti dekle, ti," se je razjezila mati. "ali te ni sram očitati? Ali se mar meni godi bolje kakor tebi, ali mar jaz samo sedim in se lepšam? Kupujem li gizdalinsko blago — kaj ? Veš, da ne morem niti v cerkev več med ljudi; pa si pomagaj, s cmerenjem ne boš opravila nič, potrpeti moramo; počakati, po žetvi ti kupim ruto, če ti je že zanjo toliko, ako ostane atu kak groš." Dodlička preiskuje dalje materino glavo in molči ko grob; žal ji je, da ji je kaj očitala, boža jo zato po laseh, za ušesi jo šege ta, lase ji preklada s tilnika na čelo in matere — glej. se opri jemlje zaspanec, sladka popoldanska dremota. Trepalnice lezejo počasi skupaj, glava pade v hčerino naročje in žena je zaspala. *"Pst." je opomnila Dodlička druge otroke, "pojdite se igrat na vrt. da ne zbudite mame. V hiši na trdi klopi, z blazino pod glavo, je zaspal Adam, kakor bi ga bil ubil: otroci so se razbežali; Dodlička je naslonila svojo mlado glavo na podboje pri vratih in zadremala. Sveta popoldanska tišina je objela ves Klenči, sladki popoldansski zaspanec je prinesel pozablje-nje, počitek in osvežen je . . . Slednjič pa zalaja pes, za-muka krava ali pa zapoje petelin, ko je bilo že dolgo tiho, kakor da so vsi v hiši izumrli. Zaspanci se stresejo, vzdramijo in pretegnejo. > "Koliko je neki ura?" vprašajo. Ker kaže ura že šest, skočijo pokonci in se jezijo sa-» mi nase: "To sem prava, sod-nji dan bi zaspala!" Takoj gredo gledat za drvi, zakurijo in pošiljajo moške v hlev: — "Tak vstani, človek božji: čas je živino opravljati—" 2e davno je pozabila Dodla na žida, zato pa Poldek ni pozabil nanjo. Drugačne skrbi se podijo po glavi gospodinji. Sedaj po žetvi prihajajo od vseh strani terjatve; posojilnica zahteva obresti, občina davke in naklade; obrtniki: kovač, kolar hočejo imeti plačane račune, in v celi hiši ni vinarja. Adam je prodal žito, tele, kravo, pa Bog sam ve, icaj je delal z denarjem . . . "Kako torej, mati, ali proda-ste lase?" se prikaže v tem trenutku Poldkova glava med vrati. Gospodinja je sama doma. Vsi, tudi najmanjši so na njivi. Krompir kopljejo in ga pobirajo; ona sama je pritekla domov, nakrmila živino in kuhat kosilo, ki jim ga ponese v košari. Suče se krog štedilnika in težke skrbi so ž njo. "O Bog, to bi mi bilo v pomoč," ji pade v glavo, ko sliši Poldkov glas. Obrne glavo proti vratom in pravi negootovo: "Lase, praviš, če bi hotela prodati? O ne, tega pa ne! Zakaj bi jih neki prodajala? To me ne reši. Koliko bi mi pa dali zanje?" Poldek ne ve samo za plav-kaste lase kmetice, ampak tudi za njeno stisko. Kot jegulja se zvije s culico skozi vrata, jih tiho zapre za seboj, da ni niti slišati, kdaj je kljuka za ropotala. "Poslušajte, mati, pametno besedo! Čemu pa so vam lasje, kaj? Povejte sami, čemu? Povem vam, v nadlego so vam; glava se vam po nepotrebnem poti. pari: pa koliko dela imate v soboto zvečer, preden si jih razčešete! In kdo vidi vaše lase? Kdo more občudovati take lepe lase? Nihče, ker nosite celo leto ruto nazaj zavezano. Pa tudi ponoči spite z zavezano glavo, za vas je gotovo bolje, če nimate las, ampak lepo ruto s cveti; ta se vidi, to vsak opazi in bo rekel: 'Poglejte Porazilovo mater, kako lepo ruto ima'." Dodla se spomni v tem trenutku na hčerko. Obljubila ji je novo ruto in dekle sedaj upira vanjo, kadarkoli se oblači v nedeljo, svoje vprašujoče, ža lostne, solzne oči. "Vse to je res," pritrjuje gospodinja, "pa jaz jih vendarle ne prodam, sram bi me bilo, če bi o tem začeli ljudje govoriti. "Sram? Zakaj? Kako govorite?" se jezi kupec. "Ali ne poznate Poldka? Znam molčati ko grob. Niti misliti si ne morete, čigave lase sem že jaz odnesel v tej-le torbi, in nihče ne ve za