SIjOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 29. APRIL 1992 Letnik XLVI. Štev. 17 (2652) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P.b.b. Odlikovanje J. Messnerju Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost je profesorja Janka Messnerja (slika) odlikovalo z Avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost. Visoko odlikovanje mu bo osebno predal minister dr. Rudolf Schölten v četrtek, 7. maja 1992 na ministrstvu na Dunaju. Člani pevskega zbora „Bilke“ ob nastopu na proslavi. „Bilka“ praznovala svojo 80-letnico! Eno najstarejših kulturnih društev v Rožu, Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu, je preteklo soboto z jubilejno proslavo obeležilo osemdesetletnico svojega obstoja. V avli ljudske šole je predsednica društva mag. Geli Schellander pozdravila tudi vrsto častnih gostov, med njimi predstavnike obeh slovenskih osrednjih kulturnih organizacij ter tudi zastopnika deželnega kulturnega referenta. Predsednica Schellan-drova je v slavnostnem govoru poudarila, da je društvo tudi po osemdesetih letih delovanja napredno in potrebno ter da je dajalo in še daje impulze za kulturno delo ne le v občini, marveč po vsem Rožu. Streicher proti Klestilu: 24. maja možen vsak izid! Presenečenje pri nedeljskih volitvah za novega zveznega predsednika: prognoza, da po prvem krogu še ne bo prišlo do dokončne odločitve ter da imata največje možnosti kandidata socialdemokratske in ljudske stranke, se je sicer uresničila, ne pa, da bo dr. Rudolf Streicher (SPÖ) le pičlih 3,5 odstotka pred dr. Thomasom Klesti-lom (ÖVP). Streicher je s 40,8 odstotka glasov ostal pod rezultatom svoje stranke pri državnozborskih volitvah leta 1990, Klestil pa je rezultat ljudske stranke presegel kar za dobrih pet odstotkov. Haiderjeva kandidatka dr. Heide Schmidt je razen na Koroškem, kjer pa tudi ni dosegla glasov FPÖ iz leta 1990, povsod obtičala na tretjem mestu in zbrala 16,4 odstotka, pod pričakovanji pa je tudi rezultat kandidata Zelenih prof. Roberta Jung-ka, ki je zbral 5,7 odstotka glasov, na Koroškem pa s 3,8 odstotka še manj. Kljub Streicherjevi trenutni zmagi je izid drugega kroga med Streicherjem in Klestilom, ki bo 24. maja, povsem odprt. Možen je tako rekoč vsak izid, predvsem pa bo odločilno, kako bo glasovalo nad milijon volilk in volilcev, ki so se v prvem krogu odločili za Schmidtovo in Jungka. Na prvi pogled so možnosti za Klestila celo večje, če pa bo socialdemokratski stranki uspelo mobili- zirati svoj celoten volilni potencial ter večino volilcev Zelenih, bodo o prvem možu Avstrije morda odločale desetinke odstotka. Kot že omenjeno, se je Koroška na nedeljskih volitvah (spet) „izkazala“. Tu se je premik v desno še okrepil, saj je socialdemokratska stranka nasproti državnozborskim volitvam leta 1990 izgubila skoraj 4 odstotke, Jungk pa je s 3,8 odstotka (Dalje na 2. strani) Delegacija ZSO pri predseniku arlamenta ischerju I» F Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer bo danes popoldne sprejel delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na čelu s predsednikom dr. Marjanom Sturmom in podpredsednikom dr. Francijem Zwittrom ml. Razgovor s predsednikom parlamenta in vodilnim članom socialdemokratske stranke Avstrije spada med predstavitvene obiske novega vodstva ZSO, s katerimi želi ta osrednja, nadstrankarska politična organizacija koroških Slovencev odločilnim avstrijskim politikom prestaviti svoje gledanje na pomembna narodnopolitična vprašanja. V razgovoru s Fischerjem bodo predstavniki ZSO sogovornika tudi seznanili s programsko diskusijo, ki naj bi bila zaključena z izrednim občnim zborom jeseni letos. Na njem naj bi ZSO sprejela nov sodoben program ter spremenila organizacijske strukture. Zasedanje sosveta na Dunaju Na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju danes zaseda narodnostni sosvet za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Na dnevnem redu je med drugim razdelitev dodatnih sredstev za podporo projektov slovenskih društev in organizacij v letu 1992. Kot smo poročali, je Urad zveznega kanclerja na zadnji seji sosveta sporočil pripravljenost, da koroškim Slovencem pomaga premostiti finančne težave zaradi znižanja podpore iz Slovenije. Nadaljnja tema seje bo tudi podpora medijev narodnostne skupnosti. V ta namen je uredništvo SV izdelalo predlog, ki ga je posredovalo tako sosvetu kot tudi pristojnemu sindikatu. SAK na poti do prvaka! Slovenski atletski klub je v nedeljo pred 1400 gledalci premagal najhujšega nasprotinika Wietersdorf z 1:0 in s tem opravil velik korak do osvojitve naslova koroškega prvaka v nogometu. Zmagoviti gol je dal Lippusch, na sliki (zgoraj) eden najboljših igralcev SAK Marjan Sadjak (levo), slika: F. Rulitz Predčasne volitve za deželni zbor že jeseni 1993? Presednik socialdemokratske stranke na Koroškem dr. Peter Ambrozy je po seji predsedstva stranke v ponedeljek namignil na možnost predčasnih volitev v koroški deželni zbor. Dejal je, da je osebno za preložitev volitev na jesen 1993, „ker bi to koristilo Koroški“. Volitve bi bile po ustavi sicer šele v prvi polovici leta 1994. V zvezi z volitvami je tudi dr. Ambrozy dejal, da sedanji finančni referent Max Rauscher ne bo več v ekipi za sestavo nove vlade, saj se je „dokončno in nepreklicno“ odločil, da se bo poslovil od politike. Datum odstopa še ni določen, Ambrozy pa je s tem v zvezi napovedal, da z odstopom Rauscherja kot finančnega referenta deželne vlade računa spomladi 1993. Rauscher sam pa je na vprašanje, ali je njegov odstop možen celo že prej, odgovoril, da bo to storil, če bo v stranki prevladalo mnenje, da ji to koristi (Preberite tudi članek na 2. strani). V zvezi z volitvami za zveznega predsednika in rezultatom Streicherja na Koroškem je predsednik socialdemokratske stranke dejal, da je prepričan v njegovo zmago. „Pogodba o Južni Tirolski vzorna za Avstrijo in Evropo!