THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikansk1 Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL GmIo: Za £ero in nmrod — sa pravico in resnico — od boj« do zmago f GLASILO SLOV- KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. letnik XXXVL Povodenj vedno hujša. ITALIJA JE ZAČELA GOSPODARITI PO ALBANIJI. _ KUPILA JE DELNICE OD ADRIATIC LLOYD KOM-PANIJE. — NEMŠKE LETALCE JE NADOMESTILA Z ITALIJANSKIMI. — TUDI GOZDOVE BO V KRAT-KEM ZAČELA SEKATI V ALBANIJI. darila za ameriške vojake. Tirana, Albanija. — Jugo- plavija se dobro zaveda, kaj pomeni tiranski pakt, zato mu nasprotuje. Italijani bodo zagospodovali po celej Albaniji, ne bo dolgo, ko bo albanska dežela zadobila popolnoma i-talijansko lice. Iz Tirane poročajo, da je Italija kupila vse delnice od Adriatic Lloyd kompanije, katero so doslej lasto-vali Nemci. Vse nemške letalca, ki so bili v tukajsni službi, j*o odpustili in na njih mesta nastavili italijanske. Italijanska vlada je tudi oklenila pogodbo z nemško-y dansko lesno kompanijo za sekanje lesa v albanskih gozdovih. Iz tega je razvidno, da začela Italija v ekonomičnem in vojaškem oziru izrab* ; uti priliko, katero ji nudi tiranska pogodba, ki jo je skle-l.ila z Albanijo. Milan, Italija. — Časniški poročevalci so od delavcev, ki ■ ' preje spadali k socialistični i 'ranki, zvedeli, da je večina T».fili zadovoljna z delavskim, rartarjem, za katerega pravijo, da jih ščiti pred izkorišče-^ vunjem. Pravijo, da je prejšnja, vlada delala le v interesu kapitalistov, novi delavski doku-ent pa ščiti delavce. Po delavskem čarterju ne bo produkcija le v interesu enega razreda, kakor je bilo preje, ]f v interesu delodajalcev, T mveč v interesu cele države. Koristi od tega bo imela cela država, toraj delodajalec kakor tudi delavec. VODA ŠE VEDNO NARAŠČA. PREMOGARJI PROTI INTERVENCIJI. Indianapolis, Ind. — John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je izjavil, da bodo prizadeti premo-garji na polju mehkega premoga sami pogladili pot do sporazuma z operatorji, vsako pomoč političnih organizacij odklanjajo. V tozadevni izjavi pravi tudi Lewis, da se je napravilo že več poizkusov od strani vlade, ljudstva in privatnikov, a vse iiš nič izdalo. Zato pa je najbolje, da se tisti, ki k tej industriji ne spadajo, v ta spor ne vtikujejo. Lewis tudi pravi, da so pogoji, katere je on predlagal na konferenci v Miami, najboljši za rešitev krize in stabiliziranja premogarske industrije. A operatorji so vse te pogoje zavrnili. Nišo hoteli ničesar slišati, le to so zahtevali, da bi se vršila pogajanja za nižjo mezdno lestvico. Operatorji, tako pravi Lewis, hočejo, da bi qelo breme nosili le premo-garji, da bi lahko konkurirali premogovnikom v West Vir-giniji in Kentucky, kjer dobivajo premogarji sramotno nizke plače. V nekaterih jamah zaslužijo le $2.00 do $2.25 dnevno. So tudi kraji, kjer tirajo oboroženi stražniki delavce na delo. To je suženjstvo. Število mrtvih cenijo že na dve »to. — Mesto v Arkansasu trpi veliko pomanjkanje. — Vode še vedno naraščajo, število beguncev nad 100,-000. Memphis, Tenn. — Trgovski tajnik Herbert Iloover je v ponedeljek zjutraj prispel v Memphis, Tenn., kjer je takoj stopil v stik z vodstvom Rdečega križa. Hooverja je poslal v prizadete kraje foolidge, spremlja ga generalni major Jadvvin, vrhovni načelnik in-ženerskega kora. Število mrtvih v prizadetih krajih je narastlo na dve sto. Dolina ob reki Mississippi je zapuščena, pusta, kjer so bile lepe naselbine, je danes vse opustošeno in preplavljeno. Voda še vedno narašča in preplavlja mesta ter farmarske naselbine, katerim je dosedaj prizanesla. Več tisoč oseb so reševalci rešili v zadnjih tre-1 nutkih, kajti ljudje nočejo i preje zapustiti domovja, ka-j kor, da jim že, takorekoč, vo-j da teče v grlo. Pretresljivi pri-j zori se odigravajo, ko reševalci s silo vlečejo nesrečneže raz! strehe njihovih preplavljenih f domov. Zdaj je že več kot 100,-000 ljudi, ki nimajo svoje strehe. V Arkansas City je po ulicah do pet čevljev visoko vode. Tukaj trpijo ljudje veliko pomanjkanje, ker so popolnoma odrezani od ostalega sveta. u Na sliki vidimo članice ameriškega Rdečega križa v Washingtonu, ki pripravljajo darila za ameriške vojake, ki se nahajajo v Nicaragui in na Kitajskem. Iz Jugoslavije, PONAREJENO VINO IZ ITALIJE PRODAJALI V JUGOSLAVIJI. — OKOLI 20,000 HL SE JE TE BROZGE U-VOZILO ČEZ MEJO.—DRUGE ZANIMIVE VESTI KATOLIŠKA CERKEY V AMERIKI. Statistika o napredku katoliške cerkve v Ameriki. — Dvesto novih župnij v enem letu, število duhovnikov je narastlo za 638. Te dni smo dobili letošnjo i izdajo "The official Catholic Directory," kjer najdemo sledeče poročilo o stanju katoliške cerkve v Ameriki: V Združenih državah je 17 ! nadškofij, 99 škofij, kjer delu-| je 18,111 svetnih in 6879 re-I dovnih duhovnikov. Farnih j cerkva je 11,823 in 5828 mi-j sijonskih. Duhovniki se vzga-jjajo v 141 semeniščih, kjer je 13,988 bogoslovcev. Kolegijev | (gimnazij), kjer se vzgajajo j dečki za semenišča, je 179. A-kademij, višjih dekliških šol je 732. Župnijskih ljudskih šol je 6995 z 2,167,241 otroci. Katoliških sirotišnic je 296 z 45,-979 sirotami. Hiralnic je 128, katoliških bolnišnic 613. Iz drugih ver je lani prestopilo v katoliško cerkev 35,751 ljudi. Katoličanov ,t. j. praktičnih katoličanov je 19,483,296. Največ katoličanov je v nadškofiji New York, kjer jih je 1,273,-291. Chicaška jih šteje 1,250,-000, bostonska 997,000, brook-J lynska 867,000 in pittsburška 533,462. Lansko poročilo izkazuje 18,878,722 katoličanov. Tako je kat. cerkev napredovala 1 enem letu za 604,574 članov. Če vpoštevamo, da nimamo našeljništva, k! bi večalo to število, je to gotovo krasen napredek, ki kaže, da se od-j padli in zanemarjeni katoliča-I ni vračajo nazaj k svoji nrate-j ri. Konvertitov je bilo samo j 35,000. Ako računamo, da je , po naseljništvu narastlo število I k večjemu za kakih 100,000, o-j stane pravi napredek cerkve j med odpadniki skoraj za pet-isto tisoč, kar je posebno raz-j veseljivo. Da so te številke I pravilne potrjuje dejstvo, da se je v preteklem letu ustanovilo samo nekaj nad 200 novih župnij. Število duhovnikov je narastlo za 638. Novih župnijskih šol se je ustanovilo 176. KRIŽEM — Milwaukee, Wis. — Albert Zinn, star 67 let, predsednik Milwaukee - Western Malt kompanije je v soboto popoldan, ko je igral golf, na-gloma umrl. — Pariz, Francija. — General J. Pershing je dobil od župana v Verdunu kolajno "Medal of Verdun." Vsi ameriški vojaki, ki so se vdeležili bitke pri Verdunu, bodo dobili slič-ne medalje. — Chicago, 111. — Steven Roman, star 34 let, 6652 S. Kolin ave., je v Argo bolnišnici umrl za poškodbami, ki jih je zadobil v tovarni Castong^ kompanije, ko je prišel med dva žrjava (crane). — Sault Ste. Marie, Mich.