iVTi \Uf ob^'BS^^la llJgIgIgIgJBMBMgIgIgMBMgIglll B-S bar Lukovica išče študentko za delo za šankom. Informacije na tel.: 041 592 772. AVTOSOLA LONČAR d.0.0. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961 Poletni tečaj CPP 9. 7., 20. 8. in 17. 9. 2007 ob 18. uri ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovsek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: otroci s prireditve v Rafolčah, avtorica fotografije: Katarina. Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Na osnovi naiega stalnega Sijenja in za podporo naiemu uspanému timu iiîemo kuharja/-ico (za 21 ur tedensko) Vaše delovno mesto obsega: • nakup ter pripravo raznovrstne hrane za potrebe preizkušanja kakovosti izdelkov, • skrb za red in čistočo v kuhinji. Od vas pričakujemo: • končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje, • vozniško dovoljenje kategorije B, • da ste odgovorni, samoiniciativni, fleksibilni ter pripravljeni na delovne obremenitve. Ponujamo vam: • zagotovljeno delovno mesto v uspešnem podjetju, • prijetno delovno okolje, • že od samega začetka nadpovprečno plačilo, • delovno mesto bo sprva v Ljubljani, kasneje na Prevojah pri Lukovici. Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam na spodnji naslov v roku 14 dni od objave oglasa pošljete prošnjo z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Pogodbo bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-črnuče www.hofer.si RAZPIS Galerija Domžale - razpis terminov likovnih razstav Rok prijave: 9. julij 2007 Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki upravlja in vodi Galerijo Domžale, razpisuje do štiri termine za osebne likovne razstave v sezoni 2007/08 (december 2007-april 2008) ter do sedem terminov za razstave v sezoni 2008/09 (oktober 2008-april 2009). Prijave s predlogom razstave, z biografskimi podatki, s podatki o dosedanjem likovnem delovanju, fotografijami treh likovnih del ter točnimi kontaktnimi podatki pošljite s pripisom "za razstavo" na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Galerija Domžale bo za vsakega izbranega razstavljavca izdala vabilo na odprtje in zloženko s tremi barvnimi reprodukcijami, honorirala pisca besedila, ki tudi odpre razstavo, ter pripravila program odprtja. Izbrani razstavljavci bodo prejeli razstavnino v višini 300,00 EUR. Izbor bo opravila žirija in o rezultatih obvestila vse kandidate do konca julija 2007. Odločitve žirije so dokončne. Informacije: 01 722 50 50; info@kd-domzale.si. Naša spletna stran: www.kd-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale tel. 722 50 50, fax. 722 50 55, mail jure@kd-domzale.si u^od^^k Živahno vroče poletje ^ ... zaslužen dopust in težko pričakovane počitnice so tu. Dragi šolarji, resnično ste si zaslužili malo daljši odmor, da si naberete novih moči, zagotovo si boste malce oddahnili tudi starši, ko ne bo šolskih obveznosti. Ko sem klepetala z vašimi najmlajšimi na prireditvi v Rafolčah, so se vsem otrokom, ki sem jih vprašala, kaj bodo počeli med počitnicam, kar oči zalesketale. Ampak ne boste verjeli, česa se najbolj veselijo; veselijo se poletja, ker bodo lahko malce dlje zvečer pokonci, veselijo se morskih poletnih večerov, ko bodo s starši odšli na sladoled, veselijo se obiska pri babici in dedku, veselijo se, da bodo lahko več časa preživeli s prijatelji na igrišču. Zanimivo, kajne? Skromne želje naših najmlajših so me popolnoma navdušile, tako majhni so še, pa se zavedajo, kaj je resnično pomembno v življenju. Morda bi se morali odrasli večkrat učiti od naših otrok; pa naj bo to izhodišče za razmislek vsem nam, ki vse prevečkrat pozabimo, kaj je resnično bogastvo. Tako pridni in delovni ljudje živite tukaj, v prelepi vaši občini, dokaz za to je vrsta kulturno družabnih dogodkov, ki jih organizirate. Kaj je lepšega kot topel poletni večer, zabava na prostem ter prijetni ritmi, dobra družba in dobra hrana. Sama se prav z veseljem pridružim tovrstnim dogodkom, ker je zabava za vse, tako za otroke kot za odrasle in starejše. Živahen junij se tudi odraža v Rokovnjaču, ki ga imate pred seboj. Vrsto dogodkov, prireditev in zgodb so naši pridni dopisniki v besedi in sliki zabeležili. Za junijsko številko smo se še posebej potrudili, da je bolj obširna in vsebinsko bogata, kajti v juliju bomo Rokovnjači na počitnicah, v vaše domove pa pridemo zopet 24. avgusta. Že v naprej se veselim vaših prispevkov o poletnem dogajanju v vašem kraju, vesela pa bom, če boste povabili tudi nas, uredniški odbor, da se spoznamo in preživimo prijetne trenutke skupaj. Skratka, iz srca vam želim prijetno poletje, uživajte v vsakem trenutku, če se odpravljate na dopust, vam želim varno pot in brezskrbne ter varne počitnice, če ostajate doma zaradi delovnih obveznosti in dela na polju, pa čim bolj optimalne temperature in prijetne poletne večere. A Urednica Naslednja številka Rokovnjača izide 24. avgusta, rok za oddajo prispevkov je 10. avgust. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992. vsebina • Zupanova beseda ........................................................stran 4 Občinske novice..........................................................stran 5 Veliki intervju: ............................................................stran 8 Franc Kersnik Aktualno ...............................................................stran 10 Telefonija Javna razgrnitev Prostorske strategije Ob~ine Lukovica Prostorsko planiranje Iz naših krajevnih skupnosti................................................stran 12 Anketa.................................................................stran 14 Otroci..................................................................stran 15 Kultura ................................................................stran 20 Iz življenja naših društev ..................................................stran 22 Obvestila...............................................................stran 24 Iz sosednjih občin .......................................................stran 26 Naše zgodbe ...........................................................stran 27 Šport..................................................................stran 28 Vrtnarski kotiček.........................................................stran 32 Prireditve...............................................................stran 33 Občinski svetnici.........................................................stran 34 Ivanka Lederer Vidmar Stanislava Stopar Rokovnjačevi nasveti .....................................................stran 35 Politične strani ..........................................................stran 36 Pisma bralcev...........................................................stran 38 Zahvale................................................................stran 39 Fi^i^t^^^i^^^nek meseca Športne kmečke igre Društva podeželske mladine Blagovica Po nedavnem praznovanju dneva državnosti in ob začetku počitnic želimo vsem, ki boste izkoristili počitnice doma, da bi uživali v neštetih naravnih lepotah naše domovine, tistim, ki boste odšli v tujino pa, da bi našo državo s ponosom predstavljali. M Si Mrt) ^vttniitf A OO NSi Lukovica In jutri bo nov dan ž^pa^o^a b^es^eda ^ Drage soobčanke in soobčani! Ko ^^^^^^ boste prebirali te vrstice, bo za nami S ^Tm že praznik državnosti. To je spomin na I dan, ko smo stopili v nov čas, ki je 1 zabeležil Slovenijo kot novo mlado VHi^Hr I državo. Ogromna večina nas je bila I " istih misli in istih želja, narod smo ■ postali tudi država. Za to novo pot smo se odločili sami in mnogi so tiste dni zastavili svoja življenja za naš sen. In nekateri so za ta naš sen takrat življenje tudi darovali. Danes se morda v nekakšnem strahu, da se vsa zgodba ne bi izpela, kot se je izpelo opevanje NOB, teh dni sploh ne spominjamo dovolj niti kaj dosti ne govorimo o tem in ne gre se čuditi, da mnogi mladi o tem ne vedo ničesar. Danes, ko mislimo, da lahko govorimo vsevprek, kar si želimo, in čez vsakogar, kar hočemo, in to imenujemo demokracija, se niti ne zavedamo, da so tisti dnevi, ki so odprli vrata demokraciji, tudi dnevi, ki bi nam morali prinesti v naše mišljenje zavest odgovornosti. Da, govorimo brez zadržka o vsem in vsakomer, toda govorimo tudi brez odgovornosti. Mar ni lepo, ko lahko rečeš, kar želiš? Da, lepo je, toda ali hkrati to tudi ne teži, če pri tem govorimo ali ravnamo brez odgovornosti. Sam pri sebi večkrat rečem: prepričaj se, preden spregovoriš, in pomisli na posledice svojih besed in dejanj. Demokracija je tudi odgovornost in samocenzura, kar je koncu koncev tudi znak intelekta in premišljenosti. Opažam pa, da veliko govorimo, ne da bi vedeli kaj, ne da bi vprašali zakaj, ne da bi sami poleg kritike tudi iskali in podali rešitev, ne da bi sami pokazali pot. Skupaj smo pozvani k usmerjanju našega koraka na poti, ki vodi naprej. Lahko obstanemo, toda čas ne stoji in prihodnost nas ne bo ocenjevala po tem, kar ne bomo naredili, ne po tem kar bomo govorili, ampak po rezultatih našega dela. Občinski svet je s potrditvijo pospremil predlog proračuna v javno razpravo in na pot k sprejemanju. Letos smo izredno pozni in izkazana je želja vseh, da bi za v prihodnje pripravili dvoletni proračun, ki omogoča lažje in bolj fleksibilno upravljanje z občinskim premoženjem in gospodarstvom. Končal se je razpis za novega direktorja občinske uprave in novega pravnika na občini; tako upam, da bosta v času, ko to berete, ti dve mesti že zasedeni in bo s tem tako upravi kot tudi predvsem županu močno olajšano delo. Če teh zaposlitev nihče ne opravlja, je delo veliko veliko težje in tako upam, da bomo dobili dobra sodelavca oziroma sodelavki, ki bosta znatno pripomogla k uspešnemu delu občine. Pri izboru imam v mislih predvsem ljudi, ki bodo sposobni dobro delati in bodo neobremenjeni znali tudi navezati stike z vami občani. Ze v naprej opozarjam na problematiko odvoza komunalnih odpadkov. Kot vsi vemo, imamo skupno javno službo občine na območju Upravne enote Domžale. Prav tako imamo skupno odlagališče komunalnih odpadkov na Močilniku pri Dobu v bčini Domžale. Tako je bila tudi Občina Domžale skupaj s Prodnikom zadolžena, da poišče možnosti za širitev deponije. Pripravili so vso potrebno dokumentacijo in vodili pogajanja z lastniki okoliških zemljišč. Do tu je šlo vse dobro, toda ko je bilo potrebno pridobiti dovoljenja za izvedbo širitve, tega država ni izdala oziroma ga je celo zavrnila in tako bo treba s koncem leta prenehati voziti smeti v Dob. Kaj to pomeni za nas? Na območju Upravne enote Domžale smo imeli eno nižjih cen za odvoz odpadkov v Sloveniji. Zdaj bo treba smeti voziti v Celje, ker nas nobena druga okoliška deponija oziroma občinska oblast ni sprejela. Tako bodo narasli stroški za prevoz odpadkov v Dob, kjer bo prenakladalna postaja, in od tam bodo smeti vozili v Celje, kjer je renta za nas precej višja. To pomeni, da bodo stroški na kubični meter smeti skoraj štirikrat višji!!! V občinah Domžale, Mengeš in Trzin, ki so gosteje poseljene, pa morajo skladno z zakonom uvesti tudi ločeno zbiranje komunalnih in bioloških odpadkov po domovih; torej vsaka hiša bo imela dva zabojnika, kar pri nas še ni potrebno. Prav tako ne bo mogoče v Celje voziti industrijskih odpadkov, s stroški katerih so do sedaj predvsem v občini Domžale znatno pokrivali stroške gospodinjstev, kar seveda pomeni, da se bodo v teh občinah stroški še znatneje povečali kot pri nas. Tako so recimo v Domžalah do sedaj z velikim dobičkom, ki je nastal pri odvozu smeti, pokrivali tudi razliko med nizko ceno vode in njeno realno ceno. Cena vode v Domžalah je ena najnižjih v Sloveniji. Zdaj bo seveda prišlo do velikih problemov, ker bo treba kriti razliko. Ker v Lukovici in Moravčah ni industrije, je bila cena vode in na to vezanih stroškov znatno višja in nam povzroča probleme. Vsi župani v okolici opozarjamo na to in vas obveščamo, vendar glede na izkušnje pričakujem, da bo do reakcije prišlo šele, ko bomo prejeli položnice. Upam samo, da bo v tem letu prišlo do dovoljenja za nadaljevanje deponiranja v Dobu (če se ne bosta mešali ta in ona politika) in bodo cene in razmere spet takšne, kot so danes. Pri tem se je treba tudi zamisliti, kakšno ceno bi imele smeti, če bi jih začeli deponirati v naši vasi? Če imate predlog, kako bi ta problem rešili na najboljši način, vas pričakujem. V uvodnikih sem veliko pisal o strategiji razvoja prostora v naši občini. Poskušal sem pojasniti, za kaj gre in kako morajo potekati postopki. Opažam pa, da mnogi tega, niso brali ali pa še vedno ne razumejo ali pa namerno nočejo razumeti, za kaj gre. Pri tem niti ne zamerim nikomur, ker vem, da gre za različne interese ne le kapitala, kar mnogi radi oznanjajo naokrog, ampak tudi za osebne interese, ki jih pri tem radi zakrijemo za parole zavzemanja za razvoj ali ohranjanje tega in onega. Kakor koli že, imamo zelo zapleten sistem zakonodaje, ki je po mojem nepotreben. Tako smo se srečali z nejasnimi kartami v velikih merilih, kjer se nič ne vidi in so tudi veliki posegi nejasni. Procedura je zapletena in izredno draga, rezultat pa vprašljiv. Vsi predlogi pa se morajo vrisati in tako smo imeli v javni razgrnitvi vse roza in rumeno. Zakaj? Na usklajevanju na ministrstvih smo se že srečali s tem, da so naravovarstveniki predlagali, naj se gradi na njivah (temu pravijo na 1. območju kmetijskih zemljišč. Znano je, kdo je to določal v preteklosti, kako je to določal, pa niti sam ne ve.). Nato smo se srečali s kmetijskim sektorjem, ki pravi, na 1. območju kmetijskih zemljišč ni mogoče graditi, pojdite v gozd. Tako imamo vse pobarvano, pa čeprav se bo treba odločiti za eno ali drugo in vse skupaj na koncu ne bo videti tako grozno, kot je to videti danes. Pri tem je potrebno upoštevati, da postopki usklajevanja še niso bili končani in smo morali pohiteti z javno razgrnitvijo, ki je potekala 60 dni, kar je mesec več od običajnega časa. Zakaj smo pohiteli? Ker bi sicer zapadli novemu zakonu, ki je bil že sprejet, in s tem ves postopek podaljšali še za vsaj dve leti in bi tako mnogi občani, ki bi radi spremembo v ali iz zazidljivega in čakajo že tudi 7 ali več let, čakali še dlje. Seveda nas pri pripravi tega dokumenta čaka še veliko dela in najprej bodo sodelavci šli skozi množice pripomb. Opažam pa, da se je zaradi dilem na zahodnem delu občine ustvaril občutek, da se pozablja na vzhodni del, kar seveda ni res. Kot ni res, kar sem slišal, da bo župan vse pozidal in se bo priselilo 50000 ljudi. Takšne trditve so seveda smešne, kot so neresne trditve, da se bo gradilo na več 100 hektarih. Bodimo, no, resni. Zupana tudi ne zanima, kdo je predlagal za zazidljivo niti kdo za izvzem iz zazidljivega. Ali je to kapital ali lastnik ali dober sosed, ki bi želel, da sosed ne bi zidal in bi sam iz svoje nove hiše ohranil lep razgled, mi ni pomembno. Pomembno je, da se pripombe prouči in se brez čustvenih izlivov s trezno presojo ter razvojno perspektivo naredi v danem trenutku najbolje. Pri čemer opozarjam, ker sem bil priča že dvema sprejemanjema takih prostorskih dokumentov, da je bil vsak v svojem času drugače sprejet in ga danes s časovno razdaljo tudi drugače dojemamo. Ti dokumenti so 'živi' in se stalno spreminjajo, torej niso nikoli dokončni. Pomembno je, da ne spregledamo pomembnih stvari za razvoj naše občine, brez katerih bi sicer bilo življenje oteženo. Strategija prostorskega razvoja naj bi bil dokument, ki določa prostorski razvoj za 20 do 30 let?! Če koga kaj posebej zanima, lahko pride do mene, pa čeprav se s tem projektom preveč podrobno namenoma nočem ukvarjati, saj želim, da bi tudi ostali čutili svojo pripadnost razvoju in bivanju v prihodnje. Vprašanje ali pa izziv za vas: kje postaviti odlagališče komunalnih odpadkov v občini, da bi s tem dosegli nižjo ceno storitve? Kdo bi bil pripravljen tak objekt sprejeti? Odprt sem za predloge in pobude! No, pa se je spet končalo šolsko leto! Zal se letos zaradi sočasne seje občinskega sveta nisem mogel udeležiti valete devetih razredov, ki je bila na sosednjem Studencu. Menda je bila zelo lepa in če ima kdo video posnetek, bi si ga z veseljem ogledal, ker je bil program, ki ste ga pripravili naši mladi, menda zelo domiseln in lep. Zelim, vam dragi mladi, ki odhajate v življenje, veliko uspeha in vztrajnosti, da boste tako dobro zastopali svojo nekdanjo šolo in da bo vaš uspeh pričal o njeni kvaliteti in o tem, da smo v Črnem grabnu sposobni ljudje, ki se lahko izkažemo na vseh področjih dela in razvoja intelekta. Ne pozabite pa na svoj kraj in svoj rod. Vračajte se in ga obogatite, dajte mu svoje ime! Vsem skupaj želim lepega poletja in vsem, ki greste na počitnice, lep oddih in srečno vrnitev domov. Tistim pa, ki vam to ne bo uspelo, želim, da bi vendarle našli čas tudi zase. A Matej Kotnik Zupan občanske novice, ob^e^^ila PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2007 POSREDOVAN V JAVNO OBRAVNAVO Občinski svet Občine Lukovica se je sestal na 6. redni seji v sredo, 13. junija 2007; obravnaval je šest točk dnevnega reda, med katerimi je bila najpomembnejša sprejem proračuna v prvi obravnavi in njegovo posredovanje v štirinajstdnevno javno obravnavo. Ocenjena vrednost vseh proračunskih sredstev za letošnje leto znaša 8.367.226 EUR in zajema financiranje vseh področij javne porabe, za katera je občina dolžna zagotavljati sredstva ter financiranje investicijskega vzdrževanja in investicij. V razpravi so člani sveta poudarili nujnost enakomernega razvoja vseh krajevnih skupnosti, opozorili na prevelik delež vlaganja sredstev v "tujo lastnino" (predvsem grad Brdo, saj z lastnikom še ni podpisana pogodba o medsebojnih pravicah in obveznostih) ter na širitev režijskega obrata. Ker bo letos proračun sprejet sredi leta, so svetniki kljub nezadovoljstvu zaradi časovnega zamika, soglašali le s 14-dnevno javno obravnavo, med katero bodo posredovali svoje pripombe in predloge. Župan Matej Kotnik je ob tem zaprosil za razumevanje -sredstev nikoli ni dovolj za vse potrebe in želje občanov, krajevnih skupnosti in drugih porabnikov proračunskih sredstev. Na julijski seji Občinskega sveta bo tako obravnavan končni predlog proračuna za leto 2007 in upamo, da ga bodo člani sveta tudi podprli. Občinski svet je določil tudi ceno odvoza blata iz greznic in malih komunalni čistilnih naprav v občini Lukovica; izvajalec te gospodarske javne službe je Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. iz Domžal, ki je dolžno zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic, blato iz pretočnih greznic in malih čistilnih naprav pa najmanj enkrat na štiri leta. Od 1. julija dalje bo tako znašala cena 32,9018 EUR/ m3. Člani sveta so sprejeli tudi poročilo o delu inventurne komisije (stanje na dan 31. 12. 2006). A Občinska uprava Zadnja novica iz OŠ Janka Kersnika Brdo Kandidat za ravnatelja na OŠ Janka Kersnika Brdo Janez Peterlin, ki je prejel največ glasov na Svetu šole in Svetu staršev, je podal odsopno izjavo, s keatero se odpoveduje tej funkciji, ker je kandidiral še na enem razpisu, kjer je bil prav tako izbran, zaradi bližine doma se je odločil za prevzem funkcije ravnatelja na drugi osnovni šoli. 20. junija se je sestal Svet šole in kot nam je povedala predsednica Jana Kovič, so za vršilko dolžnosti za največ eno leto izmed strokovnih delavcev šole imenovali Marijano Erjavec. Na jesenski seji bo svet odločal o novem razpisu. A Katarina Medtem ko je v Rafolčah potekala prireditev ob koncu izgradnje komunalnih del v kraju, ki se je župan Matej Kotnik žal ni mogel udeležiti, sta se z ženo potepala po Rimu. Tam sta se zasebno srečala tudi s kardinalom dr. Francem Rodetom in slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu dr. Ivanom Rebernikom. Prijeten večer je potekal v sproščenem pogovoru o raznih projektih, med drugim pa tudi o lanskoletnem sprejemu kardinala na Rodici, kjer smo se izkazali tudi Lukovičani. A F. P. KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovicaŽlj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 SKOP oz. KOP PREDAVANJA : Eden od pogojev za izvajanje katerega koli okoljskega ukrepa je tudi udeležba na izobraževanjih. Vsi, ki ste vstopili v KOP (na novo ali prehod), morate imeti v času od 1. 1. do 31. 8. 2007 opravljene najmanj 4 ure izobraževanj, ki so priznana s strani MKGP. Vsi, ki ste v letu 2007 ostali v SKOP, pa morate v tem letu imeti najmanj 3 ure, skupno število vseh opravljenih ur pa je odvisno od leta vstopa v SKOP: vstop v 2004 -skupaj 11 ur, vstop v 2005 - skupaj 7 ur. Pozor: za SKOP se ure udeležbe na prikazu ne upoštevajo! Neudeležba na predavanjih se smatra kot kršitev in je zato tudi sankcionirana (prvo leto 20 % manj vseh okoljskih plačil, drugo leto izključitev in vrnitev vseh že prejetih okoljskih plačil). Za vsa izobraževanja morate potrdila prejeti na dom. Za izobraževanja opravljena v spomladanskem času boste prejeli potrdila najkasneje do sredine julija. Zadnje SKOP izobraževanje v tej sezoni bo v sredo, 25. 7. 2007 v Koloseju ali v Medvodah. Vse podrobnosti bodo objavljene v Kmečkem glasu in na oglasni deski KSS. Vabljeni vsi, ki izobraževanja še niste opravili! ODSOTNOST: Kakršna koli odsotnost v času uradnih ur je vedno objavljena na oglasni deski in na odzivniku telefona, kjer so tudi ostale aktualne informacije. Takrat se lahko obrnete na KSS v Moravčah ali v Domžalah, kjer so uradne ure vsak dan od 7. do 9. ure ali pa pokličete na telefon Janeza Ocepka 7231-236 (Moravče) oz. Ireno Zlatnar 7241-845 (Domžale). A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka ZAHVALA V teh dneh je z delom na občini zaključila ga. Mojca Stoschitzky. Zahvaljujemo se ji zaradi njene dostopnosti, profesionalnosti, koreknosti ter prijaznosti. Mojca, želimo Vam obilo sreče, modrosti ter obilo uspeha pri gradnji Vaše nadaljnje kariere. A OO SD Lukovica PREDLOG OBMOČIJ POKRAJIN V SLOVENIJI Z IMENI IN SEDEŽI Postopek za ustanovitev pokrajin se prične kot postopek priprave predloga zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo) in zaradi uveljavitve drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije, izvede Vlada Republike Slovenije. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predjožila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Ce bo mogoče, bo v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Vlada Republike Slovenije se je odločila, da je regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebi-valstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializacijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži so navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži Vlada Republike Slovenije predlaga območja, imena in sedeže naslednjih pokrajin: 1. Dolenjska pokrajina, ki obsega območja občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, [entrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk s sedežem v Novem mestu. 2. Gorenjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas -Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica s sedežem v Kranju. 3. Goriška pokrajina, ki obsega območja občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter -Vrtojba, Tolmin in Vipava s sedežem v Novi Gorici. 4. Koroška pokrajina, ki obsega območja občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica s sedežem v Slovenj Gradcu ali Ravnah na Koroškem. 5. Notranjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna s sedežem v Postojni. 6. Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območja občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika s sedežem v Ljubljani. 7. Podravska pokrajina ali Osrednja Štajerska pokrajina, ki obsega območja občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Poljčane, Pesnica, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Šentilj s sedežem v Mariboru. 8. Pomurska pokrajina, ki obsega območja občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odjanci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej s sedežem v Murski Soboti. 9. Posavska pokrajina, ki obsega območja občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica s sedežem v Krškem ali Brežicah ali Sevnici. 10. Primorska pokrajina, ki obsega območja občin: Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana s sedežem v Kopru. 11. Savinjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenslke Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec s sedežem v Celju. 12. Savinjsko-šaleška pokrajina, ki obsega območja občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje s sedežem v Velenju. 13. Spodnjepodravska pokrajina ali Vzhodna Štajerska pokrajina, ki obsega območja občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale s sedežem na Ptuju. 