“ S sporazumom o Južni Tirolski med Avstrijo in Italijo se je odprlo novo poglavje manjšinske politike ter avtonomije za vso Evropo, je izjavila poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu Marijana Grandits. Hkrati je izrazila željo, da bi ta sporazum imel pozitiven učinek tudi za manjšine v Avstriji. Zahtevala je, naj Avstrija tudi za svoje manjšine sklene slične in učinkovite rešitve! Zmagovalec prvega kroga dr. Rudolf Streicher Presenečenje volitev: dr. Thoma Klestil Streicher ali Klestil? - Napetost do 24.maja! (Nadaljevanje s 1. strani) nasproti glasovom, ki jih je dobila ZAL leta 1990, sicer pridobil 1,3 odstotka, kljub temu pa je koroški rezultat drugi najslabši med avstrijskimi zveznimi deželami (manj glasov je dobil le še na Gradiščanskem). Jungk je tako na dvojezičnem kot tudi na preostalem koroškem območju zaostal za rezultati predsedniške kandidatke ZAL Meissner-Blau iz leta 1986. Socialdemokratski kandidat je najboljši posamezni občinski rezultat dosegel prav v slovenski občini Sele s 60 odstotki glasov, najboljši rezultat Jungka pa lahko ugotovimo na Bistrici nad Pliberkom (13 %), v Selah (10 %) ter v Bilčovsu (9 %). Koroški Slovenci so po prvih analizah torej tudi tokrat volili predvsem socialdemokratskega in „zelenega“ kandidata, v okrajih Velikovec, Celovec-dežela in Beljak-dežela pa Klestilovi rezultati dopuščajo domnevo, da je uspešno nagovoril tudi slovenske volilce. Posamezni rezultati v dvojezičnih občinah pa nadalje kažejo, da se vpliv EL na odločitve slovenskih volilcev permanentno manjša. Dr. Rudolf Streicher je po nedeljskih volitvah svoje možnosti za zmago na volitvah ocenil kot „realistične“ in napovedal, da se bo zavzemal za korekten in vsebinski volilni boj brez napadov osebne narave. Od svobodnjaške stranke in ZAL ne pričakuje nobenega volilnega priporočila, boril pa se bo „za vsak glas“. Dr. Thomas Klestil je svoj presenetljivo dober rezultat ocenil kot uspeh tako ljudske stranke, ki ga je postavila za kandidata, kot tudi svoj osebni, ker je v vsem volilnem boju postavljal v ospredje svoj program in svojo osebnost. Tudi on je svoje možno- SLOVENSKI VESTNIK sti, da postane zvezni predsednik, ocenil kot zelo ugodne ter se izrekel za korekten volilni boj. Prof. Robert Jungk ob Prof. Robert Jungk: „Seme za drugačno, človeško politiko“. izidu volitev ni bil razočaran, pričakoval pa je več glasov. „Moj cilj je bil, da med ljudi vnesem nove ideje in seme za drugačno, človeško politiko,“ je dejal in menil, da so mu Haiderjevi napadi škodovali, čeprav se je preko sodišča uspešno ubranil osebnih žalitev. Obžaloval je tudi, da je pri vseh ostalih kandidatih pogrešal jasno opredelitev glede premika v desno, zaradi tega tudi ne bo dal nikakršnega priporočila za enega in drugega kandidata. Dr. Heide Schmidt je menila, da so volitve pokazale, da si Avstrijci še ne morejo predstavljati ženske v funkciji državnega predsednika. Tako tudi ni mogla doseči zastavljenega cilja, drugega kroga volitev. Na vprašanje, ali ji je konflikt s Haiderjem škodoval, pa ni hotela odgovoriti. V centralah socialdemokratov in ljudske stranke se je volilni boj za najvišjo državno funkcijo začel že z razglasom izida prvega kroga. Ivan Lukan Dr. Sturm ob izvolitvi dr. Drnovška: ZSO pričakuje enakopravno upoštevanje osrednjih organizacij! Presednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je novoizvoljenemu predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku čestital k izvolitvi ter izrazil pričakovanje, da bo nova vlada bolj objektivno in enakopravno upoštevala obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, kot je to prakticirala Peterletova vlada. S tem v zvezi je opozoril na to, da je bila Zveza slovenskih organizacij v zadnjih dveh letih izpostavljena hudim pritiskom, predvsem na finančnem področju. Sturm je tako novega šefa slovenske vlade kot tudi še neimenovanega novega ministra za Slovence po svetu pozval, naj bi v vprašanju Slovencev na Koroškem ubrala objektivno pot, ki bo upoštevala vse segmente narodnostne skupnosti. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je ob izvolitvi dr. Janeza Drnovška dejal, da upa, da bo imel za koroške Slovence in vprašanja narodnostnih manjšin „prav toliko razumevanja kot Lojze Peterle“. Kakor je dolgočasno potekal volilni boj za predsedniško mesto v Avstriji prav tak je tudi izid prvega kroga teh volitev: kandidata vladnih strank sta - kot je bilo pričakovati — uspela proti kandidatki desnopopulističnega tabora ter proti kandidatu levičarsko-alternativne demokratične opozicije in KOMENTAR dr. FRANCIJA ZWITTRA PRESENEČENJE bosta čez štiri tedne ponovno in dokončano tekmovala za tron v dunajskem dvoru. Heide Schmidt je v bistvu dosegla enak rezultat kot svobodnjaška stranka ob zadnjih parlamentarnih volitvah: potrditev, da je desničarsko usmerjena opozicija v bistvu zasidrana pri svojih 16 do 18%. Haiderjevi izpadi proti judovskemu kandidatu Jungku očitno niso niti oslabili niti izboljšali pozicije njegove žensko-liberalne marionete. Podobno velja za potencial zeleno-alternativne opozicije: Jungk je več ali manj obdržal število, ki ga je pred šestimi leti dosegla njegova prav tako (ne) uspešna predhodnica Freda Meissner-Blau. Verjetno mu ni toliko škodovala Haiderjeva nesramna kampanja, pač pa nemotivirana, nedogovorjena in povsem nepremišljena in odvečna odvrnitev od določenih odločilnih sil znotraj Zeleno-alternativne stranke od dosedanje odklonilne linije do pristopa k ES, ki jo je v prvi vrsti zastopal tudi sam; ponoven dokaz nezrelosti zeleno-alternativ-nih politikov ali pa celo zahrbten napad na lastnega kandidata? Odgovora trenutno še ni. Presenečenje torej ni toliko v (ne)uspehu kandidatov opozicijskih strank, tudi ne v rezultatu Streicher-ja, čeprav je odrezal znatno slabše kot socialdemokratska stranka ob zadnjih državnozborskih volitvah, presenečenje je v relativno uspešnem poletu skoraj neznanega kandidata krščanskomeščanskega tabora Thomasa Klestila, ki se je favoritu Streicher ju približal na dobre tri odstotke, in to kljub krizi ljudske stranke in zelo neprofesionalnemu volilnemu boju, ki ga je vodila njegova agentura. Že spet je odpovedala legendarna (pač res že samo legendarna) disciplina socialdemokratskih volilcev: na tradicionalno rdečem Dunaju se niti tri četrtine volilnih upravičencev ni udeležilo volitev, česar ni mogoče razlagati samo z lepim vremenom in mestnim maratonom na isti dan; sito in presito socialdemokratsko vodstvo, kateremu pripada tudi Rudolf Streicher, socialdemokratskih pristašev ne nagovarja več; v nekdanjih trdnjavah socialne demokracije, v okrajih osnovne avstrijske industrije, ki jo je kot tedanji minister za podržavljena podjetja Streicher dokončno razbil, je zdaj plačal svoj račun s poraznim volilnim rezultatom, ki ga tudi kot popularni prometni minister, zlasti na avstrijskem zahodu (Tirolskem in Predarlskem), ni mogel izravnati. Kdo od kandidatov bo spretneje in bolj preprečljivo nagovoril nevolilce zadnje nedelje in kako se bosta oba otresla problema Haiderja, ki bo zagotovo sovplival na zadnji krog, to bo odločalo o novem predsedniku. Vse je mogoče. Vsekakor pa se bo Avstrija - ne glede na izid - 24. maja otresla šest let trajajoče more: mednarodno izolirano strašilo v dunajskem dvoru, ki je hkrati skrbelo za šest let trajajočo mednarodno izolacijo Avstrije, se bo končno podalo v svoj zasluženi ali tudi nezasluženi pokoj. Vsakršna nova zasedba dunajskega dvora je iz tega vidika vsekakor v prid Avstrije. Max Rauscher se poslavlja iz deželne politike Max Rauscher najavil svoj odstop! Presenečenje v koroški politični sceni: deželni finančni referent Max Rauscher je preko avstrijske tiskovne agencije APA najavil svoj odstop kot član koroške deželne vlade ter tudi odložitev vseh strankarskih funkcij, ki jih je imel v socialdemokratski stranki. Odstopil bo z iztekom tekoče legislaturne dobe, torej - če ne bo predčasnih volitev - leta 1994. Rauscher je svojo odločitev, ki je prej ni sporočil niti svoji stranki, utemeljil s tem, da je veliko storil, stranka pa se mu za to ni zahvalila. Potrebujemo zaupanje, ne pa oblastniške strukture! Druga diskusija na temo „Kdo naj zastopa koroške Slovence?