— i Potniški parnik Athabasca, natovorjen z moko, vozeč iz Fort William, je v bližini Ce-' dar Point nasedel na plitvini.1 Vlačilci so bili takoj poslani na pomoč. NAKANE BANDITOV ODKRITE. SE1PEL OSTAL NA POVRŠJU. Širite "amer. Slovenca* Socialisti v Avstriji poraženi, večino v parlamentu imajo 1 še vedno krščanski socialisti! in anti-Marxisti. Dunaj, Avstrija. — V nedeljo so se vršile v Avstriji volitve, pri katerih so bili poraženi socialisti, na površju je ostala vlada katero tvori Ignacij Seipel-nova združena an-ti-Marxistična kombinacija. I-meli bodo pač socialisti par sedežev več v parlamentu, vendar je dr. Seipel ostal v večini. Socialisti so tudi v Ottagrin-gu in Wiener-Neustadtu propadli, kjer je bilo preje vse rdeče. Tudi veliko denarja so potrošili pred volitvami v teh dveh krajih, kar pa ni nič has-nilo. KERENSKY DOBIL ZAUŠNICO. — Emmetsburg, Ia. — Bal-ke McMackin, ki je usmrtil 1. marca na farmi v tukajšni bližini dva človeka, je sodišče obsodilo v dosmrtno ječo. — Sidney, Neb. — Dva jetnika sta imela srečo in pobegnila iz Leavenworth jetnisni-ce. Sreča jima pa ni bila dolgo časa mila, zasačena sta bila1 pri neki tatvini, nakar so ju' zopet odpeljali v ječo. I ARETACIJA GRŠKEGA GENERALA. Atene, Grčija. — Dva grška generala sta bila tukaj aretirana, ker so jima prišli na sled, da sta v zvezi z revoluci-jonarji. zdravje. V nadi, da bo okreval, je prišel domov na dopust k svojemu očetu na Posavec. Toda bolezen je že tako razdejala njegov organizem, da je čez 14 dni umrl. Njegov pogreb je bil za našo vas izreden in veličasten. Poleg mnogoštevilnega domačega ljudstva ga je spremilo na zadnji poti dne 4. t. m. še 34 tovarišev orožnikov iz radovljiškega okraja. Orožniki sami so nosili krsto, vence, križ, svetila in ga tudi sami za-grebli. S tem in svojim vzornim vedenjem so javno pokazali kolegialnost in pieteto do pokojnega blagega tovariša, ki počiva v domači zemlji poleg svoje matere in sestre. -o- Koprivna. Umrla je mati g. župnika Iv. Hojnika dne 31. m. m. Nad 20 let je gospodinjila z vso ljubeznijo in skrbjo v koprivniškem župništvu in je bila znana kot preprosta, ljubezniva in gostoljubna mamica domačinom in tujcem — turistom. Pogreb ,;o-kojnice je bil v nedeljo dm* 3. aprila. Prišlo je mnogo ljudstva od blizu in daleč. Pokopal jo je solčavski g. kaplan. -o- Hitrost brzojavke. Dne 31. marca 1927 ob 8:40 zjutraj je bila oddana brzojavka iz pošte v Cerknici na pošto v Spodnji Šiški, oziroma na na-slovljenca v Zgornji Šiški pri Ljubljani, a ob pol 6. zvečer je naslovljenec še ni prejel. V A-meriko pride brzojavka v enem dnevu, a v Šiško pa še v osmih urah ne. -o- Dve težki nesreči v Vinkovcih. V neki vinkovški gostilni si je prereza! žile mesarski pomočnik Švab. Vzrok samoumora je brezposelnost in beda, v kateri se je nahajal s svojo družino. Isti dan se je porušil v neki ulici napol dograjeni zid in pokopal pod seboj dva delavca in dve delavki. Ena delavka je bila takoj mrtva, ostali trije pa so težko ranjeni. -o- širite "amer. SLOVENCA* DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se po služite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 5O0 Din............-_______$ 9.40 1,Q00 Din....................... 18.50 2,500 Din-.................... 46.25 5,000 Din...................... 92.00 10,000 Din....................... 182.00 100 Lir ______________$ 5.65 200 Lir ..........................911.00 5®0 Lir ..........................$26.50 1000 Lir ......_..................$52.00 Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREQA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK A ČESARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. STE V. (NO.) 82. chicago, ill., sreda, 27. aprila — wednesday, april 27, 1927. ______________ _ Le malo prijateljev ima bivši ruski premier, povsod naleti le na sovražnike. — Tudi v Chicagi je dobil krepko zaušnico. r Chicago, 111. — V nedeljo zvečer je , prišel Kerenj/ky, bivši ruski premier v Palmer House, kjer ga je čakala velika množica, le malo prijateljev, mnogo pa nasprotnikov. Kakor je že bilo poročano, je Kerensky na potovanju po A-] meriki in prireja v večjih me-' stih predavanja. Kerensky je1 prišel v sobo, kjer je bilo pri-J pravi j eno za banket. K njemu je stopil neki človek in mu pri-mazal krepko zaušnico rekoč: "Tukaj imaš, za vse kar si storil Častnikom v ruski armadi." Takoj nato je nastal vrišč. Prijatelji Kerenskyja so takoj stopili k njemu, začelo se je prerivanje semintja med pristaši in nasprotniki bivšega premierja; prišel je detektiv, ki je napadalca rešil in ga' pri stranskih vratih spustil na4 svobodo. Napadalec je bil dr. Boris Gregory Telesnitsky, 2610 Hampden Ct., ki je pod Kerenskyjem služil kot častnik v armadi. Bil je odlikovan v vojni kjer Je tudi zgubil eno nogo. Nova zarota banditov odkrita v Chicagi, kjer nameravajo ugrabiti premožne osebe, za katere bi zahtevali visoke odkupnine. — Rop v gleda-' lišču. Chicago, 111. — Chikaška policija je prišla na sled zaroti banditov, ki nameravajo, poleg direktnih roparskih napadov, priti do denarja tudi na ta način, da bi ugrabljali premožne osebe, za katere bi zahtevali visoke odkupnine, kakor so to storili nedavno, ko so ugrabili dva lastnika kavarne. Kolikor je znano, ta bandit-ska družba obstoji iz precejšnega števila članov. Žrtve navadno škodo trpijo, ne da bi si upale naznaniti policiji, ker jim je tako naročeno, sicer niso življenja varne. Zdaj imajo tri take žrtve na zasliševanju, od katerih upajo, da bodo kaj več zvedeli. V nedeljo so štirje oboroženi baiiditi prišli V Plymouth Smoke shop na 325 Plymouth Ct., kjer so 25 gostov prisilili, da so stopili z dvignjenimi rokami k zidu in jim pobrali imetje v znesku $10,000. Na isti način so roparji napadli Bowen pool room na 3019 E. 92nd St., kjer so gostom pobrali $1200. Na nekem drugem prostoru so banditi olajšali goste za $2500. Zvečer so banditi napadli blagajničarja velikega gledališča na 1443 Hyde Park blvd., vzeli so mu| $7800, ko je bilo par sto ljudi' v bližini, ki so videli cel pri-' zor, a si niso upali intervini-rati. Poleg teh je bilo še veli-' ko drugih enakih ropov izvr-j šenih po mestu. To je menda vse v odgovor novemu policij-j skemu načelniku, ki ga je imenoval na to mesto župan' Thompson, ki je izjavil, ko je službo nastopil, da bo v enem tednu mesto očistil zločincev. Kedaj bo ta teden, je pa dru-' go vprašanje. I — ' ! valeški princ v španiji. Seville, Špansko. — Valeški^ princ, princ Jurij, španski kralj in kraljica so prispeli vj Seville, da prisostujejo tamoš-njim konjskim tekmam. 100,-000 glava množica je vi&oke goste pozdravljala ob prihodu. Valeškl princ je veliko stavil na konje kralja Alfonza. I Italijansko ponarejeno vino v Jugoslaviji.' Poročajo, da se je v zadnjem času importiralo veliko ponarejenega vina iz Italije v Jugoslavijo. To vino se prodaja v raznih krajih države, posebno pa v Vajdasagu po nezaslišano nizkih cenah pod imenom dalmatinska vina. Srednja cena teh vin je franko. Split liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski tr-Igovci so nakupili tega vina velike množine, pe da bi se prepričali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin ,se je pripisoval slabi trgovski konjunkturi in izvanredno do-jbri dalmatinski trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišljena v ta namen, da se je razložila (nizka cena tega vina. Vino so I prodaj ali na drobno po 4 do 6 i Din liter. To pa je postalo sumljivo pristojnim oblastem, jvsled česar se je naročilo vinskemu nadzorniku S. Schnei-tderju, da vino preišče. Preizkušnja tega vina pa je bila^ senzacionalna. Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino navaden falzifikat in da je razširjeno po celem Vajdasagu, Bečkereku, Kikindi, Som-jboru, Dardi, Senti in Subotici. j V Subotici se je konfisciralo v dveh večjih vinskih trgovinah tako ponarejena vina. V Bečkereku so bile tri vinske kleti zaradi točenja tega vina za-tvorjene. Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Iz hektolitra vina in odgovarjajoče količine vinske esence se je sfabriciralao 10 hek-.tov vina, katera se je na raznih jdalmatinskih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in še cene-'je. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjščino naše države. Bel-grajski kemični institut je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno in da se je tega vina spravilo v notranjščini jugoslovanske države v promet okoli 20,000 hI. Vinski nadazornik S. Schneider je o rezultatu preiskave vposlal izčrpno poročilo ministrstvu za kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati, da se v bodoče to prepreči. -o- Požar v Mengšu. V noči od 3. na 4. apr. smo imeli v Mengšu požar. Z bliskovito naglico je ogenj objel in pokončal gospodarska poslopja dveh gospodarjev. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Domačim in sosednim gasilnim društvom se je po trudapolnem delu posrečilo ogenj omejiti. Ne da se ugotoviti, ali je ogenj podtaknila hudobna roka, ali pa je nepreviden pozen potnik vrgel v pod ostanek goreče cigarete. Skoda je velika, zavarovalnina neznatna. | —o— - • Ljubno. Naporna orožniška služba v Sremu je mlademu kaplarju Jakobu Zorcu izpodkopala AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 27. apriia 1927. mi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. _ r Ustanovljen leta 1891. Izhaja mk dan razun nedelj, pon-deljloov in dnevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098, Naročnina: Za leto leto__$5.00 Za pol leta____2.50 Za Chicago^ Kanado in Evropo: Za celo leto___!_ 6.00 Za pol leta----3.00 The First and the Oldest Slove* ni an Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sundaj, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year___________________$5.00! For half a year___~______2.50, Chicago, Canada and Europe: For one year_____.____6.00 For half a year________3.00 življenske žrtve ameriških premogarjev. Poleg teh visokih žrtev, ki so štete le pri nezgodah in nesrečah, pa na tisoče rudarjev postane vsako leto nezmožnih za delo radi nezdravega zraka, vlage in drugih slabih zdravstvenih razmer po premogokopih. In kljub temu široka javnost prav malo simpatizira z ubogimi premogarji. Meščansko časopisje, ki premogarje prav malo pozna, ali pa vsled naklonjenosti kapitalistom razglaša čestokrat premogarje kot za nikdar zadovoljni element, nima za te reveže nikdar dobre besede. In vendar vemo, da premogarji, ki tvegajo svoja življenja globoko pod zemljo, so poleg farmarjev najvažnejši faktor v državi. Naj farmar ustavi dovoz v mesta, pa morajo cele armade lakote umirati. Naj premogar odloži svojo lopato in kramp, pa se bodo kmalu u-stavila kolesa po tovarnah; lokomotive ne bodo več vozile, ne imeli- bi več svetljave in marsikaj drugega. Pa široka javnost misli kdaj o tem? Kot izgleda, ne, kajti če bi, bi vsekakor malo bolj simpatizirala s trpini premogarji, kakor pa simpatizira. DOPISI vaninega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali bodo nižje plače rešile brezposelnost v premogarski industriji? TO IN ONO IZ AMERIŠKE VRHNIKE. lepo zeleno spomlad, ki je po pratiki že nastopila, a v praksi še ne popolnoma pri nas v severnih krajih. Le pripravlja se, da bo svečano tudi tukaj ustoličena in kot taka zavladala. Na velikonočno nedeljo smo tudi pri nas obhajali nad vse veličastno Vstajenje Gospodovo. Cerkev je bila polna ljudstva, ki je dospelo od blizu in daleč počastit vstalega Zveli-čarja. Naši "pevci in pevke so se postavili to pot zelo izborno. Prepevali so lepe velikonočne pesmi, kakor še ne. Vsa čast in priznanje jim! Iz Elya se poroča, da je padel družini John in Mary Rom v tamošnjem Chandler lokalu štirinajst mesecev stari sinček v vrelo vodo, katera je bila namenjena za umivanje tlaka v stanovanju. Otrok je čez nekaj ur zatem umrl. Naj bi bil ta opomin resno svarilo našim gospodinjam, da bi ne puščale vrele vode blizu otrok ali na takih krajih, kjer pridejo do nje lahko otroci. Starišem izrekam sožalje nad izgubo njih sinčka! P. U. IZPRED LJUBLJANSKEGA SODIŠČA. jieaxe ATALA. "Prav imaš, moj mladi otrok: prišel sem storit pač le malo dobrega v teh gozdovih in Bog nima nevrednejšega služabnika, kakor sem jaz. Toda, moj sin, neba, neba ne smeš nikdar tožiti! Oprosti mi, če sem tc razžalil; toda poslušajva tvojo sestro. Mogoče je še kako sredstvo, ne obupajmo, Šakta, to je pač božja vera, ki iz upanja napravi krepost!" "Moj mladi prijatelj,'"' je rekla Atala, "ti si bil priča mojih borb in vendar si videl le najmanjši del teh; ostalo sem ti prikrivala. Ne! Črni suženj, ki namaka s svojim potom pekoči pesek Floride, je manj nesrečen, kakor je bila Atala. Tebe sem pripravljala za beg in vendar sem bila prepričana, da moram umreti, če se od mene oddaljiš; bala sem se s teboj bežati v pu- ščave in vendar sem hrepenela po senci gozdov . . . Ah ! Če bi bilo treba zapustiti samo starše, prijatelje in domovino: ali celo, strašna misel, pogubiti svojo dušo! . . . Toda tvoja senca, o mati! Tvoja senca je bila vedno zraven, očitajoč mi svoje trpljenje! Slišala sem tvoje tožbe, videla sem plamene pekla, ki so te objemali. Moje noči so bile nemile in polne prikazni, moji dnevi so bili zelo tožni; večerna rosa se je sušila, padajoč na mojo žgočo kožo; vetri-čem sem odprla svoje ustnice in vetriči so namesto, da bi mi prinesli hladila, zagoreli od ognja mojega diha. Kaka muka zame, da sem te videla brez prenehanja okrog sebe, daleč od vseh ljudi v globoki samoti in da sem čutila, da je med menoj in teboj nepremagljiva ograja! Da bi ob tvojih nogah preživela svoje Sovražnik teme. Blizu Ljubljane se peha za svoj kruhek kajžar Tinkelj. Januarja je bil zaposlen v bližnjem rudniku. Obratovodja rudnika je opazil, da mu nekdo krade iz barake karbid. Jel je oprezati in povpraševati; pa mu je kmalu naznanila delavka Reza, da je videla Tinkelja, ki je nesel karbid. Vršila se je kazenska razprava, a Tinkelj je trdil, da je nedolžen. Dejal je sodniku, da je pač vzel včasih kako pest karbida, da bi mu ne bilo treba sedeti v temi, a menil je, da tako malenkost lahko vzame, saj so vsi delavci jemali karbid. Karbid je bil pa pošteno drag, ker bo plačal Tinkelj 200 Din globe. -o- Najbolj se moti tisti, ki pravi, da še ni napravil nikoli nobene napake v življenju. življenje, tebi služila kot tvoj suženj, bi bi bila zame največja sreča;-ta sreča mi je bila blizu in nisem se je mogla veseliti. O kakšni sreči nisem jaz več sanjala! Kakšne sanje niso vse izšle iz tega tako žralostnega srca! Včasi, ko sem uprla nate svoje