14. Zasavska pokrajina, ki obsega območja občin: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi s sedežem v Trbovljah. Območja pokrajin Predlog pokrajinske členitve Slovenije na štirinajst pokrajin ima svojo osnovo v teritorializaciji Slovenije na dvanajstih planskih regijah, ki je nastala v sedemdesetih letih zaradi praktičnih potreb politike regionalnega razvoja, regionalnega prostorskega planiranja in nekaterih javnih služb (šolstva, zdravstva, notranjih zadev, sodstva itd.) ter je bila nato preizkušena v preteklih desetletjih. Odločitev vlade, da je regionalizacija na štirinasjt pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinah, temelji na upoštevanju predvidenih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja, ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Upoštevali so se naslednji parametri tehtanja primernosti modelov členitve na pokrajine: velikost (območje, prebivalstvo), funkcije (naloge in pristojnosti), avtonomija (razmerja med državnimi oblastmi in občinami), fiskalna in funkcionalna soodvisnost. Območja predlaganih pokrajin so oblikovana tako, da je območje vsake pokrajine sklenjena in zaokrožena geografska celota. Predlog območij pokrajin oziroma določitev njihovih območij temelji predvsem na: - prostorski členitvi, ki izhaja iz obstoječih procesov povezovanja, - regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, - naravno geografskih značilnostih in poselitvi Slovenije, - specifičnosti slovenskih razmer z zgodovinskega, geografskega, gospodarskega, kulturnega in drugih vidikov. Najpomembnejši kazalci, na katerih bi temeljila primerjalna analiza teritorialno členitev Slovenije, so: - gospodarski (osnova za dohodnino, dodana vrednost na zaposlenega, stopnja delovno aktivnega prebivalstva, stopnja zaposlenosti in brezposelnosti), - prebivalstveni in geografski (število prebivalcev in indeks rasti prebivalstva, naravno geografske značilnosti in poselitev, gravitacijska središča, površina območij, regionalna pripadnost prebivalcev, zgodovinski in kulturni razvoj), - funkcijski (predviden obseg nalog pokrajin, regionalni razvojni programi, razvojni potenciali posameznih območij, obstoječi procesi povezovanja na širšem območju). Pri teritorialni komponenti pokrajin je treba kot izhodišče upoštevati, da je Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja postavlja kot geografski okvir za izvajanje dejavnosti skladnega regionalnega razvoja dvanajst statističnih regij. V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ta vzpostavlja organizacijsko Predlog regionalizacije Slovenije na 14 pokrajin strukturo za izvajanje nalog regionalnega razvoja na treh teritorialnih ravneh, in sicer na ravni države, na ravni kohezijskih regij in na ravni razvojnih regij. Temeljna raven načrtovanja in izvajanja regionalnega razvoja so razvojne regije, oblikovane na območjih dvanajstih statističnih regij. V skladu z nameravano decentralizacijo pristojnosti na področju regionalnega razvoja, je ustaljena členitev države na razvojne regije sprejemljiva podlaga za določitev območij pokrajin. Glede na procese v prostoru, povezane z izvajanjem regionalnih razvojnih programov, je vlada dvanajstim območjem statističnih regij, dodala predlog za ustanovitev Savinjsko-šaleške in Spodnjepodravske pokrajine. Prednost delitve na štirinajst pokrajin je v tem, da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci težje sprejeli. Občutek pokrajinske pripadnosti je v veliki meri odraz prepleta fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti, zgodovinskih in kulturnih silnic ter upravno -političnih členitev na ozemlju Slovenije. Predlog členitve Slovenije na štirinajst pokrajin ne prezre dejstva, da je Slovenija pokrajinsko zelo pestra država z veliko geomorfološko razgibanostjo, kar otežuje oblikovanje velikih gravitacijskih regij. Velika reliefna raznolikost z jasno oblikovanimi porečji, pestro pokrajinsko rabo in razvejanim omrežjem naselij opredeljuje izrazito pokrajinsko pestrost Slovenije. Prevlada razpršenega vzorca poselitve in zgolj zasnove policentričnega urbanega sistema so pomembnejše geografske osnove za predlagano regionalizacijo Slovenije. Pri predlogu regionalizacije na štirinajst pokrajin se posebej v povezavi z regijami, v katerih se izvajajo regionalni razvojni programi (statistične regije), pojavljajo območja, za katera je ponovno potrebno pretehtati njihovo vključitev v eno ali drugo pokrajino, zato vlada poziva prebivalce in občine, da posredujejo svoja stališča in pripombe. Poimenovanje pokrajin Pri predlogu poimenovanja pokrajin je prevladala odločitev, da je uporaba pokrajinskih imen nazornejša kot poimenovanje po možnih središčih. Nekatera predlagana imena pokrajin so povzeta po imenih statističnih regij kot npr. Goriška, Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska. Druga predlagana imena pa temeljijo na prevladujoči pokrajinski oznaki npr. Primorska ali Spodnjepodravska pokrajina. Sede2 pokrajine Predlagana regionalizacija temelji tudi na štirinajstih središčih četrte do sedme hierarhične stopnje in njihovih vplivnih območij. To so mezoregionalna središča četrte in pete stopnje ter središči šeste in sedme stopnje. Slednji sta Maribor in Ljubljana. Nekatera središča so dokaj enostransko razvita ali pa imajo skromno gravitacijsko zaledje, pri teh pa je prevladala odločitev glede na realno situacijo v prostoru in navzočnost funkcij državne uprave. Naloge pokrajin Vprašanje oblikovanja območja pokrajine je neposredno povezano z vprašanjem nalog, oziroma pristojnosti pokrajine, finančnimi in drugimi materialnimi viri, ki so pokrajini potrebni za opravljanje njenih nalog. Temeljni namen ustanovitve pokrajin v Sloveniji je decentralizacija oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev ter javno finančnih sredstev z državne na pokrajinsko raven. Predlagana območja štirinajstih pokrajin so bila upoštevana pri pripravi okvirnih določb o decentralizaciji državnih pristojnosti na raven pokrajin in posledično pri določitvi deležev decentraliziranih javnofinančnih virov. Pristojnosti, ki bodo z države prenesene na pokrajine, so javne zadeve regionalnega pomena, ki se nanašajo predvsem na skladen razvoj celotnega območja pokrajine, načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena, stanovanjsko politiko regionalnega pomena, upravljanje z vodami, razvoj prometnega sistema, izgradnja ter vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami regionalnega pomena, razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma. Pokrajine bodo pristojne tudi za razvoj visokega šolstva, znanosti ter razvoj šolstva in športa, za višje in srednje šolstvo, za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, razvoj kulturnih dejavnosti (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje z dediščino in spomeniki), za javne bolnišnice, specialistično zdravljenje, socialni razvoj pokrajine (center za socialno delo, javni socialno varstveni zavodi za otroke in za starejše, materinski domovi, svetovalnice) in drugo. Predlagano je, da bo v okviru svojih pristojnosti pokrajina izvajala lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin in bodo določene z zakonom ali pa s predpisom pokrajine, sprejetim v soglasju z občinami. Predlagani sistemski zakoni, v skladu z ustavo in Evropsko listino lokalne samouprave, zagotavljajo pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in premoženjsko ter finančno avtonomijo, neločljivo povezano s pristojnostmi pokrajine. To pomeni, da imajo pokrajine premoženje in vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo. Premoženje pokrajine je namenjeno izvajanju njenih pristojnosti, viri financiranja (davčni in nedavčni viri), kombinirani s sistemom finančnih izravnav iz državnega proračuna, pa zagotavljajo financiranje nalog. S predlogi zakonov je urejen prenos pravic na stvarnem premoženju države, namenjenem izvajanju decentraliziranih nalog, in prenos ustanoviteljskih pravic v osebah javnega prava tako, da bodo to urejali zakoni, s katerimi bo prenos opravljen. javmi sklajtJ Hi publikc Sln^Eji: XÙ rtjirriljLiii iiJiriirtjjri Sektor za izvajanje spodbud Številka: 801 1-2/2007 Datum: 24. 5. 2007 Zadeva: Poziv interesentom za ugodna posojila Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj Spoštovani. V nadaljevanju vas želimo obvestiti, da bo Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj (v nadaljevanju besedila: Regionalni sklad) na podlagi Poslovnega in finančnega načrta za leto 2007 in sicer v roku meseca in pol do dveh mesecev objavil Javni razpis za podjetniške projekte (v nadaljevanju besedila: javni razpis), na katerega se bodo lahko prijavile vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njihovo pravno obliko (v nadaljevanju besedila: podjetja). Ker se uvrščajo ugodna posojila Regionalnega sklada med Regionalno državno pomoč, mora Regionalni sklad pri dodeljevanju posojil upoštevati 12. člen Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Ur.l.RS, št. 72/2006, s spremembami), ki pravi, da je "Ugodno posojilo, ki vsebuje regionalno državno pomoč je mogoče dodeliti samo, če je prosilec za tako posojilo vložil prošnjo pred začetkom izvajanja projekta in če mu je posojilodajalec pisno potrdil ustreznost projekta. Če se je projekt začel izvajati pred izdajo pisnega potrdila o ustreznosti projekta, projekt ni več upravičen do pomoči. Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko se začno gradbena dela ali je sklenjena prva obvezujoča zaveza za naročilo opreme". V želji, da vam Regionalni sklad čim bolj olajša pridobitev tega potrdila, vse zainteresirane občane obveščamo, da je OBRAZEC B objavljen na spletni strani občina Lukovica www.lukovica.si, lahko pa ga dobite tudi na Občini Lukovica v Šentvidu 16. Potrdilo o ustreznosti projekta oziroma predvidene investicije je neposredno povezano z možnostjo črpanja odobrenega posojila, saj upravičenost stroškov nastopi (se začne) z dnem izdaje potrdila Regionalnega sklada o ustreznosti projekta. Ker so v obrazcu B navedeni le glavni izločitveni kriteriji in ker vam želimo prihraniti neposredne stroške, saj neizpolnjevanje razpisnih pogojev bodočega javnega razpisa oziroma izpolnjevanje izločitvenih kriterijev pomeni neuspešno prijavo na kasnejši javni razpis, vam v nadaljevanju v pomoč podajamo še dodatne razpisne pogoje bodočega javnega razpisa. Hkrati vam podajamo še dodatne upravičene stroške pri velikih oziroma malih in srednjih podjetjih. Dodatni razpisni pogoji - predviden investicijski projekt v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva se: - uporablja izključno v proizvodnem obratu, ki je prejemnik pomoči, - vključi v aktivo podjetja, - obravnava, kot sredstva, ki se amortizirajo, - kupi od tretje osebe po tržnih pogojih (tretja oseba ne sme biti več kot 25 % kapitalsko povezana z upravičencem-lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše od 25 %), - ostane v regiji vsaj 5 let po zaključku predvidene investicije za velika podjetja, oziroma vsaj 3 leta za mala in srednja podjetja. Vlagatelj mora za predviden investicijski projekt zagotoviti lastna sredstva v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov. Dodatni upravičeni stroški za velika oziroma mala in srednja podjetja: razpisu. Vpliva le na datum pričetka nastajanja upravičenih stroškov. (stroški lahko nastajajo šele po prejemu Potrdila o ustreznosti projekta). Regionalni sklad bo razpisal ugodna posojila pod sledečimi posojilnimi pogoji: - obrestna mera: od EURIBOR + 0,25 % do EURIBOR + 1,0 % (odvisno od lokacije predvidene investicije); - skupna doba vračanja posojila: do 20 let (z vključenim moratorijem), pri čemer praviloma ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta; - moratorij na odplačevanje posojila: do 5 let (ni obvezen). Najvišja možna odobritev posojila je praviloma 2 mio EUR na posojilojemalca. Velil(ost podjetja Velilca podjetja Mala In srednja podjetja nematerialne naložbe največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe nI omejitve Vrste dodatnih upravičenih stroši(ov nabavljena osnovna sredstva morajo biti nova, razen če gre za prevzem je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z regionalno državno pomnčjn dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa nI omejitve, razen če gre za prevzem je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z regionalno državno pomočjo dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa v primeru zakupa sredstev (ne pri zemljiščih ali zgradbah) v obliki finančnega zakupa mora biti z zakupno pogodbo predviden obvezen nakup (odkup) sredstev po izteku zakupa zakup zemljišč in zgradb, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju naložbe za velika podjetja in najmanj treh let za mala In srednja podjetja Upravičeni so tudi stroški dela na novo zaposlenih delavœv pri ustvarjanju delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne naložbe za največ dveletno obdobje (bruto plača in obvezni prispevki za socialno varnost) Neupravičeni stroški za velika oziroma mala in srednja podjetja: Velikost podjetja Vrste neupravičenih stroškov Velika podjetja Mala In srednja podjetja nakup transportne opreme (premično premoženje) v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta Strošek davka na dodano vrednost V kolikor ugotovite, da ne izpolnjujete kriterijev navedenih v obrazcu B, je prijava na javni razpis neracionalna, saj bo takšna vloga kot neutemeljena zavrnjena. Regionalni sklad bo za vaš predvideni projekt odobril posojilo le v primeru, če boste po objavi javnega razpisa pravočasno vložili vlogo za odobritev posojila, če bo vloga popolna in če bo utemeljena. Hkrati bo vaš predvideni projekt moral prejeti dobro oceno (doseči bo moral vsaj 50 % možnih točk) in biti konkurenčen med prispelimi projekti. V primeru, da projekt ne bo dosegel polovico od vseh možnih točk, ne bo šel v nadaljnjo obravnavo, četudi ne bi bilo konkurenčnih projektov. V lanskem letu je bilo potrebno za odobritev posojila doseči med 65 in 70 točk. Izpolnitev obrazca B - Vprašalnik za pridobitev Potrdila o ustreznosti projekta vas kot prosilca v ničemer ne zavezuje h kandidaturi za kasnejšo odobritev posojila, niti ne vpliva na rezultat sodelovanja na javnem V primeru, da vam bo Regionalni sklad za vaš predviden investicijski projekt odobril posojilo, boste morali poleg ureditve ustreznega zavarovanja posojila, poravnati tudi (v skladu z sprejetim Tarifnim pravilnikom s spremembami in dopolnitvami z dne 19. 3. 2007): - manipulativne stroške sklepanja pogodbe: 1,2 % od zneska posojila, najmanj 62,59 EUR in največ 417,29 EUR, - stroške vodenja posojila: 4,17 EUR mesečno. Priporočamo vam, da obrazec B čimprej US^EZNO IZPOLNJEN IN PODPISAN dostavite na naslov: Javni sklad RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, s pripisom: PRIDOBITEV POTRDILA O USTREZNOSTI PROJEKTA. Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete na telefonsko številko: (01) 836 19 53 ali obiščete našo spletno stran www.rdf-sklad.si. Vse zainteresirane obCane obveščamo, da je obrazec B objavljen na spletni strani občine Lukovica www.lukovica.si, lahko pa ga dobijo tudi na Občini Lukovica v Šentvidu 16. veliki intervju FRANC KERSNIK Grad Brdo je bil gospodarsko in upravno središče zemljiške gospode, v arhivskih virih se p^ikrat omenja v 14. stoletju. Današnja grajska stavba je nastala v 16. stoletju, nad vhodnimi vrati je vzidana plošča z letnico 1552 z lamberškim grbom. Renesančno podobo gradu je dokumentiral Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske in pripisal, da se je tu nekaj časa skrival iz Ljubljane izgnani Trubarjev sin Felicijan. V 17. stoletju so se lastniki gradu pogosto menjali, od leta 1867 pa do druge svetovne vojne je bilo v gradu okrajno sodišče, v kletnih prostorih pa so bili tudi zapori. Leta 1852 se je v gradu rodil slovenski pisatelj, publicist, notar in politik Janko Kersnik, po njem in njegovih potomcih je danes lastnik gradu njegov vnuk Franc Kersnik. kajti bilo nas je devet otrok, poleti pa so na počitnice prišli še bratranci in sestrične, grad je bil poln otroškega smeha. Poleti nas je bilo vedno čez dvajset na kosilu. Imeli smo tudi kar nekaj pomočnikov, to so bile dekle, ki so skrbele za kuhinjo, živino, otroke, grad, bilo jih je pet in štirje moški. Imeli so svojo kuhinjo, ženske so stanovale v gradu, moški pa v gospodarskem poslopju. Kot otroci smo se po hodnikih lovili in vozili s kolesi, pa tudi z mopedom, imel ga je namreč moj sošolec. V jedilnici je bila miza, ob kateri sedaj midva sediva. Kljub veliki mizi smo se v jedilnici otroci lovili okoli in enkrat celo s kolesom. Žal so se na opečnih tleh poznale sledi kolesa in teta je bila zelo huda. Gospoda Kersnika sem prosila, če mi lahko nekaj več pove o svojih spominih in življenju v gradu. Mojemu povabilu se je z veseljem odzval. Sprejel me je v svoji prekrasni hiši pod gradom pri bajerju, v čudoviti dnevni sobi, za katero mi je povedal, da je v njej pohištvo iz dvanajstih grajskih sob. Presenečena sem bila, kajti g. Kersnik zelo aktivno spremlja vse dogodke in dogajanja, tako na domačem kot tudi slovenskem in svetovnem prizorišču, njegovi spomini so zelo slikoviti in vse letnice in datume je pravzaprav stresal iz rokava. Še vedno priložnostno piše prispevke za različne časopise, na dan, ko sem ga obiskala, pa so bili pri njemu tudi televizijci s TV Slovenija. Prijetno sva pomenkovala in nastal je tale intervju. G. Kersnik, kakšni so vaši spomini na otroštvo, ko ste še živeli v gradu z družino? Mama je skrbela za gospodinjstvo in je vse skupaj vodila, oče pa za gospodarske zadeve. Imeli smo do 20 glav govedi, kar je bilo za tiste čase ogromno, imeli pa smo tudi tri konje. Za časa gradu smo imeli štiri pare konj za sprehode s kočijo in za poljska dela. Velikokrat se je vpreglo tudi štiri konje, kar je bilo še sploh razkošno. Velika je bila družina tudi po očetovi strani, osem otrok, bilo je več deklet kot fantov, zato naš priimek ni šel tako naprej. Za mojo osemdesetletnico sem povabil vse pisateljeve potomce, bilo nas je okoli 120, Kersnikov, kot rečeno, je bilo manj. Jaz sem bil tretji otrok po vrsti, tri sestre sedaj živijo na tem koncu in brat v Ljubljani, torej nas je pet vnukov pisatelja Janka Kersnika. Jaz sem najstarejši in sem v devetdesetem letu, rojen sem bil na začetku februarja leta 1918. Zanimivo je to, da smo imeli lansko leto 69. obletnico mature, organiziral sem jo skupaj s Sadnikarjem. Spomladi nas je bilo še osem, do poletja pa so žal trije umrli, letos smo samo še štirje. Upam, da se bomo za 70. letnico ponovno videli. Zagotovo je bilo na gradu zelo živahno, toliko otrok, ste kdaj tudi kakšno ušpičili? V gradu smo preživeli res brezskrbno in lepo obdobje, vedno je bilo živahno, Kakšen pa je bil grad, je v njem živela samo vaša družina? Grad pa je bil res ogromen, opremljenih sob s starinskim pohištvom je bilo več kot 12, nekaj pohištva nam je uspelo ohraniti, spravili so nam ga ljudje ter ga vrnili, ko smo se vrnili iz Srbije. Ohranilo se je tudi nekaj knjig, kajti ko so nas Nemci izselili, je lahko vsak odnesel s seboj 50 kg prtljage. Žal nimam nobene fotografije notranjosti sob, bile so notranje arkade na tri strani, dvorišče je bilo odprto, hodnik je bil okrog in okrog. Poleg naše družine sta v gradu živela še stric in pa ena teta, torej pisateljeva sin in hči. Ena teta je nekaj časa živela in delala v Trstu kot učiteljica, nato pa v Mariboru, druga teta pa se je poročila z zdravnikom, lastnikom Dolenjskih Toplic. V prvem nadstropju je skoraj polovico zasedala sodnija, še prej je bil tukaj sedež davkarije, ki so jo kasneje preselili v Kamnik, tukaj je bil tudi notar, v pritličju pa so bili zapori za manjše delikte. Kako pa je bilo, ko so vas izselili? Očeta so prvi mesec vojne zaprli, od tam nam je sporočil, naj se pripravimo, da nas bodo selili. Nekaj dni pred selitvijo smo se pripravili, naša teta, pisateljeva hčerka, je takrat, ko so prišli Nemci, popila strup. Ko jo je eden izmed Nemcev, ki nas je selil, videl, je takoj organiziral prevoz do zdravnika in ostala je živa ter se po vojni vrnila nazaj na Brdo. Leta 1941 so nas Nemci izgnali v Srbijo, star sem bil 23 let. V Srbiji smo živeli štiri leta, ko smo se vrnili domov, je bil grad požgan. Najprej smo mislili, da so grad požgali Nemci, kasneje so nam domačini povedali, da so drva iz gozda prinesli partizani in vse skupaj polili s petrolejem ter zažgali. Še danes moram pripovedovati, da Nemci niso požgali nobenega gradu, požigali so partizani in hkrati branili, da bi ljudje gasili. Burger, ki je grad kupil za časa francoske revolucije, je naš najstarejši prednik, njegova hčerka se je poročila s Hoffernom, ki je bil plemiškega rodu, njegova hčerka pa se je poročila z očetom pisatelja Janka Kersnika. Kaj ste v življenju počeli, ste bili v službi? Celo življenje sem kmetoval, študiral sem gradbeno tehniko ter tudi bil absolvent, diplomiral pa nisem nikoli. Na posestvu je bilo potrebno veliko delati, včasih sem veliko delal sam, posestvo je bilo veliko. Dolžina je več kot en km, širina pa več kot pol km. Živine danes nimamo več, imamo samo kokoši in psa ptičarja, ta rod psov je v naši družini že od leta 1935. Kdo vam pomaga, da imate okolico tako lepo urejeno? Do svojega 83. leta sem skoraj celotno posestvo s stroji upravljal sam, nasploh sem veliko delal v življenju ter se veliko gibal. To, kar vidite danes, ni niti približno tako lepo, kot je bilo to včasih; imeli smo svojega vrtnarja, ki se je ukvarjal z urejanjem vrta in okolice. Grajski vrt ob bajerju je bil še zlasti lepo urejen, skozi drevored je bil speljan dovoz h gradu za kočije. Res je bilo lepo urejeno. Danes sam ne morem več narediti toliko, kot sem lahko včasih, pomagajo mi ostali. Kaj je bilo v tej hisi, kjer danes 2ivite? To je bila šupa z zidanimi stebri in lesenimi stenami, notri so bili stroji, deske in ropotija, naprej je bila kočirnica, kjer smo imeli kočije. Bile so fine kočije, eno kočijo še imam, no, to je bolj voz za osem ljudi, kočija je bila praviloma za dva in je bila zelo imenitna. Ena je bila še posebej lepa. Po vojni smo želeli grad popraviti, pa nam niso dovolili, rekoč, zakaj smo pa požgali, če boste sedaj obnavljali, zato smo si uredili bivališče tukaj, kjer živim. Ko smo se vrnili iz Srbije, so šli dva brata in dve sestri študirat v Ljubljano, ostali smo ostali doma. Ker je bila hiša premajhna za našo veliko družino, sem jaz približno 30 let spal v leseni hiši ob bajerju. Ste bili kdaj poročeni? Poročen nisem bil nikoli, ker so bili takrat taki časi, da nobena ni želela priti na kmetijo. Po vojni je bilo življenje na kmetiji slabše kot med vojno. Veliko smo pretrpeli, stalno so bili kakšni pritiski, davek je bil zelo visok, najhujše je bilo, ko so nas, kmete, hoteli spraviti v zadrugo. Še ko smo bili v Srbiji, je Tito govoril, da mora beseda kmet izginiti in naših učbenikov, kmeta so želeli likvidirati, ostali naj bi samo delavci v zadrugah, samostojnega kmeta naj ne bi bilo. Ko je bilo najhuje zaradi visokih davkov, so nam zaplenili še vso živino in stroje. Takrat sem jih uspel prepričati, da nam niso vsega pobrali. Lahko bi nam pobrali vse. Oče je bil takrat popolnoma obupan in vse to samo zato, da bi nas prisilili, da se vključimo v zadrugo. Se je zgodilo, da so prišli in nam vzeli najboljšega prašiča, pozimi so nam pobrali suho meso in mast, pobrali so vso pšenico, to so bili zares hudi časi. Kmet ni smel kupiti kosilnice, to je bilo samo za zadruge. Kmeta so hoteli uničiti. Gotovo si želite, da bi uspeli grad sanirati? Lupina gradu je restavrirana in sanirana, to je bilo narejeno pred nekaj leti, pol je financirala občina, pol pa država. Sedaj sodelujem z občino, da bi sprednji trakt obnovili, pripravljen sem občini odstopiti prostor v gradu za občinske prostore, razmišljal sem tudi o evropskih sredstvih, vendar je papirologija precej zapletena. Menim, da sem upravičen do odškodnine. Takoj po vojni je naokoli hodila komisija, ki je ugotavljala višino škode, ki je nastala med vojno. K nam je prišel sam predsednik komisije, na obrazec je bilo potrebno napisati, kdo je grad požgal, pa je oče rekel, da so ga partizani. Predsednik komisije je povedal, da če bomo to napisali, ne bomo dobili odškodnine, na koncu so zadevo uredili tako, da smo napisali, da so bili vzrok za požig gradu Nemci, kar je bilo res, vendar nismo dobili niti dinarja. V Beogradu je bilo kar precej izplačanih odškodnin, lahko rečem, da so delili denar za socialni mir. Mi pa nismo dobili nič. Po drugi strani pa tudi razumem kmete, ki pravijo, zakaj bi mi država popravljala grad, naj raje asfaltira ceste. Vendar trdim, če mi cel grad popolnoma sanirajo, mi niso še nič 'šenkali'. Po prijetnem pogovoru z g. Kersnikom sva se sprehodila še do bajerja, malce sva posedela na klopci pred leseno uto, barviti spomini na življenje v tistih časih, ko je bilo tudi zanj še vse brezskrbno, so preplavili najin pogovor. Prelepi spomini, za katere se zahvaljujem g. Kersniku, da jih je delil z menoj, ostajajo tudi za mene nepozabni in edinstveni. aktualno TELEFONI IN VRAČANJE VLAGATELJEM V Državni Zbor Republike Slovenije smo prinesli 45000 podpisov za razpis referenduma, na katerem smo nato zmagali in s tem omogočili tudi občanom občine Lukovica do povračila vlaganj. Končno vesela novica - pričelo se bo vračanje vlagateljem v Telekom Slovenije. Občina Lukovica naj bi dobila denar predvidoma do 19. julija 2007. To se lepe napovedi, vendar mora predhodno občinski svet določiti višino vračila vlagateljem. Tu pa se postavlja vprašanje poštenega povračila vlagateljem, ki so prekomerno financirali izgradnjo telefonije v občini Lukovica od leta 1995 do konca leta 1998. Da ne bo pomote glede pridobitve telefona v do takrat še nerazvito telefonsko območje občine Lukovica. Ja, bila je ogromna pridobitev, vendar za kakšno ceno. V tistem času, ko so sklepali pogodbo, je bil v Ljubljani priključek ovrednoten na 25.000 sit, v Mengšu 65.000 sit, pri nas pa 103.000 in še prispevek za izgradnjo TK omrežja in posodobitve treh telefonskih central, ki pa je znašal nadaljnjih 100.000 sit. Leta 1999 sem v imenu civilne iniciative občanov občine Lukovica vložil zahtevo za vračanje preplačanega deleža po ceni notranjega odkupa delnic (9120 sit/delnico), kot so jo imeli možnost odkupiti delavci Telekoma Slovenije. Zal sem takrat na občinskem svetu doživel posmeh in užaljenost župana in svetnikov, češ ali mi potem nismo nič naredili. Ja, sem odgovoril, da so pripeljali telefon v občino, kar je vsekakor velik dosežek, vendar bi si to za politični uspeh lahko šteli le v tem primeru, če bi v občino pripeljali telefonijo po 25.000 sit za priključek. Predvsem pa, da je občina Lukovica poslala občanom v podpis anketni list in dopis, na katerem je pisalo, da se mora do petka 22. 