TEDNIK ,^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 21. AVGUSTA 1969 LETO XXII., Št 33 CENA 0,50 DIN lOGOVOR GRADI i;ejšnji petek je bila raz- ^lia seja komiteja občLc- ijonference Zveze komu- ,,7 Slovenije Ptuj, na jfi so razpravljali p sta- li in vsebini seje Izvrš- j biroja predsedstva [ Franc Tetičkovič, se- ■ar OK ZKJ Ptuj. nam je razpravi povedal nasled- zelo živahni razpravi so- ijočih je bila izražena pora stališčem Izvršnega ija. Zlasti so še poudarili, je v naši samoupravni itsi nujno spoštovati in rijati metode dogovarja- 0 vseh perečih proble- IV naši družbi. Družbeno jvarjanje moramo Dolj fijati na vseh ravneh od ;ne. republike in federa- Pri dogovarjanju in od- tvah je nujno upoštevati : argumentov; razvijati bolj javnost delovanja i samoupravnih, politič- in predstavniških ter iz- Inih organov. Javnost de- largumentiranost ter vse- mska odgovornost pri ob- ranju in sprejemanju ičitev, izključujejo mar- sikatere idejne ter politične nejasnosti in reakcije tako med komunisti kot med ob- čani. Iz vsebine seje Izvršnega biroja ZKJ veje vseskozi skrb za izvajanje sklepov IX. kongresa Zveze komuni- stov Jugoslavije in s tem tudi intenzivnejše izvajanje gospodarske in družbene re- forme. V okviru te je glede na gospodarsko razvitost, oziroma manj razvitost se- verovzhodnega dela Sloveni- je nujno povezati celotno Slovenijo in Jugoslavijo z modernimi cestami, zato je stališče, da smo močno zain- teresirani ne le za cesto Šen- tilj—Nova Gorica, temveč tudi za čimprejšnjo realiza- cijo izgradnje ceste Zagreb —Maribor, oziroma Macelj —Ptuj. Vsi sodelujoči v razpravi se strinjajo z oceno Izvršne- ga biroja, da ni mogoče v naši samoupravni družbi re- ševati problemov s kakršni- mikoli nedemokratičnimi po- litičnimi pritiski, vendar ob- enem smatrajo, da ni mogo- če reagiranj predstavniških in političnih forumov glede sklepa ZIS okvalificirati kot metodo nedemokratičnega političnega pritiska. Obrat za kooperacijo »Jože Lacko« V kooperaciji ni več izgub V obratu KK Ptuj »Jože Lacko« so v preteklih letih v kooperacijski proizvodnji ugotavljali velike izgube. V prvi polovici letošnjega leta je stanje v tej dejavnosti bistveno spremenjeno. Konč- ni rezultat kooperacije in ostale proizvodnje predstav- lja 1203 dinarja dohodka. V preteklih dveh letih so uspo- sobili kooperacijo tako, da ne povzroča več izgube. V polletju so imeli v ko- operacijski reji 934 giav go- veda v skupni vrednosti 1,803.200,90 din. Od tega je telet do 200 kg 324. Stalež pitanih goved v kooperaciji počasi in stalno pada. Tre- nutno bi lahko dali v koope- racijsko rejo več živali, ven- dar jih ne morejo kupiti po primerni ceni. V istem ob- dobju je bilo v kooperacijski reji 882 prašičev v skupni vrednosti 177.399,61 din. Naj- več prašičev v kooi>eracijski vzreji je na območju Zavrča in Dravskega polja. Pri rastlinski proizvodnji v kooperaciji je bilo stanje naslednje: za koruzo so skle- nili pogodbe za 344 ha, za krompir 154 ha, za travnike 651 ha, za vinograde 156 ha, za čebulo 4 ha, za pšenico 44 ha. za sadovnjake 8 ha, za kumarice 2 ha in še nekaj hektarov za druge povrtni- ne. Do konca maja je bilo v kooperacijski proizvodnji 1252 ha površin, na katerih so porabili 1,001.000 kg umet- nih gnojil (799 kg na ha). Odkup kmetijskih pridel- kov je v prvem polletju do- segel 44 odst. planiranega ce- lotnega odkupa. Odkupili so za 6,717.170 dinarjev kme- tijskih pridelkov. Sezona od- kupa še traja. Z odkupom v prvem polletju so zadovoljni. Pri odkupu kmetijskih pri- delkov so v prejšnjih letih storili več napak, predvsem ugotavljajo, da so bili sla- bo organizirani. Zaslužek pri kmetijskih pridelkih je maj- hen. Proizvajalci naj zato pridelke čim bolj usposobijo za prodajo, da jih ne bo tre- ba posebej prebirati, emba- lirati... Vse to nekaj stane in zmanjšuje dohodek pro- izvajalcev. Pri odkupu lah- ko veliko storijo tudi poslo- vodje na odkupnih mestih. Obrat je organiziral tržni- ce oziroma prodajo blaga v Zagrebu, Mariboru, Celju, Ptuju in Pulju. V prodaji neposredno potrošnikom imajo že dokajšnje izkušnje. ZR Gostinstvo in turizem v slovenjebistrišici občini Z analizo možnosti razvo- ja gospodarstva do leta 1970 je bilo predvideno, da bo promet v gostinstvu hitreje napredoval, kot je to bil pri- mer v preteklih letih. Pred- videna hitrejša poprečna stopnja rasti je imela svoje temelje v večji poprečni ra- sti osebnih dohodkov in šte- vilu zaposlenih in v obnovi in gradnji novih objektov gostinske nrreže. Dosedanji rezultati pa ka- nejo, da predvidevanja niso bila v celoti izpolnjena. Ti dosežki se vidijo v primer- javi doseženega prometa v letih 1966-68 s srednjeročnim programom. V skupnem prometu je bi- la predvidena poprečna stop- nja rasti po tekočih cenah močno presežena. Doseženo povečanje je posledica več- jega usklajevanja gostinskih storitev v poreformskem ob- dobju in močnejšega pove- čanja fizičnega obsega pro- meta v zasebnem sektorju gostinstva. Ta je znašal v le- tu 1965 21 odstotkov skupne- ga gostinskega prometa, sa- mo dve leti kasneje pa je bil delež zasebnega gostinstva povečan za dvajset odstot- kov, kar ob enem pomeni razmah zasebnega in delni padec družbenega gostinstva v občini. Na takšno stanje razvija- nja družbenega sektorja go- stinstva je vplival predvsem padec prometa alkoholnih pijač in njegova vse večja prodaja v trgovski mreži, pomanjkanje ustreznih sred- stev za predvideno rekon- strukcijo in novogradnje, v določeni meri pa tudi ne- nehno širjenje zasebnega go- stinstva. Zaradi tega je bi! družbeni sektor prisiljen po- nekod svoje obrate zapreti Poleg objektivnih razlogov 50 vplivali na promet še or- ganizacija poslovanja, kako- vost storitev, predvsem pa kader, ki po kvalifikacijsK: strukturi ne ustreza. Turistični promet, ugotov- ljen na podlagi realiziranega skupnega števila prenočišč, se je v letih 1966-68 povečal za deset odstotkov. Od tega pa se je najbolj povečalo število nočitev tujih gostov, in sicer za dobrih osemnajst odstotkov. Kljub temu oa so bila presežena predvidevanja tudi glede nočitev domačih gostov. Čeprav je napredek v zad- njih dveh letih očiten (v zadnjih mesecih ponovno pa- da!) se to področje gospodar- stva razvija prepočasi. Tak- šen razvoj je nasproten ugo- tovitvam, da bi slovenjebi- Striško območje lahko dose- glo na tem področju mnogo ugodnejše rezultate. Da bi pa se ta predvidevanja !e uresničila, bo v naslednjem obdobju potrebno vložiti v razširjanje družbenega sek- torja gostinstva znatno več- ja sredstva. Ob tem pa bo moralo priti do Kvalitetnej- ših premikov v samem 3e'<- torju gostinstva, ki s seda- njimi metodami in načinom dela močno zaostaja za do- sežki na drugih obm.:?čjih, iri jim je turizem in gostinstvo eden zelo pomembniln vire v v gospodarstvu, predvsem zato, ker dosedanje poslova- nje ne zagotavlja večjega napredka tega področja go- spodarstva v slovenjebistri- ški občini. B. 11. Nova brezalkoholna pijača »BEAT« krepi in osvežuje PETOm PTUJ trostno In invoiidsko zavarova- kmetov petek, 15. avgusta t. 1., asedala v Mariboru skup- la komunalne skupnosti tčkega zavarovanja iz in Lenart, Maribor, Or- i Ptuj in Slov. Bistrica. :t)olj pereča je bila raz- iva o predlogu zakona o toininskem zavarovanju etov. ■fedlog, ki ga je pripra- ' delovna skupina za pre- 'fv sistema zdravstvene- in invalidsko-pokojnin- '?a zavarovanja skupščine Slovenije, predvideva, po- dobrih strani, tudi po- bilo obremenitev za kme- l^ečeno je: pokoj ni nsko- '^lidsko zavarovanje kme- ' iiora biti obvezno z enot- " prispevkom na posamez- Sospodarstvo in zato tudi •lotno pokojnino 300 din |\^čno, obveznost na go- ■^arstvo bi pa bila, po va- *tah, od 520 do 1345 din "P- Vstopna starost 65 let ^^akalna doba 5 let, pri ^oah starih nad 70 let in Jlidih 3 leta. Uvedba sta- i^^ega zavarovanja 1. ja- 'fja 1970. ^Sotovljeno je bilo, da sa- '''t^anciranje ni niogoče in i^f^trebna širša pomoč dru- skupnosti, ker kme- ^'^.a gospodarstva niso ^^na nositi celotnih bre-^ men, če upoštevamo, da je od skupnega števila nosilcev kmetijskega zavarovanja 34,36 odst. ali dobra tretina starih nad 65 let, ki so veči- noma dela nezmožni, in tako nesposobni vzdrževati sebe, kako še kriti obveznosti. Za- radi tega so člani skupščine zavzeli stališče: čakalna do- ba naj se ne uvaja, ali naj se skrajša na minimum, po- sebno pri starejših nad 70 let, ker takšni pričakujejo rešitev iz nevzdržnega sta- nja, ne pa, da bi še prevzeli nove obveznosti, sadove te- ga pa bi dočakali le nekate- ri. S tega stališča se starejši kmetovalci upirajo temu predlogu. Problem kmetijstva je tre- ba reševati z druge strani, z mlajšo generacijo. Ti pa vi- dijo pod omenjenimi pogoji le breme, ki jim gospodarski položaj še slabša, zato lahko pričakujemo še pospešen beg mladine z dežele v mesta in v tujino. Pokojninsko zavarovanje kmetov bo treba postaviti na drugačno bazo in omogočiti kmetijstvu položaj, ki bo ka- zal boljše perspektive mladi- ni, da bo z večjo ljubeznijo obdelovala domačo grudo in ostajala na njej, J. M. STHA?«! 2 tednik — Četrtek, 21. a^^^ SZOL cf8ii@s (Nadaljevanje) Ne glede na to, da je tudi siima nejKisredni dejavnik v zunanji politiki, se prek zvo ne k<.nference pKjvezu.ie z vsem svetom in vpliva nr. razvoj naših cxJn(>sov s tu- jino. Ustvarja tudi povez.ivn med narcidi in narodnostni', v Jugoslaviji, pospešuje de- m«>kratični razvoj političio- ga sistema v Jugoslaviji na federativnih temeljih in je živ dejavnik v celotnem raz- voju Jugoslavije. Za takšno vlogo si bo tudi prihodnje ne- posredno in živo prizadevaln. Ker je tudi od medsebojne- ga dobrega poznavanja od- visno uspešno reševanje m- šjh skupnih problemov, bo szdl Slovenije spodbujala in krepila tudi neposredne zveze med mesti, občinami, republikami, delovnimi orga- nizacijami in ustanovami na celotnem območju Jugosla- vije. Zaradi takšnega interesa in vloge Socialistične zveze Jugoslavije in v skladu s *pk>šno demokratizacijo na- šega družbenega življenja, bo treba vnovič proučiti od- nose in oblike sodelovanja mrd republiškimi konferen- cami Socialistične zveze in zvezno konferenco. Delovli program zvezne konference bo morsl izhajati predvsem iz programov republiških or- ganizacij ali njihovih predlo- gov m dogovorov. Prilagoditi bo treba tudi delovne metode in ves sistem oblikovvija st.^- lišč o posameznih vprašanjih. Socialistična zveza bo spo- sobna izpolnjevati svojo fnnkcijo v nadaljnjem razvo- ju političnega življenja in samoupravnih družbenih od- nosov sploh, če bo hitreje de- mokratizirala in posodobila svoje delovanje. Na vseh rav- neh, v kraju, občini in repu- bliki, bo morala postati ži- va, tvorna družbenopolitična sila, v kateri bodo družbeno- politična stališča odraz član- stva Socialistične zveze. De- lovanje, ki bo izhajalo iz si- stema in načel, omenjenih v prejšnjih poglavjih, bo omo- gočalo in gradilo nujno širo- ko zvezo med družbeno bazo in političnimi vodstvi, bo o- mogočalo, da bodo družbeno- politična srtališča in družbeni dogovori izhajali iz zahtev, pobud in stališč članstva So- cialistične zveze. Med dosedanjimi pomanj- kljivostmi v Socialistični zvezi je bilo čutiti prav to, da je bilo pretakanje vpliva od zgoraj navzdol dokaj u- spešno, medtem, ko je bil pretok v nasprotni smeri ze- lo šibak. To velja za vse rav- ni orga-i- ]etju tekla proizvodnja po predvidenem programu. V tem času so proizvedli in da- li na trg 1900 ton perutnin- skega niesa, 680 t.>.i goveje- ga, sviii-!jskega in tel^Bčjega mesa ter 200 ton mesnih iz- delkov. V primerjavi z lan- skoletnim obdcbjera so po- večali proizvodnjo perutini- ne za 40 Vo, drugega mesa za 5Vo, mesnih izdelkov pa za 22 Vo. Občutno povečanje so dosegli v koop?racijski vzre- ji piščancev, kjer bodo vzre- dili letos okoli 1,5 milijona kljunov. Podjetje bo večaio proizvodnjo v kooperaciji tudi v prihodnje, saj so še veliike možnosti. Med koope- ranti je veliko zanimanje za to vrsto proizvodnje. Zaradi pojnanjkanja dan starih pi- ščancev letos niomo mogli dati v rejo vsem kooperan- tom zadostnih količiu pi- ščancev. Kooperanti se če- dalje bolj zavedajo za£lužk.i. Jakob Butolen, sekretar ki jim ga daje ta proizvod- nja. Dodobra so se žs sezna- nili tudi s cehnologijo in vzrejo, tako da je uspeh pi- tanja zagotovi]e.n. Kooperant lahko postane v.st^kdo, ki je pripravljen spr^-^jeti enkratnj nad 1000 kljunov v pitanje. Podjetje tudi finančno po- maga zainteres-ra-iim koope- rantom pri usoosabljanju vzrejnih prostorov. Polovico sredstev da podietjo tudi za novogradnje. Tu so mišljeni novi sodobni hlevi za zimski in letno vzrejo od 8000 d j 12.000 pi.ščancev za enkratno pita.oie. Doslej so dali za a- daptacijo in novogradnje nad 80 milijonov starih dinarjev. Uspešno poslujejo tudi druge panoge oziroma obra- ti. Farma brojlerjev in far- ma kokoši delata s polJ paciteto. t V začetku leta je zače bratovati mederna vajj na Turnišču. V njej polletju izvalilo nad 2,51 j ona piščancev. Mešalnica krmil je p, vedla v polletju 12.0et raznih krmil in krije pi be domače proizvodnja drugih kupcev. V podjetju se zavedajo mena imeti lastno in ji organizirano tržišče, p] vode prodajajo po vsej veniji, Hrvatski, zlasti a balnem območju in delnj di v drugih republikah. ( rajo se največ na lastno] dajno mrežo, ki jo bodi največ razvijali, in to nt mo zaradi prodaje, tudi zaradi tega, ker ]i podjetje odločilno poseg oblikovanje cen na trgu trenutni situaciji naa podražitve cen perutnic podjetje nasprotovalo težnjam. Poleg osnovne perutnii dejavnosti bodo razvijali di mesno industrijo, p vsem predelavo vseh mesa. Kolektiv se je od za adaptacijo obeh kla z močnim poudarkom naj delavi. Nesporno je, da cek kmetijstvo ptujske oh potrebuje ustrezno klavi za živino, saj sedanja iK streza več potrebam inpi pisem. Menda ni potrt posebej poudarjati poa lastne predelave in pr« svojih proizvodov. Naj (* nimo le finalizacijo, ki ost Sodoben objekt, — jamstvo za kvalitetno predelavo v mejah komune, ki bi' nasprotnem primeru st* drugam. Letos namerava doseči 150 milijonov produkta. Polovico tegaj realizirano. Z visoko pro*^ tivnostjo dela, ki se cdr^ vseh delovnih enotah, s ^ cializacijo in zavestnin^j^ gažmajem kolektiva, dosegli tudi drugo P^^V programskih prizadeva« Odkup m'^eka POTUEBI^E SO HLABILI^E MPRAVE Na minuli seji zadružne.ga sveta je bilo veliko govora tudi o odkupu mleka. Na številne ugovore je dal inž. Milan Koren, direktor obra- ta za kooperacijo, naslednje pojasnilo: Vzorce mleka po- šljejo na veterinarski zavod v analizo. Tam ugotavljajo okuženost mleka (obstojnost). Mleko ni ohlajeno na 17 sto- pinj, kot predvideva zakon. Iz kmečkih hlevov je oku- ženo. Le malo kmetov umiva vime pred molžo. Cesto je vzrok okužbe nečista poso- da. Veterinarska služba se drži predpisov in zato se do- gaja, da dobijo kmetje za liter mleka 50 namesto 90 S dinarjev, saj poprečna ma- ščoba zadostuje. Zaradi ne- čistoče je cena mleku nižja. Največje težave, ki povzro- čajo hudo kri med proizva- jalci mleka, so v vročih po- letnih mesecih, ko bi lahko mleko ohlajali le s pomočjc hladilnih naprav. Gradili bi jih lahko v večjih zbirali- ščih mleka s sodelovanjem kombinata, zadruge in ko- operantov. Z njimi bi pre- prečevali zgube tudi pri pro- izvajalcih mleka. Hladilna naprava za eno zbiralnico bi stala 15 do 20 milijonov sta- rih dinarjev. Z združenimi močmi bi jih lahko naredili tam, kjer se zbira več mle- ka. Kmetovalci sc v razpravi povedali, da si na vse nači- ne prizadevajo ohlajevati rnleko. Nekateri si pomagajo s studenčno vodo, v katero pc»stavljajo posode z mlekom. Obsojali so posameznike, ki z nekaj litri okužijo in one- snažijo mleko na zbiralnici. Zaradi enega ali nekaj pro- dajalcev mleka pade cena. Zaradi nezadovoljivega od- kupa so se pritoževali naj- bolj prebivalci Majšperka. ZR Vese!! obiralci zelenega zlatci Ze v prejšnjem tednu so zaživela hmeljišča v Savinj- ski dolini, sočasno pa tudi nasadi hmelja na Dravskem in Ptujskem polju. Zelenka- ste kubule hmelja trgajo ur- ni prsti mladih deklet, fan- tov, žena in tudi ostarelih babic. V hmeljiščih se je za- čela vsakoletna bitka s ča- som in vremenom, ki jo spremlja živahna pesem obi- ralcev. Merice se polnijo in naši podeželski ljudje, ki jim je obiranje hmeija vsako le- to postranski vir zaslužka. na tihem računajo, kaj vse si bodo lahko kupili z za- služkom. Obleko za zimo. šolske knjige in potrebščine, zaostali davek ... Marsikje so stroji za obira- nje hmelja že zamenjali de- lo človeških rok in marsika- tera družina bo zaradi tega prikrajšana za ta vsakoletni zaslužek. Prav zaradi tega je igra prstov toliko hitrejša in zaradi tega je tudi krajši čas spravila. C« bo potekalo vse po na- črtu, vam bom pripravil za naslednjo številko daljšo re- portažo o razpoloženju in o načrtih obiralcev hmelja v hmeljišču pri Veliki Nedelji. J. S. Četrtek, 21. avgust 1969 stran 3 i^Rarni Pragersko ajvečja investicija v občini jgčja investicija v slo- ioistriški občini v zad- 'etih je bila gradnja va- j v Impolu. V nasled- {reh letih pa bodo sa- , Operkarni Pragersko usirjeno proizvodnjo in- ^11 milijardo in pol sta- tnarjev. Od tega bo šlo ^ sredstev za izgradnjo ja obrata, ki bo proizva- ^pandirano glino in za zasičen obrat za proiz- jo opeke. 