oči, sem šla tako daleč, da sem imela istotako nespametne kakor kaznive želje: včasih pa, čuteč neko božanstvo, ki me je zadrževalo pri mojih strašnih željah, bi bila želela, da bi tega božanstva ne bilo! Celo sedaj ... ali smem reči? Sedaj, ko stoji večnost pred menoj, ko se bom prikazala pred neizprosnim sodnikom, v hipu, v katerem iz pokorščine do svoje matere gledam, da r&zjeda moje; devistvo moje življenje, v strašnem nasprotju sama s seboj obžalujem, da nisem tvoja l .. " "Moja hči," jo je prekinil blagovestnik, "tvoja bolest te zapeljuje. Ta čezmerna strast, kateri se vdajaš, je redkokdaj upra- vičena v božjih očeh, ker je to bolj nekaj ponarejenega v duhu kot napačnega v srcu. Vendar je treba od tebe odstraniti te izbruhe jeze, ki niso vredni tvoje nedolžnosti. Toda tudi tvoja silovita domišljija, moj dragi otrok, te je glede tvojih obljub preveč vznemirila. Vera ne zahteva večje žrtve kakor človeške. Njeni pravi občutki, njene ukročene kreposti so pač nad prenapetimi občutki in prisiljenimi krepostmi dozdevnega junaštva. Ce bi bila podlegla, dobro, uboga izgubljena ovca, dobri pastir bi te bil iskal, da bi te zopet pripeljal k čredi. Zakladi kesanja so ti bili odprti; potokov krvi je treba, da izbrišejo naše napake v očeh ljudi. Bogu pa zadostuje ena sama solza. Pomiri se vendar, moja draga hči, tvoj položaj zahteva miru; obrnimo se na Boga, ki zaceli vse rane svojih služabnikov. Ce je to njegova volja, kakor upam, da tej bolezni uideš, bom pisal na škofa v Quebec; on ima oblast, ki je potrebna, da te odveže od tvojih obljub, ki so samo navadne obljube, in potem boš preživela pri meni s Šakto, svojim možem, svoje življenje." Pri teh starčevih besedah je napadlo A-talo dolgo drgetanje, iz katerega se je zavedla, da je dala znamenje strašne bolezni. "Kaj?" je rekla strastno sklepajoč roke, "bilo je torej še sredstvo! Mogla sem biti odvezana od svojih obljubi" "Da, moja hči," je odgovoril oče, "in sedaj si tudi še lahko." "Prepozno je, prepozno je!" je zavpila. "Ali moram v tem hipu umreti, ko zvem, da bi mogla biti srečna?! O, da bi bila prej poznala tega starca! Kakšno srečo bi uživala danes s teboj, s kristjanom Sakto . . . potolažena in pomirjena od tega vzvišenega duhovnika ... v puščavi ... za vedno... o! To bi bilo preveč sreče!" Operatorji unijskih premogokopov trdijo tuintam, da je vzrok nestalnega obrata v premogarski industriji to, ker so mezde, ki jih prejemajo premogarji za svoje delo, previsoke. Ta trditev pa nima najmanjše resnične podlage. Vsakdo ve, da naj se mezde znižajo kolikor hočejo, to ne bo v korist delavcem premogarjem, marveč lastnikom premogokopov, ker ti1 bodo pobasali toliko več dobička, kolikor manj jim bo treba1 plačati" za proizvajanje premoga. I Premogarski baronje prav dobro vedo, kaj bi omejilo po-' javljanje brezposelnosti v premogarski industriji. Toda tega ne povedo, kajti bilo bi v škodo njihovi denarni mošnji, zato dajejo v svet vsakovrstne izjave in poročila, samo da bi javnost držali na svoji strani, da bi javnost mislila, da so njih zahteve pravične in da je krivda neprestanega boja v premogarski industriji na strani delavcev, kar pa niti malo ni res. Danes, ko moderna tehnika daje svetu stroje, s katerimi se težka in lažja dela opravlja z večjo hitrostjo in manjšimi1 izdatki, je posledica ta, da se tisto delo, ki ga je opravljalo' morda mnogo več delavecv kot danes, izvrši v krajšem času in j ceneje. Najbolj se to opaža zadnje čase v industriji železne' rude. Kjer je preje na tisoče delavcev nalagalo rudo in kopa-' lo, danes par strojev opravi vse to bolj točno in v veliko kraj-1 šem času. Proizvaja se v večji količini, delavcev pa rabijo' manj. In v premogokopih je isto. Tudi tu imajo zadnja leta' stroje za izpodkopovanje premoga, imajo boljši prevozni si- j stem v rovih in vse to je vzrok, da se sedaj v krajšem času pro-' ducira ista količina premoga, kakor se ga je preje, ko je bil1 obrat bolj stalen. Vzrok leži v sistemu proizvajanja, ne pa v1 zaslužku, ki ga prejemajo delavci. j Po pravici bi se moralo delovni čas v premogarski industriji skrajšati. Strokovni izvedenci trdijo, ako bi se delovni čas v premogokopih skrajšal na 6-urno dnevno delo, bi to dalo' stalni obrat in isto količino produkcije, kakor jo daje sedanji j delovni čas, ki pa ni stalen, marveč skoro tretjino časa zgubijo premogarji v brezposelnosti povprečno vsako leto. Kajpada zaslužek bi moral ostati isti, ker ni vzroka za znižanje zaslužka. Premog se prodaja v primeru z denarno valuto v predvojnem času po višji ceni, kakor se je prej. Je torej tudi do- ! biček višji in če se vzame v pošte v vse to, ni vzroka, da opera- j torji zahtevajo mezdno redukcijo. Kajti mezde niso vzrok, j da se pojavlja v premogarski industriji vedno večje brezdelje, marveč so vzroki v izboljšanem produktivnem sistemu. 1 Izboljšanja v produktivnem sistemu pa doslej niso bili de-1 lavci niti najmanj deležni. Mesto, da bi bili lastniki premogo- I kopov pravični in višje dobičke, ki se stekajo vsled izboljšanja 1 produktivnega sistema, pravično delili z delavci, prihajajo na | plan z novimi nečuvenimi zahtevami za mezdno redukcijo. ' Resničen je pregovor, ki pravi: lakomnikova mošnja nima dna ! in ni nikdar polna . . . -o—*- Beseda o življenskih žrtvah premogarjev Uradno poročilo delavskega departmenta v Washingtonu 1 pokazuje, da na vsakih milijon ton premoga, ki se ga spravi na površje, izgubi pet premogarjev svoje življenje. Tako pogo- ' ste in številne so nesreče, ki se dogajajo v premogokopih v 1 Združenih državah. Poročilo pravi, da je to povprečno števi- 1 lo proračunano za dobo od leta 1907 do leta 1926. Najvišje ' število tekom dvajsetih let je bilo, ko je v enem samem letu 1 zgubilo življenje v premogokopih 3242 premogarjev. Leta I 1925 je zgubilo 2230 premogarjev življenje. Take so torej No. Chicago-Waukeg&n, 111. Delavske razmere so nekako srednje v naši naselbini, to je, da tisti, kateri imajo delo, še precej dobro delajo, po 5 do 6 I dni v tednu, a kdor je brez de-(la, pa zastonj hodi od tovarne j do tovarne, ker ni mogoče dela dobiti nikjer. V par tednih pri-čno v Waukeganu zidati novo čistilnico vode, ki bo baje stala okrog 1 milijon dolarjev, in pa novi Gas and Coke Plant, ki bo stal tudi okrog milijon dolarjev. Upamo, da kadar ta nova podjetja se prično zidati, da (bo precej brezposelnih ljudi ■ dobilo zaslužek, j Stavka, katera je trajala že od jeseni pri Granette & Rothschild je sedaj končana. Stavbo je končal požar, ki je tovar-jno upepelil. Pravijo, da sedaj so zadovoljni vsi. Tovarnar je j prejel zavarovalnino, stavko-:kazi so brez dela in stavkarji (s0 šli eni v drugo mesto, drugi pa po raznih tovarnah za drugim delom. Spoštovano družino Kirn je i zadela velika nesreča. — Pred I par tedni je umrl oče družine I Anton Kirn, sedaj se pa naha-ija mati v bolnišnici v zelo o-pasnem stanju, da je le malo upanja, da bi ozdravela. Predpriprave za mestne volitve, bodisi v Waukegan ali .North Chicago so zelo viharne. IV North Chicago v prvi wardi amamo kar 4 kandidate za al-jdermane, in sicer 2 Slovenca »in 2 Poljaka. Izvoljen