12. 1995 oddati anketni list. Skratka, izsiljevanje nemočnih s pozicije monopolista občine, ki je vodila vse postopke. Hkrati so občane obvestili, da bodo cene za priključek ostale naslednjih 5 let, v kolikor bo kdo na novo naročil telefonski priključek, nespremenjene. Navedel bom nekaj podatkov o takratni finančni konstrukciji izgradnje telefonije v občini Lukovica zaradi boljšega razumevanja in pogleda na vračanje danes. Pogodba je bila sklenjena 11. 3. 1996 med Telekom Slovenija in občino Lukovica v višini 440 milijonov sit. Od tega naj bi investitor Telekom prispeval 120 milijonov sit, občina Lukovica (občani) 130 milijonov ter DARS 80 milijonov sit. Kot nam je vsem znano, je občina Lukovica imela tri zaključke (fešte ob izgradnji telefonije, vendar vse do danes ni znano, za kaj in kje se je dejansko denar porabil ter v kakšni višini. To vprašanje je na mestu, saj vlagatelji ne bi dobili nazaj preplačanih sredstev, ker nas je zakon izločil (po zakonu se bi vračalo do leta 1995). Zato smo zbrali preko 45000 podpisov za referendum in nato na referendumu tudi zmagali. Tako smo se izenačili z ostalimi vlagatelji v Telekom Slovenije. Občina je nato vložila zahtevek za 220 milijonov sit vračila. Ponovno vprašanje: kje je ostalo 220 milijonov iz naslova telefonije? Po zadnjih podatkih pa se je občina pogodila z državnim pravobranilstvom za 140 milijonov za 1000 priključkov. Ali 189.835,62 sit/ priključek ali 792,17 evra. Če 792.17 evra delimo z dve, dobimo 396.09 evra na priključek. Zakaj ta primerjava? Ker bo občina iz te vsote hotela dobiti nazaj 'svoj delež'. Sam bom zagovarjal, da dobimo povrnjeno nazaj vsaj tisto protivrednost, ki smo jo vložili brez obresti - tako je bil napisan tudi zakon o vračanju. To pa je takratna vrednost preplačila 100.000 sit v protivrednosti nemške marke, preračunane v evro, kar bi znašalo 417.29 evra. Če pa bi dobili za takratnih 100.000 sit 9 delnic Telekoma Slovenije, bi dobili na Ljubljanski borzi na četrtek, 14. 6. 2007, vrednost za eno delnico 417.29 evra, ali skupno vrednost devetih delnic 3755.61 evra. Kot nujni ukrep župana Mateja Kotnika pa predlagam, da imenuje komisijo, ki bo podrobno pregledala in preiskala vse finančne zaključke o izgradnji telefonije v občini Lukovica. V tistem času se je gradila AC skozi našo občino in bil je čas tranzicije, ki so jo nekateri znali zelo dobro izkoristiti pri velikih investicijah. Zato se še enkrat sprašujem, zakaj Občina Lukovica ni vložila zahtevka za 440 milijonov SIT?! Upam, da bom naslednji članek pisal, ko boste že dobili nazaj povrnjena sredstva. Sedaj po 11 letih ugotavljam, da ni bil zaman ves vložen trud in bom lahko rekel: Projekt se bo zaključil vsaj moralno dobro, ne pa pošteno in prav. Za civilno iniciativo vlagateljev v Telekom v občini Lukovica A Danilo Kastelic Viri: Osebni arhiv, arhiv Občine Lukovica, Ljubljanska borza, foto arhiv Kastelic Javna razgrnitev Prostorske strategije Občine Lukovica Na javno razgrnitev prostorske strategije se je odzvalo veliko občanov, predvsem lastnikov zemljišč, gradbenikov in nepremičninskih agentov. V imenu RRD ali Regijske razvojne družbe so obširno predstavili prostorsko strategijo Vera Rutar ter predstavniki občine. Ko so prišla na vrsto vprašanja, so nekateri lastniki zemljišč v zmoti spraševali povsem druge reči, kot pa je bil predmet obravnave. Prišlo je celo do preglasne razprave v dvorani. "Skrajšaj svoj govor, saj nisi lastnik zemljišča in se te nič ne tiče." To je presegalo vsako mero dobrega okusa dialoga, saj je bil verjetni vzrok takšne nestrpnosti le pohlep po tistem, kar naj bi lastniki od tega zaslužili s prodajo. Možno je, da so lastnikom zemljišč trgovci z nepremičninami že plačali predpogodbeno plačilo, ki pa je pogojeno s potrditvijo razvojne strategije občine. V nasprotnem primeru pa bi morali lastniki vrniti zlate evre, ki so jih morda že porabili. Vse skupaj je postajalo vedno bolj neznosno, zato sem zapustil Kulturni dom Janka Kersnika v Lukovici. T Î' Občani v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici na javni razgrnitvi A Danilo Kastelic ak^^alno Odbor za prostor Odbor za prostorsko planiranje občine je bil konstituiran 24. aprila 2007. Na svoji drugi seji 21. maja se je odbor prvič seznanil s strategijo prostorskega razvoja in obravnaval predlog Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Lukovica, ki ga je predlagatelj župan Matej Kotnik dal v javno razpravo. Odbor je ob obravnavi predloga odloka SPRO podal naslednje mnenje: • Odbor je imel generalno gledano premalo časa za temeljit pregled gradiva - Odloka SPR0 in vseh strokovnih podlag (dva delovna dneva). Kartografsko gradivo je neustrezno in iz njega ni možno razbrati (razen večjih načrtovanjih posegov v prostor) vseh načrtovanih dejavnosti na območju občine. Odbor želi tudi informacijo o že obstoječem fondu stavbnih zemljišč v občini Lukovica • Predviden je neenakomeren prostorski razvoj občine s težiščem stanovanjskih in proizvodnih dejavnosti v zahodnem ravninskem delu občine na najboljših kmetijskih zemljiščih. Odbor predlaga, da se razvoj enakomerno usmeri tudi v vzhodnem delu doline Črnega grabna (Krašnja, Blagovica, Trojane). Hkrati ugotavlja, da ni izdelan variantni predlog eventualne spremembe namembnosti zemljišč med obstoječo AC in regionalno cesto RII 447. • Strategija ne upošteva mnenja Projektnega sveta, da se planirani deponiji - odlagališče v Prevojskih gmajnah spremeni namembnost v prvotno stanje ter da je poseg na najboljša kmetijska zemljišča v zahodnem delu občine v takem obsegu (36 ha) nesprejemljiv. Prav tako ne upošteva sklepa Občinskega sveta občine Lukovica iz prejšnjega mandata, da trasa bodočega plinovoda ne poteka po območju občine. Načrtovana trasa v strategiji lahko marsikaj tudi prejuducira ... • Zaradi preteklega načrtovanja prostorskega razvoja občine je danes močno prisoten problem obstoja stavbnih zemljišč znotraj posameznih naselij, za katera kmetje plačujejo nadomestilo, kljub temu da jih uporabljajo za kmetijske namene. S strokovnega stališča namreč takšnih zemljišč ni mogoče izvzeti iz poselitvenega območja naselja, ki mora biti zaokrožena celota. • Predlog bi moral v večji meri upoštevati potrebe domačega prebivalstva. Odbor želi dobiti pregled nad obravnavanimi vlogami, prav tako tudi vpogled v strokovne podlage - analize o kvaliteti najboljših kmetijskih zemljišč. Komunalna infrastruktura v hribovitem svetu je prepuščena individualnemu reševanju. • Skladno s predvidenimi širitvami in zaokrožitvijo naselij je nujno določiti tudi bodoči razvoj družbene in gospodarske javne infrastrukture in s tem preprečiti nove finančne probleme občini ter določiti jasno vizijo razvoja občine, ki ni nujno povezan z nekontrolirano pozidavo. • Analiza finančnih, socialnih in ekoloških posledic predlagane strategije prostorskega razvoja na splošno bivanjsko okolje občanov občine Lukovica sedaj in za naslednje generacije ni narejena. A Tomaž Močnik, predsednik odbora Gradi se nova osnovna šola Blagovica Tako otroci kot tudi učitelji že težko čakajo na izgradnjo nove osnovne šole Blagovica, kamor se bodo vselili letošnjo jesen. Nova osnovna šola na 220 m2 adaptiranih in 1.200 m2 novih šolskih površin bo velika pridobitev za Blagovico, otroci pa se najbolj veselijo nove telovadnice, ki jo do sedaj sploh niso imeli. Nova šola bo namesto do sedaj 4 razrednih oddelkov sprejela 5 oddelkov osnovnošolcev. Velika želja staršev osnovnošolskih otrok je bila že od nekdaj, da osnovna šola v Blagovici ostane; stara šola je bila zgrajena leta 1978, delno sanirana leta 1981, a ni več zadoščala potrebam, standardom in številu otrok, ki so jo obiskovali. Skladno s strategijo enakomernega razvoja krajev v občini Lukovica se je leta 2002 pričel pripravljati ureditveni načrt in usklajevanje z Ministrstvom za šolstvo za adaptacijo stare in dodatno izgradnjo nove osnovne šole. V začetku leta 2004 se je pričel pripravljati investicijski projekt, jeseni 2006 pa je bil pričetek gradnje. Zaključek del in vselitev v nove šolske prostore sta predvidena za letošnjo jesen. V času adaptacije šole poteka pouk v gradbiščnih objektih - pisarnah. Tu je sedaj 74 otrok od prvega do četrtega razreda, nova šola pa bo sprejela preko 100 otrok od prvega do petega Nova osnovna šola v Blagovici se razreda. Investicija delne adaptacije stare in izgradnje nove osnovne šole Blagovica, ki je zahtevala tudi obsežno spremembo zunanje ureditve, je vredna 2 mio EUR, od tega je 70 % sredstev za investicijo zagotovila Občina Lukovica, 30 % pa je primaknila še država. Potok Zlatenščica, ki teče mimo šole, je velikokrat poplavljal ter večkrat poplavil staro osnovno šolo, zato je bilo potrebno regulirati rečno strugo ter na novo izgraditi most in prestaviti dovozno cesto do šole. Otroci so v stari šoli najbolj pogrešali telovadnico; do sedaj so morali telovaditi kar na šolskih hodnikih. V novi šoli bo telovadnica, v izmeri 10 m X 20 m, na veliko veselje otrok omogočala normalen potek športne vzgoje, v popoldanskem času pa bo na voljo športnim društvom. V novi osnovni šoli bo 5 učilnic s pripadajočimi kabineti, kuhinja, zbornica, knjižnica, izboljšani bodo sanitarije ter šolske garderobe. Kljub temu da so pred vrati šolske počitnice, ki se jih tako učenci kot učitelji že zelo veselijo, vsi skupaj komaj čakajo, da se jeseni ponovno zberejo in pričnejo s poukom v novi šoli. Hram učenosti v Blagovici je velika pridobitev za kraj, pa ne samo za učence in učitelje, tudi za vse krajanke in krajane, ki bodo lahko svoj prosti čas preživeli športno, v novi, sodobno opremljeni telovadnici. g|asi|o občine Lukovica iz naših krajevnih skupnosti V KS Blagovica novo igrišče s pripadajočim večnamenskim objektom Novo igri{(e v Blagovici Staro igri{ce se umika {oli in cesti V Blagovici je na pobudo krajanov zgrajeno novo nogometno igrišče s pripadajočim košarkarskim igriščem in igriščem za odbojko. Staro igrišče je bilo potrebno zaradi izgradnje nove osnovne šole prestaviti na novo lokacijo. Župan je prisluhnil željam krajanov, zraslo je večnamensko igrišče s pripadajočim objektom. "Začeli smo lansko leto jeseni, zaradi izgradnje nove osnovne šole Blagovica je bilo potrebno staro igrišče prestaviti. Nogometnega igrišča ne koristijo samo krajani Blagovice, koristijo ga tudi krajani KS Trojane in KS Češnjice," pove predsednik KS Blagovica Anton Pogačar. Krajani so zahtevali, da se nogometno igrišče uredi s pripadajočimi tribunami. Za izgradnjo novega nogometnega igrišča je pol sredstev namenila Občina Lukovica, četrtino sponzorji, ostalo pa krajani KS Blagovica, za izgradnjo je bilo potrebnih preko 3.500 udarniških ur prostovoljnega dela krajanov. Vložek, ki ga je občina Lukovica vložila v izgradnjo novega igrišča, je vsekakor upravičen, kajti koristili ga bodo tako šolarji, kot ostala društva in tudi vse krajanke in krajani okoliških vasi. Blagovičani so hvaležni županu Mateju Kotniku in svetnikom Občine Lukovica, ki so podprli predlog za izgradnjo novega igrišča in prisluhnili, da tovrstno igrišče krajani potrebujejo za bolj kakovostno družabno in športno življenje. Igrišče je namenjeno igranju nogometa, košarke ter odbojke na mivki, tribuna za potrebe različnih športnih turnirjev se gradi, sprejela bo 200 gledalcev. V novozgrajenem objektu ob igrišču je prostor za glasbeni ansambel, sejno sobo, kuhinjo, sanitarije in kopalnico. Objekt bo na voljo vsem društvom Blagovice, po dogovoru s krajevno skupnostjo pa bo možno objekt tudi najeti. "Še enkrat bi se rad zahvalil županu Mateju Kotniku in vsem občinskim svetnikov, občinski upravi, Tomažu Cerarju in seveda vsem sponzorjem, še zlasti pa krajanom, kajti brez njihovega prostovoljnega dela bi bilo vse skupaj veliko težje," za konec pove Anton Pogačar. A Katarina Poročilo o samogradnji sprejemnikov sončne energije (SSE) Na 2. redni seji sveta KS Zlato Polje 30. 1 1. 2006 je bila dana pobuda za samogradnjo SSE in je bila na omenjeni seji tudi sprejeta. Po anketi med vsemi stalno prijavljenimi krajani (potekala je med 2. 12. in 12. 12. 2006) je bilo čutiti kar precejšen odziv (24 zainteresiranih). 17. 1. 2007 ob strokovni predstavitvi vodje projekta ZRMK Ljubljana inž. Malovrha je interes zainteresiranih krajanov zaradi predvidene višine stroškov precej upadel, v dveh primerih je bila izgradnja sistema SSE nemogoča. Zaradi finančne pomoči pri sami izdelavi SSE v smislu bolj racionalne rabe energije, zmanjševanja onesnaževanja okolja z emisijskimi plini in dvigom kvalitete življenja krajanov je bila na občino dana prošnja za subvencioniranje (dopis 260/2007 z dnem 24. 1. 2007) - po zgledu kamniške občine s sočasnim vabilom za ogled poteka dela. Odgovora in ogleda žal ni bilo. V dnevih do 31. 1. 2007 so sledile korekcije (upad) interesentov ob sočasnem zbiranju ponudb potrebnega materiala za samogradnjo SSE. Od prvotno 24 interesentov z 92 enotami se je izoblikovala skupina 12 interesentov s 53 enotami. Določili smo termin, in sicer 16. 17. 2. 2007 za izdelavo SSE. V prvih dnevih februarja je sledila dobava potrebnega materiala (barvnih kovin, kaljenih stekel brez vsebnosti železa, izolacijskega materiala ter dobava materiala avstrijskega zasebnika). V petek, 16. 2. 2007, na sam dan pričetka del je bilo potrebno še dostaviti delovne mize iz ZRMK-ja. Prve ure je z nami sodeloval vodja projekta inž. Malovrh, ravno tako tudi pri prvi vgradnji v strešno konstrukcijo, nadaljevali smo sami. Za izdelavo je bilo potrebno realizirati 212,5 delovnih ur oziroma 4 delovne ure na 1/SSE (število ur vgradnje v konstrukcije, inštalaterska ter kleparska dela niso zajeta). Samo delo je bilo razdeljeno na več postopkov, in sicer: priprava pločevine, priprava SSE, obdelava na delovni mizi s spajkanjem ter čiščenje. Vse pripravljene SSE je bilo potrebno ob vedrem vremenu in popolni jasnini še prašno pleskati (od 11. do 15. ure je sončno sevanje najmočnejše in s tem oprijem solarnega laka najboljši). Sledile so posamične vgradnje s kleparskimi deli, doinštalacije ter posamičnimi zagoni. Prva vgradnja je bila 10. 3. 2007, prvi zagon individualnega sistema je bil opravljen 25. 3. 2007, zadnji pa 28. 5. 2007. Lastniki zaključenih sistemov kandidiramo na razpisu za pridobitev subvencij iz naslovov racionalne rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih (prvi razpisni rok se je zaključil 26. 4. 2007). Cena posameznega sistema je bila odvisna od števila SSE, načina vgradnje (vgrajeno v strešno konstrukcijo oz. samostojno konstrukcijo), dolžine dvižnih vodov ter stanja pripravljenosti že obstoječega sistema sanitarne vode. Cenovni razpon se je tako gibal med 1650 in 3000 eur vgrajenim v strešno konstrukcijo in 5000 eur vgrajenim na samostojno konstrukcijo. Pred pričetkom del je bila izrečena želja, da ob zaključku projekta samogradnje SSE v sestavu novega sveta KS Zlato Polje zaključimo člani 'samograditeljske skupine Zlato Polje' z dobrim piknikom, kar smo tudi storili 27. 5. 2007 med 12. in 22. uro. Družabno popoldne je ob hrani, pijači in sproščeni družbi hitro minilo. Vsem sodelujočim, še posebej pa inž. Matjažu Malovrhu, kleparjema in vodovodarjema se člani skupine zahvaljujemo. A Štefan Pavlič, vodja skupine Zlato Polje Dela so potekala v Podgori pri "Sp Potratovih" Piknik z druiabnim srečanjem iiz n^š^h k^a^'^^^^h sk^p^os^^ PRAZNIK V KS RAFOLČE Včasih nam čas prehitro beži, včasih se zdi, kot da spi _ Vsakdo mu da svoj obraz, ki v sebi skriva zmago in poraz. S temi besedi sem začela kulturno prireditev, ki je v nedeljo, 10. 6., v čudovito sončnem dopoldnevu potekala pod šotorom na novem športnem igrišču v Rafolčah. Krajani krajevne skupnosti Rafolče smo to dopoldne doživeli nepozaben dogodek. Dan je bil prežet s čustvi. Kamor koli ti je segel pogled, povsod je bilo lahko videti nasmejane obraze, na katerih se je odražalo zadovoljstvo nad opravljenim delom. Proslavljali smo odprtje kanalizacije, ki je bila zgrajena v Rafolčah in zgornjem delu Vrhovelj. Poleg tega največjega projekta smo obeležili tudi rekonstrukcijo javne razsvetljave, posodobljeno hidrantno omrežje, nekaj asfaltiranih cest in priklop na javni vodovod v Straži. Prireditev sama po sebi za marsikaterega zunanjega opazovalca morda res ni bila nič posebnega. Posebno in neponovljivo je dejstvo, da je ta dogodek povezal in zbližal krajane celotne krajevne skupnosti. Tako kot v dobrih starih časih, ko je čas tekel še počasi, smo stopili skupaj, poprijeli za delo in dokazali, da zmoremo skupaj veliko več, kot si sploh lahko predstavljamo. Celotno prireditev smo organizirali in izvedli krajani sami. Na njej so nastopile vse generacije - od najmlajših do najstarejše krajanke. Rozalija Iglič, Aleševa mama, je lani obrnila stoti list v svoji knjigi življenja. Še vedno je zdrava, čila in polna energije. Kljub častitljivim letom je bila zvezda prireditve, saj nam je pokazala, kako svečano zazvenijo zvonovi izpod njenih, še vedno spretnih rok. Dokazala je, da ji tudi spomin še ne peša, saj nam je povedala pesem, ki se jo je naučila v ranem otroštvu. Ob tej priložnosti smo ustanovili tudi 'Rahuški' ansambel in pevski zbor, ki je s svojim ubranim petjem očaral zbrane poslušalce. Vadili in sestankovali smo po domovih, saj krajevna skupnost na žalost nima svojih prostorov, kjer bi se lahko srečevali. Kljub prostorskim težavam nam je uspelo doseči zastavljeni cilj. Prireditev je stekla brezhibno. Marsikdo je imel občutek, da na njej nastopajo pravi profesionalci. Nam pa je uspelo predvsem zato, ker smo vsi sodelovali s srcem. Vsem nastopajočim in organizatorjem se iskreno zahvaljujem za pomoč pri pripravi in izvedbi prireditve. Občini Lukovica pa se zahvaljujemo za pomoč pri izpeljavi projektov. Če pa bo vas, spoštovani bralci, pot kdaj slučajno zanesla v Rafolče, boste tik pred vasjo prečkali most preko Vrševnika. V vasi pa boste morda lahko slišali koga, ki si prepeva pesem 'Čez Rahuški most', ki je bila napisana ob tej priložnosti in vse bolj postaja 'rahuška' himna. A Urša Iglič V KS Rafolče svečano odprtje komunalne infrastrukture "V občini Lukovica se nahaja vas Rafolče. Tu živimo pridni in delovni ljudje. Zadnja leta smo se trudili, da bi v naši krajevni skupnosti izboljšali življenjske pogoje. Z dobro voljo nam je to tudi uspelo, zato pripravljamo prireditev s svečanim odprtjem komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, nove ceste), s katero želimo proslaviti naše delovne uspehe in se zahvaliti vsem ljudem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali, da smo dosegli zastavljene cilje" so bile uvodne misli predsednika Sveta KS Rafolče Marjana Kvedra v vabilu na prireditev, ki je bila v nedeljo, 10. junija 2007. Marjan Kveder se je na veseli prireditvi zahvalil najbolj zaslužnim. Zahvalno plaketo so prejeli: Janez Bernot, Antonija Rotar, Roman Štrukejj, Franc Pezdirc, Inge Waschl, Aleš Stražar, Občina Lukovica, župan Matej Kotnik, Tomaž Cerar, Anastazij Zivko Burja, Matjaž Skočaj, Ladislav Potočnik. Posebne zahvale pa so šle: Viktorju Serši, družini Demšar, Borisu Jeretini, Francu Kersniku, podjetju Hofer, podjetju Mita. A Katarina Predsednik KS Rafolče Kvedir Marjan s soprogo Peregrinov sejem v Lukovici V Kmečkem glasu smo lahko pred časom prebrali o dobro obiskanem Peregrinovem sejmu v Lukovici. Pisalo se je davno 1865, ko so v Lukovici imeli kar štiri do pet sejmov, saj jim je pravico, s katero so lahko organizirali sejme, podelila cesarica Marija Terezija. Sejmi so bili včasih dobro obiskani, v zadnjem času pa z veliko dobre volje TOD Brdo Lukovica zopet dobivajo na veljavi. Letošnji Peregrinov sejem je kljub razkopanemu središču Lukovice - kaj bo tam nastalo bomo videli čez čas - dobro obiskan. Pohvaliti velja predvsem zmanjšanje števila prodajalcev z razno manjvredno kramo ter poudarek na domačih izdelkih in pridelkih. Predstavitve posameznikov, ki v Črnem grabnu ustvarjajo tudi umetnine, poživijo že tako zanimiv sejemski prostor, kjer lahko dobiš od avta do rožice, vmes pa se ustaviš in poskusiš to in ono in greš domov sit in zadovoljen, saj si se poleg zgoraj naštetega srečal tudi z mnogimi prijatelji in znanci od tu in tam. Tu ne morem kaj, da ne bi omenil prizadevnih članic Društva podeželskih žena, kajti po njihove dobrote hodi gospoda celo iz Ljubljane Malce več reklame bi zaslužila razstava del domačinov v dvorani, saj mnogi zanjo niso vedeli in so enostavno šli mimo. Ker se iz sejma v sejem boljšata tako ponudba kot obsejemska dejavnost, bo mogoče že na naslednjem Lukovem sejmu kaj novega in zanimivega, zato: oglejte si ga. A djd Cvetoča Golica Cvetoča Golica, ponos naše domovine, spomladanskega pohoda krajanov Zla- Skupinska slika pred povratkom z Golice Avtobus s preko štiridesetimi pohodniki nas je odpeljal proti Lukovici, nato pa nas je pot vodila v smeri Gorenjske. Skozi okna smo opazovali okolico, veliko pozornosti pa je pritegnila gradnja povezovalnega dela avtoceste na Gorenjskem. Topli sončni žarki so nam sledili, ko je avtobus na Jesenicah zavil desno in po ovinkasti cesti peljal še dobrih petnajst minut navzgor, nakar se je ob robu zaustavil. Oprtali smo nahrbtnike in jo mahnili v smeri Golice, seveda pod nazorom obeh vodičev Marjana Korošca in Toneta Bernota. Kot ponavadi so mladi popolnili vrsto v prvi polovici, starejši pa so počasi zaostajali. Nekje na polovici pohodne poti smo si privoščili postanek in malico, za nekatere pa je bil to zapozneli zajtrk, ter tako delno razbremenili nahrbtnike. "Gremo naprej," se je zaslišal glas vodiča in že smo nadaljevali začrtano pot. Ob nenehni spremljavi žgolenja ptic smo se povzpeli visoko v hribovje, kar se nam oko zazre v kočo, poleg katere se razprostira pobočje, prekrito s tisočerimi cvetovi belih narcis. Prispemo do koče na Golici (1835 m), kjer je bil za nekatere prvi del pohoda končan, drugi pa smo se odpravili še naprej do Zgornjega roba, od koder se nam pogled zazre v dolino sosednje Avstrije. Med dobro uro postanka se okrepčamo, odžejamo in v prijetnem druženju tudi skupaj fotografiramo. Nastopi čas odhoda v dolino, kjer nas čakata avtobus in prijazen voznik prevozništva Cerar iz Doba, ki nas udobno in varno pripelje do naših jeklenih konjičkov ob zlatopoljskem igrišču. A Tone Habjanič anketa ANKETA Na pikniku v Rafolčah sem se pridružila razigranim otrokom ter jih povprašala, kako težko že čakajo na poletne šolske počitnice, kaj bodo počeli med počitnicami, kam se odpravljajo, kakšen uspeh bodo imeli v šoli in česa se najbolj veselijo v poletnih dnevih, ko ne bo šolskih obveznosti. Prijetno smo kramljali, povedali pa so mi tole: Lenart Gerčar iz Dupelj, 5. c razred OŠ Janka Kersnika "Zelo se že veselim počitnic, moj uspeh bo prav dober, kmalu bomo odšli na morje na Hrvaško, zelo se pa že veselim počitnic pri babici in dedku na Jesenicah, kjer bom igral nogomet, odpravili se bomo na izlet v hribe, odšli bomo na Bled in v Bohinj. Pri dedku in babici je res zelo luštno. Udeležil se bom tudi duhovnih vaj v Želimljah in na Pohorju, tam bomo tudi veliko igrali nogomet, imamo zelo zanimive teme in je sploh zelo zabavno." Elvis Reichard iz Rafolč, 3. b razred OŠ Janka Kersnika "Letošnje leto bom odličen, zelo se že