'nrfcaj let nazaj je pro- nja v Opekarni Prager- ileta v leto večja. Le v etn letu jo je nekoliko iril izredno velik lom, ki segel celo 14,2 odstotka fne proizvodnje v ope- i Tako velik lom je pri- fodstvo podjetja in sa- liravne organe, da so jeli ostrejše kriterije v iTodnji. In rezultat tak- aktov: lom v prvih še- mesecih je dosegel le šti- jstotke vse proizvodnje ter pri surovi opeki 4 */o, i4,2Vo in v proizvodnji nih elementov 0,4 »/o, kar č kot trideset odstotkov I kot v lanskem letu. takšnem načinu proiz- je, kot jo imajo v Ope- i Pragersko, je »škart« ležen. Idealen lom bi bil dvema in tremi gdstot- endar so doseženi rezul- V letošnji prvi polovici izredno zadovoljivi za- zastarele m.ehanizacije. lizvodnja je v letošnjem Itar močno porastla gle- a lansko leto, čeprav zimski meseci tega niso ili. Zato sedaj v drugi ici leta pričakujejo še porast proizvodnje, saj iihovi izdelki na gradbe- tržišču izredno iskani, zen tega so izredno u- i aranžmaji o zazidavi Wualnih stanovanjskih ! lastnimi izdelki. Dela ' toliko, da prosilce za ijo, žal, že morajo od- iiti za letošnje leto. V |iinjem letu pa name- io zaposliti na novo tri- izklarjev in tesarjev, da I lahko zadovoljili trži- '^i je izredno zainteresi- ra njihovo posljvno šo- lanje. *ptembru bodo začeli v *rni Pragersko s prvimi Pri gradnji novega sa- '^jnega obrala za proiz- '10 ekspandirane gline. I bodo prvi v Jugoslavi- * bodo izdelovali takšno ^Ta proizvod jim omo- l''}aravni sestav gline, ki l^ie precej mineralov, ."^orat bo zahteval skoraj (^'"do dinarjev (starih). J§a bodo vložili lastnih »lev več kot eno trctino. ^začel nov obrat delati ^"odnji pomladi, pa bo '»roizvajal toliko, da bo kril investicijo in še ■"ial minimalni dobiček, ^.^^i tega pa bodo u- '^ni novi pogoji za iz- novega in sodobne- ^ata za klasične ope- karske izdelke. Z novim o- bratom bo potrebnih tudi vec zaposlenih. Tako bo v pri- hodnjem letu skupno z zi- darji in tesarji, ki jdh bodo rabili za gradnjo individual- Opekarna Pragersko nih stanovanjskih hiš, zapo- slenih vsaj šestdeset novih delavcev. Nekatere od teh bodo zaposlili že v letošnjem letu, predvsem kader, ki bo pri strojih, da bo seznanjen s celim tokom proizvodnje v obratu za ekspandirano gli- .t«J..^>....._______________ V Opekarni Pragersko so tako v pravem trenutku spo- znali načela g«?podarske in družbene reforme. Zavedajo se, da bodo lahko uspevali sa- mo s proizvodnjo, ki bo kon- kurenčna na tržišču. Spozna- li pa so, da se vsaka malo- marnost lahko krepko ma- ščuje, zato so jo zatrli že ta- koj v začetku. Ob takšnih delovnih uspehih pa lahke delovnih uspehih pa lahko celotnemu kolektivu samo če- stitamo. . B. H. Kal(0 bomo gospo- darili z gozdovi? v zadnji številki Tednika smo posredovali mnenje gozdnih posestnikov in v ne- kaj točkah stališča republi- škega in gospodarskega zbo- ra, ki bodo prišla v nasled- njih tednih v javno razpra- vo. Danes in v nekaj nasled- njih številkah pa bomo ma- terijo, ki bi jo naj obr^ivna- vali na javnih razpravah, poidali nekoliko razširjeno. Financiranje enostavne in razširjene reprodukcije Vpliv družbe na gospodar- jenje z gozdovi se najbolj neposredno odraža v ukre- pih, ki zagotavljajo bolj ali manj učinkovite možx)osti za nego in obnovo gozdov. Ob tem mislimo na sredstva za biološko amortizacijo. Učin- kovitost financiranja ni sa- mo odvisna od višine razpo- ložljivih finančnih sredstev, temveč v veliki meri tudi od kriterijev, kam se ta sred- stva vlagajo. Neenaki pogoji do gozdnogospodarskih ob- močij vodijo do nasprotij mod razpoložljivimi finanč- nimi možnostmi in potreba- mi po vlaganju. Območja z bogato lesno zalogo imajo veliko poslovno donosnost in relativno majhne potrebo po vlaganjih, medtem ko ob- močja z deva.stiranimi goz- dovi poslujejo na meji rm- tabilnosti in nimajo potreb- nih sredstev za zadovoljitev velikih potreb po vlaganjih. Zato bi bila možna rešitev, da bi se sredstva združevala na določenem nivoju in u- smerjala na osnovi enotnih kriterijev v tista območja, kjer je zaradi nujnih razlo- gov oziroma zaradi splošnih družbenih koristi najbolj po- trebno. Pri tem pa je odprto tudi vprašanje, ali se naj bio- loška amortizacija odvaja od vsega posekanega lesa, ne glede na namen porabe, ali pa le od tistega dela, ki gre v blagovno proizvodnjo. Gre torej za oceno, kako doseči večjo integriranost in sodelova.nje med gozdnogo- spodarskimi področji, kate- ra varianta daje največje splošne družbene koristi in kakšen nivo sredstev, način združevanja in gospodarje- nja s temi sredstvi, je pri- meren in potreben za zago- tovitev ustreznega gospodar- jenja z gozdovi. Neenotni pogoji gospodar- jenja ter različna struktura gozdov v posameznih repub- likah, kakor tudi pomanjka- nje osnov za realno in pri- merjalno ocenitev vrednosti gozdov, ki je po zveznih predpisih podlaga za izračun amortizacije družbenih goz- dov, onemogočajo enotno u- reditev tega vprašanja za vso federacijo. Zato naj bi način formiranja in uporabe sredstev za re- generacijo gozdov prepustili v pristojnost republik, seve- da na podlagi ustreznih po- oblastil in dopolnitve zako- na o amortizaciji osnovnih sredstev. V tem primeru naj bi se z republiškim predpi- som ponovno uveljavil prej- šnji način formiranja teh sred.stev po sečnji gozdov, njihov obseg pa zasjotovi z ohvezno.stjo delovnih orga- nizacij, da morajo za rege- neracijo ijozdov izdvojiti to- lik.šen del dohodka, kolikor zna.šajo njihove potrebe po izvedbi vseh gozdnoffojitve- nih del po gozdnogospodar- skih načrtih. Ta načela naj bi v skup- nem gospodarjenju z vsemi gozdovi služila kot izhodišče tudi za ureditev biolo.ške amortizacije v zasebnih go- zdovih. Sklepanje o višini in uporabi teh sred.stev naj bi se prepustilo samoupravne- mu odločanju kmečkih gozd- nih posestnikov znotraj ob- veznosti, ki jih za te gozdo- ve predpisujejo gozdnogo- spodarski načrti, prS koterih .sprejemanju gozdni lastniki prav tako soodločajo. Ob takšnih pogojih ni mo- goče pričakovati, da bo fi- nanciranje razširjene gozd- nnbiološke reprodukcije do- volj uspešno zagotovljeno Je na podlagi ekonomskih zako- nitosti. Zato bo potrebno te naloge podkrepiti tudi 2 ustreznimi družbenimi regu- lativi. Posebej »ato, ker se take metode uporabljajo tu- di v drugih gospodarskih de- javnostih, za katere ohsiaja širši družbeni interes. Olinova zasebniSi vinogradov na ormoškem območju Pridelek pod mejo rentabilnosti Ze večkrat smo poudarjali odlične pogoje za pridelova- nje visokokakovostnih vin na območju ormoško-ljuto- merskih goric. Tu pridelana vina smo povsem upravičeno primerjali z vini, pridelani- mi v Franciji in drugod. Pljub temu pa tega cesto o- pevanega slovesa še do danes na tem območju nismo v ce- loti aktivirali. Zato je bilo v preteklem obdobju, zlasti še za zasebni sektor dovolj ute- meljenih razlogov. Po ka- tastrskih podatkih je v ob- čini Ormož 1175 hektarov vi- nogradov. Od tega odpade na družbeni sektor 550 ha, na zasebni sektor pa 625 ha. Razveseljivo je dejstvo, da je družbeni sektor kmetijski kombinat »Jeruzalem« Or- mož, ki je sedaj priključen podjetju Slovenija vino, Ljubljana, s pomočjo kredi- tov obnovil okrog 450 ha do- trajanih nasadov na najso- dobnejši način vzgoje in ob- delave. Pri obnovi so bile u- poštevane perspektive, ki jih imajo visokokvalitetna vina na svetovnem trgu. Vse do letos privatni vinogradniki zaradi gmotnega položaja v pomanjkanju kreditov svo- jih vinogradov niso obnav- ljali. Ker je družbeni sek- tor v zaključni fazi intenziv- ne obnove je začela letos na tem območju intenzivna ak- cija za obnovo zasebnih vi- nogradov. O tem smo v na- šem listu že poročali. Ce upoštevamo številko, da odpade na zasebne vinograd- nike 625 ha vinogradov, vi- dimo da odpade na žlahtne sorte 500 ha, okrog 125 ha pa je še vedno zasajenih s hi- bridnimi sortami. Vzgoja in starost kmečkih nasadov je zelo različna, po vsej verjet- nosti pa je večina teh nasa- dov stara v povprečju 60 let in več. Ce želimo te nasade proizvodno ocenjevati, n€ moremo mimo ugotovitv«, da so močno razredčeni m opešani, kar je predvsem na- ravna posledica starosti. Tudi občutna vlaganja v obdelavo in gnojenje tega stanja ne morejo odpraviti. V kmečki proizvodnji najdemo najpo- gosteje sorti šipon in laški razling, poleg teh sort pa je opaziti tudi precej sortno mešanih nasadov z najrazlič- nejšimi trsi, med katerimi je v novejšem času najti zara- di dosejevanja celo sorte južnega porekla. Ce vzamemo trto kot os- novo za proizvodnjo in ne površino, kot je to navada —- dobimo zanimiv p.jdatek o proizvodnosti, ki nam pove, kako je ta panoga gospKjdar- stva zaradi dotrajanosti pod vsako mejo rentabilnosti. Za to trditev nam služi podatek za eno od rekordnih vinskih letin vjzadnjih osmih letih. Leta 1961 so našteli na tem območju 3,592.000 trt in za- beležili 24.787 hI pridelka. Enostaven račun je pokazal, da je bil poprečni pridele^s na trto 0,70 litra. Po tem podatku seveda ni treba u- gibati o rentabilnosti. Zara- di toče v letu 1962 in 1966 je bil pridelek kljub povečane- mu vlaganju v tem obdobju še nižji in je prvo izbolj.s;?- nje po letu 1961 nastopijo šele lani, ko je bil poprečni pridelek na trto 0,62 litra. Ti podatki so nam pravza- prav veliko povedali in so bili v bistvu tista go-nilna .si- la, ki je terjala poleg druž- benega tudi zasebno obnovo vinogradov. Družbena ponia cenejši. Najbolj pa jih je prizadelo dejstvo, da se ob dvigu cen niso dvignile ce- ne polfabrikatu, razen za to- liko, kolikor se je povišala cena aluminija. Tudi cene polfabrikata so namreč na svetovnem tržišču mnogo višje od cen na domačem. • Poleg vseh teh problemov pa Impol boleha tudi na ne- likvidnosti, rak rani našega gospodarstva. V letošnjem letu so v Impolu stekla od- plačevanja kreditov v polni obremenjenosti. Ob situaciji kot je, se postavlja vpraša- nje izpolnjevanja teh obvez- nosti, ker imajo trikrat več teriatev kot dolgov. Najbolj jih to teži zaradi tega, ker morajo kupljeni aluminij na konvertibilnem tržišču pla- čati v naprej. Njihove ter- jatve pa bodo ob tafeem tem- pu porasta kmalu dosegle pet milijard starih dinarjev. Pri tem je zanimiv podatek, da imajo za milijardo in pol upnikov, proti katerim je že končan sodni postopek za plačilo, denarja od njih pa še vedno ni. Položaj pa se ne bo izbolj- šal niti v prihodnjem letu, je dejal direktor Štefan Pod- Posnetek s tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici ričnik, ker letos iztekajo po- godbe za dobavo aluminija s tujimi dobavitelji. Nove pogodbe pž moramo sklepati pod še tršimi pogoji kot do sedaj. B. H. ORMOŠKE GASILKE Povzročil nesrečo NA SLAVJU v METLIKI in pobetnil Kot smo že poročali, so se nedeljskega slavja oziroma sklepne prireditve ob 100- letnici gasilstva na Sloven- skem v Metliki udeležile tu- di gasilke iz ormošike občine. Zgodiilo se je tako, kot smo pričakovali in si na tihem želeli. Vaja gasilk iz Ormoža je bila brezhibno izvedena ter so jo številni gledalci, ki so se zbrali na travniku ob Kolpi, zelo prisrčno sprejeli in z zanimanjem spremljali. V vajo so vnesle strumnost in gibkost, prepleteno z ugo- tovitvijo, da so žene gasilke prav tako spretne z gasilski- mi cevmi takrat, ko je tre- ba priskočiti na pomoč ob požarih. In končno je bil to tudi cilj njihove vaje. J. S. 17. avgusta se je v Trgo- višču pri Ormožu, ki je zad- nje čase prizoriišče številnih prometnih nesreč, pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil poškodovan osebni av- tomobil fiat 1300 Draga Riz- mana iz Ormoža. Imenovani je peljal iz Ormoža proti Ptuju. S seboj je imel v av- tomobilu še dva sopotnika. V Trgovišču mu je pripeljal nasproti po svoji levi strani neznani voznik. Da bi pre- prečil trčenje je pričel Riz- man zavirati. Zaneslo ga je v obcestni jarek, povzročitelj pa je medtem pobegnil. Ob nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, škoda na avto- mobilu pa znaša 200.000 S din. J. S. SREDSTVA SO NAŠLI Pred kratkim je bil v Slo- venski Bistrici sestanek športnih delavcev. Na njem so iznesli svojo problemati- ko. Pred vrati je vrsta tek- movanj, nimajo pa sredstev za redno vadbo. Ker so končno le naleteli na razu- mevanje, je bilo pred dnevi njihovim željam ugodeno, tako da bodo lahko začeli z najosnovnejšimi pripravami za jesenski del tekmovanja. Našli so tudi sredstva za po- trebe nekaterih vaških dru- štev, ki jih nujno potrcK jejo. B. KAM Z INDUSTRIJSKIM SADJEM? Obrat za zadružno ko<'| racijo KK Ptuj že od^^l je sadje, in sicer le tetno. Tudi pri nadall"J^ odkupu bo važna L Na obratu menijo, da odkupili vse kvalitetno je. Z industrijskim sa^j, bodo verjetno zopet te^ Ptujčani bi I asfaltirali ceneje Agrotransport bo gradil motel in avtokutnp Pri Agrotransportu v Ptu- ju so ob polletju zabeležili za 16 odst. večjo realizacijo kot v istem obdobju lani. Predvidevajo, da bo celotna realizacija večja za 15 odst. Zadovoljive poslovne uspehe so zabeležili kljub slabim po- gojem dela zaradi dolge zi- me, ki je skrajšala delovno sezono v polletju na trr me- sece. Delokrog so teritorialno povečali iz Slovenije na Hr- vatsko, predvsem v Dalma- cijo, kjer delajo pri gradnji cest. Nekaj buldožerjev ptuj- skega Agrotransporta dela celo v Vzhodni Nemčiji pci zemeljskih delih za izgrad- njo večje farme za svinje. V ptujski občini delajo zelo malo. Podjetje ima okoli 40 tež- jih strojev za zemeljska de- la, največ buldožerjev, uni- verzalnih bagerjev, nakla- dalce (štiri so letos uvozili iz Zah. Nemčije). V progra- mu imajo uvoz več buldo- žerjev. Pri tem jim povzro- čajo težave domače tovarne, ki jim ne dovolijo uvoza. Podjetje je zainteresirano za kvalitetne ustrezne stroje iz uvoza. Glede na to, da ptujski Agrotransport sodeluje pri gradnji številnih cest sirom Jugoslavije, smo vprašali Vlada Skorjanca, direktorja, kaj meni o cesjtah v ptujski občini in ali jih je možno hitreje in ceneje modernizi- rati. Dejal je, da so ceste v ptujski občini med najslab- šimi v Jugoslaviji. Družba bi morala več dati za urejanje cest. Tudi v naše kraje, predvsem na F>odeželju, bi morale voditi dobre ceste. Z nekoliko več dobre volje bi lahko imel Ptuj svoje podjetje za asfaltiranje cest tretjega in četrtega reda. Po njegovem mnenju bi lahko imelo tako enoto komunalno podjetje, ki je zadolženo med drugim tudi za urejanje cest. Potrebni stroji za to 50 v Ptuju. Veliko jih ima samo komunalno podjetje. Treba bi bilo poskrbeti še za as- faltno bazo. Postavili bi jo ob večji gramoznici, ki jo komunalno podjetje pravi ko ima. Asfaltiranje bij prav gotovo cenejše. La bi se dogovarjali in s p spevki zainteresiranih bi lo v ptujski občini več asfj ta. ' Tudi način, kako se lotj asfaltiranja pri nas, ni a boljši. Do julija se pogovi jajo, kako bodo asfaltin za tem pa bi radi v kratki času veliko naredili. Asj tirati bi morali pričeti tak ob ugodnem vremenu.