to. Ali sem kdaj imenoval koga? Tudi o vas ne bo zvedela živa duša." "Morda vas je kdo videl, ko ste šli sem." "Naj vidi! Lahko tudi vpra-še: 'Poldek, kaj si delal pri Porazilovih ?' Tisoč odgovorov imam: laneno seme sem prodajal gospodinji, kupoval sem žito, nesel sem pokazat blago za obleko, vprašal sem radi platna in podvez! Pa naj si vsak sam izbira iz tega, kar mu dra-£o. Ne bodite torej nespametna, dajte si dopovedati in sedite semkaj na stolček, lepo nizko, tako." In že je vlekel od peči nizek stolček, na kateri je navadno sedala Dodla, kadar je kurila. "Pa mož se bo jezil," je oporekala Dodla trdo, skoro ostro, kakor bi se zavedala iz omame. "Mož? Smejati se vam moram!" je začenjal zopet Poldek potrpežljivo in mehko. "Ali je Lreba, da mu o tem pravite? Molčite kakor jaz! Ali mislite, da ne vem, kako je pri vas navada? Vi spite vendar z zavezano glavo in vaš mož vas sedaj najbrž ne razpleta več, saj nista več mlada, in take norosti imata že za seboj. In ko se ob sobotah umivate in češete, izkopljite najprej lepo :tročičke, oblecite jim čiste srajčke, spletite jim lase in jih položite v posteljo; šele nazadnje, ko že vsi — tudi mož — spe, pokleknite še vi, se umijte in počešite. No, recite sama, če ni res?" "Da, prav tako je, res," je pritrdila Dodla; a še se je branila. "Pa mož bo spoznal po ruti." "Nič ne bo spoznal! Strup vzamem, da ne bo nič poznal. Saj vendar nočem vseh vaših las. Spredaj, zadaj in pri ušesih vam jih pustim, samo iz srede jih izstrižem, še poznalo se ne bo; iz teh, ki ostanejo, si naredite lep svitek, povrh vam dam nov velik glavnik in ta bo napel ruto, da nihče ne opazi." "Pa zakaj jih tako hočete? Kaj boste i njimi?" "Tudi to vam povem. Zakaj ne bi povedal? Ravnateljica v mestu, silno visoka gospa, je GLASILO lC. S. K. JfefrNOtfe, 8. JULIJA, 1928 imela vročinsko bolezen in lasje bo ji izpadli. Glavo im* kakor koleno. Ker nosi klobuček, mora imeti lase. Poklicala me je, pa je rekla: 'Poldek, vi ste pripraven človek, tu imate vzorec, preskrbite mi ravno take lase, moram si dati narediti lasuljo, pa niti v Pragi nimajo takih las.' Ko sem videl vzorec, si mislim: Pa prav take ima Zgornja Porazilka v Klenči in samo ona; naravnost k njej grem. Menda ne boste pustili, da odidem praznih rok!" -o Velika slavnost v Detroit, Mich. Sobrat glavni predsednik naše Jednote, ki se je udeležil velike slavnosti povodom blagoslovitve nove slovenske cerkve v Detroitu, Mich., minulo nedeljo in ostali udeleženci iz našega mesta, nam poročajo, da se je stvar izvršila nad vse povolj-no in sijajno. Ves program povodom te prireditve je bil 100-procenten, tako tudi udeležba Upamo, da nam bo Rev. Ambrožih, župnik tamošnje fare za prihodnjo številko našega lista doposlal bolj obširno poročilo o tej slavnosti. igralka. Spada k društvu Marije Pomagaj, Št. 78 K. S. K. Jednote. Dobro vemo, da vsi, kateri poznajo našo Erno, ji želijo mnogo sreče v zakonskem stanu. Tej želji se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Himen. V zakonski stan sta stopila dne 20. junija Mr. Alexander Rejeski, rodom Chicažan in Miss Erna Walker, hčerka znane Volkarjeve družine iz Chica-ga, ki je bila rojena v Ljubljani. Nevesta je bila zelo aktivna prejšnja leta, pela je ha^p>ru v slovenski cerkvi sv. Štefana, pri raznih društvenih priredit vah in na slovenskih koncertih; tako je tudi večkrat nastopil?, pri raznih slovenskih dramatičnih predstavah kot izborna Zanimiva vožnja in igra. Prihodnjo nedeljo, dne 8. julija se bodo podali naši Presidents No. 25 žogarji iz Clevelanda v prijazno premogarsko naselbino Bridgeport, Ohio, v svrho tekmovalne igre med ta-mošnjimi žogarji društva sv. Barbare, št. 