TktorNT&RCd.o o. JoieCerovšek ŠT. 37 - LETO XLVIII - CELJE, 15. 9. - CENA ISO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčic Avtocesta Cellski gradbinci sozraven. Stran 2. Zalee Vrsta prireditev ob prazniku. Mlekarna Jekrivaallnizasiiirad?Stran5. Kronika Rekordenprideleklndijske konoplje na Kozjanskem. StranžO. Zlata harmonika S frajtonarico v svet. Stran 22. Stare šege in opravila Mala maša za suknjo vpraša. Strani24,25. Košarka OsemInštIri.StranIS. Smrt, ki venomer vstaja od mrtvih Ne moreš je zakopati J ne moreš je pozabiti, l(erji vedno znovazreš v oči, pravijo ijudje, l(i iz primeža piočevine rešujejo čiovešiostopki dosegli, da občani dobivajo pravično odškodnino za škodo, ki jim bo ob tem storjena.« V kulturnem programu so nastopili učenci podružnične OŠ Andraž nad Polzelo in me- šani pevski zbor. TONE TAVČAR Grb občine Žalec so prejeli: Tone Mešič, GD Andraž nad Polzelo, Rihard Kopušar in Ja- nez Kroflič; plakete Niko Kranjc, Simon Ograjenšek in Župnijski urad Žalec. Značke občine so prejeli: Dušan Gori- čan, Mari Mohorko, Robert Čemažar, Miran Orožin in Ju- stin Sedeljšek. Novo asfaltirano cesto, ki povezuje Andraž z zaselkom Podsevčnik, je predal namenu Peter Zabukovnik. Grb občine Žalec sprejema iz rok predsednika občine Žalec prof. Milana Dobnika Tone Mešič iz Andraža. Podprli predlog predsedstva Letošnjega proračuna v občini Slovenske Konjice zaradi nesklepčnosti ob- činske skupščine še niso sprejeli. Da delo v občini vendarle ne bi zastalo, je predsedstvo skupščine že julija pripravilo predlog o porabi komunalnega dela občinskega proračuna. Predlog je prejšnji teden potrdil zbor krajevnih skupnosti občinske skupš- čine. MBP Zoper stranpoti demokracije Proslava ob 50-letnlcl osvoboditve Zgomie Savinjske In ustanovitve lil. ¥D¥ brigade v soboto se je v Radmirju pri Ljubnem ob Savinji zbralo veliko nekdanjih borcev, pred- vsem tistih, ki so pred 50 leti osvobodili Zgornjo Savinjsko dolino in ustanovili Ш. briga- do Vojske državne varnosti. »V normalnih razmerah bi današnji jubilej moral pozdra- viti eden izmed izvoljenih predstavnikov Republike Slo- venije,« je svoj govor pričel slavnostni govornik Jože Smo- le. »Kot vemo, so razmere pre- cej čudne. Obstajajo namreč določene sile, ki poskušajo re- habilitirati sodelovanje z oku- patorjem in napadajo naš na- rodnoosvobodilni boj na vseh področjih. Tako na primer go- spod Jože Pučnik, predsednik raziskovalne komisije, ki se pojavlja kot eden glavnih po- budnikov gonje proti narod- noosvobodilnemu boju.« Smole je govoril tudi o pri- spevku slovenskih borcev k zmagi protifašistične koali- cije, še posebej je izpostavil dosežke VDV in gradnjo samo- stojne Slovenije. »Združenje borcev kot nadstrankarsko združenje je zainteresirano za razvoj gosfKKÌarsko uspešne in socialno pravične države. Zato se vsi v tej organizaciji zoper- stavljamo stranpotem demo- kracije in obsojamo ravnanje tistih politikantov, ki jim ni za razvoj, temveč se ukvarjajo s podtikanjem in izmišljanjem afer, s katerimi skušajo obrniti pozornost družbe od reševanja življenjskih vprašanj,« je po- udaril Smole in nadaljeval: »Sprejemamo večstrankar- ski sistem, ki spodbuja naš razvoj, vendar pa nas neprin- cipielne strankarske zdrahe vodijo v brezumje, ki nam fHJVzroča veliko škodo. Ova- duštvo, anonimke in izmišljo- tine nekih tajnih organizacij so se v zadnjem času neovira- no nadaljevali. S tem se uk- varjajo tisti, ki imajo slabo vest, ki jim ni mar za naš raz- voj. Vodstva j)olitičmh strank bi morala odločno obsoditi takšno amoralno početje.« Po Smoletovem mnenju je mariborska orožarska afera inscenirana z namenom, da bi se pozornost javnosti usmerila na napačno področje, še vedno pa ostajamo brez odgovorov na bistvena vprašanja. Omenil je tudi tržni sistem, pri tem pa poudaril, da se ne bi smeli zav- zemati za preživelo kapitali- stično ureditev. »Nismo za takšno gospodarsko početje, ki meče delavce na ulico in uni- čuje podjetja, v katera so vsi vlagali. Smo za privatizacijo, toda ne za takšno, zaradi kate- re bi mnogi delavci izgubili svoja delovna mesta ali bi bile ogrožene pridobitve agrarne reforme, Id so jo izvedle vse velike družbe. Ne moremo se vračati k veleposestnikom, ki bi živeli na račim izkoriščanja tujega dela - še posebej velja to za gozdove, ki so naše narodno bogastvo. Zavzemamo se za razvoj sodobne družbe, ki pa ne bo omogočala le peščice bo- gatih in množice revnih. S tega vidika bomo borci NOB pod- pirali tiste demokratične sile,^ ki se z dejanji zavzemajo za naše skupne interese,« je zak- ljučil svoje razmišljanje Jože Smole. Sobotno srečanje borcev je minilo v tovariškem vzdušju, ki ga je popestril kulturni pro- gram, v katerem so nastopili pevci in recitatorji z Ljubnega ter mozirska godba na pihala. URŠKA SELIŠNIK Ceijsici gradiiinci na avtocesti Podpis pogodbe med DARS ter Gradisom In CPC Direktor Družbe za avtoce- ste Republike Slovenije Jože Brodnik je v Celju podpisal p<^odbe s predstavnikoma Gradisa iz Ljubljane in celj- skega Cestnega podjetja za gradnjo nekaterih objektov na avtocesti Hoče-Arja vas. Pogodba z Gradisom pred- videva izgradnjo podvoza in dveh mostov na avtocesti med Hočami in Arjo vasjo v vred- nosti 55 milijonov tolarjev ter 107 milijonov tolarjev vreden odsek ceste Žiče-Dramlje, ki ga bo treba prestaviti zaradi gradnje dodatnih pasov avto- ceste. Pogodba s celjskim Cestnim podjetjem pa vsebuje izgrad- njo štirih mostov ter podvoza na avtocesti Hoče-Arja vas. Vrednost del bo znašala skoraj 75 milijonov tolarjev. Jože Brodnik je ob tej pri- ložnosti poudaril, da načrto- vane aktivnosti za izgradnjo avtocest v Sloveniji tečejo brez zastojev in da bodo letos začeli graditi predvidenih deset od- sekov, med njimi tudi del av- toceste med Arjo vasjo in Vranskim. Konec septembra bo imel Dars v Savinjski dolini odkupljenih 85 odstotkov po- trebnih zemljišč. Za prihodnje leto načrtujejo začetek del na odsekih od Šentjakoba do Bla- govice in nato do Vranskega, še pomembnejše pa so po Brodnikovih besedah priprave na gradnjo novogoriškega od- seka, trase od Divače do mor- ja, mariborska vzhodna avto- cesta ter povezava mimo Le- narta do madžarske meje. Direktor Gradisa iz Ljublja- ne Tone Zaletel je ob podpisu pogodbe za dela na avtocesti Hoče-Arja vas izrazil zado- voljstvo, da so po nekajletni suši gradbeniki Wjub tuji kon- kurenci ponovno prišli do veli- kih del. Andrej Kamenšek, di- rektor Cestnega podjetja Ce- lje, pa je povedal, da je podjet- je prvič vključeno v gradnjo objektov na avtocesti in da po- meni pet pogodbenih objektov zanje izziv. Se pomembneje pa bo pridobiti delo na odseku Arja vas-Vransko, je menil, saj so ta vredna 100 milijonov mark. T. CVIRN Foto: SHERPA Parlament po počitnicah LJUBLJANA, 13. sep. tembra (Delo) - Jesensko zasedanje državnega zbora se je začelo z nadaljeva- njem nedokončane predpo- čitniške seje, s katere imajo poslanci še petnajst točk. Najprej so se lotili drugega branja predlogov zakonov o političnih strankah in vo- lilni kampanji, da bodo spejeti dovolj zgodaj in da bodo veljali že za decembr- ske volitve. Zbor je zavrnil dopolnilo, po katerem naj bi za ustanovitev stranke zadoščalo že 200 ali 300 podpisov, potrebnih bo na- mreč tisoč ljudi. Premislek o dvoinem državljanstvu NOVA GORICA, 13. sep- tembra (Delo) - Novogori- ška skupščina bo opozorila ljudi na obveznosti, ki jih prinaša dvojno državljan- stvo. Gre za obveznosti, ki lahko bistveno vplivajo na življenje ljudi kot na pri- mer služenje vojaškega ro- ka, davki, dedovanje, ak- tivna in pasivna voUlna pravica... Nezadovolfnl kretničaill LJUBLJANA, 13. sep- tembra (Delo) - 19. sep- tembra bo vozila le tretjina vlakov, če pogajanja želez- ničarjev z delodajalci ne bodo uspešna. Ob tem gre zlasti za nezadovoljstvo kretničarjev in drugega osebja, ki poudarjajo, da problem ni v plačah, pač pa gre za neenakopravni polo- žaj delavcev na železnici. Brez posojil v tujini. LJUBLJANA, 13. sep- tembra (Večer) — Banka Slovenije skoraj mesečno popravlja zneske, ki jih morajo imeti slovenske banke kot obvezen devizni minimum na svojih raču- nih v tujini. Zadnji sklep o povišanju določa, da bo- do morale banke v mesecu dni povišati predpisane zneske, ob tem pa se ne bo- do smele kratkoročno za- dolževati v tujini. Prav s tem so si nekatere banke v preteklosti zagotavljale obvezno devizno rezervo. Po zadnjih podatkih znaša- jo skupne devizne rezerve 2,3 milijarde dolarjev, od tega upravlja Banka Slove- nije s 1,3 milijarde do- larjev. Glavni in odgovorni urednik' Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela AgreŽ Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431. fax 441-032. il pepež obiskal le Hrvaško papež Janez Pavel II., ki bi moral obiskati Beograd, Sarajevo in Zagreb, je na- posled obiskal le Hrvaško, fjajprej je papežev obisk odpovedal srbski metropo- lit Jovan, ki je kot pogoj za prihod v srbsko prestolnico jahteval uradno obsodbo Vatikana za genocid nad Srbi med drugo svetovno vojno. Ko je že vse izgleda- lo, da bo cerkveni poglavar le obiskal trpeče Sarajevo - tam so kljub pomanjkanju sredstev pripravili vse po- trebno za sprejem - so iz Vatikana sporočili, da obisk odpade. Bosanki predsednik Izetbegovic je ob tem obsodil posebnega odposlanca Združenih na- rodov Akašija, ki da je s pi- janjem na Sveti sedež do- končno preprečil papežev obisk. 74-letni Karol Wo- ytila je tako za 24 ur obi- skal le Zagreb, kjer so ga sprejeli visoki državni predstavniki na čelu s predsednikom Tuđma- nom. Ta je papežev obisk označil za enega najpo- membnejših, zgodovinskih dogodkov za hrvaško ljud- stvo in za priznanje hrva- ški državi. Velikega evha- rističnega slavja s papeže- vo mašo na zagrebškem hi- podromu se je udeležilo okoli milijon vernikov, pri maši pa sta sodelovala tudi slovenski in beograjski ladškof, Šuštar in Perko. 131 žrtev letalske lesreče v bližini ameriškega me- sta Pittsburgh je strmogla- rilo letalo vrste boeing 737 ameriške letalske družbe USAir, ki je letelo na progi Chicago-Palm Beach. Ne- sreče ni preživel nihče od 126 potnikov in 5 članov posadke. Gre za največjo letalsko nesrečo v ZDA v zadnjih sedmih letih in peto nesrečo družbe USA- ki je zahtevala smrtne žrtve, v zadnjih petih letih. Ni še povsem znano, kako je do nesreče prišlo. Le ne- kaj minut pred pristankom na mednarodnem letališču v Pittsburghu je letalo tudi izgubilo stik s kontrolnim stolpom in od takrat naprej Ili znano, kaj se je z letalom dogajalo. Zavezniki zapustili Berlin Teden dni po dokončnem toliku ruskih čet iz Nemči- je so se iz Berlina umaknili ^ vojaki zahodnih sil " ZDA, Francije in Velike Britanije. Teh je bilo v Ber- linu okoli 12 tisoč, njihovo ^lovo pa je bilo manj zgo- dovinsko, vendar pa bolj Sani j ivo od slovesa z ruski- mi vojaki. Zavezniški voja- l^i so sicer zapustili Berlin, "ekaj pa jih bo v Nemčiji Jstalo v sestavu sil zveze Jato. Parade pred Bran- denburškimi vrati so se ¡ideležili britanski premier 'lajor, francoski predsed- nik Mitterrand, ameriški ^avni sekretar Christop- her in seveda nemški kanc- '^г Kohl. Ta je v slavnost- lem govoru zaveznikom ^gotovil, da Nemčija ne ^ nikdar pozabila, kako ^ z zračnim mostom rešili Vhodni Berlin, ki je tako ^foživel popolno rusko ^'lokado od 24. junija 1948 do 12. maja 1949. Sloves- nosti pa niso minile brez zapletov. Izbruhnile so manjše demonstracije pre- novljenih komunistov in_ skrajnežev. Zgodovinsko srečanfe v Dublinu v Dublinu sta se prvič sestala irski premier AJbert Reynolds in predsednik Sinn Feinna, političnega krila IRE Gerry Adams. Zgodovinskega srečanja se je udeležil tudi John Hume, vodja zmeme nacionali- stične stranke Ulstra. Po srečanju so izdali sporoči- lo, v katerem so unioniste pozvali, da brez njihovega sodelovanja ne morejo reši- ti problema Ulstra. Pri tem so zatrdili, da iščejo mir, ki bo trajen in pravičen. Se- vemoirski protestanti, ki imajo Adamsa za glavnega terorista, so z veliko jezo spremljali stisk rok pred Reynoldsovo rezidenco. V tem času pa je v Londonu britanski premier Major sprejel lana Paisleya, naj- bolj odločnega voditelja se- vemoirskih protestantov in vodilnega kritika dogovar- janja z IRO in Adamsom. Paisley je Majorja že več- krat osumil, da je z IRO sklenil tajni sporazum, po katerem naj bi se Severna Irska postopoma ločila od Velike Britanije. Po krat- kem prepiru je Major Pai- sleya dobesedno nagnal iz svoje pisarne. EU za omilitev sankcij Zunanji ministri Evrop- ske unije, ki so se srečali na neformalnem sestanku na nemškem otoku Usedom, se načeloma strinjajo z omiljenjem sankcij proti Beogradu. Vendar pa mora Beograd sprejeti medna- rodne opazovalce, ki bodo vzdolž jugoslovanske meje z BiH nadzorovali uresni- čevanje srbske blokade bo- sanskih Srbov. Kontaktna skupina za BiH namreč na- merava vzdolž omenjene meje namestiti 135 opazo- valcev, o končnem načrtu omiljenja sankcij pa bo razpravljala prihodnji te- den. Nemški zunânji mini- ster Kinkel pa je v imenu vseh držav dvanajsterice opozoril, da bi prepoved embarga na uvoz orožja za sprte strani v BiH lahko imela nepredvidljive posle- dice. Zunanji ministri so poleg težav na Balkanu razpravljali še o medna- rodnem tihotapljenju jedr- skih snovi. Končana konferenca o prebivalstvu v Kairu se je končala mednarodna konferenca o prebivalstvu. Najbolj bumo razpravo na konfe- renci je povzročilo vpraša- nje splava, zato je pro- gramski svet konference sklenil, da mora vsaka dr- žava, ki ima tako kot Vati- kan pomisleke glede kom- promisne rešitve o splavu, svoje stališče pojasniti, to pa bo nato vnešeno kot opomba v zaključnem do- kumentu konference. Za- radi dolge razprave o spla- vu je udeležencem srečanja zmanjkalo časa za ostale pomembne teme kot je na- črt akcije za prihodnjih 20 let, ki vključuje načrtova- nje družine, spolno vzgojo ter financiranje programa. Precejšnja razprava pa je bila namenjena tudi pravi- ci zdomcev in priseljencev, da v tuje države za sabo pripeljejo tudi svoje dru- žine. Ekološki sklad po meri vseh Občinska ¥lađa se le prt Imenovanßu upravnega odbora velenjskega sklatia za okoUe odločila za kompromis Velenjski poslanci se prejš- nji teden niso mogli zediniti o imenovanju upravnega od- bora sklada za okolje, zato je kazalo, da bo namesto skupš- čine odločila kar občinska vla- da. Pa ni bilo tako, saj je izvrš- ni svet na svoji zadnji seji sklenil kompromis. S predlaganimi imeni se ni- so strinjali že delegati zbora krajevnih skupnosti, ki so o tem vprašanju razpravljali na julijskem zasedanju. Tudi komisija za volitve in imeno- vanja ni sprejela predloga, po- slanci ostalih dveh zborov, ki sta zasedala po počitnicah, pa prav tako ne. Glavni ugovor je bil, da upravni odbor v taki sestavi ne pokriva vseh obmo- čij. Srečko Meh, predsednik izvršnega sveta, je sprva vztrajal pri predlaganih ime- nih, dejal je, da bo izvršni svet sam potrdil upravni odbor, da bi le-ta lahko pričel delati. Sklad za okolje namreč že rćiz- polaga s 187 milijoni tolarjev; čeprav so že sprejeli program, kako naj bi jih porabili, tega ne morejo storiti, dokler ne bo imenovan upravni odbor. De- nar iz omenjenega sklada je namenjen za ureditev toplovo- da v Topolšici in plinovoda v Skalah ter še nekatere manj- še posege - ta sklep so v skupš- činskih klopeh že sprejeli. Izvršni svet je za upravni odbor predlagal sedem kandi- datov, na svoji zadnji seji pa so se odločili za kompromisno re- šitev. Odbor bodo povečali še za dva predstavnika, ki bosta zastopala področji Šmartno ob Paki ter Skale. Torej bodo vendarle upoštevali pobudo poslanca Ivana Atelška in v upravni odbor uvrstili tudi Borisa Krevzlja. Občinska vlada je na seji sprejela tudi sklep, da bo teh- nološki center, Id zaradi ka- drovskih težav ni mogel dobro delati, odslej pod okriljem za- voda za ekološke raziskave in bo deloval kot organizacijska enota v okviru raziskovalne enote Erico. Vodja tehnološke- ga centra pa bo, tako so odlo- čili, mag. Slavko Hozjan, nek- danji občinski sekretar za družbene dejavnosti. KL Velenje - mestna občina? Velenjska vlada nadaljuje prizadevanja za oblikovanje mestne občine in ugotavlja, da izpolnjujejo kar nekaj pogojev za pridobitev tega statusa. _ Po mednarodnih kriterijih izpolnjuje vse pogoje za obli- kovanje mestne občine le Ljubljana, ob nekoliko manj ostrih pogojih pa se med po- tencialne mestne občine poleg Maribora, Kranja, Celja, Nove Gorice, Kopra in Murske So- bote lahko uvrsti tudi Velenje. Glavni problem, ki jih pesti z vidika strukturnega kriteri- ja, je ta, da imajo v Velenju premalo zaposlenih v terciarni dejavnosti, kar pa je glede na razvoj industrijsko-rudarske- ga mesta razumljivo. Kriterij, ki predvideva, da bi moralo imeti območje vsaj 50 odstot- kov delovnih mest v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, obenem nakazuje, v katero smer bi morali v prihodnosti usmeriti zaposlitveni potenci- al. Prednost velenjske občine je v tem, pravijo, da ima visok delež mladega prebivalstva, število delovnih mest pa je še vedno večje kot število aktiv- nih prebivalcev. V izvršnem svetu tudi ugotavljajo, da pri statističnih obravnavah ne bi smeli spregledati območnih gospodarskih velikanov, ka- kršna sta na primer Rudnik in Gkirenje; tudi tu se odvijajo številni raziskovalni projekti, ki presegajo ozko industrijsko usmerjenost. Občinska vlada meni, da je Velenje primerno za mestno občino, zato bodo potrebne aktivnosti v tej smeri nadaljevali. KL Hitri vlak Slovenski železničarji testirajo Pendolino Na slovenskih železnicah proučujejo možnosti za poso- dobitev voznih sredstev, saj želijo uporabnikom ponuditi hitrejše in udobnejše potova- nje z vlaki, ki so si v Evropi že pridobili sloves. Od 11. do 18. septembra je na testnih vož- njah v Sloveniji italijanski hi- tri vlak Pendolino. Na testnih vožnjah od Ljub- ljane do Maribora sodelujejo strokovnjaki slovenskih in ita- lijanskih železnic ter podjetje Fiat Ferroviaria, ki ta vlak iz- deluje. Ugotavljajo predvsem, kako se vlak obnaša na naših železniških progah. Z razvo- jem vlakov za velike hitrosti so se začeli ukvarjati sredi se- demdesetih let, od leta 1988 pa so vlaki vrste Pendolino v Ita- liji v rednem prometu. Dve leti vozijo tudi na nekaterih nem- ških progah. Glavna prednost teh vlakov je, da zaradi gibljivega ogro- dja tudi na klasičnih železni- ških progah s številnimi ovinki dosegajo do 30 odstotkov večjo hitrost kot navaden vlak. Pen- dolino je dolg 236,6 in širok 2,8 metra. Pri nas je na preiz- kušnji enota, ki je za polovico krajša. V prvem in drugem ra- zredu je 456 sedežev za potni- ke, doseže pa lahko najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro. Vlak je konstituiran tako, da je med vožnjo neprepustno za- prt, zato potniki ne občutijo neprijetrüh sprememb zračne- ga pritiska. DAMJANA SEME Odkrili spominsko ploščo Lukmanu Na rojstni hiši v Lokah pri Taboru v Savinjski dolini so v nedeljo odkrili spominsko ploščo ter se tako spomnili velikega Savinjčana, ugled- nega slovenskega teologa, znanstvenika, leksikografa in kulturnega delavca, du- hovnika, univerzitetnega profesorja in dopisnika SA- ZU, prof. dr. Franca Ksaver- ja Lukmana. Na domačiji se je zbralo veliko ljudi. O Lukmanovem življenju in delu je najprej spregovoril akad. prof. dr. France Bemik, predsednik SAZU, sla\Tiostni govornik pa je bil prof. dr. Marijan Smolik. Poudaril, da je bil prof. dr. Lukman specialist za starokršćansko literaturo in cerkveno zgodovino, bil je imeniten prevajalec spisov cerkvenih očetov, redni pro- fesor na teološki fakulteti v Ljubljani, nekaj let pa tudi dekan in rektor te univerze. Letos mineva 36 let od nje- gove smrti. Spominsko ploš- čo na rojstni hiši je odkril akad. prof. dr. France Ber- nik, predsednik slovenske akademije znanosti in umet- nosti. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program. Nastopil je mešani pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor, ki ga vodi zborovodja Milan Kasesnik, s spominskim re- citalom pa Magda Rak in Dani Jesenik. Pred slovesnostjo je bila v farni cerkvi sv. Jurija v Ta- boru sveta maša. T. TAVČAR Št. 7 - 15. september 1994 i Eterna se je postavila na noge Še vetìno pa nI rešeno vprašanje osnovnih sredstev In zalog _ »Prišli smo do tiste stopnje, ko lahko rečemo, da je smisel- no nadaljevati proizvodnjo posode v Eterni, še zdaleč pa nismo prehodili celotne poti.« Tako sta na tiskovni konfe- renci konec minulega tedna ocenila predstavnik družbe Tecum mag. Tone Zimšek in direktor Eterne Justin Felici- jan. Eterna je z delom v bivši Emovi Posodi pričela sredi fe- bruarja, takrat je skupna ne- pokrita izguba znašala mili- jardo 337 milijonov tolarjev. Kaj vse so postorili v parih mesecih, jasno kaže podatek, da so zaposleni v Etemi že ko- nec julija imeli 41 milijonov 723 tisoč tolarjev bruto dobič- ka. Vodstvo ocenjuje, da so za- stavljene cilje uresničili še hi- treje, kot so sprva načrtovali. Ob prevzemu firme so na- nu-eč izgubo v bivši Posodi pripisovali preveliki režiji, prodaji izdelkov pod ceno ter visokim proizvodnim stro- škom. Ekipa Eterne je zato zahtevala, da se mora režija zmanjšati za polovico. Proiz- vodni stroški naj bi se v letu dni znižali za 10 odstotkov, dejansko so po petih mesecih nižji za 15 odstotkov. »Proiz- vodnja je hitro dojela, kako se je treba lotiti dela. Odpravili smo številna ozka grla v proiz- vodnji in v bistvu vzpostavili sistem tekočega traku. Dva meseca smo delali brez enega dneva bolniške, kar je bil prej pereč problem v Posodi. Lju- dje so prišli na dan s številnimi inovacijami, doslej smo nagra- dili 32 inovatorjev, inovacije pa še vedno kar dežujejo,« je zadovoljen Felicijan. Tudi po drugih rezultatih sodeč je sanacija obrodila lepe sadove. Konec februarja so v Etemi dnevno naredili preko 16 tisoč izdelkov, medtem ko je skoraj dvakrat več delavcev Posode konec lanskega leta proizvedlo dobrih 18 tisoč ko- sov. Lanskega decembra je znašala proizvodnja na delav- ca 31 kosov, februarja že do- brih 46. Na osnovi dobrih re- zultatov so v Etemi povečali plače zaposlenim, na začetku so delavci dobivali plačo v vi- šini 56 odstotkov kolektivne pogodbe, danes dobivajo 96- odstotne plače. Na enoto pro- izvoda v primerjavi s prete- klostjo porabijo 70 odstotkov energije, delež škarta pa so s 4,6 odstotkov znižali na 0,6 odstotkov. Največji napredek pa je zaposlenim v Etemi uspe] pri prodaji na tujih tr- žiščih, kamor izvozijo 80 od- stotkov proizvodnje. V prete- klosti so namreč večino proiz- vodov v Posodi prodajali pod ceno direktnih stroškov, danes praktično na nobenem tržišču ne prodajajo pod ceno. Name- sto z izgubo prodajajo posodo s 5 do 34-odstotnim pribit- kom. Razen tega so našli nekaj novih tržišč, med drugim je podpisana pogodba v vredno- sti 1,5 milijona dolarjev z arabskimi kupci. Etema se je očitno postavila na noge, njena nadaljnja uso- da pa bo v marsičem odvisna od Koržetovega sklada. Vod- stvo podjetja bo namreč ostalo v podjetju in nadaljevalo z de- lom le v primeru, če bodo os- novna sredstva, ki jih imajo v najemu, prenešena na Eter- no, kot trajna sredstva pa naj bi na Etemo prenesli tudi za- loge bivše Posode. IB Slabše od pričakovani Na začetku obiralne sezone so v Hmeljarski družbi SLove- nije ocenjevali, da bodo letos pridelali približno 4 tisoč ton hmelja. Po koncu obiranja ka- že, da pridelek ne bo presegel 3400 ton. To je med drugim povedal direktor Hmeljarske družbe Slovenije Jože Brežnik na no- vinarski konferenci, ki so jo zadnje dni letošnje obiralne sezone sklicali v Žalcu. Slab- šemu pridelku je botrovala predvsem avgustovska vroči- na, pridelovalci pa imajo zara- di nižjega pridelka zdaj 1,22 marke izgube pri vsakem kilo- gramu hmelja. Zato hmeljarji ponovno opozarjajo vlado in kmetijskega ministra na nevz- držne razmere v hmeljarstvu. Skrbi jih predvsem dejstvo, da nimajo dovolj denarja za fi- nanciranje proizvodnje in vzdrževanje žičnic, to pa lahko povzroči zmanjšanje pridelka in izgubo tujih tržišč. Od slo- venske vlade zato pričakujejo, da jim bo zagotovila 20-od- stotno stimulacijo za izvoz, podobno kot jo diiava prizna- va sadjarjem in vinogradni- kom, obenem pa od države pričakujejo denar za obnovo žičnic. IB Justin Felicijan Vedno mani inovatoriev Na slavnostni seji ob žal- skem občinskem prazniku v Andražu nad Polzelo so po- delili letošnje nagrade Inova- tor 93. Na razpis za podelitev nagrad sta prispela dva pred- loga, oba iz Ferralita. Izvršni svet se je odločil, da inovacijo nagradi s prizna- njem in denamo nagrado v vi- šini 80 tisoč tolarjev. Avtorja prve inovacije »Sistem za transport gnojevke z bobnasti- mi namakalniki« sta Jurij Pe- šec in Sead Jusufovič, avtorji druge, »Cestne ovire za omeje- vanje hitrosti Ferralit« pa Ju- rij Pešec, Matjaž Grobelnik in Vili Pobežin. Postavlja pa se vprašanje, zakaj sta bili na razpis prijav- ljeni le dve inovaciji, saj so bi- la žalska podjetja pred leti po- jem inovatorstva. Ko smo za mnenje povprašali odgovome- ga za inovatorstvo v Tovarni nogavic Polzela, kjer prijavijo na leto več kot deset inovacij, so povedali, da razpisa sploh niso prejeli. T. TAVČAR Predsednik IS občine Žalec Boris Kranjc podeljuje priznanja in nagrade inovatorjem. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Interdent Celje nudi potrošne materiale, apa- rate ter opremo z lastnim inže- niringom za potrebe zoboz- dravstva. Informacije: tel. 441-144 in fax 24-632 (Iztok Zagožen). - Podjetje T.S.T. d.o.o. Tol- min nudi inženiring in izdela- vo strojev s področja peskalne tehnike in pripadajočo opre- mo. Informacije: tel. 065/81- 221 in fax 065/82-384 (Sergej Simon). - Podjetje Santy d.o.o. Ljub- ljana nudi izdelavo zobatih koles, verižnih koles, utomih gredi, polževih koles in zoba- tih letev. Informacije: tel. in fax 061/51-187 (Roman Straus). -Podjetje Plevid d.o.o. Tr- bovlje nudi izdelavo pletenih izdelkov iz bombaža, volne in viskoze. Izdelki so lahko tudi unikatni po naročilu. Nudijo tudi kvačkane ali kleklane pr- te in prtičke vseh obliki, veli- kosti in vzorcev (ročno delo). Informacije: tel. 0601/22-337 (Roman Pšunder). -Podjetje Karkuma d.o.o. Ljubljana nudi sevemoameri- škega lososa (oncorhyncus), konzerviranega v lastnem so- ku (voda in 1 odstotek soli) brez dodatnih konzervansov v 213 in 418 g konzervah, pa- kiranih v kartonskih škatlah. Informacije: tel. in fax 061/42- 055 (Vaso Stefic). Podjetje Zitus Servisne sto- ritve d.o.o. Ljubljana nudi po- pravilo in previjanje elektro- motorjev, črpalk in vseh dru- gih proizvodov Elektrokovine Maribor. Nudijo tudi montažo in predelavo hidrofomih in fe- kalnih postaj, servisiranje in obnavljanje industrijskih in gospodinjskih pralnih strojev in vseh drugih malih gospo- dinjskih aparatov, popravilo peči in centralna ogrevanja na trda goriva in olje ter prodajo in montažo reflektorjev za osvetlitev stavb. Informacije: tel. 061/222-951 in fax 061/ 224-122 (Anton Kralj). Povpraševanje: - Podjetje ESV d.o.o. Ljub- ljana povprašuje po večjih ko- ličinah različnih vrst lesa: hlo- dovina (oreh, jesen, javor, bu- kev, češnja, hruške, smreka in topol), rezan les (smreka, bu- kev, javor - dimenzije po dogo- voru) in celulozni les. Infor- macije: tel. 061/558-142 in fax 061/324-451 (Darja Kous). Podjetje Eurolab d.o.o. Slo- venske Konjice išče zastopni- ka ali zastopstvo za prodajo in servisiranje aparatov, name- njenih za zobotehniške labo- ratorije. Aparati so lastne iz- delave in zajemajo peči za predgrevanje in žarjenje, grel- ce za centrifugalne vlivalnike, vakumske mešalnike, vibra- torje, preše, polimerizatorje akrilatnih mas, potrošne ma- teriale ipd. Informacije: tel. in fax 754-360 (Andrej Vrbnjak). Težave v rudniku v velenjskem rudniku lignita so po delovnem na- črtu v avgustu predvideli izkop 240 tisoč ton premo- ga, vendar so nakopali kar 75 tisoč ton premoga manj. Tudi poprečni dnevni iz- kop je zelo nizek, le 8.245 ton premoga. Odgovorni v rudniku pojasnjujejo, da je do manjšega odkopa pri- šlo predvsem v jami Pesje zaradi stebmih udaro\^ te- žave pa so tudi v jami Ska- le. Kljub manjšemu izkopu Velenjčani predvidevajo, da bodo do konca leta na- doknadili izpad in dosegli načrtovanih 3,7 milijonov ton premoga. Srečanje s Slovaško Območna gospodarska zbornica Celje pripravlja s slovaško Komercialno in industrijsko zbornico iz Banske Bistrice poslovno srečanje podjetnikov. Sre- čanje bodo obogatili tudi z razstavo v Banski Bistri- ci, ki bo med 25. in 27. ok- tobrom, razstavni prostor pa je brezplačen. V OZ Ce- lje vabijo vse zainteresira- ne za sodelovanje s Slova- ško, naj pokličejo na tele- fon 26-702 ali pošljejo spo- ročila po faxu 27-530. Manjša brezposelnost V celjski enoti Zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da se je število brezposel- nih na Celjskem znižalo m( raven lanskega decembra. Največje število brezposel- nih je bilo v prvih mesecih tega leta zaradi presežnih delavcev iz podjetij v ste- čaju, junija pa je bilo na zavodu prijavljenih nekaj več kot 13 tisoč iskalcev zaposlitve. Letos se je šte- vilo zaposlenih najbolj po- večalo v Konjicah, Šmarju in Šentjurju, največ zapo- slitev pa je bilo v kovinsko- predelovalni, strojni in les- ni industriji. Komunala se reorganizira Celjski izvršni svet se je seznanil s prvo fazo reor- ganizacije Javnega podjet- ja Komunala Celje, o gra- divu pa ni odločal, saj je zasedal na robu sklepčno- sti. Po predlogu reorgani- zacije naj bi se v prvi fazi izločili dve tržni podjetji - Celjski plini in Ceste-ka- nalizacije - kjerbipripravi- li Ićistninsko preoblikova- nje, v drugi fazi pa naj bi se enovito javno podjetje, ki je v lasti občine, razdelilo na tri javna podjetja. Z lastninskim preoblikova- njem bi občina Celje v Celj- skih plinih imela 30 odstot- kov delnic, v Cestah-kana- lizacijah pa 28 odstotkov. PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 14. 9. 1994 Št. 7 - 15. september 1994 i Kovinotehna prodala delnice Ја¥па prodaja bo namenjena predvsem zbiranju certltlkatov,^ pojasnjuje Milena Sedovnik_ pivovarna Laško, celjski Etol in šentjur- ^ д1ро8 - lo so podjetja na Celjskem, ki so (doslej odločila za javno prodajo delnic. podjetjem se pridružuju tudi eno naj- ¿jih trgovskih podjetij v Sloveniji - Kovi- ptehna. Zakaj, pojasnjuje pomočnica ge- (falnega direktorja Kovinotehne Milena (dovnik. »Kovinotehna je po naši oceni dovolj jpešno podjetje, tako z vidika poslovnih izultatov kot imidža podjetja. Približno 20 jlijonov mark, kar je predmet javne pro- eje, ne bi smel biti problem oziroma ne jjimo se, da za teh 20 milijonov mark ne bi ¿li lastnika. Osnovni razlog, da nismo šli notranji odkup je ta, da nismo izpolnili ikonskega pogoja, torej ene tretjine delav- jv, ki bi sodelovali v notranjem odkupu. )benem pa smo ocenili, da je notranji od- iip z vidika dohodkovnosti in likvidnosti ihko problematičen.« Kje so po vaši oceni vzroki za premajhen iteres delavcev za notranji odkup? Podjetje je vredno približno 80 milijonov (irk, kar pomeni, da je težko zbrati toliko parja, po drugi strani pa je treba upošte- iti možnosti zaposlenih. Ljudem smo jasno povedali, da jim bomo poskušali pomagati pri zagotavljanju sredstev za notranji od- kup, ne moremo pa dati garancije, da bo Kovinotehna poleg plače zagotavljala še do- datna sredstva za privatizacijo. Ljudje so sicer pripravljeni sodelovati v notranjem odkupu, osnovno vprašanje pa je, kje dobiti denar za ta odkup. Kolikšen delež premoženja boste nameni- li javni prodaji? Kovinotehna je že nekaj let delniška družba, tako da je že približno 30-odstotni lastnik premoženja, predmet lastninjena je tako še ostalih 52 milijonov mark. Te lastni- nimo po treh principih: 40 odstotkov gre na sklade, 20 odstotkov namenjamo za interno razdelitev in 40 odstotkov za javno prodajo. Kdaj boste začeli z javno prodajo? Aprila smo oddali program lastninskega preoblikovanja Agenciji, po zadnjih infor- macijah naj bi program potrdili v teh dneh. Konec septembra oziroma v začetku okto- bra bomo torej predvidoma začeli z javno prodajo. Vmes se je pojavila še zahteva, da morajo podjetja, ki gredo v javno prodajo, pripraviti prospekt. Kovinotehna ga je pri- pravila, vendar zakonsko še vedno ni jasno, ali ga potrjuje Agencija za lastninsko preo- blikovanje ali Agencija za trg vrednostnih papirjev. Po zadnjih informacijah naj bi imela zadnjo besedo Agencija za trg vred- nostnih papirjev. Koliko bo vredna delnica in kako bo z omejitvami pri prodaji? Nominalna vrednost delnice bo tisoč to- larjev, zaradi rezervacij se popravlja potem na 1059,37 tolarjev, na osnovi ocenjene vrednosti po metodologiji bodočih donosov, pa se cena popravlja v prodajno ceno, ki znaša 974,30 tolarjev. Omejitev pri javni prodaji ne bo, edini pogoj bo slovensko dr- žavljanstvo. V javni prodaji računamo predvsem na certifikate, partnerji, ki bi pri- našali gotovino, bodo to verjetno raje počeli v procesu dokapitalizacije. Kaj pa lahko pričakujejo vsi tisti, ki bodo v Kovinotehno prinesli svoje certifikate? Kovinotehna je že danes ena vodilnih tr- govskih firm s tehničnim blagom v Sloveni- ji, naša ambicija je širitev maloprodajne dejavnosti tudi izven države. V začetku ok- tobra bo v Rusiji otvoritev ogromnega di- stribucijskega centra Triglav Moskva. S po- dobnim sistemom distribucijskih centrov se želimo širiti tudi drugod na Vzhodu. V Slo- veniji je naša ambicija narediti močno ma- loprodajo, prilagojeno potrebam kupca. Na osnovi vsega tega pa obljubljamo minimal- no 7-odstotno dividendo bruto. IRENA BAŠA NOVO NA BORZI Trgovanje v pretelclem tednu Pretekli teden smo se borzni sredniki tolažili z rastjo te- ev obveznic, ker so tečaji Inic vztrajno drseli navzdol, tem tednu je še ta tolažba |a. Delnice so nadaljevale if trend, obveznice so jim ifele slediti. Tako sta repu- äski obveznici zdrsnili na te- j, ki sta ga imeli v zadnjem Inu avgusta. Tako je po tor- vem tečaju bil donos repu- ske obveznice prve izdaje SOI) 11% druge (RSOS) 9% letni ravni. F>ravih vzrokov takšen trend zagotovo ne ve kče, precej verjetno pa je, da tečaje dolgoročnih vred- stnih papirjev vpliva bla- jniški zapis Banke Sloveni- S tem kratkoročnim papir- ö se še vedno veselo trguje predstavlja večino borznega ûmeta. Vsekakor ne morem mo dejstva, da delnice bank nekaj časa vztrajno padajo, ilnice UBK banke in PRO- iNKE sta 13. 9. 94 padli na oj najnižji nivo v tem letu. Na trgu plemenitih kovin so -aji veliko bolj stabilni, saj cena grama čistega zlata že bj časa drži na nivoju 1770 1790 SIT. Na pomembnej- 'svetovnih borzah je cena za to unčo zlata 390 USD, kar 'srednjem tečaju Banke Slo- ^ia pomeni 1.545 SIT za ^m. 5 objavo enakega »R« za sep- •ijber kot je bil v avgustu je verjetno že večina po- '®ila, zato si poglejmo le naj- 'Iftejše primerjave. Letna in- 'cija do 13. septembra znaša '2%. V primeru, da bo do "^ca leta na enakem nivoju, 'to letno pomenilo 16,65%. tečaj banke Slovenija Začetka leta do 13. 9. zao- ia za 7,14% ali drugače te- DEM je letos porasel za '%. Menjalniški tečaj je ^zal, da so imeli prav tisti •^nčni svetovalci, Id so trdi- j^la so marke pod blazino ^ slaba naložba. Takšen ^jalniški tečaj kot danes ^ imeli sredi novembra pre- Jlega leta. Da tudi ZDA niso ' tisto, kar so bile, dokazu- ' Svetovni devizni trgi, ki so ¡^r ponovno potisnili v raz- ^U do DEM na nivo 1,539 ^^ za en USD. Za mesec oktober je s po- dročja borzništva napoveda- nih precej novitet. Najpo- membnejše so gotovo: trgova- nje z lastniškimi delnicami, odprtje OTC trga oziroma trga C za vse tiste vrednostne pa- pirje, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za kotacijo A ali B na borzi ter odprtje nove borze - BLAGOVNE BORZE. Sled- njo vam bom kratko pred- stavil. Delovala bo v prostorih BTC v Ljubljani. Njeni ustanovite- lji ne bodo člani te borze. Or- ganizirana bo po vzoru Lon- donske blagovne borze. V le- tošnjem letu je predvideno tr- govanje s knnno koruzo in krmnim ječmenom na žitnem »pitu« ter z DEM in USD na denarnem »pitu«. Glede na vsebino, ki so nam jo predsta- vili na seminarju za borzne posrednike, menim, da ime ni najprimernejše. Večina na- mreč misli, da bodo člani Bla- govne borze in njihovi brokerji neposredno trgovali z žiti in ostalim blagom. Temu ne bo tako. Najlažje bi razumeli, če rečem, da bomo brokerji pro- dajali pogodbe za standardizi- rano blago za nek prihodnji čas - terminske pogodbe. Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 13. 09. 1994 1.093,99 SIT. V primerjavi z borzo vrednost- nih papirjev bo to zelo podob- no opcijam. Pravniki bi opore- kali obenem primerjavam, a žal nimamo primernega izra- za za »fluters« v slovenščini. Certifikat Ifakovosti žalskemu Juteksu Sočasno z Juieksom Je slslem kakovosti ISO 9001 uspešno zaključilo tudi hčerinsko podjetje Emteks Certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je izdal Biro Veri- tas iz Londona, je zagotovo najlepše darilo kolektivu ob njegovi 55 letnici, ki jo bodo v tem podjetju praznovali konec oktobra. Certifikat kakovosti so predstavnikom podjetja izročili minuli torek. Gene- ralni direktor Juteksa Milan Dolar je ob tej priložnosti povedal, da so s pridobitvijo certifikata zaključili več kot dvoletno vlaganje v kako- vost dela, storitev in izdel- kov. Celotna investicija je vredna preko 500 tisoč mark, od tega znašajo direktni stroški 200 tisoč, posredni stroški pa približno 300 tisoč mark. Certifikat kakovosti je pridobljen za vse proizvode Juteksa, sočasno z Juteksom pa je sistem kakovosti po ISO 9001 izvajala in tudi uspešno zaključila hčerinska firma Emteks na Ložnici. Juteks danes zaposluje približno 200 ljudi, skupaj z hčerinskim podjetjem Em- teks pa 300 delavcev. Vred- nost letne proizvodnje znaša 20 milijonov mark, v Emtek- su 17 milijonov mark. Na tu- ja tržišča prodajo 68 odstot- kov proizvodnje, pri čemer se je bistveno povečal delež prodaje v zahodno Evropo. Indeks rasti je lani v primer- javi z letom 1990 znašal kar 622, močno pa se je zmanjša- la prodaja na vzhodna tržiš- ča. V prihodnje nameravajo v Juteksu, ki je še vedno v lOO-odstotni družbeni lastnini, povečati tržni delež v državah srednje in tudi vzhodne Evrope, večjo skrb pa bodo namenili moderni- zaciji proizvodnje. IB iVilekarna je edini problem v Celel vidijo občinski možje krivca za smrad Iz čistilne naprave, v mlekarni zatrjujejo, da ne bežijo pred problemom čistilna naprava v Kasazah še vedno močno razburja tam- kajšnje krajane. Že nekaj časa se pritožujejo nad smradom, številni sestanki pa zaenkrat niso obrodili sadov. Na občini oziroma sekretariatu za var- stvo okolja in urejanje prosto- ra pravijo, da je največji kri- vec mlekarna, vodstvo mle- karne pa obtožbe odločno za- vrača. S čistilno napravo se v zad- njem času menda ubada pro- jektant iz Ljubljane, po njego- vi oceni naj bi problem odpra- vili tako, da bi povečali čistil- no napravo za mlekarno. To pa se zdi občinskim možem precej vprašljiva rešitev. »V svetu ni običaj, da bi na čistiliiih na- pravah, ki so namenjene pred- vsem čiščenju komunalnih od- plak, čistili odplake industrije. Industrija mora svoje stvari najprej rešiti na svojem dvo- rišču in tega se bodo morali zavedati tudi v mlekarni,« pravi sekretar sekretariata za urejanje prostora Vinko Debe- lak. In dodaja, da v občini ne pristajajo na to, da bi povečali čistilno napravo za mlekarno. »Najbrž še kdo drug ne bo pri- stal na to, da se v Kasazah gradi velika čistilna naprava. Problemi so že s sedanjo, z večjo bodo še večji. Rešitev vidim v tem, da mlekarna or- ganizira čiščenje svojih od- plak. To je bilo dogovorjeno, vendar trenutno v mlekarni tega ne počnejo. Če v mlekarni ne delajo ali se držijo dogovo- ra, potem čistilna naprava de- la brez smradu. Takoj, ko pa povečajo proizvodnjo ali več- krat na dan menjajo asorti- man, se pojavijo problemi,« tr- di Debelak. Prepričan je, da v mlekarni ni treba zgraditi kakšnih posebnih naprav, saj ima zgrajene usedalnike, treba jih je le uporabljati. Inšpektorji so mlekarni za- grozili, da bodo prepovedali nadaljnje delo. Direktor mlekarne Zdravko Počivalšek zatrjuje, da v nji- hovem podjetju ne bežijo od problema. Nasprotno, storili bodo vse, da bi problem rešili in se vključili v ureditev čistil- ne naprave. Počivalšek tudi odločno zanika očitke, da je mlekarna edini krivec, kar do- kazuje po njegovem tudi dej- stvo, da iz čistilne naprave smrdi predvsem v zadnjem ča- su. Mlekarna pa je zadnja leta odkupovala in predelovala ce- lo manjše količine mleka kot v preteklosti. Krajanom v oko- lici čistilne naprave pa trditve enih in drugih seveda ne kori- stijo kaj prida. Samo besede in obljube enih in drugih še ne bodo odpihnile smradu. IB Stare zlatarske delavnice Celjska Zlatarna se je ob praznovanju svoje 150-letnice odločila, da bo na MOS prikazala del svoje zgodovine oziroma kako so včasih izdelovali nakit ter številne druge zlate in srebrne izdelke. V Hišo starih obrti pred dvorano A so pripeljali stare stroje in staro orodje, ki ga sicer hranijo v Zlatarni. Ker so nekateri stroji stari tudi po 70 let, jih je bilo treba temeljito obnoviti. Sicer pa je bilo včasih, so povedali zlatarski mojstri, veliko več ročnega dela, danes pa so marsikaj že nadomestili stroji. Tudi nekateri izdelki so postali del zgodovine, predvsem ročno narejeni pladnji, pa čajniki in jedilni pribor. Kako so nekoč izdelovali nakit in druge izdelke, so obiskovalcem v času sejma pokazali Branko Zabavnik, Franc Mimik, Dušan Ocvirk, Friderik Gornik, Danica Sivka ter Milan Kragl. Št. 7 - 15. september 1994 6 Letošnji sejem je res praznik Tako Je na otvoritveni slovesnosti ocenil tir. Maks Tajnikar, ki Je otíprl 27. MOS v Celju — Obrtniki predstavili svoje zahteve »Slovensko drobno gospo- darstvo je doživelo prelom, kakršnega si v 80 letih nihče ni znal predstavljati. Z no- vim obrtnim zakonom pa smo obrti vrnili tradicional- no veljavo, zato je letošnji 27. MOS resnično praznik slovenske obrti in podjetni- štva.