- Podjetje je prispevalo |j trebna sredstva za asfaltii Vlado Škorjanec 9 nje ceste od Rogozniškel ste mimo Agrotranspor Sigme, TAP-a in Petro Cesta vodi mimo omenjei podjetij. Asfaltirali jo bo te dni. Glede na to, da se mno transportna podjetja ulcvi jajo z gostinstvom in t rizmom, se je tudi koleW Agrotransporta odločil P staviti motel in avtokainp novi cesti Maribor—Za^ in sicer pri križišču na Hj dini. Sredstva bi lahko razlik v poprečju v pri- Efjavi z istim obdobjem li- Nastale pa so občutne zHke odkupnih cen živine. Poprečju so zvišali odkup- ljeno klavne živine v ča- od junija 1968 do junija 59 ?;a 19,2 Vo; v Času od ja- '3rja do junija 1969 pa za ""aj 12 "/o. Iz tega je raz- ^ti, da so se odkupne cene j''ne zvišale v letošnjem '■^ mnogo intezivnejše kot ^fugem polletju lani. To še ^ebej velja za teleta. Vsled •ememb odkupnih cen ži- so spremenili tudi cene ^žemu mesu in sicer so '■gnili cene za 9 "/o samo le- obdobju junij 1968 — '^■j 1969 pa so zvišali ceno ?2emu mesu za 18,8 V«. ;^vriice so zvišale ceno klo- :j^ičarskih izdelkov za ^"'o, suhomesnate izdelke A2''/o, specializirane iz- "^e pa za 11,9 »/o ali v po- 'pu za 10«/o. ^. podatkov je razvidno, ' Je nivo odkupnih cen ži- >,\v letošnjem juniju na ui^i odkupnih cen junija razen pri pitanih tele- ■ Odkupne cone lani ni- so pokrivale proizvodnih stroškov. Nihanje cen je ze- lo škodovalo. V kmetijski proizvodnji nastane nestalail- nost, v preskrbi mesa pa pro- blem. V nekaterih krajih primanjkuje mesa. Kljub o- pozorilom niso nič ukrenili. Treba bo ukrepati, da bo vzreja živine v normalnih pogoj ih. ZR Jubilejno turistično gostinsko leto PTUJSKA PIVNICA ZLATOROG Prihodnje leto terasa nad živilskim trgom Te dni je minilo leto, od- kar so prenovili gostilno »Pri trgu« ali po domače pri Bra- čiču, v ptujsko pivnico »Zla- torog«. Ze prve dni je piv- nica beležila velik promet, saj je res edinstveno oprem- ljena z novo opremo. Točilna miza je prilagojena točenju odprtega piva. V prednji so- bi je zanimivo sesti na piv- ske sode, ki so preurejeni v sedeže. Stojijo ob večjem so- du, ki služi kot miza. Vse to je mizar okusno prilagodil. Drugi prostor je razdeljen z lepimi ograjami iz kovanega železa v prijetne kotičke. Manjše družbe se pri omiz- ju v kotičkih prav prijetno počutijo, saj jim prijazno strežno osebje postreže s svetlim in temnim pivom, vi- nom in žganimi pijačami. Z nom in žganimi pijačami. Gosti si lahko pošteno pri- vežejo dušo še z jedili, ki še posebej gredo k pivu, to je z gulažem, vampi. Dobijo pa lahko tudi vse druge jedi po naročilu. V jubilejnem turističnem in gostinskem letu smo se pogovarjali tudi z Marico Krajnc, upravnico ptujske pivnice. Povedala nam je, da so mnogi radi zahajali v pivnico že takoj po otvoritvi, samo zaradi želje, videti ob- novljen lokal. Bili so veseli, da jim je obnovljeni lokal ugajal in da so jih lahko po- stregli v sodobno opremlje- ni gostilni. Veseli so bili boljšega počutja gostov. Go- stinstvo voditi tako kot ne- koč, predvsem v kaki zane- marjeni luknji, ni več mogo- če. Goste lahko pritegnejo, če jim nudijo kaj posebnega. Pri njih je to prostor, ki je namenjen pivu, golažu in vampom, poleg tega pa tudi drugim pijačam in jedem. Prve dni po otvoritvi so sto- čili od 500 do 700 1 piva na dan. V enem letu, odkar so obnovili lokal, so stočili oko- li 7000 1 piva. Marica Krajnc nam je po- vedala, da letos niso zabele- žili povečanega prometa, kc|r urejujejo cestišče mimo lo- kala. Zaradi tega je cesta zaprta za ves promet. Ko bo cesta urejena, bo konec glav- ne sezone za pivo. Z razume- vanjem so sprejeli manjši promet, saj je Bezjakovo u\. potrebno urediti. Ko bo ure- jena, bo prav gotovo pro- met v pivnici večji. Glede na večje potrebe ofi Od desne proti levi: Marica Krajnc, upravnica, M. Sošter, F. Cimerman, M. Zemljak, J. Vogler, A. Muršec, M. Krajnc, N. Arnuš, strežno osebje na terasi, ki jo namera- vajo urediti. držijo križem rok. Primanj- kuje jim prostor. Priprav- ljajo se, da bodo izkoristili lepo teraso nad tržnico na- sproti pivnice. Na njej bolo namestili mize, stole, senčni- ke, točilno mizo, raženj za ražnjiče in čevapčiče. Vhod bodo uredili z ulice. Enk-at tedensko bo tudi godba. Te- raso so nameravali urediti že letos, pa niso mogli za- radi urejevanja cestišča. Pri- hodnje leto bo Ptuj pridobil lepo teraso nad živilskim tr- gom. Podnevi bo prijetno posedeti na njej v senci pre- lepe vrbe žalujke, zvečer pa bo očarala obiskovalce raz- svetljena cerkev v ozaijju. - ..._____ZB^^ Še neprebavljen ocvirek Medtem, ko je opaziti trud stanovalcev Ptuja, da bi ure- dili mesto, ulice, pročelja stavb, marsikje so že cveti- ce..., nekateri ne kažejo no- benega razumevanja za ure- ditev mesta, za red in snago, ki je potrebna za življenje predvsem tam, kjer živi sku- paj več ljudi. Poglejmo tokrat na Slo- venski trg. Koliko sredstev in truda je bilo potrebno, da so uredili fasado cerkve, proštije, ki krasita izgled mesta in poudarjata kultur- nozgodovinske posebnosti mesta. Le nekoliko metrov naprej, takoj za stolpom, pa pokažemo Ptujčani svoje slabe navade. Sosednja pod- jetja, stanovalci... smatrajo, da je v mestu najprimernej- ši prostor za odlaganje in shranjevanje vsemogočih stvari — za cerkvenim stol- pom. Tu je najti vse vrste embalaže, od najmanjših do največjih zabojev. Tu so zložena tudi drva, spravlje- no je kamenje, pesek. Več- krat je najti smeti in po- dobno. Kot da ne bi loilo drugje prostora, je tod par- kiranih več avtomobilov. Ali res ni mogoče najti za avto- bus, ki redno parkira za stolpom, ustrezne garaže? Zaenkrat tudi ni objavljeno, postaja. Res je vprašanje, kako more avtobus redno zahajati za stolp, ki je odda- ljen od vseh avtobusnih po- staj, garaž, avtobusnih prog ... Sicer pa nočem zopet go- voriti o prometu v Ptuju, saj Ce ni drugje prostora, Ptujčani najraje odlagajo stvari za cerkvenim stolpom da je za stolpom avtobusna je vse skupaj tako, kot da ne bi bil v občini nihče zadol- žen za ureditev prometa. Slovenski trg bo z nadalj- njo ureditvijo, pretlakovati nameravajo še cestišče, med najbolj zanimivimi v Ptuju. Tu so poleg že (zmenjene cerkve, proštije še najstarej- še hiše v Ptuju, Orfejev spo- menik, gledališče... To je center starega mesta. Zave- dati se je treba, da na tako mesto ne moremo izpostav- ljati in odlagati vsega, kar se komu zljubi. Tudi za gle- dališke kulise, ki večkrat stojijo ob stolpu, bo treba najti drugo skladišče. Zal morajo gledališki delavci hra- niti kulise v cerkvenem stol- pu, ki pa večkrat ne tistreza po velikosti, niti ni primeren za te namene. Gledališče ima svoje prostore spodaj, v Murkovi ulici. Ker odgovor- ni smatrajo, da je večjega pomena zaslužiti z oddajo prostoiov za skladišče in po- dobno, gledališki delavci zi- man zahtevajo svoje. ZR stran 6 tednik — Četrtek, 21, avgn^, Veri Zaloznikovi v slovo 5. avgusta je umrla v 82. le- tu starosti Vera Založnikova. potem ko se je več let z ne- izjnerno voljo do življenja in veseljem do dela vztrajno borila sprva proti bolezni in končno za življenje iin proti smrti. Rojena 24. 2. 1888 v Slov. Bistrici je ostala zgodaj siro- ta brez staršev. Ko se je v starosti 18 let poročila z Ignacijem Založnikom, za- vednim Slovencem, takrat- nim odvetniškim koncipien- tom. poznejšim obrtno-za- zadružnim nadzornikom za Vera Založnik Maribor je privedla v zakon tri svoje mlajše brate, ki sta jima bila z možem krušna starša, dokier se niso izšo- lali. Leta 1912 sta se z mo- žem preselila v Celje, od tam pa 1926. leta v Maribor. Ob moževi smrti leta 1938. je imela pri kruhu le najstarej- šo hčerko, sin in mlajša hči sta bila še nepreskrbljena in odvisna od njene nizke po- kojnine ter spretnih in prid- nih rok, ki so neumorno ple- tle — z ročnim delom je pri- služila marsikateri dinar za vsakdanje potrebe. Kot za- vedno Slovenko so jo Nem- ci 1. 7. 1941 izselili z vsemi tremi otroki v Srbijo, na Zla- tibor pri Užicu, kjer je s svojo dobro voljo in humor- jem pomagala premagovati težave in trpljenje tako se- bi in svojim, kakor ostalim 56 Slovencem. V noči med umikom partizanske voi§ke in prihodom nemške kazen- ske ekspedicije je tresočih se rok pomagala kot »babica« na svet malemu Slovencu, krščenemu kasneje na ime Zlatibor. Od spomladi 1942 pa do pozne jeseni 1944. leta je z najmlajšo hčerko živela v Cupriji in verjela in upala na vrnitev v domovino ki jub vsakodnevno pičlo odmerjeni porciji »proje«. nesladkane kave in fižolu Prek Beogra- da se je prve dni julija 1945 vrnila z otroki v ponišoni, nepozabU^iii ]!itor4bor, i>gč^- kala je to, v kar je verjela, dočakala z veseljem in po- nosom, da je najmlajša hči promoviirala za doktoa-ja me- dicine, nakar je z njo in nje- nim možem dr. Jožetom Neu- dauerjem odšla na njun skupni dom v Središče in po treh letih v Ptuj. Vsa njena skrb in ljubezen je veljala njenim vnukom in njena do- bra volja jo je začela zapu- ščati šele, ko je pred štirimi leti vse češče morala zaradi bolezni prepuščati delo v go- spodinjstvu drugim rokam. V relativno kratkem času svojega bivanja v Ptuju si je pridobila mnogo prijateljev in znancev, le njeni najbolj- ši prijatelji pa so vedeli, da je velik del njenega življenja bil poleg dela in skrbi za družino že od leta 1912 da- lje posvečen delu gledališču. Ze v Slovenski Bistrici sta se z možem štela med prve or- ganizatorje in igralce tamk. diletantskega odra v »Čital- nici« in Slovenjebistričani so se je še dolgo,po njenem od- hodu v Celje radi spominjali kot »^•ed.no ^-eselei in hudomš- ne primodone«. Od prihoda v Celje je sodelovala pri šte- vilnih gledaliških predsta- vah od ljudskih iger do ope- rete, sprva z režiserjem S. Salmičem in J. Molekom, na- to pa kot članica Dramatič- ne šole s pomočjo režiserja Milana Skrbinška dobila vso potrebno strokovno izobraz- bo, ki jo je utrjevala pozne- je z režiserji Radom Železni- kom, Vekoslavom Jankom, Stankom Gradišnikom in Fe- dorjem Gradišnikom. Najpomembnejše njegovo delo je bila dramatizacija in režija mladinskih iger na celjskem odru. S »Pepelko« in »Trnjulčico« se je pred- stavila v Celju .decembra 1919, januarja 1920 je zreži- rala »Sneguljčico« in nato sama spisala in zrežirala »Janka in Metko«. S to igro je začel svojo igralsko pot kot začarani pes, igralec in režiser Danilo Gorinšek. »Nova doba« je takrat napisala: »Gospej Zalozniko- vi gre najlepša zahvala za njen trud in njeno plemeni-. to delo, katero posveča eni najvažnejših nalog v razvo- ju naše mladine. Srečni o- troški obrazi in zadovoljstvo starejših, so bili dokaz sijaj- no uspele predstave«. S celjskimi dijaki je iz- ven Dramatičnega društva naštudirala Jurčič-Govekar- jevega »Desetega brata«. Go- golievo »Zenilev« in Halbe- jevo »Mladost«. Od prihoda v Maribor do izgona v Srbijo je sodelova- la kot članica mariborskega gledališkimi igralci in rcži- zoritvah in si je tako med gledališča pri številnih upri- serji kot med občinstvom pri- dobila mnogo prijateljev za vse svoje življenje. Živela je življenje polno dela, odgovornosti, skrbi; komaj je njena vedra narava premagala udarec, ki ji ga je prizadejala smrt ljublje- nega moža, je morala zapu- stiti vse, kar sta bila z mo- žem v skupnem življenju pridobila in ustvarila in o- diti v izgnanstvo. Nepresta- na skrb za svoje otroke in vnuke, njena ljubezen do njih vse to je njeno življe- nje napravilo življenja vre- dno. Vsem, ki smo jo poznali in imeli radi, nam bo manjkala, za nas vse pomeni njena smrt težko izgubo. V. M IZVLEČKI IZ DIPLOMSKE NALOGE TONCKA PRA- POTNIKA, SOCIALNEGA DELAVCA PRI SKUPŠČINI OBČINE 0RM02 REŠEVAMJE PROBLEMATIKE OSTARELIH KMETOV V OBČINI ORMOŽ i Oddelek za dohodke bi zato moral imeti takšne primere evidentirane in doslednejše uresničevati načelo upravne- ga postopka: »pomoč neuki stranki«, v smislu koriščenja pravice po 9. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in dav- kih občanov. Pri tem bi lah- ko v veliki meri pomagale krajevne skupnosti, oziroma socialne zdravstvene komisi- je pri svetih krajevnih skup- nosti,, katerih utemeljene zahteve za odpis davčnih ob- veznosti ostarelim in social- no ogroženim kmetovalcem bi pri svetu za finance ob- činske skupščine, še ob tako strogih kriterijih, najlažje prodrle. Glede na materialne mož- nosti občine bi soseska po- moč, v kombinaciji z davčni- mi olajšavami, bila še naj- bolj sprejemljiva. Glavno breme pri organiziranju take oblike pomoči, bi morale pre- vzeti krajevne skupnosti ob podpori socialno zdravstve- ne službe in vseh družbeno- političnih organizacij. Akcije ne bi smeli že od vsega začet- ka materializirati. pač pa iz- hajati iz humane pomoči člo- veku, ki je v stiski. Ljudem, ki bi to pomoč svojim sose- dom nudili, bi morali dati vsaj javna priznanja in jih tako vsaj nekoliko stimuli- rati. Iluzorno bi bilo trditi, da se da vse to izvesti brez kakršnihkoli materialnih sredstev. Le-te bi bilo treba zagotoviti v proračunu, ven- dar v mnogo manjšem obse- gu, kot pri preživninskem varstvu. Glede na to, da je soseska pomoč prostovoljna, brezplačna in laična, bi bilo potrebno ob njej primerno razviti tudi zdravstveno m socialno patronažno službo, ki bi se z ostarelimi kmeto- valci ukvarjala strokovno in jim nudila tudi tovrstno strokovno pomoč. Obseg so- seske pomoči bi bil odvisen od konkretnega primera. Ne- katerim kmetovalcem bi bilo treba pomagati opraviti sa- mo težja kmečka dela, neka- terim vse, nekaterim pa bi bilo v pomoč kakršnokoli manjše opravilo. Zaradi raz- tre5enosti kmetij, bo tudi so- seska pomoč otežkočena, ni- kakor pa nemogoča. Varstvo po tuji družini je lahko dobra rešitev za mno- ge ostarele kmetovalce, po- sebno še za take, katerih de- lazmožnost je minimalna. O- stareli kmetje, ki imajo.več- ja ali boljša posestva, si bo to obliko varstva urejali sa- mi. Njihovo premoženje je namreč imteresantno za so- rodnike, znance, sosede ter jim tako ne bo težko najti primerne družine. Naša skrb pri teh bi morala biti pred- vsem v tem, da se ta razmer- ja vzpostavijo na pravni os- novi in ne z dogovori l to običajno in da se p! pogodbene obveznosti spoštujejo dosledno. Kmetje z manjšimi litctno sabšimi zemljjj do zahtevali pri takSuj varstva večjo pozorn angažiranost socialne. be. Za nj im bo treba z^. viti tudi materialna stva za delne preživni^f te ostarele kmetovalce k di mnogo težje poiskat; merno družino, pa tu^J bova prilagoditev k j družini bo težja. Davčne olajšave ali o davčnih obveznosti, ^ct pomoč, varstvo pri tuji zini — te oblike bodo pr; sevanju problema ostd kmetov v občini igrale merno vlogo. V izjemnih merih pa se bomo morali služevati tudi drugih t socialnega varstva, koti oddaja v dom počitka, litev družbene materilne moči in oddaje v rejj družino. (Nadaljevanje prihodnji Vinska klet v Ormožu pred novim usf^ Ormoški »šampanjec« tik pred uradnim krstom Ze lansko jesen smo v na- šem listu poročali o tehno- loških pripravah ormoške vinske kleti na izdelavo pe- nečega vina ali »šampanjca«, kot smo ga v zadnjem času sicer že pred njegovim roj- stvom krstili. Lam smo ne- koliko preveč optimistično napovedali, da si bomo lah- ko z njim nazdravili že ob nastopu koledarskega Ista 1969. Zal so takrat nastopile nekatere nepredvidene teža- ve ob nakupu potrebnih strojev, ki so jih morali, .se- veda, večino uvoziti. Iz krajšega razgovora z Matijem RATEKOM. d-rek- t'rjem obrata »Jeruzalem« v Ormožu, smo izvedeli, da gre tokrat zares in da je njiho- vo peneče vino tik pred tre- nutkom, ko si bo iz kleti v Ormožu utrlo pot na tržišče in ko ga bodo lahko ocenili tudi ljubitelji žlahtne vinske kapljice. V eni od naših nasl« številk bomo pripravi tem vin.skem uspehu n| liko daljšo reportažo. Vj nedelj ek sem dobil ob( gledu na delo v avtom) rani polnilnici občuteH Bliža se jesen, — čas trgatve. V podzemnem labirint« ve vinske leti v OrjEiožu bo zopet ^>kIokotal« slad** postaja in da je že ^ klet v Ormožu tisto, od nje pričakovali. Ne:^ na kimanja ž glavo v ^ ku gradnje kleti s€ ^ minjajo v ugotovite^' se bo investicija izP^ Seveda pa ^ na vse to intenzivnost ^ ve vinogradov, trgovUj vinom in ne nazadn.!^ kvaliteta in sloves ov^ vin. Za to se nam m posebej boriti, saj Je ^ /e sirom po svetu, tr^''' bo skrbeti, da bomo tJ ves obdržali in ga še P čali. Ormo.ški šampa^'^ k temu vsekakor lep i: .gat prispevek. ČETRTEK, 21. t^rgust 1969 STRAN 7 Idajalsko pOšKI OBČINI in 28. avgusta t. 1. ormoški občini odvze- 'jfarisfuzijska služba kri Loljnim krvodajalcem. >i odbor RK misli, da ^ 700 do 800 prosto- y^ odvzemov krvi pa 600, oziroma vsak dan 200, kolikor jih je bi- jdnjiii letih. ičikriž pa ugotavlja, da j posameznih predelov J ne bo odziv takšen, I pričakovali in plana 1)0 ne bo mogoče do- Dvne organizacije RK j v tem času pred od- (0 krvi zainteresirale za akcijo tudi druge politične organizacije, da bo ta>U u- spešna. V zadnjih letih so se naj- bolj množično odzivali vabi- lom na odvzem krvi kmečki ljudje. Drugje so bili pro- stovoljci bolj pogosti tam. kjer so sodelovali najprej vodilni ljudje. Doslej je bilo uterneljeva- nje potrebe po sodelovanju v krvodajalskih akcijah pred- vsem v čutu človeka do po- nesrečenca, v človekoljub- nosti posameznika. Najbrž bi bilo treba utemeljevati to potrebo z vzgojo čuta za za- varovanje samega s/)e: prej ko slej vsak človek potrebu- je kri, zato jo naj prispeva v skupno zalogo, dokler je zdrav in jo bo potem lahko dobil, ko bo bolan in takšne krvi potreben, ko mu bo, mo- goče, rešila življenje. FZ stastvo, da ni enakega fakom dne 17. avgusta jb 4. uri sem potovala ; s štirimi sopotnicami :;bor na trg. Med potjo ioživele dogodek, ki je n, da ga prebere širši slovenske javnosti. Ko lako sedele v vagonu, na postaji v Ptuju pri- V vagon skupina šestih ili »bitlesov*. ki so se ob vstopu pričeli iz naa ?ati, čebulo, ki smo jo razmetavati po vago- - skratka prostaštvo. lega nismo pričakovale, čila sem iz vlaka ter i sprevodnika ter od- ika vlakov, naj vendar ukreneta. Odgovorila t »Kaj moreva, če so l« Vlak je odpeljal, ti nadaljevali s svojim ištvom, se slačili ter ta- cali svoja premoženja, a počenjali so, kar me m povedati. Na Ifajdiini j od sopotnic jokajoč a uslužbenca postaje, fendar nekaj ukrene, lič. »varna in udobna« 'se je nadaljevala, do- niso v K idr i levem ti ki izstopili t.3r še oo ' metali ukradeno če- ' vago«n. Imajo ti ljudje sploh kaj morale? Odgovorni uslužbenci J2 niso kljub našim opozorilom ukrenili ničesar zoper na:silje teh pijancev, same p,i se tu- di nismo znašle, da bi se po- služile ročice ter vl^jk usta- vile, česar posledica bi nosi- li tisti, ki so počenjali to, če- sar ne počno živali. Upamo, da bodo o tem ve- deli nekaj povedati organi javne varnosti ter vjdstvo postaje Ptuj. »rski škrot nam jo 'asi zadnji številki smo ?li o gasilskem slavju v šču ob Dravi. V nadna- sestavka je prišlo do napake. Pravilni na- ^ glasi: 100 let gasil- ''a Slovenskem in ne 'H gostinstva ... «, kot .Nekoliko humoristično, ^ nehote vrinil tiskar- Je res, da imajo tako ''kot tudi gostinci mno- ' Opravka z vodo, ven- "am naj tokrat gasilci 'Pako z razumevanjem pio. v kolikor pa smo ' Sostince, menim, da ^•"i njih n? bo zaradi prevelike zamere. j. s. PRIZADEVNOST ODBOJKARJEV iZ ZG. POLSKAVE Po enoletni prekinitvi so- delovanja odbojkarjev iz Zg. Polskave v mariborsko-celj- ski ligi, ki je nastala zara- di pomanjkanja finančnih sredstev, so se prizadevni odboj kar j i pod vodstvom predsednika Jožeta Ferka odločili vrniti v tekmovalno ligo. Ker pa je financiranje športne dejavnosti v bistriški občini zelo skromno, bodo tudi letos ostali brez občin- skih sredstev za športno de- javnost. Ta odločitev pa ni strla njihovih prizadevanj, ampak so sklenili, da bodo sredstva, potrebna za tekmo- vanja, zbrali sami s pomoč- jo občanov, ki so zelo zain- teresirani za nadaljevanje bogate odbojkarske tradici- je v kraju. Preteklo leto brez ligaških tekmovanj so v Zg. Polskavi domačini iz- koristili za priprave in pri- dobivanje novih članov. Predvsem med mladimi vla- da za odbojko veliko zani- manje. Pričakujejo, da bodo lahko že v jesenskem delu tekmovanj imeli tudi mla- dinsko ekipo. Prizadevnost in delavnost polskavskih odbojkarjev se je izkazala že na turnirju, ki so ga organizirali v Zg. Pol- skavi ter presenetljivo pre- magali izkušeno ekipo Bra- nika-Hoče z rezultatom 2:1. nato pa s tesnim rezultatom izgubili srečanje z ekipo iz Crešnjevca. Viktor Horvat Strokovna služba in kooperacija Na minuli seji združenega sveta obrata za kooperacijo »Jože Lacko« so govorili tu- di o delu strokovne službe obrata, ki šteje pet kmetij- cev. Štirje delajo še pri se- lekciji živine, eden pri bo- ksih. Letos so sklenili pagcxib za 1300 ha, od tega odpade na travnike 570 ha. na pšenico 45 ha, na vinograde 158 ha, na krompir 162 ha, na kjru- zo 353 ha. Na teh površmah so potrošili 1,025.100 kg u- metnih gnojil. Rastlinskih pog(xlb je letos nekc>r.ko manj, vzjx)redno pa tudi manj površin v kooperaciji. Letos so sklenili pogodbe le s kmetovalci, ki so vzeli re- produkcijski material, ozi- roma so jim garantirali cene ali odkup. Glede tega niso prodali manj reprodukcij- skega materiala. Pri sklepanju pogodb so težave zaradi nizkih in ne- stabilnih odkupnih cen, saj kooperanti ne vedo, ko čem in ali b.odo sploh lahko pro- dali pridelke. Ze več let ne' dobijo pravočasno umetnih gnojil, kar vpliva na neza- dovoljstvo kooperantov. Ko bi jih potrebovali, jih ni. Kooperanti menijo, da so u- metna gnojila in zaščitna sredstva napram odkupnim cenam kmetijskih proizvo- dov predraga. Tudi 8 "/o o- brestna mera na vložena sredstva je previsoka. Krompir, pred leti glavni tržni proizvod ravninskega območja, je zadnje čase ze- lo pereča kultura. Kmetje se ne morejo sprijazniti z od- kupno ceno napram dragi proizvodnji zaščitna sred- stva) ... Preveč je še mdu- strijske. sorte, ki ne gre v prodajo. Premalo zamenju- jejo semenski krompir z do- brimi sortami. Najboljše uspehe so dose- gli pri koruzi. Večina koope- rantov že seje visokorodne hibridne sorte in redno me- njava seme. Na na.šem ob- močju so dosegli rekordne pridelke v slovenskem meri- lu. Tej kulturi je treba po- svetiti več pozornosti, poseb- no pri gnojenju. Premalo u- porabljajo mineralnih gnojil, posebno kalija in fosforja. Uvesti bi morali kompleks- no meha Tizacijo. Pri oziminah bo treba še veliko storiti, saj jih kmetje nesmotrno gnojijo. Porabijo preveč hlevskega gnoja, ki se slabše izkoristi in premalo u- metnih gnojil. Ce bomo hoteli intenzivi- rati živalsko proizvodnjo, bo treba izboljšati krmo. Na travnikih bi morali povečati porabo gnojil, obenem pa jih pravilno gnojiti. Gnojila do- bivajo z zamudo; kmetje u- porabljajo tistega, ki je »pri roki«. Ugotavljamo, da smo zad- nja leta preveč zanemarjali siovenjegoriško in haloško ocmočje. Posebej velja to sadjarsko proizvodnjo. Sadovnjakov je sicer pre- cej, pa so slabo vzdrževani :n propadajo. Kmetje se pri- tožujejo, da sadja ne odku- pujejo, ali po zeli nizki ce i. Temu je največkrat kriva slaba kvaliteta sadja, ki ga rii mogoče pr.dati. V zasebni lasti in koope- raciji se je stalež živine ob- čutno zmanjšal. Nizke in ne- stabilne cene so neugodno vplivale na rejo živine Kmetje, ko pričnejo pitati, nit: približno ne vedo, po kukšni ceni bodo živino pro- dali. Pred nedavnim so začeh jemati talne vzorce m ke- in.čno analizo. S pomočjo kmetijskega zavoda bodo le- tos analizirali 350 vzorcev. Tako bodo bolje spoznali na- ša tla in temu primerno laž- je izbirali gnojila. Obenem bo treba poskrbeti za potre- bna gnojila, sicer so analize cdveč. Strokovna služba meni, da bi dosegla večje rezultate, če bi bilo več obojestra.nskega sodelovanja, pravočasno sklepanje pogodb, pravočas- ne! dobava gnojil, ugodnejša kreditna politika in rešene sivari, ki smo jih že omenili. ZR Pckopališcg |e res pskcpaiišče v Zg. Ložnici imajo kot v drugih vaseh tudi svoje po- kopališče. Na njem pa ima- jo grob enega naprednih Slo- vencev, dr. Josipa Vošnjaka V lanski jeseni ob dnevu mrtvih so bistriški mladjnci njegov grob lepo uredili in okrasili kot si takšen možak tudi zasluži. Sedaj je njegov grob v travi, ki bo kmalu prerasla vse pokopališče. Ne bi rad dolgo in široko pisal o tej stvari, ker pa člo- vek le ne more mimo tak- šnega ravnanja, samo še ne- kaj besed. Pokopališče je vso zara- stlo s travo. Ce ne drugače, bi lahko nekdo travo poko- sil in imel tako nek »profit«. Takšen je grob dr. Josipa Vošnjaka na pokopališču na Zg. Ložnici Ce ne, pa bi bilo prav, da se vaščani zberejo in pokopali- šče uredijo. Ne zaradi mrtvih, ki so tukaj našli zadnji počitek, ampak zaradi svojega ugleda. BH Da je pokopališče re.s zanemarjeno, priča tudi mrtvašnica, ki je v nemogočem stanju STRAN 8 tednik — Četrtek, 21. avgust Slavje šoferjev in avtomehani- kov Pred kratkim so člani združenja šoferjev in avto- mehanikov iz občine Slov. Bistrica proslavili na Osan- karici pri Oplotnici svoj praznik ter 50-letnico usta- novitve ZK in SZDL. Svečanosti so se med dru- gimi člani organizacije ude- ležila tudi predsednik ZSAM Slovenije Mirko Novak in zastopnik za področja občin Ptuj, Ormož in Slov. Bis'tri- ca, Ludvik Pšajd. Ob tej pri- ložnosti so najzaslužnejšim članom organizacije, ki spa- da po besedah predsednika ZSAM Slovenije med najak- tivnejše v republiki, podelili 6 zlatih značk-stanovsko obeležje, in 14 srebrnih značk. Enajstim članom pa so za desetletno delovanje v organizaciji podelili spomin- ske plakete. Priznanja so prejele tudi nekatere druž- benopolitične organizacije in posamezniki za aktivno so- delovanje. Po proslavi na Osankarici so se člani združenja pome- rili v streljanju z zračno pu- .ško, nato pa so si ogledali še stalno razstavo o junaških bojih Pohorskega bataljona. Na samem kraju zadnjih bo- jev tega bataljona pri Treh žebljih so izvedli kratko pro- slavo s polaganjem vencev. Posebna delegacija pa je po- ložila venec organizacije na spomenik NOE pri koči na Pesku. Viktor Horvat SMO VRGLI DENAR VSTRAN? Pred leti so v Slov. Bi-itri- ci za stavbo družbenopolitič- nih organizacij uredili prele- po otroško igrišče, ki so ga koristili čez vse pojetje. Ime- li so vzgojiteljico, ki je pa- zila na otroke, tako da star- ši niso bili v skrbeh zanje v času službe. Igrišče je nam- reč zaprto z vseh strani, in vidi se, da je bilo zares lepo urejeno. In kakšno je zdaj? V nekaj besedah lahko re- čemo, da razpada. Prostor počasi postaja javno smeti- šče in delno skladišče, in pa prostor za sušenje perila. Se zdaleč pa ni videti, da bi ga kdo koristil v namen, za ka- terega je bilo postavljeno. Res čudno je, da se nihče ne zmeni za ta prostor, če- prav ga vsakodnevno vidijo vsi družbeni in politični de- lavci pa tudi mnogi drugi, saj je iz hodnika stavbe, kjer je njihov sedež, lep razglal na žalostne ostanke prosto- ra, na katerem so otroci pred leti imeli svoje veselje in za- bavo ... B. H. Pogled na nekdanje i troško igrišče Vrtec za kmečke otroke v Selcih TO BO NJIHOV DRUGI TOPLI DOM Ze pred nedavnim smo v našem listu poročali o usta- novitvi poskusnega otroške- ga vrtca za kmečke otrokov Selcih v lenarški občini. O tem vprašanju so na zadnji seji skupščine občine Lenart razpravljali odborniki sku- paj s člani občinske konfe- rence SZDL Lenart. Zora TOMIC, članica republiške- ga izvršnega sveta, ki je bi- la na seji, je med drugim dejala: »To bo vaš dom, za vaše otroke, ki vse do sedaj niso bili deležni prepotreb- nega otroškega varstva.« V občini Lenart so od be- sed pristopili k akciji. Če ne bodo nastopile kakšne posebne nepredvidene teža- ve, bodo v Selcih še ta mesec odprli otroški vrtec za kmeč- ke otroke. Posebnost te vzgojnovarstvene ustanove je v tem, ker je prva te vr- ste v Sloveniji, prva zato, ker bo zajela v svojo dejav- nost kmečke otroke, ki so tega varstva še posebej po- trebni. Dobro vemo, da na kmetih ni sedem ali osemurnega de- lovnega dne ter da je celo- dnevna odsotnost staršev za njihove nedorasle otroke hud problem, ki v veliki me- ri vpliva na njihov telesni in še bolj na duševni razvoj. Otroci so v večini primerov prepuščeni sami sebi in za- radi razmer, ki vladajo na podeželju, okradeni za pre- potrebno vzgojo in toplino doma. Njihovi starši za vse to, poleg obilice dela, nima- jo časa. Otroci na območju Selc, bodo torej dobili svoj drugi topli dom, in ko bodo odra- sli, bodo družbi hvaležni, da smo jim ga zgradili. J. S. V SLOV. BISTRICI TUOI ROKOMET Ker bodo že v letošnji je- seni za potrebe osnovie šo- le v Slov. Bistrici postavili večjo asfaltno ploskev, je športno društvo Osankarica sklenilo povabiti mladino v rokonoetno sekcijo. Tako bo jutri prvi sestanek, na kate- rem bodo, če bodo mladi po- kazali dovolj zanimanja, a- stanovili rokometno sekcijo. Posebej razveseljiva je vest, da želijo ustanoviti tudi eki- po pionirk in mladink, saj se v Slov. Bistrici pogrešajo športi, v katerih bi sodelo- vala ženska mladina. B. H. Sramota za domače fante v Kostanjevcu, blizu Zg. Ložnice v slovenjebistriški občini na zemlji kmeta Spe- sa še vedno stoji majsko drevo. To je sedaj v posmeh predvsem domačim fantom, ki niso »sposobni«, da bi ga podrli. Seveda pa vsa stvar ni tako enostavna. Se sedaj se ne ve, kdo je lastnik in kdo ga lahko podre. Podrl' ga Spes sam, pa se boji 0 zdarjev. Zato drevo še s™ in bo verjetno ob tako »" tenzivnem« reševanju še ^ kaj časa stalo. , Sicer pa, leto bo km* naokoli in zakaj ne bi i^, počakal kar na prihoo" maj? Si bodo takrat pn^J dili nekaj nepotrebnih ko, kov in truda pri postavU^ nju novega majskega d^^j sa. , , Vdova naprodaj za 3000 din v Raši se že nekaj m( cev mlada vdova upira a rodbini, da bi se vrnil; malo vas v Kosmetu, ker' kaže, da jo je njen oče pi dal novemu »možu« za 31 dinarjev. Prodana nevesta je p nedavnim poklicala na fl moč miličnike, ki naj bi' rešili brata in »novega m ža«. Vsiljivcema je v od« voru s socialnimi delavci i ia vsakemu po 100 dinarje nakar sta po intervenciji m lice odšla. Novi »soprog« 1 je miličnikom v Raši poV dal, da je za dekle očetu pt čal 3000 din. Prav zato vse kaže, da h do o usodi mlade vdove « ločali njen oče in premož novi mož, saj je mlada v* va za oba donosen Ta je namreč vdova po f darju in dobiva od zavarj valnice odškodnino, p3 ' pomoč rudnika in sindika' sicer pa je po smrti svojfl moža, ki je umrl na delo' nem mestu, dobivala po'"'' nino ne manj kot 700 din^ jev mesečno. Gre torej ' razmeroma bogato vdovo je najbrž zanimanje ^ prav zaradi tega toliko v«* je. Odboika v Polskovj Na pokalnem odboji, skem turnirju v Zg. p^, vi, ki so se ga udeležil^ ekipe, je nepričakovano^ gala ekipa OK CresJ VEC, ki je v odločiij srečanju premagala B] NIK-HOCE z rezultatom (15:10, 16:14). Ostali rezw ti: Zg. Polskava — Creši vec 0:2 (13:15, 8:15), Zg.