216 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Suhe južine (Opiliones) Pohorja V svetu je opisanih več kot 6.600 vrst suhih južin, ki so tretja najobsežnejša skupina ko- penskih pajkovcev. Med pajkovce uvrščamo še ščipalce, pajke, pršice, paščipalce in neka- tere druge skupine. V Evropi živi okrog 450 vrst suhih južin, v Sloveniji smo jih doslej prepoznali približno 80. Nestrokovnjaki suhe južine pogosto zamenjujejo s pajki, ker imajo oboji glavoprsje in zadek ter osem nog hodilk. Vendar telo suhih južin ni »osasto preščipnje- no«, ker sta glavoprsje in zadek široko zrasla med seboj. Poleg tega suhe južine ne izločajo pajčevine, medtem ko večina pajkov plete paj- čevinaste mreže in druge tvorbe. V zmernem podnebnem pasu živijo suhe južine skoraj povsod, tako da naletimo nanje na travnikih, v skalnih stenah, gozdovih, kamniščih, jamah in drugod. Večina vrst ima razmeroma dolge noge, s katerimi se pozibavajoče, vendar zelo spretno gibljejo, na primer med gostimi trav- nimi bilkami. Pohorje je del Osrednjih Alp in je domovanje predvsem alpskih in srednjeevropskih vrst su- hih južin, ki jim naravne značilnosti Pohorja ustrezajo. Tu živi približno polovica vrst, ki so znane v Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjih smo seznam vrst v Sloveniji znatno podaljšali, kar je posledica novih najdb, tudi na Pohorju, kakor tudi podrobnejše taksonomske obrav- nave nekaterih že znanih vrst. Čeprav ostaja delež evidentiranih vrst na Pohorju približno enak, je prva predstavitev suhih južin Pohorja iz leta 1995 v Proteusu že precej pomanjkljiva. Zato v tem prispevku objavljamo posodobljeni seznam vrst suhih južin, ki smo jih našli na Pohorju ali ob njegovem vznožju, in navaja- mo nekatere zanimivosti ter nova odkritja v zvezi z vrstami tega območja (tabela na strani 217 in 218). Suhe južine (Opiliones) Pohorja Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak Temne proge na kolčkih nog predalpskega dolgina so zanesljivi zunanji znak, po katerem vrsto prepoznamo in jo razlikujemo od zelo podobnega skalnega dolgina. 217 Suhe južine (Opiliones) Pohorja DVOSTOŽCI CYPHOPHTHALMI Žametke Sironidae Trdokožno zrnce Cyphophthalmus duricorius (JOSEPH, 1868) PROSTODIHALNIČARJI EUPNOI Pravi matije Phalagiidae Jámnik Amilenus aurantiacus (SIMON, 1881) Búnkež* Egaenus convexus (C. L. KOCH, 1835) Navadni velikánček Gyas titanus SIMON, 1879 Zobati rogljíčkar* Lacinius dentiger (C. L. KOCH, 1847) Sedlasti rogljíčkar Lacinius ephippiatus (C. L. KOCH, 1835) Strašni rogljíčkar Lacinius horridus (PANZER, 1794) Matíč Lophopilio palpinalis (HERBST, 1799) Navadni šírnik Mitopus morio (FABRICIUS, 1799) Navadni trozóbec Oligolophus tridens (C. L. KOCH, 1836) Dinarski matíja* Opilio dinaricus ŠILHAVY, 1938 Pozidni matíja Opilio parietinus (DE GEER, 1778) Sabljasti ali Rúžičkajev matíja* Opilio ruzickai ŠILHAVY, 1938 Skalni matíja* Opilio saxatilis C. L. KOCH, 1839 Navadni matíja Phalangium opilio LINNAEUS, 1758 Navadni širokoókec Platybunus bucephalus (C. L. KOCH, 1835) Zóbčarka Rilaena triangularis (HERBST, 1799) Ostrógarji Sclerosomatidae Trnasti zvézdec* Astrobunus helleri (AUSSERER, 1867) Navadni zvézdec Astrobunus laevipes (CANESTRINI, 