28. V ta namen je ie najet en buss, ki bo označeno jutro odpeljal izpred hiše Mr. Anton Grdina na E. 62. cesti pb 6:80 zjutraj. Vožnja z bussom tja in nazaj (280) milj skupne razdalje) stane samo $4-25. Kdor se namerava udeležiti tega zanimivega izleta in te igre, naj to do petka dopol-Jne naznani sobratu Anthony Grdina, ali pa uredništvu naseda lista na gorioznačenem naslovu; Upamo, da se bo za tc priliko priglasilo še 35 izletnikov, da bo mogoče najeti še en buss. Pozor članice društva št. 208! Pridite vse na prihodnjo sojo dne 11. julija ob navadnem času. Treba bo na tej seji rešiti zadevo glede nameravane slavnosti ali druge obletnice obstanka društva, ki se ima vršiti dne 29. julija. • Označeno društvo se zaeno tudi zahvaljuje društvu sv. Jožefa, št. 43 v Anaconda, Mont., kjer so bile članice društva sv. Ane nad yse dobro postreženc in sprejete, ko so se udeležile 31-letnice društva sv. Jožefa, št. 43. EDINA AGENTURA ZA AMERIKO >MMMi P 2e nad 26 tisoč starokrajskih kos smo razprodali in poskušnja jc dokazala, da kose zvane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga ni para, ter jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vse drugo orodje. Z naročilom pošljite denar ali poštno nakaznico, poStnfno plačamo mi. Cene so: "KOMET" kose z rinko in ključem, ♦ 26 do 33 palcev dolge, po ........$2.50 Ako vzamete 6 kos skupaj, so po 2.25 Kose Poleranke, bolj ozke, samo 30 do 33 palcev dolge, po............ 1.50 6 kos skupaj damo po.................... 1.25 Kosišča, lepa iz jesenovega lesa $1.75 Klepalno orodje, ročno kovano, težko, po .................................... 2 00 Brusilni Bergamo kamni, veliki po 75c, manjši po 50c. Motike, ročno kovarne, prav fine vrste, po ...................................... 1.50 Srpi, veliki za klepat po $1.00, Ribe- I zni za repo, ročnega izdelka .... 1.50 Plankače za tesanje po $3.50 in po 6.00 Literne steklenice $120, dvoliterne | po ...................................................1.50 Grablje prav močne, ročno delo $1.75 Pri naročilu napišite za naslov samo ............................ Prihranite neka j od svojega zaslužak vaak plačilni daa ta vlažile ga e neto varno ia zanesljivo banke. Začudeni boate kake hitre veti prihranki raatajo ia vrha tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat e leta ter lete prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v naše banko prav take zanaaljivo kjerkoli živite tirom driav, kakor če M živali v naleta meeeu. Pišite nam ca poiaanilo ia dobite odgovor v tvojem jazi tu. Ako držite denar doma, iz* paatavljan je raznim nevar-aootim, kot tatovom ia ognja __________ia dostikrat ee ga potrati brez potrebe. Ce ga imate pa aa nafti motel in zanealfivt banki, po Je denar vedno na varnem mesta; veodar ee ga lahko dvigae ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Nui banka ima nad $740JM kapitala la merrse«a akimšk. kar Je znak varnosti za vaš denar. Skupne denarne vloge pa pr—egale čeo f ■lltl—v HM STEPHEN STONICH Box 368 Chisholm, Minn. IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje Ko« c rinčkom it Karantraneira jekla 34. 2«. 28 ill SO palcev dolre $2.CO 6 i:os i rinikl „o ............................... 1.75 Koaa poliranka z ■ Inikom 2f. M t| pole« v dulira .................. Srp ..................................... Klepilno orodje dve vrsti liru.^ilni kamen "l:e.-Kaino" Motika Riheieu u repo s 2 noiema ............. Piaica ........................................... Ko&ii£e xeienu pobarvano lllago pojiljarn po&tnine prosto MATH. PEZDIR JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON SI. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. * Chaa. G. Pearce, kasir . Joseph Dunda, pomol, kaair Box 772, City New York, Hall Sta. N. V. Šemaločasa TliiiH»iHHHm«nn»Hfm»miiri»HmH» ! NAJNOVEJŠE SLOVENSKE COLUMBIA plošče Zopet smo dobili nekaj novih plošč, katere so vse izvrstne, in jih brez skrbi naročite. Na sliki vidite Miss Udovich in Mrs. J. Lausche ter dr. W. Lausche. 10 INCH 75e 25085 F Cingel-Congel—M. Udovich, J. Lausche, duet • So ptičice zbrane—M. Udovich, J. Lausche, duet 25083 F Sladki spomini—M. Udovich, J. Lausche, duet Cez Savco v vas hodiš—M. Udovich, J. Lausche, duet 25079 F Dafnici—M. Udovich, J. Lausche, duet Domače pesmi—'M. Udovich, J. Lausche, duet 25086 F Se kikeljco prodala bom—A. Subelj, bariton Gor čez jezero—A. Subelj, bariton 25082 F Bod' moja, bod' moja—A. Subelj, bariton Nebeška ženitev—A. Subelj, bariton ^ 25078 F Dunaj ostane Dunaj—*Hojer Trio Neverna Ančka—Hojer Trio 25074 F Sokolska koračnica—Hojer Trio Kje je moja ljubica—Hojer Trio 25072 F Štajerska—Hojer Trio Moj prijatelj, polka—Hojer Trio 1093 F Kraljica plesa—Tamburaški zbor Jorgovan Na prolječe—Tamburaški zbor Jorgovan 5156 F Veseli godci, štajeriš za ples—Tither Trio Muzikantje, valček—Zither Trio 12 INCH $1.25 55117 F 2ivio Bremen!—Vojaška godba, jako glasno Bremen letalci—Vojaška godba, jako glasno 68005 F Kmečka svatba, jako komično—Jadran kvartet I. del Kmečka svatba, jako komično—Jadran kvartet, II. del Zastonj 200 igel, kdor naroči 4 plošče ali več. Se priporočam—vaš rojak Anton Mervar IZDELOVATELJ NAJBOLJŠIH HARMONIK 6921 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ^fHH««IH«f«»l»»»»Hf«llltttllllllIIlXllXIimiIlT Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima is vsak rojak priliko, da se pri-: druži enemu od naših skupnih poto-1 vanj in se tako okoristi na ugodno-' stih, ki jih ista nudijo. SATURXIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki 60 radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike ružine. Pripravlja se večja skuprna rojakov za ta datum. PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno po-j tovanje. Kakor za vsa druga poto- j vanja veiia tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi,1 boljši pros:or dobi. TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno po- , godbo, izjave ali kako drugo no-taarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke naslovite na Sloven-; sko banko: ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd St., New York, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK " Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stVari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. /mmmmmmmmmmm^ PIKNIK! PIKNIK! PIKNIK! VABILO na PIKNIK ki ga priredi DRUŠT. SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 KSKJ. Cleveland. O. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMI vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in Stirivrstne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nore gotovo mehove in druge posamezne dele.Cene harmonikam aom znatno aniial. Pišite po cenik na: 323 Epeilon PL Brooklyn,N.Y Edini zastopnik in nloinik LUBASOV IH HARMONIK v Zdruianifc Dr lavah. v nedeljo, dne 15. julija 1928. NA STRUMBLJEVIH PROSTORIH 1090 E. 222nd ST. NA Vabljeno je vse cen j. slovensko občinstvo v Clevelandu in okolici na ta piknik našega društva. Preskrbljeno bo po naših spretnih kuharicah in kelnaricah, da ne bodo naši želodci trpeli nobene lakote, in žejna grla se bo lahko ohladilo. Za plesa-željne bo skrbela pa pristna domača godba, ki človeka kar sama prizdiguje. Priporočamo se za obilen obisk, bro došli! Torej na veselo svidenje! Vsi boste do- Za društvo Marije MagdaJ. št. 162. ODBOR.