bo le ^den, in to bodo volilci določili. j Spomlad je tu. Kako se naši rojaki živahno gibljejo! Kamor ;se človek ozre vidi: ta si barva jhišo, drugi si jo popravlja, tret-:ji si zida novo poslopje in tako jdalje. So res prave čebele. Od-|kar v naselbini obstoji Stavbin-[sko in posojilno društvo, so se domovja naših rojakov zelo povzdignila. Rojaki si zidajo zares lična moderna poslopja, ki so čast in ponos naselbine. Zares pravi blagor za našo naselbino je Slov. Stavb, in Posojilno društvo. i Naj zadostuje za danes. Prihodnjič kaj več. M. I. . UNCLE SAM, THE SMARTEST BOY ON THE WORLD. Joliet, 111. Američani so poznani kot najbolj podjeten in najbolj energičen narod. Zadnje čase smo slišali hude zabavljice čez ameriško vlado, da zanemarja svoje zrakoplovstvo in s tem zapostavlja to najbogatejšo deželo na svetu strašni katastrofi. Kritiki so povdarjali, da prihodnja vojna bo izvojevana v zraku, kar najbrže tudi bo. — Povdarjali so, kaj bo z našimi velikimi mesti, ako prilete po zraku s hidroplani iz Evrope, Azije zrakoplovni skvadroni in s plinom in eksplozivnimi stvarmi začno bombardirati naša mesta. V par urah bilo bi uničeno prebivalstvo, uničena bila bi mesta. Te dni pa se je pokazalo, da Uncle Sam ne drži križem rok tudi v tem oziru. Dosedaj so imeli Evropejci prvenstvo pri motorju, ki goni zrakoplove. Te dni pa smo čitali, da sta ameriška zrakoplovska inženirja izdelala motor, ki je hitrejši od vsakega dosedaj izdelanega na svetu in vzdrži na neprekinjeni vožnji 4000 milj daljave. Poskušnja te dni je pokazala, da s tem motorjem se je zrakoplovcu v stanu vzdržati v zraku celih 51 ur. Zares krasen napredek v tem oziru. S tem je pa rešeno vprašanje zrakoplovne vožnje preko Atlantika in Pacifika. Atlantik meri komaj 3000 milj. Zračna vožnja je s tem zagotovljena med New Yorkom in Londonom in Parizom. In to prvenstvo gre Uncle Samu. Tone s hriba. -O- VESTI IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Gilbert, Minn. O delavskih razmerah ne bom poročal, ker niso nič prida že dalj časa ne. Postane od časa do časa malo bolje, pa spet nastane brezdelje in tako se pojavlja vedno eno in ista stvar, da delavci •se komaj rinemo naprej skozi življenje. Gospod sneg je vzel slovo. Spomlad ga vsepovsod izpodri-j va s sveta. Zdaj pričakujemo -u- PRILJUBIL SE MU JE . . . Oglesby, III. Sprejmite svoto $5 za na-daljno naročnino za Am. Slov., ki se je v naši hiši tako priljubil, da ga komaj čakamo vsak jdan. Zanimivo povest "Roža Jsveta" smo čitali s tako napetim zanimanjem da kaj. Ko pridem zvečer z dela, imam jnajprvo v rokah list in preči-tam povest. Wulf in Godvin sta bila pa že res junaka. List A. S. zasluži najboljše priznanje, ker prinaša svojim čitateljem res najbolj lepe in zanimive povesti, kakor tudi zbrano pestro berilo. Povodenj, o kateri se toliko jčita, je nastala tudi ob nižjih (krajih ob reki Illinois. Še celo tu mimovodeča proga C. B. & Q. je bila zadnji četrtek pod vodo, ki je narasla in se razlila iz reke Vermilion. Škode tu po-sebne ni, ker nižina je ozka kot graben, ki se vije okrog Ogles-(bya. Po tem grabnu pa drži o-menjena proga. Večja povo-[denj pa je okrog reke Illinois. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, kakor tudi vsemu oso-bju A. S.! Naročnik. Hud vasovalec. Nace je delavec v Ljubljani. Ker je bil enkrat oženjen, a se je pozneje ločil, se še vedno rad spominja zakonskih slad-| kosti, na bridkosti je pač že pozabil. Smukal se je že večkrat okoli rdečelične Francke,' ki pa pravi, da dedca ne mara.1' Nace pa ni obupal. Oktobra1 enkrat se je pri Dalmatincu nasrkal črnine in korajže ter šel pod okno svoje drage. V Ljubljani pa dekleta niso vajena na vasovanje. Ko je torej Nace klebeštral po Franc-kinem dvorišču in jo klical, se Francka še zmenila ni; a njena tovarišica, huda Katra, je odprla okno, polila Načeta z vodo in zavpila: "U uh se piši, pa mir nam daj!" "O ti lintvern," se je razhu-dil Nace in jel kleti in vpiti.1 Ker pa ni nehal, je privabil naposled stražnika, ki ga je opozoril, naj molči. "Molčal pa ne bom !" je zav-pil Nace in pograbil stražnika. Oba sta padla na tla. Stražnik je pritisnil Nacetu eno z gumijevko in mož je bil hipoma trezen. "Oba sta padla, a vi naj-! bolj," je dejal Nacetu sodnik.' "Vstali boste šele čez 1 1 dni, < a ta čas boste mirno ležali v luknji, da boste drugič druga-' če vasovali." Zajčke je streljal. V Logu životari delavec Filip, ki najraje je divjačino. Te dni je stal pred sodnikom in se zagovarjal. — Lipe, lovsko puško ste imeli ? — Če oni pravijo, je že mo-, ralo tako biti. — Zakaj je pa niste oddali orožnikom ? — Če je povsod skušnjava! vmes. Hosta je blizu in včasih i se zajčki po nji izprehajajo ta-j ko brezskrbno, da bi jih kar z roko lovil. i — In vi ste jih streljali. "Kaj streljal, nič streljal, kako streljal? Samo enkrat | sem ustrelil, pa sta padla kar, dva. ! — To je pa lovska laž. Torej dva zajčka ste ustrelili? — Dva, dva, nič več in nič manj. — Zakaj ste ju ustrelili? — Lačen sem bil; zajčje pečenke se.m si zaželel in nisem se mogel premagati. — Ali ste oba zajčka sami snedli ? — Oba, pa kar naenkrat. Na smrekovo rogovilo sem ju pritrdil in ju lepo slekel, kožo sem zakopal ,a zajčka kar, skuhal doma v loncu in kmalu sta zginila v mojem želodcu. — Zdaj boste še vi zginili za 48 ur, na pečenko se bo prilegel post, dva dni boste zaprti in 100 Din boste plačali j za zajčke.. — Nikar toliko, gospod, kje I naj vzamem 100 Din; še moja bajta je komaj toliko vredna. O ta snedenost! Ob vse bom "i prišel radi teh zanikarnih zajcev! — Ste že opravili, pa kmalu 1 se oglasite pri ječarju! '] Vedno enak! — Da, nepoboljšljivi Žarkometar je vedno enak. Pred par dnevi je javno izrazil veliko veselje nad tem, da je bil poražen chikaški župan Dever in sicer zato, ker je katoličan in ker je poljuboval kardinalom in škofom o priliki evharističnega kongresa škofijske in kardinalske prstane— tako pravi 2arkomet. Zdaj čveka, da bi isto privoščil gover-nerju Smithu, ker je podal stvarno in odkritosrčno izjavo, kaj on misli o katoliški cerkvi j in predsedništvu Združenih dr-. žav. Zato Žarkometu spet ni I prav in ga imenuje "praktični I Smith." Dever in Smith bi bila v očeh lawndalskih mamelukov fejst fanta, samo eno napako [imata in ta je: po veroizpovedi sta katoličana. To je pa Žarkometu in njegovemu sfanatizi-ranem bosu dovolj, da zasmehujejo. Nič se ne motimo, kadar pravimo, da slovenski socialisti sovražijo bolj slovenskega delavca, če je katoličan, kakor pa najlakomnejšega ka-.pitalista. In taki ljudje naj bi vladali nepristransko organizaciji, ki jo v večini vzdržujejo slovenski katoliški delavci? Ali se je čuditi večnemu sramote-liju katoličanov v njihovem glasilu? Prav nič! Čuditi se je le članstvu, da vse to dopusti! "Ausrikala" bo. (Prispevek.) — Naša Kovačeva Mica pravi, da bo 1. maja "ausrikala." Kupila si je, kakor pripovedujejo njeni bližnji prijatelji, rdeč robec, katerega bo dala za vrat. Na 1. maja mora vse rdeč bit, tako neki se tro-šta in misli naša Mica.