veselim počitnic, s kolonijo se bom odpravil na morje na Krk, veliko se bom potapljal ter nabiral školjke, skakal bom salto v vodo, zelo pa se že veselim tudi počitnic s starši, odpravili se bomo na morje v Pineto, ker imam veliko prijateljev. Na morju bom pojedel veliko sladoleda, zelo pa mi je všeč tudi to, da sem lahko malce dlje zvečer pokonci, ne maram pa morskih jedi. Na morju zelo rad gledam sončni zahod in skačem s pomola v morje. Doma bom igral računalniške igre, pomagal bom očiju v delavnici, kjer skupaj popravljava traktorje." tm /i i Jan Demšar iz Rafolč, 3. razred OŠ Janka Kersnika "Moj uspeh bo prav dober, 5 točk mi je zmanjkalo do odličnega uspeha, med počitnicami bom veliko igral računalniške igre, čez en mesec pa grem na morje. Na morju se bom vozil s kolesom; 'fural' se bom po zadnjem kolesu, veliko bom na igrišču, s prijatelji bom igral nogomet, veliko bom plaval, potapljal se bom do globine 6 metrov, iskal bom školjke in tekmoval z očkom, kdo zdrži dlje pod vodo. Plaval bom 'kravel, z mamo in atom se bom vozil s čolnom, z atom bova lovila ribe in se basal s sladoledom." Danica Reichard iz Rafolč, 4. razred OŠ Janka Kersnika "V šoli bom prav dobra, zelo se že veselim počitnic, odšla bom na morje, kjer bom skakala v vodo s pomola, igrala se bom s prijateljicami, nabirala bom školjke v morju in na v mivki ter se potapljala. Jedla bom veliko sladoleda, plavala ter zelo uživala v prostih dnevih. Rada tudi pomagam mamici pri pripravljanju kosila in pospravljanju." Urban Štiftar, 2. razred OŠ Janka Kersnika "Počitnic se že zelo veselim, z bratcem Domnom se bom veliko igral z lego kockami in avtomobilčki, veliko bom tudi zunaj, odšel bom tudi na morje, z babi se bom vozil s kolesom, igrala bova badminton ter se sprehajala okoli Gradiškega jezera. Odšla bova tudi v Snovik, kam na obisk ter na Brezje, doma bom igral računalniške igre. Očiju bom pomagal pri košnji trave, peljal pa me bo tudi z motorjem. Dobil bom tudi kaj novega." Filip Pirnat s Korena, 3. b razred OŠ Janka Kersnika "Počitnic se že zelo veselim, letošnje leto bom odličen, čez 20 dni grem že na morje v Novi grad. Na morju mi je zelo všeč to, da gremo zvečer na sladoled, lahko sem tudi dlje časa pokonci, veliko se bom kopal, zelo rad skačem v vodo. Ko pridem domov, bom s prijatelji igral računalnik, veliko bom na nogometnem igrišču s prijatelji, pomagal pa bom tudi očiju v pivovami Rokovnjač. V pivovami zelo rad pomagam pri točenju piva ter pospravljam. Nato gremo drugič na morje na Lošinj." Eva Kveder s Prevoj, 2. a razred OŠ Janka Kersnika "Počitnic se že zelo veselim, veliko se bom igrala, odšli bomo tudi na morje na Pag z mamico in očkom. Na morju se veliko kopam, z očkom se 'tunkava' in igrava z blazino ter skačeva v vodo bombico. Zvečer gremo vedno skupaj na sladoled, mami mi bo kupila verižico in uhančke, veliko se bom igrala z žogo, ko pa bom doma, se bom veliko igrala s sošolkami." Lara Puc iz Rafolč, 3. razred OŠ Jurija Vege in Maja Pungerčar iz Rafolč, OŠ Janka Kersnika "S šolo bomo obiskali Gardaland, nato grem z bratrancem, pradedkom, mamo, stricem in teto na Djerbo, z dedijem in babico bomo šli na morje v Simonov zaliv, nato bomo odšli na morje še z mamico in očkom, vendar še izbiramo kraj. Na morju bom jedla veliko sladoleda, plavala v morju in bazenu ter se vozila s čolnom. Doma se bom veliko rolala ter skrbela za svojega zajčka, vozila se bom s kolesom. Moj šolski uspeh pa bo odličen." Maja "Zaključujem 2. razred, med počitnicami se bomo hodili kopat na bazen, s sestrično Laro bom odšla v Gardaland, na morje se bomo odpravili v Izolo in na Veliki Lošinj. Na morju bom skakala na trampolinu, pojedla bom veliko sladoleda, se rolala, mamica mi bo tudi kaj kupila, zapestnico ali verižico." otroci ŠOLARJI SI ZASLUŽIJO POHVALO Minilo je še eno šolsko leto - polno velikih in majhnih uspehov, veselja, skrbi, velikih in majhnih težav, odgovornosti, zavzetosti, in seveda tudi joka, trme, jeze, navdušenja, izgubljenih in pozabljenih šolskih potrebščin, nalog in obveznosti _ Prišel je čas za podelitev spričeval na katera pa ne smemo gledati preveč strogo. Smisel ocenjevanja naj ne bi bilo tekmovanje med sošolci, pač pa tekma s samim seboj. Ob koncu šolskega leta vsekakor ne skoparimo s pohvalami, ne glede na to kakšno spričevalo otrok prinese domov. A delimo jih premišljeno. Pohvalimo otroka na tistem področju, kjer si res zasluži in za tisto, kar je bilo še posebej poudarjeno in se s tem strinjamo tudi sami. Vsekakor moramo razumeti, da ni nujno, da je naš otrok v vsem najboljši. Pogosto pozabljamo, da se je otrok v enem samem šolskem letu ogromno naučil. Ozrimo se nazaj in se vprašajmo, kaj je znal ob vstopu v šolo in kaj zna sedaj. Res je, pri nekaterih je bil napredek večji, pri drugih manjši, a nekaj truda, veselja, prizadevanja in zanimanja je vložil vsak otrok in z njim tudi starši. Kakorkoli že, tudi zadnji šolski dan, posebno kadar gre za prvošolčke, velja preživeti praznično. Skupaj z otrokom se veselimo tistega, kar smo dosegli, in ne poudarjajmo tistega, česar nismo. Zdaj je tudi čas za spomine. Kolikokrat se je otrok šele v postelji spomnil, koliko naloge ima še za naslednji dan in kaj vse mora prinesti. Morda bomo pogledali kaseto ali zgoščenko z nastopa na šolski proslavi, gotovo se bomo spomnili, kako smo skupaj raziskovali, izdelovali, malce naveličano poslušali, ko je vadil branje, pomagali pri pisanju spisov _ In nenazadnje. Otrok bo prinesel iz šole popisane zvezke, risalni blok poln čudovitih risbic, zraven pa še vrečko izdelkov. Nikar ne zavrzimo tega, saj bodo to nekoč nenadomestljivi spomini. Samo enkrat v življenju se je učil črke in številke in samo takrat je pisal tako prisrčne spise ... A Igor Fabjan Veselje v OŠ Krašnja ob koncu šolskega leta DOBRODELNA PRIREDITEV V KORIST ŠOLSKEGA SKLADA SPEV MLADOSTI - CVET RADOSTI Tradicionalna prireditev v korist šolskega sklada OŠ Janka Kersnika Brdo vsako leto v maju, mesecu ljubezni, mladosti in brsteče narave zbere učenke, učitelje, starše in dobre ljudi v skupnem dobrodelnem srečanju. Ne gre samo za nabiranje prispevkov, s katerimi pomagamo družinam, da se učenci v čim večjem številu lahko udeležijo šol v naravi in taborov. To je tudi priložnost, da učenci pokažejo sposobnosti in veščine na različnih področjih ter rezultate svojih prizadevanj v interesnih in izvenšolskih dejavnostih. Ne nazadnje so to trenutki, ko se srečamo v sproščenem, spodbudnem vzdušju, preživimo nekaj dragocenega časa ob zabavi, smehu in dobri volji. Gre za izjemno priložnost, da že v pripravah na prireditev povežemo niti v trikotniku učenci — učitelji- starši, v trikotniku, ki ga večkrat poudarimo kot najpomembnejšega pri vzgojnem delu. Ko sem se ob zaključku prireditve pogovarjala z učenci, so rekli: "Zal je lahko tistim, ki niso prišli!' Res je, ob tako bogatem programu smo pričakovali več staršev z otroki. Še posebej zato, ker s sredstvi od te prireditve polnimo šolski sklad, iz katerega potem na prošnje staršev pomagamo učencem pn plačilu šole v naravi ali tabora. Zbrali smo 578,95 EUR , in to polovico od prodaje hrane in pijače, polovico pa smo nabrali med udeleženci. Je to uspeh? Je to tisto, za kar smo organizatorji —delavci šole in ena članica upravnega odbora šolskega sklada izmed staršev— delali več kot mesec dni? Ne vem, vsak naj sam pri sebi premisli in oceni. Nam v šoli zmanjkuje motivacije in zagnanosti, da bi s tem nadaljevali. Ko sredstev v šolskem skladu ne bo več, ne bo več pomoči za naše učence. Želimo si, da bi šolski sklad vodili starši in dejavno sodelovali pri organizaciji take prireditve, ki zahteva veliko časa, truda ter zavzetosti. Ni prijetno hoditi in telefonirati naokrog, prositi za finančno pomoč, povabiti goste in pripraviti program, potem pa s strahom pričakovati, koliko bo udeležencev. Prepričani smo, da bi nam pri vsem tem starši lahko pomagali, saj gre za naše skupno dobro. Letos nas je vodila misel, da nas življenje prehiteva, da nimamo časa (si ga ne znamo vzeti?) ne zase ne za naše otroke. Zeleli smo vsaj za nekaj ur ustaviti čas, se prepričati, da lahko vsakdo utrga trenutek za skupno dobro, še posebej, če je povezano s sprostitvijo, rekreativno dejavnostjo, prijetnim druženjem. Šport je področje, kjer je toliko različnih možnosti za naše mlade, da si pridobijo samozavest in zavest o pomenu zdravega načina življenja, da se bodo znali upreti neprimernim stvarem, ki jih ponuja današnji čas. Vendar tega ne zmorejo sami. Tu smo tako starši kot pedagoški delavci tisti prvi, ki postavljamo temelje in smo vzor. V imenu učencev in delavcev šole se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in vsem, ki ste prišli, še posebej pa našim gostom in tistim, ki ste prispevali v šolski sklad in sponzorjem prireditve. A Zdenka Pengal, ravnateljica V četrtek, 24. 5. 2007 se je odvijal že 6. Spev mladosti v naši občini. Tokrat je bil malo spremenjen. Z odra v kulturnem domu v Lukovici smo ga prestavili na šolsko igrišče. Najprej nas je z govorom pozdravila naša ravnateljica Zdenka Pengal. S tem je tudi odprla Spev mladosti. Temu so sledile športne zaprisege dveh odličnih športnikov naše šole, Petre Pavlič iz 9. in Uroša Klopčiča iz 8. razreda. Od direktorja zavoda za Fair play smo prejeli Sporticus tablo z navodili za pošteno igro. Temu so sledili zanimivi intervjuji s tremi dobrimi športniki, Ireno Avbelj, Robertom Kranjcem in Dušanom Mravljetom, ki sta jih pripravili učenki 9. razreda - Vesna Čebulj in Katarina Štupar. Učenke, ki obiskujejo izbirni predmet ples, so se predstavile z dvema plesnima točkama, ritmične gimnastičarke plesnega kluba Bleščica pa so prikazale del svojega tekmovalnega programa. Na koncu kulturnega dela prireditve smo se športnikom zahvalili, da so se odzvali našemu vabilu, oni pa so si vzeli nekaj časa za obiskovalce - odgovarjali so na zastavljena vprašanja, razdelili slike in avtograme. Kmalu se je začel športni del. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi dejavnostmi, kot so nogomet, lokostrelstvo, tek, različne družabne igre, odbojka, aerobika, _ Ogledali smo si lahko še prav poseben avto - buggy - za tekmovalne vožnje po terenu in se pogovorili s članoma Mustang kluba Domžale Stanetom Sušnikom in Metodom Vidergarjem. Da obiskovalci niso ostali lačni in žejni, je poskrbela učiteljica za gospodinjstvo, Urška Presečnik. Za prijetno vzdušje je poskrbel učitelj za glasbo Jaka Hawlina ter ansambel fantov iz petih razredov. Mislim, da nam je letošnji Spev mladosti dobro uspel. Bil je poseben, ker je bil program spremenjen iz kulturnega v športni. Jaz osebno sem se imela super. Ines Božič, 9. c otroci VTISI UČENCEV 4. B Ko sem prišel na vhod, smo dobili posladek in prispevali za šolski sklad. Gledali smo prireditev. Igrat sem šel nogomet. Moral bi biti daljši. Ko smo nehali, sem šel igrat golf. Bilo je zelo zanimivo. Nato sem se preizkusil še v lokostrelstvu - zadel sem v rumeno. Bilo mi je zelo všeč. (Tomaž Pevc) Ko sem prišel na Spev mladosti, sem se malo začudil, ker nisem videl nobenega sošolca. Najprej sem zagledal Katjo, nato Grega, Nino, Leo in na koncu še Tomaža. Osemletka se je zbrala za nogomet, zato da bo igrala proti četrtemu razredu devetletke. Pri nas je en učenec manjkal in zato sem poklical Žana Žaka iz 3. b devetletke, ker je zelo dober v nogometu in brez njega ne bi zmagali. Potem sem šel na lokostrelstvo, drugič sem streljal s takšnim lokom, zato nisem bil dober. Ko sva šla z mami teč na 40 korakov in bila izenačena (6,3 sekunde), sva s tekom odprla to dejavnost. Oba sva dobila po en bonbon. Drugi sta bili Nina in njena mami, bili sta tudi izenačeni. Potem smo med seboj tekmovali še otroci od pol ure do ene ure in pol. Potem sem šel še malo na golf. Ko so šli sošolci in sošolke domov, sva ostala sama z Gregom in sva šla poslušat Tristana, ki je igral na bobne. Potem sva se z mami odpravila domov. Na Spevu mi je bilo zelo lepo. (Nik Potočnik) Na Spev mladosti sem šla z Nino Matovina. Najprej sem se udeležila igre "med dvema ognjema". Potem sem poslušala intervju z Robertom Kranjcem in eno skakalko z balonom. Videli smo tudi dekleta višjih razredov, ki so zaplesala. Na Spevu je bilo poskrbljeno tudi za glasbo, ki je bila zelo dobra. Jaz sem se prireditve udeležila sama, zato sem tekla na 40 korakov z Nikovo mami Karmen. Skratka, bilo je zelo dobro in zelo sem se zabavala. (Lea PestDtnik) Meni je bilo vse zelo v redu, razen oder je bil premajhen. (Katja Cerar) Meni je bilo zelo v redu. Najbolje mi je bilo, ko sem se udeležila igre "med dvema ognjema" in teka na 40 metrov. Tekla sem z mami, Evo, Mitjem in Nikom. Z mami sva dobili medaljo, z ostalimi pa samo bonbone. Bilo mi je zelo všeč in hotela sem ostati še dlje. (Nina Matovina) Ko smo imeli Spev mladosti, mi je bilo zelo super in zabavno. Imela sem se lepo. Všeč mi je bilo, ko smo se šli "med dvema ognjema" in ko smo tekli na 60 metrov. Tekla sem z mami, Nino in Gregom. Všeč mi je bilo tudi, ko smo punce zaplesala. (Eva Šimc) ZAHVALA Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi letošnjega dobrodelnega druženja Spev mladosti - cvet radosti 2007: • Nataši Vidergar, ki je edina od staršev pomagala pri organizaciji • Marjanu Štruklju, ki se je dogovoril z znanimi športniki in jih pripeljal na Brdo • Ireni Avbelj, Robertu Kranjcu, Dušanu Mravljetu, voznikoma Mustang kluba Domžale - Stanetu Sušniku in Metodu Vidergarju, ki so si vzeli čas in se prijazno odzvali našemu vabilu • Cvetličarni Polonca iz Lukovice • Gostilni pri Čebelici z Brda • RCU • gospe Vajde iz Blagovice • Avtocenteru Vadjunec d.o.o. • Opoju d.o.o. • Impulsu d.o.o. • Kmečkemu hramu • Žitu Delavnico adventnih venčkov je obiskalo kar 63 otrok Zaključek Slomškovega bralnega priznanja 18. maja dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu potekal zaključek Slomškove bralne značke. Na prireditvi, ki sta jo povezovala Ana M. in Marko J., so nastopajoči povzeli dogajanje v minulem šolskem letu, gostje pa so nato podelili zaslužene nagrade. Po uvodnih besedah avtorice letošnjih šmarnic, gostje Mire Dobravec, je za mikrofon stopila predstavnica animatorjev Bogdana Gerčar, ki je predstavila izvajanje celotnega projekta bralne značke. Navedla je kar nekaj statističnih podatkov. Letos je Slomškovo bralno priznanje osvajalo 63 bralk in bralcev, od tega je 54-im uspelo. To pomeni, da je 54 otrok, starih med sedem in petnajst let, prebralo vsaj 3 knjige, kar je pogoj za prejem priznanja. Večini bralk in bralcev pa ni šlo samo za priznanje in so tako skupno prebrali 462 knjig, kar je več kot lani. Otroci in njihovi animatorji so se dobivali na 26 srečanjih, ki so jih večinoma izvedli v brdskem župnišču (najemnina brezplačna), kjer imajo celo majhno knjižnico z okoli 200 različnimi knjigami. Ga. Gerčarjeva je posebej poudarila, da ta župnijska knjižnica ni in ne bo konkurenca ostalim (javnim/šolskim) knjižnicam in da se tu najdejo knjige, ki so redko v ospredju knjižnih polic, pa zato niso nič manj zanimive. Izdelovali so tudi adventne venčke, uspešno leto pa zaključili z izletom v Ponikvo, rojstni kraj A. M. Slomška, po katerem se imenujeta tako, kot ste opazili, tako bralno priznanje kot šentviška dvorana. Na prireditvi so torej s priznanji, ki so jih podeljevali domači župnik Andrej Svete ter gostja Berta Golob najmlajšim in domači župnik ter Miha Herman najstarejšim nagradili 54 otrok. Da omenjena statistika ni zanemarljiva, je potrdil obisk Mihe Hermana, pobudnika gibanja za Slomškovo bralno priznanje, sicer župnika v Slomškovi rojstni župniji. Izrekel je nekaj besed o projektu, ki se praktično izvaja četrto leto zapored, sama ideja pa se je porodila ob Slomškovi beatifikaciji (posvetitvi za blaženega) leta 1999. Danes se v Sloveniji za bralno priznanje poteguje že 4600 otrok. Razgibana prireditev ob zaključku Slomškove bralne značke je potekala na zelo visokem nivoju, glede na to da so se mnogi prvič znašli v pomembnih vlogah. Dobra ura in pol je minila hitro, odigranih je bilo nekaj dialogov, bralke in bralci so jaigrali na harmoniko, zapeli nekaj pesmi, zastavili vprašanja gostom in se nasploh izkazali. Čestitke. Naj ob koncu v imenu hvaležnih bralcev "projekta Slomškovega bralnega priznanja na Brdu" pošljem izjemno zahvalo gospe Zinki Meden in njenemu možu Antonu, ker sta pogostokrat prav ona zaslužna, da stvari potekajo tako uspešno in gladko, kot so potekale do sedaj. A Besedilo: Rok Avbelj Foto: R. A. in Z. M. ZAKLJUČEK CICIBANOVIH URIC Meseca maja so se zaključile tudi cicibanove urice na PŠ Blagovica, kamor so vključeni predšolski otroci iz tega okoliša. V vsem tem času smo se enkrat tedensko družili in se ob tem zelo zabavali. Seveda smo se veliko igrali, saj je potreba po igri pri otrocih še zelo močna. Otroci se s pomočjo igre tudi učijo in osvajajo razna nova znanja. Zanje je vse igra. Veliko smo tudi peli, risali, barvali in še marsikaj. Posebno pozornost dajemo branju pravljic, s katero začenjamo vsako naše druženje. Pridruži pa se nam tudi miška Šiška, ki je velika ljubiteljica pravljic. Otroke obišče tudi na domu in skupaj z njihovimi starši bere pravljice, otrokom pa nato pričara lepe sanje in jim med spanjem pove tudi pravljico na uho, če le to verjamejo. Ne boste verjeli, koliko pravljic zna povedati miška Šiška. Kar povprašajte otroke. Sedaj pa so pred nami dolge in doživetij polne počitnice, oktobra pa se zopet srečamo. Lepe počitnice vam želiva miška Šiška in vzgojiteljica Sergeja. otroci KAKO SMO ZAKLJUČILI BRALNO ZNAČKO NA OŠ ROJE Ob začetku šolskega leta smo učitelji povabili učence k sodelovanju pri bralni znački. To je prostovoljna dejavnost, ki lepo obogati prosti čas. Učence smo seznanili z naslovi in številom knjig, ki jih je potrebno prebrati do konca šolskega leta. Ker imajo nekateri učenci naše šole težave pri branju, jim berejo pravljice njihovi straši, učitelji in drugi vzgojitelji. Za ohranjanje pridobljenih navad, jih v višjih razredih spodbujamo, da čim pogosteje obiščejo knjižnico in posežejo po knjigi. Ko učenci knjigo preberejo, pridejo v knjižnico, kjer knjižničarki ustno obnovijo knjige. V domišljiji ponovno podoživijo usodo junakov in skušajo dojeti sporočilo knjige. V razredih s prilagojenim programom so učencem knjige prebrale njihove učiteljice. Nato so zapeli primerno pesem, z rokami pokazali in dramatizirali vsebino knjige. Dogodke iz pravljice so celo narisali in izdelali živali iz kaširanega papirja, prilepljenega na balon. Ze nekaj dni pred podelitvijo priznanj ob zaključku bralne značke, so učenci ugibali, kakšna darila bodo dobili. Pričakovanje je naraščalo in doseglo svoj vrhunec 7. junija dopoldne, ko smo se učenci in učitelji zbrali v telovadnici. Prisotne je pozdravila knjižničarka, ki je vsem izrekla čestitke in pohvale ob doseženem cilju. Učencem, ki se zaradi telesnih okvar srečujejo z večjimi težavami pri branju kot njihovi sovrstniki in so predvsem zelo odvisni od pomoči pri branju, ki jim jo nudijo njihovi starši, učitelji in drugi vzgojitelji, je bila namenjena posebna pohvala. Nato se je predstavila mladinska pisateljica Tatjana Kotelj. Povedala nam je, kaj čuti pisatelj, preden začne pisati. Navdih za eno od svojih knjig je našla v učenki naše šole Ani, ki je zelo nadarjena slikarka. Vsak človek v sebi nosi veliko talentov, s katerimi lahko na svoj način služi človeštvu. Sledila je podelitev priznanj in knjižnih daril. Vsak učenec je bil poklican po imenu. Prišel je na oder, kjer je s ponosom prejel svoje knjižno darilo in diplomo (knjige sta nam poklonila MK in pa Dnevnik). Pet učencev je bilo posebej pohvaljenih, ker so med šolskim letom prebrali več knjig, kot je bilo potrebnih, in so prejeli še majice ali knjigo. Vsak udeleženec je bil deležen tudi pohvale in zabavnega opisa svojih bralnih navad. Med njimi so bili tudi učenci, ki so se na začetku šolskega leta prijavili k bralni znački, pa jim je v sredini leta vnema popustila, vendar so bralno značko, ob vzpodbudi učiteljev vseeno opravili. Vesel nasmeh na obrazu in iskrice sreče v očeh otrok, ko so ob stisku rok dobili priznanja za svoj trud, so zelo zgovorno pripovedovale o notranji radosti. Vsak nagrajenec je bil deležen tudi obilnega aplavza. Nato nam je spregovorila ravnateljica gospa Bogataj. Pohvalila je prizadevnost učencev, da radi berejo in jim izrekla želje, da ohranijo ljubezen do branja vse življenje. Poudarila je pomen kvalitetnega izbora knjig, ker se glede želj in zanimanj mladih bralcev razvija in potrjuje užitek ob branju, ki je ključen za to, da bodo vzljubili branje (za vse življenje). Nato je dogodek popestril še klovn, ki se je oblečen v barvito oblačilo in z rdečimi lasmi ves čas predstave trudil, da bi bil čim bolj neopazen. Nasmejal nas je s svojimi hudomušnimi šalami in rokohitrstvom. Prireditev smo zaključili s sadnim sokom, obenem pa se še posladkali z jabolčnim zavitkom ali pa s krofom (hrano in klovna so ljubeznivo prispevali iz sosednjega MC Donald's - a). Sladoleda, ki ga je poklonil Family Frost, zaradi hladnega dne nismo pojedli, vendar nas je osvežil ob drugi priložnosti. Po dveh šolskih urah smo se poslovili dobro razpoloženi in bogatejši za lepo izkušnjo z mislijo, da radi beremo tudi med počitnicami. A Irena Jarc ZBIRAMO STAR PAPIR Na PŠ Blagovica smo meseca maja zopet organizirali zbiralno akcijo papirja in poglejmo, kaj so ob tem zapisali učenci. "Papir je narejen iz dreves. Naša šola je zbrala veliko papirja. Kontejner za papir je bil na pol poln. Star papir zbiramo že zelo dolgo. Nekateri so prinesli res veliko papirja." (Gašper Per, 2. d) "Star papir zbiramo zato, da pridelujejo novega in da ne posekajo veliko dreves. Učiteljice so prosile učence, da prinesejo star papir, ki ga ne rabijo več. Pred šolo smo imeli kontejner za papir, ki so ga nato peljali v papirnico." (Tjaša Zordani, 2 .d) "Star papir zbiramo za šolo. Zberemo ga in ga damo prenoviti v nov papir. Kar dobimo denarja, kupimo, kar je potrebno. Ne dobimo ga veliko, a z njim lahko vseeno še kaj kupimo. Tudi letos mo ga veliko zbrali." (Metka Urankar, 4. h) "Zbiramo ga za šolski sklad. Za zbran papir dobimo denar, ki gre za šolski sklad. Iz šolskega sklada vzamemo denar in kupimo vse potrebno za šolo. Tudi v prihodnje pripeljite papir in ga stresite v zbiralnik. Veseli bomo vašega prispevka." (Miha Karner, 4. h) A Sergeja Križnar, vzgojiteljica ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Šolsko leto se s polno paro približuje koncu, tiktakajo že skoraj zadnje minute in počitnice nas že vztrajno vabijo novim dogodivščinam naproti. Vsako leto se poslovimo na malo drugačen način. Letos smo se učiteljice odločile, da se vsi razredi skupaj poslovimo ob prijetnem druženju z otroki in njihovimi starši kar na novem igrišču, ki je ob enem velika pridobitev za kraj. Za začetek smo pripravili krajši kulturni program, kjer so se predstavili otroci po razredih, nato pa se sledile družabne športne igre, kjer so sodelovali tako otroci kot starši. Bilo je res zabavno in prav vsi so dali vse moči od sebe in se trudili po svojih najboljših močeh. Nekaj moči smo potrebovali seveda še za vzpodbujanje in navijanje. Da pa nam moči ne bi čisto pošle, je gostinsko podjetje s Trojan sponzoriralo golaž, ki je šel še kako v slast. Prispevki pa so bili namenjeni za šolski sklad, prav tako denar od prodaje izdelkov, ki so jih izdelali otroci. Na koncu smo tako dobili zmagovalce, ki smo jim podelili nagrade, ki jih je prispevalo podjetje Helios iz Domžal. K sreči nam je bilo vreme naklonjeno in smo prireditev izpeljali do konca tako, kot smo si zastavili. Seveda pa gre zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali, se udeležili ali karkoli prispevali k temu, da smo se lahko imeli lepo. Kljub prijetnemu druženju smo se na koncu nato poslovili do naslednjega šolskega leta, ki bo še kako hitro zopet tu. Vendar do takrat pa so pred nami zaslužene počitnice in želim, da jih kar se da lepo preživite. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica izobraževanje Akademija dr. Jožeta Pučnika Udeleženci Akademije dr. Jožeta Pučnika V aprilu se je pričelo izobraževanje v Akademiji dr. Jožeta Pučnika v Ljubljani, na katero sem bila s strani ŽO obljubljanske regije predlagana tudi jaz. Udeleženci predavanj oz. izobraževanja so iz celotne Slovenije, kljub velikemu zanimanju nas je bilo sprejetih samo 40 slušateljev. Predavanja se vrstijo ob sobotah, teme so aktualne za sedanji politični čas in za priprave na predsedovanje EU v prihodnjem letu. Predavatelji so vidne osebnosti v političnem življenju, tako smo poslušali predavanja dr. Franceta Cukjatija, predsednika državnega zbora, dr. Anžeta Logarja, glavnega mednarodnega tajnika SDS, mag. Zvoneta Zinrajhe, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. Pred zaključkom nas čaka še seminarska naloga iz poljubno izbrane teme. Po uspešnem zaključku bomo prejeli diplome iz rok predsednika vlade Janeza Janše. Vsa predavanja in usmeritve so namenjene volitvam v prihodnjem letu, ko se bodo ustanavljale pokrajine in z njimi pokrajinski sveti ter odbori. Po predavanju Zdenke Simčič, ki nam je predstavila protokol RS, smo si ogledali še predsedniško palačo, kjer smo se za spomin tudi slikali. V Sloveniji se je te dni mudil tudi mednarodni predavatelj Jan Erik Surotchek iz Bratislave, direktor (IRI) International Republik Institut, ki je udeleženkam predaval v angleščini retoriko javnega nastopanja pred kamero in srečanja ter pogovore z odgovori na novinarska vprašanja. Bilo je zelo zanimivo in poučno, saj smo se soočile s tremo in hitrim mišljenjem ter kratkimi in jedrnatimi odgovori. Na tem izobraževanju smo sodelovale samo ženske svetnice občinskih svetov . A Ivanka L. Vidmar Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naS logistiini center na Prevojah išiemo sodelavca/-ko v logistiki (skrajšan delovni čas) Vaše delovno mesto obsega: • pripravo produktov za dobavo poslovalnicam s pomočjo modernih transportnih naprav, • skrb za red in čistočo v logističnem centru. Od vas piiîakujemo: • motiviranost ter veselje do timskega dela, • zanesljivost, natančnost ter prilagodljivost, • urejen videz. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje In pestro delo, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnje v slovenščini ali nemščini, z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter vsemi dokazili o uspešno zaključenem šolanju. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-črnuče TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA SEMZOR VRHTOSRA ŠPORTMA OBLAČILA Prťvn|e pfi ienividu 1225 Lukovica ici.: 01/723 52 tó, Haï: Dim 69 32 nicítoíe1®vůlji.net. www.motoiít.u kultura Veronikin koncert Oče in mama, ki izhajata iz naših krajev, mama je Golaževa iz Vrhovelj, oče Pezdirčev iz Prapreč, bi bila verjetno sila ponosna na svojo malo deklico. Drugače je Pezdirčeva družina na splošno znana, da ji glasba ni deveta vas in je s posluhom bogato obdarjena. In iz tako dobre osnove mora nekaj nastati. Šest let učenja v Glasbeni šoli Domžale pusti za sabo lepe in tudi manj lepe spomine. Neštete vaje in še enkrat vaje mnogim odvzamejo veselje, da bi prišli do cilja. Ob podpori in z velikim razumevanjem svojih profesorjev je takole malce 'naslonjena' na mag. Veroniko Šarec, v njej je namreč vedno našla neko pozitivno energijo in oporo, prispela do končnega cilja, zaključnega koncerta na orglah v cerkvi Device Marije v Ljubljani - Polje. Ob tem je končala še škofijsko gimnazijo in se vpisala na pedagoško fakulteto, smer likovna pedagogika. Dolg seznam skladb na koncertu pod naslovom Glasbena gostija je bil razvrščen v predjed, glavno jed s prilogo in sladico in ker smo bili pridni pri uživanju, smo bili deležni še 'repeteja'. Prisluhnili smo delom znanih tujih in domačih mojstrov, seveda vse izvajano na kraljici cerkvenih glasbil. Za začimbe je poskrbel Dominik Kozjek z igranjem na kornofon in priznati je treba, da sta se glasova orgel in trobila sila lepo ujela v zelo akustični cerkvi. In na koncu še drugi del koncerta - prijeten klepet ob prigrizku in kozarčku piva Rokovnjač. Vsem, ki ste ostali doma in niste prišli na koncert, naj zapišem, da je na seznam organistov po zaslugi profesorjev Glasbene šole Domžale in zaradi njene velike vneme vpisana Veronika Pezdirc. In ker so njene korenine tu v naših krajih in iz njene župnije do nas ni tako daleč, jo mogoče kdaj v bližnji prihodnosti vidimo in ji prisluhnemo tudi v kateri od naših cerkva. A djd David je zahteven program opravil z odliko David zaključil nenavadno Ni v navadi, da nižjo glasbeno šolo učenec zaključi s svojim koncertom in ob tem hkrati opravi izpit. Ravno to se je sredi maja zgodilo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, ko je David Avbelj na tak način uspešno zaključil 6. razred (zadnji razred) nižje gl. šole učenja trobente. Ker so tovrstni koncerti prej izjema kot pravilo, sem se odločil, da napišem nekaj o tem. David se je za samostojni koncert odločil, ker je vedel, da bo zahtevan in zahteven repertoar sposoben izpeljati. Jasno je, da vendarle več kot pol ure samostojnega programa pri taki starosti ne moreš izpeljati, zato je v goste povabil trobentača z Moravškega Vida Capudra. Tako je bil to koncert dveh trobentačev, ki končujeta nižjo glasbeno šolo trobente. Fanta sta se nekajkrat izmenjala na odru, za klavirjem ju je spremljal Tomaž Pirnat, profesor teorije glasbe. Vmes pa so že tako pester program še olepšali drugi učenci glasbene šole, med njimi pevski zbor Brdis pod taktirko g. Pirnata ob spremljavi izjemno nadarjene pianistke Ane Stoschitzky. Tako David in Vid kot ostali nastopajoči so se zelo izkazali. Zahteven program sta odigrala izvrstno. Poleg Davida omenjam Vida zato, ker je naslednji dan prav Vid imel enako nalogo odigrati samostojni koncert in tako opraviti izpit v domačem kraju. Podobno je David naslednji dan gostoval na Moravškem. Po zaključku koncerta je sledila še zakuska ob dobri kapljici vina in slastnih dobrotah iz domače kuhinje. Po besedah Tomaža Pirnata je tak način opravljanja izpita na Brdu dokaj ne poznana stvar, medtem ko imajo v Domžalah to bolj v navadi. Da se samostojni koncert izpelje, sta potrebna predvsem volja in želja kandidata. Vsekakor je nivo koncentracije že med samimi pripravami na zaključni koncert mnogo višji in tako učenec kar se da korektno opravi zadnji letnik nižje glasbene šole. Je pa to tudi odlična priložnost predstavitve kandidatovih vrlin inštrumenta javnosti. Med drugimi take 'solo' koncerte obiščejo predstavniki godbe, za katere je to odlična priložnost, da spoznajo nove kvalitetne glasbenike, ki jih kaj hitro povabijo, da nadaljujejo svojo glasbeno pot v večjih glasbenih zasedbah. Vsekakor je David dokazal, da s trudom prideš daleč, menda že igra v godbi. Naj se praksa takih samostojnih koncertov nadaljuje, saj prinaša veliko lepega in koristnega. Prav gotovo pa bo dogodek najlepše ostal v spominu prav Davidu, malemu mojstru trobente. A Rok Avbelj Foto: Simon A. kultura Uspešen zaključek tečaja orientalskega plesa na Brdu Letošnji tečaj prve stopnje orientalskega plesa, ki je potekal vsak torek ob 18. na Brdu, smo uspešno zaključili! Ob koncu zadnjega tedna našega tečaja smo imeli namreč v Kamniku v Domu kulture nastop na zaključni produkciji KUOD Bayani. Tečaja, ki je potekal od novembra, se je bolj ali manj redno udeleževalo 16 udeleženk zelo različnih starosti. Po nekaj mesecih se je tistim, ki smo sodelovale že od začetka, pridružilo še nekaj novih članic, ki smo na koncu tako sestavljale zares simpatično in zanimivo plesno druščino. Žal se končnega nastopa 5 naših članic ni uspelo udeležiti, ostalih 11 pa nas je res pridno vadilo na torkovih vajah, tako da smo naš nastop s svečkami uspešno izvedle. In še nekaj o sami zaključni produkciji - v okviru KUOD Bayani so štiri izvrstne plesalke, ki poleg samostojnih in skupnih nastopov organizirajo tudi različne tečaje orientalskega plesa ter različne tematske delavnice. Na produkciji so tako nastopile tečajnice različnih stopenj in različnih stilov, svoje bogato plesno znanje pa so pokazale tudi naše 'učiteljice'. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila naši potrpežljivi učiteljici Nataši Kočar, katere tečaji so bili resnično profesionalni in nabiti s plesnim znanjem, ki nam ga je znala duhovito, a zelo učinkovito posredovati. Plesalke imamo zdaj tri mesece počitnic, oktobra pa spet nadaljujemo in komaj čakamo, da nadgradimo naše (začetno) znanje. V oktobru je zaradi velikega zanimanja načrtovan še dodatni termin - za začetno skupino plesalk. Za vse dodatne informacije (tudi za poletne tečaje orientalskih plesov) pokličite na 041 826 372 ali pa si podrobnosti oglejte na spletni strani www.kuod-bayani.com. A Majda Odprtje sezone v Poletnem gledališču Studenec Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v letošnji sezoni predstavlja 7. kulturni poletni festival na letnem gledališču Studenc pri Domžalah, ki ga vsako leto obišče do 15 tisoč gledalcev. Festival se je tudi letošnje leto pričel v cerkvi sv. Lenarta v Krtini s koncertom pevskega zbora pod taktirko Karla Leskovca. To je eden mlajših slovenskih pevskih zborov, ki ga sestavljajo študentje, ki so obiskovali Škofijsko gimnazijo. Primorsko dramsko gledališče je z groteskno farso z naslovom Kako smo ljubili tovariša Tita je navduševalo številčno občinstvo 9. junija. " To ni norčevanje iz tistega časa, tudi ni poveličevanje in tudi ne nostalgija," pove Stane Stražar. V glavni vlogi je zablestel vedno odlični Gojmir Lešnjak Gojc, ki je na dnevih komedije 2007 v Celju za glavno vlogo v tej komediji prejel nagrado kot komedijant večera.. 15. junija je bila velika glasbena prireditev 40. letnica Koncertov iz naših krajev. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenije, ki jo vodi Janez Dolinar, sovoditeljica pa je bila tokrat Natašo Bolčina Žgavec. Poleg skupin iz zamejstva so nastopili tudi ansambli: Mladi Dolenjci, Korenine, Pogum, Dori, Spev, Zlati muzikanti, Veseli svatje, Storžič, Tapravi faloti, Juhej, Rosa, Navihanke, Ljudske pevke ...Bilo je veselo in zabavno. 24. junija je Studenec gostil Darjo Švajger, Laro P Jankovič, Romano Kranjčan, Jureta Ivanušiča, bil je Večer šansonov in zimzelenih melodij. Domača osrednja predstava za male in velike z naslovom Kekec je pač Kekec, znana Vandotova zgodba, tokrat v priredbi Toneta Partljiča in v glasbeni priredbi Urbana Kodra, je komična špasna domača predstava za majhne in velike otroke. Premiera bo v petek, 20. julija 2007, ob 21. uri, ponovitve pa: 21., 22., 27. in 28. julija 2007 ob 21. uri 3. in 4. avgusta 2007 ob 21. uri 24., 25. in 26. avgusta 2007 ob 20.30 KD Miran Jarc in Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Domžale, pripravljata 15. septembra za zaključek festivala Večer s Tomažem Habetom in Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik ter Orkestrom slovenske vojske. Tomaž Habe je iz svojega opusa izbral tiste stvari, ki so prijetne za splošni glasbeni okus. Lepo vabljeni v prijeten ambient poletnega gledališča Studenec, dodatne informacije lahko dobite na tel. 01/724 95 32 in 01/721 14 19. A Katarina Šentviški zvon Mešani pevski zbor Šentviški zvon je vse zveste poslušalce in ljubitelja petja navduševal na svojem letnem koncertu, ki je bil v soboto, 9. junija, v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Tokrat so gostili komorni moški pevski zbor Zvon in Jakobskega Dola. kultura Svoje aktivnosti razširjamo tudi v letošnjem letu Veliko je že bilo vprašanj, kaj dela in s čim se ukvarja Turistična zveza občine Lukovica (TZOL). Nekaj besed o TZOL. Ta je nastala, lahko mirno rečem, na mojo pobudo v času nastanka nove občine Lukovica. Turistična zveza ima v tem času štiri dejavnosti, in sicer: - Turistično olepševalno društvo Lukovica - Turistično društvo Gradišče - Turistično društvo Preserje pri Lukovici - Društvo podeželskih žena Lukovica Naloga TZOL je, da spremlja in spodbuja včlanjena društva pri izvajanju celotnega programa, ki si ga vsako društvo postavi v začetku leta. Na koncu leta pa odbor TZOL, ki je sestavljen iz nekaj članov vsakega društva, razdeli finančna sredstva po uspešnosti realiziranega letnega plana vsakega društva. Finančna sredstva turistična zveza dobi vsako leto iz proračuna Občine Lukovica. TZOL ima tudi svoj letni program. Ze nekaj let izvajamo ocenjevanje lepo urejenih kmetij in individualnih hiš v naši občini. Pri izbiri kmetij in hiš nam zelo pomagajo krajevne skupnosti naše občine. Zato že v tej priliki prosim tudi letos za pomoč krajevne skupnosti kot leta poprej, da nam do 15. julija pošljejo seznam kmetij in hiš za ocenjevanje. Pozivam tudi vse občane, da pomagajo svojim predstavnikom KS pri izbiri kmetij in hiš. Vsaka KS lahko prijavi največ 4 kmetije in 4 hiše. Komisija, ki šteje 4 člane, bo vršila ocenjevanje v drugi polovici julija ali v začetku avgusta. Podelitev nagrad in priznanj pa bo predvidoma 2. septembra na dan prireditve pod geslom Utrip vsakdanjega življenja skozi čas v naši občini, ki jo organizira TZOL. S prireditvijo smo začeli lansko leto in po vidnem uspehu smo se odločili, da tudi letos organiziramo prireditev pod istim imenom. Pričakujem, da se bodo vsa društva, skupine in posamezniki, ki so sodelovali že lansko leto, odzvali povabilu tudi letos. Pričakujem pa tudi, da se bodo letos odzvali povabilu tista društva, skupine ali posamezniki, ki lansko leto niso sodelovali na prireditvi. Še ena novost letos za naše občane. TZOL bo v kratkem uradno odprla turistično pisarno z uradnimi urami -dvakrat po 4 ure tedensko. Lokacija turistične pisarne je pred vhodom v Občino Lukovica. Termin delovanja turistične pisarne bo objavljen naknadno. Zelo sem vesel in hvaležen, da je tej pobudi prisluhnil in jo tudi podprl župan občine Lukovica Matej Kotnik. Hvaležen sem tudi za finančno podporo delovanju TZOL. Z odprtjem pisarne hočemo širši javnosti predstaviti vse naše zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti v naši občini. Naš cilj je pridobiti zanimanje turistov in izletniških skupin za ogled že omenjenega. Da bi bila turistična ponudba naše občine čimbolj pestra, pozivam vsa društva in posameznike, da sporočijo naši pisarni, kaj je vredno ogleda. Za vse dodatne informacije se obrnite na: TZOL Tel.: 01/723-51-67, e-mail: tzo.lukovica@gmail.com Anton Cerar - predsednik TZOL, mobi: 031/412-814 Petra - turistični vodič, mobi: 051/312-770 A Anton Cerar, predsednik TZOL Na razstavi Janeza Jarca Janez Jarc s soprogo Slavi Mama z dvema otrokoma Janez Jarc je zopet postavil na ogled svoje mojstrovine. Tokrat z njim p^ič razstavlja tudi njegova žena ga. Slavi. Na tokratni razstavi so bili na ogled postavljeni le leseni izdelki, Janez Jarc Zan pa že pripravlja razstavo glinenih izdelkov v drugi polovici avgusta tega leta. 6. junija so v galeriji Beseda v Domžalah odprli novo razstavo velikega kiparskega mojstra Janeza Jarca z naslovom Spomini v lesu, ki bo trajala do konca tega meseca. Če berete ta članek v mesecu juniju, vam ogled mojstrovin toplo priporočam. Po besedah g. Jarca je to že njegova osma (8!) samostojna razstava. Tokrat so na ogled postavljeni izdelki iz lesa, med katerim prevladujejo izdelki iz oreha. Oreh je najbolj hvaležen les za rezbarje. Oreh se da najlažje in najlepše izrezovati, kljub svoji mehkobi je zelo trden in obstojen material. Zanimiva je struktura lesa in ni enobarven (prevladujeta rjava in bež barva). Prav te lastnosti g. Zan maksimalno izkoristi. Ob ogledu mojstrovin hitro opaziš kiparjev prefinjen občutek za stekanje barv in poudarjeno strukturo lesa, ki je pri orehu, kot rečeno, ravno pravšnja. Svoj razstavni debi pa je doživela Slavi Jarc, Zanova žena. Na ogled je postavila vse svoje male mojstrovine, to pomeni 4 kipe, začenši s prvencem kozorogom. Najbolj pritegne izrezljana vrtnica, roža, ki ji je že od nekdaj zelo pri srcu. Cilj gospe Slavi je, da si pridobi znanje, da bo sposobna izrezljati lesen okvir (npr. okvir za sliko). Da sta zakonca Jarc prava mojstra, pove dejstvo, da sta vabljena v mnoge kraje po Sloveniji, da razstavita svoja dela. Izdelek Janeza Jarca "Mama" (mama z dvema otrokoma) je denimo osvojil prvo nagrado na razstavi na Koroškem, kjer je bilo na ogled 60 različnih izdelkov različnih umetnikov. Gre za približno 80 cm visok fascinanten kip matere, ki drži v naročju malega otroka, starejši pa stoji na tleh in si ravno tako želi njene topline. Vse poteze tako telesa kot obraza, ki ga je najtežje "ujeti", so dodelane vrhunsko. Ob obisku razstave je moč zaznati, da mojstra Jarca v svojih izdelkih vseskozi povzemata življenje, življenje, napolnjeno tako z žalostjo in težkim kot z lahkotnim vsakdanom in veseljem. Ob večini kipov oz. upodobitev je tudi naslov oz. ideja, kaj naj bi predmet predstavljal. Ob moškem v čepečem položaju s prekritim obrazom piše "Mene ni". Ob velikem razpelu piše "Zivljenje" _ Vsem ljubiteljem umetnosti toplo priporočam obisk razstave. Dovolite mi, da Vam za drugo polovico avgusta lahko najavimo novo razstavo Janeza Jarca Zana, že deveto po vrsti, kjer pa bodo na ogled izdelki iz gline. Za kraj razstave je izbral "Menačn'kovo domačijo" v Domžalah ki se nahaja blizu Godbenega doma. Zakoncema Jarc se zahvaljujem za pogovor in vama sporočam, da se razstave spet udeležim, kjerkoli že bo. A Rok Avbelj Foto: K. K. in R. A. Slavi s svojimi vrtnicami društva Tam, kjer Mura tiho valovi ... Pravijo, da na 'Otoku ljubezni' življenje nikoli ne zamre. Znano je tudi, da če se tam zaljubiš, da to za vedno drži ... Otok ljubezni v Ižakovcih v Prekmurji smo člani Moto kluba Rokovnjači obiskali zadnjo majsko soboto. Pravzaprav smo ogledu Prekmurja namenili kar cel vikend, saj je bil skrajni severovzhodni del Slovenije letos cilj naše strokovne ekskurzije. Tako smo se odpravili že v petek popoldne - večina na motorjih, kot se za motoklub pač spodobi - nekaj pa z avtomobili, saj imajo le-ti večje prtljažnike ... Na poti smo se ustavili na motozboru MK Samorog v Ljutomeru, zvečer pa smo v kampu Lipa v Termah Lendava postavili naš tabor - poleg šotorov smo pripravili tudi skupni prostor za druženje. Na njem smo imeli po skupni 'žar večerji' zdaj že tradicionalni krst novincev - dogodek, ki vedno izjemno popestri dogajanje. Naslednji dan smo se v koloni motorjev in avtomobilov odpravili na ogled Prekmurja - tako smo si ogledali že zgoraj omenjeni Otok ljubezni v Ižakovcih ter plavajoči mlin na Muri. Zapeljali smo se tudi do znamenitega Bukovniškega jezera, čigar okolica je poleg slikovite narave znana tudi po močnih energetskih točkah. Nato smo bili na obisku pri dveh naših članih, ki imata v vikend v Lendavskih goricah, in popoldne zaključili na turistični kmetiji pod pravo slamnato streho, kjer smo preskušali prekmurska vina in hrano ter se prepustili gostoljubnosti lastnikov. Pozno popoldne nam je ostalo še nekaj časa za kopanje v termah, zvečer pa smo imeli spet pravo pojedino na prostem. V nedeljo smo naše 'oporišče' pospravili in se odpravili proti Goričkemu. Tu smo se ustavili v Krajinskem parku Goričko in si ogledali grad Grad, ki ga omenjajo kot enega največjih v tem delu Evrope. Kljub slabim napovedim nam je bilo vreme tisti zadnji majski vikend izjemno naklonjeno. Letošnje strokovne ekskurzije se je udeležilo okoli 30 članov, simpatizerjev in članov prijateljskih moto klubov. In še nekaj: za posojo kombija in plačilo stroškov prevoza opreme za kampiranje se zahvaljujemo podjetju Renova express iz Domžal. In ker smo motoristi veliko časa na cesti, se v našem klubu zdaj že nekaj let zaporedoma udeležujemo vsakoletne krvodajalske akcije, ki je letos potekala prav na dan krvodajalcev (4. junija). Pri darovanju krvi se je tako nekaj naših članov pridružilo klubu Izbranih. Vsakoletne skupne akcije se tako udeležujemo skupinsko, nekaj naših članov pa je pri darovanju aktivnih skozi vse leto! A MK Rokovnjači MK Rokovnjači v Prekmurju Ribiška tekma RD Črni graben je v nedeljo, 10, junija, priredil društveno tekmo na Kroharjevem ribniku v ribolovu s plovcem za člane nad 18 let. Tekmovali smo po sistemu ulovljene skupne teže na posameznika. Prišli smo zgodaj zjutraj in pričeli z lovom rib ob 8. uri. Najlepše je v naravi s prijatelji, kjer se vedno znova rodijo kakšne nove zamisli in novi načini, kako uloviš ribo. Tudi tokrat je bilo tako in vsak je povedal kakšen nov vic. "Dva ribiča prideta domov ob mraku in položita ribe pred vhodna vrata, pa ga starejši vpraša: A greš stavit, da je daljša kot en meter? Drugi odgovori: Ta je pa bosa. No, pa jo pomeriva, reče starejši. In res vzameta meter in ga položita ob ribi, ker pa je bil že mrak, je starejši ribič meter porinil pod vrata in tako je bila riba dolga več kot 1 m. Mlajši tega ni opazil in je vseeno začudeno dejal, da si nikoli ne bi mislil, da je tako dolga, če ne bi videl, da je na metru tako pisalo. Lepa reč, pa saj se nikoli ne uštejem za toliko." Takšnih in podobnih ni zmanjkalo Zmagovalci do enajste ure, ko je bilo konec tekmovanja. Tekmovalna komisija je stehtala ribe in zmagovalec je bil Jure Križman s Prevoj. Ker je iz kotlička že dišalo po dobri hrani, smo hitro prijeli za žlice in poskusili dobrote, ki jih je skuhal naš Janez. A Danilo Kastelic Podeljeni znaki za Slovenijo Pred osamosvojitveno vojno za Slovenijo je MNZ Slovenije izdalo odredbo o vpoklicu rezervnega sestava policije, za opravljanje del in nalog skupaj z aktivnim sestavom. Tudi domžalska postaja policije ni bila izjema, vpoklic je zajel rezerviste ožjega in širšega domžalskega območja. Med takratnimi nalogami sta bili poglavitni varovanje objektov ter opravljanje nalog na barikadah v Mengšu, Trzinu ter Dragomlju. Veliko število širom Slovenije jih je sodelovalo neposredno v bojih za Slovenijo, zato gre tudi njim zahvala za zasluge. MNZ in policijska uprava Ljubljana sta pooblastila posamezne policijske uprave, da podelijo spominski znak 'za Slovenijo' tudi takratnim udeležencem rezervnega sestava policije, aktivni so ga prejeli že predhodno. Zbrane je v prostorih nekdanje knjižnice v Domžalah v pozdravnem govoru nagovoril komandir Policijske postaje Domžale Božidar Fekonja, v nadaljevanju pa tudi pomočnik komandirja Franc Kozinc. Prisluhnili smo tudi besedam predsednika policijsko veteranskega združenja SEVER Ljubljana Emeriku Peterki, ki je izrazil veliko priznanje vsem udeležencem v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. znaka za Slovenijo Predsednik domžalskega odbora PVD SEVER Maks Karba pa je čestital vsem dobitnikom spominskih znakov 'za Slovenijo', ki jih je podeljeval komandir PP Domžale Božidar Fekonja. Slednje sta prejela tudi Herman Breznik in njegova soproga Marija, ki sta med osamosvojitveno vojno hranila zajetno količino streliva in orožja. Po končani podelitvi smo v prijetnem druženju obudili dogodke izpred šestnajstih let, klepet pa je ob prigrizku stekel tudi o življenju vsakdanjega časa, ki neusmiljeno beži. A Tone Habjanič Dobitnik spominskega Franc Žavbi iz Krašnje društva GODBA LUKOVICA ZAIGRALA NA PRAZNIKU ČEŠENJ Člani lukoviške godbe smo se tudi letos podali na tradicionalni praznik Češenj, ki vsako leto poteka v Goriških Brdih. Pot je najprej vodila tik ob italijansko slovensko mejo v majhno vasico Hum, kjer so nas v središču kraja domačini že nestrpno čakali in nam v tamkajšnjem kulturnem domu tudi pripravili pogostitev, kjer na bogato obloženih mizah ni manjkalo češenj, peciva in ostalih dobrot. Godba Lukovica pa je nato pripravila več kot polurni program z igranjem skladb iz našega repertoarja, kar je že v tako vročem vremenu še dodatno razgrelo tamkajšnje prebivalce. Sledilo je druženje s krajani, ki so ga popestrili še člani ansambla Mi štirje. Dogajanje na Humu pa je bilo še kako pestro, saj so to vasico obiskali tudi motoristi in med njimi so bili tudi člani Moto kluba Rokovnjači. Popoldne pa smo se godbeniki odpravili še v Dobrovo, kjer je bilo glavno dogajanje praznika češenj. V središču občine Goriška Brda se je Godba Lukovica obiskovalcem predstavila dvakrat. Najprej smo zaigrali pri gradu Dobrovo, kjer se je zbrala zelo velika množica poslušalcev, in nato še na samem koncu praznika češenj, ko je bil pred tamkajšnjo občino na sporedu skupni nastop vseh godb, ki so se udeležili te prireditve. A Leon Andrejka PETER SKVARČA Na obisku v Sloveniji je rojak Peter Skvarča (rojen 1944 v Ljubljani) z ženo Mari iz Buenos Airesa (Argentina), glaciolog, vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Med bivanjem v Sloveniji bo predstavil zadnje rezultate obsežnega znanstveno raziskovalnega dela, ki obsega devetintrideset znanstvenih odprav na območju Antarktike in več kot dvajset odprav v Patagonijo. Foto: Silvo Karo Predavanje POSLEDICE SEGREVANJA OZRAČJA NA LEDENIKIH PATAGONIJE IN ANTARKTIKE 5. julij2007 ob 20.30 Domžalski dom, Ljubljanska cesta 58 v Domžalah Vstop je prost. VABLJENI! Dodatne informacije: Silvo Karo, Društvo za gorsko kulturo, 041 575 570, Silvo.Karo@siol.net Borut Peršolja, Planinsko društvo Domžale 01 7215 714, Borut.Persolja@guest.arnes.si S konji po idilični okolici Kroj angleške kraljeve konjenice 27 konj na treningu, dobrodušni gostitelji, nove oprave in največje društvo nam vzbujajo upanje, a ga spet drugi zavirajo. V prekrasnem nedeljskem dopoldnevu so člani Konjerejskega društva Lukovica vpregli in zajezdili konje. Drugič letos so opravili pohod, trening, ki je namenjen nekakšni socializaciji konj na okolico (vključevanje v promet) in samo družbo z ostalimi konji. Ob 9. uri se je 7 kočijažev in 13 konjenikov, skupaj torej kar 27 konj, zbralo v vasici Prevalje. Po uvodni kapljici so udeleženci pognali konje v lahkoten sprehod skozi vasi Imovica, Videm, Sp. Prapreče pa do Lukovice, kjer je bila prva postojanka v gostišču Furman in kmalu zatem pri Bevcu. Oba gostitelja sta posebne goste toplo sprejela