« To je med drugim na otvoritveni slovesnosti dejal minister za gospodarske de- javnosti dr. Maks Tajnikar. Da je MOS resnično praznik, potrjujejo tudi številke: 55 tisoč kvadratnih metrov raz- stavnih površin, na katerih se predstavlja 1815 razstav- Ijalcev iz 23 držav. Na otvoritveni slovesnosti so goste pozdravili direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl, celjski župan Anton Roječ in direktor Zlatarne, sponzorja MOS, Dušan Se- molič, zatem pa je udeležen- cem spregovoril predsednik Poslovnega odbora MOS in predsednik 10 OZS Stani- slav Kramberger. Ocenil je, da je letošnji sejem že po zu- nanjem videzu in urejenosti drugačen od dosedanjih, pe- čat sejmu pa daje predvsem nov poslovni objekt Celjan- ka. Letošnji MOS je absolut- ni rekorder tudi po ocenah predsednika OZS Mihe Gra- ha, ki je tokrat predstavil nekatere zahteve slovenskih obrtnikov, ki jih prav na celjskem sejmu naslavljajo na slovensko vlado in držav- ni zbor. MOS je odprl minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Po njegovi oceni so obrtniki in podjet- niki odločilno prispevali k gospodarskim uspehom Slovenije v zadnjih letih. Tajnikar je dejal, da je danes v Sloveniji 94 odstotkov vseh podjetij malih, mala podjetja so lani ustvarila 23 odstot- kov celotne realizacije, 42 odstotkov profitov, 11 od- stotkov izvoza, 17 odstotkov izgub in zaposlovala 16 od- stotkov poslovnih sredstev. 'Tudi v obrti obstoja stabilna nn nesporna rast. Leta 1976 ismo imeli v Sloveniji nekaj 'več kot 17 tisoč obratoval- nic, lani jih je bilo 37 tisoč. V obrti je skupaj z lastniki zaposlenih preko 70 tisoč ljudi. Po Tajnikarjevih bese- dah pa bo morala država v prihodnje več storiti na po- dročju davčne politike, pri zagotavljanju ugodnejših kreditov ter pomagati pri razvoju manjših v rastoča, dinamična podjetja. Domača in umetna obrt na MOS Slovenski obrtniki se tudi letos na celjskem sejmu pred- stavljajo z izdelki domače in umetne obrti. V Hiši starih obrti v hali A razstavlja svoje izdelke do- mače in umetne obrti 61 slo- venskih obrtnikov, medtem ko se je na lanskem sejmu obisko- valcem predstavilo 40 razstav- ljavcev. Kot je povedal strokovni so- delavec za domačo in umetno obrt pri OZS Goran Lesničar Pučko, se na letošnjem MOS s svojimi izdelki predstavljajo samo tisti obrtniki, ki so pri- dobili potrebna soglasja. Po novem zakonu o prometnem davku morajo namreč izdelo- valci izdelkov domače in umetne obrti najprej za vsak izdelek posebej pridobiti mne- nje komisije za domačo in umetno obrt pri OZS, zatem pa soglasje izdata še resor za gospodarske dejavnosti pri GZ ter ministrstvo za finance. Na osnovi pozitivno izdanega so- glasja ministrstva za finance imajo izdelovalci domače obrti pravico do uporabe 5 odstotne znižane davčne stopnje za svo- je izdelke. Obiskovalci MOS pa si lah- ko na zunanjem razstavnem prostoru pred halo A vsak se- jemski dan v živo ogledajo mojstre stare obrti pri njiho- vem delu. Letos se s praktič- nim prikazom predstavlja 10 izdelovalcev. Med dmgim mojstri prikazujejo ročno iz- delavo in montažo skodelj, sedlarstvo, lončarstvo, umetno kovaštvo, graviranje na steklo, ročno tkanje ter ročno izdela- vo papirja. Zlatarna Celje v Hiši starih obrti predstavlja stare zlatarske delavnice, gim- nazija Jurija Vega iz Idrije pa je poskrbela za praktični pri- kaz kleklanja. V času sejma organizirajo tudi tečaj kle- klanja. Prepocenl avtoprevozniki Posvetovali so se o Izračunu realne cene Slovenski avtoprevozniki so se na posvetu, ki ga je organi- zirala Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, lo- tili vprašanja cen prevoza v ja\Tiem cestnem prometu, saj se prav na tem področju sreču- jejo z največjimi težavami. V razpravi, ki sta jo vodila Bojan Pečnik, sekretar Sekcije za promet pri OZS, in Milan Svetek iz Gospodarskega inte- resnega združenja Intertran- sport, so se osredotočili na ključne probleme cenovne po- litike, ki tarejo avtoprevozni- ke. Kot je znano, večinoma vo- zijo prepoceni in tako tudi ustvarjajo pogoje nelojalne konkurence. Voditelja posveta sta jih opozorila, da bi morali spoznati osnove za izračun lastne cene, ki pa ne sme biti v nobenem primeru nižja od tržne. Pri izračunu lastne cene naj bi upoštevali vse stroške, ki v prevozniški dejavnosti na- stanejo, pa tudi dobiček bi naj vračunali, če želijo na trgu ob- stati. Prevozniki so tudi sami opozorili na nekatere proble- me, ki jih pri delu ovirajo in se strinjali, da bi morali natanč- no opredeliti vprašanje licence in končno določiti, kdo prav- zaprav je avtoprevoznik. Vo- ditelja sta udeležencem posve- ta ponudila tudi konkretno pomoč pri izračunu lastne ce- ne, manjšim skupinam pa je OZS pripravljena priskočiti na pomoč s svetovanjem. Avstrijski dan na sejmu Obrtniki In podjetniki nejevoljni zaradi manjšega prostora Obrtna zbornica Slovenije je v času MOS organizirala tradicionalno delovno srečanje med avstrijskimi podjetniki in slovenskimi obrtniki. Namen teh vsakoletnih srečanj je predvsem vzspostavitev tesnejših gospo- darskih vezi med obema sosednjima dr- žavama ter navezava poslovnih stikov med podjetniki in obrtniki z obeh strani meje. Letošnjemu vabilu se je odzvalo okoli deset avstrijskih podjetnikov, v Ce- lje so prišli predvsem podjetniki iz av- strijske Štajerske ter z Dunaja. Med slo- venskimi obrtniki je željo po sodelovanju z Avstrijci izrazilo okoli 20 obrtnikov. Kot je povedala svetovalka za zunanjo trgovino pri OZS Marjeta Ocepek med avstrijskimi podjetniki prevladujejo predvsem trgovci, ki bi želeli prodajati izdelke v Sloveniji, štirje avstrijski obrt- niki pa so iskali konkretne partnerje za izvajanje investicijskih del, izdelavo vrt- nih orodij ter kooperacije v kovinski stroki. Krajšo tiskovno konferenco je v nedeljo sklical tudi vodja izvoza pri Štajerski gospodarski zbornici Kurt K. Uhlmann. Povedal je, da je med njimi in organiza- torji sejma prišlo do neprijetnega spora zaradi velikosti sejemskega prostora, ki je dosegel celo diplomatske ravni. Da bi problem rešili, so se Avstrijci sestali z vodstvom sejma in OZS in se dogovori- li, da bo Štajerska gospodarska zbornica skupaj z avstrijsko zbornico prihodnje leto prvič nastopila na spomladanskem sejmu skupinsko, na jesenskem sejmu pa se bodo predstavile skupine avstrijskih podjetij. Sicer pa naj bi podjetja v pri- hodnje prijavljala svoje sodelovanje na sejmu izključno pri sejemski hiši, ne pa preko zbornice. Ob tej priložnosti je mag. Raymund Gradt, avstrijski trgovski svetnik pove- dal, da si je sejem ogledala tudi delegaci- ja večih avstrijskih firm z zgornje Štajer- ske, ki letos ne razstavljajo na sejmu, iščejo pa slovenske poslovne partnerje. S predstavniki slovenske Obrtne zborni- ce so se med drugim pogovarjali tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja, temu je bil namenjen tudi včerajšnji obisk 23 predstavnikov sekcije obrtnikov pri Gospodarski zbornici Avstrije. Po Gradtovi oceni je MOS vsekakor najpo- membnejša sejemska prireditev v Slove- niji. O tem priča že sam podatek, da ga letno obišče vsak sedmi Slovenec. Av- strijski razstavljalci pa so letos imeli te-^ žave z organizatorji. »Obljubili in odo- brili so nam 450 kvadratnih metrov pro- stora, julija pa so nam sporočili, da bo mogoče dobiti le 296 m^. Svoje nezado- voljstvo smo jasno pokazali in našli kom- promisno rešitev,« je še dejal Gradt. Partnerska mesta gradijo mostove Celje je že pred leti nave- zalo stike z mestom Singen iz dežele Baden Wuerten- berg, čas sejemske priredi- tve pa je še posebej primer- na priložnost za krepitev gospodarskih povezav. Iz tega partnerskega me- sta so prišli kar trije po- membni gostje, tudi župan Rüdiger Neef. Mesti sta se v preteklosti že spoznavali na področju kulture, šol- stva in zdravstva. Tudi go- spodarske vezi so že živele, vendar so bile omejene na ozki mestni območji, prav zato pa bi jih predstavniki obeh strani želeli razširiti še na regijsko sodelovanje. Tudi to je bil vzrok, da se je na letošnjem Mednarod- nem obrtnem sejmu pred- stavlja dežela Baden Wuer- tenberg. Prvi Lotus v Sloveniji v času sejma se številni obiskovalci ustav- ljajo pred razstavnim prostorom celjskega po- djetja REC Trade oziroma rumenim lepotcem z imenom Lotus. REC Trade oziroma Peter Rupnik je namreč na letošnji MOS pripeljal športni avtomobil Lotus. Avto ni samo prvič predstavljen v Celju, temveč je, tako pravi Peter Rupnik, tudi edini takšen avtomobil v Sloveniji, podjetje pa je ekskluzivni zastopnik za uvoz teh avtomobi- lov. Lotus je narejen v Angliji, za vsakega naročnika ga seveda posebej naredijo. Na štev- cu je zapisana številka 280 kilometrov na uro, ima 264 konjev in 2200 kubičnih centimetrov. Menda se za nakup zanima kar nekaj resnih kupcev. Če vas zanima cena - za Lotusa bi morah odšteti približno 180 tisoč nemških mark. Šivanje in daijšanje las Nekateri so nejeverno zmajevali z glavo,* drugi pa pogumno sedli na stol in se prepustili i rokam temnopolte Maje, ki tokrat prvič sode- ! luje na MOS. Maja se namreč ukvarja z šivanjem in po-i daljševanjem las. Umetne ali pa naravne lasei vam na poseben način, pri čemer ne uporablja ničesar drugega kot lastne roke, prišije, koti sama pravi, k vaši sicer običajni pričeski- Takšno obogateno frizuro boste potem lahk" nosili tri do štiri mesece, lase pa negovali tako- kot sicer negujete svoje prave lase. Maja se j« tega naučila v Zairu. Po rodu je sicer Slovefl' ka, rojena je v Trbovljah. Ko je bila stara let" dni, je s starši odšla v Zaire, tam preživela 2® let, zadnja leta pa živi ter šiva in podaljšuj« lase v Hrastniku. Takšna pričeska vas bo ve', Ijala 200 mark. Št. 7 - 15. september 1994 'I Slati slovenski izumitelji jf ođ InovacUe tío praktične uporabe Izdelka nI enostavna — Tutíl država pristopa spoäbußanßu Izumlteljstva jja letošnjem Mednarodnem jtijem sejmu je Slovenska ivacijska mreža pripravila ^ledno predstavitev letoš- ђ inovacij, nagrajenih z zla- plaketami. Predstavljajo tudi tiste izume, ravno tako limive, ki so prejeli srebrna bronasta odličja. Izumitelje j5Íh povozi čas, včasih celo je zamisli, le redkim uspe iporabnimi novostmi, ki jim svetijo po več let svojega ■ljenja, tudi spodobno zaslu- i. Žepi so prazni, pravijo )vatorji, usta pa kljub temu sjnejana. Letos je bilo na osmih sej- ib po vsej Sloveniji nagraje- ^ oseminosemdeset inova- ^ev, med temi jih je šestind- jset prejelo zlata priznanja, izumitelju uspe prejeti tako grado, je to obenem že lopnica za sodelovanje na piih v tujini. Tako se bodo iko oktobra predstavili Nürnberghu, novembra Sruslju, spomladi pa v Žene- »Na celjskem obrtnem sej- 1 zaključujemo program edstavitve novorazvitih slo- Dskih izdelkov, tehnologij in jritev,« pravi Štefan Horvat, v okviru Zveze inovatorjev Dvenije skrbi za predstavi- f in promocijo inovacij tako I domačih kot tudi na tujih jemskih prireditvah. »To je loleten program, vključen mednarodni projekt, ki se esničuje pod pokrovitelj- fom Evropske unije. S tem ojektom želi država poma- ti inovatorjem, ki so razvili nimive nove izdelke. Lahko a olajša promocijsko pot, 1 pomaga najti partnerje za lizvode na tržnem ali ko- eracijskem področju. Prav ta način jih lahko pripelje hitrejše uveljavitve na tu- fctržišču.« f letošnjem letu so dobili watorji na vseh slovenskih jmih priložnost, ko so se lah- I predstavili, ne da bi jim bi- treba plačati za razstavni ostor. Tudi na tujih sejmih do razstavni prostori za- mj, pri Evropski uniji pa jih do še promocijsko podprli, i se vključujejo v sofinanci- nje katalogov ter v promo- jske predstavitve. »V tujini za nove izdelke ali tehnolo- gije zanimajo, do realizacije pa pride bolj poredko,« je še menil Štefan Horvat. Inovacije, ki koristijo ljudem Eden tistih navdušencev, ki se z izumiteljstvom ukvarja večji del svojega življenja, je prav Štefan Horvat iz Višnje Gore. Po poklicu elektroteh- nik, izumitelj skoraj štirideset let in amaterski slikar, ki mu je že pred dvema letoma uspe- lo slaviti stoto samostojno sli- karsko razstavo. Odkar se je upokojil, se ukvarja predvsem s promocijo inovacij doma in na tujem in s svetovanjem in usmerjanjem mladih inovator- jev, ki marsikdaj ne vedo, ka- ko naprej. Na pomoč jim pri- skoči seveda brezplačno. Leta 1960 mu je uspelo izde- lati prvo inovacijo, to je bil šotor na vrhu fička. Ker mu je ni nihče odkupil doma, jo je prodal Italijanom. Kaže pa, da se danes tudi inovatorjem obe- tajo drugačni, boljši časi, vsaj nekaj podpore vendarle dobijo od države. Tudi njega je več- krat prehitel čas, saj je pot od izuma do praktične uporabe izdelka dolga. Tako je bilo pri plastičnih pokrovčkih za ste- klenice, na primer. Že pred drugimi je razvil njihove pred- nosti in uporabo, pa so jih za- čeli na tržišču že prodajati, še preden mu je uspelo pridobiti proizvajalca. »Z inovacijami nisem nikoli zaslužil, saj sem se zmeraj ukvarjal s takimi izumi, ki bi koristili ljudem,« pravi Štefan Horvat, ki danes vodi zasebno šolo risanja, v katero se vključujejo ama- terji zelo različnih starosti. Še zmeraj pa mu največ časa vza- mejo prav inovacije, le da jih zdaj ne razvija več, temveč skrbi za promoviranje drugih izumiteljev. Kmetu inovatorju sprva niso zaupali Iz Rečice ob Savinji prihaja Jože Bider, eden tistih inova- torjev, ki so letos prejeli zlato plaketo. Nagradili so ga, ker je izde- lal rezalnik silaže, za katerega pravi, da ima vrsto prednosti, sploh pa je čisto nov stroj, ka- lo-šnega do sedaj še ni bilo: »V celoti poreže odprto površino silaže od vrha do tal, le toliko silosa, kolikor ga potrebuješ. Prednost je v tem, da silaža ne propada in se ne suši. Rezalnik stoji na podpornem vozičku, ki je na kolesih, tako da ga je po silosu enostavno pomikati.« Rezalnik silaže je le še ena v dolgi vrsti Biderjevih inova- cij. Izdelal je že številne kme- tijske pripomočke ali stroje, kot na primer trosilnik sena, trosilnik silaže, puhalnik, ve- člistno krožno žago, elektro agregat, priklop za traktor... Že pred triindvajsetimi leti je razvil prvo novo napravo, a na začetku kmeta iz Rečice niti niso vzeli najbolj resno. Z leti je razvijal in nadgrajeval ne samo tuje izdelke, pač pa je izboljšal tudi nekatere svoje. Z zadnjo inovacijo se je uk- varjal približno tri leta, eno leto pa jo je preizkušal na svoji kmetiji. Tako ravna z vsakim svojim novim izdelkom: naj- prej ga sam preizkusi, in če se pri njem obnese, poskusi izde- lek prodati še drugim kmetom. Tudi rezalnik silaže bodo v kratkem pričeli serijsko pro- izvajati. Jože Bider pa ima še vrsto zamisli, ki bi se jih rad lotil v prihodnosti. Mlin, ki melje vse že pokojni oče Karla Ferle- ža iz Velenja se je ukvarjal z mislijo, kako bi lahko izdelal univerzalni mlin. Letos, po tri- desetih letih, ki so minila od ideje do končnega izdelka, je prejel njegov sin zlato prizna- nje za novorazviti univerzalni mlin. Takole pravi o svojem izu- mu Karel Ferlež: »To je mlin, ki melje vse, kajti lahko ga uporabljamo v prehrambeni industriji, kmetijstvu, živino- reji in še v nekaterih drugih panogah industrije, kot na pri- mer v kemijski ali farmacevt- ski panogi. Mlin lahko melje krmila, žita, zelišča, začimbe, stročnice... En dan melje sladkor, že naslednji dan kavo. Z manjšimi preureditvami lahko uporabnik mlin prilaga- ja svojim potrebam in željam.« Mlin se že tudi praktično uporablja, saj je Karel Ferlež razvil že tretji patent tega principa mletja. Novorazviti univerzalni mlin je prinesel Karlu Ferležu zlato nagrado na radgonskem sejmu. Jože Bider iz Rečice ob Savi- nji, inovator kmetijskih stro- jev in pripomočkov, je pred dvajsetimi leti, ko se je lotil prvega izuma, izpraznil še hranilnike otrok, da je lahko nakupil vse potrebne materi- ale. Začetki niso bili rožnati, danes pa je že marsikakšna iz- med njegovih idej v praksi oži- vela. irazliija gospodarsko raste fn/fe možnosti poslovnih povezav med Braziiiio In Slovenijo mednarodni sejemski »editvi v Celju se je Brazili- največja in najmočnejša dr- f» Južne Amerike, predsta- J prvič. Družba Sebrae- >. zelo uspešno podjetje iz fazvitejše regije Minas Ge- •i je predstavila gospodar- ' ponudbo in nakazala ne- odprte možnosti sode- 'anja. ilovenija in Brazilija na go- *larskem področju že sede- rla, vendar v izjemno majh- obsegu. Prav bi bilo, da bi poglobili gospodarske vezi, pravijo južnoameriški gospo- darstveniki, Brazilija spreje- ma nove priložnosti z odprtimi rokami. Opozorili so tudi na izjemno hiter razvoj, ki po- stavlja poslovanje v Braziliji po prestrukturiranju gospo- darstva, ki so se ga lotili pred štirimi leti, v povsem drugač- no, obetavnejšo luč. Država hitro napreduje in dosega po- zitivne stabilizacijske rezulta- te, o čemer priča tudi podatek, da je inflacija že manjša od desetih odstotkov. Obe ekono- miji, tako brazilska kot slo- venska, pa vsebujeta vrsto ne- izkoriščenih potencialov. Bra- zilski gospodarstveniki so predstavili še konkretne mož- nosti sodelovanja s podjetji, nekatera se predstavljajo tudi na sejmu, s področja elektro- tehnike, usnjarstva in poslo- vanja s poldragimi kamni. Ravno na Brazilski dan je na- povedal Sindikat pomorskih delavcev iz Kopra miren pro- test zaradi tistih naših po- morščakov, menda jih je šest, ki so po nedolžnem zaprti v brazilskih zaporih. Opozorili naj bi na odnos brazilskih oblasti do slovenskih pomorš- čakov. Kaže, da so se pomorš- čaki vendarle odločili, da go- spodarskih voda ne bodo raz- burkali, saj do protesta ni prišlo. Poslovno konferenco je vo- dil dr. Štefan Bogdan Šalej, direktor Sebrae-MG Belo Ho- rizonte, ki je tudi največ pri- pomogel k temu, da je Brazili- ja na letošnjem sejmu nastopi- la. Slovenske podjetnike je pozval, naj oblikujejo kar kon- kretne predloge o poslovnem sodelovanju. Brez večjih prometnili težav Prometna ureditev v času sejma je Celjanom vsako leto Povzročala veliko težav, letos pa je narejen korak naprej. Celjska občina je poskrbela za 5.700 parkirišč, kar je Približno tisoč več kot lani, za izvajanje prometa v času ^jma pa poleg policistov skrbi ZŠAM Celje. S parkirišč, so nekoliko bolj oddaljena od samega sejmišča, vozi ?ftevno 10 avtobusov, prevoz pa je za obiskovalce brezpla- Podobno prometno ureditev so v Celju začeli uvajati lani, vendar so takrat vozili avtobusi le s parkirišča ^opekarniški Jami. Z organiziranimi avtobusnimi prevozi ^ parkirišč bodo nadaljevali tudi prihodnje leto, obenem Pa pričakujejo, da se bodo na takšen način prihoda na ^јеш privadili tudi obiskovalci. Nekoliko več težav imajo s parkirišči le razstavljavci, ^tos je število razstavljavcev bistveno večje kot prejšnja vsem 1815 razstavljavcem pa je namenjeno parki- ^če na vadbišču vojašnice. Gostje na MOS Letošnji MOS v Celju so si že v prvih dneh ogledali številni domači in tuji gostje. Med drugimi so sejem obi- skali minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajni- kar, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, predsednik Poslovnega odbora MOS in predsednik 10 OZS Stanislav Kramberger, državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik, predsednik držav- nega sveta RS dr. Ivan Kristan, predsednik obrtne skupš- čine Baden Wuertenberg Koller Heinz, sekretar obrtne skupščine Bavarske Heinrich Strasser, župan partner- skega mesta Singen Rüdiger Neef, predsedniki obrtnih zbornic iz Trsta, Avstrije in Hrvaške, veleposlanica R Slo- venije v Makedoniji Jožica Puhar, mag. Joško Čuk, pod- predsednik GZS ter ambasador Hrvaške v Sloveniji dr. Miljenko Žagar. Za včeraj, v sredo, je bil napovedan obisk slovenskega predsednika Milana Kučana, danes pa naj bi MOS obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Nov sveženj obrtniških zahtev Država na! ščiti upnike, ne pa dolžnike, med drugim zahteva Obrtna zbornica Slovenije Po treh letih prihaja OZS pred vlado in državni zbor z novim svežnjem obrtniških zahtev. Javnosti jih je v času MOS podrobneje predstavilo vodstvo zbornice, o razme- rah v obrtništvu pa so med letošnjim sejmom razprav- ljali tudi na številnih drugih srečanjih. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 37 tisoč rednih in preko 11 tisoč popoldanskih obrtnikov, 2.157 samostoj- nih podjetnikov posamezni- kov in dobrih 14 tisoč aktiv- nih podjetij. Upoštevajoč lansko poprečno 6-odstotno rast števila obratovalnic zbornica ocenjuje, da bo ko- nec letošnjega leta v Slove- niji 46.650 samostojnih po- djetnikov posameznikov in gospodarskih drvižb, ki bodo opravljali obrtno ali obrti podobno dejavnost na pod- lagi obrtnega dovoljenja. To je za 26 odstotkov več kot je bilo lani rednih obrtnikov. Čeprav je bil sprejet obrtni zakon, pa problemi obrtni- kov niso rešeni, poudarja vodstvo zbornice. To je v po- sebni brošuri zapisalo 60 konkretnih predlogov. Med drugim zahtevajo višja pro- računska sredstva za jam- stva in subvencije, konkret- no naj bi država letno obrt- nikom v proračunu zagoto- vila milijardo 500 tisoč to- larjev. To je štirikrat več kot doslej, a še vedno manj kot v nekaterih vzhodnih deže- lah. Nadalje zahtevajo do- stop do mednarodnih fi- nančnih sredstev in vire kre- ditiranja za obrtnike začet- nike. Eno osrednjih vprašanj je zaščita upnikov in sprejem zakona o zavarovanju plačil, ki bi enako veljal za fizične in pravne osebe ter strogo sankcioniral dolžnika. Vod- stvo zbornice trdi, da država varuje in ščiti dolžnika, na- mesto da bi zaščitila upnike. V posebni brošuri obrtniki predlagajo še znižanje realne obrestne mere. Medtem ko v svetu dobijo obrtniki kre- dite po 7 do 12-odstotni obrestni meri, plačujejo slo- venski obrtniki R plus 12 do 20-odstotno obrestno mero. Država bo nadalje morala poskrbeti za poenostavitve vodenja poslovnih knjig, pri dohodnini pa naj ponovno uvede 10-odstotno znižanje osnove za določene izdatke ter razširi olajšave. Tehnolo- ški razvoj pa naj bi država spodbudila z najmanj 20-od- stotnim znižanjem davčne osnove za vlaganja v osnov- na sredstva. Pri Kremenčkovih V ljubljanskem podjetju Izolirka so si za sejemsko predstavitev izmislili zanimivo hišo iz stiropora. Obiskovalci so jo poimenovali kar Kremenčkova hiša. Nenavadna hiša v bližini hale A seveda vzbuja veliko pozornosti med obiskovalci. V Izolirki so se spomladi odločili, da se bodo na sejmu Alpe Adria predstavili v svojem stilu oziroma kar materialom, ki predstavlja del njihovega proizvodnega programa. V dobrem tednu dni so naredili hišo iz stiropora, plošče lepo oblikovali in pobarvali, kasneje pa ji na- redili še potrebno streho. Razen v Ljubljani, so se s Kremenčkovo hišo predstavili tudi na sej- mu v Gornji Radgoni in zdaj v Celju. Najbrž si v podjetju niso predstavljali tolikšnega zani- manja, saj bi podobno hišo menda imeli tudi nekateri slovenski gostinci, poleg njih pa tudi na sejmih v tujini. Z MOS 94 poročata novinarki Irena Basa in Ksenija Lekič. Foto: SHERPA. Št. 7 - 15. september 1994 8 Sejemski odsev v mestu Vrsta prireditev na ulicah v času seima če je v prejšnjih letih veljalo, da mesto ne živi s sejmom in da na ulicah ni čutiti sejem- skega utripa, je letos drugače. Poseben organi- zacijski odbor, ki ga vodi Miro Gradič, je po- skrbel, da je bilo konec tedna živahno zlasti na Glavnem trgu in da bo tako tudi ta petek in soboto. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo cvetličnih aranžmajev, lahko so občudovali mojstre starih obrti, se pozabavali ob glasbi, poskusili 150-kilogramski hleb koruznega kruha in ga poplaknili s pivom. Hrepenenje po lepem Program spremljajočih prireditev v mestu se je pričel z odprtjem razstave cvetličnih aranž- majev celjskih cvetličarjev in slik na steklo Jaglenke Leban v Atriju na Glavnem trgu. Prireditev je pripravil Klub kulturnih delav- cev iz Celja, razstava naj bi po besedah Jaglen- ke Leban nastala iz hrepenenja po lepem. Tako so k sodelovanju pritegnih celjske cvetličarje, ki pa se zaradi zasedenosti na sejmu niso mogli polnoštevilno odzvati. Kljub temu je kulturna prireditev s cvetjem in slikami v celoti uspela, saj so cvetlični aranžmaji poželi navdušenje med obiskovalci. Strokovna komisija jih je ocenila in prvo mesto je zasedla cvetličarna Alojza Ocvirka, drugo cvetličarna Irene Poz- nič, tretje pa Ane-Marije Brinovec. Priznanja so prejeli cvetličarni Bojane КИпс in Mihaele Rudnik ter Kmetijska, vrtnarska in gospodinj- ska šola in Vrtnarstvo Celje. Slednji sta poma- gali na prireditvi tudi s sponzorstvom, skupaj z lastnikom Atrija Davidom Tomassinijem. K prijetnemu vzdušju je prispeval glasbeni program Kurje kože ter igranje Andreja Ci- mermana na klavir in Nenada Firšta na violi- no. Dodaten čar pa so dale razstavljene slike na steklo Jaglenke Leban, ki riše cvetje, drevje in pejsaže. Kot magistra urejanja krajine, za- poslena v Vrtnarstvu Celje, je vseskozi poveza- na z naravo in iz te ljubezni nastajajo tudi zanimive slike na steklo. Z njimi se bo novem- bra predstavila tudi v Bämabachu v bližini avstrijskega Gradca. Zobotrebci, icruh in pivo Za sobotno dopoldansko popestritev doga- janja na Glavnem trgu je poskrbelo Turistično društvo Celje s prikazom domačih obrti. Mimoidoči so se čudili spretnostim si tarja iz Ribnice, izdelovalcev zobotrebcev iz Dobrega polja pri Ribnici, lončarja iz Ljubljane, predi- ce iz Loškega potoka, kranceljpintaric iz La- škega, izdelovalke belokranjskih pisanic iz Adlešičev in idrijske čipkarice. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel lajnar iz Železnikov, ki je izvabil zvoke iz skoraj 150 let starega in- strumenta. Prireditev je bila zanimiva in od- mevna in si zato zasluži vso pohvalo. Mnogi so konec tedna obiskali tudi priredi- tev na Ljubečni, kjer so se pomerili harmoni- karji za Zlato harmoniko in za Veliko nagrado Slovenije. Zanimivi pa so bili tudi boji na konjeniškem turnirju v preskakovanju ovir v Škofji vasi za pokal MOS. Za petkovo in sobotno večerno zabavo pa je poskrbelo Mesarstvo, gostinstvo, pekarstvo in vnogradništvo Ludvik Prekoršek, ki je zlasti v soboto presenetilo obiskovalce s 150-kilo- gramskim hlebom koruznega kruha in pokuši- no piva Gösser. Obojega je kmalu zmanjkalo. Na Glavnem trgu bo zabavno tudi to soboto, ko bo pokrovitelj prireditve Celjska kabelska televizija, ki bo naročnikom ponudila brez- plačno pivo med 20. in 21. uro, sicer pa bodo za gostinsko ponudbo poskrbeli gasilci. V soboto ob 16. uri bo najprej koncert pod geslom Korajža velja, ki predstavlja slovenski osnovnošolski zabavnoglasbeni festival mla- dih talentov. Ob 18. uri napovedujejo organi- zatorji nastop ene od znanih slovenskih zabav- noglasbenih skupin. Ob 20.30 uri pa bodo na prizorišče prišli Vitezi v poulični predstavi gledališča Ane Monro iz Ljubljane. S prireditvami se je mesto na MOS torej slednjič primerno odzvalo, vprašanje pa je, če so se tudi Celjani, saj prav pretirane gneče na celjskih ulicah v času prireditev ni bilo. T. CVIRN Foto: EDI MASNEC Ribnčan je kljub visokim letom spretno izdeloval reta in rešeta. Lončarje nazorno prikazal kako pridejo izpod spretnih prstov pristni slovenski lončarski izdelki. Kranceljpinterice iz Laškega so prikazale izdelavo šopkov iz papirja. Razstava cvetja je ze tako lep Atrij še polepšala. Belokrajnske pisanice so ena najlepših sloven- skih narodopisnih znamenitosti. Rekordni hlebec kruha, imel je 150 kg, so Prekorškovi razrezali in razdelili v rekordnem časti- Št. 7 - 15. september 1994 Hed dvema ogniema loćiivi postane urejanje stikov z otrokom problematično, če starša ne znata ločevati partnerske In fievske vloge — Za otroka naj skrbita ne glede na to, ali se Imata rada jubezni med partnerjema je lahko tudi fc, običajno se takrat zakon razveže ali ^ prekine. Tudi ločitev je lahko uspeh, j; bilo prejšnje stanje nevzdržno. Ko pa ^aven otroci, je prekinitev s preteklostjo J in zahteva od staršev še več zrelosti in erov. Nista več partnerja, a starša osta- , za zmeraj. Itrok ima namreč pravico, da zanj skrbi- jba, četudi se nimata več rada. Zaradi ptivnih izkušenj iz preteklosti prihaja 1 partnerjema marsikdaj do konfliktov, pa prizadenejo predvsem otroka. Boriti drug proti drugemu prek malčka, ki je ¡dobro zlezel iz plenic? Ali vzpostaviti lo komunikacijo v otrokovo dobro? problematiko urejanja stikov med starši otroki se ukvarjajo centri za socialno J. Ko pride tisti od staršev, pri katerem ikne živi, k njim z željo, da bi mu uredili e z otrokom, je prva pot, ki mu jo svetu- , pogovor z bivšim partnerjem, [iajbolj zaželeno je, da se roditelja sama razumeta o stikih z otrokom,« pravi Bra- But, direktor celjskega Centra za social- delo. Га način je najprimemej- iga najbolj priporočamo, starša potem, ko se sama ¡ovorita, dogovor tudi bolj spoštujeta in upošte- 1.« Priporočajo jima tudi, bosta pri dogovarjanju ančna, kar pomeni, da se ata sporazumeti o tem, j lahko pride partner po ika, kam, za koliko časa ahko odpelje... Će bi se reč o stikih dogovarjala ti, bi imela tudi več pri- )sti za srečanja, s tem pa življanje bolečih spomi- n nastajanje novih kon- Irt. Pravila igre je pač i upoštevati. Prav je, da irok v dani situaciji na- i pravil, sicer bi lahko el položaj izkoriščati, lavljajo socialni delavci tra. Ko bi denimo njego- lati želela, naj napiše na- I, bi se otrok lahko odlo- da bo raje odšel na obisk četu. Stvari so jasne ta- I, ko dobro ve, kdaj bo Qvel čas z očetom; na ter torkovo popoldne ter »to in nedeljo, i se starša ne moreta fazumeti, odloči o stikih ter. »V vsakem primeru šamo najprej doseči po- savo med roditeljema,« fi Brane But, »in če uspe- da poravnavo odgovorno leta, tudi vemo, da se ^ dogovora držala. Če pa Poravnave ne more priti, >čimo o stikih z odločbo, ikovati jo moramo po 'Bznem postopku, ki tudi livideva predhodno so- "je obeh staršev.« centru ugotavljajo, da v veliki večini prime- ioseči poravnavo, odloč- " stikih izdajo le izjemo- " v Celju morda trikrat ali Vat na leto, v Sloveniji I« bilo lani trideset. Sicer število primerov, ko mo- 1 Urejati stike, narašča; ■«lju imajo od leta 1989 ^ti z več kot dvesto pri- letno, na področju dr- ^ pa so v lanskem letu *lali 2086 primerov. ¡H^krlžje treh i^resov lajanje stikov postane ''®teno, ko se križajo oče- ''Materin in otrokov inte- Í />Pri urejanju stikov,« Brane But, »se s teža- ^ srečujemo takrat, ko ^ starša nerazrešene ^kte in se prek otroka 'Jeta drug proti druge- * Prav to je klasičen po- ložaj pri tej problematiki. Centri se morajo postaviti v vlogo advokata otrokovih interesov in v tem smislu tu- di odločajo. Starša se ob vprašanju urejanja stikov z otrokom — stike išče in zah- teva tisti od staršev, s kate- rim otrok ne živi — velikokrat znajdeta v konfliktni situ- aciji. Zaradi negativnih iz- kušenj iz preteklosti pa le s težavo razpoznata realnost, pogosto tudi ne zaznata po- ložaja, v katerem se je znašel njun otrok. Drug drugega vi- dita v negativni luči in hote ali nehote pričneta boj za otroka, včasih celo v dobri veri, da hočeta otroka zašči- titi. »Spopad med staršema se pri otroku odraža neugod- no. Otrok ima običajno rad oba starša, četudi se razide- ta, bi rad tak odnos ohranil. Včasih pa starša niti ne delu- jeta drug proti drugemu za- vestno, pač pa ná nezavedni ravni oblikujeta negativen odnos, ki ga otrok seveda za- čuti,« ugotavlja Brane But. »Ko se partnerja ločujeta, bi morala biti sposobna poteg- niti bilanco glede partner- skih odnosov. Slovo je po- membno ne samo zaradi otroka, tudi zaradi njiju. Z uvidom v dogajanje lahko osvojita zrelo izkušnjo, ki ji- ma bo pomagala pri nadalj- njih zvezah. Sicer se jima lahko podobne, negativne iz- kušnje še dogajajo.« Partnerja nista več, starša sta še Starševstvo je vzajemno in četudi je zveze konec, imata oče in mati nalogo, da ga v otrokovo dobro ponovno vzpostavita in otroku dovo- lita njegovo pravico, da ima oba. Pri razreševanju krize, ki nastopi po razvezi ali raz- padu izvenzakonske skup- nosti, je nadvse pomembno, da starša zmoreta ločiti svo- jo partnersko in starševsko vlogo. Takole pravi Brane But: »Starša se morata zave- dati, da partnerja nista več, roditelja pa še vedno osta- neta.« Narobe je, ko partnerja istovetita izkušnje na po- dročju partnerstva z izkuš- njami na področju staršev- stva. V tem primeru ne naj- deta prave poti, čeprav ima- ta v veliki večini primerov oba otroka rada in si priza- devata, da bi mu bilo dobro. »V skrajnem primeru,« pravi Brane But, »so lahko kon- flikti tako globoki, da že lah- ko govorimo o sovraštvu. Ljubezen in sovraštvo sta le korak narazen, vmes pa je otrok, ki ima rad oba. Na primer, sovražen materin odnos do bivšega partnerja lahko pripelje tako daleč, da se pri otroku celo razvije so- vraštvo do očeta.« Ko Je ves trud zaman Centri za socialno delo iz- dajo odločbe o stikih le ta- krat, ko se partnerja ne mo- reta sama sporazumeti. Po odločbi pa je tisti od staršev, pri katerem otrok živi, dol- žan drugemu stike omogoči- ti. A tudi s tem se zgodbe ne končajo, saj nekateri starši kljub odločbam svojim nek- danjim partnerjem onemo- gočajo, da bi videli otroka. V teh primerih pride do iz- vršbe, ki se udejanja prek denarnih kazni. Tako mora denimo mati, ki bivšemu partnerju stikov z otrokom ne omogoči, plačati kazen zaradi neizpolnjevanja od- ločbe. Kazni so bile do zako- na o valorizaciji denarnih kazni zelo majhne, pravza- prav so bili stroški izvršbe večji od kazni same, tako da do izvršb ni prihajalo. Od le- ta 1992 pa so precej višje; za preprečevanje enega stika znašajo od pet do sto tisoč tolarjev. Višina kazni je od- visna od narave kršitve, po- gostosti, premoženjskega stanja in problematike od- nosov. Nesposobnost, da bi bivša partnerja razrešila konflikte, se tako včasih po- kaže v skrajni obliki. Denar, ki bi lahko otroku koristil, nekateri starši porabijo za plačevanje kazni. Na srečo so taki primeri zelo redki. V celjskem občinskem upravnem organu, ki lahko kazen izreče, so se lani sre- čali z dvanajstimi takimi primeri. Pristojni organ naj- prej zagrozi s kaznijo, potem pa jo, če se stiki še zmeraj ne uredijo, tudi izreče s skle- pom o dovolitvi izvršbe. Socialni delavci spoznajo v praksi zelo različne razple- te tistih situacij, v katerih so stiki onemogočeni. V prime- rih, ko tudi odločba ne po- maga, po navadi tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, zavestno odstopi od urejanja stikov. Čas celi rane in tudi negativne projekcije pri drugem staršu bledijo. Otrok odrašča in potem sam poišče stike z drugim star- šem. »Z vidika otroka je tudi to rešitev, z vidika staršev pa prav tako,« meni Brane But. Med pravico in doižnostmi »Tisti od staršev, pri kate- rem otrok ne živi, ima pravi- co do njega,« pojasnjuje Bra- ne But, »obenem pa mora iz- polnjevati svoje dolžnosti do otroka in plačevati preživni- no.« Potemtakem je pravica do otroka za tistega rodite- lja, ki ne živi z njim, aktual- na predvsem z dveh vidikov: ima dolžnost plačevanja pre- živnine in pravico do oseb- nih stikov. Oba starša pa morata prepoznati dejstvo, da lahko oba bolje skrbita za otroka kot eden sam. O urejanju stikov med starši in otroki govori 106. člen Zakona o zakonski zve- zi in družinskih razmerjih: »Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravi- co do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi, je dolžan omogočiti stike...« Center ima torej tudi mož- nost, da stikov ne dovoli. To pa stori samo takrat, ko bi stiki s staršem izrazito nega- tivno vplivali na otrokov razvoj, ko bi bili zanj celo življenjsko nevarni. Brane But pravi, da se je v dvajse- tih letih dela srečal samo z enim takim primerom. Gle- de na okoliščine (če so te bolj zapletene) lahko srečanja z otrokom potekajo tudi pod nadzorom centra za socialno delo. Tudi to je eden izmed možnih načinov urejanja stikov. Strokovni delavci se uk- varjajo z urejanjem stikov za otroke, ki so stari do osem- najst let. Večji otroci se naj- večkrat sami odločijo, za manjše pa je zelo pomembno najti pravo pot in, kolikor je le mogoče, urediti stike z drugim staršem. V večini primerov sta za stike določe- na dva vikenda v mesecu in kakšen dan v tednu, štiri- najst dni med poletnimi po- čitnicami in teden dni pozi- mi. Kot poudarjajo socialni delavci, pa morajo biti stiki natančno opredeljeni: kam naj pride nekdanji partner po otroka ( naj ga počaka pred hišo ali pride ponj v stanovanje, tudi glede tega nanu-eč lahko nastanejo ne- sporazumi in nezadovoljstvo ), kdaj ga mora pripeljati na- zaj in podobno. Najboljša pot, poudarja Brane But, je sporazumna odločitev med bivšima partnerjema, zakaj človekovega življenja ne mo- remo stlačiti v paragrafe. Včasih na račun stikov za- meljejo tudi sodni mlini, a vprašanje je, v kakšni meri lahko urejajo medčloveške odnose in pripomorejo h kvaliteti stikov. Ključ Je ijubezen Najlaže je izdati odločbo, težko pa je vzpostaviti zrelo komunikacijo med staršema. Nekateri starši si želijo, da bi njihov otrok živel pri obeh, pol pri enemu, pol pri drugemu. Da bi bilo to mo- goče, bi morala oba starša doseči izjemno visoko stop- njo soglasja. Strinjati se mo- rata o načinu vzgajanja. Največkrat je taka pot ne- mogoča, zato se mora eden od staršev zadovoljiti s stiki. »Otrok potemtakem ve, da pri enem od staršev živi, da je tam doma, z drugim pa ima stike,« pojasnjuje But in dodaja, da je pomembna kvaliteta stikov, ne pa kvan- titeta. Kajti z otrokom lahko preživimo cel dan, pa mu ne posvetimo prave pozornosti. Pripravimo mu zajtrk, ga ^ pošljemo v trgovino, na dvo- rišče, h kosilu... Le malo ča- sa pa preživimo z njim. »Po- membno je, kako se starša ukvarjata z otrokom, ne pa, koliko časa. Živela naj bi z njim in ne ob njem. Tudi pri partnerjih je tako. Lahko živita drug z dnigim ali drug ob drugem, sicer na iati tir- nici, pa se vendar ne sre- čata.