| skava — Branik-Hoče (15:2, 14:16, 16:14). Turnir je bil nam« pripravam za jesensko g no in popularizacijo odb( v tem kraju. Viktor Horvi priCa — Nam lahko poveste podrobnejšega o človekii, ste ga srečali na mestu i čina? — vpraša sodnik pi — Da, od njega je zaui jalo po žganju — odgo" priča. — To nam ne zadost ■povejte nekaj bolj otiplj ga. — Mislim, da je bil vonj po slivovkil Kuharski kotiček ZAI^ORČKOVE GLAVE 150 g sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 3 jaj_ ca, 3—4 žldce tople vode, 100 g moke, 100 g jedilnega škroba, za nadev: 1 zavitek vanilijevega pudinga (v pra- hu), 50 g sladkorja, 3/8 1 mle- ka, za premaz: marelični že- le, čokoladna glazura. Iz sestavin pripravimo po osnovnem receptu biskvitno testo. Na pekač, ki smo ga obložili s pergamentnim pa- pirjem, nabrizgamo piškote, ki imajo premer 4—5 cm in so dober centimeter visoki. Med njimi pustimo dovolj prostora, da lahko vzhajajo. Pečemo jtih 12—15 minut pri 175 do 195»C, potem pa jih zvrnemo na pekač, ki smo ga potresli s sladkorjem. Pa- pir, na katerem so se pekli, navlažimo s toplo vodo in ga previdno odstranimo. Piškot* ohladimo. Medtem skuhamo vaniHijev puding, iz praška, sladkorja in mleka in ga ohladimo. Piškote na eni stra ni tanko namažemo z ma- reMčnim želejem, sestavimo po 2 piškota skupaj z vanili- jevlm pudingom (plast, ki je namazana z želejem, obnue- mo proti pudingu), in jih tanko namažemo z vročim mareličnim želejem. Nato jih pustimo nekoliko stati, da se napojijo. Zamorčkove glave premažemo ali prelijemo čokoladno glazuro in jih ohladimo. BISKVITNI OBROČKI Pripravimo testo kakor za zamorčkove glavice ali za biskvitne zvitke, z njim na- polnimo majhne, namašče- ne in z moko oprašene okro- gle modelčke in jih pečemo 10—15 minut pri 175 do 195° C. Ko so pečeni, jih previd- no zvrnemo, premažemo z razredčeno marelično mar- melado, pustimo nekoliko stati in prevlečemo s čoko- ladno glazuro. Osnovni recept za biskvit torte 4 jajca, 175 g sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkor- ja, naribana lupina 1 limo- ne, 75 g moke, 75 g jedilne- ga škroba, 1 zravnana žlica pecilnega praška. Sladkor stepemo z jajci v gosto peno, dodamo med ste- panjem vanilijev sladkor in limonino lupino in previdno primesimo presejano meša- nico moke, jedilnega škroba in pecilnega praška. S tako pripravljenim testom napol- nimo okrogel model, ki smo ga obložili s papirjem. Bi- skvit pečemo 25 do 35 minut pri 175 do 195« C. Ponoram«! Oplotnice V.sakega obi.skovalca Oplotnice preseneti urejen center kraja s parkom v središču. Oplotnica pa predstavlja tudi izhodiščno toČko za izlete na Pohorje, predv.sem na Osan- karico k Trem žebljem, kjer je zadnje bojišče legendar- nega Pohorskega bataljona. - B. H, ^pNiK — Četrtek, 21. avgust i969 STRAN 9 Ikrotili so Donavo 13. avgusta t. 1. so končno j potili Donavo. Okrog dese- jj so zvalili zadnji betonski v jez, ki je presekal tok ^ej neukročene reke. Gradnja 276 m dolgega na- ipa je trajala 23 dni. Se ffd mesecem so računali, da fjio pregradili Donavo šele laketa postaja stvarnost 5 sredine septembra. Jugo- ovanski in romunski gra- itelji se veselijo zmage, ki !večja od vseh rekordov in redvidevainj. Po zajezitvi teče Donava iozi betonske pretočnice na Jgoslovanski strani. Cez nekaj dni pa bo kak- iiih s-to metrov niže zgrajen rek rečne struge noy jez. a operacija bo nedvomno inogo lažja od prve. Potem 0 očiščeno in izsušeno dno teave med obema jezoma, 1 suhih tleh pa bodo začeli 'aditi temelje betonskega Od 7. septembra 1964, ko 5 se začela prvi dela pri ifadnji džerdapske elektrar- ni je 13. avgust naslednji ?odovinski datum gradnje *Sa objekta. Graditelji mi- fio, da bo mogoče uvrstiti maj naslednjega leta med ;"ega izmed mejnikov v zgo- •ovini graditve donavskega 'olikana s tem, da bi tega y pustili v obratovanje fvega izmed šestih genera- ^fjev. Mislijo tudi, da bodo y sredine leta 1971, torej "^st mesecev pred predvide- "jm rokom, lahko predali v ?,^ratovanje še preosta- ""l Pet generatorjev. I Zadnjih pet let. od jeseni Jta 1964, se je videz grad- j,'^ča spreminjal vsak dan. ''adbišče pa je poseVjej oži- ^% ko so zjutraj 23. julija ^ceii graditi temelje sedaj ^J^ajencga jezu. ^am. kjer je sedaj vzpo- ^vijena suiiozemna zveza med Romunijo in Jugosla- vijo, je Donava globoka 15 do 22 m, voda pa teče s hi- trostjo šestih metrov na se- kundo. Z dograditvijo jezu je končanih 90 odst. gradbenih del in sedaj je mogoče po- vedati, da bodo odslej pre- puščali gradbinci svoje delo monterjem. Začenja se, mo- goče ne toliko vidna, zato pa tem bolj pomembna faza gradnje: montaža naprav, ki bodo omogočale proizvodnjo električne energije iz po ve- likosti pete največje elek- trarne sv^ta, ki bo dala let- no okrog 11 milijard kWh. PLOVBA PO DONAVI Glede na velika dela je bila plovba po Donavi od 5. do 16. avgusta ustavljena. Sedaj plovejo l?idje po pre- vodnici na romunski strani reke. Med tem časom se je zbra- lo na obeh koncih nad 300 plovnih objektov, ki so ča- kali na prehod. Ko bo hidroenergetski ob- jekt Džerdap končan, se bo povečala propustna možnost soteske od sedanjih 13 na 50 milijonov ton nosilnosti. Ko pa bodo uvedli v plovbo vlačilec s po 2000 ton nosil- noti, bo lahko šlo skozi sote- sko skoraj 100 milijonov ton blaga. V sedanjih pogojih plovbe v konvoju, ki gre na pot iz Kladova po reki navzgor skozi sotesko, dolgo okrog 120 km, je potrebnih za obe bodo dela konča*ia, bo mogo- če premagati to pot v okrog 30 urah, kar zgovorno priča o časovnem in siceršnjem prihranku. V soteski vlada poseben režim plovbe. Ta je ponoči sploh prepovedana. Skozi smeri okrog 120 ur časa. Ko donavske ožine, tolmune in vrtince vodijo ladje posebej izšolani piloti. Teh po zgra- ditvi sistema ne bo več. V primerih, da je gladina vode močno padla, so plovbo po- vsem prekinjali zaradi ne- varnosti podvodnih čeri. ST VREME Vreme za čas do nedelje, 31. avgusta 1969. Polna luna bo v sredo, 27. avgusta, ob 11.32. NAPOVED: do 27. avgusta bo spremenljivo vreme. Od 28. do 31. avgusta bodo po- goste plohe in nevihte. Dnev- ne temperature bodo do 27. avgusta, okrog 22 stopinj, po- tem pa okrog 15 stopinj Cel- zija. Alojz Cestnik STAROMODNOSr Fant in dekle sta se spre- hajala v parku. — Oh, draga, celo življe- nje bi te nosil na rokah! — Ne bodi no smešen Po- leg tako hitrega laprcdk' avtomobilske industrije ps me res ne bi bilo treba no- siti na rnkah! DOPISUJTE V TEDNIK Kcsko ugolav.jamo Če je otrok bolan MERJENJE VRO_ClNE POD PAZDUHO. Pri večjih otrocih in mirnejših mlaj- ših lahko merimo vročino tudi pod pazduho. Pregib v pazduhi in pazduho samo obrišemo, da koža ni mokra in mastna. Nato vložim-) to- plomer v pazduho, tako da živosrebrni zbiralnik v njej izgine. Prednja pa'idušna guba in zadnja guba se mo- rata povsem prilegati tele- su. Zaradi tega mora otrok pritegniti laket povsem k sebi in ga v komolcu upog- njenega nekoliko dvigniti na prsni koš. Tako merimo naj- manj pet, še bolje pa deset minut, preden na toplome- ru odčitamo telesno toploto. MERJENJE V USTIH. Včasih moramo vročino meriti tudi v ustih, če je otrok recimo ranjen ali za- vezan ali če ga težko premi- kamo, npr. pri opeklinah ali kakih drugih poškodbah, vnetju sklepov, hudih srčnih boleznih itd. Toplomer, s ka- terim merimo vročino v ustih, je v ta namen po- sebno pripravljen. Po nava- di je drobnejši," krajši in im.a namesto ravnega živosrebr- nega zbiralnika drobno bun- čico. Ta del toplomera oči- stimo z alkoholom in ga vtaknemo v usta pod jezik. Otrok nato zapre usta, ven- dar tako, da ne sslene zjh, temveč le ustne zaokroži okrog toplomera. Merimo 10 minut. Razumljivo je, da z enim toplomerom merimo vročino vedno le na isti nači-. Vročino merimo vedno pred jedjo. Ze kmalu po je- di se namreč telesna toplo- ta sama po sebi zviši. Prav tako mora otrok pred mer- jenjem nekaj časa povsem mirno ležati v postelji, živčni otroci tudi pol do eno uro prej. To zaradi tega. ker skakanje, tekanje, kričanje, skratka močnejši nemir za- hteva od otroka sprostitve moči, ustvarjati mora več toplote, snovi v telesu hitre- je izgorevajo, presnova je burnejša. kar se zlasti pri živčnih otrocih pok-aže vča- sih tudi v dvigu telesne to- plote. Med merjenjem ali neposredno prej otrok tudi ne sme imeti v postelji ali ob njej nobenih ogr-^-vaJnih naprav, grelnih blazin ali posod. Prav tako ne sme bi- ti premočno odet. ker bi s tem čez mero kopičil topio- to in bi merjenje ne poka- zalo prave, zaradi bolezni zvišane telesne toplote. Po navadi je pri otrocih lesna -lapa-peraadte mtura telesna toplota med 36,5" C in 37"^ C. Govorimo pa o' močni vročini, če meri to- plota 37,5« do 38=» C, o sred- nje visoki-^vročini pri 38— 39° C, o zelo visoki vročini pa nad 39^^ C. Ce nam toplomer pokaže pri otroku toploto pod 36" C, pravimo, da je nižja od obi- čajne telesne toplote, ali da je otrok premrl, ker ustvar- ja premalo telesne toplote, ali pa je toploto oddal pre- več, kot npr. nedonošenček, otrok s hudo grižo, shiranec ali zmrznjenec. Vročina se v izjemnih pri- merih lahko povzpne tudi do 41,5" C, če pa to mejo pre- seže za dalj časa, je nevar- nost za življenje. Nadaljevanje prihodnjič TELOVADBA — Miro, ali vsaki dan te- lovadiš? — Seveda, vsako jutro preskočim zajtrk! DEDEK IN MODA — Kakšna moda ti najbolj ugaja, dedek? — Sinko, če ti povem po pravici, mi je najbolj všeč mini moda. Škoda je samo v tem, da sem v maksi l^tih! Poskusite tudi vil »Riinljan anno 69« dobra vin.ska kapljica z zaščitnim znakom. Proizvajalec KK Pt uj — obrat Kletarstvo »Slo- venske gorice« str Ar r 10 tednik — Četrtek, 21 avgust 1955 Nekaj besed o šolskih novincih (Nadaljevanje in konec; Iz p0'vodanega sledi sklep, da je šolska zrelost šii-ok po- jem ln da nam sam rojstni list o otroku sorazmerno ma- lo pove. Ce so toil_>j vse tri otrokove slarocjti vsaj po- prečno Ln sorazmerno i-azvi- te. ix>tem tak otrok ne bo i- mel v prvih šolskih letih ka- kih posebnih teZkoč pri uče- nju. 2. KAM Z DUŠEVNO ZAOSTALIMI OTUOKI? K duševno zaostalim otro- kom štejemo tiste, ki izkazu- jejo večji duševni primanj- kljaj. Recimo, da je otrok star 8 let, poseduje pa pa- met 4 ali 5 letnega, otroka. Tak otrok je v velikem raz- vojnem zaostanku in zato v redni osnovni šoli ne bo mo- gel usepvati. Utegne ga ča- kati >^^zadnja klop«, neugodno počutje v razredu, posmeho- vanje drugih otrok, kar se- veda deček ali deklica tega ne zaslužita. Tudi najboljši učiteljev odnos do njega mu ne more veliko pomagati. Duševno močneje prizadeti otroci sodijo v posebne os- novne šole, ki jih imamo še vse prem.alo in dostilvrat tu- di daleč od dtrokovega bi- vališča. Zato je posebna šo- la zdnažena z inteiT,i.atom. v katei'em uživajo taki otroci vso njim potrebno oskrbo. Učnj program take šole je skrajšan in prikrojen zmog- ljivostim takih otrok od pr- vega do osmega razreda. Snov p3/ega razreda redne šole se v posebni šoli obrav- nava dve leti, in to v raz- redih, ki štejejo največ 12 do 14 otrok. Učitelji takih o- trok so za to delo z njimi po- sebej izšolani, so potrpežljivi in dosegajo z otroki primer- ne vzgojne in učne uspehe. Precej učnih ur je posvečenih ročnemu delu v njim primer- nih šoLskih delavnicah, da si pni dobe določene ročne in delovne spretnovsti. Mareika- tena mati je že dejala: ^^prvo leto mi ni bilo všeč, da sem morala otroka vpisati v po- sebno šolo. Pozneje pa sem se prepričala, da sem to prav storila, ker je fant sedaj že v 7 raziredu, medtem ko bi v redin,i o&ovni šoli s pojavlja- njem dotsegel naj več 4. ifcz- red. V šoli ^ dobro počuti in tja se vozi z avtobusom.« Mater, ki tako mislijo, je ve- dno več. Sposobnejši absolventi po- sebnih šol se po šolanju lah- ko zaposle kot vajenci v ka- ki lažji obrti ali pa se po- zneje kot delavci priuče ka- kemu ožjemu delu v podje- tju. Vodstva posebnih šol iščejo taka delovna mesta in pomagajo staršem, da bi nji- hovi učenci prišli do kruha. Seveda te stopnje razvoja in življenjske samostojnosti ne dosežejo vsi učenci, ker je pač del njih preveč oškodovan in tako dočakajo svojo šol- sko obveznost v 4. ali 5. raz- redu. Posebne šolo vodijo svoje učence tudi na ekskurt- zije in na počitniška leto\v-^ nja, da se telesno okrepe in da spoznajo svo.jo ožjo domo- vino tja do morja in Blejske- ga jezera. Tako vidimo, da opravljajo šole važne in od- govorne naloge z otroki, ki so potrebni posebne družbe- ne skrbi. Vsega o šolskih novincih nismo mogli povedati v tem članku. Dejstvo je, da je do- ber šolski začetek že polovi- ca uspeha v šolanju. Redna osnovna šola ne more spre- jeti vseh' otrok pod svojo streho, ket! raizvojno močne- je oškodoivani otroci ne bi mogli v njej napredovati. Tem je v veliko pomoč le po- sebna osnovna šola in obe šoli opravljata otrokovi raz- vojni stopnji primerne vzgoj- ne in učne naloge, seveda vsaka na svoj s-pecifičen na- čin, -alže- Pa še nekaj za IjublSe- ijje ženske lepote Motiv iz Ormoža Vedno zanimiv pogled na ormoški grad v katerem je našla zavetišče upravna skupščina občine Ormož Umrl je Philip Blaiberg, mož s tujim srcem Utripali je prenehalo tudi drugo srce Philip Blaiberg, mož, ki je živet s tujim srct ni 19 mese- cev in 15 dni, je za.adi vne- tja pljuč in bolezni ledvic fienado na umrl. Dr, PMilip-i BU:berga ie /nameniti zdrav liK dr. Bar- njrd G| eriral 2. jiiu:i>''3 1-Pč'. 