Franc Žagar
Pedagoška akademija v Ljubljani
UPORABA ALGORITMOV PRI JEZIKOVNEM POUKU
Beseda algoritem večini slavistov ni preveč razumljiva, pač pa je dobro znana matematikom. Izvedena je iz imena arabskega matematika Muhameda al Korizma; pomeni pa navodilo, ki vsebuje vrsto in zaporedje operacij v kakem postopku. Ko je algoritem za rešitev določenega problema odkrit, delo ni več težko. Kaže pa že zgodovina matematike primere brezplodnih prizadevanj, da bi izdelali algoritme za postopke, ko se to ne da izpeljati, npr. da bi z ravnilom in šestilom razdelili kot na tri dele (trisekcija kota) ali da bi pretvorili krog v kvadrat (kvadratura kroga). V današnjem času, ko razpolagamo z računalniki, razvijajo algoritme na področjih najrazličnejših ved, da potem računalniki opravljajo težaško delo. Ker so računalniki precej nesposobni za razumevanje gradiva, nastajajo dostikrat tudi manj natančni algoritmi (polalgoritmi), s katerimi ne morejo delati stroji, pač pa lahko delajo ljudje. Taki algoritmi olajšujejo in skrajšujejo privajanje ljudi na opravljanje raznih del in so zato uporabni tudi pri pouku.
Za začetek razčlenimo preprost postopek v vrsto operacij, npr. kako v besedi TABLAH poiščemo skupino AH. To povprečen bralec poišče, ne da bi se zavedal, kako to naredi. Bralna priprava pa išče takole:
16
Te enostavne operacije lahko predstavimo tudi kot serije odločevalnih vprašanj:
Ali ie prva črka A?
ne
Ali ie druga črka A?
da
Ali je naslednja črka H?
ne ;
Ali je tretja črka A?
ne
Poglejmo sedaj, kako se naredi algoritem za ugotavljanje pripadnosti določeni i jezikovni kategoriji. Take algoritme delamo na osnovi definicij. Vzemimo za 1 primer algoritem za ugotavljanje osebnih glagolskih oblik, na katerih sloni I mnogo slovničnega, pravopisnega in drugega znanja.
Tradicionalna definicija glagola je:
Glagoli so besede, ki povedo, kaj kdo dela ali kaj z njim je. i
Moderna Toporišičeva definicija je precej enaka, samo da so v njej glagolska \ dejanja in oblike nadrobneje razčlenjeni: \
Glagoli so besede, ki izražajo dejanje (vrniti se, iskati), stanje (viseti), doga- \ janje (razpasti, bleščati se), obstajanje (biti), zaznavanje (čutiti), spreminjanje j (usihati) in še odnos do vsega (morati). Dano dejanje podajajo z različnimi oblikami glede na to, ali ga pripisujemo določeni osebi ali ne (osebne — neosebne oblike), ali pripisujemo dejanje osebku ali ne (tvorne ¦— trpne oblike), ali je dejanje pojmovano kot dejansko se odvijajoče ali pa kot tako, ki bi se moralo ali moglo odvijati (naklonske oblike), ali se odvija v trenutku govorjenja ali ne < (oblike in časi).
Spremenimo bistvene dele definicije v vprašanja: ¦
a) Ali dejanje ipd. pripisujemo določeni osebi?
b) Ali je dejanje? j
c) Ali je stanje? i č) Ali je dogajanje?
d) Ali je obstajanje?
e) Ali je zaznavanje?
f) Ali je spreminjanje?
g) Ali je odnos do vsega?
17
Pozitivno je treba odgovoriti na dve vprašanji: na vprašanje a in na eno od preostalih vprašanj. Prvo vprašanje se nanaša na oblikoslovje oziroma skladnjo, drugo pa na pomen. V obliki formule lahko definicijo zapišemo takole:
Osebna glagolska oblika
aA(bVcVčVdVeVf Vg)
A IN V ALI
po definiciji
Sedaj pa preskusimo definicijo oziroma algoritem ob listi primerov:
+ leži
+ boleha
+ živi
+ raste
+ dani se
a C a č a d a f a č
+ sme + dela
— delo
— delaven
— on
a g a b b b a
Algoritem je dober, ker ločuje osebne glagolske oblike od drugih besed. Po didaktični strani pa je zanimiv, ker lepo kaže, kako se gradi most od formalnega do uporabnega znanja. V učnem procesu sta enako važna tako zapomnitev in razčlenitev definicije kot tudi debate ob primerih.