1872) Alpski dolgín* Leiobunum limbatum L. KOCH, 1861 Okrogli dolgín Leiobunum rotundum (LATREILLE, 1798) Skalni dolgín Leiobunum rupestre (HERBST, 1799) Predalpski dolgín* Leiobunum subalpinum KOMPOSCH, 1998 Navadna dolgonóžka Nelima sempronii SZALAY, 1951 PRIKRITODIHALNIČARJI DYSPNOI Veleškárniki Ischyropsalididae Navadni ali Héllwigov pólžnik Ischyropsalis hellwigii hellwigii (PANZER, 1794) Gorski ali Kollárjev pólžnik Ischyropsalis kollari C. L. KOCH, 1839 Kroglolaske Nemastomatidae Srebrna nežka Mitostoma chrysomelas (HERMANN, 1804) Nižinska dvozoba črninka* Nemastoma bidentatum sparsum GRUBER et MARTENS, 1968 Dvozoba črnínka* Nemastoma bidentatum ssp. Žalostna črnínka Nemastoma triste (C. L. KOCH, 1835) Zlatolísa Paranemastoma quadripunctatum (PERTY, 1833) Dvoróžka Paranemastoma bicuspidatum (C. L. KOCH, 1835) 218 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Suhe južine (Opiliones) Pohorja V današnjem času veliko govorimo o vrstni pestrosti, žal predvsem o njenem izgubljanju, to je o izginjanju ali celo izumiranju dolo- čenih vrst na nekaterih območjih. Slednje je predvsem posledica hitrega spreminjanja okolja oziroma izgube življenjskih prostorov (bivališč). Da pa se o tej problematiki lahko pogovarjamo, moramo seveda poznati vrste na obravnavanem območju ter tam njiho- vo prisotnost nadzorovati (izvajati ustrezno spremljanje stanja oziroma monitoring). Vr- stno pestrost nekaterih skupin suhih južin še slabo poznamo in biologi še vedno odkriva- mo nove vrste. Največ novoodkritih vrst te- melji na genetskih in molekularnobioloških izsledkih, ki so zelo učinkovita opora zlasti pri razkrivanju prikritih (kriptičnih) vrst. Te so si na zunaj tako podobne, da smo jih pred razkritjem obravnavali kot eno vrsto, med- vrstne razlike pa kot variacijski razpon do- ločenih značilnosti ene vrste. Pred kratkim je bil na primer prepoznan kot skupek vsaj treh kriptičnih vrst navadni širnik. Dobri raziskovalci prepoznavajo podobne vrste tudi po majhnih morfoloških razlikah. Avstrijski kolega Christian Komposch je na primer šele leta 1998 opisal vrsto suhih južin predalpski dolgin (slika na strani 216), ki so jo biolo- gi imeli dvesto let za različico vrste skalni dolgin, saj živijo osebki obeh vrst pogosto na istih mestih, v istih življenjskih prostorih (sintopno). Na enem od takih mest smo ugotovili, da je sobivanje obeh dolginov pogojeno z izbiro mirovališč; osebki obeh vrst sicer mirujejo na mestih s primerljivo temperaturo, ven- dar izbirajo predalpski dolgini hkrati tudi značilno bolj suha mesta. V seznamu iz leta 1995 je za območje Pohorja pomotoma na- veden tudi rožasti dolgin (Leiobunum rose- um), ki živi pri nas le v zahodni Sloveniji. Avtorji tega prispevka smo od suhih južin, ki živijo tudi na Pohorju, poleg favnistike in zoogeografije raziskovali še ekologijo in Ploski matije Trogulidae Veliki ali gorski plošček* Trogulus tingiformis C. L. KOCH, 1848 Mali plošček* Trogulus tricarinatus (LINNAEUS, 1767) Mali romunski plošček* Trogulus oltenicus AVRAM, 1971 Trogulus sp. 1 Trogulus sp. 2 Trogulus sp. 3 GRABILCI LANIATORES Krempljecepke Cladonychiidae Enobarvni ščítar Holoscotolemon unicolor ROEWER, 1915 S citološkimi in histološkimi raziskavami ugotavljamo, kaj se dogaja v celicah suhih južin. Na sliki je prečni prerez srednjega črevesa (SČ) iz študije o celičnih spremembah jamnika med prezimovanjem. V celicah se pred prezimovanjem nakopičijo glikogen, lipidi (L) in proteini (P). Vrstna pestrost suhih južin Pohorja (stanje 2020; *nova vrsta glede na seznam iz leta 1995). 