—Nekdo iz T. H., ki bo Mico na 1. ma ja opazoval, kako se bo priduša-la in skelela okrog. Trmast in trdovratnost. (Prispevek.) — Barbertonski Martinček je te dni spet prilezel iz grobi j a na solnce. Spomladno solnce ga je ogrelo, da se je Martinček ojunačil in je zapel zopet eno svojih starih pesmi o katoličanih in tercijalkah. Ampak toliko pa ima trme in trdovratnosti, da ne pove, zakaj so se ga pri rdeči jednoti znebfli kot uradnika. To je zanimivo in če sam ne pove, bomo povedali drugi.—Eden s Center St., Barberton, O. To je pravi tat! — Na Dunaju so iznašli imeniten stroj, ki zna to čudo, da vsakega tatu zagrabi in vjame. Ko pa so stroj postavili, da bi vršil svoj posel, se je zgodilo pa drugo čudo: prišel je Čeh, pa je stroj ukradel! 1: -'f Hvaležen berač. — Gospod, ki ni imel drobiža, je podaril beraču petdinarski bankovec. Berač: O, lepa hvala, plemeniti gospod, vas bom pa z&to priporočil še svojim tovarišem!" * * Modro je dekle, katero se »olj boji moškega, kakor pa niške. Sreda, 27. aprila 192?. Zapadna Slovanska Zveza denver. colo. naslov in imenik glavnih uradnikov ZA bodoča Štiri lbta: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Cfc, Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., DetHfer, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pweblo. Colo, NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvate, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo. Colo. URADNO glasilo: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, HL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav* nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi čtonom drtfc gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje oseu oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! —-" ' 1 ' —--- M Iz delavskih krogov. IZ CHURCHILLOM VOJNIH SPOMINOV. (Dalje.) POZOR! Povest "Roža sveta" se konča v par dneh. Za njo pride na vrsto doslej ena izmed najzanimivejših povesti "POTOP" ki bo izhajala več- mesecev. Naročite si dnevnik "Amer. Slovenec" in čitajte to povest vsak dan. Za člane Z.S.Z. slane: Na leto ........$4.25 Za pol leta..$2.15 Joseph Mantel — JAVNI NOTAR —" Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela. Enaindvajset let izkušnje. ;0R!!! ! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni A-nuriki. v Canadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpcntinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popol-nova naturni kakor v mladosti. Fluid zuper Reumatizem, trganje in kosti-bol v rokah, nogah in križieah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahutc in dru^o nečistost na plavi, mozulca, solnčnate pike in drugo na koži. srbečico. li.Ša-jc, kurje oči, bradovicc. prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moi bresplačni cenik, za svojo lastno korist. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio, near Superior and Wade Park Ave.i Vabljeni ste Zastonj nadušljevim v spomladi. Posebna metoda, ki je podelila že tisočim zdravje, ki so imeli naduho in mnogo trpeli. — Takoj pošljite po vzorec, ki je zastonj. Ako vas nadleguje.naduha ko je deževno vreme in vlažno; če vas duši kadar kaši jate in pridete težko do sape, je zadnji čas. da naročite vzorec zdravil od Frontier Asthma Co. Nič ne de, kje živite, če imate zaupanje ali ne v to zdravilo, ki je eno izmed najboljših, pišite po vzorec, ki vas nič ne stane. Tudi če že celo svoje življenje trpite in sfe poskusili vsakovrstna druga zdravila, ne da bi dobili olajšanje, poskusite še to. Ne obupajte. ker nase zdravilo vas bo gotovo pozdravilo. Pošljite spodnji kupon. da se pridružite našemu drugemu letošnjemu SKUPNEMU POTOVANJU V STARI KRAJ katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linije "PARIS-U'', ko odpluje iz New York na 4. JUNIJA t. 1. Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo ludi ob t"j priliki pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da bodo imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane. Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V njej dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev. V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate prostor, zlasti ako niste ameriški državljan. Prihodnje naše skupno potovanje bo na 16. julija, istotako na preiakušenem in priljubljenem "PARIS-U". Lahko odpotujete tudi prej. ah pozneje. Mi zastopamo vse večje linije Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj že bu na Havre, Cherbourg, Hamburg, Bremen nli na Trst. Ako ste torej namenjeni v stari kraj, sc obrnite na nas in točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena. Ravno tako sc obrnite na nas, KADAR pošiljate denar v stari kraj, KADAR želite dobiti denar iz starega kraja, —* KADAR želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — KADAR rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 West 42nd Str. (med 9. in 10. Ave ) New York, N. Y. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 1239 E. Frontier P»ld«.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-Š sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti« vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od Fullerton ave. _ 100-12 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohiitva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po koma« dih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom a« priporočamo za naročila f^ pniiiog -i drva in prevažanje pohištva ob času selitv*. Pokličite • Telefon: Roosevelt 6221. LOUIS STRITAR 291f W. 21 »t Place, Cttecf*, 35 AMKMfcAMKf fLOVftlUC 3 Tok signalov. ( Dasi je bilo stališče vrhovne-' ga poveljnika angleškega brodovja pravo in odobravanja vredno, je bil pa sistem pove-( Ijcvanja daleč od tega, da bi( 1 »obudil naše navdušenje. Vse :e bilo centralizirano na admiralsko ladjo in poveljniki posameznih eskader in divizi j niso imeli sploh nobene inicijativej iazven obrambe proti napadom! torpedov. Zaradi tega je bil| potreben nepretrgani tok sig-| nalov s poveljniške ladje, da je bilo mogoče voditi celo brodov-J in predvsem regulirati o-1 •o vsej deželi odzvali klicu na pomoč in prispevali k skladu za te ponesrečence. h ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard« "Gospa opatinja," reče Wulf in se globoko prikloni, "moje ime je Wulf D'Arcy. Ali se me spominjaš?" "Da. Bili smo že skupaj v Jeruzalemu — pred bitko pri Hatinu," je odgovorila. "Tudi meni je znano nekoliko tvoje zgodbe v jteh krajih -— jako čudna je." "Ta gospica", je nadaljeval Wulf, "je hči in dedinja gospoda Andreja D'Arcyja, mojega strica in v Siriji balbeška princezinja in Saladinova nečakinja." Opatnja se je zganila in vprašala: "Ali je potem tudi njegove vere, kakor bi fte dalo soditi po njenem oblačilu ?" "Ne, častna mati," je rekla Rozamunda, ''kristjana sem, dasi grešnica, in prihajam semkaj Iskat zavetja, da bi me ne izročili mojemu stricu Saladinu, ko bi spoznali, kdo sem." - "Hči moja, kako naj rešimo tebe, ko je haše življenje samo v nevarnosti? To je samo v božjih rokah. Vseeno pa storimo z veseljem vse, kar je v naši moči; tukaj se vsaj lahko odpočiješ za nekaj časa. Dali ti bomo zavetje pred najsvetejšim oltarjem naše kapelice; potem ne sme noben