Lotimo se sedaj predelave pravopisnih pravil v algoritme, npr. pravil za pisanje besedice ne:
<
Ali je za ne glagol?
da
PIŠI LOČENO
ne vem,  ne grem,  ne bi dal
Ali gre za veznik ne - ne, ne - ampak?
da
PIŠI LOČENO
ne mir ne vojna, ne rdeč ne moder
ne
PISI SKUPAJ
neplavalec, nekdo, neumen, nedavno
Algoritem je dovolj popoln: ne ustreza mu kvečjemu pisanje glagola nečem (pri glagolih nisem in nimam v sinhroni slovnici govorimo o nikalnici ni), nenatančen pa je glede pisanja neosebnih glagolskih oblik (ne klepetati — nehote, nedelu-]oč) in glede primerov, ko nasprotje ne — ampak ni do konca izrečeno (samo ne na dvorišču). V algoritmih se uveljavljajo tako kot v modernem jezikoslovju široki zanikani termini, od katerih oddvajamo tudi razne podskupine (v položaju ne pred glagolom, t. j. pred samostalnikom, zaimkom, pridevnikom, prislovom, — v položaju ne pred glagolom razen v primerih ne — ne, ne — ampak). Najbrž ni potrebno, da bi bila globina algoritma na vseh stopnjah šolstva enaka. V nižjih razredih osnovne šole bi zadostovalo samo vprašanje Ali je za ne glagol, medtem ko je za višje razrede potreben dvostopenjski algoritem.
18
v modernem jezikoslovju se čedalje pogosteje sliši beseda transfoimacija ali pretvorba. Verjetno je to res podrčje, na katerem so še neslutene možnosti za razvoj jezikoslovja. Profesor Jože Toporišič je razvil besedotvorni algoritem, ki vsebuje šest operacij za pretvarjanje dvobesednih zvez v eno besedo. Tu si bomo ogledali enostavnejši algoritem za pretvarjanje povednega stavka v dopolnje-valno vprašanje.
Naloga se glasi:
Mama je šla v trgovino. Vprašaj se po izrazu »v trgovino«. Do vprašanja pridemo s tremi operacijami:
1. ZAMENJAJ IZBRANI IZRAZ Z VPRAŠALNICO.
Mama je šla kam.
2. PREMESTI VPRAŠALNICO NA ZAČETEK:
Kam mama je šla.
Za naslednji ukaz pa smo v zadregi, ker v slovenščini lahko izbiramo med dvema možnostma:
3.a PREMESTI GLAGOLSKO SKUPINO ZA VPRAŠALNICO. Kam je šla mama?
3.b PREMESTI POMOZNI GLAGOL ZA VPRAŠALNICO. Kam je mama šla?
Treba je razmisliti o stilistični vrednosti obeh vprašanj. Vprašanje Kam je šla mama je najbrž normalnejše. V prostem govorjenju največkrat sprašujemo brez osebka: Kam je šla? Ce pa začutimo potrebo po osebku, ga dodamo: Kam je šla mama? V vprašanju Kam je mama šla pa čutimo poleg poudarka na vprašalnici tudi poudarek na besedi mama. Tako zastavljamo vprašanje zlasti v seriji vprašanj: Kam pa je mama šla? Kam pa je ata šel?
Operacije, ki smo jih opravljali pri pretvarjanju, so zelo enostavne. Take zamenjave in premeščanja so v vseh jezikih sveta in jim zato pravimo jezikovne univerzalije. Psiholingvisti se sprašujejo, ali so te univerzalije izmisleki jezikoslovcev ali psihološka dejstva. Da bi bile lahko psihološka dejstva, prepričujejo razna ne do konca oblikovana vprašanja, npr. Mama je šla... kam? Najbrž pa je še prezgodaj razsojati o tej važni razliki med razčlenjenim postopkom kot pri stroju in celovitim ali intuitivnim delom, kot ga je zmožen človek.
Poleg naštetih vrst algoritmov so tudi hevristični algoritmi, imenovani po Arhimedovem vzkliku Heureka — Našel sem. Na prvi pogled se zdi nesmiselno in protislovno dajati navodila znanstvenikom, kako naj rešujejo probleme, ali umetnikom, kako naj snujejo svoje stvaritve. Kljub takim pomislekom pa stojijo na knjižnih policah knjige z naslovi: Kako nastaja znanstveno delo, Priročnik za pisatelje ipd. Taka navodila usmerjajo človeka proti cilju, ne jamčijo pa seveda, da bo na cilj prišel. Uspeh pri znanstvenem ali umetniškem delu je odvisen od nadarjenosti, znanja in vloženega truda posameznika. Vsekakor pa so taka navodila potrebna glede izdelkov učencev, ki imajo malo izkušenj in se brez njih ne znajo lotiti dela.