7.0 je bila tncrc^t že tretja L-peracija sl>vi tgi ki- r'irgi. Dr. Blaiberg je dobil srce 24-letnega Cliva Haupta, čr- nopoltega tovarnišl^ega de- lavca. Na operacijo je pri- stal kljub temu, da sta dva poprej operirana bolnika ži- vela s tujim srcem le malo časa. Dr. Blaiberg je zapu- stil bolnišnico 74 dni po ope- raciji ter se razmeroma hi- tro vživel v vsakdanje živ- ljenje. Junija 1963 je mo- ral znova za 4 mesece v bcl- nišinico. Prišlo je do zdrav- stvenih zapletov z jetri in pljuči. Čeprav je kazalo, da je kriza že mimo, je moral minuli četrtek ponovno v bolnišnico. Zdravniki v zve- zi z njegovim zdravstvenim stanjem niso hoteli dajati nobenih izjav. Dan pred smrtjo so sporočili, da se je njegovo stanje »nekoliko po- pravilo«, v ponedeljek zve- čer pa so sporočili bolnikovo smrt. Blaibergov mrliški list je podpisal dr. Marius Barnard, mlajši brat dr. Christiana Barnarda, ki je bil ves eas ob bolnikovi strani. Profesor dr. Barnard nI obiskoval Blaiberga, ko so ga minuli četrtek pripeljali v bolnišnico zaradi naglega poslabšanja zdravja. Dobil je prehlad in se je bal.^da lahko svojo bolezen preaesei tudi na Blaiberga. Znanstveni krogi komen, tirajo Blaibergovo smrt zeip različno. Nekateri menija, (j, je njegova smrt za medicin, sko znanost korak nazaj, drugi pa zopet menijo, da j« bila to normalna posledic^ Zanimiva je tudi izjaf^ Blaiberg z ženo — po prihodu iz bolnišnice dominikanskega patra Domf« ena Boulogna, ki živi s tujiiB' srcem v prsih že 15 mesecev. Dejal je, da ga je Blaibergp- va smrt pretresla, da je nje- govo zdravstveno počutje še vedno »imenitno«. V znatn-. stvenih krogih se postavljl vprašanje, ali ne bo tudi etfl nekega dne žrtev ustavity« tujega »motorja« v svojem telesu? Za gospodinje Fižolova jed Pol kilograma očiščenega zelenega stročjega fižola zre- žemo na 5 cm dolge koščke in kuhamo v slani vodi obe- nem s ščepcem paprike. 2O0 gramov slanine narežemo na kocke in jih cvremo, dokler ne postanejo steklene, doda- mo veliko žlico masla ter nekoliko šalotk in razpolov- Ijenih večjih čebul. Pražimo, dokler ne postane čebula zlatorumena, primešamo ku- han stročji fižol in precej sesekljanega zelenega peter- šilja. Serviramo takoj in si- cer h krompirju. Krr!eti|ski kombinat Ptuj, obrat farma bekonov razglaša prosti delovni mesti dveh krmilk prašičev za določen čas. Nastop je možen takoj. Ponudbe pošljite pod Farma bekonov, Ptuj. ^pNIK — ČETRTEK, 21. avgust 1969 stran 11 ^i^itniški pogovor z mladimi v Ormožu SVET MLADIH Toliko pričakovane šolske Ritnice in z njimi ves^po- ijtniški živžav se je v teh ^pčih poletnih dneh prese- jl m najrazličnejša področ- ij^ Iti nudijo šolarjem, dija- lifii in študentom brezskrb- j5 minevanje počitniških jni tn hkrati nabiranje no- ^ moči za nove uspehe v ^em šolskem letu. Brez- jlffbna mladost se je znaf/ila ja vročem pesku ob morskih plažah, na pesku, kjer se zi- jajo gradovi v oblakih in lonce pripeka porjavela te- 'isa, ob rekah, katerih valo- fe režejo drzni kopalci, na dletih v planinah, ki so p^-l- le neoskrunjenih naravnih lepot, na poljih, kjer bije bitka s časom in vreme acrn, in ob večernih urah v zapi- ti sobici, kjer drobna dekliš- ka in fantovska roka piše počitniški dnevnik — lepe spomine in včasih tudi gren- ka razočaranja... Temu počitniškemu utri- pu sem minuli teden pri- sluhnil tudi v Ormožu. Ni- sem se odpravil na obrežje Drave, v vinograde ali na Dolja, pogovor z mladimi sem javezal v grajskem bifeju. 7 živahnem pomenku sem jih zmotil z nekaj vprašanji. Njihovi odgovori so bili sproščen: in niso bili niti malo podobni tistim šolskim »intervjujem«, ko so profe- sorji v vlogi »radovednega novinarja« in ko potne kap- lje na licih izmozgavajo kar najbolj pravilne odgovore. V moji počitniški reportaži so sodelovali: Emil VESE- LIC, diplomant rudarske šo- le v Trbovljah, Nevenka PUCKO, dijakinja drugega letnika gimnazije v Ptuju, Darko VORSiC, diplomant vojne glasbene šole v Zemu- nu, Darja NOVAK, dijakinja ^gega letnika medicinske srednje šole v Mariboru, Vlado TROP, dijak pedago- ške gimnazije v Celju, in Jasna PAVLOViC, vajenka gostinske stroke, zaposlena v grajskem bifeju. Da ne bi preveč oskrunili brez.skrbnega počitniškega Vzdušja, sem se pri vpraša- njih omejil samo na počit- nice. Šolske uspehe in pro- bleme smo tokrat izpustili, sicer bodo kmalu zopet ak- tualni v bližnjem začetku novega šolskega leta. Pa pri- sluhnite, kaj so mi povedali niladi Ormožani o svojem Počitniškem življenju: Emil Veselic: »Letos sem *ončal rudarsko šolo v Tr- bovljah. Ker sem s tejn ne- kako dosegel svoj poklic, ča^ •^i ga sedaj preživljam v bi- ftvu niso počitnice ampak ■^olj psihična predpriprava na jesenski odhod v JLA. Seveda s tem ni rečeno, da 5i ne privoščim počitniških ^godnosti, kot so kopanje v ^ravi, plesi, ki so v Ormožu ^icer bolj redki, počitniški *lepet v tem našem graj- skem bifeju itd____ Kot ko- njiček gojim orodno telo- vadbo in rokomet in seveda kirt vsi mladi rad poslušam tudi plošče naših domačih in tujih pevcev. Poklic kopača »črnega zla- ta« sem vzljubil. Delo pod zemljo je težko in naporoo, toda če dela človek z vese- ljem je to že pol delovnega usF>eha. Po prihodu iz JLA se bom zaposlil, sicer pa, to je še daleč. Najprej me čaka domovinska dolžnost in ur- jenje vojaških veščin. Kot za vsakega mladega fanta, bo odslužen je vojaškega ro- ka tudi zame velika šola. Nevenka Pucko: »Da, po- čitnice, preživljam jih tako kot večina mladih v našem mestu. Doma pomagam malo pri gospodinjstvu, hodim na kopanje, rada plešem, sode- lovala sem v mladinski ak- ciji pri urejanju ormoškega bazena, včasih preberem kakšno knjigo, hodim \l ki- no, mnogo prostega časa pa prebijem ob gramofonu in poslušam plošče. Moj pevski idol pri naših domačih pev- cih je Vice Vukov. Ne smem pozabiti tudi tega, da se vei- krat sestanerao tukaj v bi- feju, kjer za to mizo, kjer zdaj sedimo, malo polclepe- de. Počitniški dnevi izredno čemo in se pogovorimo o vsem, kar zanima nas mla- naglo minevajo. Dan za dne- vom smo bliže trenutku, ko bo treba zopet vzeti v "oke torbo, odhiteti zgodaj zju- traj na vlak, avtobus ali pa avtostop ter se spoprijeti s šolskimi obveznostmi... Darko Voršič: »Končal sem vojno glasbeno šolo v Zem.u- nu. Cas od konca šole do na- stopa svoje prve službene obveznosti mi je izredno na- glo potekel. Ze v torek od- hajam na svojo prvo službe- no mesto v Tuzlo. Ze tako sem bolj redko prihajal do- mcv, komaj prideš in se po- zdraviš s prijatelji, pa je treba že zopet pakirati kov- ček in se posloviti. Sicer pa tako je življenje ■— polao .srečanj in slovesov. Cas, ki sem ga preživel doma v Or- možu, sem izkoristil za po- čitniške ugodnosti. Nabral sem si nekaj lepih spcjminov, ki jih odnašam s seboj v tuj kraj. Zanimivo je to, da kot otrok sploh nisem imel vese\ia do učenja katerega- koli inistrumenta. Danes le glasba moj poklic in kruh. S svojo trobento odhajam v svet in kdaj koli se mi bo ponudila priložno.st, se boni zopet rad vračal nazaj v Or- mož.« Darja Novak: vDel šolskih počitnic sem preživela na praksi v ormoški bolnišnici. Mladi Ormožani v grajskem bifeju — od leve proti desni: Vlado Trop, Darja Novak, Darko Voršič, Nevenka Pucko, Emil Veselic in Jasna Pavlo vič. Tokrat sem se prvič za dalj časa srečala z bolniki, z ljudmi, ki so potrebni zdrav- stvene oskrbe in polne mere humanega razumevanja. Štu- dij medicine mi je zelo pri srcu, skrbeti za človeka, ki je potreben pomoči in po- magati bližnjemu v nesreči, je vodilo v mojem bodočem poklicu. Preostali del počitnic pre- življam s prijateljicami in z našo »klapo« v Ormožu. Rada plešem in zbiram plo- šče domačih in tujih pevcev, rada se kopij em, skratka imam vse lastnosti, ki jih ima današnja generacija mladine. Dnevi zelo naglo minevajo. Želim si, da bi počitnice trajale še vsaj dva meseca. V ormožu se mnogo boljše počutim, kot v Mari- boru, in zato mi bo toliko težje, ko bo treba zopet se- sti v šolske klopi. Si^.er pa se zavedam, da je iis-.>eš.^o končana šola in pridobitev poklica moja prva in naj- važnejša naloga.« Vlado Trop: »Letošnje po- čitnice sem izkoristil tudi zato, da sem si ogledal »veli- ko lužo«. V ptujskem počit- niškem domu v Biogradu na morju sem se poizku:-ai v natakarskih spretnc^stih. Poleg tega da sem delal, seni imel še dovolj časa, da sern se naužil sonca in namakali v slani vodi. Moja najljubša predmeta v šoli .sta zemljepis in zgodovina. Z zgodovino sem se preizkusil tudi nt kvizu v Ljubljani, ki je bil pod naslovom Niti našega življenja. Nastopal sem zh našo gimnazijo iz Celja in dobil proti pričakovanju pr- vo nagrado — štipendijo v znesku 360.000 S din. Na r^- čun tega uspeha sem dožive.' nek drug neuspeh... s f i.zi- ko si namreč nisva najbolj- ša prijatelja ...« Jasna Pavlovič: »S svojimi mladimi gosti, ki prihajaio v naš bife, sem zelo zad.'- voljna. Kako ne bi bila, saj so moji vrstniki... Včasih poslušamo plošče, se hodmio kopat, krepko pa smo delali tudi pri urejanju okolja ba- zena. V jeseni grem v šolo. Praktično delo v bifeju bo zamenjala teorija v šolsk'h klopeh. Razen tega bifeja mladi v Ormožu nimamo d''ugega prostora, kjer bi se lahko sestajali. Večkrat leti- jo na nas očitki, da smo ne- zsinteresirani in da nimamo čuta odgovornosti do druž- , be. To ne drži. Včasih je | t^eba razumeti tudi na.šo mladostno razposajenost, ki ni tako črna, kot jo včj.sih ocenjujejo starejši...« S tem je moje počitniško popotovanje pri kraju. V skopih besedah sem vam po- skušal prikazati, kako pre- življajo počitnice mladi Or- možani. Priznajmo, da so njihove možnosti za počitni- ce in veselje v pravem po- menu besede zelo skromne. Vendar so zadovoljni. Vsak ima svoj mali svet, svojo malo počitniško skrivnost. Vem, da mi vseh niso zaupa- li. Tu so tudi šolske počitni- ške ljubezni, sramežljivi po- gledi in nova poznanstva. Toda pustimo to, to je svet mladih, svet ki smo ga do- živeli tudi mi, ki smo sedaj že v »letih« in nam je spo- min na šolske počitnice za- pisan le še v knjigi spomi- nov iz nepozabnih mladih let. J. Blodnjak SREČANJE Srečala sta se prijatelja Zdravko in Marko. — Kako se imaš? — Študentsko, in ti? — Mnogo slabše, jaz sem že diplomiral! ZNAŠEL SE JE — Milan, kaj pomeni ta črni las na tvojem suknjiču? — To pomeni, da mi ga nisi očistila od takrat, ko si se prelevila iz črnolaske v plavolasko! NAJBOLJŠI BODO PRIJELI PRIZNANJA Prihodnjo nedeljo bo v Markovcih večja prireditev za kmetovalce, predvsem ko- operante KK Ptuj, obrata za kooperacijo »Jože Lacko« iz Ptuja. Obrat bo podelil naj- boljšim pridelovalcem v ko- operaciji priznanja. Na pri- reditvi bo tudi strokovm predavanje. Zavrteli bodo tudi poučni film. Prireditev se bo pričela ob osmi uri zjutraj. ZR Gledališče Ptuj RAZPISUJE ABONMA Repertoar za sezono 1969-70 C. Golar: Vdova Rošlinka P. Ustinov: Komaj do sred- njih vej A. Huxley: Strup (Giocon- din smehljaj) T. Williams: Steklena mena- žerija P. Voranc: Samorastniki A. Novačan: Pričarani ženin Vodstvo gledališča si pridr- žuje pravico do spremembe repertoarja. REDI: Premierski Reprizni Okoliški (Markovci, Gorišni- ca, Majšperk) Mladinski (za šole) Abonmaji za delovne kolek- tive CENE ABONMAJEV: Premierski: 30, 24 in 18 din Reprizni: 24, 18 in 12 din Okoliški 24 din Mladinski: 18, 12 in 6 din Za delovne kolektive: 24, 18 in 12 din. Plačljivo v dveh obrokih. Prvi obrok se plača pri vpi- su. Vpisovanje od 1. do 20. sep- tembra 1969 pri gledališki blagajni vsak delavnik od 10. do 11. in od 17. do 18. ure. Rezervacije po telefonu št. 77494. k GORISNICA 24. avgusta — ameriški film VOLKOVI TEKSASA; KIDRIČEVO 21. avgusta — francoski film KUPE ZA UBIJALCE; 23. in 24. avgusta — italijan- ski film SPREMLJEVA- LEC ZLATE POŠILJKE; 27. avgusta — francoski film M. SANDORF; PTUJ 21. in 22. avgusta — ameriški film NOC GENERALOV; 23. avgusta — mehiški film POJEM ZA PANCHAVIL- LO; 24. avgusta — ameriški film BOBNI VZDOLŽ MO- HAWKA; 26. in 27. avgusta — franco-. ski fihn MANON 70; SLOVENSKA BISTRICA 22.. 23. in 24. avgusta — a- meriški film KAKO BOS UKRADEL MILIJON DO- LARJEV; 26., 27. in 28. avgusta — fran- coski film NESMRTNI VO- JAKI; TOMAŽ PRI ORMOŽU 24. avgusta — ameriški film DRUGI ČLOVEK; ZAVRC 24. avgusta — francoski film VIVA MARIJA. STR/^N 12 tednik — Četrtek, 21. JOŽEFA OZMEC IZ ORMOŽA IN NJENA ZGODBA Kamnita Iclop pod starim brestom Med zanimivostmi, ki iih lahko najdemo v zadnjem času v lepo urejenem graj- skem parku v Ormožu le tudi kamnita klop, ki stoji pod orjaškim brestom tiK ob asfaltni poti, ki pelje v or- moški grad. Tu lahko skoraj vsak dan srečate Jožefo OZ- MEC, staro ženico, ki zamiš- ljena sedi v senci starega bresta in na kamniti klopi razmišlja o življenjskih spo- minih in o vsakdanjosti, k' jo preživlja v svoji jesen; življenja. Bilo je v četrtek minul3ga tedna. Bila je na svojem sta- rem počivališču, ne sama. kot po navadi, zraven nje je z mlečno kanglico v roki se- del tudi po hitri presoji so- deč 10-letni fantič. Bila sta v živahnem pomenku, ki me je pritegnil. Zmotil sem po- govor sive starosti in mla- dostne otroške razposajeno- sti. Fantek, ki je sedel poleg nje. se mi je predstavil: »Ru- di Velnar. učenec drugega razreda osnovne šole. Babici sem prinesel mleko.« Kratek in jedrnat odgovor, ki mi je veliko povedal. Ze njegove živahne otroške oči so govo- rile, da zelo rad prihaja k babici, in da je tudi babica presrečna, ko ga zagleda s kanglico v roki. V kratkem razgovoru sem ugotovil, zakaj je tako nave- zana na to kamnito klop in kako resnična je njena izja- va v prispodobi trdote kam- na in njene življenjske poti. Z možem Alojzem živita od borne penzije v skromni so- bici v ormoškem gradu, v sobi. ki je kuhinja, spalnica in shramba obenem. Oba sta bolehna in v častitljivih le- tih. Mož je bil svoje čase ko- vač, trdo je bilo treba toič: po nakovalu, da sta lahko preživela sedem otrok, od katerih jih živi pet, še trše pa je danes, ko sta ostala na stara leta popolnoma sama. Otroci so se razkropili po svetu, večkrat ju pridejo obiskat toda tudi oni ne ži- vijo v izobilju. Sin Ivan, ki je bil njuna največja pomoč in up v starosti, se je prč^d- lani smrtno ponesrečil pri delu v kamnolomu v Avstri- ji. Sin Stanko je ostal med drugo svetovno vojho nekje v Grčiji. Od njega ni bilo nobenega glasu, prav goto- vo je padel na bojišču in morda ni nihče vedel kdo je in od kod izhaja ... Med pripovedovanjem so ji začele polzeti po uvelem licu solze. Orosili so se ji naočniki, skozi katere so se ji svetlikale globoke vdrte, na videz dobre in živahne oči. Ker nisem hotel globlje segati v čustva njene pre- teklosti, sem obrnil pogovor na kamnito klop in če ve ko- liko je stara. »Tega ne vem, vem pa, da bi mi lahko bila prav gotovo prababica. Na njej se spočijem in pozabim, vsaj za trenutek na pretek- lost in sedanjost. Šibke noge in bolehno telo se osveži, ko sedim na tej klopi... Kamen je trd, tako trud, kot je trdo moje življenje.« Poslovila sva se. Ponudila mi je svojo koščeno roko, bila je hladna, na njenem obrazu pa je zaigral topel nasmeh. V senci hladnega grajske- ga zidovja je sedel njen mož in klepal srp in staro koso. Dejal mi je: »Bil sem kovač, tudi na stara leta ne morem iz svoje kože. Roke so pre- šibke, da bi lahko tolkel po kovaškem nakovalu, toda vseeno ne morem mirovati. Z ostrenjem kos in srpov za- služim kak dinar, saj veste, penzija je borna, živeti pa treba, čeprav sva z ženo sta- ra in bolehna.