« Otrok potrebuje oba star- ša, a ne tako, da bi ga vodili moška in ženska roka, pač pa potrebuje njuno ljubezen. »Ko je življenje med part- nerjema nevzdržno, je tudi za otroka bolje, da se razide- ta. Kljub temu naj mu oba ostaneta starša. Za otroka sta najvažnejša čustven od- nos doživljanja ljubezni in občutek varnosti; imeti mora zadovoljeno potrebo po lju- bezni in varnosti ter obču- tek, da so stvari urejene, da lahko tak način življenja pričakuje tudi jutri.« Pot, ki je največ vredna, je pot do srca. KSENIJA LEKIČ Ah, kakšno zmedeno pajčevino tko starši, kadar mislijo, da so njihovi otroci naivni. Ogden Nash (Baby, zakaj je nebo modro?) O odnosili z Italijo LJUBLJANA, 8. septem- bra (Večer) - Slovenski zu- nanji minister Lojze Peter- le je na novinarski konfe- renci govoril zlasti o odno- sih z Italijo in Hrvaško. Slovenska stran proučuje osnutek deklaracije, ki jo je pripravila italijanska stran. Napovedal je, da se bo v kratkem sestala slo- vensko-italijanska komisi- ja za manjšinska vpra- šanja. Odpadki spet v Sloveniji KOPER, 11. septembra (Delo) - Posebni odpadki, ki so lani zapustili Slovenijo, so pred koprskim prista- niščem, saj so jih v Kolum- biji zavrnili. Gre za strupe- ne odpadke v osmih zaboj- nikih in 575 sodih, nato- vorjenih na ladji Velebit. Tovor je pregledala poseb- na komisija in ugotovila, da gre nedvomno za od- padke iz Save in Krke. So- de so prepeljali v skladišča Save in Krke. Zdaj naj bi jih prepeljali na uničenje v Francijo. Peterle ponudil odstop KOSTANJEVICA NA KRKI, 11. septembra (Ve- čer) - Pod geslom Skupaj in naprej so slovenski krščan- ski demokrati pripravili svoj 5. tabor. Na njem je predsednik SKD Lojze Pe- terle ponudil izstop stran- ke iz koalicije in svoj od- stop z mesta zunanjega mi- nistra v primeru, če bi bila Slovenska ljudska stranka za združitev s krščanskimi demokrati. Hkrati pa je menil, da je stranki bližji program socialne demo- kracije in da si morajo najti svoje mesto v njem, ne gle- de na to, kdo bo pred- sednik. Denar enajstim občinam LJUBLJANA, 12. sep- tembra (Večer) - V enajst slovenskih občin, ki jih je prizadelo letošnje neurje s poplavami in točo, bodo kmalu nakazali denar, zbran s solidarnostjo. Do- slej se ga je zbralo 964 mili- jonov tolarjev, vsaka od občirf pa naj bi dobila sred- stva v višini 14,6 odstotka uradno priznane škode. Žalec bo tako prejel 185, Laško pa 98 milijonov to- larjev skupaj z že prejetimi akontacijami. Školč kandidat LOS LJUBLJANA, 13. sep- tembra (Delo) - Jožef Školč, predsednik poslan- skega kluba LDS, je stran- kin kandidat za predsedni- ka državnega zbora. To je sklenila liberalno-demg- kratska poslanska skupilia, potem ko je dr. Dimitrij Rupel umaknil kandidatu- ro. To je storil zato, ker bi po njegovem tekmovanje in merjenje moči v zvezi s kandidaturami še bolj za- pletlo odnose v stranki in na slovenskem političnem prizorišču. V SIÙ) menijo, da bi moral biti kandidat tisti, ki ga sprejme koalicij- ski partner. Slovenska ljudska stranka pa naj bi predvidoma za svojega kandidata predlagala Ja- neza Podobnika. Št. 7 - 15. september 1994 K Otrok v vrtcih še ne bo zmanjkalo Zaposleni nelevoUnI zaradi nove zakonodaje o plačah število otrok, ki obiskujejo celjske vrtce, se po septembr- skih podatkih ni zmanjšalo, ponekod jih je celo več, kot so jih vpisali lani v tem času. To pomeni, da tudi junija sprejeta odločitev o minimalnem pri- spevku staršev v višini 4.700 tolarjev ni povzročila izpiso- vanja otrok iz vrtcev. Najvišji prispevek staršev pa še vedno znaša 10.731 tolarjev. Po besedah Emilije Pešec, ravnateljice WZ Tončke če- čeve, imajo v rednih oddelkih skupaj s popoldanskimi 1405 otrok, v skrajšanih programih male šole pa še 120. Pri tem ugotavljajo, da se je v mestnih enotah število otrok ustalilo, izjema je le veliko zanimanje za sprejem dojenčkov v Cen- tru, kjer so jih morali nekaj odkloniti. Letos so zaradi več- jega števila malih šolarjev pol- ne enote v Vojniku, na Fran- kolovem in Dobmi. V Vojniku so morali zanje odpreti nov oddelek in zaradi nastalih prostorskih težav gostujejo na tamkajšnji osnovni šoli. Dva oddelka male šole so morali oblikovati tudi na Dobrni. Na Svetini pa imajo povsem drugačne težave, saj je območ- je demografsko ogroženo in tako letos obiskujejo malo šolo le štirje otroci. Po dogovoru z občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti, ki bo za- gotovil sredstva, bodo lahko ti štirje otroci malo šolo obisko- vali doma, na Svetini. V WZ Zarja imajo tudi le- tos po besedah ravnateljice Marinke Posinek okrog 700 otrok v 35 oddelkov dnevnega varstva. Všteti so tudi otroci, ki so vključeni le v tri- ali pe- tunie programe. Poleg tega imajo še tri bolnišnične in tri razvojne oddelke. Letošnja novost je ta, da bodo v skupi- nah poskusno uvedli vzgoji- teljske pare, kar predvideva tudi prihodnja zakonska ure- ditev. Vendar v vrtcih Tončke Čečeve ugotavljajo, da jih že sedaj pestijo kadrovske težave zaradi pomanjkanja vzgojite- ljic in da bodo težko uresničili predvideno novost. Tudi v WZ Anice Cemeieve ugotavljajo, da so letos njihove enote dobro zasedene. Po be- sedah ravnateljice Ane Četko- vic imajo skupno v vrtcih 559 predšolskih otrok, kar je več kot lani v tem času, čeprav so jih kasneje med letom sprejeli še precej. Večina enot je polno zasedena, tudi v Kajuhovi, kjer imajo 100 otrok, na Polu- lah jih je 46, v Trubarjevi 39 in na Zelenici 40. V Čopovi obi- skuje vrtec 222 otrok, kakšne- ga mlajšega bi še lahko vzeli. V enoti na Ljubljanski cesti, kjer imajo 112 otrok, pa so lahko dve igralnici odstopili II. osnovni šoli za pouk prvih dveh razredov. Delo z otroki torej letos ne bo doživelo pomembnejših sprememb, zato pa zaposleni v vrtcih ugotavljajo, da jim za- kon o razmerjih plač za zapo- slene v javnih zavodih prinaša nekaj neprijetnih novosti in da lahko pričakujejo nižje plače, kot so jih imeli doslej. Vzgoji- teljicam naj bi po tem zakonu pri predlogu o napredovanju v delovno dobo ne šteli časa pripravništva in porodniške, kar pomeni neenakopraven položaj glede na druge pokli- ce. Na to nelogičnost so že opozorili ministrstvo za šol- stvo ter sindikat in pričakuje- jo, da se bodo zadeve uredile. TATJANA CVIRN Ulcradeni otroci na Dolgem pollu v celjski krajevni skupno- sti Dolgo polje te dni ponov- no praznujejo svoj krajevni praznik, ob katerem se vsako leto spomnijo dogodkov iz leta 1942, ko so Nemci z dvo- rišča I. osnovne šole odpelja- li na stotine slovenskih otrok v taborišča. Tudi letos so v počastitev praznika in 52-letnice tra- gičnih dogodkov pripravili vrsto prireditev. Pričele so se že v soboto s športnimi tek- movanji, ki so se nadaljevala še v ponedeljek in torek. V sredo je Društvo upoko- jencev iz Dolgega polja pri- pravilo tekmovanja svojih članov v šahu, balinanju, streljanju, ter pohod v celj- sko okolico. Danes, v četr- tek, ob 17. uri bodo v dvora- ni krajevne skupnosti pri- pravili pogostitev krajanov, starejših od 75 let, jutri, v petek, pa bodo socialno ogroženim krajanom razde- lili živila. Osrednja slovesnost bo v soboto, ko bo ob 8. uri v prostorih I. osnovne šole skupščina Društva taborišč- nikov-ukradenih otrok, ob 10. uri pa bo na dvorišču šole osrednja kulturna prireditev z družabnim srečanjem. Zbrane bodo pozdravili predsednik sveta KS Dolgo polje Cvetko Roje, predsed- nik Društva taboriščnikov- ukradenih otrok Jaka Zago- žen, slavnostni govor pa bo imel celjski župan Anton Ro- ječ. Na prireditvi bodo pode- lili priznanja za urejeno oko- lje, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Gimnazije Celje-Center in Celjsko pevsko društvo. Praznovanje bodo popestrili še Pihalni orkester Radeških papimičarjev in mažoretke. TC Ne bo več novib greznic Do Izgradnje centralne čistilne naprave Je še dolga pot Dejavnost odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda je v Celju, podobno kot v drugih občinah, slabše razvita v pri- merjavi z drugimi dejavnost- mi. V Celju je še posebej pereč problem greznic in preko njih priključevanje na kanalizacij- ski sistem, česar ne poznajo nikjer drugje v svetu. Zato je izvršni svet ob obravnavi te problematike med drugim sklenil, da na območjih, kjer je kanalizacijski sistem zgrajen, greznic ne smejo več graditi. V Celju in okolici je po popi- su Komunale okoli 9 tisoč greznic, ki povzročajo enega največjih ekoloških proble- mov, ker čiščenje in odstranje- vanje vsebine greznic še ni za- dovoljivo rešeno. Problematič- no pa je tudi priključevanje na kanalizacijski sistem prek greznic, saj zaradi agresivnih odplak kanalizacija hitreje propada. Izvršni svet je zato sprejel sklep o spremembi Pravilnika o odvajanju in čiščenju odpad- nih in atmosferskih voda na območju občine, s čimer je prepovedal gradnjo greznic tam, kjer je kanalizacija že zgrajena. Hkrati pa je določil tudi višino nadomestila za ti- ste investitorje, ki jim ne bo potrebno graditi greznic. Pri- spevek znaša 200 mark tolar- ske protivrednosti za popula- cijsko enoto, kar pomeni, da bi na primer za hišo s štirimi družinskimi člani morali pla- čati 800 mark nadomestila. Denar bi porabili za gradnjo zadrževalnega objekta z me- hanskim čiščenjem odplak, v nadaljevanju pa za gradnjo centralne čistilne naprave. Njena izgradnja je bila tudi ena od tem na seji izvršnega sveta. Ugotavljali so, da je bilo doslej za gradnjo čistilne na- prave zbranega precej denar- ja, ki so ga v Komunali porabi- li za urejanje dokumentacije, še vedno pa manjkajo nekatere bistvene povezave primarnih kanalov, ki so predpogoj za iz- gradnjo CČN. Sanirati bi bilo treba kanalizacijo in opraviti še vrsto del, ki bodo zahtevala precejšnja sredstva. Ker pro- jekt ni finančno ovrednoten, je izvršni svet zaenkrat samo na- čelno podprl program izç-ad- nje kanalizacije in CČN. Člani vlade pa so hkrati zahtevali vpogled v poročilo SDK, ki je preverjala domnevno nena- mensko porabo denarja, ki ga je Komunala zbirala za iz- gradnjo čistilne naprave v pre- teklih letih. T. CVIRN Brez buldožerjev Na odločitev Inšpektorjev v žalski občini čaka en sam črnograditelj v žalski občini je bilo na seznamu 180 črnograditeljev. Štirje nimajo možnosti za le- galizacijo svojih črnih gra- denj, ostalih 176 mora izpolni- ti določene pogoje ali pa so črne gradnje lahko legalizirali brez težav. Kot pravijo na sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora doslej niso porušili nobenega objekta. Dva črno- graditelj a sta jih odstranila sama, tretji je objekt zasul z zemljo, četrti še čaka na od- ločitev inšpektorjev. Sicer pa so v občini ravnali tako, kot določa zakon. Najprej so mo- rali črnograditelj i plačati de- pozit, ko so v občini dokončali prostorsko ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora, pa so morali plačati še te stroške. S temi odločbami so v žalski občini zavlačevali, saj so bili zneski kar precejšen finančni udarec za posamezne kršitelje. Ti zneski so se na- mreč vrteli med 10 tisoč do največ 540 tisoč tolarjev. Toda če tega zneska ne bi izterjali od kršiteljev, bi morali račun poravnati sami iz občinskega proračuna. Zato so v občini že izdali odločbe vsem črnograditelj em, med temi je še vedno nekaj takšnih, ki niso poravnali še tega drugega finančnega bre- mena. Ko bodo poravnali ra- čun, si bodo v bistvu kupili pravico, da bodo lahko začeli z lokacijskim postopkom za svojo gradnjo. Temu bo sledila procedura za pridobivanje gradbenega dovoljenja, kar spet pomeni dbdatne stroške, med drugim tudi plačilo spre- membe namembnosti zemljiš- ča, na katerem stoji objekt. Dobrodošla pa je najbrž novi- ca, da vsem tistim, ki dobijo gradbeno dovoljenje, stano- vanjski sklad povrne 75 od- stotkov denarja in to z obrest- mi vred. V žalski občini sta vsaj do začetka septembra do- bila povrnjen denar dva črno- graditelja. jg Proti centralizmu Stranka enakopravnih dežel s sedežem v Celju je pred dnevi skupaj z Zvezo za Primorsko, Deželo Štajersko s sedežem v Mariboru in Neodvisnimi sindikati s sedežem na Ptuju, ustanovila Deželno zvezo Slo- venije. Gre za združenje strank, gibanj, skupin in posa- meznikov, ki se zavzemajo za decentralizirano Slovenijo. Ugotavljajo, da dosedanji razvoj Slovenije kaže, da se vse bolj pogreza v medstran- karsko ideološka obračunava- nja na škodo materialne in pravne varnosti državljanov. Le decentralizirana, na celot- nem državnem ozemlju razvi- jajoča se država, ima lahko podjetne in samozavestne dr- žavljane, ugotavljajo v Deželni zvezi. Zahtevajo, da se ljudje na referendumu odločijo o tem, koliko dežel naj bi ime- la Slovenija. V parlamentu pa naj bi bili neposredno izvolje- ni in enakopravni predstavni- ki dežel. Občine in dežele mo- rajo imeti izvirne prihodke, s katerimi samostojno razpo- lagajo in decentralizirano upravo, vključno s pravico sprejemanja deželne zakono- daje. V Deželni zvezi so pre- pričani, da lahko le deželna ureditev Sloveniji zagotovi enakomernejši gospodarski, kulturni in socialni razvoj. TC 25 let zaščitne znamke slovenskih vin Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki ima svoj sedež v Celju, je ob 25- letnici zaščitne znamke slovenskih vin pripravila slovesnost v Narodnem domu. Udeležili so se je številni slovenski vinarji in kmetijski minister dr. Jože Osterc. Na slovesnosti so podelili 29 posebnih jubilejnih priznanj za proizvajalce in prodajalce vin, ki imajo največ zaslug za utrditev zaščitne znamke. Ob tem so izrekli nekaj kritičnih besed na račun države, ki ni zaščitila svoje vinske proizvodnje, pač pa je omogočila uvoz cenenih vin. Prav zaščitna znamka lahko pomaga domačim vinarjem v konkurenci s tujimi proizvajalci. Svoje dosežke želijo slovenski vinarji predstaviti tudi obiskovalcem mednarodnega obrtnega sejma, kjer bodo najboljši letniki na ogled in pokušino. TC, Foto: SHERPA Denar za Tamove piace LJUBLJANA, 8. Septem- bra (Večer) - Slovenska via- da je sklenila, da zagotovi 250 milijonov tolarjev za izplačilo junijskih in julij, skih plač v mariborskem Tamu, ne pa tudi avgustov- skih. Sto milijonov je zago- tovilo ministrstvo za go- spodarstvo, sto petdeset pa ministrstvo za delo in soci- alo. Denar za avgustovske plače pa bo moral Tam za- gotoviti sam. Večina za eno občino KOPER, 12. septembra (Delo) - Nedeljski referen- dum o ustanovitvi novih občin je na Koprskem po- kazal, da si volivci želijo eno občino. Udeležba na voliščih je bila 56,2-odstot- na, za eno občino pa je gla- sovalo 86 odstotkov udele- žencev referenduma. Kovačič brez iistnice LJUBLJANA, 12. sep- tembra (Delo) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je ' predlagal državnemu zbo- ru, da na prvem zasedanju imenuje Boštjana Kovačiča za ministra brez listnice. Predlog je bil podan že ja- nuarja letos in nato umak-^ njen zaradi pomislekov v javnosti, ki pa so se med^ tem izkazali za neutemej Ijene. s Vsaj pet tisoč ljudi LJUBLJANA, 12. sep- tembra (Delo) - Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je sprejela vladne predloge sprememb zakona o lokalni samou- pravi. Med drugim določa- jo, da naj bi občina za usta- novitev izpolnjevala devet pogojev in sicer bi morala imeti osemletno šolo, am-' bulanto ali zdravstveni dom, trgovino z živili in mešanim blagom, komu- nalno opremljenost, banko ali hranilnico, knjižnico in prostore za dejavnost lo- kalnih skupnosti. Poleg te-¡ ga predlagajo, da bi imela občina vsaj pet tisoč prebi- valcev. Dražje icot icaže statistiica LJUBLJANA, 12. sep- tembra (Delo) - Po Delovih izračunih naj bi tričlanska družina potrebovala za hrano vsaj 30 tisoč tolarjev na mesec. To je za 17 od- stotkov več kot spomladi in za tretjino več kot pred le- tom dni. Življenje se torej draži hitreje, kot to kaže statistika. SKD ne misii resno LJUBLJANA, 12. sep- tembra (Delo) - Lojze Pe- terle je na taboru SKD pre- senetil s pozivom k zdi4iži- tvi z SLS. Marjan Podob- nik, predsednik SLS, meni- da Peterletove izjave ne gr« jemati resno, saj krščansk' demokrati v zadnjem časU tesno sodelujejo z liberals", demokracijo in združen^ listo in tudi niso priprav-;, Ijeni podpisati sporazum^ o sodelovanju na lokalnih, volitvah. ^ Št. 7 - 15. september 1994 1 idpadkì naši vsakdani! y Qiozirski občini se vse bolj ^padajo z odpadki, saj po- lja deponija v Podhomu pre- ^bna, po drugi strani pa se jvetu vse bolj zavzemajo za Џцо zbiranje odpadkov. V podjetju Komunala v Mo- hju, so zadolženi za od- ^ odpadkov, pravijo, da za- ^аХ z rednim odvozom od- ^¡jlcov pokrivajo le nekaj več jt 60 odstotkov občine. Zato I v občinski vladi sprejeli od- l( o ravnanju z odpadki, ki obveznemu odvozu zavezuje J gospodinjstva, kjer je to pgoče. V odloku so že pred- jeli drugačen način plačeva- j komunalnih storitev: na- jsto stanovanjske površine bodo za izračun cene uporab- ljali število oseb, kar naj bi na ljudi delovalo bolj stimulativ- no. Naslednja faza naj bi bil prehod plačevanja komunal- nih storitev glede na volumen, torej bo cena odvisna od tega, koliko odpadkov bodo v posa- meznem gospodinjstvu odla- gali v posode. V Komunali se ne zavzemajo za čisto kopijo idealnega loče- nega zbiranja odpadkov, saj je to predrago, poleg tega pa bi vsako gospodinjstvo potrebo- valo vsaj dve posodi, povsod pa bi morali namestiti tipske posode za steklo, kovine in pa- pir. Za mozirsko občino bi bila najbolj idealna kombinacija reciklažnega otoka in domače- ga kompostiranja. Na deponiji v Podhomu naj bi tako ure^li reciklažni otok, kjer bi začeli s sortiranjem odpadkov, na ta otok pa naj bi se vključila raz- na podjetja. Ta razmišljanja predstavniki Komunale sedaj predstavljajo v vseh krajevnih skupnostih v občini. Ljudje namreč počasi spoznavajo, da odpadki so in da je z njimi treba živeti. Poleg tega spoz- nanja se pojavlja še želja, da bi ljudje živeli v čim manj uma- zanem okolju, zato je po- membno, da se tem željam pri- lagodi tudi tehnika zbiranja odpadkov. URŠKA SELIŠNIK Srečanje na Mrzlici v nedeljo, IS.septembra, bo na Mrzlici tradicionalno srečanje Zasavcev in Sa- vinjčanov. Shod pri pla- ninskem domu se bo pričel ob pol enajstih, slavnostni govornik pa bo podpred- sednik LDS Viktor Žakelj. Kulturni program bodo pripravili godbeniki, pevci in recitatorji iz Prebolda. Ш Prinesite lotrdila! Ministrstvo za delo, družino I socialne zadeve poziva vse )ravičence do otroških do- itkov, da do 30. septembra ledložijo potrdila o šolanju otroke, starejše od 15 let. Potrdila naj upravičenci sdložijo centrom za socialno o, ki so odločili o pravici do tškega dodatka. S tem bo- ¿dtroci, starejši od 15 let, Ifržali pravico do otroških datkov do zaključka redne- šolanja. V nasprotnem pri- aii bodo centri za socialno lo vsem otrokom, starejšim 15 let, s 1. oktobrom ukinili teške dodatke. Kompole z novo vežico Krajani Kompol nad Štora- mi so veseli nove mrliške veži- ce, ki jo je v nedeljo na slovesr nosti odprl Jože Zimšek, pred- sednik celjskega izvršnega sveta, blagoslovil pa teharski župnik. V kulturnem progra- mu je nastopila vokalna sku- pina Kompolčani. Nova kompolska mrliška vežica je zrasla po zamisli in- ženirja Jožeta Kopitarja, ki je enak objekt zasnoval že na Svetini. Lani novembra so jo spravili pod streho, letos pa dokončali gradnjo. Ker sodi v uresničevanje občinskega programa urejanja pokopališč, so denar za njeno izgradnjo v višini 10 milijonov tolarjev namenili iz občinskega prora- čima. Dela sta kakovostno opravila celjski Remont in Prenova s Frankolovega. TC Foto: EDI MASNEC Celjski kulturni sklad Prihodnje leto naj bi v Celju zaživel Celjski kulturni sklad, ki bo z zbranimi sredstvi po- speševal in spodbujal kulturno ustvarjalnost. O osnutku odlo- ka je občinska skupščina pred časom že odločala, zato je iz- vršni svet tokrat potrdil bese- dilo predloga. Odlok med drugim določa, da bo sklad pomagal pri ures- ničevanju kakovostnih kultur- nih projektov s področja ohra- njanja kulturne dediščine, kulturnega ustvarjanja, razi- skovanja, izobraževanja in šti- pendiranja mladih kulturnih delavcev. Sklad bo zlasti pod- piral akcije, ki bodo Celje in regijo predstavljale v širšem prostoru. Sredstva za poslova- nje sklada bo deloma zagotav- ljala občina, predvsem pa pri- spevki podjetij in drugih do- natorjev. Sklad bo vodil upravni odbor, program pa bo pripravljal štiričlanski umet- niški svet. TC Isebnost meseca ^ptembra največ glasov Rateju fo prvih preštetih giasov- ^ z 19 kuponi vodi Ton- iKatej, po 12 glasov pa sta tala Jožef Hrastnik in "ko Skale, ki si tako za- SQ0 delita drugo oz. tretje Sto. ^em glasov je prejel ^gor Cankar, šest pa kar ie: Zvone Štorman, Bošt- ' Strašek in Vinko La- ic. Štirje glasovi so pri- lli Jelku Vidmarju in Pe- 'Lipovšku, 3 Vidi Zupane Po 2 Antonu Domiku, Ro- ''lu Kresniku in Rolandu Pušniku. Po enega so prejeli: dr. Manica Žerjav, Marko Schmidt, dr. Cvijeta Pahlji- na, Roland Njume N'toko, Božena Orožen, Rudi Rutar in dr. Boris Kramžar. To so torej prvi glasovi, ki so prispeli v našo redakcijo do ponedeljka. Imate še tri tedne časa za zbiranje kupo- nov iz Novega tednika, naj vas pa že danes pozovemo tudi na javno glasovanje na Radiu Celje, ki bo tokrat v sredo, 28. septembra. M. MAROT št. 7 - 15.septeml)er 1994 12 Glažute na Kozjanskem Na građu Potisređa nova zbirka In razstava Jante Lap Minuli petek so ob mehki svetlobi sveč in glasovih pri- farskih muzikantov s Kostel- skega na gradu Podsreda od- prli stalno razstavo zbirke Steklo na Kozjanskem in raz- stavo stekla magistre obliko- vanja Janje Lap. Zbirka je nastajala že dalj časa, temelji pa na glažutarski tradiciji in sodobni steklarski proizvodnji rogaških, kozjan- skih in dioigih steklarjev. Po- stavljena je v pritličnih graj- skih prostorih. Pred obiskovalca razgrinja lepoto stekla, ki je nastajalo v glažutah na širšem Kozjan- skem, predvsem tam, kjer so obsežne gozdne površine zago- tavljale dovolj kakovostnega lesa za pepeliko. Zato ne manjka steklarskih izdelkov iz tako imenovanega gozdnega stekla, ki na Kozjanskem izha- jajo že iz srednjega veka. Pe- peliko so pridobivali iz pepela gozdnih rastlin, zaradi vseb- nosti železovih oksidov pa je bilo steklo zelenkaste aU rjav- kaste barve. Jože Rataj, zgo- dovinar in kustos Kozjanskega parka, je v razstavnem katalo- gu zapisal, da najnovejše razi- skave dokazujejo, da so v gla- žutah, torej v gozdnih steklar- nah, znali izdelovati tudi brez- barvno steklo. Kozjanski steklarji so ob- vladovali tudi najzahtevnejše tehnike oblikovanja, kakršne so bile značilne za beneško steklo. Znano je, da so v 17. in 18. stoletju steklarstvo pojmo- vali tudi kot umetnost (Ars vi- traria). Stalna muzejska zbirka omogoča vpogled v razvejano steklarsko dejavnost na Koz- janskem od začetkov do danes. Razstavljeni so tudi izdelki so- dobnega oblikovanja v steklu, kakršno je značilno za Ste- klarno Rogaška in Steklarsko šolo v Rogaški Slatini, s katero sodeluje tudi oblikovalec Oskar Kogoj. Umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, je zbranim pojasnila vezi, ki so se stkale med tem prostorom in Bämbachom na Avstrij- skem ob razstavi Vivat Bäm- bach! Vivat Celje!, ki je bila leta 1992 v obeh omenjenih mestih. Poudarila je tudi, da bodo tisti oblikovalci, ki bodo razstavljaU svoje izdelke v ste- klu na gradu Podsreda, plemi- či stekla, po vzoru francoske akademije. Prva je Janja Lap, dipl. ing. arhitektkure in magistra obli- kovanja. Diplomirala je na ljubljanski arhitekturi. Že med študijem se je zanimala za steklo, zato je šla na podi- plomski študij oblikovanja stekla na londonsko Kraljevo akademijo imietnosti, kjer je magistrirala. Zelo se je uvelja- vila v industrijskem oblikova- nju, sodelovala je na vseh po- membnejših razstavah doma in v svetu, veliko pa se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Leta 1987 so njen laserski stimula- tor postavili v stalno zbirko (Die Neue Sammlung) držav- nega muzeja industrijskega oblikovanja v Münchnu. Njena v Podsredi razstavlje- na dela so iz ciklov Konstruk- ta, vrh otvoritvenega večera pa je bila predstavitev njenega keliha Vivat, ki so ga letos iz- delali v brusilnici Steklarne Rogaška - Dekor Kozje. Ta se- rija vsebuje tri vrste kelüiov iz kristalnega brušenega stekla. Kozjanski park je z omenje- no zbirko na gradu Podsreda dodal zelo dragocen kamenček v mozaiku poznavanja našega kulturnega prostora in njego- ve dediščine, ki se zelo tvorno prepleta s sodobnimi ustvar- jalnimi tokovi in gospodarski- mi ambicijami. Oboje je tudi zajeto v dveh katalogih. Gla- žute na Kozjanskem je napisal zgodovinar Kozjanskega par- ka Jože Rataj, recenzentka in avtorica karte z glažutami in steklarnami na spodnjem šta- jerskem je umetnostna zgodo- vinarka Milena Moškon, uvod- no besedo je prispeval direktor KP Franci Zidar. Besedilo je v nemščino prevedel Henrik Jug, avtorja fotografij sta Franci Zidar in Boris Gaberš- čik, katalog pa je oblikoval Radovan Jenko, kakor tudi ti- stega, ki predstavlja delo Janje Lap. DRAGO MEDVED Nova slika Rudija Španzia Ob počastitvi tridesete obletnice mesta, so v Žalcu pripravili vrsto kulturnih pri- reditev, med katere se uvršča tudi predstavitev najnovejše slike akademskega slikarja Rudija Španzia. Shko si je mogoče ogledati v avU Doma II. slovenskega ta- bora, konec prejšnjega tedna, v petek pa so ob tej priložnosti pripravili tudi slovesnost, na kateri je bila podrobneje pred- stavljena vunetnikova ustvar- jalnost. Rudi Španzl, ki živi v Ljubljani, je sicer rojen v Za- bukovici pri Žalcu in mnoga njegova zgodnejša dela so po- vezana z motivi, s katerimi se je srečeval v otroštvu in mla- dosti prav tu. Po dokončani li- kovni akademiji se je kmalu uspel uvrstiti med vidnejša imena sodobne slovenske umetnosti. Razvil je svoj zna- čilen in razpoznaven slog v grafiki ter slikarstvu, ki te- melji na akademskem realiz- mu v katerega je vnesel speci- fične surrealistične forme. Svoja dela je uspešno predsta- vil že v mnogih domačih in tu- di tujih razstaviščih, širša jav- nost pa ga pozna tudi kot av- torja portretov na naših novih bankovcih. Njegova nova slika, ki je razstavljena v Žalcu, vsebuje mnoge ključne komponente, ki so značilne za njegovo ustvar- janje v zadnjem obdobju. Na platnu velikega formata domi- nira gola ženska figura, ki ima del telesa prekrit z večjim ko- som belega plapolaj očega platna. Ob stoječi ženski so v spodnjem delu horizontalno razvrščeni različni predmeti: steklenica, violina, jabolko, morska školjka. Iz celotne zgradbe slike je razvidno, da kljub temu, da je v ospredju ženski akt, avtor ne izpostav- lja čutnost in zgolj telesno pri- vlačnost motiva. Bolj mu gre za vzpostavitev kompleksnega likovnega organizma v kate- rem ima pomembno vlogo sim- bolika, skozi katero je izraže- na umetnikova estetska širina. BORIS GORUPIČ Retrospektiva Adolfa Mijača Slikar in grafik Adolf Mljač, ki je samostojno razstav- ljal že v šestdesetih letih, je pripravil obsežno retrospek- tivo svojih likovnih del. Od 10. do 24. septembra so na ogled njegova likovna dela v različnih razstaviščih v Celju. V pritličju upravne stavbe Kovinotehne so na ogled olja, v prostorih Razvojnega centra, Zdravstvenega doma, avtosalonih Lada in Ford ter Etola gvaši in pasteli, v Študijski knjižnici pa grafike. O njegovem obsežnem likovnem opusu bomo več poročali v prihodnji številki. D.M. Risba v sliko v Galeriji sodobne umetno- sti v Celju si je od 8. septembra mogoče ogledati razstavo Ma- rija Preglja, ki poteka pod na- slovom Risba v sliko. Marij Pregelj, ki je živel med leti 1913 in 1967 se je že v času pred II. svetovno vojno izobli- koval v zrelo umetniško oseb- nost, njegovo takratno ustvar- janje pa je bilo tesno povezano s skupino Neodvisni. Dela iz tistega časa so izhajala pred- vsem na osnovi barvnega re- alizma, po vojni pa gredo nje- gova raziskovanja v drugo smer. Postanejo bolj fantastič- ne s primesmi severnega ek- spresionizma ter antično arha- ičnimi formami. V središču njegovega zanimanja je člo- vek, katerega pogosto postavi v apokaliptičen kontekst. Mračne podobe njegove umet- nosti so v njegovih delih pri- sotne tudi zaradi njegovega doživljanja vojne, ko je kot ujetnik v taborišču bil priča neizmernim grozotam. Ob emotivnim poudarkom je bil Pregelj tudi zelo pozoren spremljevalec sočasne moder- ne umetnosti in se je v formal- nem pogledu približeval ustvarjalcem kot so Picasso, Bacon in Moore. Razstava Risba v sliko, ki je bila pred tem postavljena tudi v ljubljanski Moderni galeriji, se osredotoča na njegove risbe. Poleg slik, grafik in ilustracij, je Pregelj narisal tudi ogrom- no risb, katerih glavnina je v 123. zvezkih. Delal jih je kot skice oz. osnutke za svoja več- ja dela, iz njih pa je vendarle mogoče videti ključne poudar- ke, ki sestavljajo njegovo ob- sežno likovno ustvarjalnost. Ob razstavi je bila izdana tudi študija Nadje Zgonik, prav ta- ko z naslovom Risba v sliko, v kateri je podana podrobnej- ša in večplastna analiza Preg- ljeve umetnosti. Samo razsta- vo spremljajo še dodatne de- javnosti, tako bo danes ob 20. uri v galeriji Zgonikova pred- stavila svojo knjigo, naslednji četrtek zvečer bodo o slikarju predvajali filme, ki jih je pos- nel Vaško Pregelj. Konec me- seca 29. septembra pa bo pre- davanje o slovenski umetnosti med obema vojnama ter o ob- dobju do konca šestdesetih let s poudarkom na slikarstvu Marija Preglja, gost večera pa bo dr. Milče Komelj. BORIS GORUPIČ Ministrove obUube čeprav je od nedvomno najodličnejše slovenske lite- rarne parade, imenovane Vi- lenica, minilo že več kot te- den dni, si prireditev, ki je letos praznovala svoj deveti rojstni dan in se končno predstavila kot dokaj zrela deklica, katere vrednost bo- mo lahko ocenjevali šele čez nekaj let, zasluži tudi nekaj zapoznele reñeksije. Še več; Vilenica je postregla z neka- terimi dobrotami, katerih sadove bomo lahko užili v bližnji prihodnosti. Gre seveda za nagovor mi- nistra Pelhana, ki je v slabih desetih minutah nasul toliko obljub, da bo zares pravi ču- dež, če mu jih bo uspelo uresničiti vsaj dobro polovi- co. Ampak čudeži se vendar- le dogajajo. Slovenska nogo- metna reprezentanca, ki je presenetila Italijo, je ned- vomno pravi čudež. Tako za Italijane kot za Slovence. Pr- ve so presenetili z nogome- tom, druge pa z upanjem, da Slovenci nismo le narod ne- kih alpskih smučarjev, ki jih itak spoštujejo le v Avstriji in Švici ter Sloveniji, pač pa tudi nogometašev. Naj bo ti- sti A. Tomba še desetkrat olimpijski zmagovalec in petnajstkrat svetovni prvak, zvezda R. Baggia ne bo nič manj sijala, pa čeprav je le drugi nogometaš sveta. No- gomet je pač najpomembnej- ša postranska stvar na tem svetu. In, porečete, kaj vendar imata skupnega nabijanje usnja in literarna parada? Če je nogomet kralj športa in li- teratura kraljica umetnosti, potem je s tem menda pove- dano že vse. Toda zamislite si pesnika, ki bi bil obenem še odličen nogometaš, v vse jezike tega sveta prevajane- ga pesnika in nogometno zvezdo. Nedvomno bi bil to človek, ki bi vrtel kolesja te- ga zavoženega sveta. Toda še nekaj je, kar druži nogomet in literaturo; tako prvi kot druga sta disciplini, ki sodi- ta v vrsto tistih dejavnosti, katerih moč je planetarna. Gre seveda za promocijo. In ravno o tem je govoril tudi Pelhan. O promoviranju Slo. venije skozi prevajanje lite. rature. O inštitutu za knjU ževnost, ki naj bi skrbel zi prevajanje majhnih literatiit s poudarkom na slovenski, katerega lokacija bi bila naj. primernejša v Polhovem Gradcu. Kar je seveda skraj. no nepomembno. Inštitut p¡, je vsekakor dobra ideja јц obljuba, ki zna Pelhana stati celo ministrskega stolčka, če je povsem slučajno ne bi uresničil. Namreč, nov kul- turni model predvideva kat nekaj novosti in med njimi jt tudi sistematično promovi- ranje slovenske kulture in s tem jasno tudi države ozi- roma drugače; tisto, kar so do sedaj počeli posamezniki, naj bi odslej počela država. Slovenska Uteratura/kul- tura je večidel prepuščeni sebi in kot taka povsem ne¡ močna v bitki z drugimi lite- raturami/kulturami. Njed prevajanje pa je bilo v glavi nem omejeno na kakšne za- nesenjake, ki jim je slovensB jezik tako ali drugače prira- sel k srcu. Raznorazni sklad tipa V. Bartol, ki je pospeše no skrbel za prevajanje ztí sti tiste literature, ki se à zapisala »mladi slovenski S-, taraturi«, so seveda odigm¡ svojo vlogo, toda to so »klici vpijočega v puščavi*^ In inštitut, kakršnega паЦ obljublja minister Pelham seveda ne bo rešil vseh pro blemov v zvezi s preval njem slovenske literatim v tuje jezike (končno nai primanjkuje tudi prevodi iz velikih literatur v sloveia čino !), bo pa prvi korak k ä stematičnemu prodirali} slovenske besede v svet. In \ je ta trenutek najpomemh nejše. št. 7 - 15.septeml)er 1994 rti v \ Umrl je Adi v teh dneh sta minili dve leti, odkar sem imela prilož- nost in čast, da spoznam Adija Arzenška, ne le kot velikega umetnika, ampak tudi kot človeka v najbolj jahtnem pomenu besede. Dolge ure sva besedovala in se sprehajala skozi njegov čas, da bi nastal časopis, Slikar- jeva Petica, posvečena Adijevi šestdesetletnici življenja in razstavi, retrospektivi njegovih del ob tem jubileju, panes, natanko dve leti pozneje, pišem spet o Adiju, pa jiti prav dojeti ne morem, da ga ni več. Sicer pa, umet- niki nikoli ne umrejo. Če so bili res pravi. In Adi je to bil; imetnik z dušo, srcem in telesom. Bil je garač in bil je sanjač, pa trmast in muhast je znal biti; tudi še potem, ko se mu je predlansko poletje srce prvikrat resno uprlo in mu sporočilo, da mu mora dati počitka. Adi pa je ubogal svoje srce samo takrat, ko je šlo za umetnost, za ustvarjanje, za sanje in vizije, ki jih je upodabljal. »V fazi, ko nisem ustvarjalen, me zgrabi paničen strah, da bo tako ostalo za vedno,« mi je pred dvema letoma zaupal in najbrž želel s tem opravičiti svojo umetniško visokoproduktivnost. Kljub temu, da se je zavedal svoje cene, ga je venomer gnala sla po potrje- vanju, po kosanju s samim seboj. Je morda slutil, da mu življenja nit ni prav na dolgo odmerjena? Drugače si ni mogoče razlagati njegovih že kar vročičnih umetniških iskanj prav v njegovih zadnjih letih življenja, ko je bil razpet med domačo Dobrišo vasjo in Savinjsko dolino ter med Švico, kjer je nastal njegov umetniško nmbolj dovršen in izjemen opus gravur v zlatu in srebru. Svico je imel rad, tam je v zadnjem obdobju največ ustvaril, Švica pa je tudi tista, ki ga je kot umetnika povzdignila na Parnas, mnogo prej, kot je bila to pripravljena storiti njegova rodna Slovenija. Je pa zadnja leta vse težje odhajal v tujino in se vse raje in vedno bolj pogosto vračal domov: med svoje najdražje in med prijatelje. Adi je odšel, umetnik je ostal. Ostale so njegove ptice, mistične slike, bajeslovna bitja, prikazni, sanjske podobo... »VoliUo oanjam. Mojc alike ao reprodukcije sanj,« je nekoč rekel Adi. Pride dan, ko sanj ni več... MARJELA AGREŽ ikološki prispevek v oblikovanju k) zasvojenosti smo se že adili, da kupujemo doma a tujem stvari, ki nam jih ijajo in tržijo v plastični etični) ali kovinski emba- ^olj ko je stvar pomemb- í draga, več plastike kupi- iraven, ki pa je sama kot I neuporabna in prejkoslej ta v smetnjaku in kasneje mažuje okolje. lajbrž je podobno razmi- tudi Andrej Cimerman, ktor Zlatarne Aurodent, P, ki je »vtaknil« dragoce- žlahtno dentalno zlitino ilatneni mošnjiček, tega pa Seni, ročno izdelani zaboj- (na sliki). Vse priznanje jovi ideji. Skrinjica je vsa dpadnega lesa. ikovno oblikovanje skri- njice je izjemno preprosto, z enostavnimi, vendar urejeni- mi likovnimi prvinami. Skrat- ka: lep izdelek, ki bo osvajal tudi na mednarodnem tržišču. Prijetno me je presenetil in hkrati navdušil embalažni iz- delek, po načelu: majhno je le- po, ko sem ga kot strokovni uporabnik prvič držal v roki. Vzbudili so se mi oblikovni vtisi z mnogimi asociacijami: od piratskih skritih zakladov do skrinje v Tavčarjevi Visoški kroniki... Prepričan sem, da je primeren za -vsak likovni okus. Mislim, da je vredno opozo- riti na navidezno droben dose- žek in to zapisati, kajti ekolo- ška ideja, likovna izvedba in uporabnost se združujejo v mozaičnem kamenčku za graditev celostne podobe mo- zaika: likovno oblikovanje in ekologija. Opisani primer naj bi bil zgled, ki bi vzpodbujal tudi druge, predvsem mlade ustvarjalce najrazličnejših strok v težnji za ekološkim in lepim oblikovanjem. R. SEDEJ aninska roža v Žalcu ^pereto, Planinska roža, izpod peresa Radovana Gobca, bodo po 22. letih ponovno uprizorili 'alcu. Več kot stočlanski ansambel se že več mesecev pripravlja na prendero, ki bo 16. '«mbra ob 20. uri, v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Prva repriza bo 19. septembra ob druga pa prav tako ob 20. uri, 23. septembra, '^iser operete je Iztok Valič, dirigent Franci Rizmal, sodeluje mešani pevski zbor KUD Wa Žalec, plesna skupina in Celjski godalni orkester. Kot so povedali, bo število repriz 'isno od zanimanja obiskovalcev. Tokrat bodo s pomočjo turističnih agencij organizirali tudi iz drugih krajev Slovenije, saj jim želijo ob tej priložnosti pokazati tudi druge i^ïiivosti mesta Žalec, ki v tem času proslavlja 100-letnico turizma in 30-letnico mesta. Na t Skupina nastopajočih v eni izmed zadnjih vaj za opereto Planinska roža. ' ^ T. TAVČAR Slikarji v Mozaiku Letos je celjska galerija Mo- zaik že drugič pripravila sli- karsko kolonijo, na kateri je sodelovalo enajst slikarjev, njihova nastala dela pa si v teh dneh lahko ogledamo v pro- storih iste galerije. Kolonija je potekala v času od 5. do 9. septembra, slikarji pa so ustvarjali v dveh slikovi- tih okoljih, v Celju ter v Bra- slovčah. K sodelovanju so pri- tegnili tudi slikarje iz tujine, Ismar Mujezinovič ter Narcis Kantardžič sta prišla iz Bosne in Hercegovine, Duro Mlina- rec iz Hrvaške in iz Nemčije Willy Hengstermann. Največ pa je bilo domačih umetnikov in sicer Darinka Pavletič-Lo- rečak, Jože Tisnikar, Milan Todič, Viktor Šest, Jože Kotar, Stane Žerko in Džemal Djo- kovič. Prisotni slikarji, ki prihaja- jo iz različnih okolij, in so med sabo ločeni tudi generacijsko, delujejo v raznih ustvarjalnih shemaJi, zato se tudi njihova razstavljena dela med samo bistveno razlikujejo navkljub temu, da jih je združeval isti prostor pri nastajanju slik. Sledili so predvsem svojim kreativnim pobudam in med njimi je mogoče postaviti predvsem ločnico, ki jih raz- mejuje kot krajinarje oziroma figuralike. Večji del slikarjev je sledil vzpodbudam, ki so jih dobili neposredno iz danega okolja v katerem je potekala kolonija in v slikah so prika- zali vedute, kjer je prikazano Celje s svojimi znamenitimi predeli. Pogosti so tudi manj opazni prizori, ki jih je mogoče najti v obrobju a so za slikarje pogosto zanimivi, še posebej če so bogati z naravnimi moti- vi. Štirje ustvarjalci, Tisnikar, Mujezinovič, Todič in Šest pa so ostali zvesti svoji figuralni usmeritvi in so na koloniji ustvarili portrete, figure in ak- te, v katerih ni tako opazna neposredna povezanost z pro- gramom kolonije, temveč bolj stopa v ospredje kontinuiteta z njihovim dosedanjim ustvar- janjem, kar pa celotno razsta- vo na zanimiv način dopol- njuje. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču bodo v soboto ob 19.30, uprizorili predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v režiji Vita Tauferja. Na Glavnem trgu v Celju bo v soboto ob 20.30, nastopilo gledališče Ane Monro iz Ljubljane, s poulično predstavo Vitezi. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert flavtistke Mateje Zupan in harfistke Nicolette Sanzin. V Kristalni dvorani Zdravilišča bo v ponedeljek ob 20. uri, koncert Ljubljanskega okteta, ki ga vodi Igor Švara. V Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri, v petek ob 20. uri, premiera operete Planinska roža, v izvedbi DPD Svoboda Žalec, v režiji Iztoka Valiča. Ponovitvi bosta v soboto in ponede- ljek ob 20. uri. V cerkvi Sv. Jakoba v Galiciji bo v nedeljo ob 19. uri, koncert sakralnih in drugih pesmi Mešanega komornega zbora iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac. V dvorani pod Celjskim stropom bo v sredo ob 20. uri, klasični koncert Al Capone Štrajh tria. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju si lahko do 3. oktobra ogledate razstavo akrilov Igorja Kregarja. V Galeriji sodobne umetnosti v Mestnem gradu v Celju si lahko ogledate razstavo Marija Preglja z naslovom Risba V sllko. Drevi ob 20. uri, bodo gostje večera: Nadja Zgonik, avtorica knjige, Igor Zabel, urednik edicije Mars in Nela Malečkar, moderatorka. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo danes in jutri še na ogled razstava likovnih del Dane Kočice iz Rogaške Slatine. V prostorih Interkontrakta si lahko ogledate razstavo likovnih izdelkov, ki so nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem krožku osnovne šole Glazija, pod vodstvom Zdenke Vrečko. V galeriji Mozaik bo do 23. septembra, na ogled razstava z naslovom »Mozaikova slikarska kolonija MOS 94«. V avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo do 23. sep- tembra, na ogled razstava slikarskih del likovnika Ignaca Požlepa iz Loč. V hotelu Evropa v Celju bo do konca septembra samostojno razstavljal likovna dela Vlado-Ver Renčelj. V hotelu Merx in butiku Steklar bo do konca meseca septembra, razstavljala slike Alica Javšnik. Retrospektivna slikarska razstava Adolfa Mljača bo do 24. septembra na ogled v avli Razvojnega centra, avtosalonu Ford Lada, avli podjetja Etol, avli študijske knjižnice in avli Zdrav- stvenega doma v Celju. V Likovnem salonu v Celju bo do ponedeljka odprta razstava nakita oblikovalke Lare Bohinc. Union od 15. do 21.9. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Kre- menčkovi, ob 20.30 ameriški film Dežela senc; Mali Union od 15. do 21.9. ob 20. uri an- gleški film Na zahod; Metro- pol od 15. do 21.9. ob 16.30, 18.45 in 21. uri ameriški film Piš; Dom od 15. do 21.9. ob 18. uri ameriški film Vrnitev ča- rovnic, ob 20. uri pa ameriški füm Madi Američani. Kino Rogaška Slatina 16. in 17.9. ob 18. in 20. uri ameriški film Glej, kdo se zdaj oglaša. Kino Žalec 18.9. ob 18. in 20.15 ameriški film Ostanki dneva. Kino Dobrna 18.9. ob 19. uri ameriški film Policaj z Beverly Hillsa III. Na Mestnem trgu v Žalcu bodo v soboto ob 10. uri, odprli mestni vodnjak, po idejnem osnutku Dareta Zavška. V letnem gledališču Limberk v Grižah bo v nedeljo ob 15. uri, deveta revija Zlate citre. V dvorani zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19. uri, celovečerni koncert Folklorne skupine Prosvetne- ga društva Kajuh Dobrna, ki jo vodi Marica Pasarič, s pred- stavitvijo novih narodnih noš in podelitvijo jubilejnih Ma- roltovih značk. Sodelovali bo- do tudi: kvartet Vigred iz Do- brne, ženski oktet Skladate- ljev Ipavcev iz Šentjurja, Mo- ški pevski zbor PD Kajuh iz Dobrne in Mešani pevski zbor Zdravilišča Dobrna. št. 7 - 15.septeml)er 1994 l'I Praznik mestne skupnosti Žalec v počastitev П. slovenskega tabora, ki je potekal v Žalcu 6. septembra 1886, praznuje mestna skupnost Žalec svoj praznik. Osrednja slovesnost, ki je sovpadala s 100-letnico turizma in 30-letnico mesta Žalec, so pripravili na slav- nostni seji mestne skupnosti, združeni s koncertom Savinj- skega okteta, ki te dni praznu- je petnajstletnico uspešnega delovanja, izdal pa je tudi pr- vo samostojno kaseto. _ Na slavnostnem koncertu je Savinjski oktet, katerega umetniški vodja je Milan Les- jak, zapel štirinajst pesmi, na- stop pa je z izbrano besedo do- polnila Anka Krčmar. Pevcem okteta in umetniškemu vodji so podelili zlata Gallusova od- ličja. Zaslužne krajane pa so po- častili s priznanji in plaketami mestne skupnosti Žalec. Priz- nanja so prejeli: Marko Flajs, Jože Medved in Ivan Zupane, plakete pa Jožica Ocvirk, Jože Rupar, Savinjski oktet in Žup- nijski urad Žalec. O delu mestne skupnosti od ! anskega do letošnjega prazni- a je spregovoril predsednik mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik. Poudaril je, da so kljub pomanjkanju denarja asfaltirali tri odseke cest v dolžini 2 km, obnovili poko- pališče, športni in mestni park ter nekaj pročelij starega mestnega jedra, opravili pa so še nekaj manjših del. V počastitev jubilejev bo ju- tri, v petek, ob 20. uri v Domu П. slovenskega tabora premi- era operete Planinska roža, v soboto ob 10. lui pa bodo na Mestnem trgu odprli mestni vodnjak. Predsednik Turistič- ne zveze Slovenije dr. Marjan Rožič bo ob tej priložnosti žal- skim turističnim delavcem izročil najvišje priznanje TZ Slovenije. T. TAVČAR Predsednik skupščine mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik podeljuje plaketo prodekanu Viktorju Arbu iz župnijskega urada Zalee. Župnijski urad Žalec je prejel plaketo mestne sktwnosti za izredno skrb pri obnovitvi sakralnih objektov v Žalcu. V zadnjem obdobju so s pomočjo vernikov obnovili župnijski* rfirkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Kancijana na pokopa- lišču in poslopje župnJšča. REKLI SO Ivan Krašovec, pred- sednik KS Griže: »Ob le- tošnjem krajevnem praz- niku v naši krajevni skupnosti nismo načrto- vali kakšnih posebnih slovesnosti. Vseeno smo pripravili srečanje starej- ših krajanov, starih se- demdeset let in več, ter rokometni tumir genera- cij. V letu dni smo bili zelo delovni na komunal- nem področju. Moderni- zirali smo več krajevnih cest, na Hom v dolžini 1100 m, na Lurd in pod Lurdom v dolžini 600 ш, krajši odsek Bezovnik in z novo asfaltno prevleko preplastili igrišče pri os- novni šoli Griže ter opra- vili še več manjših vzdr- ževalnih del.« T. TAVČAR Mestni vodnjaic v Žalcu Žalec bo konec tega tedna spremenil in polepšal svojo podobo. Na ploščadi Mestnega trga oziroma pred stavbo Ban- ke Celje bodo namreč v soboto ob desetih odprli mestni vod- njak. Avtorja mestnega vod- njaka sta domačina Dare Zav- šek in Rasti Tratnik. S posta- vitvijo vodnjaka bodo v Žalcu med drugim proslavili tudi stoti jubilej žalskega turistič- nega društva, ki sodi med naj- starejša turistična društva v Sloveniji. Ш V škofji vasi najboljša Oplotnica in Štreklovec Gasilsko društvo Škofja vas je pripravilo že 18. mednarod- no tekmovanje gasilskih enot za prehodni pokal, za katerega so se letos prvič piomerile tudi gasilke. Nastopilo je pet žen- skih desetin, med katerimi je zmagala Oplotnica pred Pre- valjami, Vuhredom, Hajdoša- mi in Vojnikom. V moški kon- kurenci se je pomerilo trinajst desetin, zmagah pa so gasilci iz Štreklovca z Dolenjske pred Prožinsko vasjo. Slovenskimi Konjicami, Ravnami na Koro- škem, Slovensko Bistrico in ostalimi. Med veterani so na- stopili samo gasilci iz Varaž- dina. TV O sladkorni bolezni v Rečici Krajevna organizacija Rde- čega križa iz Rečice pri La- škem je pripravila predava- njeo vzrokih za nastanek slad- korne bolezni, bolezni sami in ukrepih ter zdravljenju. Pre- daval bo dr. Marko Ratej iz Zdravstvenega doma Laško in to v nedeljo, 18. septembra ob 15. uri, v Sindikalnem domu v Rečici pri Laškem. V.M. I t Študenti in bančno poslovanje študentska oi^anizacija Univerze v Ljubljani je te dni izdala brošuro z naslo- vom Bančno poslovanje za študente. Brošura je sad pol- letnega dela na projektu »Bankomat kartica«, ki so ga ustanovili s ciljem izboljša- nja kvalitete bančnih stori- tev za študente-komitente. Zajema ponudbe posamez- nih bank, pogoje poslovanja, jamstva in sankcije, dodatno ponudbo in poslovne enote, kjer lahko študentje poslu- jejo. Na pobudo Studentske Organizacije Univerze je od 32. slovenskih bančnih orga- nizacij k projektu pristopilo 19 bank. S tem pa so tudi uresničili namen, da bi vsak študent lahko odprl svoj te- koči račun in posloval z vse- mi pripadajočimi mu instru- menti. Tekoči račun tako za- menjuje hranilno knjižico. Če se študent dogovori na banki, so na Zavodu za za- poslovanje dolžni nakazova- ti republiško štipendijo na študentov tekoči račun. Vo- dja projekta Sergej Požar tu- di svetuje: »Če študent pre- jema kadrovsko štipendijo ali pa dela preko študentske- ga servisa, lahko vztraja, da se mu štipendija oz. honorar nakazuje na pred tem usta- novljeni tekoči račun.« Na celjskem področju nu- dijo študentom poslovEuije naslednje banke: LB Koro- ška banka, LB Splošna ban- ka Velenje, A-banka, SKB banka, Komercialna banka Triglav d.d. in Poštna banka Slovenije. Več informacij o študent- skem bančnem poslovanju lahko študentje dobijo v bankah oz. kupijo brošuro Bančno poslovanje za štu- dente na INFO točkah Štu- dentske organizacije univer- ze v Ljubljani. SIMONA BRGLEZ Spoznajmo epilepsijo* Liga proti epilepsiji pri- pravlja v petek, 23. septembra, ob 18. uri v stranski dvorani Narodnega doma v Celju pre- davanje o tej bolezni. Liga proti epilepsiji deluje v Sloveniji že več kot deset let, v zadnjih petih letih pa je svo- jo dejavnost okrepila pred- vsem z ustanavljanjem skupin za samopomoč. V Kopru, Novi Gorici in Kranju že delujejo, v Slovenj Gradcu in v Celju pa jih ustanavljajo. Liga nudi svojim članom pomoč pri spre- jemanju drugačnosti, poleg te- ga pa je njen glavni cilj sezna- niti čim širši krog ljudi z epi- lepsijo in s tem zmanjšati predsodke do ljudi s top bolez- nijo. »Kako se soočamo z drugač- nostjo pri ljudeh? Nas razne bolečine in bolezni zbUžujejo oddaljujejo ali pa puščaj^ zgolj ravnodušne? Ste se ц srečali z epilepsijo? Na ta podobna vprašanja bodo sku. šali odgovoriti strokovnjaki tij predavanju v Celju. Ob priinç. rib in s pomočjo filmov naj bi spoznali, da moramo znatj vsakdanjost sprejemati јђ z njo živeti,« so zapisali tia plakate, s katerimi vabijo na predavanje. Pričakujejo predJ vsem svojce, prijatelje, znance in vse druge, Id se srečujejo z ljudmi z epilepsijo. »Ob bolj. šem poznavanju bomo morda imeli ljudje z epilepsijo manj težav že v šolah, pri zaposlo.' vanju in v življenju sploh,,' upa ena izmed organizatoric predavanja v Celju Mojca Ko. dnin. MBP Prva knjiga o ortopediji v Salonu Zdravilišča Laško so pripravili predstavitev pr- vega učbenika o ortopediji, ki ga je napisal prof. dr. France Srakar. O avtorju, ki je poma- gal pri ustanavljanju ortoped- skega oddelka v celjski bolniš- nici, je govoril primarij dr. Vili Vengust. Pohvalil je njegovo delo, pi- sano v klenem in izbranem ter razumljivem slovenskem jezi- ku. Kniigc Ortopedija bodo zlasti veseli študentje medici- ne in specializanti. Doslej je bila na voljo večinoma samo tuja literatura. Dr. Srakar je spregovoril o nastanku svoje- ga dela, katerega zametki se- gajo dvajset let nazaj, ko je dal pobudo za takšen učbenik drj Brecelj. Potem je vse skupa) zastalo, kasneje pa so se dr.' Srakarju pridružili nekateri' sodelavci, ki pa so vsi po vrsti' opuščali sodelovanje, tako da' je avtor delo končal sam. KnjiJ ga obsega preko 300 strani,' v njej pa je 199 fotografij in različnih skic, ki nazorno pri- kazujejo posamezne zapletew probleme ortopedije. 2№avilišče Laško se je t» krat izkazalo kot dober gosti» tel j, kar ]e dr. ärakar poseu« ugodno ocenil, sodelovalo {j je tudi pri izdaji knjige. Pre- stavitve so se udeležili številni zdravniki, zdravnice in fizi- oterapevti. T.VRABL Cerkev sv. Florjana ponovno blagoslovljena 8. septembra je bila ponovno blagoslovljena cerkvica sv. Florjana v Šeneku na Polzeli in po več kot petdesetih letih je búa v njej tudi maša. Kljub temu, da se je v preteklem obdobju s to cerkvijo marsikaj dogajalo (več let je bila pralnica), so jo krajam v sodelovanju z domačim župni- kom Jožetom Kovačcem, domom upokojencev in krajevno skupnostjo usposobili za bogoslužje. Po predlogih in načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju bodo obnovo cerkvice nadalje- vali. Cerkvico sv. Florjana je blagoslovil prodekan Viktor . Arh iz Žalca, somaševanje je ob asistenci prodekana in domačega župnika vodil Janez Bračvm, ki se je letos upo- kojU in živi v domu upokojencev v Šeneku na Polzeli. Od mariborskega škofa dr. ïYanca Krambergerja je prejel listino o imenovanju za kurata, hišnega duhovnika v domu upokojencev na Polzeli. T. TAVČAR Škorpijon med gobami S škorpijoni ni dobro gob jesti, je verjetno ugotavljal Norbert Salobir iz Celja, ko je odkril nepovabljenega gosta. Komaj centimeter velik nepridiprav se je skrival med gobami, kuplje- nimi na celjski tržnici. Nauk zgodbe je, da je treba po gobe v bližnje gozdove, ne pa na tržnico. Je namreč bolj varno. Po vročem poletju, kakršnega smo imeli letos, pa tudi škorpioni v naših krajih bojda niso nobena posebna redkost. Foto: SHERPA Majcen, a »možat« Dedek na sliki res ni veUk, le dober palec meri, a se je zarsj njegove žgečkljive nenavadnosti na njem ustavil pogled goba^ Milice Djakovič iz Drapšinove 5b v Celju, ko se je sredino so^ spuščalo za visoke gore v daljavi in je svežina gozdov ob Ši^^ tinskem jezeru navdihnila najditeljico in njenega soproga, kij se tam sprehajala. Domišljija narave ju je tako prevzela, da^ najdenčka želela pokazati tudi drugim, in tako je nastal posnetek. . SHERPA PBi^ št. 7 - 15.septeml)er 1994 5 lismo lovci na žige središču Cella oglasna omarica planincev Ojstrice ^¡inbol Savinjskih Alp, Oj- so si izbrali za novo ime ipinci, ki so svojo ljubezen ^ planin prej uresničevali деги, potem so se odprli ^ven in razširili svoje vrste Ulerxom, Komunalo, ZŠAM, jpišnico in Cestnim podjet- ,, od koder je tudi novi gdsednik društva Vili Ven- sicer direktor Strojev in liievanja. ,Zdaj smo nekakšno firm- j društvo,« pravi Vili Ven- ¡t, sam že dolgo vrsto let ,dušen planinec in ljubitelj fave. Okoli 250 članov ima iiiinsko društvo Ojstrica, in ljudi, ki radi hodijo v hribe Id se čez teden srečujejo na slovnem, ob koncu tedna pa ljubiteljskem področju, obivamo se v Cetisu, kjer ^o svoje prostore in kjer nam tudi natisnili koledar- I s programom izletov. Kar jko se jih je že nabralo em letu, nekaj lepih planin- btur nas še čaka. Predvsem ram poudariti, da nismo d na žige, ampak v prvi vr- Ijubitelji slovenskih gora. em vidimo smisel in cilj na- ja planinstva«, pravi Ven- st. Da bi bili člani društva bolje obveščeni o rednih aktivno- stih, so pred dnevi na vogal pri trgovini Moda obesili omarico z obvestili in fotografijami. To okno v planine je že pritegnilo pozornost Celjanov, ki imajo radi izlete v gore, pravijo pla- ninci Ojstrice in zatrjujejo, da bodo tudi v prihodnje živeli v sožitju z naravo in poskušali čim bolj osveščati ljudi, ki si- cer zaidejo v planine, a pušča- jo za seboj odpadke ali pa odi- dejo na pot neprimerno oble- čeni in obuti ter tako povzro- čajo preglavice sebi in drugim. »Pa tudi satelitske vremenske napovedi so v zadnjem času tako točne, da planinca ne bi smelo presenetiti slabo vreme v gorah. Bolje se je odpovedati izletu kot tvegati,« opozarja izkušeni planinec Vili Ven- gust. Planinci Ojstrice se lotevajo tudi čistilnih akcij, saj jim še malo ni vseeno, kakšne so naše gore in planinske poti. Urejajo Zerdonerjevo planinsko pot med Košnico in Libojami, ki se imenuje po njihovem najsta- rejšem članu. »To je zelo lepa, markirana pot za dobre štiri ure hoje, vodi po vrheh Treme- rij do Slovnika, kjer je sprav- ljen tudi žig. Z višine okoli 500 metrov je lep razgled do Liboj, pot nazaj pa je enako zanimiva in bi jo šlo jemati kot alterna- tivno nedeljsko pot na Celjsko kočo. Med potjo so številne na- ravne znamenitosti, kot na primer kraška jama, kjer je po legendi menda skrit tremerski zaklad...« Do konca leta čaka planince Ojstrice še nekaj zanimivih planinskih poti, decembra pa na Gorah občni zbor, kjer bo- do sestavili nov program ak- tivnosti in seveda pri tem upo- . števali želje članov. MATEJA PODJED Rože namesto avtomobila Pred leti, ko so načrtovali gradnjo mozirske obvoznice, je bil eden izmed argumentov za gradnjo pomanjkanje parkirnega prostora v centru Mozirja. Trško središče je bilo namreč nenehno natlačeno z osebnimi avtomobili, prostih parkir- nih mest ni bilo na voljo, avtobusi so stali skoraj sredi ceste. S pomočjo obvoznice in nove avtobusne postaje naj bi bilo v Mozirju vse drugače. Res je bilo vse drugače, vendar le nekaj časa. Sedaj pa mozirski ljubitelji cvetja vse bolj skrbijo za okras trga - na prostorih, ki naj bi bili namenjeni za parkiranje avtomobilov, raste vse več cvetličnih lončkov in korit z rožami. Tisti, ki prihajajo v Mozirje po opravkih in bi radi brez težav parkirali, pa preklinjajo, kot so pred leti. US Klic v stisici V Zdravstvenem domu Celje se bo 20. septembra ob 16. uri pričel uvodni seminar za svetovalce, ki so zainteresi- rani za sodelovanje pri »Klicu v stiski«. Seminar bo obsegal različne teme, povezane z duševno stisko. Obdelane bodo teme: krizno stanje in pomoč v krizi, osnove psihopatologije, bolezni odvisnosti, osnove logoterapevtske tehnike, osnove realitetne psihoterapije, dnižina in kriza, mladostnik in kriza, »tretje« življenjsko obdobje, socialna problematika in osnove socialne zako- nodaje, duhovna dimenzija človeka in predstavitev dela )ri telefonu za pomoč v stiski. Seminar bo potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do ;8.30 v obliki predavanj in učnih delavnic. Udeležba je Irezplačna, pridejo pa lahko vsi, ki jih takšno delo zanima A imajo končano štiriletno srednjo šolo. Prijavite se lahko la telefon 063-9781 vsak dan od 15. do 22. ure ali eno uro pred pričetkom seminarja. DS re brez meja v »atomski« vodi I v kampu zdravilišča Atomske toplice bodo v soboto, 17. tembra, ob 15. uri pripravili Igre v topli vodi. .* f olimpijskem bazenu bodo nastopile vse sloveriske ekipe, ki sodelovale na letošnjih Igrah brez meja. Ajdovščina, Bled, oal ob Soči, Krško, Ljubljana, Ljutomer, Mengeš, Nova lica, Podčetrtek in Rogaška Slatina so letos zastopali Slove- li in ekipe vseh teh krajev bodo svoje moči pomerile v šestih ih, ki jih pripravljajo v Atomskih toplicah. Sodniški zbor lo sestavljali Slavko Bratuša, Miroslav Cerar, Ivo Daneu in oko Lorger. TV Slovenija bo igre posnela za oddajo Nedelj- 60. Vstopnina za odrasle bo 300 SIT, za otroke pa 200 SIT. feditev bo ob vsakem vremenu. DS Kdo bo postavljal panoje? Kar enajst podjetij je želelo z Vfelenjsko občino skleniti pogodbo o postavljanju reklamnih panojev ob cestah, uli- cah in trgih na območju občine. Izvršni svet je vloge pregledal in ocenil, da bi bilo najprimernejše ljubljansko Podjetje Metropolis Media, kljub temu pa se je vlada ®dločila za javni razpis. Dogovorili so se, da bodo do naslednje seje pripravili odlok o plakatiranju in postavljanju panojev v občini, jotili pa se bodo tudi projekta označevanja ulic, kar bi koristilo tako domačinom kot turistom. KL Cerkniški in Ribniško pianinski poti Winsko društvo Zlatarne Celje ima v drugi polovici sep- '^a pripravljena dva izleta. Prvi bo v soboto, 17. septembra, ^ uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, odpra- 'Pa se bodo po Cerkniški planinski in poštarski jamarski |j Ogledali si boste tudi Veliki naravni most in slikovit, 'ižno 200 m dolg kanjon v Rakovem Škocjanu. ^boto, 24., in nedeljo, 25. septembra, pa bodo organizirali po Ribniški planinski poti z ogledom Francetove jame in "^Tentera jame. Na pot se bodo odpravili v soboto ob 5. uri ^bnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Prijavite se lahko ■^lefonsko številko 35-359. MM Odvodnjavanje plazu ne bo ustavilo Macesnikov plaz v Podolše- vi nad Solčavo je zaradi veli- kih /limenzij ena največjih te- žav v mozirski občini. Trenut- no plaz že odvodnjavajo, dela naj bi trajala do začetka okto- bra, vendar s tem plaz še ne bo ustavljen. Letos naj bi na Macesniko- vem plazu poskrbeli predvsem za vodo. S pomočjo kanalov naj bi izločili površinske vode, s približno tretjine plazu bodo odvedli vodo izven plazovitega območja, večjo količino vode pa naj bi z globinsko drenažo odstranili tudi iz notranjosti plazu. Vrednost vseh teh del, vključno z občasnimi sanaci- jami ceste, ocenjujejo na 40 milijonov tolarjev. Za letos je tako predvideno samo odvod- njavanje, nato pa bodo plaz opazovali._ Tudi za drugo težavo v mozir- ski občini, cesto Ljubno-Luče, naj bi občinski predstavniki v tem tednu izvedeli, če se bo država držala načrta in pri- hodnje leto ponovno prispeva- la sredstva za sanacijo. Za le- tos so dela na cesti končana. Še v tem tednu bodo pred- stavniki občine Mozirje izve- deli, kolikšen delež bo k sana- ciji Macesnikovega plazu pri- maknila država, saj so projekt sanacije prijavili na Ministr- stvu za okolje in prostor. Tu gre za dodatna sredstva pri fi- nančni izravnavi občin v po- stavki za elementarne nesreče v občinah. Gre za nesreče, ki so takšne narave, da jim v po- sameznih občinah niso kos, predvsem pa naj bi poskrbeli za urejanje plazov. Zaradi te- ga v mozirski občini računajo, da bo država pristala na sofi- nanciranje sanacije Macesni- kovega plazu, vendar pa ostaja dejstvo, da bo do dokončne sa- nacije minilo še kar nekaj časa in da bodo ljudje v odmaknje- nih predelih nad Solčavo še naprej na milost in nemilost prepuščeni naravi. URŠKA SELIŠNIK Domačini, ki so vezani na cesto preko Macesnikovega plazu, se bojijo jesenskega dežja, zaradi katerega postane cesta neptevozna. V mozirski občini pravijo, da bodo poskrbeli, da bo cesta vsaj za silo prevozna. Osemletka na Rečici Popolna osemletka na Rečici da ali ne? Verjetno da, saj so jo predstavniki mozirske občine skupaj s telovadnico v Mozirju že prijavili na natečaj objektov, ki se bodo v obdobju 1995-1999 gradili iz šolskega tolarja. Za šolo na Rečici še vedno ni točno znan način financiranja, približen razrez naj bi določili v tem tednu. Stroški gradnje bodoče šole so ocenjeni na 360 milijonov tolarjev, od tega naj bi približno 45 odstotkov prispevala republika iz šolskega tolarja, ostalo pa naj bi zbrali v sedanji občini Mozirje in v KS Rečica. Finančni zalogaj je seveda ogromen, v mozirskem izvršnem svetu pa se že ubadajo s pripravo predloga, kako naj bi pri gradnji osemletke sodelovale sedanja oziroma bodoče občine. Seveda pa je dobrodošlo dejstvo, da so se s predstavniki mari- borske škofije že dogovorili, da bo šola stala na njihovi zemlji. US Ločeno zbiranje odpadkov Izvršni svet velenjske občine se je odločil za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ob- močju občine. Pogodbo so sklenili s Podjetjem za ureja- nje prostora kot izvajalcem in Saubermacher Sud d.o.o kot podizvajalcem. V mestnih skupnostih so predvideni projekt že preizku- sili. Ker se je dobro obnesel, so z omenjenima izvajalcema sklenili dogovor, ki ju obvezu- je, da bosta prevzemala in od- važala gospodinjske odpadke, gospodinjskim podobne indu- strijske odpadke, kosovne od- padke in odpadke iz javnih zgradb. Skrbela naj bi tudi za stalen razvoj tehnologije rav- nanja z odpadki in v skladu z razvojem stroke, ki zahteva okolju prijaznejše odstranje- vanje odpadkov, delovala ta- ko, kot zahtevajo evropski standardi. Projekta, ki torej predvideva ločeno odlaganje stekla, papirja in drugih se- kundarnih surovin, se bodo v Velenju lotili postopoma. KL Strokovno srečanje kirurških sester Zbornica zdravstvene nege Slovenije ter Sekcija kirur- ških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slove- nije pripravlja 22. in 23. septembra v Celju strokovno srečanje. Slovenske kirurške medicinske sestre in zdravstveni tehniki bodo s pomočjo strokovnjakov prvi dan obširno spregovorili o oskrbi poškodb skeleta v rastni dobi, o upo- rabi zunanjega fikasaterja pri poškodbah skeleta, o odpr- tih poškodbah roke in oskrbi bolniških oddelkov s steril- nim materialom. Ogledali si bodo tudi celjsko bolnišnico. Drugi dan srečanja bodo namenili temam o prijazni bol- nišnici oziroma dobrih medsebojnih odnosih, nemalignim obolenjem grla ter kirurškemu zdravljenju obolenj želodca in dieti po operativnem posegu. MBP št. 7 - 15.septeml)er 1994 lu Rad imam inovacije Matija Deželak je dolgoletni naročnik Novega tednika. Če- prav je star že 78 let, ni nikoli brez dela, saj pravi, da se mora človek vedno gibati in uporab- ljati um, sicer zastane. Takšen je njegov moto in se ga tudi drži. V življenju se je ukvarjal z marsičem. Imel je veliko izvirnih idej in jih tudi uresničil. Tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Nikoli pa ni dobil na- grade ali pohvale zanje. Bil je kovač. Zaposlil se je pri 17. letih, ko je tudi odšel od doma. Za kovača se je učil naj- prej v Celju, potem pa v Tr- novljah. V Celju je imel zelo strogega gospodarja, ki je pre- tepal vajence z vrvjo ah s kla- divom. »Vajenec je bil včasih zelo malo vreden, vsak si je lahko vanj čevlje obrisal,« pravi Matija. Vajenci so bili pogosto lačni. Potem, ko se je učil v Tmovljah, je bilo druga- če. Gospodar je bil dober člo- vek, pri njem kruh ni bil za- klenjen. Matija je starše izgubil, ko je bil star osem let. Gospodar je postal njegov brat. Oče je bil dvakrat poročen in imel sku- paj 14 otrok. Ko se je rodil Matija, je bil njegov oče star 70 let. Danes ni nihče od otrok več živ, samo Matija. Leta 1946 se je poročil in se ustalil. Z ženo Faniko imata tri sinove, hčer ter sedem vnu- kov. Živita v Harjah. Doma ima Matija svojo kovačnico, kjer še vedno popravlja kakš- ne malenkosti, predvsem kme- tijsko mehanizacijo. Včasih je izdeloval podkve in kočije. Kočije so bile zelo drage, naro- čali so jih bogataši. Ko so se pojavili avtomobili, je ta obrt propadla. Poleg tega je izdelo- val tudi železne vozove za kmete, naredil jih je kar 150 in pa ročne vozičke. Delo kovača je opravljal 15 let, zdaj je že 25 let v invalid- skem pokoju. Delal je na ra- zličnih krajih. Med drugimi tudi v Nemčiji, kamor je bil prisilno izgnan za štiri leta. Delal je v orodjarni, kjer so izdelovali motorje za letala. Nekaj časa je delal tudi na Muti, v kovačiji, kjer so izde- lovali poljsko orodje. Dve leti je imel svojo obrt. Leta 1970 je sodeloval na tretjem sejmu obrti v Celju, kjer je razstav- ljal kovaška dela in dobil priz- nanje za udeležbo, ki ga ima še danes. Na Muti se je ukvarjal z i^alstvom. Uprizarjali so različne igre, ki so jih pred- stavljali v Dravogradu, kamor se je vozil z lesenini kolesom. Najbolj se spominja igre Stric iz Amerike, kjer je igral ciga- na. Pravi, da so se mu vsi sme- jali že, ko je stopil na oder. Očitno je bil dober komik. Ne le komik, tudi pevec je bil, če- prav zase pravi, da nima po- sluha. Pel je v skupini, poleg tega je bil 56 let cerkveni pe- vec, 15 let pa je pel v zboru Društva upokojencev Laško. Med vojno je pisal za časopis in tudi kasneje ^fe napisal kakšne zanimivosti za objavo. Z veseljem bere Novi tednik, saj je naročnik že več kot 30 let. Najprej prebere reportaže v rubriki Naši kraji in ljudje. Zanimive so tudi šale na zad- nji strani, pravi. Enkrat je tudi sam napisal šalo ter jo poslal. Bil je izžreban in povabljen na izlet s stranko šaljivcev na Kozjansko. Matija počne še mnogo zani- mivih stvari, o katerih boste lahko prebrali v oktobrski Tednikovi petici. DAMJANA SEME Gobarji razstavljajo Gobarska družina Bisernica Celje je pripravila na celjskem obrtnem sejmu precej obsežno razstavo gob, na kateri želijo obiskovalce čim bolje informirati o različnih vrstah gob. Pri nabiranju so jim priskočile na pomoč še gobarske družine s Polzele, iz Velenja, Laškega in Zreč, dragocene nasvete pa jim je ponudil priznani poznavalec gob Anton Poler iz Maribora. Za razstavo jim je uspelo zbrati okoli 180 vrst gob, ker pa traja sejemska prireditev deset dni, morajo vsak dan prinašati sveže primerke. Prejšnji dve leti jim zaradi sušnega obdobja razstave ni uspelo pripraviti, zato pa so se na letošnji še posebej potrudili. Obiskovalce želijo tudi podrobneje' seznaniti z novim zakonom o zaščiti gob. j Po Artu v Žalcu še Art v Celju »Veselje življenja, umetnost oblačenja« smo zapisali pred leti, ko smo v Žalcu spili ko- zarček na račun butika Art, takrat še enega prvih butikov v Savinjski dolini. Takrat je bil Art v samem središču Žalca resnično nekaj posebnega. Bržkone je kar oral ledino na področju malih ekskluzivnih prodajaln izbranega tekstila. Z leti so se razmere spreme- nile. Butikov, prodajaln in tr- govin, je nič koliko. Seveda tu- di v novi, na prvi pogled zelo atraktivni in funkcionalni zgradbi Vrtnica, kjer od letoš- njega poletja naprej počasi od- pirajo vrata mnogoterih lo- kalov. Tako smo v soboto, z lastni- co Hermino Fidler, nazdravili še Artu številka 2. Z veseljem smo ugotovili, da Art ohranja in celo nadaljuje njihovo, pred mnogimi leti, izrečeno misel: »Veselje življenja, umetnost oblačenja.« Vsi modeli, ki jih ponujajo v prvem nadstropju celjske Vrtnice namreč kar kličejo po radostih, ki jih po- nuja življenje. Mnoga oblačila: srajce, puloverji, brezrokavni- ki, jakne, hlače, pasovi... bla- govnih znamk Think Pink, Gas, Diesel, Bleifrei, namenje- ni mladim vseh starosti, prav gotovo pomenijo tudi svoje- vrstno umetnost oblačenja. Zatorej, če se pač že staramo, naj bodo vsaj naša oblačila ve- dra in mladostna, če nam le prijajo in ustrezajo. Prisrčno vabljeni torej na snidenje v Artu, številka 2. EP Po žalskem Artu, sedaj še Art v Celju. Atraktivno ponudbo boste našli v prisrčno urejenem lokalu v prvem nadstropju Vrtnice. Turistična kmetija sredi vinogradov Domačija Gubenšek je na vinorodnem območju, v Vir- štanju, odprla vrata kmečke- mu turizmu. V manjšem obse- gu, kot kmetija odprtih vrat, so se že zadnjih deset let uk- varjali s turizmom, zdaj pa so svojo ponudbo razširili. Poleg gospodarja Toneta in žene Olge so na kmetiji še trije sinovi, Boris, Roman in Tomi. Ker sta starejša že zaključila s šolanjem, bodo lahko Gu- benškovi za goste poskrbeli sami. Kmetija je kar velika, saj ima 12 hektarjev zemlje, nekaj pa jo imajo tudi v najemu, ta- ko da je dovolj krme za prašiče in več kot 30 glav goveda. Se- veda imajo tudi vinograd in domača vina. Ponudijo lahko belo mešano, beli pino, rizling in rdeče vino. Otvoritev kmečkega turiz- ma minulo soboto je spremljal lep kulturni program, ki ga je pripravil Tone Gabršek. Go- stitelje in goste je pozdravil župan Šmarja pri Jelšah, Jože Čakš in poudaril pomen turiz- ma za obrobno Kozjansko. V kulturnem programu je pri- tegnil splet ljudskih pesmi s citrami, moški pevski zbor iz Podčetrtka, ansambel Vinka Cverleta in recitacije pesmi Jožeta Šmita. Potem so blago- slovili hišo, ob koncu pa je vse pozdravil še gospodar Tone. Kmetija je odprta vsak dan od devetih naprej. Postregli vas bodo predvsem z domači- mi jedmi in virštanjskim vi- nom. Ležišč imajo zaenkrat petnajst. Od gostov pričakuje- jo največ izletnikov iz 7 kilo- metrov oddaljenih Atomskih Toplic, s katerimi so se pove- zali. Pa tudi take goste priča- kujejo, ki jim bodo pomagali pri delu na kmetiji. Tudi za praznovanje ohceti so priprav- ljeni ponuditi svoje prostore in gostinske usluge. Blizu hiše nameravajo zgraditi ribnik, gostje pa se bodo lahko spro- stili med izleti po bližnji okoli- ci- Virštanjskih goricah, neda-i leč je Olimje z znamenito le- karno, narava sama pa nudi veliko bogastva. Na kmetiji pri Gubenškovih bodo sodelovali tudi z aktivom kmečkih žena iz šmarske obči-i ne, ki je že na otvoritvi pripra-t vil razstavo kmečkih dobrot, Taka razstava naj bi postala vsakoletna. Gubenškovi so se vključili in povezali tudi z agencijo Vas, ki predstavlja turistične kmetije na SlovenH skem. N.K Slame pa ni »žal je tako, da je verjetno manj slame, uporabne za kritje strehe, kot slamokrovcev, ki še obvladamo to staro obrt,« pravi Tone Klavžar iz Trobnega dola, ki se je naključno našel z Tone- tom Belejem v Rečici pri Laškem. Pri Golouhovih imajo namreč za etnografijo izreden posluh in so letos pričeli obnavljati gostinski objekt, ki bo »oblečen« v svežo slmnato streho. »Slama mora biti skrbno obdelana, na roke žeta in ročno omlatena, ter suha in vezana v škof. Če bi bilo več tega materi- ala, bi bilo verjetno tudi dela več,« pravi eden od obeh slamo- krovcev, ki jih lahko najdemo predvsem še na Kozjanskem in v okolici Laškega. EDI MASNEC Za ljubitelje športa Skakalci s padalom so v Lo- garski dolini minulo nedeljo zaključili 9. teden športa v mozirski občini. V natrpanem športnem ted- nu so Zgomjesavinjčani lahko videli precej raznih športnih zvrsti, ki so jih pripravili v vseh večjih krajih mozirske občine, pri pripravi pa so so- delovali vsi športni klubi v ob- čini. Med drugim so si obisko- valci lahko v Mozirju ogledali strelsko tekmovanje z maloka- librsko puško, lokostrelsko tekmo, tekmovanje v košarki in troboj v odbojki, v Nazarjah so lahko spremljali tumir v malem nogometu, na Rečici je bil šahovski hitropotezni tumir in tekmovanje teniških dvojic, v Gkimjem Gradu ro- kometna tekma in prikaz bO" rilne veščine ju-jutsu, ^ Ljubnem pa so pripravili skO" ke na plastični skakalnici. Si' cer se je teden športa uradu' pričel z maratonom Celje-L®" garska, organizatorji, Športni zveza Mozirje, so pripravili s šolski športni dan, na kateri so sodelovala vsa šolska špof'' na društva v občini Mozirje, ^ zaključek pa so vsa planins^ dmštva v občini pripravi»^ planinske pohode. TekmoV^ nja in drugi športni prikazi s" pritegnili kar precej obisl* valcev ter na takšen način f^ cej popestrili septembrske * v mozirski občini. ^ št. 7 - 15.septeml)er 1994 7 št. 7 - 15.septeml)er 1994 18 Osem in štiri 9 ßszprem brez Zubjuka po medlih igrah na turnirju ^akov se forma rokometašev ,|ja Pivovarne Laško opazno penja. Hrvaški predstavniki fVTopskih pokalih Varteks fakrat) in Sisak so doživeli ,ve katastrofe, toda trener 5Ìp Šojat ni evforičen: »Igra ni nič posebnega. Za pot gvTopo sem preverjal osme- io devetega igralca.« Celjani so v gosteh prema- ci Varteks s 25:22 (Pungart- 18, Ivandija 6, Načinovič 5, fšič 3, Puc 2, Šerbec 1) in :13 (Pungartnik 7, Šerbec, fvc 3, Tomšič 2 Begovič, andija, Jeršič, Puc 1) ter do- a Sisak z 29:15 (Načinovič 5, ršič 4, Šerbec, Tomšič 3, Ša- rič, Begovič, Ivandija, F4in- atnik. Leve, Puc 2, Ocvirk, ^nc 1). Danes igrajo v Kr- an, v soboto v Škofji Loki ipored s Slovanom in Šešir- n, naslednji teden pa v Slo- nj Gradcu. »Vratarji so že v odlični for- i, obramba je nekje na 80 istotkih in do Veszprema огашо dodelati še protina- pad. Načinovič ni bil še nikoli v boljši strelski formi, Ivandija je še premehak, Puc se vedno bolj uigrava in morda sem pre- velik optimist, toda Madžare bomo izločili. Banfro se je sam ponudil, da nam pošlje posnet- ke Veszpremovih tekem v Zü- richu, kjer so bili tretji. Dva- krat so premagali Amicitio, igrali neodločeno z nemškim podprvakom Hammelnom in izgubili s švicarskim šampi- onom Winterthurjem. Izgubili so Zubjuka, nikogar niso dobi- li. Naslednje dni bomo vedeli več,« pravi Šojat, ki ga sko- rajšnji prvenstveni štart ne skrbi. »Zanima me samo Evro- pa, s prvenstvom bomo opra- vili mimogrede.« Ž. Z. Prva tekma pokala prvakov Veszprem-Pivovarna Laško bo 9. oktobra (nedelja) ob 16. uri, povratna pa 15. oktobra (sobo- ta) ob 17. uri v Celju. Z obeh bo neposreden TV prenos. eleni športni vikend v Bobinju športna unija Slovenije in UISP Italije bosta konec tedna ob ihinjskem jezeru organizirali skupno športno manifestacijo, irednji dogodek bo turnir v odbojki na travi, potekala pa bodo srečanja v lokostrelstvu, hokeju na travi, orientaciji s kanu- n na jezeru, plezanju, kolesarjenju in pohodništvu. Gre za prvo tovrstno manifestacijo pri nas, ki ob doživljanju arta omogoča tudi navezovanje stikov s predstavniki sorodne janizacije iz Italije. Kotizacija na osebo znaša 1.200 SIT in eležencem omogoča sodelovanje v vseh naštetih dejavnostih, a polna penziona v hotelu Zlatorog sta 12.000 SIT, ali ampu z nočitvijo v lastnem šotoru in dvema polnima penzi- jma 6.500 SIT, najem prikolice z dvema polnima penzionoma je 7.200 SIT. Prijave in informacije: Športna unija Slovenije, br 14, Ljubljana, tel.: (061) 311-728 ali 131-92-77. Število iežencev je omejeno. Na kratko l^a pokalu narodov v motokrosu je Slovenija ^vici zasedla 18. mesto, Kragelj (Banex) pa je 'odličnem nastopu v kvalifikacijah na tre- í'gu hudo padel in nezavesten končal v bol- «nici. f^a atletskem mitingu v Novem mestu je '^nda Steblovnik (Velenje) v teku na 2000 6:16,00 za pet sekund izboljšala državni ^'^rd Javomikove. Na kolesarski dirki Po Podravini je Lauk zasedel 2. mesto, celjska ekipa (Poljanšek, La- uk, Šmerc, Zaje, Baloh) pa kot reprezentanca Slovenije že sodeluje na večeetapni dirki Po Hrvaški. Mali nogomet: Šentjur - 2. krog: Juventus- Slivnica 10:3, Črički-Tratna 5:5, Loka-Dram- Ije 6:3, Jakob-Gremlini 4:0, M. Dobje-Marato- nik 1:5. Slovenske Konjice - l.krog: Zlakova- Nir\'ana 1:4, Blato-Vitanje 1:3, Mineral-Loče 4:0, Oplotnica-Ecotip 3:2, D. vas-Tornado 10:0, Dobrava-Stranice preloženo. Med obrtniki Mariborčani v okviru MOS so bile že 16. športne igre obrtnih zbornic, na katerih je bilo v tenisu, kegljanju, malem nogometu in vlečenju vrvi blizu tisoč nastopajočih. V konkurenci 26 ekip so zmagali Mariborčani pred Slovenj Gradcem in Kočevjem in Celjem. V posameznih disciplinah so bili najboljši Celjanke in Kamničani v tenisu, Ravenčani in Kočevke v kegljanju (na sliki), Maribor- čani v malem nogometu in Grosupeljčani v vlečenju vrvi. Foto: SHERPA Kučer s pokalom MOS na SP Konjeniški tumir v preska- kovanju ovir je že stalnica obrtnega sejma, sobotno lovo- riko pa je v parkurju L z višino ovir 130 cm osvojil državni pr- vak Andrej Kučer z Leokadijo (na sliki), ki bo konec tedna v Pragi nastopil na tekmova- nju za svetovni pokal. Najboljši celjski konjenik Kučer je bil šele v baražu bolj- ši od Mojce Bizjan (Drim, Amon) in klubskega sotekmo- valca Mira Skalickiya. Z zma- go v parkurju MA (130 cm) za slovenski pokal je Kučer tudi postal najboljši posameznik dvodnevne prireditve, v osta- lih disciplinah pa so zmagali Polajžerjeva (Celje), Ulaga (Gotovlje), Jakončičeva (Celje) in Kiss (Novo mesto). Foto: EDI MASNEC Iran za Jubilej »Z doseženim v prvi tretjini prvenstva smo za- dovoljni. Osem točk je bi- lo načrtovanih, uspeh pa je toliko večji, ker je tre- ner Filip Mendaš moral zaradi prve pokalne ter- me formo tempirati dru- gače kot bi jo sicer,« je uvodne nastope nogome- tašev Publikuma ocenil športni direktor Tomaž Ambrožič. »V prihodnjih krogih nas čaka nekaj težkih preizkušenj, ostali pa smo brez nekaterih kaz- novanih igralcev. Vseeno mislim, da bomo kos Olimpi j i in Mariboru, ki kmalu gostujeta na Skal- ni kleti, neporaženi pa želimo ostati tudi pri Izo- li in Rudarju.