19
Imel sem priložnost opazovati, kako je učiteljica osnovne šole Valentina Vodnika v Ljubljani dajala učencem navodila za pisanje spisa o jeseni. Učenci so dobili na razpolago tri naslove: Jesenski potep po gozdu, Nedeljski izlet. Jesen je vzela v roke čopič, da se nobeden ne bi mogel pritoževati, da ne ve, kaj naj piše. Bilo je videti, da učenci redno razpravljajo o urejenosti spisov, jezikovni pravilnosti in izbiranju besed. Poleg teh splošnih priporočil je učiteljica dala še nadrobnejša navodila, da bi bil spis oblikovan čim bolj skrbno in osebno prizadeto:
1. Pišimo po opazovanju narave.
2. Vpletimo v pripoved glasove, barve, vonje.
3. Podajmo v spisu tudi svoja čustva in razpoloženja.
Možno je razpravljati, ali ta navodila spodbujajo ali utesnjujejo učence, ali so te vrste spisi primerni za otroke, ali še spadajo v naš čas. Ce se nam zdijo navodila kakorkoli neustrezna, se jim zato še ni treba odpovedati, ampak jih lahko izboljšamo. Naj o tem presodi vsak sam na osnovi dveh izdelkov:
Jesen prihaja. Listje na drevju spreminja barve, najprej je zeleno, potem postane rumeno, rdeče in nazadnje rjavo. Polagoma odpada. V gozdu je že več golih dreves, na večini pa so še iglice in listi. Kadar sije sonce, se gozd blešči v prelepih jesenskih barvah.
Vidi se, da je narava res najboljši slikar na svetu.
Igor, 5. razred
Z očetom, mamo in sestro smo se odpravili v majhen kraj na Dolenjskem — v Ribnico.
Ob cesti, po kateri smo se peljali, se je razprostiral jesensko obarvan gozd. Na drevesih, ki so bežali mimo nas, je bilo polno rumenkastih in rdečkastih listov. Vse okoli mene se je lesketalo. Na nebu sem zagledala črno jato lastovk, ki so letele proti jugu. Zdelo se mi je, kot da sem v pravljici.
Začela sem iantazirati. Zagledala sem jesen, ki ima velik čopič v roki in z vodenimi barvicami barva naravo. Nato sem zagledala jesen z nabuhlimi lici, ki piha mrzel veter in izganja ptice iz naših krajev.
Mojih fantazij je bilo kmalu konec, kajti pripeljali smo se v Ribnico. Na trgu je veter raznašal listje. Tudi tu se je že čutilo jesen.
Bojana, 5. razred
Toliko za sedaj vem o algoritmih pri jezikovnem pouku. Iz zgornjih primerov se vidi, da bi se dala številna poglavja slovenske slovnice brez težav predelovati v algoritme; ponekod pa bi algoritmi silili k nadrobnejšemu raziskovanju in razčlenjevanju gradiva, kot je bilo opravljeno doslej. Na področju sporočanja in interpretacije besedil bi bili mogoči bolj okvirni hevristični algoritmi, ki dopuščajo ustvarjalno svobodo. Z algoritmi se pri pouku dosega visoko strokovno raven, dane pa so tudi možnosti za postopen, sistematičen in praktično uporaben pouk. Učencem ni treba predstavljati vedno že izdelanih algoritmov, ampak jih lahko pritegujemo tudi k njihovemu sestavljanju. Tako učenci ne bodo spozna-
20
vali samo jezikovnih zakonitosti, ampak tudi metode znanstvenega dela. Dodal bi še, da vsak učitelj uporablja pri pouku bolje ali slabše izdelan algoritem, če se tega zaveda ali ne. Ce pa bomo začeli zavestno nadzorovati urejenost in natančnost naših algoritmov, se bodo naši učni uspehi gotovo še zboljšali.
LITERATURA
Braun Stephan, Algoritmische Linguistik, Stuttgart 1974. Lcinda L. N., Kibernetika i obučenie, Moskva 1974. Toporišič Jože, Slovenska slovnica, Maribor 1976.