« Kot solze, ki jih je na ka- mniti klopi v senci starega bresta potočila njegova že- na, me je ganila tudi njego- va pripoved. Pa kaj čemo, tako je življenje in take so zgodbe, ki jih lahko slišimo med starimi ljudmi. J. S. Jožefa Ozmec z vnukom Rudijem na kamniti klopi ob starem brestu PILOT ZA KRMILOM UMRL ZA SRČNO KAPJO Zgodilo se je v Britanski Kolumbiji. Pilot je za krmi- lom umrl za srčno kapjq) Po- tem se je dogajalo kakor v filmu: mlad fant je sedel pa njegovo mesto in varno pri- stal. Letalo z ducatom potnikov se je dvignilo na jezeru Trembler, namenjeno je bilo na severozahodno ozemlje blizu Aljaske. Pilot je nena- doma omahnil na sedežu. Dvajsetletni .John Dor^* je ob pomoči drugih potnikov dvi- gnil mrtvega pilota in sam sedel na njegovo mesto, če- prav ni še nikoli pilotiral. Po radiu je začel klicati na po- moč, hkrati pa je skušal ob- držati letalo v nespremenje- ni višini. Oglasil se je pilot Spurr iz Vancouvra, ki je krmaril potniško letalo. Dorru je po radiu naročil, naj mu skuša slediti, medtem pa je obve- stil najbližje letališče. Kon- trolnemu stolpu v Prince Georgeu je razložil, za kaj gre. Ko se je Dorrovo letalo po- javilo na radarskem zaslonu kontrolnega stolpa, so po ra- diu 'prihajala natančna na- vodila. Letalo se je spustilo na ustrezno višino, potem pa »so me ljudje iz kontrolnega stolpa tako rekoč skoraj pri- jeli za roko in me varno po- spremili na tla,« je kasneje povedal mladi Dorr. Po si- stemu, zelo podobnem sle- pernu pristajanju, se je le- talo spustilo na letališče. Potniki in mladi »pilot« so si globoko oddahnili. Kuharski kotiček NASVETI ZA SVEČANE OBEDE Najvažnejša pravila za se- stavljanje vrstnega reda je- di so: jedi se ne smejo po- navljati; v glavnih sestavi- nah, v načinih pripravljanja jedi in v oblogah mora biti čim več sprememb. Ce se do- sledno držimo teh pravil, bo svečani obed skladen. Vendar si samo s tem ne zagotovi- mo uspelo pripravljenega svečanega obeda. Vsaka po- samezna jed mora biti brez- hibno in dognano priprav- ljena, vse jedi se morajo med seboj po okusu pa tudi po videzu ujemati. Za to pa ni nobenih pravil in se mo- ramo največkrat zanesti na svoj okus. Svečani obed se lahko se- str,ji tudi iz dvanajstih raz- ličnih vrst jedi. Vendar lah- ko število jedi tako skrčimo, da ostanejo na jedilniku sa- mo še bistvene jedi. To so začetna jed, juha, glavna jed, sladice, kava in ustrezno vi- no. Tako se torej ne pogre- šimo proti nobenemu pravi- lu ali predpisu, če izpustimo ribjo ali vmesno jed ali če meso z zelenjavo kar odlo- žimo, namesto da bi ponudi- li samostojno zelenjavno jed. VAZNE SO PRIPRAVE Razen hitro pripravljenih majhnih sprejemov in srečanj na našem domu moramo v? vrste svečanosti pravočasr.} pripraviti. Glede na vra svečanosti lahko povabim: goste ali pismeno (slavnost: obed, poroka) ali ustno (p-;, poldanski čaj ali kava, vf. černi prigrizek). Na velife slovesnosti, ki zahtevajo vt- iiko priprav, povabimo gj-l ste 4 do 6 tednov prej, m uradna kosila jih povabim 14 dni prej, na mafijše svt čanosti v krogu znancev ii sorodnikov pa X teden pre Da bi ničesar ne pozabili,! vse zapišemo. Prav tako s lahko na listek zabeležiiM tudi nekatere posebnosti po- vabljencev, na primer ka; kdo najraje je, o čem se kdi najraje pogovarja, kaj naj- raje pije in kakšne cigare« kadi. Tako si lahko pripra- ve najbolje organiziramo. Koža in ljubezen Psihodermatologi in zdrai niki trdijo, da je koža na I cu oglodalo duše. Ugotovi so, da se pri dekletih v Pp berteti pojavljajo mozolj« na licu kot posledica neit polnjenih ljubezenskih želj« Na enem izmed nedaviJ zdravstvenih kongresov * psihodermatologi in zdrav« ki poudarili, da je trebapW kakršnim koli zdravljenj^ teh mozolj cev ugotoviti i ima dekle kakšne probleio z ljubeznijo. Sele potem J treba priporočati preparaj za zdravljenje kože. UgotoV li so tudi, da imajo zadovol ne in zaljubljene ženske M po in gladko kožo na li^ Torej bo kar držal pregovoi ki pravi, da je koža na I'' ogledalo duše. -js Tednik vaš list KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ sprejme kvalificiranega mesarja — sekača z dvoletno prakso, za delo v mesnici v Ptuju. Sjastop dela s 1. .septembrom 1969 Komisija za volitve in imenovanji skupščine občine Ptuj razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA DIJAŠKEGA DOMA PTUJ Pogoji: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoškj smeri z najmanj 5 leti prakse in opravljen stro. kovni izpit, 2. srednja strokovna izobrazba pedagoške smeri i najmanj 10 let prakse in opravljen strokovni i^. pit. Kandidati naj vložijo pismene prijave, kolkova- ne z 1 din državne takse ter z dokazili o zahtevani izobrazbi in dosedanjem delu v roku 15 dni po ob» javi razpisa komisiji za volitve in imenovanji skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1. — Četrtek, 21. avgust i969 STRAN 13 zsiljevalčeva smrt gilo je precej stvari, ki jih jjšpektor verjetno ne bo ni- Si razumel. Sybil Mainwaring se je Mižala srednjim letom, ven- " je bila še vedno lepa inska, zelo cenjena v Mark- jamptonu. Bila je premožna, (oročena s človekom na vi- Ljjern položaju, družbeno \lo angažirana in sploh pra- 'r zgled ugledne ženske iz ,;je družbe. jtlichael Jaye je bil usluž- benec njenega moža, skoraj •j mlet mlajši od nje, reven . nešolan. Sybil ga je spo- •lala na neki zabavi in se 53 prvi pogled zaljubila yanj. Čeprav se je zavedala nesmiselnosti takšne zveze, ga je še naprej strastno Iju- liia — in kot je mislila ona tudi skrito. Zveza z Jayem je bila ne- opravičljiva neumnost za žensko njenih let in družbe- nega ugleda. Ljudje, ki so jo i poznali, ne bi nikoli niti po- mislili, da bi Sybil lahko prišla v položaj, ko bi jo lalilco kdo izsiljeval. Pa se je le zgodilo! Pismo je bilo kratko in jasno — med deveto in de- seto uro zvečer naj bi pusti- la petdeset funtov na dolo- čenem kraju, če ne želi, da i en mož zve za njeno zve- \:: z Jayem. Ostanek pisma ► ;e pokazal, da ima izsiljeva- iec zelo natančne podatke. Sybil je pismo zažgala, po- tem pa šla na vrt in razmiš- ljala, kaj naj stori. Sploh ni mogla verjeti, da se ji je kaj takega lahko pripetilo. : Bila sta vendar tako previd- ' na. Skrbela je, da ju nihče ni videl skupaj. Grozil ji je ' strašen škandal, če ne plača izsiljevalcu, bila pa je pre- pričana, da se bo pojavljal *;edno bolj pogosto in z več- ini zahtevami. Sybil je bila razumna žen- ;lta. Po prvem besu in osup- ;*ti se je pomirila in odlo- "ia, da bc poiskala in kazno- ^3la izsiljevalca. Na policijo pomislila niti za hip, pa ^di Michaelu ni hotela reči "ičesar. To je bila njena za- "fva in sama se bo izma- iala. Tistega večera je dala ku- ^^rto s 50 funti med koreni- ''^ starega hrasta ob cesti f^^'^ njeno hišo, kot je izsi- ljevalec zahteval. Potem se skrila na vrtu in čakala. , ^ekaj minut čez deseto se pripeljal motorist in usta- '"l pod hrastom. Luči na "Rotorju so bile preslabe in fnogia prebrati registrskih Jevilk. Videla je samo po- ■■'avo moškega v dežnem Plašču in kapi, obraza pa ni J^ogla videti, kaj šele pre- P^znati v temi pod drevjem, ^oški se je nekajkrat ozrl, J^tem pa hitro pobral ku- Prto z denarjem in se od- j^^ proti glavni testi. "ako preprosto, pa tako jj["^kovito! si je mislila Sy- ' ko je šla v hišo. Začel jo je prevzemati obup. Ko se je pripravljala na spanje, se je nečesa spomni- la. Spomnila se je, kako ji je kot otroku pripovedoval stari vratar, kako lahko po- išče gnezdo kresnic. Slediti mora prvi kresnici in ko iz- gine, spet čakati na tistem kraju. Ko se pojavi druga kresnica, ji mora slediti in spet čakati. Meter za metrom jo bodo žuželke same pripe- ljale do svojega gnezda. Tistega večera je zaspala z že izdelanim načrtom. Naslednji izsiljevalčevo pismo je prišlo če.z dva te- dna. Dala je de.oar na isto mesto, sama pa je šla z av- tom na križišče / glavno ce- sto. Ob 22.05 je pridrvel iz smeri njene hiše motorist in odpeljal proti središču rva- sta. Nekaj časa ga je uspeš- no zasledovala, potem pa se ji je izgubil v nek' straiski ulici zraven cerkve. Nestrpno je čakala na na- slednje izsiljevalčevo pismo ter čutila pravo napetost lovca. Denar je dala na obi- čajno mesto in se z avtom odpeljala k cerkvi. Tu je čakala. Lovec je postal plen. Tako je odkrila še on kos iz- siljevalčeve poti. Čudna igra se je nadalje- vala. Potrebno je bilo. pet- krat po petdeset funtov, da je nazadnje ugotovila, kam se vozi izsiljevalec. Ustav- ljal se je pri bloku manjših stavb na drugem koncu me- sta. Zadovoljno je ugotovila, da v teh hišah ni stanoval- cev. Ko je prišlo šesto pi- smo, je namesto denarja dala v kuverto prazne papirje in se odpeljala blizu t'.jtih hiš s pisarnami. Bila je zelo vznemirjena. Avto je pustila v majhni uli- čici, ostanek poti pa šla peš. V torbici je imela avtomat- ski revolver, ki ga je vzela iz moževe pisalne mize. Ko je stopila na dvorišče, je bil motor že tam. Samo eno okno v prvem nadstropju je bilo osvetljeno, stran.ska vra- ta pa na široko odprla Tiho je šla po temnih stop- nicah. Pod vrati je videla luč. Izvlekla je revolver in trdno zagrabila ročaj. Od- ločno je odprla vrata. Za pisalno mizo je sedel moški in se sklanjal nad ku- pom papirjev brez vrednosti. Ko je vstopila, je dvignil glavo. Zagledala je osupli obraz Michaela Jaya. To je slutila... V globini duše je bila globoko prepri- čana, da lahko s im j ena oseba ve vse o Michaelu in njej — sam Michael. Pa ni mogla verjeti Se enkrat je pogledala v njegov prestrašeni obraz, pa- pir in kuverto na mizi. po- tem pa ustrelila. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Padel je brez glasu, na nje- govem mlad»^m. lepem obra- zu pa se je še zrcalila osup- lost. Ali kozmetična sredstva lahko škodijo telesu? Tovarne in laboratoriji, ki pripravljajo kozmetična sredstva, skrbno preizkusijo vsako sredstvo, predno ga dajo v promet. Trdimo lah- ko, da so vsa kozmetična sredstva neškodljiva za ve- čino ljudi. Res pa je, da je določen odstotek oseb, ki so preobčutljive za nekatere snovi, iz katerih so kozme- tična sredstva sestavljena. Vendar so te osebe zelo red- ke. Kozmetična sredstva pa lahko škodijo vsakomur, če so stara ali če so setavljena iz snovi, ki niso prečiščene. Po zmožnosti, škoditi tele- su in okvariti kožo, lahko razporedimo skupine kozme- tičnih sredstev po temle vrstnem redu: barva za lase, razne kre- me, tekočine za trajno ko- dranje, briljantine, laki za nohte, parfumi in kolonjske vode in šele nazadnje pudri in ličila (šminke). Med barvami za lase naj- manj škodi naravna hena ali kana. ki prekrije las s tan- ko plastjo in ga učvrst'. S kano pa lahko obarvamo la- se samo v rdečih tonih. Se- daj je največ v prometu »para« barv za lase, to so derivati anilinskih barv. Tu- di barvi imedia in koleston, ki ju prodajajo v naših dro- gerijah, sta para barvi. »Pa- ra« barve zelo lepo obarva- jo lase, dobimo jih v vseh barvnih odtenkih, ravnanje s tako obarvanimi lasmi ni zapleteno. Vendar pa v ne- katerih primerih lahko vna- mejo kožo uhljev, lasišča. obraza in vratu, če so osebe, ki si obarvajo z njimi lase. zelo občutljive in so imele kdaj na koži lišaje. Koža postane čez nekaj časa rde- ča in peče ter srbi. Pri huj- ši stopnji tudi koža na obra- zu močno zabuhne in se za- čne rositi. Vnetje pa se hi- tro poleže in brez sledu iz- gine. Vendar se prizadete ne smejo umivati, obraz, vrat in uhlje pa si morajo oblo- žiti z borovimi obkladki. Da se osebe, ki si prvič barvajo lase, izognejo vne- tju, naj si z barvo namažejo košček kože v komolčnem pregibalu ali za ušesom. Ce namazano mesto ra koži po 24 urah ni rdeče in vneto, oseba ni občutljiva za barvo in si lase lahko obarva. Žen- ske naj si ne barvajo las, ko imajo mesečno perilo aii imajo bolno lasišče. Ženska, ki si barva lase, naj uporablja vedno isto vr- sto barve. Vnetje kože lahko povzro- če tudi tekočine za trajno kodranje. To vnetje je po- dobno vnetju, ki nastane p:"! barvanju las. Vendar so ti primeri zelo redki. Zaradi loščil in lakov za nohte se pojavi lišaj. Vendar navadno ne na prstih, kjer bi ga pričakovali, ampak na vekah, okrog oči, po vratu in prsih. Da bi lišaj izginil, moramo prenehati z lakira- njem, nohtov. Zaradi laka in acetona, s katerim lak snemamo, pa se lahko spremene tudi sami nohti. Prično se lomiti in ce- piti. Ce si strižemo ob noh- tih kožico in si jih potem la- kiramo, pride lahko lak v dotik z odrezano kožo, ki po- stane rdeča in boli. Ob nohtu, kjer nastane vnetje, lahko traja dalje časa. Zato je bolje, če si nohte lakira- mo šeie en dan po maniki- ranju. Ce so nohti cepijo in lo- mijo, si jih nekaj časa ne la- kirajmo. Ne smemo jih re- zati, ampak samo piliti. Ce se pa koža ob nohtu vname, ovijemo prst z burowo vodo in alkoholom. Naprodaj so suhe in mast- ne kreme. Vsaka krema vse- buje nekaj vode in maščobe, v suhih kremah je več vode kot v mastnih. V mastnih kre- mah je zmes vode in maščo- be mastna, v olju oziroma v kakšiii drugi maščobi so razpuščene drobcene kaplji- ce vode. V suhih kremah pa je obratno. Da je zmes stal- na, da se ne loči od vode, dodajamo kremam, posebne snovi, ki jih imenujemo emulgensi. Emulgensi pa včasih dražijo kožo, da po- stane lišaj asta. Ker so kre- me odišavljene, pogosto tu- di dišave v kremah povzroče razna kožna vnetja. Krema je lahko nevarna koži- tudi takrat, če snovi, ki sestav- ljajo kremo, niso popolnoma kemično očiščene. V tem po- gledu so nevarna olja v kre- mah, ker postanejo žarka. Primes glicerina v kremi pu- šča na koži rjave madeže. Šminke ne delajo hujših okvar. Se najbolj pogosto je vnetje zaradi rdečila za ust- nice. Suha rdečila so nevar- nejša. Toda zdravljenje vne- tih ustnic ni težko. Zadostu- je, da spremenimo znamko šminke in izberemo mastno šminko, pa se vnetje hitro poleže. Vsako rdečilo n\pra- mo zvečer izmiti iz U'Aer\. Pudri lahko posredno po- vzroče lišaj, kei; kožo osuše, zato jih brez mastne podla- ge ne smejo uporabljati ose- be, ki imajo že po naravi suho kožo. Dobro pa jih pre- našajo mastne kože. Kožo lahko dražita barva in diša- va, ki je v pudru. Vnetje kože, povzročeno od pudra, lahko hitro pozdravimo, če kože nekaj dni ne pudramo in jo pridno mastimo in ne umivamo. Na Rcgozniško cesto že navažajo gramoz Na mestnih ulicah že druga plast gramoza Prebivalci Ptuja se v vse večjem številu ustavljajo in si ogledujejo, kako napredu- jejo dela pri ureditvi mesl- nih ulic in trgov. Cestišče so posipali z gramozom in ga stlačili. Zaradi dobre podla- ge, ki je odločilna za kvali- teto asfaltiranja, navažajo in tlačijo že drugo plast gra- moza. Te dni so navozili gramoz tudi na Rogozniško cesto in na cesto, ki se od nje odcepi proti Agrotransportu in vo- di dalje mimo Sigme in Pe- trola. V kratkem bo tudi tod asfalt. ZR Del cestišča na ptujskih ulicah in trgih je že pripravljen za asfaltiranje Tednik vaš list STRAN 14 tednik — Četrtek, 21. avgust HENRIK BARUIJEVVSKI: LOPOV Pol noči sem se že pre- obračal brez spanja ostalo mi je je samo še pol. Postelja je hreščala, ura je ropotala kot traktor, pohištvo je ječalo. V modnem pravokotniku okna so se videle zvezde in vsak čas je utegnil priti v pravokotnik mesec. Le sen ni prišel. Stel sem ovne in se ves čas motil. Poskušal sem z ovca- mi. Prav tako. Znana stvar — bedaste živali. Začel sem preštevati znance. Znanci so mi pomagali, že pri osmem me je zagrabila zaspanost. Zal sem se pri enajstem za- vedel, da bom vsak čas za- spal, in planil pokonci. »Le kakšen človek sem,« sem pomislil, »čisto nič se mi ne ljubi, še spati ne, čeprav bi bilo treba.