kristjan položiti roke nate, kajti to bi bilo bogoskrunstvo, ki bi ga stalo dušo. Nadalje ti tudi svetujem, da se daš vpisati kot novinka in oblečeš naša oblačla. Ne," je pristavila in se nasmejala, ko je opazila preplašen izraz na Wulfovem obrazu, "ni treba, da bi ga gospica Rozamunda vedno nosila, razen če bi jo bila volja. Vse novinke ne dospo do končnih slovesnih obljub." "Dolgo časa sem nosila z zlatom vezano svilo in neprecenljive dragulje," je odgovorila Rozamunda, "in zdaj se mi zdi, da si bolj želim tistega vašega oblačila nego vsega na svetu." Prednica je odpeljala "Rozamundo v kapelico in v pričo vseh redovnic in pozvanih duhovnikov položila pred oltarjem, na tistem svetem kraju, kjer pravijo, da je nekdaj Kristus odgovarjal Pilatu, roko nanjo, ji dala zavetja in ji zagrnila glavo z belim paj-Čolanom novinke. Wulf jo je pustil tamkaj, odjezdil in se je javil pri Balianu iz Ibelina, izvoljenem mestnem poveljniku, ki je bil vesel, da je mogel pozdraviti takega korenjaš-kega viteza. * * # Naporna je bila Godvinova ježa pod soln-cem, pod zvezdami. Za njim brat, ki mu je bil tovariš in najboljši prijatelj, pa dekle, ki jo je bil zaman ljubil, pred njim, ni vedel kaj. Kaj je šel iskat? Drugo žensko, ki je tvegala svoje življenje za njih vso, ker ga je ljubila. In če jo najde, kaj potem? .To mora poročiti, ali pa je to njegova želja? Ne, on si ni želel ženske na svetu; ali to, kar je bilo prav, je bil pripravljen storiti. Če jo pa ne najde, kaj pa potem? No, potem se hoče vsaj predati Saladinu, ki mora imeti slabo mnenje o njih, ki je z njimi dobro ravnal, ter mu povedati, da jim je bil ta naklep docela neznan. Da, k njemu hoče iti najprej, četudi samo radi tega, da ga prosi odpuščanja za Masudo, če bi bila še v njegovih rokah. Po tem — upati vendar ni mogel, da bi mu verjel in v drugič prizanesel — naj pride smrt; z veseljem jo pozdravi, ker si je želel miru. Zvečer je bilo in Godvinov utrujeni konj je počasi stopal skozi veliki Saladinovi tabor pred zidovjem zajetega Askalona. Ni-kdo mu ni delal zaprek; ker je bil toliko časa ujetnik med njimi, so ga izvečine vsi poznali, drugi pa so bili zopet mnenja, da je eden krščanskih vitezov, ki so se podali. Tako je dospel do velikega šotora, ki je v njem bival Saladin; velel je straži oznaniti ga pri sultanu, češ, da ga prosi avdijence. Takoj je dobil dovoljenje, da vstopi, in je našel Sala dina med svojimi ministri pri zborovanju. "Gospod God vin," je rekel, kaj te prinaša zopet nazaj v moj tabor, ko vendar vidiš, kako si ravnal z menoj ? Vama bratoma sem daroval življenje, vidva pa sta me oropala nje, ki bi je za nobeno ceno ne hotel izgubiti." "Midva te nisva oropala, gospod," je odgovoril Godvin, "saj nama je bil ta naklep popolnoma neznan. Ker sem bil prepričan, da boš imel tako mnenje o naju dveh, sem prišel iz Jeruzalema, pustivši tam brata in princezinjo, da ti povem resnico in se ti predam, da prejmem mesto nje vsako kazen, ki se ti zdi primerna za Masudo." "Pa zakaj bi jo ti prejel ?" je vprašal Saladin. "Ker je vse," odgovoril Godvin žalostno in s povešano glavo, "kar je storila, naredila iz ljubezni do mene, dasi brez moje vednosti. Povej mi, ali je še tukaj, ali je pobegnila?" "Ona je še tukaj," je odgovoril Saladin na kratko. "Ali jo želiš videti ?" Godvin je olajšano vadihnil. Masuda je vsaj še živela in groza, ki ga je tista noč obšla, je bila le težka sanja, ki jo je rodila njegova bojazen. "Žel im jo videti. Imam ji marsikaj povedati." "Brezdvomno jo bo veselilo slišati, kako ji je naklep vspel," je rekel Saladin s srditim nasmehom. "Bil je res zvijačno osnovan in drzovito izvršen." In poklical je vojaka, rekoč: "Pelji tega viteza k Masudi. Jutri pa sodimo njega/ ' Vojak je vzel s stene srebrno svetilko in namignil Godvinu, ki se je priklonil sultanu in odšel za njim. Ko, je ves utrujen stopal skozi množico v sobani, se je Godvinu zdef lo, da so ga zbrani emirji in poveljniki sočutno gledali. To čustvo v njem je bilo tako silno, da se je ustavil in vprašal: "Povej mi gospod, ali grem v smrt ?" "Vsi smo na tej poti," odgovori Saladin, "ali Alah ni zapisal, da bi to noč prišla tvoja i smrt." Po drugih hodnikih sta prišla do nekih vrat, ki jih je vojak, ki je krevsal pred njim, odprl. "Torej je zastražena?" je rekel Godvin. "Tako je", se je glasil odgovor, "zastražena. Vstopi," je rekel in mu podal svetilko. "Jaz ostanem zunaj." "Nemara spi in jo bom motil," reče Godvin, ki se je obotavljal na pragu. ''Ali nisi dejal, da te ljubi? Najsi tudi spi, ona, ki je bivala v Masijafu, ti ne bo štela o-biska v zlo, ko si od tako daleč prijezdil radi nje," je rekel vojak s porogljivim nasmehom. "Vstopi, pravim!" NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW— Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL • trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. JO S. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. PISANO POLJE Slovenske Viktor Plošče. ► 7 * ' ► T ► *7 ► _ Dr. P. A. Tominec: Po smrti je vsega konec. (Konec.) Vendar bi bilo hotenje brez spoznanja ali mišljenja le slepo nagnjenje; hotenju mora mišljenje kazati cilj in pota k cilju ter mu podajati nagibe, za kaj se naj odloči. Brez nagibov namreč človek ničesar ne .stori,, četudi so ti nagibi včasih i le navidezno dobri. Vendar ga j ti nagibi nikdar ne morejo prisiliti, da bi prav to moral, k čemur ga nagibajo. Tu se kaže svoboda človeka. Medtem ko žival nujno mora izražati svojo bolečino, ker drugače ne more, jo more človek zatajiti. Najsi bodo notranji ali zunanji vplivi še tako močni, človek se jim more ustavljati in jih premagati. Nobena stvar ga ne more prisiliti, da bi hotel, kar noče, in da ne bi hotel, kar hoče. Iz vsega tega je pa tudi jasno razvidno, da mora biti res svobodno hotenje združeno le z umskim, samozavestnim spoznanjem, zato mora nujno biti v človeku nekaj netelesnega, duhovnega, ki mu mi pravimo duša. Gotovo je torej iz načina človeškega spoznanja, iz spoznavanja nadčutnih predmetov, iz samozavesti in svobodnega hote n j a, da ima človek duhovno netvarno (nematerialno) dušo. Česar namreč kdo sam nima, tega tudi he more proizvajati. Samozavest pa dalje priča, da mora bitje, ki jo proizvaja, to je človeška duša, biti nedeljivo, enotno. Karkoli je namreč materialnega, je tudi možno deliti, in kar je možno deliti, tudi nima samozavesti. Človeška duša je torej od telesa neodvisna po svojem delovanju, in je potemtakem neodvisna od telesa tudi po svojem bivanju. Zato nujno sklepamo iz tega, da duše ni možno uničiti, ker je ni možno deliti. Saj, kakor nam j to dokazuje znanost, niti mate-, rialnih prvin ni mogoče uničiti,! kaj šele nematerialnih. Iz tega' pa tudi sledi, da je duša že po' naravi nesmrtna, ker je vprav' zaradi njene nedeljivosti nihče' ne more uničiti kakor le Bog. Ali pa moremo reči, da boj Bog dušo uničil? Nikakor ne,; kajti s tem bi Bog sam sebe zanikal. ! Vse na svetu je nepopolno. Nepopolno je naše spoznanje, j nepopolna je naša nravnost, nepopolno skladje med kre-1 postjo in srečo, in nepopolna je! izravnava pravice in krivice. Zato Bog duše ne bo uničil. Človek