“ pretekli četrtek v na pol prazni dvorani kulturnega doma v Dobrli vasi se je - kot prva v Borovljah - znašla v slepi ulici! Stališča obeh osrednjih organizacij oz. njunih zastopnikov o nekakšnem novem zastopstvu so še vedno diametralno nasprotna, razprava, ki jo je vodil dr. Reginald Vospernik pa je pokazala, da gre pri tem očitno bolj za razpravo elit kot pa baze! Nepopustljivost ali bolje rečeno ozkost gledanja predstavnikov NSKS in EL na podiju ter nekaterih njunih pristašev med publiko pa -kot že v Borovljah - tudi v Dobrli vasi ni uspelo zrahljati. Dr. Matevž Grilc in Andrej Wakounig sta zavrnila tako kompromisni predlog predsednika Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov prof. Tomaža Ogrisa, ki je kot prvi korak predlagal ustvarjanje zaupanja, kot tudi predlog predsednika ZSO dr. Marjana Sturma, ki se je izrekel za koordinacijsko telo, v katerem naj bi sodelovale vse politične strukture koroških Slovencev, torej obe osrednji politični organizaciji, EL ter slovenske skupine in gibanja znotraj večinskih strank. Predsednik NSKS je celo zagrozil z neke vrste radikalno „rešitvijo“ problema, ko je predstavil popolnoma neizdelan, zameglen, povsem dvomljiv in kaotičen model, ki utegne nevarno polarizacijo vnesti med ljudi na podeželju, v društva, in celo v družine! Ponovno je namreč predstavil svoj model zastopstva na društveno-pravni ravni, izvolili pa naj bi ga vpisani člani vseh slovenskih društev, tako da bi na tak način nastal nekak volilni register. Tako zastopstvo bi bilo po Grilčevem mnenju sicer pluralistično, toda odločalo bi se večinsko... O vsebini oz. političnih ciljih in programu Grilc na tem večeru ni izrekel niti besede. Njemu in predsedniku EL, ki pa je nekritično pristopil k temu občutljivemu vprašanju, očitno ni šlo za vsebino oz. za to, kaj naj bi tako zastopstvo zastopalo, marveč le, kako bi - v imenu demokracije - po najhitrejšem postopku ustvarili in prevzeli oblast znotraj manjšine. Popoln kaos, zmeda med ljudmi, podaljšanje krize nezaupanja med organizacijami in posameznimi člani narodne skupnosti in nevarnost še hujšega razkola med Slovenci ter ne nazadnje de facto somopre-števanje pri tem očitno niso več ovire, ki bi jih Grilc, Andrej Wakounig in njuni somišljeniki ne bi bili pripravljeni lahkomiselno preskočili. Vsebinske težnje oz. zahteve koroških Slovencev-ne glede na sedanjo ali drugačno obliko zastopstva - sta izpostavila edinole predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in predsednik DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ prof. Tomaž Ogris. Kot osnovo sta navedla pravice iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, Charto avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki so jo sprejele vse manjšine v Avstriji, ter druge mednarodno priznane dokumente za zaščito manjšin. „Uresničitev teh pravic, predvsem iz ADP, je možna preko ustavnega sodišča, kot se je to potrdilo v primeru javne dvojezične ljudske šole v Celovcu,“ je dejal predsednik Sturm in dodal, da bo ZSO nadaljevala s temi prizadevanji za doseg formalne enakopravnosti slovenskega jezika na vseh doslej neizpolnjenih področjih. Konkretno je v teku pritožba zaradi dvojezičnega pouka v 4. razredu ljudske šole, ki je že vložena, sledile pa bodo pritožbe zaradi neupoštevanja uradnega jezika, dvojezičnega otroškega varstva, dvojezičnih napisov ter razširitve radijskih in televizijskih oddaj. „Formalno enakopravnost je mogoče doseči le preko najvišjega sodišča, drugi glavni cilj slovenske narodnostne skupnosti pa mora biti izboljšanje vzdušja in sožitja med obema narodoma v deželi“. V zvezi z zastopstvom koroških Slovencev je Sturm dejal, da to nalogo opravljata ZSO in NSKS, da pa so se jima pridružile EL ter na novo nastale skupine v večinskih strankah, kot so to slovenski socialdemokrati, Zeleni ter posamezniki v ljudski stranki. Z vsemi temi skupinami pa je najprej potrebno voditi razgovore ter razvijati sodelovanje. Zato bi bila vsaka prenagljenost, ki bi vodila v ustanovitev nekakšnih oblastniških struktur - na tako zastopstvo namreč mislita NSKS in EL-neodgovorna. Kot altnerna-tivo je Sturm predlagal novo, široko politično koordinacijsko telo, ki bi zajelo vse ome- Prof. Tomaž Ogris: „Narodnostni forum, katerega osnovno merilo bi moral biti konsenz.,, njene skupine in organizacije in bi pomagalo pri konsolidaciji slovenskih struktur. Tudi Tomaž Ogris se je odločno izrekel proti vsakemu prenagljenemu koraku in dejal, da je prav take zadeve treba prepustiti naravnemu razvoju ter da je nesmiselno uničevati obstoječe strukture, preden nove sploh še niso nastale. Po njegovem mnenju je sedaj čas za usklajevanje, kot edini funkcionalni usklajevalni forum pa je navedel - kljub nekaterim njegovim pomanjkljivostim - norodnostni sosvet. Kot drugo vmesno obliko za usklajevanje stališč znotraj slovenskih struktur pa je Ogris predlagal „narodnostni forum“, ki bi vključil vse vztrezne faktorje oz. organizacije in skupine. Osnovno merilo za tak forum pa naj bi bil konsenz, ne pa prevlada enega nad drugim! Pernthalerjev model, ki ga - kljub odklonitvi na mednarodnem manjšinskem kongresu lansko leto v Železni Kapli - NSKS in EL Slovencem tudi za ceno popolnega razkola še vedno vsiljujeta, je Ogris ponovno in odločno odklonil. Poudaril je, da se tak model v okoliščinah, kakršne imamo na Koroškem, nikakor ne da uresniš-čiti. Glede zastopstva Slovencev v zakonodajnih telesih pa je predsednik slovenskih socialdemokratov poudaril, da je njegova skupina za integracijski model. V skoraj dveurni razpravi so se javili predstavniki različnih struktur, torej zagovorniki novega skupnega ali celo enotnega (?) zastopstsva koroških Slovencev, ter udeleženci, ki po takem zastopstvu niso videli prav nobene potrebe. Kot prvi je učitelj Fric Kert pozitivno ocenil izboljšanje vzdušja v deželi ter uveljavljanje Slovencev v večinskih strankah, menil pa je, da je slovenščina v koroški javnosti še vedno prikrajšana. Izrekel se je za ustanovitev novega zastopstvenega foruma, zastopnik Slovencev pa bi moral biti „deklariran Andrej Wakounig: „Če ne bomo sami, bodo to storili drugi“. Dr. Marjan Sturm: „Predlagam široko koordinacijsko telo, ki bi pomagalo pri konsolidaciji slovenskih struktur. “ človek“, ki bi se iskreno prizadeval za težnje koroških Slovencev, za uveljavitev slovenščine na vseh področjih, „četudi bi bil Kitajec!