« Celjani se bodo danes ob 16. uri po- merili z reprezentanco Irana, kar bo osrednji do-. godek ob 7 5-letnici nogo- meta v mestu ob Savinji. Iračane vodi h^aški strokovnjak Poklepović in se na evropski turneji pripravljajo za azijsko prvenstvo, na katerem bodo branili naslov prva- ka. Boljši del njihovega moštva je napad, vstopni- ce pa bodo po isti ceni kot za prvenstvo. TOMAŽ LUKAČ Sobota, 17,9, Judo Slovenske Konjice: mladin- ski tumir reprezentanc Slove- nije, Avstrije, Italije, Madžar- ske, Poljske in Slovaške (od 10. ure). Košarka Maribor: BWC-Rogaška (19), Škofije: Koper-Kovino- tehna (1. krog moške A-1 lige); Litija: Litija-Comet (1. krog moške A-2 lige, 19); Celje: Ce- Ije-Ježica (19), Murska Sobo- ta: Pomurje-Comet (1. kolo ženskega pokala, 18). Nogomet Veržej: Beltrans-Steklar (6. krog II. SNL, 16.30); Kidriče- vo: Caissa-Šentjur, Slovenj Gradec: SI. Gradec-Žalec; Štore: Kovinar-Unior, Krško: Krško-KIV Vransko, Šoštanj: Usnjar-Tim Laško (4. krog MNZ Celje, vse 16). Nedelja, 18,9, Hokej Celje: Inntal-Olimpija (5. krog lige narodov, 17). Nogomet Celje: Publikum-Jadran, Murska Sobota: Mura-Rudar (6. krog SNL); Šmartno ob Pa- ki: Era Šmartno-Radeče, Hrastnik: Zagorje-Dravinja (6. krog II. SNL, vse 16.30). Ponedeljek, 19, Košarka Slovenske Konjice: Comet- Maribor (2. kolo ženskega po- kala, 18). Torek, 20,9, Hokej Kapfenberg: Kapfenberg- Inntal (6. krog lige narodov, 19). Sreda, 21,9, Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Satex, Polzela: Kovinotehna- Triglav (2. krog moške A-1 li- ge); Velenje: Elektra-Loka, Krško: Interier-Comet, Ljub- ljana: Medvode-Pivovama Laško (2. krog moške A-2 lige, vse 19). Nogomet Radeče: Radeče-Steklar, Slovenske Konjice: Dravinja- Unior, Šentjur: Šentjur-Era Šmartno (četrtfinale pokala MNZ Celje, vse 16), Tim Laško prost. Končno pravilni napovedi šele v 4. krogu smo razdelili prve nagrade, kajti med rekordnimi 156 kuponi sta bila le dva s pravilno napovedjo vseh petih tipov: Beltinci - PubUkum O, Rudar - Primorje 1, Dravinja - Nafta O, Žalec - Pobrežje 2, Wien - Inntal 2. Rekorden je bil tudi nagradni sklad v višini 40.000 tolarjev, z žrebom pa sta nagrajenca Roman Mlakar iz Polzele (24.000 tolarjev) in Vladimir Glinšek iz Celja (14.000 tolarjev). Nagradi bosta prejela po pošti. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 17. septembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Št. 7 - 15. september 1994 20 • v sredo, 7. septembra, je Beti prijavila, da se sosed Lojz do nje grdo obnaša. Policisti so sprtima sosedo- ma predlagali, naj se gresta menit na sodišče. • Prejšnji četrtek je pokli- cal vratar iz štorske žele- zarne in povedal, da se je pred vrata zatekel nek pi- janec, ki se ga ne more reši- ti. To so potem nameravali storiti policisti, a se jim je majavi dedec grdo upiral. Ni hotel povedati, kdo je, pa tudi v marico in na poli- cijsko postajo mu ni bilo za iti. Ker ni šlo zlepa, je mo- ralo iti zgrda. • V noči na nedeljo je pla- stenka, polna vode, zgrme- la na mizo na vrtni plošča- di lokala Vrtnica. Plasten- ka je ostala cela, miza pa je bila poškodovana. Sovraž- nega napada na Vrtnico je osumljen eden tistih, ki ima okno in balkon nad lo- kalom. • V nedeljo okrog treh zju- traj se je na policijski po- staji ustavil Duško, ki je povedal, da se je v diskaču Petelinček nadenj spravilo najmanj petnajst bojevitih petelinov ter da se ni nič bolje godilo njegovemu prijatelju Mateju. • Nesrečnica je v nedeljo, 11. septembra, prijavila, da jo je za dober dan in prijet- no nedeljsko dopoldne pre- garbal soprog Andrej. An- dreju se bo zgodilo le to, da bo moral k sodniku za pre- krške, ker je kršil javni red in mir. • V nedeljo popoldne so poklicali tudi iz gostilne Berger na Savinjskem na- brežju, ker bi se radi rešili nadležnega in škodljivega okajenega gosta. Policisti so potem tam našli Milana L., ki se je zaletel v mizo, na mizi pa so bila razstav- ljena buteljčna vina. • V Rot baru je v nedeljo zvečer slab vtis dajal Peter B. • Karolina je v ponedeljek okoli enih zjutraj prijavila, da po hiši razgraja in grozi nevarni Martin. Pa je bil Martin res nevaren. Polici- ste je pričakal kar na dvo- rišču, in to s pištolo v roki. Grozil jim je, da bo streljal, če se mu kdo približa. No, pa se je razboritež potem kar hitro umiril, si je pa čisto po nepotrebnem na- kopal kup nevšečnosti in nekaj zoprnih poti. M. A. Traktor pokopal voznika V petek, 9. septembra popoldne, je Jože C. (20) iz Kačjega dola vozil traktor, ki ni bil opremljen s kabino ali varnostnim lokom. Traktor je vlekel nava- den, doma izdelan voz, na katerem sta bili dve pla- stični posodi. Med vožnjo po kolovozni poti, ki je bila mokra in spolzka, je Jože zapeljal na korenino in na nabrežino, tam se je trak- tor prevrnil in pod sabo po- kopal voznika, ki je bil na mestu mrtev. M. A. Z indijsko ifonopljo zorijo tudi itazenslce prijave Rekortinl pridelek le zrasel na Kozlanskem, poùrall pa so ga pollcisil Medtem ko pridelovalci in- dijske konoplje skrbno negu- jejo svoje vrtičke in nasade ter nestrpno čakajo, da rastline dozorijo, so aktivni tudi poli- cisti in kriminalisti. Ti so v mi- nulih dneh presenetili prene- ' katerega »vrtičkarja« in mu pridelek zasegli. Največjo količino, 370 rast- lin, so te dni zasegli v Kozjem. Med prijetimi osebami niso ti- ste, ki bi gojile nekaj sadik ko- noplje za lastne občasne užit- ke; gre za takšne, ki so imeli namen z marihuano zaslužiti lepe denarce. Čakajočih ku- pcev je dovolj, zlasti med mla- dino. V nevarni igri pa ni le razmeroma nedolžna marihu- ana. Tako so delavci organov za notranje zadeve Davidu B. iz Celja zasegli večje število zvitkov marihuane, namenje- ne za prodajo na ilegalnem trgu. Dejan C. iz Velenja je, prav tako na ilegalnem trgu, kupil najmanj 15 komadov lističev z LSD z namenom, da jih pro- da zainteresiranim kupcem in svojim prijateljem za uživanje. Seveda je pri tem računal na lep izkupiček od prodaje. Zoran D. iz Celja je imel or- ganizirano preprodajo mari- huane na območju Celja, zanj pa je prodajal in tudi nekaj malega zaslužil Celjan M. K. Bernard D. je s ponarejeni- mi zdravstvenimi recepti v le- karnah dvigoval zdravilo (ma- milo) metadon. Na tak način je prišel do približno 70 tabletk metadona. Igor P. iz Celja je, koncem minulega in na začetku tega leta, večkrat dal na razpolago svoje stanovanje za uživanje metadona, heroina in kokaina. Prostore je nudil trem Celja- nom, dekletu K.H. ter prijate- ljema E.C. in M.K. V Igorje- vem stanovanju so policisti našli več igel in injekcijskih brizgalk, na njih pa so bili sle- dovi heroina, metadona in ko- kaina. Matjaž Ž. in Aleš Z. iz Mari- bora pa sta marca letos pripo- tovala v Celje z namenom, da na narko sceni prodata 17 gra- mov hašiša. Indijsko konopljo so polici- sti v minulih dneh odkrili in uničili pri Bojanu H. iz Šent- jurja (40 rastlin), Damjanu M. iz Celja (22), Frančiški P. iz Celja (46), Aljoši Ž. iz Celja (31 rastlin), preiskava v zvezi z za- seženimi 370 rastlinami indij- ske konoplje v Kozjem pa je še v teku. MARJELA AGREŽ Požar zaradi samovžiga Požar, ki je izbruhnil 8. septembra nekaj po 20. uri na gospodarskem poslopju Antona G. v kraju Ljubni- ca, je najverjetneje рохтгго- čil samovžig sena. Požar je uničil celotno gospodarsko poslopje, zgo- relo pa je tudi šest glav go- veje živine, dve mlatilnici, puhalnik, šest elektromo- torjev, žaga za razrez lesa, mlin za pšenico, 8 kubikov rezanega lesa, 800 kg pše- nice, 60 nakladalk sena in nekaj drobnega kmetijske- ga orodja. Ogenj so pogasili gasilci iz Vitanja, Stranic, Zreč in Slovenskih Konjic. Gmotna škoda znaša pri- bližno 9 milijonov tolarjev. DELO mini KRIMIĆI Kipca ni več Nekdo je v dneh od 2. do 6. septembra preplezal ograjo Vrtnarstva v Medlogu v Ce- lju in se priplazil do beton- skega kipca, 70 centimetrov visokega, ki predstavlja žen- . sko z vrčem v naročju. Okrasni kipec ni vreden več kot 50 tisoč tolarjev. Il/iikavna torliica Vlasta iz Zabukovice je v torek, 6. septembra zvečer, parkirala svojega »pičipoki- ja« na parkirišču pri poko- pališču v Žalcu in vozilo za krajši čas zapustila. Je pa bi- lo čisto dovolj časa, da je neznani storilec opazil, da je Vlastina torbica ostala na avtomobilskem sedežu, ter temu primerno ukrepal. Od- nesel je torbico z denarnico, v kateri je bilo 8 tisoč tolar- jev. Neprevidnost je žensko stala okoli 15 tisočakov. Tankai zastonj Neznani tič se je v noči na torek, 6. septembra, oskrbel z gorivom tako, da je kradel. V Kapli v Savinjski dolini je najprej vlomil v osebni avto zastava 750 in iztočil vseh 10 litrov bencina. Ker je bilo to premalo, je vlomil še v fiata 132, ki je stal v neposredni bližini. Iz tega vozila pa je gorivo teklo dlje časa, saj je storilec iztočil kar 50 litrov bencina. Ker avtomobila ni- sta in nista hotela vžgati, sta se v torek zjutraj jezila Ur- ška H. in Boris P. Kuža pazi Kar pri belem dnevu se je neznani storilec odločil za vlomilski podvig. V torek, 6. septembra okoli poldneva, je vlomil v stanovanje Sonje L. v Celju, tam pa ga je pričakal hišni pes, ki ima to nalogo, da tujce s slabimi nameni iz- ganja iz stanovanja. To je storil tudi tokrat, zato je vlo- milec ostal praznih rok. Ukradei smreke v času od 1. do 9. septem- bra je neznani storilec v kra- ju Ravna na Raduhi oziroma v gozdu, ki je last GG Nazar- je, posekal in odpeljal 9 smrekovih dreves v skupni izmeri 4,40 kubičnih metrov. GG Nazarje je oškodovano za 55.800 tolarjev. Drzna tatvina Neznani storilec je na MOS v Celju v nedeljo po- poldne izkoristil nepazlji- vost obiskovalke sejma in ji iz torbice, ki jo je imela obe- šeno preko rame, izmaknil denarnico. V denarnici je imela 3 tisoč avstrijskih ši- lingov in 50 naših tisočakov. Ana Š. iz Mozirja je imela pokvarjen nakupovalni dan. Tat na Glavnem trgu Kar pri belem dnevu je mi- nulo nedeljo nekdo vlomil v stanovanje Mirjam Č. na Glavnem trgu v Celju. Iz sta- novanja je odnesel moško ročno uro, zlat ženski prstan in plaketo. Prinesia pozdrave, odnesia denar Eržebet Š. iz Celja je v ne- deljo popoldne obiskala mlajša ženska, ki naj bi ime- la to nalogo, da ji prenese pozdrave daljnih sorodni- kov. Neznanka je hitro sedla za mizo, gospodinja pa ji je postregla s hrano. Ponujeno je mlada neznanka počasi pojedla, naenkrat pa hitro vstala, pograbila torbico, ki je ležala na postelji in zbeža- la iz stanovanja. Na dvorišču je iz torbice vzela 4 tisoč mark in 134 tisoč tolarjev, torbico pa odvrgla. Eržebet je oškodovana za 440 tisoč tolarjev. Viamijai v avtomobiie Velenjski policisti so mi- nulo nedeljo ponoči prijeli 20-letnega Amirja M. iz Ve- lenja. Med pregledovanjem njegove prtljage in ostalim preverjanjem so ugotovili, da je okoli enih zjutraj, sku- paj s 13-letnim fantkom, vlomil v štiri osebne avtomo- bile, ki so stali na Tomšičevi cesti. Iz avtomobila Valerija S. sta odnesla avtoradio z zvočnikoma, nahrbtnik, kasete in jakno ter ga s tem oškodovala za okoli 20 tisoč tolarjev. Iz vozila Karla K. sta ukradla starejši avtora- dio, iz vozila Halida S. pa prav tako avtoradio, vreden 8 tisoč tolarjev. Vlomila sta tudi v avtomobil Štefana B., a je ostalo le pri vlomu. Grozil tašči in sosedu v ponedeljek nekaj po pol- noči se je Martin A. iz Celja vmil domov in bil ravno prav okajen, da mu je zadišal družinski prepir. Najbolj mu je šla na živce tašča, ki ji je grozil, da jo bo ubil, ko se je ženska umakni- la k sosedu, pa je Martin tudi njemu kar na cesti grozil z nožem in gumijevko. Ko se je sosed umaknil v svojo hi- šo, je razjarjeni Martin stopil v stanovanje po svojo prire- jeno pištolo, nadaljeval z grožnjami ter jih podkrepil tako, da je trikrat ustrelil v sosedovo hišo. Po prihodu policistov se je možakar umiril. Zasegli so mu napra- vo za streljanje in 43 na- bojev. Tatinska troika prijeta Minuli ponedeljek dopold- ne so se v Žalec z osebnim avtomobilom pripeljali 18- letni Denis Č. iz Ljubljane, 31-letni Dželal B., državljan BiH in 24-letni Rafet S., dr- žavljan Albanije. Obiskali so prodajalno Cvetke P. in tam ukradli žensko usnjeno jakno, vred- no 16 tisoč tolarjev, v trgovi- ni Ona On pa so ukradli mo- ško obleko, vredno 36.700 tolarjev. Ker so oškodovanci krajo takoj prijavili in dobro opisali sumljive kupce, so bi- li storilci kmalu prijeti. Prei- skovalni sodnik je za Dželala in Denisa odredil pripor. M.A. Pouk na cesti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije je minuli četrtek, skupaj z osnovnimi šolami in policijo, organiziral republi- ško akcijo, imenovano Varne poti. Pobudo zanjo sta dala slovensko Ministrstvo za no- tranje zadeve in Zavod R Slovenije za šolstvo in šport. Akcija Vame poti je bila ena izmed mnogih, ki so po- tekale na začetku novega šolskega leta, vse pa so imele namen prispevati k večji varnosti naših najmlajših udeležencev v prometu, os- novnošolcev. Otroci so imeli ta dan del pouka kar na ce- sti, torej na mestih, kjer vs^ dan nanje prežijo številne nevarnosti in pasti. Mala šo: la o prometu je potekala tudi na našem območju, posnetek" pa je nastal na Mariborski cesti v Celju, kjer so učenci* hudinjske osnovne šole tudi' opominjali voznike, da so' velikokrat prav oni tisti, ki' s svojim brezvestnim ravna-¡ njem o^ožajo in ugašajo mlada življenja. Foto: EDI MASNEC št. 7 - 15.septeml)er 1994 PROMETNE NfZGODE HVto v ograjo I^a magistralni cesti Celje- [^jubljana zunaj naselja Pre- ^jpa se je, v torek, 6. septem- bra popoldne, pripetila nezgo- јз, v kateri je bila ena oseba ljudo ranjena, ena pa je utrpe- la lažje poškodbe. Na vozilu je jjiode za okoli 300 tisoč to- larjev. Branko Ž. (31) iz Slovenske jistrice je vozil osebni avto- mobil v koloni iz smeri Šem- ^tra proti Vranskem. Ko je ,il zunaj naselja Prekopa, je japeljal desno izven vozišča ja drsno obcestno ograjo, po [2 metrih drsenja pa je vozilo jbmilo na streho. V nesreči je iude poškodbe utrpel voznik Branko Ž., lažje poškodovan pa je bil 62-letni sopotnik [jenrik T., prav tako iz Slo- venske Bistrice. Sreča v nesreči Na Gubčevi ulici v Rogaški Slatini se je, v sredo, 7. sep- tembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena gseba lažje ranjena, na vozilih pa je škode za okoli 400 tisoč tolarjev. Tomo D. (37) stanujoč v Ži- bemiku pri Rogaški Slatini, sicer pa hrvaški državljan, je vozil osebni avtomobil iz Ži- bemika proti Gubčevi ulici. Ko je pripeljal do nezavarova- nega prehoda preko železniške proge, je iz smeri Tekačevega pripeljal potniški vlak, ki ga je upravljal 34-letni Slavko V. iz Rogatca. Ko je strojevodja »pazil avto, je močno zaviral, 1 trčenja ni mogel preprečiti. 'еИко sreče je imel v tej nesre- i voznik Tomo D., saj jo je dnesel le z lažjimi poškod- imi. Smrtna v Volniku Na magistralni cesti zunaj naselja Vojnik se je, v četrtek, 8. septembra ponoči, pripetila smrtna prometna nezgoda. Karel P. (54) iz Celja je vozil avtobus iz smeri Vojnika proti Škofji vasi. V bližini hiše Celj- ska cesta 41 je cestišče prečka- la 77-letna Elizabeta O., ki je ob sebi potiskala kolo. Avto- bus je peško s kolesom vred zbil na nasprotni vozni pas, po tem pasu pa je takrat pripeljal voznik kombiniranega vozila, 34-letni Teodor B. iz Arclina, ki je prav tako trčil v na tleh ležečo Elizabeto O., ki je na kraju nesreče poškodbam pod- legla. Avto v drevo Na magistralni cesti zunaj naselja Globoče se je, v petek, 9. septembra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je bile ena oseba težko ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 450 tisoč tolarjev. Anton Č. (28) iz Frankolove- ga je vozil osebni avtomobil z lahkim priklopnikom iz sme- ri Vojnika proti FVankolovem. Ko je v Globočah zapeljal v le- vi ovinek, je pričelo vozilo na mokri cesti zanašati v desno. Zunaj vozišča je trčilo v drevo, voznik pa je utrpel hude teles- ne poškodbe. Dva hudo ranjena Na lokalni cesti v naselju Gaberke se je, minuli petek zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta se dva udeleženca hudo poškodovala, na vozilih pa je škode za približno 110 tisoč tolarjev. Šalim S. (33), državljan BiH, ki začasno živi v Avstriji, je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Družmirja proti Gaberkam. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, se pred znakom stop ni ustavil. Zape- ljal je v križišče, takrat pa je iz smeri Raven pripeljal voznik motornega kolesa, 17-letni Roman V. iz Florjana. V trče- nju, ki je sledilo, sta hude po- škodbe utrpela voznik motor- nega kolesa in njegov sopot- nik, 14-letni Roman S. iz Ra- ven pri Šoštanju. Avto drsel po bregu Na magistralni cesti Celje- Zidani Most, v kraju Sevce se je, v nedeljo, 11. septembra zgodaj zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri sta se dva udele- ženca hudo telesno poškodo- vala, eden pa je bil lažje ra- njen. Na avtomobilu je škode za okoli 400 tisoč tolarjev. Marko P. (22) iz Laškega je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Rimskih Toplic proti La- škem. V blagem ovinku v Sev- cah je začelo vozilo zanašati, zdrsnilo je desno izven vozišča in bočno drselo po pobočju vse do struge Savinje, kjer je ob- stalo. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik Marko P. in so- potnik, 17-letni Jemej Š. iz Laškega, lažje ranjena pa je bila sopotnica, 19-letna Dam- jana K . iz Celja. Podrl otroka Na Trgu mladosti v Velenju se je, v ponedeljek, 12. septem- bra popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je hude telesne po- škodbe utrpel otrok. Marko M. (19) iz Velenja je vozil kolo z motorjem po Trgu mladosti (kjer promet z vozili ni dovoljen) v smeri mestnega središča. Takrat je z zelenice pred zdravstvenim domom k svoji materi stekla še ne tri- letna deklica, ki jo je voznik mopeda zadel in jo hudo ranil. Za nameček se po trčenju ni ustavil, ampak je peljal dalje. Na osnovi dobrega opisa prič, so Marka M. policisti kmalu izsledili. Trčenje v Dobrem Na magistralni cesti Celje- Laško v kraju Debro se je, mi- nuli ponedeljek zvečer, pripe- tila nezgoda, v kateri sta bila dva udeleženca hudo ranjena. Pavo Č. (44) iz Laškega je vozil kolo z motorjem iz smeri Celja proti Laškem. V Debrem je za njim pripeljal voznik mo- tornega kolesa, 22-letni Bojan V. iz Laškega, ki je s sprednjim delom trčil v zadnji del kolesa z motorjem. Oba voznika sta pri trčenju in padcu utrpela hude telesne poškodbe. Kolesarka pred avto Na lokalni cesti v Celju se je, minulo soboto popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bila hudo poškodovana voznica kolesa. Zdenka R. (62) iz Celja je vozila kolo po Ulici heroja Rojška v smeri proti Hudinji. Na prednostno lokalno cesto je zapeljala v trenutku, ko je iz smeri Grevenbrojske ulice pri- peljal voznik osebnega avto- mobila, 42-letni Jože T. iz Do- brove. Po trčenju so kolesarko prepeljali v celjsko bolnišnico. Vozil brez čelade Na Jamovi ulici v Celju se je, v soboto, 10. septembra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voz- nik kolesa z motorjem, gmotna škoda na vozilih pa znaša oko- li 130 tisoč tolarjev. Aleš Š. (26) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Jamovi ulici. Ko je pripeljal v bližino zgradbe PTT Golovec, mu je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik kolesa z motorjem, 16-let- ni Mitja Z. iz Celja. Prišlo je do trčenja, v katerem se je hudo poškodoval Mitja Z., ki je vozil brez čelade in ki nima potrdila o poznavanju cestnopromet- nih predpisov. Ijmrl po 12 dneh Za posledicami promet- ne nezgode, ki se je pripeti- la 30. avgusta v Velenju, je 11. septembra v celjski bol- nišnici umrl 63-letni Anton K. iz Velenja. Male skrivnosti velikih mojstrov Vselej budno oko našega Srečka Šoferka je oni dan naletelo na uganko, ki ji še danes ne najde pravega odgovora. Na cesti, ki te iz Celja pripelje v Ljubečno, kakih sto metrov stran od picerije Picikato na Teharjah, je Srečko naletel na skrivnostni smerokaz. Ko si ga je nekaj časa ogledoval, je prišel do spozna- nja, da je on pač navaden voznik, ki se mora držati prometnih prepovedi, pravil, sporočil, navodil, opozoril itn. Če pa se zgodi, da mu nek znak, v tem primeru smerokaz, nič ne pove, ga bo pač ignoriral. Le kdo bi si belil glavo s takšnimi in podobnimi prometnimi mojstrovinami... Foto: SHERPA št. 7 - 15.septeml)er 1994 22 S frajtonarico v svet Zlaia harmonika na UubečnI Je uspela — Kako naprej? štirinajsta ponovitev Zlate harmonike na Ljubcčni pri Celju je zaradi uvrstitve v pro- gram CIOFF v okviru UNICEF prvič trajala dva dni. V soboto je bilo finale Zlate harmonike, na katerem je nastopilo 32 harmonikarjev, najboljših na desetih predtekmovanjih in v dveh polfinalnih nastopih, v nedeljo pa so se dobitniki zlatih plaket in peterica tujcev iz Nemčije, Avstrije, Italije in Francije pomerili še za Veliko nagrado Slovenije. Oba nasto- pa harmonikarjev sta pope- strili še skupini iz Francije in Klub Mikola z osmimi harmo- nikarji. V soboto so bili harmoni- karji razdeljeni v tri starostne kategorije. Strokovna komisi- ja (Albert Završnik, Zoran Kolin, Marjan Lebič, Heri Kuzma, Štefan Žvižej, Vili Šu- mer in Majda Golob) je imela težko delo, saj so razlike med tekmovalci vedno manjše, vsi pa so v glavnem igrali slabše kot lani. Podelili so 8 brona- stih, 11 srebrnih in 13 zlatih plaket ter tri glavne nagrade. Prvič je postal absolutni zmagovalec Zlate harmonike Franc Rajgl iz Vetemika pri Kozjem, plaketo Avgusta Stanka je komisija pod vod- stvom Jasne Vidakovič podeli- la Aleksandru Packu iz Prista- ve pri Krškem, medtem ko je občinstvo za svojega ljubljen- ca izbralo Roberta Gotarja iz Velenja. Dobil je nagrado Ra- dia Celje, majoliko, ki jo je iz- delalo Lončarstvo Busar iz Prožinske vasi. V nedeljo se je tekmovanje začelo že ob dveh popoldne. Prodali so nekaj več vstopnic kot za prireditev prejšnji dan. Tokrat so se harmonikarji po- merili za Veliko nagrado Slo- venije v dveh kategorijah, do 18 in nad 18 let. Tričlanska mednarodna komisija, ki jo je vodil Albert Završnik, je tudi tokrat imela zahtevno delo, ali ga je dobro opravila, pa bodo povedali posamezniki, ki vse skupaj gledajo vsak s svojimi očmi. Nastopilo je šest članov iz treh držav, presenetljivo (ali pa tudi ne) je zmagal Gorazd Cekuta iz Novega mesta, ki je za seboj pustil dva zmagovalca prvega dne Roberta Gotarja in Franca Rajgla. Cekuta je men- da bil že prvi dan naj resnejši kandidat za najvišje mesto. Četrti je bil Francoz Alain Michard, peti Simon Mlakar iz Celja in šesti Luigino Squaliz- za iz italijanskega Vidma. Med mladinci je bilo v kon- kurenci enajst harmonikarjev iz treh držav, slavil pa je Alek- sander Pacek, ki je tako ne- uradno postal najboljši har- monikar Ljubečne 94, saj je osvojil dva laskava naslova. Za njim so se uvrstili Boštjan Kovše (Vitanje), Pauli Ra- imund (Nemčija), Peter Šmid (Celje), Stefanie Wild (Nemči- ja), Andrej Svetlin (Moravče), Tanja Čretnik (Frankolovo), Tomaž Kastelic, Tomaž Prime (oba Novo mesto), Mario Bu- der (Avstrija) in Jože Gnidica (Sevnica). Velikega pokala za absolut- nega zmagovalca za veliko na- grado Slovenije niso podelili, ker nihče izmed nastopajočih ni uspel zbrati zahtevanega števila točk. Pokal bo tako do prihodnje Zlate harmonike v vitrini KUD Ljubečna. Zlata harmonika Ljubečne 1994 je že preteklost, pred or- ganizatorji pa je jubilejna, petnajsta Zlata harmonika, ki jo bodo pripravili v začetku septembra 1995. Letošnja pri- reditev vsekakor pomeni pre- lomnico in treba se bo odločiti, kako naprej. Ne gre več samo za lokalno ali samo slovensko prireditev, zdaj je v medna- rodnem koledarju. Res je, da je bila letos udeležba tujih har- monikarjev manjša od obljub- ljene, vendar to ne sme vzeti volje organizatorjem. Vsak za- četek uveljavljanja v svetu je težak. Ljubečno šele spozna- vajo in vsako leto bo srečanje odmevnejše. Pred veliko preiz- kušnjo so tudi strokovne ko- misije. Harmonkarji so dosegli raven, ki bo vsaj za nekaj let pomenila stagniranje prire- ditve. Obisk je bil slabši kot lani, vzroke bo treba ugotoviti. Brez dvoma so prireditve pie- dolge in tudi zaradi tega muč- ne. Potreben bo temeljit pogo- vor in pretehtana odločitev, kako nadaljevati. Temelji so dobri, od zdajšnje usmeritve pa bo odvisno, kako bo izgle- dala stavba. In ob koncu: celjska občina bi se morala zavedati pomena uvrstitve Zlate harmonike v mednarodni koledar CIOFF v okviru UNICEF. Zlata har- monika ima kot mednarodna prireditev drugačno težo kot recimo mednarodni pohod iz Celja do Logarske doline, s či- mer bi jo radi nekateri primer- jali. Sama Ljubečna take pri- reditve, ki se bo nujno širila, dolgo ne bo zmogla. Zlata har^ monika ni stvar posameznikov na Ljubečni, to je naša prire-" ditev. In zato mora biti tudi odnos drugačen, ne samo v be^ sedi in obljubi. i TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Albert Završnik, predsednik domače in mednarodne stro- kovne komisije: »Harmonikar- ji so s svojim kvalitetnim igra- njem na razpotju in delno tudi v krizi. Zdaj vse preveč pre- vladuje tehnika, premalo srce in duša. Redki znajo lepo zai- grati domačo, slovensko pe- sem. Tu nas čaka težko in od- govorno delo. Kako z Zlato harmoniko v bodoče, pa se bo treba temeljito pogovoriti, da bo prihodnje leto bolje.« Jasna Vidakovič, redaktorica domače glasbe na Radiu Slo- venija: »Letos je bilo v celoti gledano igranje slabše kot prejšnja leta in vse do prihoda zadnjega, Aleksandra Packa, sem mislila, da plakete Avgu- sta Stanka sploh ne bomo po- delili.« Franc Rajgl, absolutni zmago- valec Zlate harmonike: "Letos sem nastopil šestič. Dvakrat sem osvojil srebrno plaketo in štirikrat zlato, dobil sem pla- keto Avgusta Stanka in postal sem aboslutni zmagovalec. Manjka mi samo izbor občin- stva. Morda bom zbirko kom- pletiral prihodnje leto, sicer pa sem z letošnjim dosežkom prezadovoljen.« Prof. Bruno Ravnikar, sloven- ski delegat v CIOFF, kamor se je letos med štirimi slovenski- mi mesti uvrstila tudi Ljubeč- na: »Led je prebit in prepričan sem, da ima Ljubečna vse možnosti, da se kmalu uveljavi tudi v svetovnem prostoru. Zanimanje za harmoniko v Sloveniji narašča, najboljši se zbirajo na Ljubečni, začeli bodo prihajati tudi tujci. Obe- tajo se lepi časi.« Gorazd Cekuta je bil med najboljšimi že prvi dan in tudi drugi dan je prepričal mednarodno žirijo, da mu je prisodila maksi- malno število glasov med seniorji. Aleksander Pacek je moral zaradi prejetih nagrad dvakrat ponoviti svoj nastop. Letos je bilo na Ljubečni tudi nekaj izvrstnih tujih izvajalcev na ljudska glasbila - na sliki skupina iz Francije. Franci Rajgl - absolutni zmagovalec Zlate harmonike 94. Kroki je izvedel Pred dvemi leti je bil glavna atrakcija Zlate harmonike krokodilček, ki so ga našli v tamkajšnji mlaki in na dan prireditve razstavili ob prire- ditvenem prostoru. Zdaj je v gasilskem domu bife z ime- nom Kroki in v akvariju živ krokodilček Kroki. Zaenkrat je majhen, v petih letih pa bo zrasel do metra in pol. Kroki je tako zaščitni znak Zlate har- monike. Na letošnji Zlati harmoniki je v najmlajši kategoriji do 16 let nastopilo 12 harmonikar- jev, najmlajši udeleženec pa je bil Primož Založnik (rojen leta 1984) iz Vitanja. Na štirinajstih Zlatih har- monikah ni nastopil nihče, je pa na trinajstih (manjkal je sa- mo na prvi) Stanko Vrčkovnik iz Florjana pri Šoštanju, ki je letos za svoje igranje dobil sre- brno plaketo. Za Veliko nagrado Slovenije so harmonikarji igrali na har- monike znamk Podgoršek, Kapš, Zupan, Müller, Ruter in Ž veglie. Imenitne pokale za Zlato harmoniko 94 je izdelal Milan Skutnik iz Arclina, plakete Franc Kandorfer iz Celja, spo-j minske majolike Lončarstvo Busar iz Prožinske vasi in mi^, niaturne harmonike iz stekla Dekor Kozje po ideji Janka Mimika, direktorja zavaroval- nice Triglav. Î Nihče od lanskih zmagoval^ cev ni ponovil uspeha. Name-j sto Petra Šmida je postal ab; solutni zmagovalec Fran^ Rajgl (pred dvema letoma j^. dobil plaketo Avgusta StaD' ka), namesto Tanje Čretnfi (dobila pa je namesto srebr? letos zlato) je letos občinstv« izbralo Roberta Gotarja, keto Avgusta Stanka pa je do* bil Aleksander Pacek. ' Priznanja na Zlati harmon'" ki 94 - bronaste plakete 3oij Škerjanc, Tomaž Skrjanc, KÁ; stijan Grmelj, Robert Fura': Brane Belaj, Robert Golični^ Jaka Jane in Marjan Drofenij^i srebrne plakete Stanko Vrf^ kovnik, Ludvik Žiberna, Škrlj, Robert Kožar, Marici Vežnaver, Vojko Ukmar, A^ drej Zupane, Klemen Gaši« Gregor Vrhovec, Mirko Terž^^ in Primož Založnik. Dobitnf^ zlatih plaket in drugih nagr^ so omenjeni v tekstu. št. 7 - 15.septeml)er 1994 |3 ODMEVI lazglašen irkester V članku Razglašen orke- jgr, objavljenem v NT, števil- j36, dne 8. septembra, bi vas pozorili na neresničen poda- ji: »Tega dne sta tudi dvigni- .¿elovni knjižici, kjer je za- sežen samo začetek, ne pa j(ji konec zaposlitve na ko- jiški glasbeni šoli.« pelavki sta zaključeni de- ,vni knjižici po predpisu datumom prenehanja delov- na razmerja, podpisom in ampiljko, dvignili in prevzeli 1, 8. 1994 (podpisan za- isnik). Ravnateljica Glasbene šole Slov. Konjice OLGA ZBIČAJNIK lajaga in mesnaževanje ieija IV. Ne mislim prepričevati pre- ličane, tudi g. Groznikarja i Gre za večplastno onesna- îvanje slovenskega bivalnega [kulturnega prostora. Razširjanje kulture v bivši iigoslaviji je potekalo vedno [enosmerno in bilo politično odprto. Tako je še sedaj s či- jem, da se popkovina z Balka- lom ne pretrga. Jaz osebno jiiko brez te kulture shajam, ot so stoletja naši predniki. Veliko mero arogance smo lobi vali od ljudi, ki so deset- [tja živeli med nami in komu- icirali v tujem jeziku, radi pa oudarjali, da je vojaška aka- tmija na »nivou fakulteta«. Sanje Avsenika, da bi nasto- il v Moskvi, so ostale sanje, aradi balkanske kuhinje. In na koncu. Gre preprosto lodplavljanje denarja (deviz) dežele, kar je pa tudi gospo- rska škoda. MARJAN MANČEK Celje ^oiemiziranje na bgodice v času n prostoru Ekonomski in politični ipekti kot imperativ bodoč- Dsti kažejo, da pamet upo- ibljamo zgolj za akcije in že- fne privilegije posamezni- iv. Paradigmo med velikimi malimi, med dobronamemi- i in zlonamernimi, med bazo ' centrom izključujemo, ker 'lemika zdravomislečih ni iualna. V procesu demokra- ^cije bo moral slovenski na- ^ spet pogoltniti svoj zalogaj ^Umnosti. Kupujejo se veliki 'oiali - dobiček pa je daleč od "listi volivcev. Večina dobromislečih dr- l^ljanov nima političnih am- - paradoksalno pa je vzeti ^kup, da manjšina krona- li skozi volivčev glas vleče v imenu ljudstva. Ла krik v prazno nima moči '^Inih občinskih odborov in ^ Centra, ki v okviru svojih klovnih teles oblikuje Pro- v imenu večine za posa- '^znika, velja pa naj kot opo- '•ilo vsem tistim, ki si stran- sko delo zamišljajo tako, ' bodo prostor in čas obvla- "^ali preko učlovečenih me- ^mov, ki bodo vrteli glave, in prali možgane po mili ^ji - zgolj po viziji svojih sla- ^^ Sposobnostih in v svojo ko- ^sa dobronamerna sloven- ^ javnost se upira kaotične- Ç načrtu in vedenjskemu ^гси z latentno agresijo .'ipira se slabim političnim ^bom, preko katerih ostaja- mo v kaosu sveta in Evrope ob samozadovoljnih karieristih, roparjih pameti in družbenega premoženja. Ob dejstvih, da spretni levi- ci, (ki ni vsa slaba) uspeva raz- bijati desnico, (ki ni vsa do- bra), se vizija o pošteni demo- kraciji oddaljuje z matematič- nimi vrednostmi do galaksije, ki jo otipljivo ne bomo nikoli spoznali. Ostajajo nam večni popravni izpiti podzenmih di- menzij in na tak način bodo mladi postali starci, preden bomo dosegli znosno demo- kracijo. Mnogi kvazi politiki imajo v nakodranem delu možganov vse celice zapolnjene z edino željo: biti velik, vladati, obvla- dati prostor in situacijo, ki bo do smrti ponujala dobro pla- čano mesto brez odgovornosti. Oboroženi smo s poneumlja- njem, lažmi in zakulisjem - z edinim opravičilom: »Kdor ni z nami (z našim načinom razmišljanja), je proti nam!« Bolno, zelo bolno... Ladja demokracije še pla- va... toda, če bo nanjo tovori- la le Tepčke in Tepke, hruške grenkega okusa, ki se v čreves- ju spreminjajo v neprijetno plinsko zmes — jo bo tok vodil absurdu naproti in bo poto- nila. Zgodovina se bo o tem ne- koč pozneje razpisala. Seveda ne bo mogla opisovati elitnosti potopljenega Titanika. Pisala pa bo o tem, da je slovenska inteligenca zatajila, da je pro- stor prepustila pritUkavi ba- havosti in da so tudi slovenski krščanski demokrati pozabili na obljube volivcem. Genialnih poštenjakov v po- litiki ni - toda kapitan vsake ladje mora ločiti zmo od ple- vela, mora vsaj slutiti, kako njegova delujoča ekipa diha, da mu dušni malopestniki z absurdom ne bodo v odloču- jočem trenutku ponudili strup in medico. Zdrava pamet, po- šteno srce brez prestižnih že- lja; politiki, ki imajo izobliko- vano svojo vest in zavest z vso odgovornostjo, so sprejemljivi svetovalci za dobro, vse drugo ne sodi modremu ob bok. S takimi dejstvi in slabimi občutki gremo novim volitvam naproti. Še se bodo kalila in lomila kopja. Melodrama na političnem scenariju ima še preveč prestižnih statistov. Cas je torej, da se začenjamo spoznavati, prosvetljeni del volivcev gotovo'ne bo nasedel na razbite čeri. Rada bi, da bi se desnica znala povezovati tako vešče kot levica, da se Slovenski krš- čanski demokrati ne bi bali pameti in da bi spet lahko re- kli: »Za slovensko dobro se borijo pravi in odgovorni!« SILVA ZELEZNIK, Celje Gioite, živimo in ustvarjamo z ljubeznijo Ob 11. razstavi ročnih del bolnikov in invalidov v Ljub- ljani Na Teološki fakulteti v Ljubljani je 2. septembra le- tos ljubljanski nadškof in slo- venski metropolit dr. Alojzij Šuštar slovesno odprl 11. tra- dicionalno razstavo ročnih del bolnikov in invalidov. Pripravilo jo je uredništvo Prijatelja, lista prizadetih in njihovih prijateljev, in katoli- ško cerkveno gibanje Prijatelj- stvo bolnikov in invalidov. Gi- banje povezuje 1000 prizade- tih širom naše domovine. Razstava ročnih del bolni- kov in invalidov praznuje že 20. obletnico prve postavitve. Na teh razstavah je do 180 razstavljavcev iz cele Sloveni- je z največ 3000 izdelki. Raz- stavljajo vsako drugo leto. Le- tošnja je pod geslom: »Glejte, živimo in ustvarjamo z ljubez- nijo.« Je izraz ljubezni, vztraj- nosti in sodelovanja med bol- niki, invalidi in njihovimi pri- jatelji. S tem geslom pa so or- ganizatorji hoteli opozoriti v mednarodnem letu družine na bolne in različno prizadete ljudi po družinah, ki radi živi- jo in se po svojih močeh trudi- jo biti dejavni člani družine. Cerkve in družbe. Z njo bi radi dosegli plemenitejši in prijaz- nejši svet, svet, v katerem bo vsak človek ohranil različnost v življenju in delovanju, svoje spoštovanje in osebno dosto- janstvo. Nekaj dni pred zaprtjem razstave, ki so jo v popoldan- skem času popestrili z glasbo in petjem, sem se pridružila mladim obiskovalcem iz Zavo- da za slepo in slabovidno mla- dino Ljubljana. Vodila nas je invalidka na vozičku. Ganljivo je bilo poslušati, kako so na- stajali izdelki, in kaj so ustvarjalci želeli z njimi pove- dati. Moč volje in ljubezni je preveväl prostor, napolnjen z najraznovrstnejšimi izdelki od enostavnih do izdelkov umetniške vrednosti. Svet, v katerem živimo, ki ga po starih in novih pretresih želimo oblikovati, se plemeniti s takimi prireditvami. In če bo ta razstava pripomogla k iz- boljšanju vključevanja priza- detih v družbeno življenje, bo to pomenilo, da so organiza- torji in ustvarjalci spodbudili in poglobili eno od dragocenih dejavnosti, ki bogatijo naše življenje. mag. sci. KAROLINA GODINA dr. med., Celje Sporočilo za javnost Pripravljalni odbor za delo- vanje Protikorupcijske lige, na pobudo Civilne iniciative za Slovenijo, v skladu z zahteva- mi protikorupcijskega zboro- vanja v Ljubljani, 9. aprila 1994, ustanavlja svet za stro- kovno pomoč. Obenem s tem odpira informacijsko pisarno z naslovom: Tajništvo Proti- korupcijske lige. Prešernov trg 2, Ljubljana, tel.: (061) 12-58- 112, uradne ure: torek in četr- tek od 8.00 do 12.00, sreda: 14.00 do 18.00. Na tem naslovu se bodo zbi- rale infoi-macije, potrebne za strokovno delo Lige. Namen tega dela pa je, na podlagi pre- verjene dokumentacije, olajša- ti in pospešiti redne postopke preiskovalnih in sodnih orga- nov, katerih delo sedaj ovira znano politično ozadje. S tako zastavljeno strokov- no podporo namerava Liga v največji meri zadostiti svoje- mu temeljnemu namenu, na- rm-eč nuđenju pomoči pri zati- ranju korupcije kot sredstva, s katerim se pridobiva politič- na moč ali oblast na nezakonit in nedemokratičen način: z iz- siljevanjem, s kupovanjem parlamenta, volivcev, sredstev obveščanja, položajev. O naših dognanjih in deja- njih bomo javnost sproti ob- veščali. Tajništvo začne delovati na omenjenem naslovu z objavo tega sporočila. Za Pripravljalni odbor VIKTOR BLAŽIČ Sporočilo ministrstva za zdravstvo Ministrstvo za zdravstvo je 9. septembra 1994 prejelo po- ročilo komisije, ki je po poo- blastilu ministra za zdravstvo proučila potek zdravljenja in okoliščine smrti pokojnega Kristijana Kuharja. Člani ko- misije so bili prof. dr. Janez Orel, specialist kirurgije - to- rakalne kirurgije, ki je bil predsednik komisije, as. dr. Andrej Bručan, specialist in- terne medicine - urgentne me- dicine in as. dr. Edvard Sla- ček, specialist kirurgije — trav- matologije. Pri svojem delu je komisija zbrala in upoštevala vso raz- položljivo zdravstveno doku- mentacijo. Sestala se je s starši pokojnega Kristijana Kuharja, pa tudi z vodstvom bolnišnice in zdravniki ter sestrami, ki so ga zdravili. Vse, kar je izvede- la in je bilo pomembno za raz- jasnitev strokovne odgovorno- sti, je v svojem poročilu napi- sala in upoštevala v svojih zaključkih. Minister za zdravstvo se je 10. septembra sestal s pokojni- kovimi starši, ki so ocenili, da so njihove izjave, razen majh- ne pripombe, ki bo upošteva- na, korektno zabeležene. Iste- ga dne se je minister sestal tu- di z direktorjem bolnišnice Izola in obema dežurnima ki- rurgoma, ki sta pokojnega Ku- harja zdravila v prvih urah po sprejemu. Morebitnih pri- pomb strokovnega kolegija zdravnikov v bolnišnici Izola v tem času iz razumljivih vzro- kov še ni. Po en izvod poročila bodo prejeli Zdravniška zbornica Slovenije, predstojnik Inštitu- ta za sodno medicino, prof. dr. Anton Dolenc, Bolnišnica Izo- la in odvetnik družine Kuhar, ki je poslal pooblastilo za za- stopanje. Komisija je ugotovila, da je bil Kristijan Kiihar neposred- no po poškodbi prepeljan v bolnišnico Izola. Tam ga je dežurni zdravnik takoj pregle- dal, rane kirurško oskrbel in ga sprejel na opazovanje. Za- radi notranje krvavitve, ki ni bila takoj ugotovljena, se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo, bil je premeščen na intenzivni oddelek. Tam so ga oživljali, kar je bilo potrebno tudi med kasnejšo operacijo, po kateri je hudo poškodovani Kristijan Kuhar vunrl. Komisi- ja je ugotovila, da bi bilo ver- jetno možno rešiti njegovo živ- ljenje s takojšnjo operacijo in drugimi spremljajočimi zdrav- stvenimi ukrepi. Nadaljnji postopek bo s strokovne in stanovske plati prevzela Zdravniška zbornica Slovenije. Ministrstvo za zdravstvo RS, minister dr. BOŽIDAR VOLJČ SKD danes... in nikoli več Marsikoga je odstop mag. Hermana Rigelnika presenetil, verjetno še najbolj pa vrhovno vodstvo Slovenskih Krščan- skih Demokratov. Zato pa je bilo za poznavalce slovenske politične scene jasno, da bo morala zaradi »cincanja« SKD (glede vstopa v desno koalicijo pred bližajočimi se občinskimi volitvami) ostro poseči sama LDS in kot še vedno vladajoča stranka (čeprav ji ugled posto- poma, a zanesljivo upada iz meseca v mesec; glej Dnevni- kovo anketo, 30. avgusta) povzdigniti glas pri igri poli- tičnega pokra ter dati vedeti SKD, da je konec blefiranja z raznimi trisi in večbarvnimi lestvicami. Tudi karte za po- ker so samo rdeče oz. čme in zato hočejo slovenski volivci takšno razpoznavnost in nič drugače. Z drugimi besedami to pomeni, da so slovenski vo- livci vsekakor tiho že pristali na vse bolj očitno politično po- larizacijo, ki bo sicer ostra, a zaradi prejšnjega enostran- karskega političnega sistema tudi nujna predvsem iz polito- loškega vidika. Zato se zdi vztrajno teoretiziranje o slo- venski pohtični sredini kot o nekem obstajajočem polu že kar abstraktna mora, saj sre- dino priznava čedalje manj volivcev (v zadnji Delovi an- keti (3.9) le še okoli 29 odstot- kov od siceršnjih 50 odstotkov pred časom), medtem ko se vztrajno veča število volivcev, ki prepoznavajo levico (20 od- stotkov) in desnico (21,4 od- stotkov) kot normalni politični opciji (brez radikalnih primesi v obeh primerih). Dejstvo pa je tudi, da želita