in jih počastila z osvežujočimi napitki. Iz Lukovice so se pohodniki odpravili po brdskem klancu do še enega gostišča, Čebelice. Tudi tu gostitelji niso skoparili in postregli z izvrstnim domačim medenim žganjem. Neverjeten prizor v dokaj neokrnjeni naravi in s toliko konji na enem mestu je bil že kar idiličen. Ob pogovoru s konjeniki sem izvedel veliko zanimivih dejstev in informacij, ki so bile kdaj zapisane v glasilu ali pa so novost. Vsekakor moram povedati, da so v konjerejskem društvu od letos oblečeni v nove oprave kroja angleške kraljeve konjenice. Usluge izdelave pa so zaupali isti šivilji kot lukoviška godba. Izvedel sem celo, da je prav Konjerejsko društvo Lukovica največje v Sloveniji! Člani društva prihajajo sicer tudi iz ostalih okoliških občin, celo iz Mengša in Ljubljane, a to ne skali dejstva o največjem v državi. Ker se konja ne sme predolgo zadrževati brez vode, so se konjeniki skozi Šentvid odpravili nazaj na Prevalje, kjer so zjutraj pričeli. Vrnili so se v že popoldanskem času. S konjerejci sem vsekakor preživel lepo nedeljsko dopoldne. Ob sprehodu z mogočnimi konji po čudoviti okolici in ob dobrodušnih sprejemih gostišč marsikoga prešine misel, da bi se iz takega dogodka ob današnji naglici dalo celo kaj iztržiti. Celotna okolica občine kar kliče po razvojnem planu turizma v naših krajih, pa vendarle ob izvajanih in napovedanih posegih v idilična prostranstva Črnega grabna se občanom dozdeva, da smo pri iskanju pravih tržnih niš neuspešni. A Rok Avbelj ob^e^^^la / nasv^^i „Hitro prepoznam Dovezaveintako ahko z odločitvami optimiziram potel< delovnili procesov." Kako lahko starši pripomoremo, da bo imel naš otrok zdrave zobe Če želimo, da bo imel naš otrok zdrave zobe, moramo na to začeti misliti in ukrepati že pred porodom. V t. i. prenatalnem obdobju se otrok izredno hitro razvija in mati mu mora zagotoviti zadostno količino hranilnih snovi, tudi kalcija za kosti in razvijajoče se zobe. Vplivanje na otrokovo zobovje in pravilen razvoj čeljusti se mora nadaljevati tudi po rojstvu, pri čemer imam v mislih predvsem skrb za ustno higieno in odpravljanje otrokovih razvad. V začetku ustno votlino čistimo z gazo, ovito okoli prsta, enak postopek izvajamo tudi kasneje, ko v usta, okoli šestega meseca, začno prodirati mlečni sekalci. Po izrasti prvega mlečnega kočnika moramo v vsakdan uvesti zobno ščetko, pri čemer zelo pomaga, da je otrok prisoten tudi pri vašem umivanju zob. Vseskozi je potrebno paziti, da se otrok pretirano ne navadi na stekleničko, dudo ali prst, saj to pripelje do dihanja na usta, nepravilnega razvoja čeljusti in posledično lahko tudi do obolenja dihal. Starši, otroka ne navadite prehitro na sladko hrano in pijačo, kajti potem ne bo več hotel jesti in piti nesladkanih stvari. Zobe je potrebno čistiti trikrat dnevno in po vsaki sladki hrani oz. pijači. Po večernem umivanju zob otroku ne dovolimo več sladkorja (v steklenički naj bosta nesladkan čaj ali voda). V šestem mesecu starosti lahko začnemo kot dopolnilo dodajati tudi Fluonatril tablete (0,25 mg - 1 dnevno), vendar pa moramo paziti, da otrok zaužije tableto 1 uro pred oz. eno uro po dojenju, kajti mleko _ onemogoči delovanje fluora v tabletah. Dodajamo jih lahko do izrasti zadnjega stalnega zoba (pri čemer so tretji stalni kočniki izvzeti). Starši morate otroka pripeljati na prvi pregled k specialistu pedontologu takoj, ko se pokažejo prvi zobje in nato vsako leto do vključno tretjega leta (Če na zobeh opazite kar koli nenavadnega, ga pripeljite prej!). Specialist vam bo med drugim tudi svetoval, da po prvem letu starosti začnete otroku postopoma ukinjati stekleničko in dudo ter ga začnete navajati na skodelico. Vseskozi imejte v mislih, da je stanje otrokovih zob odvisno samo od vas. Otrokova motorika v prvih letih življenja še ni razvita do te mere, da bi si sami lahko umivali zobe (naj poskusijo, vi pa popravite), obenem pa ste vi tisti, ki mu pripravljate hrano in pijačo, pa če je ta pravilna ali nepravilna. Zavedajte se, da če ste imeli vi v svoji mladosti slabe zobe, to še ne pomeni, da jih mora imeti tudi vaš otrok. Taka trditev je dandanes le izgovor za neuspešno opravljeno delo staršev. Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici tertudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naš logistični center na Prevojali iščemo podrocnega/-o vodjo logistike Vaše delovno mesto obsega: • samostojno in odgovorno vodenje določenega področja logistike, • odločanje o delu vaših sodelavk/sodelavcev in pristojnost za načrtovanje, organizacijo in nadzor. Od vas pričikujemo: • visokošolski ali univerzitetni program, zaključen z nadpovprečnim uspehom; • odlično znanje nemškega jezika, • samostojnost, prilagodljivost in poslovno samozavest; • motiviranost, zanesljivost in dobre organizacijske sposobnosti; • pripravljenost na leto dni trajajoče šolanje v Avstriji. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje in pestro delo, • izobraževanje v Avstriji, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnje v slovenščini in nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter vsemi dokazili o uspešno zaključenem šolanju, dodatnih izobraževanjih in priporočili nekdanjih delodajalcev. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica^49 1231 Ljubljana-Črnuče A Jure Binter, dr. dent. med. obvestila / nasveti Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naš logistični center na Prevojah iščemo asistenta/-ko logistike Vaše delovno mesto obsega: • organizacijo dela na različnih področjih logistike, • prevzem in kontrolo dobave blaga, • izdelavo urnikov za dobavo blaga. Od vas pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo ekonomske ali trgovske smeri. zaključeno z nadpovprečnim uspehorr. ' obvladanje osnovnih računalniških orodij, ' motiviranost, zanesljivost, veselje do timskega dela in dobre organizacijske sposobnosti; • urejen videz, • pripravljenost na krajše uvajanje v tujini. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje in pestro delo, • prijetno delovno okolje, • možnost napredovanja, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnje v slovenščini ali nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter vsemi dokazili o uspešno zaključenem šolanju, dodatnih izobraževanjih in priporočili nekdanjih delodajalcev. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-Črnuče www.hofer.si Borovnice kot zdrav sadež ali kot domače zdravilo Sezona borovnic se počasi končuje, vendar jih v više ležečih področjih lahko še naberete. Kot dragocen gozdni sadež z obiljem karotenov, vitamina C in čreslovin ne samo da ščitijo črevesno in želodčno sluznico ampak jo tudi pospešeno obnavljajo. Borovnice preprečujejo, da bi kri vsebovala prevelike količine holesterola in na ta način lahko rečemo, da so odlično varovalo za srce in ožilje. Iz borovnic pa si lahko pripravimo tudi nešteto dobrot, čeprav je najbolje, da se jih do sitega najeste v gozdu, ko jih nabirate. Skrbne gospodinje pripravijo iz njih marmelado, jih sočijo, pečejo zavitke, zamrzujejo za hladne zimske dni in seveda sušijo. Veliko užitka pri nabiranju in uživanju vam želim. A Milena Bradač ZAKAJ? ^^ Energetsko svetovanje o V-'"'i učinkoviti rabi energije v ^ ■,:!'." gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in Jt^lSV^ stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. KAJ? Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav • zamenjavi ogrevalnih naprav • zmanjšanju porabe goriva • izbiri ustreznega goriva • toplotni zaščiti zgradb • izbiri ustreznih oken, zasteklitve • sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije • uporabi varčnih gospodinjskih aparatov • in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije Priporočamo, da za obisk v energetsko svetovalni pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva ipd. AKTUALNO! Država v okviru proračunskih sredstev preko javnih razpisov spodbuja izrabo obnovljivih virov energije, in sicer: • izrabo energije sonca (vgradnjo solarnih in fotovoltaičnih sistemov), okolice (vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov) ter energetsko izrabo lesne biomase (vgradnjo specialnih kurilnih naprav na lesno biomaso) ter učinkovito rabo energije, • izolacijo fasade, podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem ter zamenjava in obnova oken ter hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v večstanovanjskih stavbah (oznaka razpisov JR-ST = stavbe) A Ivan Kenda, svetovalec Drage bralke in bralci Rokovnjača! Veliko ljudi mi je povedalo, da bi si želeli v Rokovnjaču prebrati tudi kakšno zanimivost in novico iz sosednjih občin, konec koncev smo nekoč bili vsi skupaj združeni v veliki domžalski občini. Našemu uredniškemu odboru se je to zdela dobra ideja, zato smo se odločili, da za vsako številko pokukamo malce tudi izven meja občine Lukovica. Ta mesec smo se mudili v Domžalah, ki so bile popolnoma športno obarvane, bili pa smo tudi v Mengšu. Upam, da vam bo ta nova rubrika všeč, seveda vas pa lepo vabim, da tudi vi pripravite kakšen prispevek, morda za to rubriko ali pa za katero drugo. A Urednica Veliko veselje ob naslovu državnega prvaka NK Domžale V soboto, 25. maja, se je s tekmo Domžale - Drava za NK Domžale zaključila najbolj uspešna sezona v zgodovini kluba. Četa Slaviše Stojanovića si je z odličnimi predstavami na igrišču prislužila naslov državnih prvakov Slovenije. Gre za prvo lovoriko v 86-letni zgodovini NK Domžale; v Domžalah so jo proslavili skupaj z Alenko Gotar in Atomik Harmonikom. Zgodovinski uspeh domžalskega nogometa so Domžalčani dobro proslavili. V Športnem parku v Domžalah je bilo ob naslovu državnega prvaka pripravljeno veliko slavje, celo mesto je rajalo, nogometaši so se poklonili svoji zvesti publiki, vrhunec večera pa je bil veličasten ognjemet. Foto: Arhiv NK Domžale iz sosednjih občin Mlada nogometna reprezentanca uspešna po pripravah v Mengšu V četrtek, 31. maja, je v Športni center Harmonija Mengeš na šestdnevne priprave prispela 18-članska mlada nogometna reprezentanca Slovenije U 21. Pod taktirko selektorja Branka Zupana se je ekipa v Mengšu pripravljala na prvo kvalifikacijsko tekmo za Evropsko prvenstvo 2009 reprezentanc do 21 let. ,,, , ^ l ^ ■ , -l Mlada nogometna reprezentanca skupaj z lastnikom centra n ^ , ■■,■,, I I , ,,-■■■ Harmonija Milošem Junkarjem in mengeškim podžupanom Prva tekma jih je čakala v torek, 5. junija, jž-~ proti Litvi, odigrali pa so jo na domžalskem an nogometnem stadionu. Z goloma Miheliča in Matavža so odpravili neugodno ekipo Litve z rezultatom 2:1. Center Harmonija je eden redkih športnih objektov v Sloveniji, ki omogoča ekipam večdnevne priprave. Športne ekipe imajo na voljo tako namestitvene kapacitete z najsodobnejšim wellness in fitnes programi kot tudi nogometno igrišče. V centru Harmonija so bili pred zadnjimi odločilnimi tekmami nastanjeni tudi naši nogometni državni prvaki Nogometni klub Domžale. Mengeš se je prelevil v glasbeno mesto Bogat program prireditev pod šotorom za Kulturnim domom Mengeš v počastitev praznika občine, ki je bil 29. maja, se je pričel v petek, 1. junija, zvečer z nastopom ansambla Svetlin in druženjem prebivalcev občine Mengeš. Brezplačen golaž je bil za vse udeležence čistilne akcije v Občini Mengeš. Sobotno popoldne je bil Mengeš v znamenju koračnic v okviru 11. Slovenskega festivala koračnic z godbami. Tekmovanja se je udeležilo [est godb združenih pod eno taktirko šest godb iz občin Domžale, Sevnica, Pihalni orkester Bežigrad, Rudarska godba Hrastnik, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in seveda domača Mengeška godba. Zasluženo je zmagala domača godba, ideja Tomaža Habeta, člana ocenjevalne žirije pa je bila, da se glasbeniki naslednje leto zopet srečajo na festivalu, vendar brez tekmovalnega dela. Tekmovanje koračnic je spremljalo veliko ljubiteljev tovrstne glasbe, vrhunec pa je bil, ko so vsi godbeniki skupaj zaigrali nekaj skladb, obiskovalci so navdušeno ploskali ob enkratnih in edinstvenih zvokih tako številčne zasedbe. Na nedeljsko dopoldne so nastopali veterani Mengeške godbe in sekcija harmonikarjev Kulturnega društva Mihaelov sejem, podeljena pa so bila tudi športna in druga priznanja. Praznovanje in shod pritrkovalcev na miniaturne zvonove iz vse Slovenije sta sledila v nadaljevanju programa, večer pa se je zaključil z ansamblom Slovenski muzikantje. Letošnjo podobo praznovanja so oblikovali športna in kulturna društva v občini Mengeš. Posebna pozornost je bila v petek zvečer namenjena druženju občanov, ki so člani društev, popestrili so ga s plesom in dobro glasbo. Domžalski Helios osvojil naslov državnega prvaka V Domžalah pa se športni uspehi vrstijo tudi v KK Helios Dodale. 10. junija so tudi domžalski koš i košarkarji I pa se športni uspehi vrstijo tudi ^ osvojili naslov d^avnih prvakov lige UPC Telemach. Igralci so na peti finalni tekmi dobesedno lebdeli na krilih polne dvorane Komunalnega centra, na ploščadi pred dvorano pa si je tekmo na velikem platnu ogledalo 500 gledalcev. S to lovoriko so Domžale postale slovensko športno središče, saj imajo tako nogometne kot košarkarske državne prvake, poleg tega pa še košarkarske pokalne zmagovalce. Ne smemo pa pozabiti tudi na zmagovalko Eme Alenko Gotar, ki je na peti finalni tekmi zapela slovensko himno. Foto: Arhiv KK Helios Domžale naše zgodbe Slavni domžalski Blagovnici Vele v spomin in slovo Pozorno preglejte obraze na sliki, enega za drugim boste prepoznavali, kajti to so ljudje, ki so nas vrsto let prijazno postregli v Blagovnici Vele Domžale "Spoštovani, prišel je čas, ko se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo za vedno izgubili naš Napredek -Vele. Vzeli so nam tisto, kar smo imeli zelo radi ^ 2e nekaj časa je minilo od trenutka, ko sem zadnji dan delal z vami, z nekaterimi sem delil vse slabo in dobro skoraj 35 let ^ vsem bi se zahvalil za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj^," s temi besedami je Franci Cerar, organizator velikega srečanja vseh bivših zaposlenih v blagovnici Vele, ki je bilo 2. junija v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah, povabil 200 svojih nekdanjih sodelavk in sodelavcev. Povabilu se jih je odzvalo več kot 100. Skoraj povsod sem že hodil, skoraj povsod sem že bil toda v Napredku - Veleju najrajši sem bil... _ je uvodna misel na Priznanju, ki jih je Franci podelil vsem zbranim. "Za dolgoletno uspešno delo v podjetju Napredek - Vele se ti v imenu vseh sodelavcev iskreno zahvaljujem. Spomini na vsa ta čudovita leta, mesece in dneve ter ure, ki smo jih skupaj preživeli, naj v naših srcih večno živijo. Vas sindikalist Franci Cerar," se je vsem svojim dolgoletnim sodelavcem poklonil in zahvalil, ki je v družbi Napredek, kasneje Vele, na športnem oddelku, delal od svojega prvega dne kot vajenec pa vse do upokojitve. "35 let je dolga doba in v tem času so se med nami stkale trdne prijateljske vezi. V dobrih starih časih je kolektiv v blagovnici Vele štel približno 200 uslužbenk in uslužbencev, veliko in trdo smo delali, znali pa se tudi zabavati, skratka, v svojem delu smo uživali, z veseljem smo vsak dan prihajali na delo v našo blagovnico Vele. To so bili časi, ko smo bili z dušo in telesom predani trgovskemu poklicu" se svojih delovnih dni v blagovnici," se spominja Franci. "Blagovnica Napredek oz. Vele je bila vrsto let ena izmed najbolj modernih nakupovalnih centrov daleč naokoli. To so bili časi, ko je bil zelo živahen tudi trgovski del v soseski SPB1, Domžale so takrat veljale za pravi nakupovalni raj, iz Ljubljane so ljudje množično hodili k nam, v naše mesto Domžale po nakupih; ja, to so bili stari dobri časi.," pove Franci, ki je bil vrsto let vodja sindikata. Franci Cerar pravi, da je bila za zelo uspešno trgovski družbo Napredek usodna združitev z družbama Kočna in Tabor, pogodba o združitvi je bila podpisana poleti 1997, od tega dne je družba Vele počasi, a vztrajno povzela navzdol vse do trenutka, ko je trgovsko podjetje Tuš prevzelo že zelo obubožano, nekdaj sijočo zvezdo med trgovci, družbo Vele d.d. Zgodovina trgovske družbe Vele d.d. je bleščeča, polna priznanj in nagrad, ki so jih prejeli lza uspešno delo; leta 1994 priznanje športnemu oddelku Blagovnice Domžale za 1. mesto v poroti potrošnikov, leta 1996 priznanje za ženskam prijazno družbo, leta 1997 srebrna plaketa Občine Domžale ob 45-letnici delovanja, leta 2001 diploma za urejenost Blagovnice v Domžalah. Slednje priznanje je podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Blagovnica Vele Domžale je prejela priznanje za najbolj urejeno trgovsko blagovnico v obsežni akciji slovenskih trgovin. V obrazložitvi priznanja je omenjeno, da je imela družba kakovostno ponudbo in širok asortiment, ki uspešno zadovoljuje potrebe tudi najzahtevnejših kupcev. S svojo razvojno strategijo zasleduje cilj prijetnega in udobnega nakupa, pri tem uporablja premišljene kombinacije klasičnih metod prodaje in sodobnih trendov v maloprodaji. S podelitvijo tega priznanja je bilo družbi Vele, posebej pa še zaposlenim v Blagovnici Vele, izkazano veliko priznanje. Vlaganja, investicije, gradnja novih blagovnic in posodobitve objektov so sledile vse do leta 2002, ves čas poslovanja pa so družba Vele in predniki te družbe, mogočno podpirali kulturne, športne in druge interesne dejavnosti. Podpora je bila namenjena vsem tistim, ki so v različnih krajih skrbeli za družbeno življenje. Družba je podpirala tudi razne dobrodelne akcije, akcije, ki so bile namenjene čiščenju okolja, planince ipd. S finančno in drugo pomočjo, ki jo je nudila organizacijam, si je ustvarila ugled in dobro ime. Prav zagotovo se še spominjate prireditev, ki jih je družba Vele organizirala za svoje kupce; najbolj odmevne so bile tradicionalne modne revije v dvorani Komunalnega centra, za najmlajše pustna rajanja, obisk Miklavža in Božička, organiziran je bil Golf turnir Vele, ime Vele pa sta nosila tudi Šahovski klub in Atletski klub Domžale. 2. aprila 1952 je bilo v sodni register vpisano Trgovsko podjetje Potrošnik iz Domžal. Ob nastanku je imelo približno 50 zaposlenih in je ^^opravljalo promet z živilskim in neživilskim blagom. Štiri leta kasneje se je Potrošnik preimenoval v Napredek. Začela se je njegova hitra rast, ki je svoj vrhunec dosegla v združitvi treh trgovskih družb - Kočna Kamnik, Tabor Grosuplje in Napredek Domžale. Napredek oz. Vele je v 50 letih svojega delovanja pomembno zaznamoval naš prostor na področju bivše domžalske občine. Veliko družin si je svoj kruh služilo prav v njihovih trgovinah, v marsikateri^^družini sta bila v družbi zaposlena oba, mož in žena. Še zlasti je bila Blagovnica Vele Domžale pomembno stičišče za vse občanke in občane, ploščad pred blagovnico je bila pomemben prireditveni center, kjer so se odvijali pravzaprav vsi pomembnejši dogodki v naši občini. Danes je zunanja podoba nekdanje lepotice v centru Domžal, zgrajene leta 1976, bolj klavrna; novi lastnik blagovnice Vele, trgovski gigant Tuš, nam že nekaj časa obljublja novo, veliko večje in obsežnejše trgovsko središče s kinodvorano, bovling centrom ipd. "Govori se, da do leta 2010 Tuš ne bo pričel z izgradnjo in ureditvijo novega nakupovalnega centra, kar kritično ocenjujemo tudi vsi nekdanji zaposleni, ki nam ni vseeno za nadaljnji ugled 'naše' Blagovnice Vele," pove Franci Cerar. Slogan VELE - kjer je nakup prijeten dogodek ostaja v naših mislih le še bled spomin na stare čase, ko so tako družbo Vele kot tudi občino Domžale poznali vsepovsod po podjetnosti in naprednosti. Interes kapitala, ki se velikokrat ne ozira na zgodbe majhnega človeka, je tudi tokrat pokazal svojo premoč, od približno 200 zaposlenih jih je v blagovnici sredi Domžal ostala le še skromna peščica, nekateri so odšli že pred časom, drugi so odšli te dni. Drug na drugega ne bodo pozabili, trdno stkana prijateljstva bodo gojili še naprej, kajti če drugače ne, se bodo srečevali vsako leto na tradicionalnem pikniku vseh zaposlenih v sedaj že bivši Blagovnici Vele, vsaj tako obljublja Franci Cerar. "Težko bi z besedami opisal čustveni naboj, ki je vladal na našem prvem srečanju, solze so tekle v potokih, nekateri se niso videli že več kot leto dni. Ob našem slovesu sem jim obljubil, da se naslednje leto ponovno snidemo, vsi mi, ki smo skupaj preživeli ogromno lepih trenutkov v 'naši blagovnici Vele'," pove za konec Franci Cerar s solzami v očeh. A Katarina Sanjska poroka v Postojni Vsako dekle, ki si želi ustvariti družino in dom, sanja svoje sanje. Nekaterim se sanje uresničijo, nekaterim nikoli. Po spletu okoliščin sva se s fantom tudi midva odločila za ta odločilni korak. Babica Joži je slišala najin pogovor ter naju prijavila na izbor za sanjsko poroko. Sreča nama je bila naklonjena, saj sva bila izbrana v ožji krog 20 parov izmed več kot 200 parov iz cele Slovenije, kar je bil za naju že zelo velik uspeh. Nato se je pričelo zbiranje kupončkov, iskanje naročnikov časopisa Nedeljski dnevnik, obveščanje znancev, sorodnikov in prijateljev. Zbiranje je potekalo 7 tednov, zaključek - finalni izbor pa je potekal v Postojni 10. 6. 2006 v čudovitem okolju Jamskega dvorca pred Postojnsko jamo. Sledil je kulturni program s predstavitvijo sponzorjev, z glasbenimi nastopi ter modno revijo, ki je bila prava paša za oči. Izmed 20 parov so najprej razglasili 5 tistih, ki so imeli zbranih največ kupončkov - glasovnic. Za naju se je pot končala žal že tukaj, vendar res le za las. Nato so izmed petih finalistov izbrali zmagovalni 'sanjski par', ki je na presenečenje vseh prihajal iz domačega okolja -Postojne. Razočaranje ni bilo preveliko, saj naju je spremljalo številno občinstvo iz domačega kraja. Na koncu lahko rečeva le, da najina poroka nekega dne bo, pripravila jo bova sama, saj bo tako res najina in zares sanjska. Zahvaljujeva se Občini Lukovica, gospe Brodar iz Radomelj, pekarni Piskač iz Podgorice, Vinku Pirnatu, pivovarju iz Lukovice, Lojzetu Jagerje, vozniku avtobusa iz domačega kraja, ter vsem, ki ste naju podpirali z zbiranjem kupončkov. Zares iskrena hvala vsem. A Barbara Rode in Jure Brcar špo^ Tokrat na kamniškem igrišču Izbrana nogometna ekipa občine Lukovica, ki je pred leti odigrala svojo prvo tekmo s prijateljskim St. Lambrechtom iz Avstrije, se je na nogometnem igrišču v Kamniku pomerila z veteransko ekipo Kamnika. Že takoj po prihodu je bilo moč videti, da bo to zares pravo prijateljsko srečanje, kar se je kasneje tudi izkazalo. Pred začetkom tekme sta si ekipi izmenjali zastavici, sledilo je skupno fotografiranje. V nadaljevanju smo gledali zelo razburljivo, borbeno in fer igro na obeh straneh ter dočakali neodločen končni rezultat 2 : 2, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Med gledalci sta bila tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik in podžupan občine Kamnik Brane Golubovič in se ob tej priložnosti zadržala v pogovoru. Prijetno druženje se je zavleklo do večernih ur, privoščili pa smo si prigrizek, ki so ga pripravili gostitelji, in osvežujoče rokovnjaško pivo, ki nam ga je stregel prijazni Vinko Pirnat. Zahvala NK Kamnik in veteranski ekipi Kamnika, ki so nam omogočili nogometno srečanje, prav tako tudi Občini Lukovica. Pohvalo pa moram nameniti tudi sodniku Franju Vugrincu za korektno in pravično sojenje. A Tone Habjanič Občinska nogometna ekipa Lukovica z veterani iz Kamnika Klemen Gerčar vodi Aktualnemu državnemu prvaku v razredu do 125 ccm Klemenu Gerčarju letos na Sitar Dunlop državnem prvenstvu ne gre vse po načrtih. Zato je še posebej motiviran za tekme evropskega prvenstva za mladince v razredu do 125 ccm, kjer je zelo močna konkurenca. Proge so širše in s tem hitrejše kot pri nas. Podlaga prog je zemlja ali mivka. Klemenov motor je serijski. Izjema je le izpušna cev Akrapovič. Klemen je dodobra izkoristil prednost domačega terena v Brežicah in Slovenskih Konjicah, kjer je s sijajnima predstavama navdušil domače gledalce. Prepričljivo je zmagal v vseh štirih vožnjah. Zmagal je še na drugi od dveh dirk na Poljskem, kjer je na prvi dirki stopil na stopničke za tretje mesto, dvakrat pa je bil četrti. V skupnem seštevku se je po šestih dirkah prebil na prvo mesto. 