219 Suhe južine (Opiliones) Pohorja citologijo navadnega velikančka in jamnika (slika na strani 218 in slika na strani 219 zgoraj) ter podvrste dvozobe črninke. Skupaj z avstrijskimi kolegi raziskujemo zapletena razmerja med podvrstami dvozo- be črninke, pri čemer kombiniramo mor- fološke, biokemijske in genetske raziskave. V eni izmed ekoloških raziskav smo ugoto- vili, da so te majhne talne suhe južine tudi potencialni bioindikatorji za ocenjevanje kakovosti gozdnih in grmiščnih tal. Dve podvrsti živita tudi na Pohorju; na nižinski dvozobi črninki smo med drugimi opravili poskuse za ugotavljanje učinkovitosti meto- de »vroči ples« (slika na strani 219 spodaj). Lahko sklenemo, da taksonomija vrst su- hih južin, ki živijo tudi na Pohorju, še ni v celoti raziskana, zato si lahko v prihodnje obetamo še nekaj sprememb seznama. Jamniki so najpogostejša vrsta suhih južin v Sloveniji. Zimo preživijo v večjih skupinah v jamah. Ko dvozoba črninka pokrči noge in obmiruje, je skorajda ni mogoče razlikovati od delcev prsti. Z uporabo metode »vročega plesa«, to je s hkratnim osvetljevanjem in segrevanjem z lučjo, jo spodbudimo h gibanju. 220 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Suhe južine (Opiliones) Pohorja Literatura: Lipovšek Delakorda, S., Novak, T., Janžekovič, F., Senčič, L., Pabst, M. A., 2004: A contribution to the functional morphology of the midgut gland in phalangiid harvestmen Gyas annulatus and Gyas titanus during their life cycle. Tissue & Cell, 36: 275−282. Lipovšek, S., Novak, T., Janžekovič, F., Leitinger, G., 2015: Changes in the midgut diverticula in the harvestmen Amilenus aurantiacus (Phalangiidae, Opiliones) during winter diapause. Arthropod Structure & Development, 44: 131−141. Novak, T., Lipovšek Delakorda, S., Slana, L., 2006: A review of harvestmen (Arachnida: Opiliones) in Slovenia. Zootaxa, 1325: 267−276. Novak, T., Slana Novak, L., Janžekovič, F., Kozel, P., 2016: Hot-Dancing method for extracting thanatotic arachnids from a substrate. Entomological News, 126 (2): 121−127. Novak, T., Slana, L., 1995: Suhe južine Pohorja. Proteus, 57 (9-10): 362−363. Asist. dr. Peter Kozel, zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in Inštitutu za raziskovanje krasa v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se ukvarja s suhimi južinami ter z biologijo in ekologijo podzemeljskih živali. Izr. prof. dr. Saška Lipovšek raziskuje strukturne značilnosti različnih tkiv in organov vretenčarjev in nevretenčarjev na celični ravni. Suhe južine so ena od živalskih skupin, s katerimi se ukvarja. Ljuba Slana Novak sodeluje pri preučevanju suhih južin Slovenije s Tonetom Novakom od začetka njunih raziskav. Red. prof. dr. Tone Novak je samostojni raziskovalec, ki se ukvarja z biologijo in ekologijo podzemlja ter s suhimi južinami.