tako dr. Drnovšek kot Kučan vedeti, na katerem stolu bo se- dela SKD (na obeh stolih SKD-ju neo-komunisti eno- stavno ne bodo pustili sedeti). In zato se zdi odstop predsed- nika DZ toliko bolj pričakova- na kot novi spretni manever vladajoče neo-komunistične garniture, saj se vodstvo SKD- ja namerava šele konec tega tedna dokončno izreči o svoji politični prihodnosti, katere izid po končanih občinskih vo- litvah lahko lepo ponazori na- slov tega zapisa. Sedaj lahko zato ponudijo neo-komunisti celo SKD-ju mesto (marionet- nega!) predsednika DZ, če- prav so LDS-ovci zagotavljali, da bodo za to mesto izbrali človeka iz svoje stranke v skladu z veljavno (sic!) ko- alicijsko pogodbo. Vendar pa danes mirno lahko zapišem, da so raznorazne koalicijske po- godbe, ki jih diktirajo neo-ko- mvmisti (tako na republiški ravni kot na občinskih ravneh) le še kosi (že uporabljenega) toaletnega papirja in nič dru- gače. Da je temu tako, nedvomno dokazuje tudi celjski primer, ko je hotel celjski predsednik ■ IS J. Zimšek na zadnji izredni seji občinske skupščine »spra- viti skoz« kandidata (za mesto sekretarja za notranje zadeve) iz svoje stranke (LDS), pa če- prav to mesto po »celjski ko- alicijski pogodbi« ni pripadalo LDS-u in kljub dejstvu, da je moral omenjeni predlog celj- ski premier že drugič umakniti pred letošnjimi parlamentar- nimi počitnicami; zato je bil 31. avgust vsekakor »čma sre- da« za celjsko LDS. Pričujoči zapis pa lahko sklenem u ugotovitvijo, da so si pohodniki z malim Kitajč- kom vred vzeli vendarle malce (sicer nujno potrebnega) pre- daha pred »vročo« politično jesenjo... GREGOR URANIČ, Vojnik Politični centrosolisti in ekološki fundamentalisti Gospodu ministru za okolje in prostor (Pavlu Gantarju) ter ostalim političnim centrosoli- stom v Sloveniji G. Pavel, 2.3.1994 ste prejeli moje priporočeno pismo, z že- ljo, da na državnem nivoju uresničimo civüno in institu- cionalno potrjene projekte iz leta 1987, kot so: Mednarodni ekološki izobraževalni center v Celju (kot model svetovne ekološke ureditve sonaravne- ga človekovega bivanja), stra- tegijo za življenje po* načelu trajnosti v projekciji lokalne samouprave v Sloveniji itd. Odgovor, ki sem ga dobil od vas, je nesprejemljiv. Kot av- tor teh, humano neodložljivih cUjev-projektov, javno prote- stiram zoper vašo neodgovor- no odločitev, da me niste pro- fesionalno angažirali na ures- ničevanju teh pomembnih projektov. Vaša cinična nava- janja, da naj se prijavim na jimijski razpis..., da. Kot da ne bi dobro vedeli, da je samo za lEEC-Celje potrebno prido- biti mednarodnih delničarjev za več kot za 100 milijonov tolarjev, da lokalna samou- prava že trka na vaša in naša vrata... vi pa niste niti v sta- nju, da se sestanete v tej zvezi z menoj, kot sem vas za- prosil ... To, da je še en Ljubljančan več v vladi Slovencem, je na- daljevanje tradicije, češ, da so ostah kraji Slovenije napol- njeni samo z drugorazrednimi ljudmi, ki pristajajo na vohlni sistem, ki je omogočil, da pre- številni državni zbor, nepotre- ben državni svet, preštevilna državna uprava, izvaja čisto navadno genocidno kadrovsko politiko, če ne drugače, da jih diskvalificira z etiketo »ekolo- ški fundamentalizem«. Veste dobro, še navadna hiša mora imeti svoje temelje - funda- ment. In zelo tragično je, da je ravno zavoljo požrešne države (politikov) zmanjkalo denarja, za vsak razxmien razvoj ogro- ženih Slovencev. Očitno so postali danes poli- tiki utelešeni modnopragma- tični centrosolisti, ki pod plaš- čem nujnih, humanih, objek- tivnih, mednarodnih... in dr- žavnih obveznosti, iščejo in kujejo zgolj svoje oblastne po- ložaje. Zato nas odsotnost ekološkega (trajnostnega) reda potiska v priznavanje poker igre bivšega ministra. Minister(i), ali boste že en- krat upoštevali civilno voljo in peljali življenje k pravim — ekološkim ciljem brezkom- promisno, ali pa še naprej k napačnim - netrajnostnim rešitvam. V ekološki politiki je bilo že preveč kompromisov. In če si boste še kar naprej dovoliU samovoljo »zanič« stvari voditi, izvajati, uprav- ljati in načrtovati kompromis- no, bodo na veke vekov ostale zanič. Amen. V upanju, da bom(va) sode- lovali pri odpravljanju politič- nih (ekoloških) grehov, še v ča- su mojega življenja, pa poišči- te nerešene arhive ministrov, ker se ne sme^ ukvarjati s fundamenti... Življenje naj prične teči naravno! To pa je vprašanje življenja za vas vo- livce, vi volite, pa izberite? Življenje ali kompromis... JOŽEF JARH, Celje »Vrtovčev dom 1994« Letos so mladi z motnjami vida že peto leto zapovrstjo preživeli del svojih počitnic na taboru. Letošnji tabor je pote- kal od 1. do 10. avgusta v Vr- tovčevem domu v bližini Tav- čarjevega dvorca pod okriljem »Škofijske Karitas« iz Ljub- ljane. Vsak tabor doslej je bil za mlade svojevrstno doživet- je, tudi letošnji, ki je bU za razliko od dosedanjih nekoli- ko drugače zasnovan. Tema tega tabora je temeljila na du- hovnosti. Duhovna srečanja so vodili številni gostje: dr. Sta- nislav Matičič - duhovnik, pa- ter Franc Cerar - jezuit iz Ma- ribora, g. Tone Kompare - du- hovnik iz Logatca, prof. Bo- gdan Dolenc - duhovnik in se- stra Snežana. Gostje so nas vodili skozi naša iskanja Boga in resnice. Ustavih so se ob posameznih poglavjih iz svete- ga pisma, odgovarjali na naša številna vprašanja in se trudi- li, da bi nam pokazaH pravo pot. Sprehodila sem se tudi skozi naše delavnice, kjer sem opa- zila neizčrpno moč ustvarjal- nosti in idej. V svoja dela so želeli vliti vse svoje notranje občutke, vtise, ki so se v teh dneh rojevali v njihovih srcih, bodisi v glasbi, kjer so iz citer, kitar in klaviatur izvabljali nepozabne melodije. Citre je poučeval g. Rado Kokalj, kita- ro Denis Kokalj, klaviature pa Andrej Prosen. Mentorji so büi s svojimi učenci zadovoljni. Moč izraza je bila prikazana tudi v igri. Delavnico je vodil Tomaž Pšenica, pomagala pa mu je Mateja Fabjan. Skupina je uprizorila eno izmed Tav- čarjevih del »V Zali«. »Gleda- liščniki« so se zelo potrudili in nas presenetili s čudovito predstavo. Navdušene »likovnike« je vsvetkiparjenja - oblikovanja z glino popeljala letošnja do- bitnica Prešernove nagrade za diplomsko nalogo Mihaela Ža- kelj. »Oblikovalci so izdelali veliko kipcev, ki so jih zadnji dan tudi razstavili. Ljubitelji lepe besede pa so se vključili v delavnico kre- ativnega Disanja, ki jo je vodi- la Dragica Pušnik - študentka slovenskega jezika. Delali so vaje za bogatenje besednega zaklada, poudarek je bil na iz- virnosti idej, še posebno skrb pa so namenili ustnemu izra- žanju. Večere pa so nam pope- strili različni gostje, ki so pri- hajali v našo sredino. Prvi ve- čer je med nas prišel domačin,^ g. Matej Demšar. Povedal nam je nekaj zanimivosti o samem Nadaljevanje na 26. strani št. 7 - 15.septeml)er 1994 Smrt, ki venomer vstaja od mrtvili Ne moreš le zakopati, ne moreš Je pozabiti, ker H vedno znova zreš v oči, pravilo tisti, ki Iz primeža pločevine rešujejo človeška življenja In trupla Po podatkih Svetovne zdrav- stvene organizacije na svetu vsa- ko leto 700 tisoč ljudi unu-e zaradi nesreč v cestnem prometu, od 10 do 15 milijonov pa se jih na cestah telesno poškoduje. To pomeni, da zaradi posledic prometnih nesreč vsakih pet sekund en človek umre in da je vsaki dve sekundi eden ranjen. Posledice prometnih nesreč ta- ko že dosegajo razsežnosti hudih epidemij in so na vrhu med vzroki za smrt ali hude telesne poškodbe in invalidnost. V razvitih državah se stopnja umrljivosti zaradi po- sledic prometnih nesreč postop>o- ma zmanjšuje, povečuje pa se v deželah v razvoju in tudi v drža- vah vzhodne Evrope. Povečuje se tudi pri nas, saj je prometna varnost v Sloveniji tako slaba, da smo na dnu lestvice evropskih držav. V letih 1970 do 1993 je na slovenskih cestah umr- lo 13.781 ljudi, 218.787 pa jih je bilo poškodovanih. Od leta 1970 do avgusta letos je v prometnih nesrečah na Slovenskem irnirlo 1390 otrok in mladostnikov, to pa je okrog 10 odstotkov vseh mrtvih v prometu! Ali še drugače: do 25. avgusta letos je v prometnih ne- srečah v Sloveniji umrlo 43 otrok in mladostnikov, to pa je za 9 več kot lani vse leto. Stanje se, kljub v nebo vpijočim številkam, ne iz- boljšuje, leto 1994 pa je sploh pra- va katastrofa. Enako velja za celjsko območje, ko se preventivno in represivno ukrepanje pristojnih utaplja v za- skrbljujoči vsakdanji stvarnosti in čmi kroniki. Do 5.9. 1994 je na naših cestah izgubilo življenje 50 ljudi ali 9 več kot lani do tega datuma. Naravnost grozljivo in že kar brezupno je stanje v zadnjih mesecih, ko ne mine teden brez hudih nesreč in njihovih tragičnih posledic: zmečkane avtomobilske' pločevine, krvavih madežev, belih rjuh... Na številki 93 Tisti, ki se z vso tragiko najhuj- ših prometnih nesreč neprestano soočajo, so gasilci-reševalci. Na mestu nesreče so praviloma vedno prvi in vedno jih pokličejo takrat, ko so vsi ostali pri reševanju člo- veških življenj nemočni. Da bi po- nesrečencu sploh lahko pomagali ali ga rešili pred smrtjo, ga je naj- prej treba potegniti iz oklepa zmečkane pločevine. Nesreč, ko je nujna gasilsko-reševalna inter- vencija, je zadnje čase vse več, pa smo se vprašali, kdo so ti ljudje, ki se s škarjami in raztezalno tehnič- no opremo lotevajo pločevine, da bi rešili življenje. Kaj pri tem delu občutijo, kako sploh to zmorejo? In kako s temi grozljivimi prizori živijo... Na Javnem zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo v Ce- lju smo se o tem pogovarjali s tre- mi člani poklicne gasilske enote, z Brankom Sajovicem, Igorjem Ratajcem in Ivanom Stepišnikom. Bili so »na smeni«, kot pravijo de- lu štiriizmenskega delovnega ča- sa, ves čas pripravljeni na odhod. Ko nekdo pokliče na telefonsko številko 93, je treba reševati imet- je in življenja, ki so ogrožena od ognja, vode, nevarnih snovi. Tre- ba je na pot, ko se pokvari in usta- vi dvigalo v stolpnici ter potnike zajame paničen strah, pa takrat, ko kje poči vodovodna cev in je treba preprečiti hišno poplavo. Pa reševati, ko nas zadene prava po- plava, ekološka katastrofa. Nekdo se nekje utaplja, vsaka zamujena minuta je lahko usodna... In ne nazadnje, na voljo so nam tudi takrat, ko izgubimo še zadnji ključ in zaradi tega ne moremo vstopiti v lastno stanovanje. Pri- merov, ko jih pokličemo na števil- ko 93 zato, ker jih potrebujemo, je veliko. Sami pravijo, da se mar- sikdaj počutijo kot deklice za vse, četudi je reševalna ekipa izključ- no moška. In če so mnoga hišna reševanja po zahtevnosti opravil zanje pravi mačji kašelj, je reše- vanje v hudih in najhujših pro- metnih nesrečah izredno zahtev- no, odgovorno in naporno delo, ki ne mine niti potem, ko je že opravljeno. Podobe groze in smrti se neprestano vračajo, in ko se že zdi, da dobivajo bolj meglene obrise, je tu nova stvarnost: nov telefonski klic, nova reševalna ak- cija, nova podoba, ki za nekaj ča- sa izrine prejšnjo. Ko zagledaš znanca, prijatelja, otroka... o tem neradi govorijo. Kot da se bojijo priklicati v spomin slike, ki jih ne želijo nikoli več videti. To jim, žal, ne uspeva. Podobe nesre- če, smrti se vedno znova vračajo. Najhuje je iz avtomobilske ploče- vine potegniti mrtvega otroka. Branko Sajovic: »Za naše delo so značilni prihični napori in ne- nehni stresi, zlasti takrat, ko rešu- jemo v hudih prometnih nesrečah. Glede tega je letošnje poletje sploh katastrofalno, nesreče v prometu so vse hujše, posledice vse bolj tragične. To pomeni, da so tudi naše tovrstne intervencije pogostejše in vse težje. Zdaj se že dogaja, da moramo po večkrat na teden na kraj nesreče in rezati, reševati. Najhuje je takrat, ko vi- diš otroka, sploh pa, če ga iz zmečkane pločevine izvlečeš mr- tvega. Med mrtvimi ali ranjenimi, ki jih rešuješ, srečaš tudi znanca, soseda, prijatelja, drago osebo. Včasih ga sprva sploh ne prepoz- naš, ker je ves v krvi in iznakaže- nega obraza. Nikoli ne veš, na ko- ga boš naletel, mi smo na kraju nesreče praviloma vedno prvi. In naj ne izzveni neskromno, če re- čem, da je tudi od nas velikokrat odvisno, ali bo ranjena oseba pre- živela. Ukrepati je treba hitro, preudarno, zbrano, paziti moraš, da ne narediš kakšne usodne na- pake. Treba je vedeti, da so po- škodovanci, ki jih rešujemo iz zmečkanih vozil, največkrat v ne- zavesti. In ni se še zgodilo, da bi nas kdo, ki smo mu pomagali pre- živeti, pozneje kdaj poklical in nam rekel hvala. Pa saj ne rešuje- mo zato, da bi nas hvalili in se nam zahvaljevali. To je nekaj več- jega. Je želja, da narediš nekaj pomembnega, velikega, da rešiš življenje. Ko težko ponesrečenega človeka potem prevzame v oskrbo zdravstveno osebje in ga reševalci odpeljejo v bolnišnico, nas na- slednje dni še vedno zanima, kako je z njim, če je preživel, ali je zu- naj smrtne nevarnosti in podobno. Če hočeš biti gasilec, moraš biti to z dušo in telesom.« To pride za teboj... Med reševanjem so profesional- ci, dajejo vtis, kot da vse delo opravljajo hladno, neprizadeto. Kri, razmesarjena trupla, kriča- nje, jok in obup preživelih svoj- cev ... Človekova duša vendarle ni iz tako odporne snovi, da se ne bi mogla zlomiti. In kar neverjetno je, da ti ljudje ne poznajo psiholo- gov, psihiatrov, ki bi jim pomagali raztovarjati težko breme. Komu se potem zaupajo, s kom o tem sploh govorijo? Igor Ratajc: »Ko prideš s takš- nega dela, imaš najraje, da te nih- če nič ne vpraša, da gre vse to samo ven iz tebe in da počasi p>o- zabiš. Ampak, zdaj niti pozabljati več ne moreš, saj se prometne nez- gode s hudimi in najhujšimi po- sledicami vrstijo iz tedna v teden. Da bi s tem obremenjeval družino, ženo? Ko prideš po takšnem reše- vanju domov, se to že na obrazu vidi, zato me žena ne sprašuje kaj dosti. S tem moraš opraviti čisto sam. Posledice pa so, vsako reše- vanje najbrž pusti kakšen pečat. Ko se vozim z avtomobilom po teh naših cestah, se mi na vsakem me- stu, kjer smo kdaj reševali kakš- nega ponesrečenca, prikciže ta- kratna slika. To so, milo rečeno, zelo žalostne slike, stare tudi po več let, do danes se jih je nabralo že veliko. Zadnjič, nekaj ur po re- ševalni akciji je bilo, sva z ženo nakupovala v samopostrežni trgo- vini. Ustavila sva se pri mesnici in ob pogledu na okrvavljene kose mesa sem ves prebledel, oblil me je hladen pot in postalo mu je sla- bo. Nisem več zdržal, moral sem ven. Nič čudnega, če so začele takšne in podobne reakcije mojo ženo skrbeti. Tudi nočne sanje so včasih prava mora.« Klobuk dol - toda ne pri nas Gasilec-reševalec ne more biti vsak. Poleg šole in znanja zahteva ta poklic popolno psihofizično zdravje tistega, ki ga opravlja. Vsakoletne zdravstvene kontrole so izredno obširne, pogoji za opravljanje dela so podobno zah- tevni kot za poklicne pilote. Da- nes se gasilec spopada z ognjem, jutri bo reševal človeka, ki se utaplja, pojutrišnjem bo na cesti med stisnjeno gmoto pločevine... Če pomislimo, da ti ljudje ves ak- tivni del svojega življenja posve- čajo reševanju ljudi iz nesreč, iz objema smrti ali pa iz čisto drob- nih vsakdanjih zagat, bi pričako- vali, da v družbi uživajo velik ugled, spoštovanje. Pa je res tako? Ivan Stepišnik: »Pri nas je po- klic gasilca premalo cenjen, mno- go manj kot v tujini. Delo gasilca- reševalca pa je zelo zahtevno in naporno, veliko težje kot nekoč. Zdaj niso več časi gasilskih vese- lic, realnost je veliko bolj resna in kruta. Zato danes ne more biti vsakdo poklicni gasilec. V tujini to dobro vedo. Ko sem bil zadnjič v Avstriji, me je tam prav ganil droben prizor, ko se je sam župan nekega večjega mesta ob srečanju z navadnim gasilcem rahlo pri- klonil, snel klobuk z glave in mu segel v roko. Pri nas ni tako. Pri nas te ljudje cenijo samo takrat, ko te potrebujejo.« MARJELA AGREŽ Branko Sajovic Igor Ratajc Ivan Stepišnik Mala ni Mala maša, v vsakem grmu (Ljudski rek kot Ni ravno brihten, a za kmeta bo že dober! Tako svoje dni, morda tu in tam še danes, prav kmečki ljudje podcenjujejo svoj stan. Vendar je mnogo te- ga, kar dokazuje ravno obrat- no. Kmet je moral hudirjevo veliko vedeti in dostikrat je svojo »omejenost« spretno zai- gral, ker mu je tako bolje ka- zalo v odnosih z oblastjo, po- sebno kar zadeva dajatve in druge neprijetnosti. Vzemimo samo pratiko, ki jo je jemal v roke vsaj vsako ne- deljo, in mnoštvo rekov, ki jih je znal na pamet; povezoval jih je s podobami svetnikov, od katerih mu je bil prenekateri mejnik za začetek kakšnega opravila in tudi opozorilo na skrajni čas, da ga dokonča. Godovi so mu vsaj okvirno na- povedovali vreme na daljši rok, da se je vedel ravnati. Ze- lo dobro je moral opazovati naravo, obnašanje živih bitij v njej, po izročilu, nastalem z izkušnjami, je po oblaku nad kakšnim hribom, po višini me- gle, po zamotanosti pajkove mreže, po vlagi je prejšnji dis Ijo, ugibal VM dni. Pratika je У mu dopuščali ga opozarjala vala. ObrtniB vamiškemudl utrip ukazovi sam zastavil ( postavljen z и Praznik М^ je za vemikei praznik, nekc^ delavnik, koti vi, ki so povd imenom. Do male má mo tudi žetev, Posebej skrbá sejali še z ve^ znebili semeil plevelov, kot i ka. Kjer so jej moke, v kat« takšnih priin^ bivali vročicOj nje, v neke vn Posebno, M no, je bilo sp4 kmetija je Tesarji so jil^ so bile brez Ц ske so bile z tesno stisnje moglo izpada stale na no^ dom, da je ol» zrak. Skrinj«' najpogosteje' pridelkov. ^ nja in gos« škafom raz^ prej sta odi^, tistega za v naslednjih'' Štela sta škal» tanko vedela tisto leto, ravnati. OdŠ4 župnikovo potem potri praznike in 2 za prodajo,J zmešali v veS z rženim i^J njem — to j^i št. 7 - 15.septeml)er 1994 124,25 Ko Človek preseže sehe projekt »Ama Dabtam-' 199^ nI le klasična alpinistična odprava - Glavni olU: raziskovanje duhovnosti Dani Bedrač je, ob vseh drugih stvareh, ki jih je ozi- roma jih počenja v življenju, predvsem zavzet in navdu- šen alpinist. In kot za večino tistih, ki se ukvarjajo s to aktivnostjo, v gorah zanj plezanje ni edini izziv. Gre predvsem za prestavljanje moči. Za prestavljanje više. In za iskanje osnovnega smi- sla bivanja z glavnim vpra- šanjem: zakaj živimo? Samo zato, da jemo, spimo in ho- dimo? Ker bi radi odgovorili na vsa ta vprašanja, so se Man- ca Birsa, Maja Zorko, Mija Štorgel, Drago Jezernik in Danijel Bedrač odločili, da se bodo 26. septembra od- pravili v Nepal, kjer bodo ostali dober mesec. Tja ne bodo odšli kot klasična alpi- nistična odprava. Skupinica, ki je svoj projekt poimeno- vala Ama Dablam 1994, ima namen opraviti vzpon na kakšen markanten vrh, visok šest ali sedem tisoč metrov, v neposredni bližini Ama Dablama in Mt. Everesta. Člani odprave oziroma pro- jekta so sedaj že vplačali takso za vzpon na Island Pe- ak, kot pa je povedal vodja odprave Dani Bedrač, se bo dalo z agencijo Wildemess Experience, s katero sodelu- jejo, in z gospodom Depa- kom Lamo, predstavnikom te agencije, pozneje dogovo- riti za »neuraden« vzpon na še kakšen vrh. Druga naloga, ki so si jo člani projekta za- dali, je zbrati podatke in opraviti raziskave za študijo o vzhodnjaških in zahodnja- ških metodah osebnostne ra- sti. In tretji cilj skupinice? Poiskati stičišče alpinizma in tako imenovane nove du- hovnosti oziroma ovrednoti- ti alpinistični dosežek zno- traj polja duhovne rasti po- sameznika. Dani Bedrač, ki je pred kratkim končal Fakulteto za socialno delo v Ljubljani, je bil v Nepalu že dvakrat. »Pr- vič sem tja odšel kot član od- prave Jannu East '92, drugič pa kot absolvent, saj sem se v svojem diplomskem delu Tradicionalni koncepti sa- mouresničevanja lotil razi- skovanja skrajnih dometov človekovega duhovnega raz- voja.« Dani je nalogo uspeš- no tudi zagovarjal, odprava Jannu East '92 pa se je za vse udeležence, še posebej pa za Damjana Vidmarja, tragično končala. Utonil je v reki pod Himalajo, drugi pa so se vr- nili domov. V intervjuju po vrnitvi je Dani zatrdil, da se bo v Hi- malajo še odpravil. »Na Jan- nu sicer ne, ker nisem tako dober, da bi ga osvojil, imam pa drugačne načrte, tam pod Everestom, morda nekje leta 1994, ko bom imel za sabo diplomo in pripravništvo,« je povedal takrat. Sedaj, dve leti po prijateljevi nesreči, pravi, da ga je ta dogodek prisilil v razmišljanje o smi- slu in ciljih tovrstnega udej- stvovanja. Sploh pa se z du- hovno problematiko ukvarja že dolgo vrsto let. »Bistvo ukvarjanja s takšnimi stvar- mi je,« pravi Dani, »najti točke, v katerih se stikajo in dopolnjujejo aktivnosti, s katerimi se ukvarjam sam. In ideja o projektu Ama Da- blam 1994 se je rodila, ker bi se pri pisanju primerjalne študije o raznorodnih meto- dah osebnostne rasti rad izognil filozofiranju, nepre- verjenim domnevam in sploh vsemu, kar po svoji naravi ne sodi v resno znanstveno delo.« Knjigo je Dani že začel pi- sati; končal jo bo, ko se bo odprava iz Nepala vrnila. In kaj bo pomenil alpinistični del njihovega projekta — vzpon na Island Peak? »Vzpon na takšen vrh v alpi- nističnem smislu ni uspeh v svetovnem merilu in ne po- meni ne vem kaj niti znotraj slovenskega alpinizma, ki je v svetovnem vrhu. Cilj je iz- bran predvsem iz estetskih razlogov, saj gre za čudovite vrhove, sam vzpon pa ne po- stavlja pred alpiniste takš- nih tehničnih problemov, ki bi odvračali pozornost od doživetja kot takega in hkratnega vrednotenja po- četja.« Po vzponu na ome- njeni vrh bodo člani odprave oziroma projekta..za štiri dni obiskali še Katmandu, kjer nameravajo navezati stike z avtoritetami s področja du- hovnega samorazvoja (joga, tantrizem...), vsa doživetja pa bodo tudi ustrezno doku- mentirali. Sicer pa so trije udeleženci projekta »pravi« alpinisti. Maja Zorko je alpi- nistka-tečajnica, Manca Bir- sa pa bo odpravo spremljala le do baze, saj bo njena nalo- ga v odpravi intervjuvati lju- di, ki se ukvarjajo z duhov- nostjo in bodo za študijo v okviru projekta zanimivi. Skratka, člani si od pro- jekta obetajo marsikaj. Ker pa so tovrstni podvigi pove- zani z velikimi stroški ( en član takšne odprave potre- buje približno štiri tisoč do- larjev), še vedno iščejo spon- zorje. In, seveda, upajo, da jim bo uspelo doseči vse za- stavljene cilje. Vsi so pove- zani s raziskovanjem oseb- nostne rasti oziroma samo- uresničevanja posameznika, s čimer se tudi v naši družbi v zadnjem času ukvarja ved- no več ljudi. Sploh pa je, kot je povedal Dani Bedrač, eden od ciljev projekta Ama Dablam 1994 tudi razkrin- kanje šarlatanov, ki se pod krinko nove duhovnosti pro- moviraj o kot psiho terapevti. »Zmeda na področju tako imenovane nove duhovnosti je pri nas trenutno zelo veli- ka,« pravi Dani. Razni »pre- roki« in »guruji« mešajo vse, od bioenergij do tradicional- nih metod pri duhovnem razvoju. Nekateri od teh lju- di mejijo že na pol norosti, s tem pa lahko uničijo marsi- koga, ki ne ve, za kaj gre. Tisti pa, ki smo poklicni psi- hoterapevti in se ob tem uk- varjamo tudi z duhovnimi metodami, vsaj vemo, kaj se lahko zgodi, če greš preveč v skrajnost. Pri ukvarjanju s tovrstnimi metodami se je namreč nujno potrebno dr- žati tradicionalnih metod; vsako odstopanje je lahko nevarno. »Tu ni prostora za šarlatanstvo,« pravi Dani. Prepričani so, da jim bo med odpravo uspelo doseči tudi glavni cilj: postati du- hovno bogatejši, obogatiti druge, in predvsem - preseči samega sebe. NINA M. SEDLAR Pomoč pri projektu Ama Da- blam 1994 so članom odprave do sedaj že ponudili: Petrol, LDS Žalec, Cestno podjetje. Razvojni center. Zavarovalni- ca Avrora Žalec, Obuti maček. Gorenje MGA, Juteks, SM Sa- vinjska, Nova doba. Radio Ce- lje in TV Slovenija, člani od- prave pa sponzorje še iščejo. a za suknjo vpraša zares za vsakdanji kruh. Če je pšenica plenjala, je bilo še kaj za povrhu, vendar skrbna go- spodarja nista odpirala skrinj mimo določenega reda, kaj še- le, da bi vzela iz nje kak pehar več, kot je bilo ob spravilu do- ločeno. Ob mali maši se začenja je- senska setev ozimine, zato so ta dan nesli k blagoslovu kak pehar semenskega pšeničnega zrnja, ki so ga vsipali v pri- pravljen škaf ali čeber. Potem, ko je bilo pri maši blagoslov- ljeno, so ga kakšno pest nesli nazaj domov in so ga primešali ostalemu zmju, določenemu za setev. Tisto, kar je ostalo v cerkvenem čebru, so potem razdelili revežem. Mala maša za suknjo vpraša Ta ljudski rek napove konec poletja, čeraVno je še dva ted- na do astronomske jeseni. Si pa kmetje do male maše želijo lepega vremena. V okolici La- škega je bil zapisan tudi ukaz, ki ga ozimina rž sporoča kme- tu: »Daj me v suh, da ti bom dala kruh!« Tako je s pomembnim praz- nikom, ki si ga je lahko za- pomniti, ukazan skrajni čas za dokončanje določenega dela. Seveda so kmetje tudi prehite- vali, včasih tudi zamujali, ven- dar, tam okoli se je moralo zgoditi. Je naključje, da ljudski rek povezuje določen naravni tok in isto svetniško osebnost: »Spomladanska Marija lastov- ke v deželo pripelje, jesenska jih odpelje.« Takšna, malone pesniška oblika misli je predvsem zato, da si jo je lažje zapomniti. Ve- čina vremenskih pregovorov je v rimi. Po mali maši se začenja spravilo pridelkov. Grozdje si- cer še ni zrelo, je pa zrel vsak drug sadež, predvsem jabolka, hruške, sHve. Celo dmulje čr- nijo in odpadajo, pa lešniki tu- di. Dozorelo in otrdelo je zelje, zrel je fižol. Skratka, zlata je- sen je na pragu. Mala maša je bila mejnik za jesensko pašo. Že rek, da je v tem času v vsakem grmu pa- ša, to pove. Vendar ne zato, da bi pred tem ne imela živina zunaj kaj muliti, bolj zato, ker ne more več povzročiti toliko škode, če se pastirju zmuzne iz nadzora. Pastirsko življenje je bilo po svoje tako mikavno, da krat- kohlačniki niso prav nič »ku- hali mule«, če so jim doma re- kli, da ni treba vsak dan v šol- ske klopi. Na paši so si zakuri- li, рекИ, stikali po njivah za krompirjem, če ga je kaj ostalo v zemlji, pa tudi jabolka, na- taknjena na palice, so vrteli nad ognjem in pozneje, kako- pak, kostanj. Včasih pa je bilo tudi že v malomašnih jutrih za boso- nogega pastirčka kar mrzlo. Zgodbica o tem, kako je o svo- jih težavah potožil nek deček, ki se je zgodaj naučil, kako je treba izvitorepiti stavek, da je volk sit in koza cela, pripove- duje takole: Ker je dečka zeblo v noge, saj je že slana pobelila pašnik, se je razveselil tople luže, ki je tekla spod repa Uska. Čofotal je po njej in se delal ravno prav neumnega, češ: »Prav mi je, da me zebe. Zakaj mi pa ata čevljev ne kupijo?« Do male maše je bil še čas za sušenje otave, po mali maši naj bi se seno sušilo samo še na grabljah, kar pomeni, da ga je bilo treba venomer obračati in dvigati od tal. Otava daje manj zimske klaje, je pa zato bolj mehka. Kmečki fantje in hla- pci, ki so vse tja v zimo preno- čevali po kozolcih v krmi, so si z otavo prav na mehko postla- li. Našli so se tudi zamudniki, ki so šele zdaj očistili kakšno zaplato travnika. Na kmetih pač ni lahko skriti te vrste gre- hov. Kmetovo delovno mesto je pri belem dnevu vsem na očeh. Če se je kdo obregnil, je bilo najbolje obrniti vse sku- paj na šalo. Za primer: Kmet vpraša drugega kme- ta, ki klesti po travniku šavje, zraslo od pomladi sem, če nje- gova živina tako krmo je. Vprašam, ki je nameraval to »košnjo« uporabiti za steljo, se je namuzal, rekoč: »Saj ne bo za krave. Za tele- ta bo, ki še ne ve, kaj je dobro.« Oni pa, ki je spoznal, da so- sed na izziv ni nasedel, je po- gruntal še boljšo: »Saj, saj. Vsaka stvar prav pride. Če ti bo tele crknilo, bo pa seno ostalo!« Tudi šaljivost je bila dosti- krat razumljiva le tistim, ki so bili na zemljo vezani s svojim znojem in žulji. Foto: EDI MASNEC Žanjice iz Loške gore nad Zrečami. št. 7 - 15.septeml)er 1994 26 Nadaljevanje s 23. strani Vrtovčevem domu, ki je sedaj last jezuitov. Predistavil pa se je tudi kot pesnik. Naš večerni gost je bil tudi znan kantavtor Adi Smolar, ki nam je pripra- vil pester in zanimiv nastop. Zelo veseli smo bili tudi Berte Golob - mladinske pisateljice doma iz okolice Kranja. Iz Vrhnike je prišla skupina pri- trkovalcev in nam v poljanski cerkvi pripravila pritrkavanje. Slikar Milan Metlikovič nam je »prikazal« svet barv ter nam na diapozitivih predstavil ne- kaj svojih del. Dr. Franc Lo- renčak nam je geografsko ori- sal sveto deželo s številnimi posebnostmi. G. Tončka Kri- žaj - psihologinja in učiteljica inštrumentov nas je popeljala v svet glasbe. Ansambel »kri- la« nam je pripravil čudovit glasbeni večer. Psiholog Ivan Kokalj nam je predstavil »Poti in stranpoti ročka« ter nam nanizal učinke glasbe, ki vpli- vajo na človekovo razpolože- nje. Večer nam je popestril z igranjem na kitaro in petjem. Z avtobusom smo se pope- ljali po poti Šubičevih fresk. Z nami je bila akademska sli- karka Maja Šubičeva - hči zna- nega Iva Subica. Vsega tega pa ne bi bilo brez našega neuničljivega vodje g. Jureta Svoljšaka, ki je nosil vso težo bremena in odgovor- nosti, naših mentorjev ter vseh sponzorjev, zlasti »Škofijske Karitas«, ki ste nam omogočili to nepozabno doživetje. Iskre- na hvala vsem. DARINKA ZUPANC, Dobje pri Planini Javni poziv Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premo- ženja poziva volivke in volivce Republike Slovenije, da pod- prejo iniciativo za spremembe in dopolnitve Zakona o dena- cionalizaciji, ki je bila posre- dovana predsedniku Državne- ga zbora Republike Slovenije. S predlaganimi spremembami zakona želimo: Preprečiti narodno gospo- darsko škodo, ki jo povzroča izvajanje sedaj veljavnega za- kona o denacionalizaciji s po- udarkom na fizičnem vračanju nepremičnin; olajšati dogo- varjanje z upravičenci in s tem pospešiti proces denacionali- zacije; zagotoviti pravno, mo- ralno in ekonomsko korekt- nejši postopek denacionaliza- cije, upoštevajoč pri tem iz- kušnje reprivatizacijskih mo- delov drugih evropskih držav; omogočiti podjetjem zavezan- cem za vračilo podržavljenega premoženja, da tudi ona pri- dobijo odškodnino za odvzeta sredstva ter njim in denaci- onalizacijskim upravičencem omogočiti, da jo uporabljajo za katerokoli gospodarsko na- ložbo, kar bo prispevalo k po- spešitvi gospodarskega razvo- ja Slovenije ter k zmanjševa- nju presežnih delavcev; zmanjšati neupravičene in ne- potrebne razlike v pravicah med denacionalizacijskimi upravičenci in zavezanci in vzpodbuditi denacionalizacij- ske upravičence za nove na- ložbe. Na podlagi predlaganih sprememb zakona, zlasti z da- no možnostjo uveljavljanja odškodnin pri Skladu za raz- voj Republike Slovenije, bo mogoče doseči prej navedene cilje na pravno korekten na- čin, pri čemer ne bodo priza- deti ne udeleženci doslej že zaključenih denacionalizacij- skih postopkov, kot tudi ne bodoči na osnovi spremenje- nih predpisov. Zato so predla- gane spremembe zakona so- razmerno lahko izvedljive, ne glede na to, da proces denaci- onalizacije poteka od konca leta 1991 dalje. Predlagane spremembe za- kona bodo tudi bistveno olaj- šale proces lastninskega preo- blikovanja podjetij. Prepričani smo, da bodo vo- lilke in volile! Slovenije razu- meli, da so predlagane spre- membe koristne za uspešen gospodarski razvoj Slovenije ter zadovoljiv življenjski stan- dard prebivalstva, zato vas pozivamo, da našo iniciativo pri pristojnih upravnih orga- nih za matične zadeve tudi pisno podprete. Volilke in volilci Slovenije, podprite naša prizadevanja in vložite vašo podporo za spre- membo Zakona o denacionali- zaciji tako, da jo boste potrdili s svojim podpisom pred pri- stojnim organom za matične zadeve na občini, kjer je vaše stalno prebivališče, v času od 22. avgusta do 21. oktobra 1994. Podporo morate izraziti na obrazcu 0,5, ki ga je mogoče kupiti pri vseh enotah DZS. Upamo, da vas sorazmerno zapleten postopek izražanja volje ne bo odvrnil od podpi- sovanja podpore pobudi. Za- vedati se moramo, da s tem podpiramo večjo gospodarsko uspešnost naše države in višji življenjski standard njenega prebivalstva ter omogočamo odpravljanje mnogih socialnih krivic. Za to nam ne sme biti žal truda. 2a konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja: JOŽE ŠKETA Kučan, združena lista in upolcojenci! Predvolilni boj je, kot pravi- jo, začel sam gospod Kučan na srečanju z upokojenci na Rogli. Prisostvoval sem pogovoru dveh udeležencev, veteranov: »Preko tristo avtobusov nas je prišlo poslušat tovariša Ku- čana na Roglo. Združena lista nam je plačala prevoz. A ti je že Peterle kdaj kaj dal?« »Bedak, sam si prevoz pla- čal v kavici 120 SIT, v dva deci vina 180 SIT (900 tolarjev li- ter) in še bi ti lahko na- števal ...« Tako je to, vseh upokojen- cev (volilcev) se ni dalo poteg- niti, tovariši. MARJAN MANČEK, Celje Kaj je Open Society Fund - Slovenia? Pri razvijanju idej odprte družbe in pri podpori ustvar- jalnosti v kulturi, znanosti in izobraževalcu v slovenski družbi se Sklad za odprto družbo - Slovenija (Open Soci- ety Fvmd Slovenia), skladno s poslanstvom Sorosovih fon- dacij, osredotoča na posamez- nike, skupine in institucije, ki svojo ustvarjalnost razvijajo globalno, humano, politično neodvisno in etnično tole- rantno. Sklad za odprto družbo - Slovenija je bil ustanovljen 21. maja 1992 kot neodvisna, neprofitna organizacija, ki sprejema in razporeja prispev- ke (denar in predmete) v pod- poro omenjeni ustvarjalnosti, iniciativnosti in mednarodne- mu sodelovanju slovenskih umetnikov in kulturnikov, znanstvenikov, študentov in profesorjev, zdravnikov in so- cialnih delavcev, borcev za človekove pravice, novinarjev, prostovoljcev in vseh drugih nosilcev pluralizma civilne družbe. Za uresničevanje te podpo- re, Sklad za odprto družbo - Slovenija organizira in razpi- suje natečaje za projekte ter izbira posameznike in organi- zacije, ki naj bi v teh projektih sodelovali. Hkrati daje finanč- no podporo posameznikom in organizacijam, ki sodelujejo v njegovih programih, pošilja slovenske državljane na študij in izpopolnjevanje v tujino ter jih štipendira pri udeležbi na mednarodnih strokovnih sre- čanjih. Sklad za odprto druž- bo - Slovenija dodeljuje tudi računalniško in drugo tehnič- • no opremo neodvisnim organi- zacijam s področja izobraže- vanja, kulture in novinarstva, organizira računalniško omrežje za neodvisna občila v Sloveniji, financira oskrbo knjižnic v Sloveniji s publika- cijami, sodeluje pri projektih v podporo beguncem in be- gunskim otrokom v Sloveniji. Sorosove fondacije imamo tu- di veliko skupnüi projektov, med njimi je izobraževanje na Srednje-evropski univerzi, ki jo je v Pragi in Budimpešti ustanovil George Soros, pro- gram East-East, ki omogoča in spodbuja stike in sodelovanje med znanstveniki, strokovnja- ki, profesorji in umetniki iz držav vzhodne Evrope, projekt SCCA Sorosovi centri za so- dobne umetnosti, ki se usta- navljajo v vseh državah, v ka- terih so Sorosove fondacije z namenom, da dodeljujejo šti- pendije umetnikom za potova- nja in strokovna izpopolnjeva- nja, financiranje tiskanje ka- talogov, organizirajo letno razstavo sodobne umetnosti in ustanavljajo informativno ba- zo o umetnikih in umetniških ustanovah. Sklad za odprto družbo je v svoje vrste povabil ugledne in neodvisne posameznike z univerz, znanosti, občil, kul- ture in gospodarstva, ki dolo- čajo smernice izvajanja po- slanstva Sorosovih fondacij v Sloveniji. V letu dni je Skla- du za odprto družbo - Sloveni- ja uspelo vzpostaviti plodno sodelovanje z večino skupin civilne dnižbe, z neodvisnimi občili, gledališči, galerijami, šolami, skupinami prostovolj- cev na področju socialnega de- la in borcev za človekove pra- vice. Sklad za odprto družbo — Slovenija, izvršni direktor dr. RASTKO MOČNIK Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ali interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško politiko. Tekma kosic na Homu Neverjetno toda resnično, v nedeljo, 14.8.94. je bila na Homu nad Grižami (planinska postojanka) tekma kosic. Tek- movanje je bilo v organizaciji PD Zabukovica - Griže. Za or- ganizacijo in pripravo sta po- skrbela oskrbnik planinske postojanke na Homu, g. Ivan Pinter in njegova soproga, ki sta pripravila po končani tek- mi prelepo vzdušje za obisko- valce planinske postojanke Hom nad Grižami. Gostitelja sta poskrbela za dobro počutje preko 500 obiskovalcev, ki so zapuščali Hom veseli in zado- voljni, saj so doživeli lepo sončno nedeljo, kljub slabemu začetku vikenda. A bolj ko se je bližala tekma kosic, bolj je postajalo toplo. Še posebno toplo je bilo, ko so se tekmovalke pripeljale na kmečkih vozovih s traktorjem - sodobnim konjem. Na lepo okrašenih vozovih je bil napis kraja, katerega je zastopala kosica s sopomagači. Sopomagači so morali po košnji kosic travo zgrabiti v tri enake kupe, nazadnje so mo- rali te kupe lepo raztrositi, da se je trava lahko posušila. Za ekipo je nastopilo po pet tekmovalcev, zmagovalci so bili vsi, ki so nastopili, vendar je bila najboljša kosica Marija Drolc iz Matk, od koder je pri- šlo tudi zmagovalno športno društvo. Skupaj je nastopilo pet ekip. RUDI MRAZ, Celje ZAHVALE, POHVALE Cinkarna za šolanje K reševanju socialnih stisk naših šoloobveznih otrok je pristopila tudi Cinkarna Celje, ki je odstopila šolske zvezke. Z njimi bo večina učencev lahko dopolnila potrebščine v svojih šolskih torbicah. Hvala. OŠ Glazija, Celje št. 7 - 15.septeml)er 1994 27 40 let Radia Celie ЛО lei zvestobe, ustvarjalnosti In poslovnosti Kako hitro minevajo leta, se spominjamo nekateri radij- ci... Komaj pred petimi leti smo za 35. jubilej celjske ra- dijske postaje — druge najsta- rejše lokalne oziroma regi- onalne radijske postaje na Slovenskem — namestili tri ra- dijske antene na novem oddaj- niškem stolpu na Maliču in na nadmorski višini 936 metrov ter seveda ustrezen sprejem- no-oddajniški instrumentarij. Drugače povedano: začeli smo poleg matične 100,3 MHz, od- dajati še na frekvenci 95,9 MHz z Maliča in to v stereo tehniki, s čimer smo si bistve- no povečali slišnost zlasti pro- ti jugu v laško občino, pa tudi v nekaterih predelih Savinjske doline in njenega obrobja. Lani sicer nismo praznovali nobenega formalnega jubileja, pač pa smo se od 19. marca naprej še bolj slišali. Z novim oddajnikom na frekvenci 95,1 MHz z Boča smo označili novo slišnostno in tehnično ter po- slovno prihodnost naše radij- ske postaje. Le-tej smo dodali novo programsko organizira- nost. Letos maja smo namenu izročili povsem nove in sodob- ne radijske redakcijske pro- store in ves radijski kolektiv je pričakal svojo 40. obletnico v računalniško prenovljeni in posodobljeni podobi. Že v začetku leta smo zapi- sali, da letošnjega jubileja ne bomo obeleževali na zaprav- ljiv in na zunanji blesk prera- čunan način, pač pa bomo le- tošnje, jubilejno leto program- sko zaznamovali ali »pobarva- li« z nekaj uspešnimi pro- gramskimi ponudbami, od ka- terih nekatere so in bodo imele tudi vizualni poudarek. Spomnimo se, da smo janu- arja proglasili Osebnost leta 1993 na Celjskem, februarja s pustno javno prireditvijo sredi Glavnega trga v Celju »oživljali« celjsko mestno je- dro. Na Dan državnosti 25. ju- nija smo javno, tudi z Glavne- ga trga v Celju, ponudili 14- urni program, ki je imel boga- tejšo in pestrejšo vsebino tudi zaradi jubileja Radia Celje. To je bil naš že tradicionalni Dan odprtega Radia Celje. Pa še bi lahko našteli nekaj vidnejših programskih in po- slpvnih potez ter aktivnosti. Omenimo naj dve: poslovno- finančno konsolidacijo in ustrezno analizo, ki je postre- gla z argumenti pozitivnega poslovanja Radia Celje v okvi- ru firme NT&RC in dejstvo, da smo po Medianini raziskavi aprila 1994 dosegli največji medijski doseg na Štajerskem. Pomlajen poslušalski avditorij Radia Celje je rezultat boljše slišnosti in povečane posluša- nosti. MITJA UMNIK Nekaj podobnega spektaklu Programsko bomo našo 40 letnico poskušali izpeljati kar se da atraktivno, torej tudi z vsebino in ne samo s tem, da bo naš radio prvič z