“ Univ. doc. dr. Mirko Wakounig si je zelo slabo udeležbo „baze“ na diskusijskem večeru razlagal kot dokaz, da gre pri tem za diskusijo elit, tema daje vsiljena umetno od zgoraj, bazo pa v resnici ne zanima. Odločno je zavrnil trditev tako Grilca kot Andreja Wakouniga, da Slovenci potrebujemo „demokratično izvoljeno zastopstvo ter demokratično odločanje znotraj manjšine“. Ozadje take trditve je očitno, saj se z njo želi med slovenskim prebivalstvom ustvariti mnenje, da so ga zadnjih 45 let vodile totalitarne strukture, in temu dodal, da so predvsem „funkcionarji tisti, ki se vedejo nedemokratično, ne pa organizacijske strukture!“ Grilca pa je dr. Wakounig pozval, naj pri svojemu dvomljivem predlogu upošteva in razlikuje med političnimi sistemi in privatno sfero, ter menil, da je nedopustno ljudi, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, prisiliti k vstopu v neko (slovensko) organizacijo ali društvo zato, da bi bili deležni glasovalne pravice. Občinski odbornik EL Franc Jožef Smrtnik je dejal, da so ljudje v bazi „nažrti“ zaradi sedanjega stanja v narodnostni politiki ter da zaradi tega narodnost kot taka usiha. Komercialni svetnik Franc Rutar pa je predlagal skupno (ne enotno!) zastopstvo v obliki nekakšnega slovenskega parlamenta, hkrati pa opozoril, da bi bil tak parlament eno, zastopstvo v zakonodajnih telesih (npr. volitve na občinski, deželni in državni ravni) pa nekaj drugega. Dr. Gustav Brumnik se je odločno izrekel proti vnašanju političnih sporov v slovenska kulturna in druga društva, kot dr. Mirko Wakounig pa je zavrnil očitna namigovanja predsednikov NSKS in EL, češ da sedanji politični organizaciji nista demokratično legitimni. Tudi pliberškemu mestnemu svetniku Fricu Kumru dikcija Grilca in Wakouniga v zvezi z demokratičnostjo osrednjih organizacij in drugih struktur ni bila všeč. Poudaril pa je, da mora slovenščina postati ena- Dr. Matevž Grilc: „Mimo demokratično izvoljenega zastopstva ni nobene poti. “ kopravna v javnosti ter da naj to ne pozabijo Slovenci (na primer gospodarstveniki) sami. Bivši tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je vztrajal na tem, da je treba demokratično legitimnost osrednjih slovenskih organizacij ocenjevati bolj kritično, glede novega zastopstva pa je potrdil sum, da gre pri tem za boj za oblast znotraj narodnostne skupnosti. Večer je izzvenel z zaključnimi besedami govornikov na podiju. Tomaž Ogris je resno posvaril pred „amputacijo slovenske narodnostne skupnosti na narodno elito“ ter poudaril, da mora biti naloga vseh braniti vsakega napadanega Slovenca, hkrati pa skušati pritegniti vsakogar, ki so ga Slovenci sami izrinili. Andrej Wakounig si je želel podporo slovenskih socialdemokratov, da bi EL po znižani klavzuli (1 odstotek veljavnih glasov) prišla v deželni zbor. Dr. Marjan Sturm je v svoji zaključni besedi izrazil svoje razočaranje nad tem, da zagovorniki novega zastopstva niso skorajda nič povedali o tem, kakšna naj bi bila vsebina bodoče narodnostne politike, za katero bi se tako zastopstvo zavzemalo. Vzrok za krizo zastopstva pa je po mnenju predsednika ZSO tudi v tem, da obe osrednji politični organizaciji v današnjem času nista več atraktivni in s tem v zvezi opozoril na programsko diskusijo, ki naj bi ZSO prinesla sodoben program in tudi novo organizacijsko obliko. V zvezi z novim zastopstvom pa je vse neučakane pozval, naj se pridružijo misli o koordinacijskem telesu, preko katerega bi najbrž lažje uspelo ustvariti oz. vrniti zaupanje med Slovenci. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je Sturmov predlog ter poziv Tomaža Ogrisa za ustanovitev „narodnostnega (usklajevalnega) foruma“, ki bi prav tako pripomogel k ponovnemu zaupanju ter pomagal razčiščevati medsebojne odnose, zavrnil oz. ga ni hotel slišati: napovedal je izvedbo „volitev" in ustanovitev „demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev...“ Ivan Lukan OBČINA / OKRAJ STREICHER 1992 SPÖ 1990 # KLESTIL 1992 ÖVP 1990 * SCHMIDT 1992 FPÖ 1990 * JUNGK 1992 ZAL 1990 * Bekštanj 2.493 (50,0) 2.584 (53,6) 1.036 (20,8) 795 (16,5) 1.265 (25,4) 1.210(25,4) 189 (3,8) 140 (2,9) Bilčovs 468 (44,0) 518(49,1) 232 (21,8) 202(19,2) 263 (24,7) 238 (22,6) 100 (9,4) 79 (4,1) Bistrica nad Pliberkom 561 (47) — 261 (21,9) — 225 (18,9) — 146(12,2) — Bistrica v Rožu 835 (50,5)) -(55,2) 348 (21,1) -06,0) 378 (22,9) -(23,6) 91 (5,5) -(3,4) Bistrica na Zilji 223 (47,1) — 129 (27,7) — 105 (22,2) — 16 (3,4) — Borovlje 2.456 (49,7) 2.584 (53,5) 800(18,2) 573 (11,9) 1.394(28,2) 1.429 (29,6) 193 (5,9) 143 (3,0) Čajna 882 (53,0) 889 (58,8)) 295 (19,0) 222(15,1) 372 (24,0) 344 (22,7) 63 (4,1) 27 (2,3) Djekše 276 (41,2) 253 (43,8) 232 (34,6) 181 (31,3) 151 (22,5) 126 (21,8) 11 (1,6) 12(2,1) Dobrla vas 1.838 (49,6) 1.954 (54,6) 890 (24,0) 701 (19,6) 860 (23,2) 776 (21,7) 114 (3,1) 99 (2,8) Galicija 479 (43,1) 531 (49,6) 299 (26,9) 252 (23,5) 289 (26,0) 242 (22,6) 43 (3,9) 35 (3,3) Globasnica 473 (48,6) 537 (55,1) 214 (22,0) 171 (17,5) 197 (20,0) 167(17,1) 89 (9,1) 86 (8,8) Grabštanj 608 (36,6) 652 (40,4) 496 (29,9) 418 (25,9) 514(30,9) 502 (31,1) 43 (2,6) 23(1,4) Grebin j 777 (34,7) 825 (37,3) 814(36,4) 723 (32,7) 582 (26,1) 596 (27,0) 65 (2,9) 37(1,7) Hodiše 601 (44,5) 599 (47,0) 319(23,6) 204(16,0) 358 (26,5) 381 (29,9) 73 (5,4) 62 (4,9) Kotmara vas 773 (43,6) 861 (50,0) 474 (26,7) 325 (18,9) 441 (24,9) 434 (25,2) 84 (4,7) 67 (3,9) Otok 246 (30,9) 216 (30,5) 258 (32,4) 190 (26,8) 257 (32,3) 263 (37,1) 35 (4,4) 24(3,4) Pliberk 1.095 (44,3) _ 698 (28,2) — 508 (20,6) — 170 (6,9) — Podklošter 2.396 (52,1) 2.442 (56,6) 817(17,8) 452(10,5) 1.228 (26,7) 1.218(28,2) 154 (3,3) 77(1,6) Pokrče 674 (42,1) 743 (47,6) 344 (21,5) 286(18,3) 535 (33,4) 484 (31,0) 48 (3,0) 21(1,3) Rožek 436 (43,3) 541 (54,3) 248 (24,6) 172(17,2) 268 (26,6) 240 (24,1) 54 (5,4) 29 (2,9) Ruda 498 (48,3) 534 (53,2) 283 (27,4) 219(21,8) 216(21,0) 225 (22,4) 34 (3,3) 20 (2,0) Sele 298 (60,2) 333 (67,7) 110(22,2) 66(13,4) 34(6,9) 40(8,1) 53 (10,7) 48 (9,7) Straja vas 241 (46,1) — 138 (26,4) — 125 (23,9) — 19 (3,6) - Suha 345 (45,5) 394 (50,9) 246 (32,4) 224 (28,9) 137(18,0) 116(15,0) 31 (4,1) 28 (3,6) Škocijan 1.158 (43,5) 1.252 (50,3) 772 (28,4) 546 (22,0) 617 (22,7) 580 (23,3) 147 (5,4) 71 (2,9) Škofiče 612 (47,2) 701 (56,0) 284 (21,9) 185(14,8) 352 (27,1) 315(25,2) 49 (3,8) 31 (2,5) Šmarjeta v Rožu 327 (42,1) 346 (46,3) 226 (29,1) 168 (22,5) 204 (26,2) 208 (27,8) 20 (2,6) 18 (2,4) Šmohor 2.057 (42,1) -(44,3) 1.327 (27,1) -(23,1) 1.371 (28,0) -(29,4) 134 (2,7) -(2,0) Šentštefan na Zilji 648 (52,1) 663 (53,9) 329 (26,5) 298 (24,2) 235 (18,9) 237(19,2) 30 (2,4) 17(1,4) Šentjakob v Rožu 1.605 (54,2) 1.770 (61,5) 548 (18,6) 362(12,6) 622 (21,1) 564(19,6) 169 (5,7) 104 (3,6) Štalenska gora 682 (38,2) 733 (42,5) 441 (24,7) 364(21,1) 585 (32,7) 560 (32,4) 79 (4,4) 46(2,7) Velikovec 3.098 (43,8) 3.386 (48,7) 1.795 (25,4) 1.464 (21,1) 1.889 (26,7) 1.818(26,1) 286 (4,0) 154(2,2) Vemberk 1.275 (45,7) 1.367 (51,4) 529 (18,9) 361 (13,6) 892 (31,9) 828 (31,1) 96 (3,4) 55 (2,1) Vrba 1.979 (38,6) 2.118(42,5) 1.159 (22,6) 819(16,3) 1.691 (33,0) 1.746 (35,0) 292 (5,7) 177 (3,5) Železna Kapla 1.179 (59,8) 1.233 (63,7) 399 (20,2) 328 (16,9) 272(13,8) 278(14,3) 123 (6,2) 63 (3,2) Žihpolje 310(29,3) 326 (32,3) 367 (35,3) 321 (31,8) 316(30,4) 313(31,0) 46 (4,4) 28 (2,8) Žitara vas 777 (54,6) 795 (58,8) 306 (21,5) 225 (16,6) 252(17,7) 249(18,4) 87 (6,1) 70(1,9) Žrelec 2.029 (48,8) 2.207 (58,5) 808 (19,4) 506(12,7) 1.169 (28,1) 1.125 (28,3) 155 (3,7) 75 (1,9) OKRAJI: Celovec-dežela 14.292 (42,0) 15.188 (46,5) 8.408 (24,7) 6.089(18,6) 9.185 (29,1) 9.799 (30,0) 1.430 (4,2) 961 (2,9) Celovec-mesto 21.092 (37.3) 23.452 (42,1) 14.284 (25,2) 9.828 (17,6) 18.128 (32,0) 18.708 (33,5) 3.109 (5,5) 2.033 (3,6) Beljak-mesto 16.245 (45,8) 17.408 (51,1) 7.292 (20,5) 4.425(13,0) 10.534 (29,7) 10.287 (30,2) 1.411 (4,0) 955 (2,8) Beljak-dežela 19.266 (47,4) 20.427(51,8) 8.185 (20,1) 5.458(13,9) 11.795 (28,9) 11.737 (29,8) 1.549 (3,8) 927 (2,4) Šmohor 5.111 (39,1) 5.184 (40,8) 4.200(32,1) 3.662 (28,9) 3.444 (26,3) 3.461 (27,3) 325 (2,5) 218(1,7) Velikovec 12.581 (46,0) 13.564(51,2) 7.209 (26,4) 5.758(21,7) 6.195 (22,7) 5.850 (22,1) 1.346 (4,9) 911(3,4) Šentvid 16.282 (42,9) 17.523 (47,0) 8.895 (23,5) 6.843(18,4) 11.709 (30,9) 11.812(31,7) 1.020 (2,7) 598 (1,6) Spittal 20.617(41,0) 21.178 (43,3) 13.290 (26,5) 10.617(21,7) 14.784 (29,4) 15.367 (31,4) 1.564 (3,1) 959 (2,0) Trg 7.568 (41,5) 7.754 (44,1) 4.220 (23,2) 3.309(18,8) 5.897 (32,3) 5.912(33,6) 551 (3,0) 321 (1,8) Wolfsberg 16.806 (46,0) 17.712(48,8) 8.788 (24,0) 7.051 (19,3) 10.053 (27,5) 10.578 (29,0) 931 (2,5) 658(1,8) KOROŠKA 149.860 (42,8) 163.428 (46,1) 84.771 (24,2) 65.565 (18,5) 102.424(29,2) 107.312(30,3) 13.236 (3,8) 10.628 (3,0) * za leto 1990 so upoštevani rezultati državnozborskih volitev Ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek v razgovoru z našim urednikom Ivanom Lukanom. vse snke: Nace Bizilj Drnovšek za SV: „Slovenci v zamejstvu so naša skrb!66 Novoizvoljeni predsednik pozitivnega. Vsekakor bom sevali tudi njihove pro-slovenske vlade dr. Janez skušal spremljati in za- bleme.“ Drnovšek je v razgovoru za dovoljevati tudi njihove naš list takoj po svoji izvolitvi interese, hkrati pa sem pre- Novi šef slovenske vlade je zavzel stališče tudi do vpraša- pričan, da so tudi oni, enako še dodal, da bo zanj samo-nja Slovencev v Avstriji, Ita- kot mi v matični državi, umevno, da se bo v novi liji in na Madžarskem. zainteresirani, da Slovenija funkciji poglobljeno seznanil Upam, da moja izvolitev za pride na zeleno vejo ter da se s položajem in težnjami Slonovega ministrskega pred- predvsem gospodarsko po- vencev v zamejstvu ter se v sednika Slovenije pomeni stavi na noge. Uresničitev najkrajšem času pogovoril z tudi za Slovence v zamejstvu tega cilja pa zagotavlja, da njihovimi predstavniki. — torej tudi v Avstriji - nekaj bomo potem veliko lažje re- I.L. Skupščina Peterletu izrekla nezaupnico Janez Drnovšek na cehi nove slovenske vlade! Slovenija ima novega ministrskega predsednika! Dr. Janez Drnovšek, predsednik liberalnih demokratov, je na glasovanju o tretji konstruktivni nezaupnici Peterletovi manjšinski vladi s 126 glasovi (od 208 oddanih glasov) dobil potrebno večino in tako na čelu vlade zamenjal krščanskega demokrata. Drnovšek ima poleg svoje stranke podporo demokratov, socialdemokratov, zelenih, socialistov, prenoviteljev ter nekaterih neodvisnih poslancev, celotno sredinsko-levo vlado, ki je v glavnem že oblikovana, bo po vsej verjetnosti predstavil že ta teden. Glavna naloga nove, prehodne vlade do volitev, ki naj bi bile do konca leta, bo politika na področju gospodarstva, ki naj bi bila bistveno učinkovitejša od dosedanje. Poraženi Lojze Peterle čestita zmagovalcu Janezu Drnovšku Piše Ivan Lukan Podpredsedniki nove vlade so že znani, to so predsednik socialdemokratov dr. Jože Pučnik in predsednik socialistov Viktor Žakelj ter kandidat za mandatarja pri prvi nezaupnici mag. Marko Voljč. Dr. Dimitrij Rupel kot zunanji minister, Igor Bavčar kot notranji ter Jelko Kacin kot minister za informiranje bodo ostali na svojih položajih. Prav tako bodo v vladi ostali ministri Zelenih ter socialdemokrata Marjan Krajnc (ministrstvo za promet) ter Janez Janša (obramba). Ministra za kulturo Capudra bo verjetno zamenjal socialist Borut Šuklje, o zasedbi ministrstva za Slovence po svetu pa še tečejo pogovori, jasno pa je, da ne bo več Janez Dular. Zasedanje slovenske skupščine preteklo sredo se je začelo z ekspozejem kandidata dr. Drnovška. Ta sc je osredotočil na reševanje gospodarske krize v Sloveniji. Dejal je, da se bo zavzel za usklajen koncept lastninske preobrazbe, zagotovil je učinkovitejšo tekočo gospodarsko, politiko ter poudaril, da bo skrbel za skladnost vseh njenih področij. S pomočjo socialnega partnerstva pa želi sooblikovati protiinflacijsko politiko. Ena izmed prioritet nove vlade pa bo tudi uresničevanje sprejete resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije ter zagotavljanje enakopravnega življenje in dela italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. V razpravo o konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi se je vključilo skoraj 50 poslancev, Peterletov poraz pa se je nakazoval skozi vso nad pet ur trajajočo, dokaj živčno razpravo. Stvarnih argumentov za zamenjavo sedanje vlade, ki je povsem odpovedala na gospodarskem in socialnem področju in Slovenijo potisnila v hudo krizo, poslanci krščanskih demokratov, ljudske ter na-rodno-demokratske stranke niso mogli ovreči. „Blesteli“ pa so s polemiko ter osebnimi napadi na Drnovška. Govorili so o „levem puču“, Drnovšku pa očitali, da je v letih 1989 do 1990 predsedoval takratnemu jugoslovanskemu