15-letni član Ferode Celje je s tem rezultatom dokazal, da se razvija v vrhunskega motokrosista. Je zelo talentiran, ne gre pa tudi brez trdega dela in odlične spremljevalne ekipe. V veliko pomoč sta mu trener Sebastjan Kern in kondicijski trener Matej Cankar iz fitnes centra Otelo iz Domžal in celotna družina Gerčar. Ne smemo pa pozabiti tudi na sponzorje, ki Klemenu vseskozi stojijo ob strani: Občina Lukovica, Gradbena mehanizacija in prevozništvo Klopčič s.p., M & P Burja ter drugi. A Miran Kokalj Nogometni turnir v Zlatem Polju Sodnik Marjan Poljanšek in predsednik ŠD Janez Hribar pred podelitvijo pokalov Za nami je spomladanski nogometni turnir, za katerega lahko rečemo: dokaj uspešen. Poleg prijavljenih ekip so tokrat domačini sodelovali z mlado in starejšo ekipo in po žrebu nastopili v isti skupini. Ekipe z več uspeha so se uvrstile v polfinalno tekmovanje, veliki finale pa je pripadel BS Tehniku iz Lukovice in ekipi TŠD Rafolče. Nogometno tekmovanje je potekalo celo nedeljo, številni gledalci pa so ob koncu pozdravili zmagovalce turnirja, ekipo BS Tehnika ter drugo uvrščene Rafolče, tretje mesto pa so si priborili igralci Gradišča. Člani ŠD Zlato Polje so se tudi tokrat potrudili, da je vse potekalo gladko. Zahvaljujejo se vsem ekipam za sodelovanje, gledalcem pa za obisk ter obema sodnikoma iz Kamnika. Vsi ste prav prisrčno povabljeni na jesenski turnir. A Tone Habjanič Fotoutrinek s tekmovanja v koalkanju Kaj počno 'upokojeni' tekmovalci AMD FAM Lukovica Lukovico mnogi poznajo po rokovnjačih, njeno ime pa so v svet ponesli tudi motokrosisti, ki so zastopali barve društva. Ob tem mislim na čase pred letom 1990 in tekmovalce: brate Avbelj ter posameznike Andrejko, Urbanija, Cerarja, Juhanta, Juvana in mnoge druge. Čeprav jim ni bilo ravno z rožicami postlano, so vseeno z veliko veselja delali za društvo in kraj. Skupaj z uspehi so ponesli tudi ime Lukovice. Spomnimo se samo raznih predstavitev motokrosa v središču Ljubljane, za kadete v Tacnu, za pripadnike vojaške policije. Vključevali so se v preventivne akcije, saj so prvi pripravili obcestno tablo za varno pot v šolo in še bi lahko našteval. In kaj počno danes? Splet okoliščin je nanesel, da imam priložnost opisati, kaj počne Jože Cerar po tolikih letih. Kljub mnogim obveznostim, saj je direktor uspešnega podjetja Avto Cerar v Kamniku na kamniški obvoznici, še vedno v roke vzame orodje in mlajšim pokaže, kako se dela. Mogoče ravno zaradi tega mehaniki dosegajo prva mesta na tekmovanjih, ki jih organizirajo v sklopu skupin Seat in Volksvagen, za kateri ima pooblaščen servis. Če pa le nanese, še vedno rad sede na jeklenega konjička in pokaže, da je še vedno kos tako poslu kakor motorju. A djd URBANIJA BERNARD V PREDSEDNIŠKE VODE In-line hokejska zveza Slovenije ima novega predsednika, ki pa ni nihče drug kot naš občan Bernard Urbanija. Na volilni skupščini pred dobrim mesecem je s popolno podporo premagal vse protikandidate. Urbanija si je s svojim poštenim odnosom in posebno karizmo pridobil naklonjenost in zaupanje vseh predstavnikov klubov v Sloveniji. Njegova prva naloga je bila nastop naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Doslej Slovenci nismo bili nikoli boljši od sedmega mesta, s prihodom Urbanije, ki je na mesto selektorja uspel privabiti Matjaža Mahkovca, pa nam je uspelo nekaj nemogočega. V Landshutu v Nemčiji je naša reprezentanca premagala svetovne velesile, kot so Švedska, Finska in Slovaška, ter tako postala največje presenečenje prvenstva. Za polfinale smo nesrečno izgubili z Avstrijci, vendar na koncu osvojili peto mesto, kar je najboljša uvrstitev katere koli slovenske ekipne reprezentance. Da ima pri tem velike zasluge Bernard Urbanija, je na televiziji povedal kapetan Urbanija Bernard in predstavniki HKPrevoje v areni Landshut naše reprezentance, ki je o njem govoril v superlativih. Urbanija pa ni pozabil na svoje občane, saj smo predstavniki HK Prevoje imeli posebno akreditacijo za vstop v areno Landshut. Pred predsednikom so sedaj nove naloge in povsem realna želja je organizacija svetovnega prvenstva v Sloveniji ( Lukovica ) leta 2010. Lahko smo zelo ponosni na svojega občana, ki uživa takšen ugled v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru. A Vinko Dragar ANŽE KOPITAR IN PREVOJSKI HOKEJISTI V HUMANITARNE NAMENE Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar je s svojimi prijatelji organiziral turnir v in-line hokeju za nakup nujno potrebne zdravstvene naprave v jeseniški bolnišnici. HK RCU Prevoje smo se povabilu v humanitarne namene takoj odzvali in v soboto, 2. junija, na Jesenicah tudi nastopili. Na turnirju so nastopale ekipe Jesenic, Kranjske Gore, Bleda, Kranja, Mojstrane in RCU Prevoj. Rezultat ni imel posebne vrednosti, saj smo nastopali v korist jeseniški bolnici. Zelo dobro organiziran turnir je spremljalo veliko število gledalcev in veseli smo, da smo bili del humanitarne prireditve. V ekshibicijski tekmi so nastopali tudi Jure Košir, Razingar, Varl in celotno jeseniško moštvo. Posebni gosti so bili nogometaši NK Domžale in glasbeniki z Gorenjske. ŠD Kranjska Gora in idejni vodja Anže Kopitar so bili na koncu zadovoljni, zato smo veseli, da smo v zibelki slovenskega hokeja lepo zastopali naš klub. A Vinko Dragar, HK Prevoje špo^ Kotnik tretji v DP in APS Aktivnega atleta spremljajo številne obveznosti. Poleg rednega in napornega treninga med tednom so vikendi v večini rezervirani za preizkušnje oziroma razna tekmovanja, ki fizično in psihično utrjujejo pripravljenost vrhunskega športnika. Če k temu pripišemo še skrb za redno, predvsem pa zdravo prehrano in druge vsakdanje obveznosti, ki jih ima vsak od nas, se postavi vprašanje: koliko časa mu ostane za prijatelje, počitek in normalno življenje? Za Roberta lahko trdim, da se je do sedaj uspešno prilagajal vsem naštetim obveznostim in po zaslugi nadpovprečne volje in energije našel čas tudi za prijatelje, delo in zabavo. 21. in 22. aprila se je Robert v Ljubljani udeležil kvalifikacij za finale APS (Atletskega pokala Slovenije): prvi dan je nastopil na 5000 m in zasedel četrto mesto, drugi dan pa na 3000 m in dosegel tretje mesto. Oba rezultata sta zadostovala za finale APS, kamor se je uvrstilo 12 najboljših atletov v posameznih disciplinah v Sloveniji. 12. maja je nastopil na teku trojk okoli Ljubljane, kjer je tekel za ekipo mešane trojke RCU-Lukovica skupaj s Tomažem Gabrovcem in Polono Kukovec. Skupno so zasedli odlično 3. mesto. Takoj naslednji vikend pa ga je čakalo državno prvenstvo v polmaratonu v Radencih. Osvojil je 5. mesto v generalni razvrstitvi za Madžaroma in 3. mesto med Slovenci, kar je pomenilo tudi 3. mesto na DP v polmaratonu. Zmagal je Roman Kejžar. Tek v Radencih je bil za Kotnika zelo naporen, saj je bilo prvih pet kilometrov izredno hitrih (kar 10 sekund hitrejši kot njegov tek na 5000 m v kvalifikacijah). To je botrovalo temu, da je bilo naslednjih 16 km izredno napornih (garaških), poleg tega je pridobil tudi nekaj krvavih žuljev na podplatu desne noge. Vsi ti napori so mu vlili novih moči in motivacije, saj se je kljub vsem težavam izvlekel in dosegel zelo dober čas in prišel še do enega spoznanja o sebi - celo v zares težkih okoliščinah lahko prenese vedno večje napore. Teka okoli Gradiškega jezera (26. maja) se je Robert udeležil bolj za trening kot tekmovanje. Zmaga mu ni delala prevelikih preglavic, čeprav je čutil utrujenost in izčrpanost iz Radencev. Namen udeležbe na tekaških tekmovanjih na lokalni ravni je zanj predvsem v promociji tovrstnega športa in morebitnem vzbujanju interesa po bolj resnem treningu pri mlajših tekmovalcih. 3. junija je v Ljubljani potekal 2. memorial M. Šušteršiča in P. Cvetana, kjer je nastopil na 1500 m, kar ni ravno njegova disciplina, in ni pričakoval dobrega rezultata. Kljub temu je zasedel odlično 3. mesto z zavidljivim časom, ki pa bi bil lahko še boljši, če ne bi prišlo do padca pred njim, zaradi česar je izgubil kar nekaj dragocenega časa. Na težko pričakovanem finalu APS, 9. in 10. junija, je Kotnik zopet posegel po najvišjih mestih. V soboto je nastopil na 5000 m in s povprečnim tekom zasedel tretje mesto. Ta uvrstitev mu je zagotovila prvo medaljo s finala Atletskega pokala Slovenije. Drugi dan, v nedeljo, se je udeležil teka na 3000 m, kjer je tekel po pričakovanjih in zasedel nehvaležno, vendar zadovoljivo četrto mesto. Ob koncu prvega dela sezone načrtuje aktiven premor, ki je nujno potreben pred začetkom napornega ciklusa priprav za drugi del sezone, v katerem bo glavni cilj maraton. Prav zaradi tega se dogovarja za sodelovanje z našim najboljšim maratoncem Romanom Kejžarjem, ki mu bo s strokovnimi nasveti pomagal pri pripravah. Dobrih rezultatov mu želimo tudi mi! A Che Sliki: Arhiv Robert Kotnik Športno društvo Prevoje Športno društvo Prevoje je v začetku letošnje pomladi doživelo nekaj sprememb v vodstvu društva, staro vodstvo je podalo odstopno izjavo in potrebno je bilo izglasovati nove vodstvene organe. Dosedanjega predsednika Matjaža Streharja je nasledil Blaž Keržan, dosedanjega blagajnika Miho Oprešnika pa Marko Klopčič, podpredsednik pa ostaja Zoran Dernulovec, ostali organi društva so ostali nespremenjeni. Novo vodstvo je ob pomoči starega potegnilo nove ambiciozne smernice, ki so povezane predvsem z prepoznavnostjo društva, vključevanjem dosedanjih in novih članov v razne športne aktivnosti ter predvsem aktivnem preživljanju prostega časa. Društvo je v tem času izvedlo dve delovni akciji v športnem parku ŠD Prevoje v Šentvidu, kjer je šlo predvsem za urejanje okolice, estetski izgled športnega parka, popravilo ograje ter začetek urejanja igrišča za odbojko na mivki. V mesecu aprilu smo se odpravili v planine; na prvo turo smo se podali na Menino planino in tako začeli pot po Kamniški planinski poti. Vmesecu maju je bil organiziran turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo dvanajst ekip, ki so prišle tudi iz treh sosednjih občin, vendar pa so prva tri mesta ostala v domači občini (prvo mesto so osvojili BS - Tehnik, drugo ŠD Krašnja, tretje pa Ferencvaroš), pokal za najboljšega strelca je osvojil igralec Zmagovalne ekipe BS - Tehnika Jure Trček. Vsi, ki bi radi postali člani Športnega društva Prevoje, se vključili v aktivno preživljanje prostega časa in bi radi sodelovali pri odločitvah društva, ste vljudno vabljeni, da nam pišete na elektronski naslov sdp@email.si. A ŠD PREVOJE šport, društva, prireditve Zdrava zabava ob Gradiškem jezeru Župana Lukovice in Moravč v družbi najboljših Otrokom ni bilo dolgčas [e nekaj starih kmečkih običajev Prizadevni organizacijski odbor na čelu s predsednikom TD Mavricijem Vidmarjem Tradicionalna prireditev "Tecimo na Gradišče 2007" za tekače rekreativce in vse ljubitelje narave, ki cenijo kakovost in aktivno preživljanje prostega časa, je bila v soboto, 26. maja, že četrtič zapored. Teka se je udeležilo 140 tekmovalcev v 21 kategorijah, organizator teka je TD Gradišče v sodelovanju z občinami Lukovica, Moravče in Domžale. Poleg tradicionalne tekaške prireditve "Tecimo na Gradišče 2007" so organizatorji pripravili pester program za sprehajalce, družine z otroki in ljubitelje hitre hoje. Lov na skriti zaklad za najmlajše, glasba, odlična hrana in srečelov ter Gradiška tržnica so zaznamovali pestro sobotno dogajanje ob Gradiškem jezeru. Velika prizadevnost vseh, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi letošnje prireditve, je privabila tekače in obiskovalce od blizu in daleč. Najmlajši so tekmovali na razdalji 1200 metrov, "kraljeva kategorija" pa je bila dolga 12,6 km, najboljši čas je dosegel domačin Robert Kotnik s Prevoj, ki je razdaljo treh krogov okoli jezera pretekel v 43 minutah in 15 sekundah. Prijetno s koristnim bi lahko označili prireditev, kakršnih bi si želeli še več, kajti druženje, šport in zabava nam vedno dobro "denejo". Čestitamo vsem zmagovalcem in udeležencem in seveda vsem prizadevnim v organizacijskem odboru. A Katarina Pusti me! Naj pokažem, da zmorem! Matej Debeljak Marjanca Bogataj in ravnateljica O[ Roje Osnovna šola Roje je pripravila 39. državno prvenstvo v atletiki. Letos je čast gostiteljice državnega prvenstva pripadla OŠ Roje. Tako se je na domžalskem stadionu v petek, 25. 5., zbralo 235 učencev iz 32 osnovnih šol s prilagojenim programom. Na državno tekmovanje so se uvrstili prvi trije učenci posameznih disciplin z osmih področnih tekmovanj. Učenci so tekmovali v skokih v daljino, višino, metu žogice in teku na 60, 300 in 1000 m. Letos so prvič tekmovali tudi v demonstracijski disciplini štafeti 4 x 100 m. V otvoritveni slovesnosti sta ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bogataj in župan občine Domžale Toni Dragar izrekla dobrodošlico in poudarila pomen športnega udejstvovanja mladih. Kot časni gost je tekmovalce pozdravil najhitrejši belec na 100 m Matic Osovnikar. V dobrih dveh urah tekmovanja smo dobili državne prvake. Prvi trije so prejeli medalje, četrto, peto in šesto uvrščeni pa diplome. Učenci OŠ Roje se pohvalijo z: Matej DEBELJAK 2. mesto 1000 m Gašper LOVŠE T. mesto skok v daljino V disciplinah skok v višino (Marko Kokalj) in tek na 300m (Andrej Škrjanc) smo se uvrstili na zlato sredino vseh udeleženih tekmovalcev. Ekipno je OŠ Roje zasedla odlično 6. mesto. Zmagovalni pokal pa je zasluženo prejela OŠ Glazija iz Celja. Organizator OŠ Roje se vsem sponzorjem in donatorjem zahvaljuje, da so s svojimi darovi omogočili izvedbo državnega tekmovanja. A Štefan Petkovšek g|asi|o občine Lukovica vrtnarski kotiček ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK Vrtnarjeva opravila v juliju - mali srpan 2007 Družina čebulnic Različno korenje Rdeča paprika Čas dopustov je! Marsikateri vrtičkar pa se vpraša, ali sploh lahko odide na dopust in pusti vrt sam. Če imate dobrega soseda ste lahko brez skrbi! V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1500 let. Za našega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju - mali srpan. Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi. Poletje s svojo sušo in vročino se približuje višku. Ali bo to res držalo, bomo videli, zato ker do zdaj je vreme zelo nepredvidljivo. Glavna vrtna dela so zdaj namakanje, rahljanje tel in zatiranje plevelov. Julij terja od nas razumno in izdatno zalivanje. Po zalivanju in po dežju, zlasti pa po hudih neurjih, je treba tla plitvo zrahljati, z motiko ali rahljačem. S tem pretrgamo kapilare, po katerih voda izhlapeva iz zemlje. Z rahljanjem tal zadržujemo vlago v njih, poleg tega pa tla prezračimo in omogočamo zraku, da pride do korenin. Ponavadi rahljamo 3-4 cm globoko. Vrtno leto je doseglo svoje največje razkkošje. Vrtne grede so obložene z zelenjavo in ostalo vrtnino.Večina vrst povrtnine je zdaj v glavni fazi rasti. Čas največjega sejanja in sajenja je minil, na jesen in zimo pa tudi še ni treba misliti. Zdaj si torej lahko privoščimo nekaj uric sprostitve ob dobri knjigi. Ne pozabimo, da je zadosti 6 ur dela na 100 m2 vrta. Še lahko naprej sejete zaporedne posevke solate (pozne sorte), korenje, redkvice, redkve in blitve ter sadite por, kolerabico, ledenko in glavnato solato. Zdaj je čas za sajenje zimskih vrtnin, zlasti kodrolistnega zelja, kitajskega zelja in endivij. Zelje, por in paradižnike obsipajte, visoki paradižnik pa privezujte k opori in mu odstranjujte zalistnike. Spravljamo česen in šalotko. Ob koncu julija je povsem zadnji čas za setev nizkega fižola ter setev zimske čebule. Tiste grede, na katere ne boste več sejali ali sadili, zasejte z rastlinami za zeleno gnojenje. A Lep vrtnarski pozdrav vam želi Trajče Nikoloski Kopriva ni le pekoča nadloga Koprive zaradi pekočih listov poznamo prav vsi. Listi so poraščeni z votlimi dlačicami, katerih ostri vrh ob dotiku prodre v kožo, kjer se zlomi in spusti strupeno tekočino. Ta povzroča izpuščaje, ki pečejo in srbijo. K sreči delovanje strupa ni dolgotrajno. Uspevajo povsod, kjer je v tleh dovolj dušika. Za mnoge so koprive žal le nadležen plevel, za poznavalce njihovih blagodejnih učinkov pa okusna hrana in zdravilno zelišče. Koprive vsebujejo več vitaminov in mineralov kot marsikatera gojena zelenjava. Vsebujejo vitamine A, B2, C in K1 ter železo, natrij, kalij, kalcij in druge minerale ter številne zdravilne snovi. Nekje od aprila lahko v naših krajih nabiramo mlade liste in poganjke. Običajno nabiramo sivozelene liste velike koprive. Rastlina je manj pekoča kakor sorodna, a manj razširjena mala kopriva. Cveti od maja do oktobra in v tem času nabiramo nadzemne dele rastline. Liste uporabljamo sveže, lahko pa jih tudi posušimo za kasnejšo uporabo. Podzemne poganjke in korenine kopljemo jeseni ali zgodaj spomladi. Sveže koprive lahko pripravimo podobno kot špinačo, zelo okusne pa so tudi v juhi ali različnih omakah. Kuhane koprive izgubijo strup in niso več pekoče. Imajo zamolkel, grenak okus, ki ga izboljšamo z dodajanjem začimb ali smetane. Koprivini pripravki so uporabni pri slabokrvnosti, priporočljivi so za revmatike, slabotne ljudi in matere po porodu. Prav tako pomirjajo živce, zmanjšujejo sečno kislino, krepijo odpornost proti prehladu in pomagajo pri prebolevanju gripe. Poleg tega je kopriva uporabna tudi pri prebavnih motnjah, oboleli trebušni slinavki in pri jetrnih, žolčnih ter želodčnih obolenjih. Znižuje tudi krvni sladkor, zato koprivo dodajajo številnim čajnih mešanicam, ki jih uporabljamo pri povišanem sladkorju. Korenino največkrat uporabljamo pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate. Iz svežih ali posušenih listov lahko pripravimo čaj, ki pomaga pri čiščenju organizma. Z njim lahko tudi čistimo aknasto kožo in blažimo simptome herpesa ter si pripravimo losjon proti prhljaju in izpadanju las. Koprive naj bodo v vreli vodi približno deset minut. Na dan je potrebno popiti dve do tri skodelice koprivinega pripravka. Iz kopriv lahko z nekajdnevnim namakanjem v vodi pripravimo tudi odlično tekoče gnojilo, ki pospešuje rast, nastajanje klorofila in povečuje odpornost rastlin proti ušem, gosenicam, pršicam in glivicam. Takšno gnojilo povečuje dejavnost koristnih mikroorganizmov v tleh. A Igor Fabjan Koprive najbrž pozna prav vsak obvestila /prireditve Praznovanje jubileja v PGD Krašnja V petek, 22. 6. 2007, je PGD Krašnja praznovalo 80. obletnico svojega delovanja. Takratne požarno reševalne potrebe so narekovale, da se je na pobudo mizarskega mojstra Jožeta Štolfe in njegovih somišljenikov ustanovilo gasilsko društvo. Ob visoki obletnici je društvo pripravilo slavnostno sejo in podelitev priznanj. Slavnostne seje so se udeležili predsednik GZ Slovenije, predsednik GZ Lukovica, GZ Domžale, predstavniki gasilskih društev bivše skupne gasilske zveze Domžale in župan občine Lukovica. Vse je najprej nagovoril predsednik PGD Krašnja Brane Močnik, v nadaljevanju pa tudi predsednik GZS Ernest Eory, predsednik GZ Lukovica Matjaž Markovšek, predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar ter župan občine Lukovica Matej Kotnik. Vsi slavnostni govorniki so bili v nagovoru enotni o pomembnem delu, ki ga gasilci opravljajo na svojem področju, in težavah, s katerimi se soočajo. Slavnostna seja se je nadaljevala s kulturnim programom in s podelitvijo priznanj ter odlikovanj. Prejemniki najvišjih odlikovanj so: PGD Krašnja - odlikovanje GZS 1. stop. za uspešno delo na gasilskem področju, Brane Močnik - odlikovanje GZS za posebne zasluge v gasilstvu in Stane Pervinšek - odlikovanje GZS za posebne zasluge v gasilstvu. Praznovanje jubileja so krašenjski gasilci nadaljevali v soboto, ko so izvedli gasilsko vajo za gasilce iz GZ Lukovica. V nedeljo pa so s proslavo in z veliko veselico praznovanje zaključili. NA POMOČ! • Cťtť/iVi Inâ & sobe ČutwIiLrxIj S1nhicn:|(j Krdci pri Liilun-it:! B Odprto vse dni v tednu Vabljeni! (^bHiarski cenrsr • 13(í EeJeŽHV v gcanlnl •■ 6D iedeiev nđ (etnem -/irtu • pnosior za zaključfrtP dru£b€ prijetno opremljenih Ecb ■ spEcialitete z TiedorTi, (fomnča kuhinja ■ medica, medeni liker, -nedeno žganje, medini boncjvniíCVK, n^cikrii » spnčnoi tcríiíí A Anton Pervinšek, poveljnik PGD Krašnja DOMOVINA - RODOLJUBI IN DAN DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Na Mali Lašni smo člani ZVVS Domžale - sekcija Lukovica ob pomniku vojne za Slovenijo 1991 v nedeljo, 24. junija 2007, ob 10.30 že tradicionalno (tretjič) izobesili slovensko zastavo ob dnevu državnosti Republike Slovenije. V gozd pod Malo Lašno je bil med osamosvojitveno vojno leta 1991 tajno nameščen prvi učni center za slovenske vojake (takratne TO), ki je imel tajno oznako LOKVANJ. Letos smo veterani čast dviga slovenske zastave podelili županu občine Lukovica Mateju Kotniku, ki je kot rodoljub to čast izpolnil v sodelovanju z Veterani vojne za Slovenijo - Lukovica. Pred dvigom zastave smo minuto molka namenili preminulemu članu ZVVS Domžale stotniku prve stopnje Martinu Planku, ki je bil med vojno 1991 tudi poveljujoči v tajni formaciji LOKVANJ. Veterani vojne za Slovenijo se bomo vedno spominjali in opominjali na tiste čase, saj so nam bili dani kot srečni generaciji, ki je dala Sloveniji državnost, brez katere tudi občine Lukovica ne bi bilo. A Danilo Kastelic predstavljamo vam občanske sv^^nike Občinski svet občine Lukovice sestavlja 14 svetnic in svetnikov, ki ste jih izbrali na lanskoletnih lokalnih volitvah. Svetniška funkcija je pomembna in zelo odgovorna neprofesionalna funkcija, je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter svoj poslovnik. Nekatere svetnike dobro poznate, še zlasti tiste, ki prihajajo iz vašega okolja, nekatere pa manj ali pa sploh ne. V uredniškem odboru smo se odločili, da postopoma predstavimo v besedi in sliki vse naše svetnice in svetnike iz občine Lukovica. Seveda smo naprej pričeli z damami; v tej številki boste spoznali lukoviški svetnici, Ivanko Lederer Vidmar ter Stanislavo Stopar. Politiko smo tokrat pustili ob strani, svetnice in svetnike vam želimo predstaviti take, kot so v zasebnem življenju. Z go. Ivanko in go. Stanislavo se je tokrat za vas pogovarjala Milena Bradač. V naslednji avgustovski številke vam bomo predstavili Alenko Klemen in Marijo Juteršek. A Katarina IVANKA LEDERER VIDMAR Ivanka Lederer Vidmar s svojimi pokali in medaljami z različnih tekaških maratonov Niste domačinka. Kako ste prišli v Zlatenek in kako ste se vživeli v kraju? Nisem se in ne počutim se kot tujka, kajti že prej v službi sem delala z ljudmi iz teh okoliških vasi. Z možem Milanom sva se spoznala, ko sva oba že zgodaj postala vdovca. Milan je tu pričel s prvo ženo graditi hišo, ki je zaradi ženine smrti nista dokončala. Rada imam podeželje, zato sva hišo skupaj dokončala, oba pomagala otrokom do spodobnega kruha in sedaj imava več časa zase. Služba? Lani sem se upokojila s polno delovno dobo, mož pa bo še delal nekaj let. Sedaj imam več časa za sodelovanje in delovanje v stranki, sodelujem pri mednarodni republiški instituciji IRI iz Bratislave v programu Aktivna vloga žene v politiki. Končujem Pučnikovo akademijo v Ljubljani. Z možem se veliko udeležujeva maratonov, tako domačih kot mednarodnih. Imata vinotoč. Menite, da ljudje, Slovenci, znamo piti? Prodajava^ primorska vina, pristna domača. Ljudje se oglasijo in kaj popijejo. Če je večje naročilo, tudi peljeva vino na želeni naslov. Drugače mislim, da ljudje še ne znajo piti. Še vedno pijejo, da se napijejo, ne da ob kozarcu vina uživajo, ga okušajo in spoštujejo. Sedaj živite v razmeroma neokrnjeni naravi. Ljudje tod okoli to znajo ceniti? Z možem veliko hodiva, večkrat sva obhodila bližnjo in daljno okolico. Žal ljudje še vedno odmetavajo smeti vsepovsod. Vidiva smeti celo na vodnih izvirih, polno je divjih odlagališč. Sicer se zavest ljudi spreminja, vendar prepočasi. Kljub smetnjakom smeti še vedno ležijo povsod. Kaj pri ljudeh cenite in kaj vas moti? Malo je resnice, resnico zatajijo. Pri pogovoru te gledajo v obraz, vendar ne mislijo tistega, kar govorijo. Veliko je zavisti in privoščljivosti., vse preveč je slabih medsosedskih odnosov. Pogrešam iskrenost, že pri otrocih jo pogrešam. Po obnašanju otrok se vidi, kako so vzgojeni. Katero knjigo ste nazadnje prebrali? Nazadnje sem prebrala knjigo Katarina, ena ljubezen je dovolj v petih delih, ne spomnim se imena pisatelja. Sicer pa nisem knjižni molj. Z možem oba rada rešujeva križanke. Spremljate dogodke v medijih? Seveda, časopise prebiram redno, gledam televizijo. Ko sem sedela v njihovi dnevni sobi, so nešteti pokali in medalje bodli v oči. Pojasnila sta mi, da že dolgo tečeta maratone. Tako sta pretekla dva maratona v New Yorku, bila že petkrat v Švici. V New Yorku sta dobila prijavnici za silvestrski maraton v Sao Paolu v Braziliji. Tečeta v Italiji, Nemčiji in tudi doma. Ivanka na krajših, Milan na daljših progah. Čestitam. A Milena Bradač STANISLAVA STOPAR Ste še bolj sveža upokojenka. "Ni časa" je sedaj vaš slogan, mar ne? Tako sveža pa spet ne. Že leta 1998 sem se upokojila. Res pa je, da sem dvakrat zamrznila upokojitev in ponovno stopila v delovno razmerje. Od leta 2004 vztrajam v pokoju. Pri mnogih obveznostih včasih rada rečem: "Nimam časa." Zavedam pa se, da je čas, ko si v pokoju, priložnost, da lahko počneš tisto, za kar prej nisi imel časa. Vseskozi ste oziroma delate z ljudmi, otrok'. Bili ste učiteljica, ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo, poslanka v Državnem zboru, četrti mandat ste svetnica v Občinskem svetu občine Lukovica. Kakšni so ljudje na splošno, naši občani? Vse življenje delam na področjih, ki predstavljajo neposredno delo z ljudmi. In to z vsemi generacijami v naši občini. Ljudje v našem Črnem grabnu so dobri, vztrajni in trmasti pri delu, zato so tudi uspešni. Mnogi moji učenci so danes uspešni podjetniki, obrtniki, strokovni delavci _ Sicer pa je za naše občane značilno, da so pridni, znajo prijeti za vsako delo. Ustvarjalni so tudi mladi in tako sledijo svojim staršem. Med našimi občani se počutim sprejeto z odnosom spoštovanja, ne glede na to, kaj kdo je. Enako sem čutila tudi med sodelavci pri delu v Državnem zboru. Menite, da znamo ceniti in varovati še relativno ohranjeno naravo okrog nas? Kljub temu da je avtocesta globoko zarezala v naš prostor, menim, da imamo ljudje v naši občini velik čut do narave. Vsak prvi ponedeljek v mesecu člani Društva upokojencev prehodimo in na novo odkrivamo zanimivosti naše občine. Srečujemo se s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, ki imajo občutek za lepo urejene domove in cenijo našo naravno in kulturno dediščino. Pogosto vas vidim sprehajati psa. Kako se še drugače rekreirate, se vam pridruži tudi mož? Psička Luna je sicer moževa, vendar zanjo skrbimo vsi. Je zelo prijazna, a tudi zahtevna. Običajno jo trikrat dnevno peljem na sprehod po bližnji okolici. To mi daje tudi novih moči in volje, da življenje jemljem s pozitivne strani. Mož me spremlja, ko mu zdravje dopušča. Vaši otroci so tudi že prerasli šolske klopi. Otroci so odrasli. Najmlajši je s tridesetimi leti postal doktor znanosti s področja jezikoslovja, najstarejši dela magisterij, tretji pa je računalničar in tudi nadaljuje študij. Menite, da nam prihodnost in zdajšnji način vodenja države prinaša svetlejše ali bolj oblačne dni? Čas, v katerem živimo, je čas demokracije. Ali imamo v tem času možnost za odprt pogovor, za sprejemanje vseh drugačnih, za svobodo in spoštovanje človeka, je še vprašanje. Vendar ljudje ustvarjamo ta svet in vsaka vlada izbira svojo pot do cilja. Če je prava ali ne, pokaže čas. Ni me strah prihodnosti, vem, da bo lepa. Moti me le, da smo o mnogih stvareh premalo ali enostransko obveščeni. Katero knjigo ste nazadnje prebrali? Zadnja knjiga, ki jo berem, je Samost Svetlane Makarovič. Pri gospe Stoparjevi mi je padla v oči njena delovna miza. Široko odprti krajevni leksikoni in gradiva o raznih krajih po Sloveniji. Pojasnila mi je, da imajo upokojenci vsak mesec izlet. Organizacijsko ga pripravlja tajnica društva ga. Jelka Maselj, na poti pa bisere Slovenije predstavi gospa Stoparjeva. To delo zahteva tudi pregled raznih gradiv ali brskanje po internetu. Zanimivo, ker se tudi sam kaj naučiš. A Milena Bradač rokovnjačevi nasveti Z avtom na letni oddih Približuje se čas dopustov in mnogi se tokrat privič v letu odpravljajo na daljšo pot z avtomobilom. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da mora biti vozilo brezhibno. Preventivni pregled ne more škoditi, še posebno če avto že dolgo ni bil pri mehaniku. Sami lahko preverite vsaj gume, svetlobna telesa, brisalnike za pranje stekla in nivo tekočine oz. vode za pranje stekel. Na pot se je zaradi gneče in vročine dobro podati zgodaj zjutraj, zvečer ali celo ponoči, če nam nočna vožnja ne dela težav. Morda lahko celo počakamo na deževen ali vsaj oblačen dan, ki vožnjo naredi znosnejšo. Dobro upoštevamo morebitne izmene dopustnikov, petke, sobote in nedelje, ko je promet že tako ali tako močno povečan. Poskrbimo, da se odpravimo na pot z brezhibnim vozilom V notranjosti vozila naj ne bi bilo prtljage, še posebno pa ne, kadar kdo sedi zadaj. Težki ali trdi predmeti se ob naglem zaviranju lahko spremenijo v nevarne projektile! Zelo nevaren je lahko že fotoaparat ali kamera na zadnji polici! Nevarna je tudi prtljaga v prtljažniku, ki lahko celo podre zadnje sedeže in zleti v notranjost pri naglem zaviranju. Zato težje in večje kose prtljage zložimo tik za zadnje sedeže, kar jim onemogoča, da bi se premikali. Pri prtljagi na strehi upoštevajmo drugačno obnašanje vozila in predvsem daljšo zavorno pot. Vožnja v vročih dneh je še utrujajoča, zato si privoščite krajši počitek po možnosti vsaki dve uri. Ob nekaterih avtocestah v tujini si lahko na večjih počivališčih poleg kave privoščite tudi aktiven oddih na raznih orodjih za razgibavanje. Med vožnjo ni priporočljivo uživati gaziranih pijač, ker povzročajo širjenje želodčne kisline. Priporočljivo je uživanje lahke hrane, predvsem sadja in zelenjave. Oboje telesu prinaša veliko tekočine in mineralnih soli, ki preprečujejo, da bi voznik in potniki izgubili preveč vode in postali utrujeni. Mnogim je med vožnjo pogosto slabo. Za vse, ki se srečujejo s to nadlogo je dobro, da se na pot ne odpravijo s praznim želodcem. Slabost je mogoče v veliki meri preprečiti s tabletami proti slabosti, katere je potrebno zaužiti pred vožnjo. Večina tovrstnih tablet povzroča tudi zaspanost, zato so poponoma neprimerne za voznike, katerim pa običajno tako ali tako ni slabo. Če potujemo z majhnimi otroki nikar ne pozabimo, da otrok med vožnjo sodi na ustrezen varnostni sedež. Pozor pred tatovi Pri vožnji bodite previdni in dosledno spoštujte omejitve hitrosti. Kazni za prometne prekrške so v večini držav še višje kot pri nas. Cene goriva so po evropskih državah različne in žal je bencin skoraj povsod dražji kot v Sloveniji. Poleg cene goriva lahko na stroške potovanja precej vplivajo tudi cestnine. Če se vam ne mudi pretirano, se lahko marsikje izognete avtocesti in tako spoznavate kraje ob poti. V avtu nikoli ne puščajte denarja in vrednejših predmetov. Pravzaprav je najbolje, če v notranjosti avtomobila ne puščate prav ničesar, saj lahko nepridiprave privabi vsaka malenkost. Tudi parkiranje sredi opoldneva na najbolj prometni ulici ni nikakršno zagotovilo za varnost. Za svoje nečedne posle imajo dovolj le nekaj minutk! A Igor Fabjan Pik okuženega klopa je Maksa spravil na invalidski voziček Prispevek o klopih v prejšnji številki RokovnjaCa je spodbudil Maksa Ometzo iz BrSlenovice pri Trojanah, da smo se dogovorili za srečanje, rekel je namreč: "Samo iz primera se človek najbolje zave in nato ustrezno ukrepa." Gospod Maks je dovolil, da objavim del njegove zgodbe. Preboleva namreč klopni meningoencefalitis. Maks je dobil klopa enkrat jeseni 2005, ko je z družino nabiral kostanj. Ne spomni se natanko, ker klopa sploh ni opazil. Menda obstajajo primeri, ko tako okužen klop samo ugrizne, se spusti in se sploh ne obdrži na koži. Nekaj dni kasneje se je nenadoma začel počutiti zelo slabo, bil je močno utrujen in vročičen, ni mogel delati, samo ležal bi in počival, kar sploh ni njegova navada, je dodala žena. Potem že ni več zdržal od bolečin, utrujenosti in slabega počutja v službi in je šel k zdravniku. Zdravila niso pomagala, bil je dvakrat na urgenci. Vsa nadaljnja žalostna zgodba, bolečine, ko se je že dobesedno spogledoval z večnostjo, je prežalostna in prehuda za objavo ter preveč osebna. Naj vam bo dovolj podatek, da je danes, ko po skoraj dveh letih doma ne more brez invalidskega vozička, 80 % invalid in čaka na invalidsko upokojitev, da mu samostojno življenje ni več mogoče. Z močno voljo, s pomočjo svoje skrbne žene in z rehabilitacijo je vsem skupaj uspelo, da se lahko Maks sam naje (samo gosto hrano, redka se polije), da s težavo obhodi dvorišče pri hiši, da lahko sam pride do postelje. Še vedno ga vozijo na rehabilitacijo v Sočo v Ljubljano. V infekcijski bolnici in v Soči se je imel priložnost srečati s svojimi sotrpini. Kar skoraj iz vse Slovenije so, nekaj pa jih tudi ni več med živimi. Obstaja uradni podatek, da je bilo samo v lanskem letu do konca julija v Sloveniji okuženih 260 ljudi. Maks Omerza iz BrSlenovice pri Trojanah nam je zaupal svojo zgodbo Naj nam bo njegova žalostna zgodba v pomoč pri odločitvi in ukrepanju, kako se bomo čim bolje in čimprej zavarovali in zaščitili pred klopi. A Milena Bradač politične strani 9. letne športne igre SDS v Celju SDS Tudi športnih iger v Celju smo člani 00 SDS Lulcovica lor uspešno udeležili. Udeleženci tekmovanja, ki so prišli iz celotne Slovenije, so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, krosu, košarki, tenisu, odbojki in šahu. Lukovica je nastopala v namiznem tenisu, košarki in krosu. V krosu je dosegel drugo mesto Milan Vidmar. Košarkarji pa so dosegli zelo dobro 6. mesto in le razlika v koših jih ni pripeljala v polfinale. Kljub temu pa so bili zadovoljni, saj so med drugimi premagali tudi prestolnico Slovenije ekipo Ljubljane. Predsednik tekmovalne komisije Minister za šolstvo in šport dr .Milan Zver in glavni tajnik SDS Dušan Strnad sta podelila priznanje tekaču Milanu Vidmarju, ob njem stojijo naši košarkarji A Danilo Kastelic Ustanovitev OO SDM Lukovica Na Prevojah so 9. junija ustanovili OO SDM Lukovica. Člani Slovenske demokratske mladine iz Lukovice SDM Lukovica so ob ustanovitvi izvolili vodstvo in njihov novi predsednik je Gregor Kveder s Prevoj. Pri tem je sodeloval tudi član IO SDM Domžale Gregor Horvatič, ki je z iniciativnim odborom SDM Lukovica sodeloval že pri nekaj projektih. V goste je bil povabljen predsednik OO SDS Lukovica Danilo Kastelic, ki jih je kot prvi nagovoril in jim zaželel veliko uspehov ter dobrega sodelovanja, kakršno je bilo že do sedaj. Nato so ekipe SDM Lukovica, OO SDS Lukovica in ženska ekipa odigrali nogometni turnir, na katerem so bili vsi zmagovalci. Na prvi konstitutivni seji OO SDM Lukovica pa bodo izvolili še novega podpredsednika. Danes za jutri za mlade in večno mlade. A Danilo Kastelic Vsi tekmovalci SDM in SDS Lukovica v malem nogometu po zaključku turnirja Vedno pozni, vedno zadnji? Delo v občinskem svetu otežkočeno zaradi nepovezanosti svetniških skupin ter občinske uprave. Na letošnji februarski seji je KVIAZ predlagal listo delovnih teles v potrditev občinskemu svetu. Vzporedno smo se pogovarjali o ločitvi Odbora za komunalne dejavnosti, okolje in prostor na dva dela, in sicer na Odbor za prostor in Odbor za gospodarske javne službe in okolje. Ker KVIAZ-u ni uspelo pravočasno pripraviti nove liste za nov odbor, je občinski svet kljub predlogu Socialnih demokratov, da potrdimo ostale odbore, in naknadno, na naslednji seji potrdimo nov odbor, glasoval proti. Tako tudi Odbora za finance nismo uspeli potrditi, tudi zato smo pozni. Svoj del krivde pa nosi tudi seveda občinska uprava, predvsem s šibko kadrovsko zasedbo, ki težko izpolnjuje vse več in več obveznosti, ki jih nalaga predvsem država. Pozdravljamo razpis za direktorja občinske uprave in županovega sekretarja, ki bosta predvsem v pomoč županu, občinskemu svetu in delovnim telesom. Upamo, da bosta iz vrst domačinov, predvsem zaradi poznavanja okolja in ljudi. Dobrih prostih delovnih mest pa je v občini že tako ali tako premalo. Vse bolj sprašujemo, kaj pomeni takoimenovani razvojno usmerjen program občine. Vsak, ki pogleda prihodke in obveznosti občine, vidi, da je takoimenovanih prostih ali investcijskih sredstev premalo. Večina sredstev je namenjena šolam, vrtcu in vzdrževanju ter izgradnji komunalne infrastrukture: obnovi in izgradnji cestišč, geodetskemu urejanju in odkupu zemljišč za potrebe cest, obnovi in izgradnji komunalne infrastrukture - kanalizacije; vodovodov, javne razsvetljave ... Samo izgradnja kanalizacije na Prevojah in Šentvidu je ocenjena krepko preko dva milijona evrov. Vse to nikakor niso razvojno usmerjeni projekti v smislu, da občina dolgoročno pridobiva več sredstev. Potrebujemo razvoj obrti, podjetništva. V občino moramo pritegniti podjetnike in obrtnike, lastnemu podjetništvu in obrtništvu pa ponuditi ustrezne pogoje za njihov obstoj, predvsem pa zagotoviti pogoje za rast in razvoj. Svež kapital bi zagotovil tisti podjetniški tempo, ki ga tako pogrešamo. Občina Trzin nam je s svojo mirno dejavnostjo lahko za zgled. V teh dneh se sprejemata prostorska strategija ter prostorski red občine. Seveda imajo veliko besede tu tudi ustrezna ministrstva, predvsem ministrstvi za okolje in kmetijstvo. Vsekakor so bile smernice zarisane že v prejšnjem mandatu. Socialni demokrati, kljub temu da nismo aktivno sodelovali pri omenjenih projektih, podpiramo razvoj prostora v začrtani smeri. Za konec še poziv k znižanju tona govora, dvignimo raje kulturo govora, zakopljimo zgodovino, iz nje črpajmo dobro, slabo pa v poduk, predvsem da ga sami ne polomimo. Osredotočimo se na danes, jutri, na prihodnost. Samo skupaj nam lahko uspe, samo skupaj se lahko dogovorimo o razvojno naravnanih projektih, posledično lepši in prijaznejši jutri in še pomembnejše, bogatejšo občino, ki jo moramo graditi na trdnih temeljih. A Za OO SD Gregor Bajde politične strani Pogodbe brez datumov, žigov in podpisov ... mSi V Novi Sloveniji aktivno spremljamo dogajanja v občini in skrbimo za informiranost svojih članov. Tako smo na sestanku ob koncu maja obravnavali aktualne dogodke. Prispel je dolgo pričakovani in s številnimi intervencijam zahtevani odgovor župana na pisna vprašanja naših svetnikov o "donacijah" SCT-ja in povračilu škode, ki je bila v občini povzročena z gradnjo avtoceste. Zal smo namesto odgovorov dobili očitek, da naš dopis ni želja po informaciji, temveč nezaupanje županu. To seveda ni res. Za odgovorno odločanje v občinskem svetu svetniki verodostojne in celovite informacije vsekakor potrebujejo in če na konkretna in zelo pomembna vprašanje župan odgovori le z očitki in nepodpisanimi (torej neveljavnimi) dokumenti, je očitno, da si našega dejavnega sodelovanja pri razvoju kraja ne želi. Na predpočitniškem sestanku sta na vabilo OO NSi Lukovica predstavili svoje aktivnossti programsko sorodni, organizacijsko pa neodvisni, Mlada Slovenija in Zenska zveza Lukovica. Obe združenji sta aktivni tako na občinski kot na državni ravni. Njuni člani in članice se poleg rednih sestankov udeležujejo tudi izobraževanj in srečanj, ki so organizirana na regijski in državni ravni; na primer delavnice o javnem nastopanju, obiska predstavnic Zenske zveze v Evropskem parlamentu in razprave o oblikovanju naše regije v Mladi Sloveniji. A OO NSi Lukovica Ali imamo vizijo razvoja občine? Strategijo prostorskega razvoja občine Lukovica je predlagatelj župan občine Lukovice podal v javno razpravo v mesecu aprilu. Treba je poudariti, da člani občinskega sveta niso bili predhodno seznanjeni s predlogom strategije, tako da so se občinski svetniki tako kot vsi ostali občani občine Lukovice seznanili z njo ob javni razgrnitvi. Razvoj je morda res čarobna beseda za našo občino, vendar je treba ločiti med razvojem, ki dviguje kvaliteto življenja, in razvojem, ki lahko zaide v slepo ulico. Občina Lukovica bo morala izbrati razvojno usmeritev, od katere bo dolgoročno imela korist kar največja populacija vseh starostnih skupin, ne pa le posamezniki in manjše skupine. Ob razvojni usmeritvi je treba upoštevati, da občina ne spada v pretežno urbano okolje, zato je treba enako pozornost posvetiti tako bolj kot manj razvitim predelom občine. SLS se zavzema za decentraliziran in uravnotežen razvoj, sprotno preverjanje odločitev in vplivov na vsa področja razvoja, tako da ne bi naredili nepopravljive škode v prostoru občine zaradi pretiranega širjenja posameznih naselij ali širjenja naselij na neprimernih površinah. Strategija prostorskega razvoja pomeni silen poseg na najboljša kmetijska zemljišča. Pomeni neupoštevanje trajnostnega razvoja ter nepredvidljive posledice za okolje in splošne življenjske razmere. V SLS menimo, da gre za izgubljanje identitete območja, doseganje kratkoročnih učinkov na enem področju oziroma samo pri posameznikih. Glede na razpoložljiva ureditvena območja naselij tudi ni potrebno širiti zazidalnih območij v takem obsegu. Občinski svet je na svoji 6. seji 4. junija 2007 z devetimi glasovi PROTI in sedmimi glasovi ZA zavrnil predlog Strategije prostorskega razvoja. PROTI sprejemu strategije so glasovali tudi svetniki Slovenske ljudske stranke. A OO SLS Cenejše mobilno gostovanje v državah Evropske unije Ponavadi dopustujete v tujini ali le pogosto potujete tja? Ste morda tam celo v službi? Za vse s pritrdilnim odgovorom prihaja iz Bruslja vzpodbudna novica, da so, Evropski parlament na majskem plenarnem zasedanju, ministri držav članic Unije pristojni za telekomunikacije pa v začetku junija 2007, dokončno potrdili direktivo o znižanju tarif mobilnega gostovanja v drugih državah članicah EU. Uredba sicer ne predvideva regulacije na področju prenosa podatkov, temveč področji veleprodaje in maloprodaje. V Evropskem parlamentu je bil za omenjeno področje pristojen Odbor za industrijo, telekomunikacije, raziskave in energijo. Kot članica tega odbora je slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj pri obravnavah poročila večkrat opozorila, da slovenskim uporabnikom uredba sicer prinaša nesporne koristi, bi pa te lahko bile še bistveno večje, če bi se uredba razširila še na nekatere sosednje države. Predlagala je, da EU opravi temeljito analizo posameznih trgov mobilne telefonije in si prizadeva vzpostaviti tesnejše sodelovanje tudi z državami jugovzhodne Evrope. Podobno sodelovanje je že vzpostavljeno za področji električne energije in plina, kjer v jugovzhodni Evropi vzpostavlja sprejemanje pravil, ki veljajo v Uniji. Slovenci, ugotavlja poslanka, največ poslovno gostujejo sicer v državah članicah Unije, turistično pa predvsem v državah, ki niso članice, zlasti na Hrvaškem in drugih državah bivše Jugoslavije. Na teh trgih se za slovenske uporabnike ne bo nič spremenilo, zato bi po njenem mnenju bil potreben celostni pristop, ki bi upošteval tudi specifičnosti in razvitost posameznih nacionalnih trgov. S tesnejšim sodelovanjem z omenjenimi državami bi EU pripomogla, da bi se koristi slovenskih uporabnikov povečale in postale primerljivejše z drugimi članicami Unije. Na junijskem zasedanju ministrov, ki so uredbo potrdili je tudi slovenski minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak predlagal, naj Evropska komisija poskrbi, da bodo morale evropsko tarifo za gostovanje uvesti tudi države kandidatke za vstop v EU in prav tako tiste, ki si za status kandidatk šele prizadevajo. Ob potrditvi uredbe je izrazil vidno zadovoljstvo tudi vodja pogajalcev Evropskega parlamenta dr. Paul Rubig in naznanil, da bo že v mesecu juliju 2007 vsak prebivalec EU lahko izbral tarifo pod 49 centov za odhodni in 28 centov za prejeti klic, v septembru pa bosta le-ti uvedeni avtomatsko. "Tisti občani torej, ki precej časa preživite na poslovnih ali turističnih potovanjih po državah EU, boste imeli možnost koriščenja cenejših klicev že med letošnjo poletno sezono, izkoristite jih," poudarja poslanka dr. Jordan Cizljeva. A Darko Rudl glasilo občine Lukovica pisma bralcev Spoštovani upravni odbor Mlekarske zadruge Prevoje! Imam občutek, da se ponovno podržavlja mlekarsko premoženje. Po večkratnih vprašanjih ne dobim nobenega odgovora, da se zadeva reši v hiši: 1. Čigava je MZ Prevoje? 2. Kdo je lastnik MZ Prevoje? 3. Komu je bilo vrnjeno mlekarsko premoženje? 4. Kdo so bili plačniki ob nakupu MZ? 5. Kako morete sprejeti nečlana Mlekarske zadruge za predsednika Upravnega odbora in prične prodajati? 6. Da se prodaja MZ brez načrta, kam s premoženjem? 7. S prodajo MZ, kdo bo imel koristi, kupec ali prodajalec? 8. Še enkrat vas sprašujem, zakaj se prodaja? 9. Kdo si tukaj pristavlja svoj lonček? Alojz Homar, Prevoje pri Šentvidu 77 Roj^-tvo Mlekarne Prvi del Rodila sem se v tihi dolini Črnega grabna med šumečimi gozdovi, žuborečimi potočki, cvetočimi livadami, med dobrimi, poštenimi, delavnimi in štedljivimi ljudmi. Moja zibelka ni bila napolnjena s pernicami, ležala sem na bankovcih, izposojenih v Vrhniški hranilnici in posojilnici. Moji starši so lepo skrbeli zame. Tako sem odraščala v mlado damo. Tako kot sem doraščala jaz, je doraščalo tudi moje premoženje. Ko sem odraščala, smo se najprej lotili obnove gospodarstva in posodobitev mlekarne. Z marljivim delom in poštenim 'vsi za enega, eden za vse' smo si kupili današnje premoženje v 'nadah', da se širi blagostanje kraja. Drugi del Okupacija mi ni dosti prizadejala, imeli so koristi kmetje, okupator, predvsem pa partizani. Tretji del Po vojni leta 1945 pa se je moje življenje iz dneva v dan slabšalo. Najprej nas je doletela agrarna reforma, podržavljanje celotnega premoženja. Najprej so se lotili premičnin, kar so potrebovali za ustanavljanje novih obratov. Odpeljali so vse, kar se je dalo odpeljati, ostala sem gola do kože. Tako sem gledala v svojo mladost, v 'oličkano' premoženje. Z novo državo Slovenijo sem se veselila, da se bo nekdanje stanje vrnilo v kraj, kjer počivajo moji voditelji dobrotniki. Preživela sem pet vladavin. Nista me uničila ne okupator ne komunizem, uničili so me likvidatorji Slovenci, ki so me prodali tujcem. To smo doživeli krajani Prevoj in okoliških vasi z občino Lukovica. Vse se spreminja; narava in ljudje. Narava menja letne časa, ljudje pa značaj, zavladalo je mnenje 'kar je vaše, je tudi naše, kar pa je naše, vas ne briga' S takimi parolami nastopajo v Mlekarski zadrugi Prevoje. Po našem krajevnem običaju so starši dajali doto hčeri, dekleta so si sama iskala ženina. Kot letni časi se je spremenil tudi način ženitovanja, dobil me je tujec, ki je imel najdaljše brke. Likvidatorji MZ so me prodali kot nekoč Miklovo Zalo. Slovenski rek pravi 'en krivično pridobljen kovanec poje dva pravična vinarja'. Bili so časi, težki časi, ko moji sošolci niso imeli mleka v izobilju, na teh otročičkih se pa danes izživljajo. Vrednost dame mlekarne je danes 1.800.000 evrov plus blok, ki je bil pred 12 leti ocenjen na 27 mio SIT, vsakemu lastniku Mlekarske zadruge pripada 47.812 evrov. Slava likvidatorju!!! Alojz Homar, Prevoje pri Šentvidu 77 Spev mlado^-ti - cvet radosti Vsa leta 'šola z učenci' pripravlja prireditev v korist šolskega sklada. Veliko truda so učenci in učitelji vlagali v to prireditev. Rezultat pa je bil - slaba udeležba staršev. Letos pa je bilo drugače. Namen je bil dati nam staršem možnost, da sodelujemo. Prireditev je bila pri šoli, bila je v znamenju športa. Predstavili so se naši učenci, povabljeni so bili nekateri znani športniki... Veliko organizacije, truda in priprav je bilo potrebnih, da so to pripravili. Rezultat pa je bil - slaba udeležba staršev. Bila sem tam. Videla sem, da so se otroci in učitelji zelo potrudili - pripravili so veliko stvari, bilo je res zanimivo. Starši, otroci, učitelji, veliko športnih aktivnosti, zanimivi gostje, hrana, pijača, glasba... Učenci, učitelji in starši smo se družili, pogovarjali, tekmovali v različnih športih - eni bolj drugi manj. Razpoloženje je bilo veselo, igral nam je 'šolski ansambel' In čas je hitro tekel - za nekatere kar prehitro. Zakaj to pišem? Ker sem videla, da je bila tam le 'peščica staršev' Da je bilo čutiti razočaranje, ker je kljub temu da je prireditev namenjena prav nam staršem in našim otrokom - le teh prišlo zelo malo. Vem, da nekateri iz določenih razlogov niso mogli priti. Kaj pa ostali? Kljub veselemu vzdušju je bilo čutiti žalost, da niste prišli tudi Vi. Naj omenim, da so te prireditve (z denarnimi prispevki staršev) omogočile marsikateremu učencu, da je lahko tudi on šel s sošolci v šolo v naravi, letni tabor... Ali smo pozabili, da lahko z malo truda in dobre volje osrečimo veliko otrok, ljudi? Prepričana pa sem, da bodo prizadevanja za sodelovanje med šolo in starši vendarle dosegla bolšje rezultate. ZAHVALE Srce tvoje zdaj miruje, v srcih naših žalost kljuje, med nami ni več tvojega nasmeha, snidenje v nebesih naša je uteha. VSPOMIN 20. junija je minilo 5. leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi oči, sin, brat in stric ANTON ANTONIN iz Krašnje 66 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. VSPOMIN Drugega julija 2007 bo minilo deset let, odkar smo ostali brez tebe, dragi ANTON KOS Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žena Anica in nečakinja z družino Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. VSPOMIN Boleč spomin ja na 17. junij 2006, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, brat in tast MARIJAN KOROŠEC s Prevoj 2 pri Lukovici Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi K^ako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja. VSPOMIN ROZALIJA HRIBAR Laznikova Zalka iz Lukovice 25. junija bo minilo leto dni, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče v spomin. Hvala vsem, ki našo mami ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni sam D to p cl o m skupina Za male in velike mojstre. DARILO vodna denarnica Pri nakupu nad 30 EUR bomo strankam delili vodotesfio PVC denarnico za poletne dni, Akcip velja od 2h 7. do 7. 2007 v vsoh posiovainicaii SA IVI. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta X Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jsr», Preseraka «sta 1, Zg. Jarše. 1235 Bg^iomlje, tel; 01/ 729 S& 00 PG Latkxiva vaE, Lâth^iva vis 3212 Ptabold, t»L: 03/ 703 27 00 PE NaiarJ«, Lesarska 26, 33^1 MazarJ«, tel.: 4>3/ 839 27 60 PE StiH nje. Zë Sir0 nje la, 1242 Stahoiťica, tel: 01/ 72^ 62 32 l JI il JI il JI f C» Wk i PE îrtMïlJ«. 3s, 1420 TrtK^lje, tel : 03/ 4T fiO W W W. b d ITI . OI