lastnim programom dolg celih 24 ur. To pomeni res izbrane goste, še posebno veliko in dobre glasbe, zabavnih in donosnih nagradnih iger in seveda pred- stavitev praktično cele ekipe Radia Celja. Da praznujemo 40 rojstni dan, boste začutili že v jutra- njem programu, zato se pri- pravite, še posebej tisti, ki vam je do nagradnih iger, saj vas bo sreča lahko že navsezgodaj ob- darila. V začetku dopoldan- skega programa bo uredništvo Radia Celje samo nekaj spre- govorilo o svojem jubileju, po- tem pa bomo dali besedo ti- stim, ki so ustvarjali našo ra- dijsko podobo leta in desetlet- ja nazaj. Pri tem se bomo spomnili tudi dogodkov in anekdot, ki jih poslušalci v etru niste mogli opaziti, so pa pomembno oblikovali naše radijske izkušnje. Slišali boste tudi nekaj pri- spevkov in naših arhivov, ki so pomembno zaznamovali druž- beni utrip v preteklosti v pro- storu, kamor je segal glas na- šega radia. Skozi zgodovino naše radijske postaje se bomo sprehodili tudi z glasbo, pred- nost pa bomo dali domačim glasbenim ustvarjalcem, ki so večkrat bili gostje v naših štu- dijih. Seveda pa ne bomo po- zabili tudi na kakšne goste iz- ven dosega naše slišnosti, brez katerih pa Radio Celje tudi ne bi bil to kar je: na primer pri- morske Faraone, ki bodo v na- šem studiu gostavali v popol- danskem programu. Da Radio Celje ne skopari z nagradnimi igrami je gotovo znano vsem našim poslušal- cem, v to pa se boste lahko prepričali tudi v našem praz- ničnem programu. Poskrbeli bomo tudi za humor, dovolite pa nam, spoštovane poslušalke in cenjeni poslišalci, da vam pripravimo tudi kakšno prese- nečenje. ROBERT GORJANC »Bungliy jumping Maja« Minulo soboto je bilo mogoče tudi v Celju skočiti s t.i. ela- stiko. Edina radijka, ki si je to upala, je bila Maja Šumej — na posnetku Edija Masneca. Najprej se je v četrtek »v živo« o tem samo pogovarjala v programu Radia Celje, nato pa v soboto že skočila »v živo«. Vsi ostali radijci zatrjujejo, da bi na elastiko še skočili, z njo in z višine pa raje ne. iVIajoika NT&RC na Ziati liarmoniki Robert Gotar iz okolice Velenja je bil nadvse srečen, saj je iz rok glavnega in odg. urednika Radia Celje Mitje Umnika prev- zel veliko majolko, izdelek lončarja Busarja iz Prožinske vasi pri Štorah. Majolka NT&RC po tradiciji pripada vsakokrat- nemu zmagovalcu po izboru občinstva na Zlati harmoniki v Ljubečni. Foto: E. MASNEC Petek, 16. septembra, 9.05 Sejemski program Radia Celja Kot vse sejemske dni bomo tudi danes predstvljali razstavljalce na sejemskem prizorišču, v dopoldanskih in popoldanskih program- skih pasovih. Sobota, 17. septembra, 19.30 Večerni športno-zabavni program z začetkom ligaških tekmovanj se bo okrepil tudi sobotni večerni športni program na Radiu Celje. Tokrat bomo prvič z javljanji neposredno spremljali košarkarice Celja, ki želijo z ambicioznimi projekti znova pripeljati celjsko košarko v slovenski vrh. Njihov nasprotnik v slovenskem pokalu v dvorani Tehniške šole bodo večkratne državne prvakinje Diamond Ježica, slišali boste lahko tudi reportažo s hokejskega srečanja 5. kroga evropske lige Poda- na vske skupine med Inntal Celjem in Olimpijo Hertz in seveda aktualne športne rezultate. Nedelja, 18. septembra, 10.30 Nedeljski gost: Zvone Perlič, direktor Evrodasa Nedeljski gost ni samo znan podjetnik, ampak je velik del njego- vega življenja povezan z našo radijsko postajo. Med drugim je bil znan in popularen radijski napovedovalec in voditelj in to v času, ko je Radio Celje štel le toliko let, da bi ga dali lahko največ v prvi ali drugi razred osnovne šole. Z njim bo radijske spomine v živo obujal Mitja Umnik. Nedelja, 18. septembra, 16.00 Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publikum-istragas Jadran, prenos Celjski nogometaši še naprej nadaljujejo z odličnimi predstavami v državnem prvenstvu: tudi po vročem gostovanju v Beltincih osta- jajo neporaženi, edini zadetek pa so prejeli iz enajstmetrovke. Žal bodo na Skalni kleti proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Dekanov zaradi rdečih kartonov igrali precej oslabljeni, zato se kljub veliki razliki v kakovosti obeta razbvirljivo srečanje. Pred srečanjem bomo znova pobirali tudi športne stave. Ponedeljek, 19. septembra, 5.00 40. rojstni dan Radia Celje - praznični program Prvič v svoji 24-letni zgodovovini bo Radio Celje pripravil celod- nevni 24 urni program. Poskrbeli bomo da se boste naužili dobre glasbe iz vseh časov, zanimivih pogovorov, spominov in se spogledo- vali s srečo v številnih nagradnih igrah. Ponedeljek, 19. septembra, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov: Oktet Studenček in trio Vikija Ašiča V Vrtiljaku pok in valčkov na dan, ko slavi Radio Celje 40 let, bosta v našem studiu gosta, ki že dolgo sodeluta z našo radijsko postajo: oktet Studenček in trio Vikija Ašiča, nepogrešljiva udele- ženca novoletnih obiskov v celjski porodnišnici in izleta 100 kmeč- kih žensk na morje ter pri drugih akcijah NT&RC. Gosta bosta zaigrala in zapela tudi v živo. V prazničnem in za eno uro podaljša- nem vrtiljaku bomo predstavili tudi najboljša harmonikarja Zlate Ljubečne 94, Roberta Gotarja in Franca Rajgla ter zmagovalca srečanja citrarjev v Grižah. Vrtiljak polk in valčkov bo vodil Tone Vrabl. Radio Celje za rojstni dan Poslušalcem bomo za rojstni dan v ponedeljek, 19. sep- tembra ponudili prvič v zgodovini 24-urni jubilejno obar- van radijski spored, medtem ko bomo poseben jubilejni radijski program - tudi non stop in 24 ur dnevno, ponudili od 22. do 28. oktobra. Zadnje tri dni bo ta program združen tudi s posebej pomembno in za Radio Celje ter hišo NT&RC kot organizatorja zahtevno prireditvijo - 5. festivalom radijskih postaj v Sloveniji. Tik pred festivalom pa bo izšla še posebna radijska Petica, ki naj na pisni in dokumentacijski način obeleži radijski jubilej. Je še nekaj načrtov in zamisli, kako in kdaj ponuditi poslušalcem čim bolj žabaven in pester program, vendar naj zaenkrat ostanejo zamolčane. RADIJSKI SPORED od 15. do 22. septembra RADIO CELJE četrtek, 15.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dobro jutro, sejemsko Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Sejemski program Radia Celje, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 12.20 Sejemski program Radia Celje, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Sejemski program Radia Celje, 13.45 Turistični kaži- pot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek pro- grama. Petek, 16.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dobro jutro, sejemsko Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Sejemski program Radia Celje, 10.00 Novice,10.15 Danes na sejmu, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 12.20 Sejemski program Radia Celje, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Sejemski program Radia Celje, 17.00 Kronika, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom 17.45 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa. Sobota, 179.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna,6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dobro jutro, sejemsko Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Vročih 20, 19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 18.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 10.30 Nedeljski gost: Zvone Perlič, direktor Evrodasa, 12.30 Iz domačih logov üure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi., 16.00 Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publi- kum-lstragas Jadran, prenos, Pribl. 18.30 Zaključek programa. Ponedeljek, 19.9.: 5.00-5.00 40 let Radia Celje - 24 urni praznični program Torek, 20.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napo- vednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 21.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika. Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lcjič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik; Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, fax: 441-032, Studio: 441-310, 441-51«. št. 7 - 15.septeml)er 1994 28 Bahnhofu je »prva« Elina Iz krajev na Kozjanskem do sedaj na sloven- sko glasbeno sceno ni prišlo prav veliko sku- pin, sploh pa ne rockovskih. Morda bodo Bahnhof uspeli s svojo prvo kaseto, ki so jo pred kratkim izdali v samozaložbi, distribuira pa jo Corona, spodbuditi še k<^a v tistih kon- cih, da se bo spoprijel z rockom. Zato je prav, da jih predstavimo bolj podrobno. Za imenom Bahnhof se skriva »mlada« rock ekipa, ki je v zadnjih treh letih svoje delo vzela zelo resno, tu in tam zamenjala kakšnega člana in po vsem tem času le vispela izdati lastno kaseto. Res je ime še dokaj neuveljavljeno, pa vendar so fantje že gostovali v Sobotni noči in v predhodnici te TV oddaje, Video noči. Od tam imajo tudi tri videospote. Glasbo na njiho- vi prvi kaseti z naslovom Elina lahko označi- mo kot pop-rock s poudarkom na besedilih. Ne gre za čisto klasično komercialo. Sicer pa bo- ste to lahko preverili na promocijskih koncer- tih, ki jih Bahnhof pripravlja po vsej Sloveniji. Začetniške težave so krive, da še nimajo me- nedžerja, zato lahko povemo še to, da bodo veseli vsakega vabila. Pravijo, da bo le prihod- nost pokazala, ali delajo dobro glasbo. Vseka- kor pa verjamejo vase in v glasbo, ki jo ustvar- jajo. Ustvarjajo pa jo: Rafael Zupane Raf, ki dela glasbo, igra kitaro in poje, bas kitarist je Matjaž Zakošek, solo kitarist Aci Juhart-Bac, klaviaturist Sandi Sorčan, bobna Simon, pri nastajanju kasete pa so sodelovali še Nena, Pupi, Miško in Boštjan. Cela četica, na sliki pa so le najlepši štirje. Bahnhoff predstavljajo svojo prvo kaseto. LAIBACH so v ponedeljek pri založbi Mute izdali svoj sedmi album. Na LP-ju, ime- novanem »NATO«, se je tokrat znašlo deset skladb, vse pa so priredbe, narejene v značil- nem Laibach stilu. Poleg pri- redbe mega-hita »The Final Countdown« švedskih pop me- talcev Europe velja opozoriti še na njihovo verzijo komada »In The Army Now« skupine Status Quo, priredbo uspešni- ce »In The Year 2525« s konca šestdesetih. Pink Floydovsko »Dog Of War«, zanimiv pa zna biti tudi »March On The River Drina«. Na isti dan je izšel tudi prvi single »What's The Frequency, Kermeth« z najnovejšega albu- ma »Monster« ameriških R.E.M. Michael Stipe, Mike Mills, Peter Buck in Bill Ber^ se s tem albumom spet vračajo k artističnemu glam rocku. podobnemu tistemu z začetka njihove kariere. Večino mate- riala so posneli v studiu v živo, brez nasnemavanja, prvič po šestih letih pa pri snemanju niso uporabili nobenega aku- stičnega instrumenta. B-stran omenjenega singla bo zapol- njena s skladbo »Let Me In«, ki je posvečena Kurtu Cobainu. Ko smo že pri NIRVANI, omenimo še skorajšnji izid nji- hove prve plošče po smrti Kur- ta Cobaina. Basist Kris Novo- selic, bobnar Dave Grohl in Mark Kates iz založbe Geffen so za album »Verse Chorus Verse« izbrali 12 posnetkov z njihovega MTV-jevskega Unplugged nastopa v lanskem novembru. Precej razgiban zakon ame- riškega temnopoltega sanjske- ga para - WHITNEY HOU- STON in BOBBYJA BROWNA (na sliki) bo svoj konec doča- kal na sodišču. Gospa Houston je svojega Bobbyja zalotila, pa ne prvič, v nekem losangele- škem hotelu, kjer si je med njenim potovanjem po Evropi krajšal čas z rosno mlado mla- denko. Nova moda seattleških su- perzveznikov je odpovedova- nje turnej. Najprej so del sve- tovne turneje odpovedali Pearl Jam, nato so zaradi še zdaj ne- pojasnjenega vzroka zatajili Stone Temple Pilots, konec avgusta pa je zaradi težav svo- jega pevca Chrisa Cornelia od- povedala e\Topski del svetov- ne turneje skupina SOUN- GARDEN. Cornell se je zad- njih pet let na odru tako zve- rinsko drl, da so mu odpove- dale glasilke, zdravniki pa so mu predpisali vsaj trimesečni počitek. Legendami basist skupin Small Faces in Faces RONIE LANE že od začetka osemde- stih boleha za multiplo sklero- zo. Vse prihranke, ki si jih je prislužil kot član omenjenih skupin, kasneje pa tudi kot uspešen solo avtor, so mu »po- žrli« stroški zdravljenja v bol- nišnici v Teksasu, zato so ne- kateri znani britanski glasbe- niki (Paul Weller, Primal Scream, Mother Earth, Ride in The Charlatans) posneli EP, katerega izkupiček bo šel za zdravljenje Lanea in še neka- terih drugih glasbenikov, obo- lelih za to hudo boleznijo. Po poletnem premoru se je spet začela nova sezona četrt- kovih rock večerov v ljubljan- ski discoteki Palma. Hišni bend še vedno ostajajo BOM- BE, ki v oktobru pričakujejo izid nove plošče »Metafizične svinje«, sicer pa se bodo po napovedih Saše Boleta v Palmi predstavili skoraj vsi pravi predstavniki slovenskega ročka. Neustavljivi Celjan ALEX BASS je v zadnjih dveh letih posnel kar štiri samostojne al- bume. Zadnji je izšel pred do- brimi 14 dnevi, gre pa za pri založbi Amadeus izdano kase- to »Škratek solatek« z deseti- mi otroškimi pesmicami. Av- tor vseh skladb je seveda Alex, ki je tudi tokrat odigral vse instrumente, pa tudi glas so- latnega škratka je njegov. Ale- XOVO gladko počesano prečko in priljubljeno kitaro, tokrat s prečkami, lahko občudujete na sliki. STANE ŠPEGEL PRED 5. LETI: 1. SWING THE MOOD......JIVE BUNNY AND THE MASTERMIXERS 2. RIDE ON TIME............................................................ BLACKBOX 3. IJUST DONT HAVE THE HEART....................... CLIFF RICHARD PRED 10. LETI: 1. CARLESS WHISPER......................................GEORGE MICHAEL 2. AGADOO....................................................................BLACK LACE 3. TWO TRIBES.......................................................................FGTH PRED 15. LETI: 1. DONT LIKE MONDAYS..........................THE BOOMTOWN RATS 2. WE DONT TALK ANYMORE...............................CLIFF RICHARD 3. REASONS TO BE CHEERFUL.......................................IAN DURY PRED 20. LETI: 1. LOVE ME FOR A REASON...................................THE OSMONDS 2. ГМ LEAVING IT ALL UP TO YOU.....DONNIE & MARY OSMONDS 3. KUNG FU FIGHTING ...........................................CARL DOUGLAS PRED 25. LETI: 1. IN THE YEAR 2525 .............................................ZAGER & EVENS 2. HONKYTONKY WOMAN ........................THE ROLLING STONES 3. SAVED BY THE BELL.................................................ROBIN GIBB št. 7 - 15.septeml)er 1994 29 Jubilejni pill Vetra Proti koncu prejšnjega me- seca se je zgodil velik žur v Hrastniku, saj je »domača« gltupina Veter praznovala svo- jih prvih 20 let. Vodja skupine, mlajši člani benda ga kličejo kar »stari« Slobodan Filipovič, je med slovenskimi estradniki dovolj znan, da mu je na prireditev uspelo privabiti skoraj vse vidnejše slovenske glasbenike, posledica je bila 10-tisočglava množica, ki je ves dan rajala in se veselila do nedeljskega jutra. S skupino Veter sem se prvič srečal v 70. letih, ko sem delal v diskoteki v Vrsarju. V tistem času so bili še tipični hotelsko- terasni bend, ki je zabaval ra- zlično strukturo gostov. Sponmim se, da mi je bil takoj všeč njihov stil igranja, očitno pa se je to dogajalo tudi dru- gim, saj je Veter še precej se- zon potem prihajal v Vrsar za- bavat tuje in domače goste. Naše poti so se ponovno križa- le v Ljubljani, ko so kot bomba udarili z vsem dobro znano skladbo Bela snežinka, ki je na mah osvojila srca poslušalk in poslušalcev. Pesem je sedaj ponovno, sicer ne vem, po kakšni logiki, postala hit v slo- venskih diskotekah. To je bila istočasno tudi pr- va lastna kaseta hrastniške skupine Veter; na mah je po- stala srebrna. Izdali so še pet kaset, za katere je značilna be- lina (Bela nevesta. Bele la- dje ...). Za Belo snežinko je bi- la njihova najbolj uspešna skladba Dekle iz Slovenije. Dvajsetletnico dela so člani skupine Veter kronali s CD ploščo, ki ima naslov Hrastni- ško dekle. V skupini so se v vseh teh letih kar precej otepali s teža- vami zaradi (ne)stalnosti za- sedbe, sedaj pa so stopili sku- paj hrastniški fantje, le Mar- jan je iz Tržiča. Po uspeli 20- . letnici bo Veter verjetno zapi- hal z vso močjo. Končno bo izšla video kaseta, ki so jo ime- li v načrtu že pred dvema leto- ma. Sedaj so fantje nekaj do- datnih posnetkov priredili na karaoke in tako kaseto le še popestrili. Hkrati obljubljajo napad na slovenske festivale ter seveda še kakšno novo ka- seto in CD. Podobno, kot se godi Čudež- nikom, se dogaja tudi Vetru - zakaj bi razmišljah o koncu, če pa se je nova dvajsetica ko- maj začela? Njihova zveza pa bo tudi v naslednjih dveh de- setletjih ostal Slobodan Fili- povič (0601) 41-824. SLA VC L. KOVAČIC Ruker Veste, majhen, a zoprn pi- sunček kot sem, pa imam tudi jaz svoj ego-trip navit okoli tuljave v želji, da moje besedi- čenje le nekje nekdo spremlja in ravno zaradi tega mi je hu- do žal kadar v časopisu vidim, da je besedilu med potjo skozi urednišnico odpadel propeler ali katero od kril. Tako je bilo tudi zadnjič, ko je tik pred pri- stankom, na koncu predzad- njega odstavka, avtorjev želo- dec dokazal prirojeno nepo- slušnost in spričo Novega roč- ka, za finale, bnihnil v širo- kem slapu po dolžnih in ne- dolžnih. Odtrgalo je cel rep in jasno, da smo strmoglavili kot da smo iz razmočenega papir- ja. Da ponovimo manever (iz čiste doslednosti) moramo da- nes porabiti četrtino dragoce- nega okenca. Takole bi moralo namreč zadnjič prifrfotati: »Ne duha, ne sluha o kakšnem uporniškem rokenrolu in ben- di, ki se na takšne festivale prijavijo zaradi želje po širšem družbenem priznanju, takšno izkoriščevalsko pozo žal samo podpirajo. Toliko, da se ve!« Ah, ja, saj vem, da že zaudarja po starih jajcah, mislite, da meni ne. Zatorej čimprej od tod, proti sedanjosti, kjer mi je honorar že pred letom in pol počepnil kot kura, preden jo v kotu zgrabi za vrat klavčeva roka. Ko bom velik, bom usta- novil sindikat muh bogoklet- nic, ta bo od hudiča, kot pravi- jo tudi za temperamentne in živahne otroke, da si ne bi slu- čajno kdo umislil užaliti svoja najsvetejša čustva! Brrr... Dobrodošli na krovu! Ni- smo sicer nad oblaki, smo pa nad Celjem, kjer moje oko v službi ljubega kruheka bolš- či skozi fotografski objektiv in - lovi sejmišče, drugo svobodno, pa bezlja s pogledom na vse strani in išče poznane točke na velikanskem zemljevidu pod nami. Sonce, kot da se je stopi- lo v Savinji, še kar dosti zele- nja premoremo ob vsem tem betonu, pa industrijska pušča- va vzhodno od Mariborske, ši- ri se kot vse puščobe na svetu. Srce bije za najdražje spodaj na zemiji, misli pa mrzlično brskajo po datotekah, iščoč prabit življenja. Pa se nisem počutil nič bolj pametnega, če- prav me je Boris popeljal s pajperjem na čudovitih pet- sto metrov in povem vam, še vedno ga ni čez balon, nobene- ga pezdenja in prepuščen ve- trovom ... Sanjaj, sanjaj sinko, ampak tu je lačnim treba nari- bati zelja, razklati kakšno bu- čo in populiti korenje! In na zemlji mir ljudem, živalim, rastlinam, pa ka' bi še radi?! Poslavljamo se od naše ljube Krote, s katero smo med dru- gim obiskali tudi nekaj kon- certov. Srota krota je obnemo- gla, leta so tu, zdravniki so dvignili roke in tako bomo spomenik naše prve zafurane naložbe odpeljali, kot vse ka- že, na pokopališče, v nemilost židovskim patologom, s čim se bomo sedaj vozili na koncerte pa je morda primerno nagrad- no vprašanje za vas spoštovani poznavalci. Pa vas nič ne boli- jo riti od tega posedanja? Pop loto Nihče ni napovedal pra- vilnega vrstnega reda skladb. Nagrada, ki jo po- darja sponzor oddaje, trgo- vina ORIS MASH, je sedaj vredna 15.000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 21. septembra. Kupone pošljite na dopis- nicah na naslov: Radio Ce- lje, Prešernova 19, Celje. Hans - Blues & Boogie v Barflayu v Barflayu bo danes, v četrtek zvečer nastopil legendami nemški bluesman iz Berlina, Hans. Nastopil bo v okviru enajste evropske turneje, ki traja od januaarja do decembra, gre pa za njegovo najdaljšo tumejo, obenem pa tudi promocijo nove CD plošče »Time is on my side«. Koncert v Barflayu bo edini Hansov koncert v Sloveniji. N-M. S. Št. 7 - 15.septemt)er 1994 Mazda 323 sedan in 323 F Mazda je precej dolgo od- lašala z obnovitvijo tistega, kar ponuja v nekaj nižjem srednjem avtomobilskem ra- zredu. Sedaj je mazda 323 povsem prenovljena, pravza- prav nova. Na voljo sta dve izvedenki, in sicer štirivratni sedan (limuzina) in petvratni F ali fastback. Tretjo različi- co, mazdo 323 C, trivratni kupe ali kombilimuzino, na- povedujejo za prihodnje leto. Mazda 323 sedan je klasič- na in zelo konvencionalna li- muzina, ki računa s tradici- onalnim avtomobilskim okusom. Mazda 323 F pa je avtomobil povsem drugačne vrste: modno obel, s poteza- mi, ki navdušujejo nekaj drznejše, pa tudi z motorjem, ki spominja na šport. Obe iz- vedenki se ne razlikujeta zgolj po zimanji podobi, pač pa je različna njuna dolžina (sedan 4335, F 4240 milime- trov), medtem ko je medosna razdalja s 2605 milimetri v obeh primerih enaka. Obli- kovanje karoserije je na splošno pripomoglo k za 4,4 odstotka manjši porabi gori- va, hkrati pa se lahko mazda 323 v obeh izvedenkah poh- vali z ekološko zelo primer- nimi motorji in kupom var- nostnih dodatkov. Vsi mo- torji ustrezajo zahtevam, ki jih v Evropi poznajo pod oz- nako EU 96 in v ZDA kot US 94, hkrati pa povsem na no- vo narejeni 1,5-litrski mo- torni agregat ustreza tudi ti- stemu, kar bodo šele zahte- vali z ekološkimi predpisi EU 99 in US 2003. Varnost je očitno posebno poglavje. Mazda 323 ima vgrajen po- seben sistem, ki v primeru čelnega trčenja motor z me- njalnikom vred potisne pred prednja sedeža in ne v noge, pod zadnjim sedežem pa sta vgrajeni posebni skrinjici, ki vsrkata uničevalno energijo v primeru stranskega udarca v avtomobil. Zanimivo je tu- di, da za doplačilo ponujajo zelo veliki zračni varnostni blazini. Vozniku namenjajo 60-litrsko, sovozniku pa kar 190 litrsko, kar je svojevr- sten in verjetno odmeven re- kord. Motorji so štirje, vsi bencinski, trije štirivaljniki in šestvaljnik. Dizelski agre- gat bodo ponudili prihodnje leto. Najšibkejši je 1,3-litr- ski motor z močjo 73 KM, nato pride na vrsto 1,5-litr- ski agregat, ki zmore 88 KM, precej močnejši je 1,8-litrski motor s 114 KM, na koncu in za izvedenko 323 F/GT pa je na voljo 2,0-litrski motor s 144 KM. Menjalnik je ved- no petstopenjski, ponujajo tudi avtomatiko. Prodaja nove mazde 323 v obeh karo- serijskih različicah in za za- četek s tremi motorji bo na slovenskem trgu stekla v teh dneh, cene pa so znane, in sicer: mazda 323 limuzina l,3i 29.109 mark, mazda 323 limuzina l,5i 32.638 mark, mazda 323 limuzina 1,5i av- tomatik 34.930 mark, mazda 323 limuzina l,5i SE 36.701 mark, mazda 323 F l,5i 33.800, mazda 323 F l,5i SE 36.413 mark, mazda 323 F l,8i 43.040 mark in mazda 323 F/GT 48.948 mark. Na sliki: mazda 323 limuzina in F. Škoda kliče avtomobile na pregled Prispevek s tem naslo- vom, objavljen v NT, ni točen. Tovarna Škoda se je preventivno odločila za kontrolno akcijo, ker bi v nekaterih primerih za- radi morebitnega neza- dostnega mazanja ležajev na zadnji osi lahko prišlo do njihovega rjavenja in s tem do predčasne izra- be. Preventivna kontrol- na akcija ne zajema kon- trole krmilnega mehaniz- ma (kot ste objavili), saj ta nima nobene zveze s kolesnimi ležaji na zad- nji osi in ni potrebna. AVTOIMPEX, d.o.o., KATJA DOMADENIK VW: servisna služba in več opreme Meseci pred koncem leta so pomembni za prodajo avtomo- bilov, zato tovarne skoraj ne počivajo. Volkswagen bo — na primer — na nemških cestah or- ganiziral posebno servisno službo za vozila svoje grupa- cije. Vozniki teh servisnih avto- mobilov bodo manjše napake lahko popravili takoj, pri več- jih bodo zagotovili ustrezno pomoč, potnikom pa v tem ča- su ponudili tudi osvežilno pi- jačo. Po novem bodo golfi in ven- to opremljeni z zategovalniki varnostnih pasov, ki se bodo sprožili pri udarcu s hitrostjo več kot 15 km/h. Serijsko bodo ti avtomobih opremljeni tudi s posebnim zvočnim signalom, ki bo opozarjal na prižgane lu- či pri ugasnjenem motorju. Zmogljivejšima izvedenkama golfa in venta (GTI in GT) bo- do namenili tudi nova, 15-col- ska kolesna platišča long be- ach, medtem ko bo športni Corrado na voljo z dvema zrač- nima blazinama (za doplačilo 400 mark). Nekaj novega bo tudi pri transporterju oziroma različicah caravelle in multi- van, kajti po novem bosta bo- lje opremljeni, poskrbljeno pa bo tudi za večje udobje. Na sliki: VW caravelle. BMW in jesenske novosti BMW se v naslednje mesece vozi s celo vrsto novosti, ki bo- do razmeroma hitro na voljo tudi na podalpskem avtomo- bilskem trgu. Tako si bo mogoče že no- vembra pri nas omisliti 318tds, avtomobil, ki ga bo po- ganjal na novo razviti štiri- valjni turbodizelski motor. Ta je nastal na osnovi zelo znane- ga, priznanega in uporabnega 2,6-litrskega šestvaljnika z oz- nako tds, ponuja pa 66 kW/90 KM in največji navor 190 Nm pri 2000 vrtljajih v minuti. To- varna napoveduje največjo hi- trost 183 km/h ter porabo 5,9 litra, kar je seveda dovolj ugo- den podatek. Ljubljanski Teh- noimion Avto, uradni zastop- nik tovarne BMW pri nas, bo ponujal avtomobil za malo- prodajnih 49.974 mark, pri če- mer drži, da je 318tds serijsko opremljen s protiblokimim zavornim sistemom ABS, ser- vo volanom, zračno blazino v volanu ipd. Druga novost, dovolj zanimiva tudi za nas, je compact 318ti. Temu vozilu pri BMW namenjajo bencinski štirivaljnik z močjo 140 KM (enak motor je naprodaj tudi v 318ÌS), kar zadostuje za naj- višjo hitrost 209 km/h ter po- spešek 9,9 sekunde do 100 km/ h. Na slovenskem trgu bo avto na voljo za 44.130 mark z vse- mi dajatvami vred. V povsem drug razred spada naslednja novost, to je 750i, avtomobil najvišjega razreda. Poganja ga nekoliko dopolnje- ni in spremenjeni bencinski dvanajstvaljnik z gibno pro- stornino 5,4 litra in 240 kW/ 326 KM ter orjaškim navorom 490 Nm pri komaj 3900 vrtlja- jih v minuti. Tovarna trdi, da so zmanjšali porabo goriva pri tem motorju oziroma avtomo- bilu, hkrati pa je na voljo tudi za 14 centimetrov daljša izve- denka z oznako L ali long. Za doplačilo si bo moč omisliti še poseben navigacijski sistem, naravnan tako, da pripelje voznika do vnaprej določene- ga cilja po najkrajši možni po- ti, uporablja pa tudi podatke satelitske navigacije (GPS). Prvič je naprodaj prav pri tem avtomobilu. Športnik 850Ci bo prav tako nekoliko druga- čen, kajti pod motornim po- krovom se bo vrtel že prej opi- sani dvanajstvaljnik, tako da bo najvišja hitrost (elektron- sko omejena) 250 km/h, do 100 km/h pa bo avto pospešil v 6,6 sekunde. Ponudili bodo tudi nov petstopenjski avtomatski menjalnik, ki bo opremljen z dodatkom, pri Porscheju ali Audiju poznanem pod oznako tiptronic (premikanje v višjo ali nižjo prestavo samo z ma- lenkostnim dotikom prestavne ročice). V münchenski tovarni so se nekoliko lotili tudi mo- torjev serije 3; njihovo težo so zmanjšali za nekaj več kot tri- deset kilogramov v povprečju in s tem za približno dva od- stotka zmanjšali porabo gori- va. Razumljivo je, da vsi ti mo- torji ustrezajo strožjim pred- pisom o varovanju okolja, ki bodo v Evropski uniji začeli veljati leta 1996. Na sliki: BMW serije 7. Hyundai in novi scoupe Južnokorejska avtomobil- ska tovarna Hyundai se bo v teh dneh tudi na slovenskem trgu predstavila s povsem no- vim accentom, avtomobilom, ki bo zamenjal ponyja. Na os- novi tega novega vozila pa že preskušajo scoupe, kupejevsko različico accenta. Če je skoraj jasno, da scoupe ne bo obdržal sedanjega imena, se zdi logič- no, da bo prinesel novo oziro- ma svežo karoserijsko podobo. Sliki, posneti na skrivaj, ka- žeta preskusni izvedenki no- vega scoupeja, ki naj bi ju po- ganjali različni motorji oziro- ma tisti, ki jih ponujajo z ac- centom. Po sedanjih napove- dih naj bi bil novi hyundai scoupe na voljo že konec letoš- njega leta, vendar se zdi napo- ved nekoliko preuranjena. Nič preuranjenoga pa ni v števil- kah in načrtih, ki jih Hyundai javno objavlja. Računajo, da bo tovarna do leta 2000 v sku- pini desetih največjih svetov- nih izdelovalcev avtomobilov, južnokorejska avtomobilska industrija, ki združuje še Da- ewoo, pa SsongYong in Kia Motors, pa naj bi do konca ti- sočletja izdelala več kot štiri milijone avtomobilov in bo ta- ko na svetovni lestvici držav, največjih izdelovalk avtomo- bilov, komaj kaj zaostala za Nemčijo. Vprašanje je le, ali' načrt upošteva morebitno re- cesijo svetovnega trga z avto- mobili. Na sliki: novi scoupe. št. 7 - 15.septeml)er 1994 31 Pri Avtu Brance še tovorna vozila v uveljavljenem podjetju Avto Brance iz Laškega te dni dokončno uveljavljajo svojo zaključeno ponudbo na področju prodaje vozil. Potem, ko so se zadnja štiri leta močno uveljavili na področju prodaje osebnih vozil (prodali so več tisoč vozil znamk VW, Audi, Škoda, Seat, itd), so te dni začeli še s prodajo tovornih vozil. Tako so postali ekskluzivni uvoznik malih gospodarskih in vlečnih vozil WENDEX iz Češke. Na voljo sta dve izpe- ljanki wendexovih vozil in sicer Cavalo za vleko poškodovanih avtomobilov in No- mad za prevoz volumenskega blaga, po želji s hladilnikom ali s ponjavo. Podjetje Wendex tesno sodelujejo z Mazdo, saj so vsa podvozja delo svetovno znane Mazde. Skupaj s podjetjem Avtoimpex iz Ljub- ljane pa so v Avtu Brance ponudili slo- venskemu trgu celoten program tovornih vozil priznanega češkega proizvajalca LI- AZ in to z nosilnostmi od 5 do 30 ton. Vsa omenjena tovorna vozila, ki prihajajo iz novega prodajnega programa podjetja Avto Brance, imajo urejeno homologacijo in so kupcem na voljo takoj. Avto Brance, v okviru katerega je tudi prodajni salon v Celju (v modri hiši na križišču Mariborske in Kidričeve ulice) in- seveda servis v Laškem s 24 letno tradici- jo, kajpak ponuja tudi tiste možnosti na- kupa osebnih in tovornih vozil iz svojega programa, ki jih zahteva sodoben čas: le- asing in kredit. EP Vozila WENDEX podjetje Avto Brance predstavlja tudi na zunanjem prostoru letošnjega obrtnega sejma v Celju. Na vlečnih vozilih so avtomobili, ki jih je prav tako mogoče kupiti pri Avtu Brance. Promocijo tovornih vozil LIAZ bosta podjetji Avtoimpex in Avto Brance pripravili tudi v Celju in sicer 19. septembra ob 10. uri na poligonu Ljubečna. Tovorna vozila Liaz ustrezajo vsem tehničnim in oblikovnim kriterijem, ki jih morajo imeti sodobna tovorna vozila (Euronorme št. I in II). Rezervni deli in servis za vozila Liaz bo v središču Celja. št. 7 - 15.septeml)er 1994 132 Kaktusi Včasih, kakšen petek, na primer, ti je žal, da si ga sploh dočakal. Gre za trenutke, ko imaš dovolj vsega. In ko ima vse dovolj tebe. Ko ti, na primer, mačka skoči skozi okno, ko prijatelj, ki te ne more več prena- šati, odpotuje na počitnice v Bosno, ko je avto, ki ga voziš, brez zavor... Ko ni v bližini niti tistih redkih ljudi, ki bi te mogoče lahko potolažili... Takrat potem ponavadi končaš na kakšnem koncer- tu uro vožnje od Celja, se nalivaš s pivom in refoškom ter upaš, da bo »prijetnega« obdobja kmalu konec. Celo za tiste, ki ti sicer pomenijo veliko, ti je vseeno... Jutro dočakaš v ilegalni akciji, nad katerimi se celj- ski »ugledneži« v zadnjem času izdatno zgražajo v medijih. In ko vržeš v koš še zadnji kup svinjarije in prideš takrat, ko hodijo pošteni ljudje že v službo, domov, tam nihče ne zamijavka od veselja... Telefon je razbit. Sredi mize pa te, kot sredi puščave, čaka le nekaj živega. Kaktus v stekleni posodi. In spomniš se preroške napovedi od nekoč: »Kaktus je edina stvar, ki bo zdržala s tabo!« Ne veš, če bi se smejal ali jokal. In potem zaspiš. Naslednje jutro pa - kot bi se obmil svet. Nekdo pokliče, mačka se vme, zbudiš se trezen. In tudi kaktus je še vedno na polici! NINA M. Počitnice 2. del Piše: Simona Odprla je oči. Sonce je bilo že visoko na nebu in nekdo je vztrajno trkal na vrata. Od- prla jih je. Pred njo je stal Uroš z vprašanjem: »Bi mi, prosim, pomagala nahraniti pse in mačke?« »O.K. Samo oblečem se.« In tako sta šla nahranit Uroševe živali. Po- lona je po opravljenem delu odšla v kuhinjo, da bi si umi- la roke, in skoraj bi jo kap. Kupi neumite posode, v pon- vah ostanki zažganih jajc, na štedilniku ostanki kipečega mleka... »Moški in kuhinja; to sta pa res dva različna pojma,« si je mislila in se lo- tila še kuhinje. Čez dobro uro se je kuhinja svetila kot ponavadi. Uroš je vstopil in začudeno požvižgal: »Mi- slim, da te-bom čez nekaj ča- sa spet potreboval. Čez nekaj dni, na primer?!« »Pozabi! Posodo ti bom, če jo sploh bom, seveda, pomivala spro- ti. Jasno?« »Seveda je jasno. Saj ni zunaj niti oblačka,« se je pošalil Uroš. »Odpravljam se na celodnevni izlet po okolici. Greš zraven?« »Ne, hvala. Prijatelju sem oblju- bil, da mu bom pomagal po- praviti motor. Jutri greva pa midva. V redu? By!« Polona se je najedla, potem pa se je odpravila proti gozdu. Hodi- la je po ozkih poteh, potem pa je prišla do potočka. Za- bredla je v vodo in stopala previdno, kolikor se je le da- lo. Naenkrat pa je naredilo čof in - padla je. Nasmejala se je sama sebi in svoji ne- rodnosti, potem pa je posku- šala vstati. Bolečine v glež- nju so ji to preprečile. Skremžila se je in sedla. Z muko je vstala in počasi prišla iz vode. Dan se je že prevešal v večer. Bila je lač- na, žejna, gleženj pa jo je bolj in bolj bolel. A utruje- nost je bila močnejša in zato je kmalu zaspala. Zjutraj se je vsa otrdela zbudila in šlo ji je na jok. Potem pa je za- slišala glas: »Polooooonaa- aa!« »Uroš!« je zavpila na ves glas. Uroš je pritekel in ji pomagal vstati. A hoditi tudi z njegovo pomočjo ni mogla. »Ženske in njihova občutlji- vost!« je na glas komentiral Uroš. »Veš kaj,...« se je pri- čela braniti Polona, Uroš pa jo je medtem dvi^il in od- nesel. Med potjo je razlagal: »Veš, ker se je nabralo že kar nekaj posode, tebe pa od ni- koder, sem se odločil, da pri- dem pote!« Prišla sta k nje- mu domov in Uroš je pokli- cal rešilca. Ostanek počitnic je Polona preživela v mavcu. Počitnic je bilo konec in pri- čela se je šola. Na srečo so dnevi hitro tekli in med zim- skimi počitnicami so starši Polono spet pustili doma. Nekega dne pa je pri vra- tih pozvonilo. Bil je Uroš. »Polona, gospodinjo potre- bujem!« Polona se je nasme- jala: »A samo gospodinjo?« »Ne, potrebujem tudi druž- bo... pa punco tudi!« »Bomo še videli,« se je nasmehnila Polona in stekla po kovček. Njene misli pa so že bile da- leč stran. Na počitnicah, ki bodo mime, romantične in... (Konec) Sta bi dao da si na mom mjestu (Bijelo Dugme) Šta bi dao da si na mom mjestu ^ da te mrze a da ti se dive šta bi dao za veliku gestu mjesto svoga da tvoj život žive. Šta bi dao da možeš ovako dići ruke a puk da te slijedi dal' bi i ti u svom srcu plak'o kao što se moje srce ledi Ti, budi sretan sad što si preko puta i što nas strašni let nad provalijom dijeli jer ovo je samo mojih pet minuta a pred tobom stoji život cijeli. AKTUALNO Jesti čokolešnik. Koncerti na playback. Z ali brez... Sejem je med vsem ostalim povzročil tudi, da smo prejš- njo soboto odpadli. Tehnik Matej pa nam je ves srečen sporočil, da poslušalci mr- zlično kličete in sprašujete, kaj se nam je zgodilo. Prise- gamo, da (zaenkrat še) nič! In da bomo to soboto spet z vami in da boste lahko sli- šali komad, katerega besedi- lo lahko preberete danes, da vam bomo spet podelili vse številne nagrade in, seveda, da nas boste lahko poslušali ! Ne pozabite! In - ne zamudi- te nas ! MI VSI P.S. Varstvo za muco je že organizirano! Hvala za po- nudbe! Te spomine posvečam svojemu dobremu prija- telju - belemu psu z rja- vimi, krmežljavimi očmi. (Peter Božič) Preijubljena moja! Malo (pre)dolgo sem se na- makal, zato ti nisem mogel odgovoriti v doglednem ča- su. Potem se je ponovno za- čelo mučenje in sploh nisem imel časa, da bi pismo napi- sal. Sem pa nanj dosti mislil; in seveda, tudi nate, ljuba Darka. Kako se kaj imaš? Si še vedno tako zelo žalostna, sovražno razpoložena do vseh drugih goved in gove- doreje nasploh? Čemu neki? Mar misliš, da ima smisel? Poglej na svet z bolj rdeče plati! Odkar to počnem jaz, sem prejel že kar nekaj na- grad. Sploh pa: tudi moj Ka- pital izredno hitro napre- duje! Skratka, življenje gre na- prej. Vedno bolj od tukaj... Zato pišem svojo knjigico, včasih kaj poračunam in se kakšen večer ustavim v naj- bližjem cow-pubu. Pa ti? Si še vedno trdno odločena, da se greš nama- kat? Jaz sem to storil v naj- bolj znanem (in polnem) slo- venskem koritu, vendar je nisem dobro odnesel. Naj to ostane mala skrivnost; po- vem naj le, da sem se vrnil malce shujšan... Tega pa. draga Darka, tebi ne bi sve- toval. Lahko bi ti škodovalo, saj veš?! Skratka, če si namakanja še vedno želiš, ti svoj hlev lahko posodim. Slišal sem tudi nekaj o tem, da se seliš pod spomenik nekega slav- nega strica, ki stoji sredi glavnega mesta v Goveji de- želi. Prenosljivi hlev je upo- raben tudi za tja; samo reci! In vedi, da je najbolj slavna pesem tega strica pred krat- kim praznovala stoletje in pol, kar je bila ustvarjena. To pa pomeni, da je stara skoraj toliko kot tvoj plug. Zatorej, Darka: Žive naj vsi narodi! In, lepo te prosim, živi, vsaj nekaj časa še, tudi ti! Tvoj drobceni HUBERT Zate Prav rad bi imel prijatelja, kot si ti, le da ne vem, kje naj te najdem, prav rad bi poslušal tvoje besede, pa ne vem, če bi smel... In rad bi ti govoril, govoril in pel pesmi, ki se rojevajo v meni. Nastajajo in umirajo, saj jih nihče ne mara poslušati. Zate vem, da bi, ker - kot jaz - tudi ti si včasih potrta od vseh teh laži, spet drugič brez vseh si skrbi. Ne lažejo besede, kot pravijo ljudje, laže človek sam, da se dvignil bi iz svoje bede, in sami svoj jaz si ljudje umore! Tiho, prav neslišno se kdaj solza porodi, in tiho, s slano sledjo po licu ti zadrsi, a ti jo moraš zatajiti, se volji drugih ukloniti. Ne znajdem se med vsemi temi ljudmi, ki pravijo, da skupaj v družbi smo vsi, ne zaupam narejenim vsem gospem, ki le na to čakajo, da kaj sam jim povem! DAVOR Davor, hvala! NINAM. DELO ved n o I • v v v srediscu dogajanj št. 7 - 15.septeml)er 1994 331 Iskanje izgubijeniii kulinaričnih dobrot Nekateri narodi res slovijo po odličnih tradicionalnih je- deh, drugi pa ne. Britanci so definitivno v drugi skupini, čeprav dajejo običajno jasno vedeti, da to nikakor ni njihov problem. Tisti, ki se pritožujejo nad hrano, so skoraj vedno tujci (ali pa domači učitelji angleš- čine, ki so nekaj let preživeli v tujini), in kritiziranje doma- če hrane je severno od Rokav- skega preliva sprejeto s slabo skritim vzdihom, češ, saj ve- mo, hrana ni zanimiva, na umivalnikih sta pipi za toplo in mrzlo vodo ločeni, vozimo po levi in pri nas velikokrat dežuje, ampak če vas to tako zelo moti, lahko tudi greste. Natečaj Prav gotovo so britanske prababice v svojih kuhinjah čarale čisto sprejemljive do- brote, toda priprava klasične tradicionalne hrane terja veli- ko časa in energije, zato so se ji skoraj povsem odrekli. Tako so kulinarične copmije začele izumirati - in še preden odro- majo povsem v pozabo, so v re- viji Radio Times razpisali na- tečaj za najuspešnejši in naj- bolj izviren britanski meni. »Pošljite nam meni za predjed, glavno jed in sladico, Id po va- šem mnenju najbolje odraža okus kuhinje Britanskega otočja« - tako so jimija vabili k sodelovanju britanske ku- harje. Sestavine za obed v ceni niso smele presegati 50 ftmtov (dobrih 9000 SIT), njihovi idejni očetje (in matere) pa so morali obed v celoti tudi res- nično pripraviti pred budnimi očmi veččlanske komisije. Pre- izkus njihovih kuharsldh veš- čin je potekal ob torkih ves julij — tako so prečesaU Brita- nijo od Škotske do Brightona na južni obali, od Cardiffa na zahodu do Leedsa v osrčju otoka. Vsakokrat so izbrali zmagovalce, vrhimsko četveri- co pa čaka še končni preizkus v Londonu - resničnega super- kuharja bodo izvolili oktobra in njegovo/njeno ime bo ob- javljeno v Radio Timesu v za- četku novembra. In še nagrade... Zmagovalni mojster kuhar- ske umetnosti bo lahko preži- vel šest dni v Hotelu Caven- dish v Derbyshiru in se tam ob večerih do sitega najedel lo- kalnih specialitet, drugo-, tretje- in četrtouvrščeni (torej finalisti, ki bodo morali zavih- teti kuhahiice še enkrat na od- ločilnem tekmovanju v Londo- nu) pa bodo v tem hotelu lahko ostali samo po tri dni. Vsi dru- gi, ki so prav tako pokazali veselje in voljo ter so se udele- žili tekmovanja, so že dobili knjige - kuharske seveda. In še to: natečaj spremlja kar tri- najst lokalnih radijskih postaj, ki se trudijo, da bi iz kuharjev naredile prave male medijske zvezde. Ftì tem se kar nehote zastavlja zlobno vprašanje: vsi verno, kako se komentirajo športni dogodki, na primer no- gometne tekme ali smučanje; kako pa to poteka pri kuhar- skem natečaju? Pika na I London je tako nasičen z raznimi kitajskimi, indijski- mi, vietnćunskimi, italijanski- mi, poljskimi in drugimi resta- vracijami, da kar poka po ši- vih, kar pa še ne pomeni, da Britanci v varnem zavetju svo- jih domov vsaj do neke mere ne ohranjajo tradicionalne ku- hinje. Rostbif in yorkširski pu- ding (ki ni nič drugega kot v pečici pečena masa za pala- činke) se ob nedeljah še vedno znajdeta na večini britanskih miz, druge dobrote, kot na pri- mer čajni kolački z rozinami (običajno jih razpolovite in vsak del najprej namažete z marmelado, potem pa mu dodelite še radodarno porcijo stepene sladke smetane), ja- bolčna ali rabarbarina posi- panka (ki ju pripravite in spe- čete v ne več kot 20 minutah), lahke skutine torte in pite vseh vrst, vse to bi moralo dokazati, da britanski narod pri pri- pravljanju hrane vendarle ni povsem brez domišljije in okusa. Starínski Cavendish Hotel. Piše:^ Mojca Belak »Nič nisi mislil, kako si zaradi tega trpel Peter. Strašno sta me razočarala. Oba sta odličnjaka. Vsega imata, nobenega po- manjkanja nista Čutila.