predsedstvu. Kot predzadnji je spregovoril Lojze Peterle, toda brez vsakršnih vsebinskih izjav, Drnovšek pa je kot zadnji odgovoril na vrsto zastavljenih vprašanj in pri tem zagotovil, da bo v ekonomski del vlade vključil strokovnjake, za katere meni, da bodo kos zaostrenemu ekonomskemu položaju. Na kritike poslancev o njegovem delu v nekdanjem predsedstvu SFRJ pa je odvrnil, da si je slovensko prebivalstvo o tem že ustvarilo mnenje, ki ga tudi posamezna podtikanja ne morejo spremeniti. Viktor Žakelj, podpredsednik vlade (SSS): „Najprej bi rad povedal, da me je danes - kot že na obeh prejšnjih zasedanjih skupščine, na katerih se je razpravljalo o konstruktivni nezaupnici vladi -pretreslo izkazano nakopičeno sovraštvo. Rekel bi: če ta mali slovenski narod na nek način ne bo presegel to notranjo delitev - pa naj izhaja iz časa reformacije in protireformacije, iz prve in druge svetovne vojne - se bojim, da nima skorajšnje svetle prihodnosti. Socialistična stranka Slovenije bo delovala na tem, da se kot narod zbližamo, da najdemo možnost za skupno pot v evropsko prihodnost. Prizadevali se bomo, da volitve oz. volili boj, ki je pred nami, ne bodo še poglabile sedanjo razklanost med Slovenci. Zato sem tudi eden od zagovornikov mavričnosti v našem parlamentu, ne pa bipolarnosti in, po mojem mnenju, neplodne delitve na liberalce in klerikalce. Glede sestava nove vlade pa menim, da nam je razvoj v zadnjih dveh letih pokazal, kje je treba biti pozoren tako glede personalne zasedbe kot tudi nekaterih programskih poudarkov.“ Dr. Janez Drnovšek, novi predsednik vlade (LDS): „Novo vlado zagotovo čakajo zelo razburljivi časi. Najprej bo treba urediti sestav nove vlade ter njeno imenovanje oz. izvolitev ministrov v parlamentu, pri čemer želim poudariti, da imena nekaterih ministrov, ki so se pojavila v javnosti, držijo le delno, ne pa v celoti. Predvsem sem si rezerviral zlasti ekonomske resorje, ki jih ne bi zasedel samo po strankarski pripadnosti, ker jih morajo voditi res najboljši razpoložljivi ljudje.“ Lojze Peterle, dosedanji predsednik vlade (SKD): „Upam, da se bom odslej res lahko začel ukvarjati z drugimi vprašanji, da se bom lahko bolj posvetil stranki, pri čemer mislim predvsem na ohranitev in razvoj mednarodnih stikov. Do potrditve nove vlade pa bom še nadalje delal s polno paro in odgovornostjo. Dr. Janezu Drnovšku pa želim na njegovi poti vse dobro, čeprav mislim, da ne bo enostavna. Mednarodno gledano je današnja odločitev zelo očiten zasuk v levo, ki nam ne bo prinesel dobrih točk. Nočem govoriti o levem udaru, toda želim opozoriti, da gre za očitno izrinjanje krščanske demokracije iz slovenske politične scene, kar pa ima lahko samo negativne posledice na mednarodnem področju. Nekaj besed bi rad naslovil na koroške Slovence: želim si, da so z rezultati, ki jih je dosegla ta vlada, zadovoljnji ter da se v prihodnosti ustvarjalno razvijejo dalje. Z njimi želim ohraniti stike, kakršne sem imel, preden sem postal predsednik vlade.“ Naročite in sirite „Slovenski vestnik“ Pesem upanja Lied der Hoffnung Koncert bogoslužnih pesmi Allahu ekber Jom Kippur Boženstvenaja liturgija Miša Criolla Zbor/Chor „Rož“ Zborovodja Chorleiter Lajko Milisavljevič Režija: Marjan Sticker Likovna oprema: prof. Hugo Wulz Petek, 8. maj 1992, 20.30 farna cerkev Šentjakob Nedelja, 10. maj 1992, 20.30 farna cerkev Šentjakob SLOVENSKI VESTNIK HEUTE ll\Ä Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen BundespräsidentenwahkSlowenen für Streicher, Jungk, Klestil! Odstopil nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher BONN, v ponedeljek (STA, APA) - Nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je po pogovorih z zveznim predsednikom Richardom von Weizsäckerjem in kanclerjem Helmutom Kohlom odstopil, je sporočilo predsedstvo nemške liberalne stranke. Genscherjev odstop bo začel veljati 17. maja. V sporočilu liberalne stranke so zapisali, da se je vodja nemške diplomacije odločil, da 18-letno delo v zunanjem ministrstvu konča po lastni želji in brez vpliva prihodnjih zveznih volitev. Odstopila je tudi ministrica za zdravstvo Gerda Hasselfeldt. Zvezna republika Jugoslavija Na ruševinah prejšnje druge SFR Jugoslavije je bila v ponedeljek v Beogradu razglašena tretja, imenovana Zvezna republika Jugoslavija. Sestavljata jo republiki Srbija in Črna gora. Na svečanosti v Beogradu so sprejeli ustavo, ki pušča vrata odprta tudi drugim narodom in delom nekdanje Jugoslavije, da se ji priključijo. Prvi predsednik ZRJ je seveda srbski predsednik Slobodan Miloševič. Erste Analysen und Umfragen über das Wahlverhalten der Kärntner Slowenen bei der sonntägigen Bundespräsidentenwahl haben ergeben, daß der sozialdemokratische Präsidentschaftskandidat Dr. Rudolf Streicher die meisten Stimmen auf sich vereinigen konnte. An zweiter Stelle dürfte der Grün-Kandidat Prof. Robert Jungk liegen. Überraschend hoch dürfte bei dieser Wahl auch Im Bundeskanzleramt in Wien tritt heute der Beirat für die slowenische Volksgruppe in Kärnten zu einer weiteren Beratung zusammen. Schwerpunkt der Beratungen ist die Budgetierung der von der Bundesregierung zusätzlich in Aussicht gestellten Förderungsmittel. Auf dem Programm steht auch die Frage der Förderung der Volksgruppen-Medien wie Zeitungen, Radio und Fernsehen. Die Redaktion des Slovenski vestnik hat sowohl Gepräch mit Präsident Heinz Fischer Eine Delegation des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Kärnten unter der Führung des Vorsitzenden Dr. Marjan Sturm und seines Stellvertreters Dr. Franci Zwitter jun. wird heute von Parlamentspräsident Dr. Heinz Fischer empfangen. Die Vertreter des Zentralverbandes werden dabei ihren Standpunkt zu aktuellen volksgruppenpolitischen Fragen in Österreich bzw. Kärnten darlegen und Fischer über die derzeit innerhalb der Organisation laufende Programmdiskussion über ein neues, mulitkulturelles Konzept in der Volksgruppenpolitik informieren. der Anteil an Stimmen aus der slowenischen Volksgruppe für den ÖVP-Kandidaten Dr. Thomas Klestil gewesen sein. So gut wie keine Unterstützung aus der Volksgruppe gab es für die FPÖ-Kandida-tin Dr. Heide Schmidt, die im zweisprachigen Gebiet sowohl gegenüber dem FPÖ-Ergebnis bei den Landtagswahlen 1989 wie auch den Nationalratswahlen 1990 zurückblieb. dem Beirat wie auch der Journalistengewerkschaft konkrete Vorschläge für eine effektive Förderung der Yolksgruppenmedien in Österreich übermittelt, um einerseits die Meinungsvielfalt in den jeweiligen Volksgruppen und andererseits ihr Überleben sicherzustellen. Hauptforderung ist die Zuerkennung eines Sonderstatus, da etwa Volksgruppenzeitungen - auf Grund ihrer begrenzten Leserzahlen und eines damit verbundenden geringeren Inseratenaufkom-mens - unter unvergleichbar schwierigeren Bedingungen als Medien, die die Mehrheitsbevölkerung ansprechen, arbeiten und ihrem Informations- und Kulturauftrag nachkommen müssen. Hohe Auszeichnung für Professor Janko Messner Der Schriftsteller Professor Janko Messner wurde mit dem Österreichischen Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst ausgezeichnet. Die Überreichung der Insignien findet am Donnerstag, dem 7. Mai 1992 im Äudienzsaal des Bundesministeriums für Unterricht und Kunst in Wien durch Minister Dr. Rudolf Schölten statt. Die Redaktion des Slovenski vestnik gratuliert herzlichst. Pliberški župan mag. Raimund Grilc je na sobotnem občnem zboru ljudske stranke za okraj Velikovec zamenjal dosedanjega predsednika Lea Usterja. Grilc, ki je tudi predstavnik svoje stranke v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence, je bil izvoljen soglasno. Z izvolitvijo za predsednika stranke v okraju Velikovec so mu na stežaj odprta vrata v koroški deželni zbor. Gradiščanski Hrvat Franjo Schruiff (slika), referent za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu, je bil na zasedanju mednarodne mladinske organzizacije evropskih narodnostnih skupnosti v Christiansyltu ponovno izvoljen za podpredsednika. Za novega predsednika pa je bil izvoljen pripadnik nemške manjšine na Danskem Andre Goebbel. Udeleženci kongresa so sprejeli tudi „Deklaracijo o manjšinah v jutrišnji Evropi“. V Beogradu so torej zelo pohiteli. Razglasitev je bila opravljena samo dva dni pred iztekom ameriškega in evropskega ultimata srbskemu vodstvu in armadi, da ustavita spopade v Bosni in Hercegovini in da se vojska začne umikati iz te republike. Kako bo razglasitev vplivala na razplet vojne v BiH in na Hrvaškem, na odnose z ZDA, ES in KEVS, še ni jasno, zagotovo pa je nastal nov mednarodnopravni položaj. Dokončno je namreč ukinjena SFRJ, vse njene zvezne inštitucije in kar je najvažnejše, odpravljena je prejšnja ustava, na katero se je doslej skliceval prejšnji zvezni režim v Beogradu in z njo opravičeval tudi nepriznavanje razdružitve drugih republik. Veliko vprašanje je tudi, kaj bo z ogromno jugoslovansko vojsko, ki je je trenutno skoraj 80 procentov v BiH. Če se je nova država ne bo odrekla, jo mora takoj umakniti na svoje ozemlje, ker je v novih okoliščinah postala dejansko tudi mednarodnopravno okupatorska. Nova ZRJ bo seveda potrebovala mednarodno priznanje. ZDA so ga že zavrnile. Najbližje sosede, bivše jugoslovanske republike, jo bodo priznale samo na osnovi recipročnosti. S tem pa je tesno povezana delitvena bilanca, o kateri pa prav Srbija in Črna gora doslej nista hoteli razpravljati. V delitveno bilanco pa poleg skupnega premoženja spada tudi nekaj nad 16 milijard dolarjev mednarodnih dolgov. Te probleme naj bi razrešila konferenca o Jugoslaviji, prav premoženjske zadeve pa znajo biti najtrši oreh. Ob slavnostnih trenutkih v Beogradu pa se je že pokazalo, da pot nove države ne bo lahka. Težave bodo tudi doma. Medtem ko so Črnogorci pred dvema mesecema izvedli referendum, prebivalstva v Srbiji o skupnem življenju nihče ni vprašal. Opozicijski vodja Vuk Draškovič je že protestiral, oglasili pa so se tudi kosovski Albanci in ustanovitev ZRJ označili za nezakonito. Nova Jugoslavija je sicer rojena, njen razvoj pa čakajo velike težave. Jože Rovšek 3638 žrtev vojne ZAGREB, 23. aprila 1992 (STA, HINA) - Glede na statistične podatke o žrtvah vojnih spopadov na strani Hrvaške, ki sojih zabeležili v glavnem sanitetnem poveljstvu, je bilo v času od 17. avgusta 1990 do 23. aprila 1992 ranjenih 18.824, mrtvih pa 3638 ljudi. Podatki ne vključujejo pogrešanih oseb. V omenjenem obdobju je bilo ranjenih 10.906 pripadnikov stalnega in rezervnega sestava narodne garde, 2327 pripadnikov stalnega in rezervnega sestava ministrstva za notranje zadeve ter 5194 civilistov. Ranjenih je bilo tudi 349 otrok, 25 zdravstvenih delavcev, 6 novinarjev, 3 duhovniki in 14 tujih državljanov. Največje je število ranjenih v vzhodni Slavoniji-6912. DGNP Šmihel vabi na jubilejni Concert Pliberk / Bleiburg Schwarzl-Saal v soboto, dne / am Samstag, den 16.5.1992 • 20.30 Sitzung des Slowenen-Beirates 80-letnica SPB „Bilka“ v Bilcovsu Jubflejna proslava kot pogled nazaj in obljuba za naprej Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu je osemdesetletnico obstoja praznovalo s koncertom v avli ljudske šole in z družabnostjo ob bifeju, ki so ga društveniki pripravili pri Miklavžu. Predsednica mag. Geli Schellander je menila, da je društvo tudi po osmih desetletjih delovanja še vedno potrebno in sodobno ter da je vnašalo impulze in še vedno spodbuja kul- turno delo po vsem Rožu. Piše Franci Rulitz Spored slavnostnega koncerta so oblikovali vsi bilčov-ški zbori, torej tudi oba nemška, otroška skupina pod vodstvom Rezi Kolter ter bil-čovška učenca glasbene šole z zahtevnejšo skladbo (Monika Seher, klavir, Kristijan Filipič, prečna flavta). Povezoval je mag. Toni Schellander, pripovedoval je o zgodovini društva in predstavil nastopajoče, sem pa tja pa je vpletel tudi kaj šaljivega. Prosvetaši iz Bilčovsa in Gur so avlo napolnili do zadnjega kotička in tudi častnih gostov, ki so s svojo prisotnostjo in pozdravnimi govori potrjevali zasluge društva ob jubileju, je bilo na pretek: županja Štefka Quantschnig („Ponosna sem, da pri nas sega kulturno delo tako daleč nazaj...“), predsednik avstrijske zbornic dežel direktor Dietmar Wedenig v zastopstvu deželnega kulturnega referenta („Nočete poslušati govorov, ampak lepe pesmi, zato bom kratek...“), tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle („Ideologija ne sme razdirati kulturnega dela, ki je hvale vredno, spodbudno in obetavno...“), dekan Leopold Kassl („Usta- novna seja je bila v župnišču...