« Naposled se mi še misliti ni več ljubilo. Bedasto sem zijal v modri pravokotnik okna. v katerem so se kljubovalno svetile zvezde. Nenadoma se mi je zazdelo, da jih je manj. po- sebno tistih, ki so prej bile že tik nad oke.t:sko polico. Zatemnila jih je glava... »Glava,« sem pomislil in ne- hote začel šteti: »Ena glava, dve glavi, tri glave . .« Glavo je nekaj rinilo la- vzgor. tako da je zdaj po- krila že kar polovico Rini- ske ceste. Za glavo sc se do- javili p') vrsti še vrat, trup in noge in naposled lopov v celoti. Stel sem: »En lopov, dva lopova, trije lopovi ...« Pre- štel sem do petdeset, on pa je stal na oknu in me poslu- šal, ker sem štel na gias. Pri šestdesetem lopovu mu je bi- lo čakanja dovolj in skočil je v sobo Deske poda so se upognile pod njim. zaškripa- lo je pohištvo — in spet sem bil čisto buden; ves trud za- man. Grdo sem preklinjal On prav tako Očitno mu ne- kaj ni bilo všeč. Opravil sem še drugo serijo kletvic. M'r- no se je praskal po glavi In delal vtis človeka, ki se mu niki-mor ne mudi. Tedaj mi je prišlo na m=- sei. da j9 malopridnež gluh »Sicer pa morajo tudi glvh; živeti,« sem pomislil. Stopil je k omari in jo z lenim gib.im odprl. Bil je plešast, mesečina se je od- bijala od .njegove pleše in pedala na omaro. Nekaj Č3i'i je brskal po omari in si ne- ke j izbir 3l. »Lahki- bi vpil na pomo";,« pem neumno pomislil, »sa; me :ie bo slišal.« Prišel je do .mene in mi snel z roke uro. Iz ust mu je zasmrdelo po ajdijvi kaši. »rZr.a ura. dve uri, tri ure . . « sem neprepričljiv) štel. Pre- mikanje mojih ustnic mu je šlo na živce in ,ooskušdl mi jih je umiriti s 5Vo:'im uma- zi^nim k.izalcem Kresni! sem ga d'i taci. Zamahnil je z roko in se napoti! v ko^ so- be, kjer je stala pisa^-ia nvlza. Re.' bi moral nekaj ukre- niti, pa se mi ni dalo. Zdaj je sedel za pisalno m'zo in preštevai moj denar. Ništel je sto zlotov več, kot sem jih imel zares. »Ali naj ga popravim?« sem pomislil. »Ah, ne, potem bo slabe vo- lje, kei je ob sto zlotov...« Kot da je prebral moje mi- sli, je začel znova šteti. »Ena, dva, tri...« Njegov enolični glas me je uspaval. »Sedem- najst, osemnajst, devet- najst ...« Pogreznil sem se vase. »Dvajset, enaindvajset, dvaindvajset...« Ko sem se prebudil, je bil lopov še vedno v sobi. Moje stvari je imel v glavnem že lepo zavite in povezane, u- kvarjal se je samo še z ma- lenkostmi. Tedaj sem šele opazil, da je izvlekel izpod mene celo žimnico. Mučil se je s ključavnicami pri kovč- ku, ki so se mu kar naprej s treskom odpirale. Okno je bilo zaprto, gotovo zaraai jutranjega hladu. »Vse ti bodo pokradli, ti pa spiš,« me je prešinilo. Res bi moral kaj ukreniti. Ko se bo obrnil, mu lahko r.a skrivaj kaj ukradem in porinem pod posteljo... To- da ves čas me je pozorno opazoval. Bil sem edini )b- jekt, ki še ni bil zavit in po- vezan. Zdelo se mi je, da za tro- Dutek razmišlja. Potem je zamahnil z roko in odp.rl oi.no. Menda se mu je zde- lo premrzlo, kajti vrnil se je, odprl kovček in izvlekel iz njega mojo^ domačo haljo. Bila mu je 'predolga, vrvica okoli pasu mu je smešno opletala okoli kolen. »Prevelika je,« sem rc-kel »Saj to ne bo zame,« je odvrnil. »Kaj vi slišite?« sem bil ves pre,senečen. »Samo po delu. Pri delu sem gluh. To pomaga.« »Pa saj še niste konča- li...« »Kar se mene tiče, je vse končano in pripravljeno... Veste, jaz samo spravim skupaj in naredim pakete. Odnese jih moj kolega, pred miličnikom beži tretji, v za- por gre po potrebi četrti. V naši zadrugi imamo uvede- no strogo delitev dela. Centu bi eden vse?« Bil sem pod vtisom njego- ve odkritosrčnosti in nepo- srednosti Kot gostitelj sem želel, da bi se razgovor raz- vijal naprej. »Gotovo si delite tudi do- biček?« PiezirIj:vo je zamahnil z roko. »Dobiček, dobiček ... Tre- nutncrimamo izgubo. Saj ve- ste: administracija, nadzorni aparat, zavarovanje, razni kanali pa to in ono... Zn nas pravzaprav nič ne osta- ne.« »Kaj pa honorarno delo' To Vi..rn g-.tovo vrže precei?« »Kdo pa nam da, lepo vas prosim, kaj honorarnega za- služka'"« Pritilil sem se in vstal. >:KoLko zahtevate, da mi pustite tele zavoje?« Povedal ie vsoto. Na b-:i- rantanje ni bil pripravlje.i Ko je spravljal denar, je ža- lostno Mipal: »Loprv sem, lastni zadrugi kradem ...« Odšel je skozi vrata, da ne bi sreč -' kolega. >'Pri slabi organirnciji Li- povi propadajo,« sern pomi- slil in p-sta j al vse bolj .za- span. xl7 trga človeka Ž3 re bo nič prida« . Več cvetja na okna in balkone v Ptuju je še vedno pre- malo cvetja in zelenja, ki bi krasilo mesto. Pred nedav- nim so ustanovili društvo prijateljev cvetlic, ki že za- nje prve tispehe. Z dobrim programom dela jih bo še S cvetjem »obloženi« balkoni v Rabelčji vasi več. Verjetno je med Ptuj- čani še veliko ljubiteljev cvetja, ki bi jih bilo treba pritegniti k vzgoji cvetlic. S cvetjem naj popestrijo pročelja ^naestnih stavb, bai- i konov, oken ... Človek ^ i začudi, kako je mogoče pri, 1 praviti stanovalce nekatetm j a bivališča s cvetjem. | Tudi v predmestnih naas! drugih mest, da odenejo jvo, Ijih je opaziti, da stan*ajejo tam ljubitelji cvetja. Ko aao se pred nedavnim mtidiii t Rabelčji vasi ob predaji no, voasfaltirane ceste, nam || poleg asfalta ostala na^jolj v spominu urejena fasada ' hiše z balkoni, s katerih so ' rože dobesedno visele. Zal' tako prijeten pogled na po, slopjih preredko vidimo. ZR VESOUSKA Po vesoljcih iz Apola ^1 so dobili imena Neil. Edwin in' Mike trije mladiči pume, kil so prišli v chicaškem žival-; skem vrtu na svet prav ta- krat, ko so vesoljci leteli pro- ti Luni. BOPISIIliCE POr^^OVfJO OBVEŠČiAMC, OA NEPODPISANIH SESTAVKOV NE MOREMO OBJAVITI — Četrtek, 21. avgust i969 STRAN 15 Mali oglas poma je bila Luisa nekaj Hasa tarča zafrkljivih pogle- dov. Toda potem je, ironiji ledilo začudenje in končno neko zanimanje — ali pa nek ?uden nemir. Mar je Robert Jgj slutil? Se je bal ostati sajn? V bistvu, si je mislila, Ro- t^rt ni godrnjač. Skoda, da j)i posedoval Edmundovega notranjega bogastva. Sest mesecev! Luise je ta^ Itrat že dvakrat podaljšala jyoj abonma pri oglasnem oddelku ko je prejela šestin- petdeseto pismo in zadnje. Bilo je kratko: »Mislim, Glorija, da je čas, prenehati s skrivalnico. V soboto ob 11.30 vas bom ča- kal pred agenturo v Rue Bal- zac Spoznavni znak: Oba bo- va razgrnila številko časopi- sa »Intrasigent«. Oh, Glorija, prav dobro vem, da mi bo dokaj težko imenovati vas z drugim ime- nom. Na skorajšnje svidenje. Edmund!« Tega večera je prišla Lu- isa zelo razburjena domov. Njen nemir je bil večji kot njena nestrpnost. Robert je bil ljubezniv in odkrit. Morda bi morala z njim govoriti, si je mislila Luisa. Toda ni imela poguma, da bi spravila ljubeznivost s to no- vico na ničlo in je tri dni preživela v svečanem otro- škem pričakovanju.. Končno je dočakala sobo- to. Luisi ta dan ni bilo tre- ba iti v pisarno, zato je cel predpoldan preživela s pri- pravljanjem na sestanek. Ob desetih je bila nared. petnajst pinut kasneje pa se je od- iočila, da bo zaradi resnosti trenutka oblekla rajši kakš- no od manj elegantnih oblek, razen tega pa si je obrisala i veliko muko napravljen inake-up zaradi poštenosti. Odšla je z zamudo. Previdno se je bližala ci- 'ju. Moški, srednje velikosti je stal pred agenturo: Ed- •^'Jnd... ni bilo dvomov, ^ajti v roki je držal odprt jasopis. Obračal ji je hrbet, ^^ise je lahko videla samo ''Jegov sivi klobuk in nje- gov mornariško moder plašč, '^^kaj pa je spoznala: plašč bil popolnoma nov, morda ^ je kupil danes zjutraj v "Jeno čast. Luise je čakala še nekaj ^!'nut, toda ker se Edmond premaknil, je prečkala ce- Ropot njenih peta je ^edramil moža, da se je 0- iTiil. Njegova roka pa je ^^hanično segla po klobuk, ^akor vkopana je obstala, je Robert. *Kaj počneš tukaj?« je iz- javila iz sebe Luisa. Spričo ""ata, ki je pordel, je bila flo bleda. Toda Robert se hitro znašel. *Hotel sem pogledati, če je "^•^j zadnji oglas dobil pravš- Je nncsto. Pred šestimi mese. I ' sem prvič oddal oglas, da ■ ?^'^am naše kitajske vaze, ^ bilo nobenega jnigovo- Njegova spodnja ustnica se je žalostno povesila, njene veke pa so trepetale. Ne. moj dragi, nama se ni treba iti skrivalnice, najino življenje bi postalo neznos- no. »Kako vam gre, Edmund?« je dejala in se od srca nasme- jala. Tedaj je Robert našel edino kretnjo, ki je sodila k situaciji: potegnil je sestro k sebi, jo objel in ji med tem s hripavim glasom dejal: »Najbolj smešno pri tej stvari pa je, da se lahko de- jansko poročiva, pa nikdar nisva prišla na to idejo.!« Razumljivo je, da se Lu- isa z Edmundom ni nikdar poročila. Lahko bi se, saj je bil sin njenega očima, ven- dar nista bila brat in sestra. Živela pa sta vedno kot brat in sestra. Preveč let sta se gledala z očmi brezkompro- misne družinske zaupljivosti, poznala do najmanjših de- tajlov svojega značaja, do- bre in slabe navade in svo- ja obraza. Imata se »rada«, toda nikdar ne bo med njima ljubez.ni. Končno in pred vsem. tako je bil rekel Ro- bert — nikdar nista mislila na kaj takega. Določene ide- je ni dobro prepuščati slu- čaju. Kljub temu nista ničesar obžalovala. Oba sedaj vesta, kaj sta, kaj pomenita drug drugemu. Njuno življenje se ni spremenilo, pa tudi ne že- lita si, da bi se spremenilo. Nista »ostala« samca, ampak sta se odločila, da »bosta«. Seveda, Robert bo ostal ve- dno Robert, malce godrnjav, važen in dolgočasen. Toda se- daj je. samo do nje, odložil svojo preveliko distanco, o- na pa ga. če ga zgrabi njego- va navada ter jo krega, ka- kor včasih, samo pocuka za rokav in mu reče »Ed- mund« ... In angelu, ki stopa v njun minute dolg molk, trepetajo veke. KONEC Deček - ura Rajko Pavlovič, učenec če- trtega razreda osnovne šolo iz vasi Lipnica pri Loznici, neverjetno točno ugane, ko- liko je ura. Vseeno mu ;e, ga vprašajo za to informaci- jo ponoči ali pod levi. Zmo- til se bo največ za minuti To svojo sposobnost U' de- ček odkril povsem slušajno. ali dve. Spomladi lanskega leta je odkril na svoji levi roki n.?- kakšne črtice v obliki urnih kazalcev. Ko je to opazil. sta bili črtici na njegovi ro- ki v položaju kazalcev, ki kažeta deset minut do deset. Deček je takoj pogledal na budilko, ki je kazala prav toliko. Mnogi v začetku niso ver- jeli. Mislili so, da gleda na skrito uro. Sedaj verjamejo, da ima neverjetno sposob- nost ugotavljanja časa. Vse to sc potrdili tudi nje- govi učitelji v šoli. Povedali so naslednji dogodek: de- žurni je pozabil zvoniti šol- ski odmor. Rajko je opazil površnost dežurnega in opo- zoril učiteljico, da bi se mo- ral pričeti odmor že pred tre- mi minutami. Ko so pogie- dcji na uro so ugotovili, da je imel Rajko popolnoma prav. Eden izmed njegovih so- šolcev je preživel z Rajkom dve uri in pol. Med tem ga je najmanj desetkrat vpra- šal, koliko je ura. Drvetkrat se je zmotil samo za pol mi- nute, enkrat pa je bila "az- lika ena in pol minute. Ta- krat se je opravičeval, da ima včasih na koži zelo sla- bo vidne črtice, ki »kažejo« minute. Pred tem preizku- som si je njegov prijatelj naravnal uro po radiu Beo- grad. Rajkov občutek za ug )tdV- ■janje časa ni več nobena skrivnost. Sosedje so se na- vadili nanj, pa tudi delavci, ki gredo na delo ga vpraša- jo, koliko je ura.. Rajkcva ura namreč »tiktaka« zelo točno. Ob tem pa ostaja skrivnost, od kod fantu ta- ko nenavadno ugotavljanje časa in kako je nastala nje- gova kožna ura. Rezervirano za Lujzeka DOBER DEN DROGI PRI.KKI NO FSA 2LOHTA Z MOJEGA REZERVIRANEGA KOTA. Tjeden je naokoli no kak, da bi skoz okno skoča smo s tople- ga poletja v provo hladno no deževno jesen zaplavali. Kumer smo se malo segreli no viin za- švicali, pa nas je že začelo dr- •goč zebsti. Ja, pa to še neje nič hujdega, Ce se ne bi začele zaj driige jesenske težove, ki nan tak fsoko jesen zaporedoma žif- ce no krf pijejo. Prisiljeni smo po šenkovati svoje kmetijske montre, kak so krompir, joboka, mošt. . . , v Prlekiji pa de za- čeja cvesti tiidi »fičo turistični prome'?«. Vete, gdo van ohrodijo vaši žiili pride s »tičoki« obiskat fsa daljna no bližja žlohta z me- sta no vas tak bog lunaj »Seh- kotijo za jaboka, gruske ali pa za kekšnu štirko sladkega rr«««sla. Najboj teresantno je pri len to, ke totih vaših dobrih no zlotih sorodnikof skos celo leto neje bilo na spregled no so pa«- le zaj v jesen spotili na vos. Ja, vete, to je pač tak, ke skoz leto gdo ste se vi montralt na jivata no v goricah, neso meli cajta za o- biske, da si pa zaj v jesen, kdo je s Prlekije kaj za odnesti, ra- de vole zmislijo na nos. Obiskala ta vas vaša liiba sinek no hčer- kica, fsi strici no tete n« se- veda tudi toki, ki ste jih že ne- gda s spiska svoje žlohte doj spisali. Prleki smo boj mehkega srca pa mo jin te naložili Jibo- ve »fičoke« ali pa »mercedese«, ke do si meli pozimi v mesti kaj za pod zob djoti. Zaj pa te leh- ko drogi brolci sami presodite, kak je podeželje v jesen pri- vločno tudi za tiste, ki so že negda prek krez Prlekijo križ naredili. Jas se še ali živo spomijan e- ne^a dogodka, ki sen ga dožive- jo lensko jesen, gdo si je moj ta starši puba prigna domu di- klino z vejkega mesta. S svojin »oplon« sta se pripela narav- noč pod griiško, ki sen jo jas v tisten cajti rešova lepih no žlahtnih plodov. Mloda dama se mi je htela najbrž malo prikii- piti, pa mi je rekla, saj vete tak čist po ljubljansk: »Oh kuk so te vaše jabke bogat obrodile.« Jas sen se začeja gor na gruškl na ves glos režati no sen si mi- sla: »Mo te jas že navčija ločiti jaboko od gruške.« Ftrga sen tak eno precik trdo griiško jo naci- la na jeno lepo zrihtano frizuro no . . . Jebal vrag, kak je skočla v liift, huje kak bi ji atomsko bombo na glavo pogna no se na ves glos zadrla: »Au, kuk je ta hruška trda.« Vena je od tiste- ga cajta nikol več ne zamejala gruške za jaboko. GROT.A SEN VDOVEC Saj rečen, jas man celo žlv- leje ene same križe no težove. To, kaj se mi je zgodilo prejšjl tjeden, pa de me vena tak v grob spravlo. Začela se je sezo- na obiraja hmela no s ten tiidl provo preseljevoje deklin n« štorih bob v SavijsKo dolino. Neven ali, ke je te letos mojo Mico pičlo no je te tudi una šla totega prekletega hmela obirat. Zapistila mi je fso virstvo no gospodinijstvo, si oblekla ta kmešni gvant no me pred odho- don, kdo sen jo začeja neke .iin- fati še nekrat praf pošteno U vii- hi tresnola. Misla no želeja sen si, ke de pred odhodon lepo kušnola no stisnola k sebi, te pa ti človik doživi na štora leta to- ko razočoraje. Duma je fse na- robe. Deca me ne bogajo, praši- ča je skotla male pujceke pa ne ven, ka si naj začnem žjimi, najč krava mi ne pisti, ke bi jo lehko vredik podoja no me je včeraj viitro tak brsnola v gla- vo, ke še gnes šejtram na levi nogi. Jas to?a več nemren pre- nošati. Zarana iitri vjiitro mo ša na pošto no posla moji ta stori telegram. Besedilo sen si že se- stava: »Prašiča z mlodimi — stop, pridi dumu, če ne se ločin — stop . . . Jas mo ji že pokoza Svinjsko dolino no jeni hmelj, saj če bi ji ga duma naseda, ga prekleta baba ne bi htela obi- rati ... _ TOTI PA SO N.AS KESEN LEPO PREKRIŽALI Zodje cajte sen te tiidi las malo sprcmla teto debato o pre- križanih slovenskih cest.Th. Pje- bi, zaj je po drgoč enkrat v ce- loti obvala tisti naš nacionalni pregovor, ki provi. da se ftiči no dofki selijo na jiig . . . Zgleda p.ač. ke mo se Slovenci še dale križali med vožje po naših ce- stah. No ja Je p.TČ tak, kak pro- vi en svetopisemski rek: »Vzemi križ na svoje rame no hodi lepo tiho no pomalen za menr..i . « Tc.ilio za gncs. Bote fsl fi