« »Saj ne bova več! Samo mami tega ne povejte!« »Prav to bom naredila. Staršem bom po- vedala. Že tako so vama dali preveč denarja s sabo. Če se bosta v redu obnašala, drugih kazni ne bo. Polh, ti pa si že tako pokazal, kako si netovariški in skop. Poslušala sta borce, kako nesebično so pomagali drug drugemu. Premlejta v sebi malo njihove besede in razmislita, kakšna bi rada bila. To, kar si bosta v srce zapisala, to bosta tudi postala. Vedita pa, da le pošteni in iskreni ljudje imajo mnogo prijateljev. Sa- mo od vaju je odvisno, kakšno pot si bosta v življenju odbrala. Vsi bomo na vajino lahkomiselnost pozabili, če bosta odslej do- bra. Starši pa morajo za to vedeti. S starši moramo biti iskreni v dobrem in slabem, le tako vam bodo lahko stali ob strani.« Potegnila sta se vase in molčala. Z vese- ljem pa sem ju opazovala, ker sta se živo vključila v vse taborniške dejavnosti in ju ni bilo treba več opozarjati. Vsak dan je bil bogat in z zanimivim programom. Vstajanje je bilo ob šestih, na- to jutranja telovadba, ki jo je vodil starejši telovadni učitelj iz učiteljišča v Sarajevu. Te nisem hotela nikoli zamuditi, ker so bile vsako jutro vaje drugačne in sem si jih želela vsaj nekaj zapomniti. Po zajtrku smo uredili sobe in šli k Sutje- ski na kopanje. Zaradi hladne Sutjeske smo imeli stroga navodila. Samo eno minuto kopanja in nato tek ob reki. Vodja je zaž- vižgal in poveljeval: »Slovenci v vodo!« Spet žvižg: »Slovenci iz vode in Hrvatje v vodo!« In tako naprej. Skrbno smo morali bdeti nad svojimi varovanci, da niso golju- fali. Mišo se oglasi: »Neki Jeseničan je kar naprej v vodi, kaj on pa se ne bo prehladil?« Štejem svoje MČ in so vsi na vročem pesku ob reki. Pokličem Sonjo: »Sonja, moji tožijo, da je tvoj Marko kar naprej v vodi. Preveri!« »Pa res, in ves se trese! Marko, takoj iz vode!« zakliče, »in nič več v vodo!« Lakotnik in Grozdek sta raziskovala mlake ob reki in »operirala« paglavcem sr- ce. Vsi smo opazovali težko »operacijo«. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Spet smo Slovenci na vrsti, da se ohladimo v vodi. Škropimo se vscpovprek, voda pa je tako hladna, da čutimo bolečino po vsem telesu. »Tovarišica, naj grem v vodo. Od vročine me boli glava,« prosi neubogljivi Marko. Potipam mu čelo - vroče. »Tebe res boli glava od vročine, a ne od sončne, ampak od prehlada,« ga pokaram. »O, saj mi nič ni,« se nekam zgubljeno opravičuje. V paviljone se nismo vračali čez most, ampak smo prečkali Sutjesko tako kot pred mnogimi leti partizani. Ob mostu so nape- ljali dve vrvi: eno višje, drugo nižje. Za višjo smo se oprijemali z rokami, po nižji smo hodili. Najbolj boječi so prečkali reko kar po mostu. V paviljonu ježe bilo kosilo. Treba je bilo čakati v vrsti. »Vsi Slovenci se po kosilu zberemo za hišico ob gozdu,« nas opozarja Ljubinka. »Kaj nimamo po kosilu počitek?« neje- voljno vprašajo MČ. »Danes ne, ker bomo imeli vaje za kul- turni program, ki ga danes pripravimo Slo- venci,« pojasnjuje Ljubinka. Zberemo se ob gozdu. Preverimo, katere pesmi znamo skupno zapeti in začnemo z vajo. Ker smo bili enotni kot ena družina, so bile skupne vaje hitro končane. »Vsaka enota mora pripraviti še po dve točki pa bo programa dovolj,« odloči Lju- binka. »Slatinčani za mano! To, kar smo vadili doma, bomo ponovili in upajmo, da bo šlo. Ples bomo težje vadili na travi, a nič zato. Zvečer boste plesali na betonski ploščadi.« »Tovarišica, jaz pa ne znam dobro plesa- ti, ker sem se šele pred kratkim vključila k folklori,« potarna Silva. »Silva, to se boš danes vse naučila, le korajžna moraš biti. Postavite se v pare. Tanja, ti boš dala znak: tri, štiri in začnite peti in plesati. Vadili bomo tako dolgo, da bo tudi Silva delala brez napak!« jih pre- pričujem. Vadimo, vadimo, Silvi pa ni in ni šlo. Zdaj je naredila to, zdaj drugo napako. Drugi MČ so se začeli jeziti in soparno je bilo, da nam je vsem tekel pot po licu. »Malo še potrpite. Silva, sedaj bomo vsi v mislih držali pesti za tebe, da se ne boš zmotila. Boš videla, da bo pomagalo. Če se boš pa zmotila, se ne ustavljaj, ampak delaj dalje, kot da se nisi zmotila.« Gremo znova. Držala sem pesti in močno želela zaradi vseh nas, da bi šlo brez na- pake. »Bravo Silva ! Pa si le uspela. Če boš tudi na nastopu tako uspešna, dobiš od mene čokolado!« »Silva, to se ti splača potruditi,« so se oglasili MČ. »Tako se bom trudila! Vi se pa ne smejte, če se zmotim!« jih je pokarala. »Lakotnik in Grozdek, ponovila bosta deklamacijo Ciciban 1џ čebelica, ostali ste prosti,« razveselim MČ. Ker se je Lakotnik na veliko motil, smo večkrat ponavljali. Plane v jok: »Jaz ne bom nastopal. Sram me je, če se bom motil« Ker nismo imeli pripravljene druge toč- ke, ga je bilo treba prepričevati: »Ne boš se zmotil. Saj si doma že znal brez napake. Če boš kaj izpustil, nihče iz drugih republik niti opazil ne bo, ker ne poznajo pesmi.« »Pa vseeno rajši ne bi nastopal.« »Kakšen tabornik pa si? Pa še moj sin. Za vaju imam tudi nagrado, če bosta uspešna. Vsak dan vama bom kupila sok pri kosilu. Če se vama bo res kaj zataknilo, vama bom pomagala. To se zgodi še gledališkim igral- cem, zato ni to nič hudega. Vesela pa bom, če bosta še sama malo vadila. Velja?!« »Bova še poskusila lepo povedati,« oblju- bi Grozdek. Večerja. Vodja je napovedal: »Vsi se zbe- remo na ploščadi pred tretjim paviljonom. Nocoj bomo imeli prvi kulturni program, ki ga bodo prikazali Slovenci. Nato bo imela vsak večer program druga republika ali pokrajina. Zadnji večer bo ples v maskah.« Slovenci smo se postavili v polkrog kot v pevski zbor. Tudi starejši smo pomagali peti. Program je stekel. Slo je vse kot po naročilu. Naši folklori so burno navijali in Silva je zaslužila čokolado. Grozdek in La- kotnik sta bila pogumna, bolj strah je bilo mene. Ker je ves nastop zvenel v veselem prijetnem vzdušju, so se nam zjasnila lica. K meni sta pritekla Grozdek in Lakotnik in nejeverno vprašala: »Mami, boš držala be- sedo?« »Kdaj je pa še nisem?« Veselo se razkropimo po sobah. Silva deli čokolado, ko pride Sonja s sporočilom: »Marko je v bolniški sobi. Zmerila sem mu vročino. Ima 40° Celzija. Mora takoj v bolnišnico v Fočo. Zdaj pa vidite, kaj se zgodi, če kdo ne uboga.« In res, še isto noč so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal do zadnjega dne bivanja na Sutjeski, le vračal se je lahko z nami domov. Po tem dogodku ni bilo pri kopanju v hladni vodi več težav. Festival Kurirček je organiziral obisk pesnikov in pisateljev iz Jugoslavije. Slo- vence je predstavljal Anton Ingolič in nam prebral črtico, kako so med vojno jemali Nemcem premog, da so se lahko ogreli. Otroci so ga zasuli z različnimi vprašanji, on pa se je zanimal za naše življenje. Pove- dali smo mu, kaj seje zgodilo z našo ovco za raženj. Naši predstavniki so kupili lepo be- lo ovco. Navihani kolegi pa so kupili čmo barvo in jo ponoči prebarvali. Zjutraj je bilo treba ovco zaklati, a intendant ni nik- jer našel bele ovce. Preiskal je vse travnike okrog paviljonov, gozdiček, a ovce nikjer. »Vem, da sem kupil belo ovco, jo prive- zal, a sedaj je ni nikjer. Tu se pase le neka čma ovca. Kdo neki mi jo je zamenjal, saj daleč proč ni nobene kmetije?« je tarnal. Ko je bil že močno v skrbeh, smo mu povedali resnico. Zgodbica o črni ovci je bila Ingoliču tako všeč, da je o tem napisal novelico in jo objavil v Čebelici. št. 7 - 15.septeml)er 1994 34 št. 7 - 15.septeml)er 1994 35 št. 7 - 15.septeml)er 1994 v MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK še enkrat na hitro preletimo nagrajence prejšnjega meseca. Pulover bo prejela Marija Ber- njali iz Slovenskih Konjic, unikatno kravato Vlado Drob- ne iz Šmarja pri Jelšah, modni nakit pa Celjanka Nina Radu- lovič. Upamo, da vas tile septem- brski prehodni dnevi ne bodo preveč utrudili, predvsem pa čim manj posegli v denarnice, verjetno marsikdo razmišlja o menjavi ali dopolnitvi gar- derobe, zato le prej poglejte, kako se da preprosto priti do skoraj novih in unikatnih stvari, kot to svetuje naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik. Jutranje temperatu- re so namreč že kar precej niz- ke, čez dan pa na srečo sonce še pokaže svojo moč. Čim več poletno obarvanih dni še že- limo! , ^ Uredništvo IVlelirani september Novost, prehodnost in cene- nost - to so le tri značilnosti zapletenega, a tudi izrazito obdobnega modnega procesa. Naj bo neka do včeraj v zvezde kovana moda danes odločno odrinjena in pozabljena, se bo jutri gotovo znova rodila in se vrnila, morda le z rahlo spre- menjenim videzom. Prav takšnih pojavov v tren- dih za jesen in zimo 94/95 kar mrgoli. Da so pletenine na modne prizorišču vselej pri- sotne in da tudi letošnja sezo- na ni nikakršna izjema, že ve- ste. Morda pa še ne veste, da so letošnje najbolj modne plete- nine očitna reinkarnacija šti- ridesetih in zgodnjih šestdese- tih let, ko so v ženski gardero- bi dominirali dvodelni volneni kompleti jopice s srajčno blu- zo, jopice s telovnikom ali jo- pice in rebrasto pleten pulover s puli ovratnikom. V glavnem so bila ta oblačila strojno ple- tena, pa tudi sproščenih do- mačih pletenin se naše predni- ce niso branile. No, ena glav- nih skupnih niti takratne in letošnje mode pa je več volne- nih nitk različnih barv skupaj. Melange, tweedasti, melirani ali pa še bolj po domače spače- no »špricani« efekti so torej med letošnjimi modnimi naj- naj hiti. Priznajte, da je tale novica ne le prijazna temveč tudi varčevalna, saj boste med zabavnim pletenjem porabile vse volnene ostanke. Druženje dveh ali večih volnenih niti je torej letos tisto pravo! Kakšni pa so za melirano preprostost najbolj pravi kroji, pa naj vam povedo skice. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca septembra: KATERI MODNI MATERIALI SEZONE JESEN-ZIMA 94/95 VAM JE NAJBOLJ VŠEČ? a) Volna, b) žamet, c) tvid, d) umetno krzno. V septembru še lahko sejemo strniščne krmne dosevke Letos je bilo kljub hudi vro- čini zadosti padavin, tako da so kmetje lahko pridelali do- volj voluminozne krme za pre- hrano živali. Vseeno pa se po- nekod postavlja vprašanje, ka- teri krmni dosevek posejati, da bi pridelali voluminozno kr- mo, ki bo nujno potrebna spo- mladi. Sveža zelena krma na pomlad lahko marsikateremu kmetu pomaga, da obdrži sta- lež živali v hlevu, z njeno po- močjo in dodatkom ustrezne močne krme pa se lahko dvig- ne tudi proizvodnja. Če stmišča še niso posejana s krmnimi dosevki, lahko opravimo setev prezimnih krmnih dosevkov za pomla- dansko rabo. Njivo za setev pripravimo tako, da opravimo plitko oranje v globino od 15 do 20 cm. Ce imamo na pose- stvu gnojevko, jo lahko pred oranjem navozimo na njivo (okrog 20 do 25 m^/ha), pogno- jimo pa lahko tudi s hlevskim gnojem (okrog 20 do 25 t/ha), e nimamo hlevskega gnoja ali gnojevke, gnojimo le z mi- neralnimi gnojili, ki jih potro- simo na brazde in zabranamo. Količina gnojil je odvisna od založenosti zemlje. Če so tla srednje založena, gnojimo s 60 do 80 kg/ha P2O5, 80 do 100 kg/ha K2O in 40 do 60 kg/ha N. Za gnojenje je primemo mine- ralno gnojilo NPK 15:15:15, 400 do 500 kg/ha. Prezinme krmne dosevke bomo zgodaj spomladi dognojili z dušikom, in sicer 60 do 80 kg/ha. Zorano njivo nato obdelamo do drobnogrudičaste struktu- re. Če so tla suha, jih pred se- tvijo povaljamo. Setev opravi- mo z žitno sejalnico, lahko pa tudi s trosilcem mineralnega gnojila. Za setev v septembru so primerni naslednji prezimni krmni dosevki: - mnogocvetna ljuljka, ki jo se- jemo vse do konca septembra. Priporočamo setev sort bar- multra, tetraflorum, draga in dilana. Jeseni opravimo čistil- no košnjo, naslednjo sezono jo dvakrat kosimo in nato preor- jemo ali pa jo pustimo celo se- zono ter preorjemo jeseni. Z mnogocvetno ljuljko pride- lamo od 30 do 40 t zelene mase ter okrog 4.600 kg ŠE in 700 kg PB na hektar; — krmno ogrščico, sorta star- ška, sejemo do sredine septem- bra. Potrebujemo 15 kg seme- na/ha. Če je v jeseni zelo bujne rasti, jo lahko popasemo. Po- spravljamo jo za prilast v dru- gi polovici aprila. Na hektar pridelamo okrog 19 t zelene mase s 1.400 kg ŠE in 360 kg PB; - rž za klajo ali siliranje sejemo v drugi polovici septembra. Priporočamo sorto danko. Po- trebujemo 180 do 200 kg seme- na/ha. Rž pospravljamo spo- mladi - konec aprila ali v za- četku maja, torej v začetku klasenja, za prilast ah silažo. Na hektar pridelamo 22.000 t zelene mase z 2.800 kg ŠE in 440 kg PB; - ječmen za klajo sejemo v dru- gi polovici septembra, 180 do 220 kg semena posejemo na hektar. Priporočamo sorti ro- bur in plaisant. Enako kot rž tudi ječmen pospravljamo spomladi. Pridelek je po- doben; - ržiga in ječmiga sta zmesi rži ali ječmena (80 kg) in ozimne grašice (90 kg). Setev prav ta- ko opravimo v dmgi polovici septembra, pridelek pa po- spravljamo v začetku maja. Na hektar pridelamo 27 t zelene mase s 3.000 kg ŠE in 630 kg PB; — grašljinka je zmes 50 kg ozimne grašice, 20 kg inkar- natke in 10 kg nmogocvetne ljuljke. Sejemo jo do sredine septembra. Pospravljamo jo pomladi, ko začne inkarnatka cveteti. Na hektar pridelamo okrog 27 t zelene mase z 2.800 kg ŠE in 688 kg PB. Če upoštevamo povprečne cene semen, je najceneje sejati krmno ogrščico, za katero zna- šajo stroški semena na hektar 8.490 SIT, nato ji sledi rž v či- sti setvi s 12.600 SIT/ha in ječ- men 13.800 SIT/ha. Precej dražja je setev mnogocvetne ljuljke, saj za seme odštejemo 19.800 SIT/ha, seme grašljinke stane 37.000 SIT/ha, ržige in ječmige pa kar 43.000 SIT/ha. Seveda se pri izbiri krmnega dosevka ne smemo ozirati sa- mo na ceno semena, ampak moramo upoštevati tudi pride- lek zelene mase krmnega do- sevka in hranilnih snovi. dipl. inž. kmet. EMA PAVLIČ ZDRAVILNE RASTLINE Buča Buča (Cucurbita pepo L.) spada v družino bučnic, ki je doma v tropskih in subtrop- skih pokrajinah, vendar so se razširile tudi v kraje zmemo toplega pasu. Za to družino je značilno zelnato, robato steblo z dolgimi viticami, s katerimi se dobro oprijemlje. Družina šteje okrog 100 ro- dov s približno 1000 vrstami. Mednje spada tudi rod buč, ki obsega 12 vrst. Rastline tega rodu so zelo hitro rastejo. Zna- čilni zanje so veliki rumeni cvetovi, viličasto razvejane vi- tice in bolj ali manj okrogli, oranžasto rumeni, zeleni ali progasti plodovi. Često imajo veliko semen, ki so navadno ploščata in razvrščena ob steni plodu. Različne gojene vrste so užitne, čeprav so malo okusne in ne redijo. V zdravilne namene uporab- ljamo semenke, ki vsebujejo maščobno olje, beljakovine in ogljikove hidrate. Med md- ninskimi solmi prevladuje fos- for, kalcij, magnezij in kalij ter v sledovih še selen, železo, baker, mangan in cink. Zna- čilno za semenke je visoka vsebnost fitosterolov (delta-7- sterol) in vitamina E ter v sle- dovih še grenka snov kukurbi- tacin in kukurbitin, ki deluje na črevesne parazite. Pri buči nabiramo v jeseni semenke, ki jih moramo posu- šiti na 40°C. Te semenke je po- trebno oluščiti in iz njih se sti- ska temno rdeče bučno olje. Zaradi nenasičenih oljnih ki- slin, vitamina E in karotino- idov je zdravilno in se uporab- lja pri hiper lipoproteinemiji in za zaščito proti arterioskle- rozi. Čisto bučno olje odprav- lja tudi črevesne parazite. Po- dobni učinek ima tudi bučne seme, ki ga je potrebno vzeti vsako jutro po eno pest. Ker vsebujejo semenke fito- sterole, dobro učinkujejo pri obolenju podmehumice ali prostate ter pri težavah s seč- nim mehurjem. Tu prihaja v pomen zlasti nočno močenje postelje pri otrocih. Zdravilne snovi v bučničnih semenkah tonizirajo mišice mehurja in zavirajo procese, ki ženejo na vodo, povzročajo krče in vnet- ja. Tu se delovanje fitostero- lov, vitamina E in selena do- polnjuje. Zato je potrebno, da vsak dan pojemo po dve veliki žlici semenk dvakrat na dan in to nekaj tednov. Pri tem ni no- benih škodljivih stranskih učinkov. Tudi sočno meso buč je zdravilno. Razrezane v tanke rezine se polagajo na nečisto kožo in na tvore in čire. Ob- kladke večkrat menjamo, do- kler se vneta koža ne popravi, če nas bolijo noge in podplati zaradi dolgotrajne hoje ali de- la, si lahko pomagamo tako, da si pripravimo obkladke iz zmečkanega bučnega mesa. Ti obkladki se obnesejo zlasti pri starejših ljudeh. Kot zanimi- vost še to: ljudsko zdravilstvo priporoča bučnično meso za obkladke pri vnetju oči. Kuha- no bučo pa priporočajo pri te- žavah s homoroidi, slabi pre- bavi, sladkomi bolezni in celo pri raku. Boris Jagodic Šifra: Pravi Icamen že dolgo berem vašo rubri- ko, saj mi je zelo všeč. Svojo astroanalizo že imam izdela- no, tako da se s te strani že nekako poznam. Veliko bolj kot to pa me zanima, kateri dragi ali poldragi kamen bi bil zame primeren, kdaj in kje ga kupiti ter kako ga nositi. Upam, da mi boste lahko od- govorili. Prilagam vam kopijo horoskopa. Ivana: Pri nakupu osebnega kanma je najprej treba izbrati dober, ugoden dan; le tako bo kamen še dolgo ostal vaš in nepoškodovan. Za vas bi bil ugoden dan v času okrog rojst- nega dne, vendar največ še tretji dan po tem dnevu. Ko kupujete kamen, bodite raje sami, kajti sugestije in mnenja drugih pri taki odločitvi niso dobrodošli. Rdeča korala in smaragd sta za vas najbolj pri- mema. Najbolje je, da si kupi- te vsakega posebej, ne obeh naenkrat. Pri koraU se lahko odločite za prstan aU ogrUco, kar pač raje nosite. Vzemite si čas in se odpravite na nakup sami, v dobrem razpoloženju, ko se vam ne bo mudilo. Vpra- šajte trgovca za poreklo koral ali kanma, potem pa ga popro- site, da vam pokaže več kosov. Če je kamen že vdelan v pr- stan, potem si nadenite na pr- ste več prstanov hkrati in jih dobro opazujte: Prav kmalu boste opravili izbor, vendar pa vam mora kamen, če je pravi za vas - nekako to potrditi. Ljudje večkrat čutijo pravi ka- men tako, da občutijo nekakš- no toploto ali prijeten elek- trični trzaj, tako nekako, kot da se vas nekdo, ki vas ima rad, nežno dotakne. Če pri kamnu tega ne čutite, potem izbirajte naprej, kajti pravi kamen vam bo na ta način dal vedeti, da je v harmoniji z va- mi. Potem ko ste ga pazljivo izbrali, ga dajte vdelati - v va- šem primeru — v belo zlato, vendar tako, da se bo dotikal kože na spodnji strani, lahko ga nosite tudi kot obesek na verižici. Ko ga dobite iz obde- lave, ga pustite čez noč v slani vodi, kje na polički, da ga ob- sije mesec, zjutraj to vodo za- menjajte in ga pustite na son- cu, f>otem pa ga lahko nosite. Kristali, minerali in kovine ze- lo močno vsrkajo energijo ti- stega, ki jih nosi, zato ne nosi- te nakita, ki je pripadal komu dmgemu, še posebej, če ga ni- ste očistili. Prav tako je dobro, da enkrat na mesec - ob polni limi - na zgoraj opisan način očistite vaš nakit; tako ga bo- ste še dol^o zadovoljni nosili. Tak osebm nakit ni bižuterija, zato ga ne posojajte komurkoli zgolj zaradi užitka. Nekateri pa kanmov ne nosijo, ampak jih najprej očistijo, potem pa položijo v čisto vodo, npr. Zla- to kapljo, ki jo dobite v trgovi- ni, in to vodo pijejo. Dobro je, če stoji voda ponoči pod mese- čevim sijem, podnevi pa na sončni svetlobi. Z nekaj deciU- tri take vode preide v človeka vibracija minerala, ki mu je všeč. Ko sem potovala po Indiji, pa sem se seznardla še z drugi- mi oblikami zdravilne ali zaš- čitne uporabe kanmov, ki pa so za našo kulturo in tradicijo nekoliko nenavadne. Kadar koli pa opazujemo ljudi, ki so včasih dobesedno videti kot potujoče zlatame, tako so okrancljani z nakitom, ki je si- cer lahko drag, vendar pa jim ni pisan na kožo, potem lahko spo2mamo nesmisel take upo- rabe. Veliko lepše je srečati človeka popolnoma brez naki- ta, a s širokim nasmehom ! Pri nakitu torej še vedno velja: malo, toda izbrano. Najlepši nakit pa je še vedno zdrav in srečen nasmeh. 371 št. 7 - 15.septeml)er 1994 138 Avtotehnika še tesneje z Renaultom Vrsla novosti za Imetnike In kupce vozil Iz programa Renault Prihodnji četrtek, 22. septem- bra, bodo v podjetju Avtotehnika Celje na Bežigrajski cesti 13 odpr- li obnovljene prostore, s tem pa je povezanih kup novosti za vse se- danje, pa seveda tudi bodoče imetnike vozil iz programa Rena- ulta. Ali, kot pravijo v Avtotehni- ki, odprli bodo tako imenovano obnovljeno koncesijo. Vse na enem mestu Avtotehnika Celje sicer sodeluje z priznanim in uveljavljenim proiz- vajalcem vozil Renault že vrsto let, praktično sodijo med najstarejše di- lerje v Sloveniji. Že doslej so imeli na Bežigrajski cesti 13 salon, kjer so bila kupcem na voljo vozila iz Rena- ultovega programa, njihovim stran- kam so nudili usluge v tamkajšnji delavnici in servisu, jih oskrbovali z rezervnimi deli in poskrbeli za vo- zila v avtopralnici. Podobno kot drugod po svetu in po vzoru franco- skega Renaulta pa so tudi v celjski Avtotehniki zdaj uredili nove pro- store in jih opremili s sodobno sig- nalizacijo. Za vse imetnike in kupce Renaultovih vozil so uredili posebna parkirišča, zgradili poseben vhod, na voljo jim je salon za vozila, pose- bej je urejena servisna pisarna za sprejem, servis, salon za predajo vo- zil, poleg tega pa še trgovina z re- zervnimi deli, lakirnica in povsem na novo opremljena kleparska de- lavnica. Vse od ogleda, naročila, na- bave, sprejema, servisa, oskrbe vozi- la z redno in dodatno opremo, re- zervnimi deli in vključno popravili torej opravijo v Avtotehniki na enem mestu. Poleg tega bodo za vo- zila poskrbeli v tamkajšnjih pralni- cah, bodisi ročni ali avtomatski, kjer bodo poskrbeli za zimanje in notra- nje čiščenje, premaze z antimagnet- no vodo, poliranje, zaščito s parafin- sko tekočino za zaščito pred vre- menskimi vplivi in podobno. Skrat- ka, v Avtotehniki so vse uredili tako, da je v sektorju Renault samo Rena- ult in ničesar drugega. Tovarna v malem Razen za lepšo zunanjo podobo so v Avtotehniki poskrbeli tudi za so- dobno opremo, ki jim bo omogočala še kvalitetnejše usluge. Mehanične delavnice so opremljene z novimi in obnovljenimi dvigali, v delavnici so specialna orodja. Velika pridobitev v kleparski delavnici je nedvomno ravnalna miza, uvožena iz Francije. Opremljena je s številnimi priključ- ki, uporabijo pa jo lahko za vsako vozilo iz programa Renault. Takšno napravo je Renault predpisal za vse tiste, ki hočejo biti koncesionarji v kategoriji A. Avtotehnika pogoje s vsem tem izpolnjuje, s sodobno na- pravo v kleparski delavnici pa imajo tudi v Celju praktično tovarno v malem. V Avtotehniki so povsem na novo uredili še trgovino, ki bo bistveno dopolnila ponudbo, prostorsko pa je urejena tako, da je vanjo možen do- stop iz servisa, obenem pa je odprta tudi za stranke. Ker je poleg trgovi- ne še skladišče, je seveda tudi izbor zelo pester. In še na eno stvar opo- zarjajo v Avtotehniki. Vse blago, ki je na voljo v njihovi prodajalni, je originalno. Iz Cella v Pariz Veliko novosti se obeta poslej tudi pri nabavi vozil. V Franciji so na- mreč pripravili poseben račimalni- ški program, ki je enak po vsem sve- tu, prav tako je predpisan tudi raču- nalnik. Preko računalnika je mreža povezana direktno s Parizom. Ko boste torej prišli v Avtotehniko in ko se boste odločili za določen tip vozi- la, bo to naročilo poslano direktno v Pariz. Doslej so naročila pošiljali v Ljubljano in potem v Novo mesto. To seveda pomeni, da bo treba teme- ljito premisliti, za kakšen avto se boste odločili, kajti ko bo Renaultov lepotec stal na dvorišču Avtotehni- ke, ne bo mogoče izbirati na primer drugačne barve. V tovarni pa bo av- to narejen posebej za vas. ^edvido- ma naj bi s takšnim načinom naro- čanja začeli februarja prihodnje leto. Sprejem vozli Poslej se v Avtotehniki obeta ne- kaj novosti pri sprejemu vozil, tudi na tem področju se zgledujejo po Francozih. Konkretno to pomeni, da se z vsako stranko pogovarja šef. To je sicer težko doseči, toda tako je p>o svetu in tako naj bo tudi pri nas, pravijo v Avtotehniki. Nedvomno ima vsaka stranka drugačen in bolj prijeten občutek, če se z njo pogo- varja odgovoren človek. Ob vsem tem skrbijo v Avtotehni- ki tudi za izobraževanje svojih de- lavcev. V začetku oktobra se začne šolanje tako imenovanih tehničnih koordinatorjev. Doslej je bilo šola- nje izključno v Parizu, trajalo je pol leta, poslej bo to šolanje tudi v Slo- veniji v Novem Mestu. Fantje se spe- cialno izšolajo po vseh programih in normah Renaulta, tako da je servis- na obdelava vozila takšna, kot ga predpišejo Francozi. Posebej šolajo tudi delavca za delo na ravnalni mi- zi ter elektronika za delo na tester- jih, saj so Renaultova vozila oprem- ljena z eletronskimi napravami, to pa zahteva usposobljene ljudi. Vedno nekaj novega Znano je, da Renault ponuja ved- no nekaj novega, vse novosti pa bo- do na voljo tudi v podjetju Avtoteh- nika Celje. Zadnji hit je seveda La- guna, v tovarni pa napovedujejo iz- boljšave pri Renault 19, določene spremembe ponujajo pri Cliu. Ku- pcem je na voljo model, ki ima res- nično vse tisto, kar imajo veliki, tudi cena je zato nekoliko višja. Da pa ne bi prikrajšali kupcev, ki bi na pri- mer radi petico nadomestili s Cliom, so naredili vmesno opremljen Clio RL, ki pa nima dodatne luksuzne opreme. Temu primerna in nižja je seveda tudi cena. Sicer pa - človek se o vsem najlažje prepriča z lastnimi očmi, zato vas v Avtotehniki prijaz- no vabijo v njihove obnovljene pro- store. EPP Avtotehnika Celje - vse za Renault na enem mestu. Sodobna oprema zagotavlja tudi kvalitetne usluge. Renault vedno ponuja nekaj novega št. 7 - 15.septeml)er 1994 39 št. 7 - 15.septeml)er 1994 št. 7 - 15.septeml)er 1994 41 št. 7 - 15.septeml)er 1994 42 - 15.september 1994 43 rojstva ^ v' celjski porodnišnici so ro- Milena KOLAR iz Celja , deklico in Cvetka KAME NIK Cjjove cerkve - dečka; •^4.9.: Leopoldina KRAŠO- ygC iz Pristave - dečka, Zden- И SA VIČ iz Škofje vasi - deč- Suzana VIDMAR iz Rim- jiih Toplic - deklico, Zdenka ^ENOVŠEK iz Jurkloštra , dečka in Jožica KRAŠOVEC pristave - dečka; 5.9.: Emilija LIPOVŠEK iz Podčetrtka — dečka, Andreja 5TOJNŠEK iz Jurkloštra - de- vico, Olgica BIJELIČ iz Na- jarii - deklico, Valentina KO- ^ACIČ iz Šentjurja - dečka, pragica KOVAČEC iz Zreč , deklico in Helena VOGEL- SANG iz Celja - deklico; 6.9.: Marinka LORBER iz Jentjurja — deklico, Helena STORCEL iz Rečice ob Savinji - deklico, Milena KUGLER iz Tabora - dečka in Marija TER- JAN iz Dob j a — dečka; 7.9.: Lidija OPRČKAL iz Vojnika - dečka, Terezija OV- ČAR iz Zreč - deklico, Mojca KRAŠOVEC iz Škofje vasi - deklico in Alenka ŽURAJ iz Griž - dečka; 8.9.: Marjana TOKIČ iz Ro- gaške Slatine - dečka, Violeta PODLESNIK iz Celja - dečka, Zdenka POTOČNIK iz Ponik- ve - deklico in Kristina ŠKRABL iz Šmarja - deklico. poroke Celje Poročili so se trije pari, od teh Andrej KOK iz Maribora in Tanja KLINAC iz Radeč. Laško Poročilo se je 22 parov, od teh: Bojan VINTER iz Sloven- skih Konjic in Sabina DEČ- MAN iz Frankolovega, Boris ŠTANTE iz Podkorja pri Celju in Jožica RUPNIK iz Vrbja pri Žalcu, Tomaž KOLŠEK iz La- škega in Renata ŠTOR iz Ud- mata pri Laškem, Roman ŠMID iz Radeč in Lidija BIZ- JAK iz Vrha pri Boštajnu, Bo- jan SIRK iz Štor in Tina UL- CEJ iz Celja, Alojz GUZEJ iz Soteskega pri Šmarju in Irena ŠELIH iz Vojnika, Jernej BRAVC iz Šentilja pri Slov. Goricah in Aljoša LUKANČIČ iz Maribora, Franc PLIBER- NIK iz Trbovelj in Adrijana JERAN iz Idrije, Roman OBERSKI iz Rimskih Toplic in Stanka PAVLINC iz Velikih Gorele pri Laškem, Darko FRIŠ in Mateja MATJAŠIČ, oba iz Maribora, Martin NO- VAK iz Počakovega in Slavica KAVŠEK iz Podkraja pri Hrastniku, Roman ARZEN- ŠEK iz Vodic pri Kalobju in Barbara GOMBAC iz Dobro- polja. Drago AHTIK in Polona CEPUŠ, oba iz Laškega, An- ton NONER in Liljana MI- HOVLJANEC, oba iz Sloven- skih Konjic, Emil JANČAR in Anita AŽMAN, oba iz Celja ter Boris BELAK in Mihela LONČAR, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se Želj ko LE- KIČ iz Vodic pri Kalobju in Carmen TOMEK iz Solingena v ZR Nemčiji. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Jože MEŠI- ČEK iz Čače vasi in Andreja ŠKRABL iz Cerovca pod Bo- čem. Dejan KRUMPAK iz Ce- rovca pod Bočem in Judita VODUSEK iz Rogaške Slatine ter Branko ČOKL iz Rakovca in Jožefa STRAŠEK iz Gro- belc. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Senad BURGIČ iz Bosne in Hercegovine in Radmila SRDIČ iz Velenja ter Milan GLINŠEK iz Silove in Alenka SEKLIČ iz Topolšice. Žalec Poročili so se: Ivan CVIR- KOVIČ iz Šempetra in Mateja VERDEV iz Dobrteše vasi, Branko WEISSENBACH iz Prelske in Tanja LESJAK iz Črnove ter Drago DUŠIČ iz Založ in Marija KLOPČIČ iz Vranskega. smrti Celje Umrli so: Drago RISTIČ, 26 let iz Celja, Henrik BEVC, 54 let iz Šibenika, Marija KO- VAČ, 57 let iz Gornjega Impo- Ija, Angela ŽNIDAR, 71 let iz Celja, Martin STARINA, 57 let iz Jagnjenice, Frančiška KRAJNC, 76 let iz Celja, Vik- tor ŠTERN, 91 let iz Šentjurja pri Celju, Justina ŠLANDER, 80 let iz Celja, Elizabeta HO- ČEVAR, 56 let iz Celja, Alojzi- ja JAGER, 80 let iz Dobrne, Jožef SENICA, 70 let iz Debra, Antonija BJELČEVIČ, 61 let iz Celja, Katarina NOVAK, 88 let iz Preloga pri Šmarju, Mil- ka ROJNIK, 86 let iz Celja in Elizabeta OVTAR, 78 let iz Vojnika. Laško Umrli so: Franc KNEZ, 56 let iz Lahomn^a pri Laškem, Simonca IRŠIC, 20 let iz Ri- fengozda pri Laškem, Mihael SEVŠEK, 81 let iz Brstnika pri Laškem, Duro VOJVODIČ, 61 let iz Laškega, Leopold VER- DEV, 73 let iz Laškega, Silvio VIŽINTIN, 70 let iz Hotemeža, Mavricij JEVŠEVAR, 78 let iz Vrhovega in Marija REBER- NIK, 64 let iz Velikega Širja pri Zidanem mostu. Šentjur pri Celju Umrla sta: Jožef ŠOSTER, 71 let iz Jakoba pri Šentjurju in Ivanka GRAČNER, 66 let iz Golobinjeka pri Planini. Šmarje pri Jelšah - Umrli so: Tamara ŽERJAV, 10 let iz Rogaške Slatine, Franc KRAUS, 88 let iz Roga- ške Slatine, Angelo SCHI- AVETTI, 73 let iz Italije in Frančišek KOVAČ, 73 let iz Zibiške vasi. Velenje Umrli so: Davorin ŠPEH, 62 let iz Velenja, Frančiška STO- PAR, 91 let iz Hudega kota, Vincenc ČUJEŠ, 62 let iz Vele- . nja, Dimitrije PAUNOVIČ, 82 let iz Velenja, FVančišek GOLTNIK, 72 let iz Topolšice, Marija PODGORŠEK, 60 let iz Tepanja in Franc BOBIK, 66 let iz Pristave. Žalec Umrii so: Jožef TURNŠEK, 59 let iz Polzele, Rozalija VO- DENIK, 86 let iz Celja, Viktor GAJŠEK, 72 let iz Drešinje vasi, Jožef ŠTRAVS, 62 let iz Vinske gore in Marija GUZEJ, 86 let iz Letuša. Cene sadja in vrtnin na trgu na debelo BORZA DELA VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 18. septem- bra bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978, od 19. septembra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. Št. 7 - 15. september 1994 44 št. 7 - 15.septeml)er 1994 45 št. 7 - 15.septeml)er 1994 46 št. 7 - 15.septeml)er 1994 47 št. 7 - 15.septeml)er 1994 oa CeUanke do Zemljanke Celje pridobiva vse več po- membnejših objektov z raz- košnimi imeni: Rimljanka, Slovenka, Celjanka. Če bo šlo v tem stilu naprej, lahko v kratkem pričakujemo še Zemljanko. Z Vodnikom na sejem Turistično društvo iz Celja zasluži vso pohvalo za izdajo novega prospekta in Vodni- ka Celja. Predstavitev obeh bodo pripravili jutri, v petek na sejmu, ob pošiljanju vabil pa so očitno pozabili, da je brez vstopnice težko priti na sejem in da tisti, ki so tam že bili, verjetno ne bodo navdu- šeni nad ponovnim ogledom. Morda pa je rešitev skrita prav v novem Vodniku? Učenci z zamudo To, da nas je sobotno sre- čanje borcev, ki so osvobaja- li Zgornjo Savinjsko in usta- navljali brigado VDV, vrnilo v tovariške čase, še nekako razumemo. Malce težje pa razumemo napoved povezo- valca na prireditvi, da so kulturni program pripravili učenci os Ljubno. Glede na nastopajoče sodimo, da Iju- bensko osnovno šolo obisku- jejo učenci, ki imajo v po- prečju kar nekaj nad 30 let. Minister In šofer degustirala Minister za kmetijstvo dr- .Jože Osterc (na desni) je v Celje prišel na praznovanje 25-letnice slovenske zaščitne znamke vin in z veseljem po- skusil nekaj izbranih letni- kov. Da se skušnjavi ni mo- gel upreti niti njegov šofer, je razvidno iz fotografije. Ob tem je postal Osterc rahlo zamišljen in verjetno se je vprašal, ali ne bi bilo bolje prespati kar v Celju. Certifikati in verouk Fotka je zgovoren dokaz, da se bo verouk vrnil v osnovne šole. Učenci bodo v prvem sklopu predavanj verjetno naj- prej poslušali razprave o varnosti naložb svojih certifikatov. Bančniki po iiankirsko Minuli vikend je so se v Logarski dolini srečali slo- venski bančniki, ki so, po pripovedovanju gostincev sodeč, ostali zvesti svojim bančnim načelom. Pojedli in ¡juplli su le Listu, kar Je bilo že prej plačano, druge po- nudbe niso preizkusili. Tako so na veliko razočaranje go- stincev ostale nedotaknjene steklenice in polni sodi piva. Žreb je tokrat naklonil srečo Ivanki Ma- kuc iz C. Kozjanskega odreda 6, Štore. Ivanka je tako kot večina ostalih bralcev glasovala za šalo Pogumen vojak, ki nam jo je poslal Marjan Ferlič iz Pilštanja. Obema pripada enaka nagrada, majica in čestitka na Radiu Celje, ob koncu meseca pa bomo izbrali še pet potnikov, dopisovalcev Stran- ke šaljivcev, ki jim bo Novi tednik plačal veseli izlet v prihodnjem letu. Naj vas pova- bimo, da nam tudi vi pošljete kakšno šalo, ki ste se ji nasmejali in ki kroži med ljudmi. Šale ne smete prepisovati! Šala tedna Pogumen vojak Martinek se vrne v kasar- no pijan in se zaleti v kape- tana. Kapetan ga nekaj časa gle- da, nato pa mu reče: »Fant, zavedaj se, da alkohol umori človeka.« Martinek ga gleda, se zaziblje, nato pa raportira in pravi: »Tovariš kapetan, junak se ne boji smrti.« Nič nimajo Kmet gre med veliko vojno krizo v trgovi- no. Kupiti hoče kruh in moko. V trgovini pa je vsega zmanjkalo. Gre po ulici in se dere: »Vsega je zmanjkalo, groza, nič nimajo!« Pa ga sreča policaj in mu pravi zakaj se dere? Pove mu da v trgovini nič nimajo. Policaj mu zagrozi, da ga bo s pištolo po glavi, če se bo še naprej drl. Kmet se razjezi: »A zdaj vam je še pa >patronov< zmanjkalo?« Papagajska Mož in žena pripravljata prtljago za poto- vanje, njun papagaj pa ju je kar naprej komandiral, kako naj zlagata perilo. Moža je tako razburil, da ga je zaprl v kopalnico in mu rekel: »Če ne boš tiho, te celega oskubim !« Pa ne moreta zapreti enega kovčka, kerne gre perilo noter. Mož pravi: »Čuj žena, ti porini zgoraj jaz bom spodaj.« Pa ne gre. Papagaj posluša pri vratih. Mož pravi: »Zdaj pa ti porini spodaj, jaz pa bom zgoraj.« Spet ne gre. Mož: »Zdaj greva pa oba zgoraj.« Papagaj pa pravi: »Tale seks pa moram videt', pa magar me kar oskubi.« Mišljenje »A ti veš Tona, kaj si različne ženske mislijo, kadar ležejo na hrbet?« »Ne!« Cipa si misli: »Bolj bom gibala, več bom zaslužila.« ljubica: »Bolj bom prijazna, lepše bo.« Zena: »Spet bo treba prebeliti strop!« Kolega Janez pride h krojaču po narejene hlače in vpraša za račun. »Štiri tisoč tolarjev.« Janez se začudi: »Ni to malo preveč?« »Veš, vsaka hlačnica po dva tisoč, zgornji del hlač sem ti pa zastonj naredil, ker si mi kolega.« Večni dolžnik »Peter, posodi misto tolarjev.« »Imam jih le petdeset.« »Dobro! Daj mi petdeset, petdeset si mi pa še dolžan.« Zakonska »Bojim se draga, da ti bo tisti ptiček, ki ga nosiš na klobuku, pojedel vso pamet,« je dejal zlobno mož, ki je zagledal ženo z no- vim klobukom. »Pusti ga revčka. Če bi ga nosil ti, bi umrl od lakote.« Šale so prispevali: Alenka TOVORNIK z Pla- nine pri Sevnici, Branko PANTNAR iz Šmart- nega v Rožni dolini, Gabrijela RORIČ iz Celja, Janez GRADIŠNIK-SLEMENŠEK z Javomi- ka, Brigita KOLAR z Polzele in Vera DEBE- LAK iz Celja. Heroj Jože Za Jožeta Recka iz Laške vasi sta iz nje- govega bogatega življenja pomembni le dve stvari in o obeh bi se pogovarjal tudi ponoči — o vojni in o harmoniki. O slednji predvsem zato, ker mu je sredi vojne vihre rešila živ- ljenje. Ko mu je bilo najtežje, je namreč raztegnil meh in drobec granate bi ga goto- vo zadel, če ga ne bi zaustavila harmonika. Jože izhaja iz znane glasbene družine, kjer je bil predvsem oče šolan in dober mu- zikant. Tudi njega je »stari« že navsezgodaj, še predno je odšel v šolo, učil igrati in če ni bilo kaj prav, je dobil s klarinetom po glavi. »Z devetimi leti sem bil na prvi ohceti. Veste v tistih časih so bile hiše majhne, ohceti pa so trajale več dni, zato so si svatje, da so malce >prišparali< s petrolejem, prine- sli v hišo slamo, da so malce >zalegli<. Pa saj nismo vsi skupaj nič spali. Mi muzikanti smo se bolj držali kuharic, pri njih je bilo več prostora. Saj poznate tisti pregovor: >Muzikant in kiiharica sta pol zakona.< Pa- ziti pa smo morali, da smo bili prvi pokonci, da smo zaigrali jutranjico, saj so nam v na- sprotnem primeru svatje lahko pripravili marsikatero neprijetnost. Se je tudi zgodilo, da dlje časa ni našel svojega instrumenta, kar je bila neverjetna sramota ali pa so muzikantu zažgali kakšen papir med prsti, kar je pa tudi bolelo. Zime so bile neverjet- no hude in nekoč so mi glasovi zamrznili. Ko sem igral na nekem godovanju, je har- monika kar naenkrat utihnila, ljudje so se smejali jaz pa sem ves prestrašen odšel do- mov. Ko sem harmoniko postavil v kot, so se glasovi kar naenkrat spet odtajali in spet je bilo veselo, kot le kaj. Samo muzikantje vemo, da se kaj takega res lahko zgodi. Granata je dokončno uničila mojo >ljubi- co< potem, ko sem jo že popravil, zadeto od drobcev, in jo skrbno spravil v priklopno vozilo. Ti dogodki so mi ostali najbolj v spo- minu, čeravno je bilo igranja in zabave na pretek tudi kasneje.« EDI MASNEC Ena Iz Jožetovega rokava Vojak se pritoži intendantu: »Danes smo za malico dobili gosjo pašteto, pa lahko prisežem, da ni bilo v njej niti grama gosi...« »In kaj potem. Ali ste kdaj jedli vojaški kruh?« »Sem, tovariš vodnik!« »No, pa ste v njem že kdaj našli vojaka?«