“), itd. Za podporo delovanju društva pa se je predsednica Schellandrova zahvalila SPZ, KKZ, Posojilnici-Bank Bil-čovs, občini Bilčovs in Miklavževi družini, kot stebrov društva skozi vsa leta pa se je spomnila Valentina Kapusa, Janka Ogrisa, Tomija Lesjaka in Gašperja Ogris-Martiča. Poleg obeh Bilkinih zborov - moškega, ki ga vodi mag. Mirko Laußegger, in mešanega pod vodstvom Irene Žmitek-Kosmač - sta nastopila tudi Sängerrunde Lud-mannsdorf in Gemischter Chor Ludmannsdorf, oba vodi Karl-Heinz Haslauer. Ta zbora sta „Bilki“ tudi čestitala ob jubileju, vendar slovenske pesmi nista zmogla zapeti. Z domačimi pesmimi pa so spet navdušili Vaščani, prof. Jožko Kovačič pa je tokrat izpustil napovedovanje, ker je baje glas potreboval za svoj solo. Otroška skupina je zaplesala rej o mačkah in psih, na glasbilih sojo spremljali Dunja Kropiunik, Daniela Pečnik in Monika Seher. Prireditev pa seje iztekla s skupno pesmijo Vaščanov in moškega zbora „Bilke“. Občinstvo in nastopajoči so bili zatem povabljeni k Miklavžu, kjer so pridne dru-štvenice postregle z dobrotami, ki so jih pripravile same. Pri Miklavžu pa je bila na ogled tudi razstava o osemdesetletni zgodovini društva in marsikdo je na slikah prepoznal prijatelje in znance iz starih dni. Da pa so Bilčovščani še praznovali in prepevali do jutra, je prav gotovo tudi zasluga Čebrovega mošta. K slikam: Mešani pevski zbor SPD „Bilka“ (zgoraj), Bilkin moški zbor pri skupnem nastopu z zborom Vaščani pojo’ (desno), otroci pri plesu ’Mačke in psi’ (desno sredina), častni gostje v polni avli (desno spodaj) in moderatorja večera Geli Schellander in Toni Schellander (levo). Vse slike: F. Rulitz SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Slovenska študijska knjižnica Mikschallee 4 9020 Celovec KNJIŽNA ZBIRKA „STO ROMANOV“ 1) Andric Ivo - Travniška kronika: zgodovinski roman. - [2. natis]. - V Lj.: Cankarjeva založba. - 461 str. 2) Bulgakov Mihail A. - Mojster in Margareta : posmrtno objavljeni roman sovjetskega pisatelja in dramatika. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. —462 str. 3) Hemingway Ernest -Komu zvoni : zgodovinski roman. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. - 527 str. 4) Krleža Miroslav - Vrnitev Filipa Latinowicza. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. -231 str. 5) Lagerlöf Selma - Gosta Berling. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. - 452 str. 6) Mann Thomas - Doktor Faustus : življenje nemškega skladatelja Adriana Lever-kiihna, kakor ga pripoveduje neki pisatelj. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. - 2 zv. (342,290 str.) 7) Proust Marcel - V Swan-novem svetu. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. -543 str. 8) Silone Ignazio - Seme pod snegom. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. - 444 str. 9) Tolstoj L.N. - Vojna in mir I - IV. - [2. natis]. - V Lj. : Cankarjeva založba. - 444 str. 9) Tolstoj L. N. - Vojna in mirI-IV.-[2. natis].-VLj.: Cankarjeva založba. - 4 zv. (421,407,431,369 str.) FILM 1) Film : med sanjami in resnico. - [Lj.] : Mladinska knjiga. - 196 str., [48] str. pril. - (Družboslovje za mladino) 2) Filmska enciklopedija. - Zagreb : Jugoslovanski leksikografski zavod. - 788 str. : ilustr. 3) Borčič M. - Osnove filmske umetnosti : umetnostna vzgoja. - [3. natis]. - Lj. : Mladinska knjiga. - 62 str. : ilusti;. - (Srednje izobraževanje) 4) Lekcija teme : zbornik filmske teorije. - Lj. Državna založba Slovenije. -337 str., [12] str. pril. :ilustr. -(Zbirka &) 5) Šimenc S. - Slovensko slovstvo v filmu. - Lj. : Mestno gledališče ljubljansko. -285 str. - (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; 91) 6) V kraljestvu filma : foto- zgodovina slovenskega filma, filmografija 1905-1945. - Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko in filmski muzej. -95 str. : ilustr. - (Slovenski film; 6-7) Obvestilo Sporočamo, da je muzej NOB pri Peršmanu od 1. maja 1992 dalje odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure. Obisk priporočamo odraslim, predvsem pa mladinskim in šolskim skupinam. Obenem je to tudi lep izlet v čudovito naravo. Zveza koroških partizanov Vinski letnik 1991 Pred kratkim so v Slovenj Gradec, ta dokaj mrzel kraj, prišli - seveda primerno otovorjeni - ljudje iz mnogo toplejšega, predvsem pa vinorodnega Ormoža in nam predstavili svoje bogastvo: dar narave in dosežek svojih delovnih rok ter vloženega znanja - vinski letnik 1991. Za Slovenijo kar naprej ugotavljamo, kako majhna da je, na vso srečo pa lahko hkrati poudarjamo vso raznolikost njene pokrajine, ki jo na nek način gotovo naredi večjo, kot v resnici je. To raznolikost sestavlja vrsta krajinskih enot, med katerimi sta zelo značilni Koroška v osrednjem severnem delu in Prlekija v osrednjem jugovzhodnem delu Slovenije. Gorata Koroška izstopa z industrijsko razvitostjo in gozdovi, Prlekija pa se zasanjano izgublja v blagih gričih s številnimi vinogradi in znamenitimi velikimi vinskimi kletmi na Kapeli pri Radencih, v Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Prav izredno kakovostno vinogradništvo je deželici od Drave do Mure omogočilo zavidanja vreden delež v slovenski kulturi, saj so njeni kmečki sinovi, npr. Stanko Vraz, Franc Miklošič, Davorin Trstenjak v prejšnjem ter Slavko Osterc, Anton Trstenjak, Edvard Kocbek in Bratko Kreft v tem stoletju (da jih naštejem samo nekaj) predvsem s tem dohodkom lahko študirali v Gradcu, na Dunaju in na drugih univerzah. Predstavitev vinorodnega letnika 1991 v slovenjegraškem hotelu Kompas je ormoško-jeruzalemskim pridelovalcem vin in številnim gostom omogočila pokušnjo prav v času, ko vino že dozori Škofiško, in se zbistri, ko je torej došolano in že primerno za pretakanje iz sodov v steklenice. Vse je potekalo zelo domišljeno: vrhunski strokovnjak Mitja Kociper je ob sodelovanju slovenjegraške gostinske šole vsako od skoraj desetih sort opisal in ocenil, takoj za tem pa je sledila pokušnja ob dobrotah Koroške mesnine in mlekarne. Ob tem je zapel oktet Lesna, ki mu ni zmanjkalo napitnic, zaigrala pa poskočna glasbe-niško-pevska domača skupina Štirje kovači. In kakšen je torej vinski letnik 1991? Nekaj nad povprečjem že, a ne bo dosegel slavnega letnika 1983. Kot vrhunski dosežek so pridelovalci pohvalili svoj beli burgundec, zdajšnji chardonay. Zatrjujejo tudi, da nihče ne bo razočaran nad šiponom kot njihovo najbolj domačo staro trtno sorto, sploh pa ne nad enim ali drugim rizlingom, laškim in renskim. Priporočajo še odlično mešanico - „rezano“ vino jeruzalemčan, za bolj svečane priložnosti pa bo dobrodošel - recimo mu tako - njihov polšampa-njec. Pravijo še, daje njihova klet v Ormožu vedno odprta slučajnim obiskovalcem in ljubiteljskim poznavalcem tudi za drobnejše osebne nakupe sprotnih in arhivskih vin in da se še vedno najde kaj najboljšega iz že omenjenega leta 1983. Franček Lasbaher Zrcalce“ Jutri zvečer se bodo prvič predstavili škofiški otroci z igrico Zrcalce. Nekaj mesecev so pridno vadili pod vodstvom Nika Kranjca, kostume je izdelala Polona Kus, za organizacijo in vse potrebno pa je skrbela Simona Rovšek. Zaigrali bodo živalsko zgodbo Zrcalce, ki jo je po besedilu Grigorja Viteza dramatiziral Niko Kranjc. Za Škofiče bo nastop zagotovo velik dogodek, saj v društvu tovrstne dejavnosti ni bilo že dolgo. Zaželimo jim veliko poguma in uspeha! Rešitev prejšnje križanke ■ A B C D E F G H i j K L M N 0 1 O S «4 * 4 P o •S 7 O L P/ /// 2 P S / A