že po svoji naravi hrepeni po popolnem spozna-' nju resnice. Nihče na svetu pa1 tega spoznanja ne doseže. To-1 rej mora to popolno spoznanje' doseči na onem svetu, po smrti, i I Vsak človek, zlasti plemeni-1 tejši, želi doseči nravno popolnost. Vendar na zemlji, naj se1 še tako trudi, ne more sam pre-, magati vsega zla. Dan za dnevom mora priznavati s sv. apostolom Pavlom, da kljub vsemu spoznanju dobrega, ki bi ga moral storiti, vendar dela in vrši le prevečkrat zlo in greh. Nujno mora biti nasičeno tudi to hrepenenje. Vsak človek, tudi najkre-postnejši, čuti na zemlji dostikrat rezko neskladje (disharmonijo) med krepostjo in srečo. Saj je resnično, da hudoben človek sreče ni vreden, dasi tudi on po njej hrepeni. A na zemlji niti krepostni človek ne doseže popolne sreče. Kakor je krepost na zemlji nepopolna, tako je že radi tega nepopolna tudi vsa sreča. Vsakdanja skušnja nas uči, da je naše srce nemirno in da na zemlji ne more najti popolne sreče. Naravnost proti božji dobroti se pa upira misel, da bi ne bilo nikjer izravnane pravice in krivice, ki je na svetu ni. To čutijo vsi, ki še nravno čutijo. Nravnost zahteva, da človek izpolnjuje dolžnost, pa naj bo še tako težka in naj zahteva še take žrtve od njega. Človek, ki se pa ne meni za nravnost, uživa življenje zoper zakone božje. Potem oba umr-jeta. Ali je mogoče, da bi večnost pustila nerazrešeno to nasprotje? Še ostrejše je to nasprotje, kadar nedolžni trpi krivico, a krivičnik uživa prav s krivico pridobljeno ugodje. To nasprotje odločno zahteva izravnave. A ker je pozemelj-sko življenje polno takega nasprotja, mora biti posmrtno življenje, kjer bo dovršena zmaga pravice. Nesmiselno pa je, da bi Bog dal duši hrepenenje po nečem, česar nikoli doseči ni mogoče. Človeško hrepenenje pa teži v brezkončnost in večnost. Kar je lepo, tega noče človek le videti, temveč j hoče gledati; neskončno lepoto, ki se je nikoli ne nagleda, hoče duša na veke gledati; kar ie osrečujoče, od tega se človek ne more ločiti, zato se du-i ~ ša od Boga ne bo mogla ločiti na veke. V vsaki resnični ljubezni, živi hrepenenje po trajnosti ; če katera, hoče torej božja ljubezen večno življenje. Jasno sledi iz vsega tega: Bog je hotel dati duši sam sebe za cilj in smoter na višji in popolnejši način kakor pa drugim stvarem na svetu, zato jo je u-stvaril duhovno in zmožno večnega življenja. Ako jo je pa modro takšno ustvaril, je ne more nemodro uničiti. Kakor gotovo je torej, da je duša duhovna, ali kakor gotovo je, da sega njeno hrepenenje čez meje prostora in časa, tako gotovo je, da je nesmrtna, tako gotovo je pa tudi, da se po smrti življenje duše ne neha, ampak šele prav začne. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' n^T "T" »Victor Records ______________ i MiiMgiaaiaiaiMiiiaiiM— KOSE!!! KOSE!!! KOSE!!! KOSE!! KOSE!! Stephen Stonich Trgovina z železnino, pohištvom in poljskimi stroji ter plumbarstvo. CHISHOLM, MINN. PHONE 47 Edina agentura za celo Ameriko za najboljše kose. jameene staro-krajske "VULKAN" in drugo orodje. Vulkan kose so rezila, da jim ga ni para. Denar pošljite z naročnino tudi lahko po nakaznici. Poštnino plačamo ml. — Cene so sledeče: VULKAN kose, 26 do 33 palcev dolge po$2.50; ozke kose, PO-LERANKE, po $1.50; KOSIŠCA lepa iz trdega lesa, po $2.25; kle-palno orodje ročno kovano v starem kraju, po $2.00; OSELNIKI, po 50c; SRPI veliki za klepat. po $1.00; MOTIKE ročno kovane pri Dobrem Polju, $1.50 do $1.75; RIBEŽNI za repo ribat, po $1.50. -o- RAZPOŠILJAM tudi na vse kraje bakrene kotle s k&P°> izdelane po starokrajski šegi, tudi pečice na petrolej za to rabo. V zalogi imamo Plankače in literne steklenice. — Pišite po ccnik. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 27. aprila 1927. PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.............................................._ .75 69317 Tolažba — Veselja dom .................................................................75 69698 Sveti večer — Tiha noč........-.......................................................75 69802 Ne bom se množila — Ljubca povej.....................................$0.75 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski...................................................75 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............75 72210 Slepec — Mila mila lunica...................................-................ .75 72231 Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo..............75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..................75 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi..................................75 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička........................75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica..........................75 72429 Krščenici — Angelji sveti.....................-................................ .75 72472 Na planincah — Barčica.............................................................75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................-..................75 72527 Moj dom — domovini.-..............................................................75 72707 Naorej! — Vse mine.................................................................... .75 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi........................_.....................75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj....................................................75 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi -...............................................75 77490 Vabilo — Pastirček........................................................... "75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75 77746 U boj, u boj! — Garavuša -...................................................._ .75 77897 Strunam — Sirota........................................................._..................755 77898 Sveta Lucija — Planinarica.......................................................75 7/912 Ko Rremo (La Poloma) — Sonja (opera)-..........................75 78176 Dve utvi — Oj večer je že...........................................................75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.................................75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo.........................................75 78.M8 Božična — Sveta noč...........................................................75 78408 Jadransko morje — Čuj Micika....................-...........................75 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko................................75 GODBA. 68674 Lizi. polka — Sladke rožice, valček; banda, 12 in...........$1.25 6S716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in......... 1.25 72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan. polka.................75 73119 Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet............75 73957 Vaška krčma, polka —'Lovec, valček; orkester. 10 in..........75 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; bar.da. 10 in..............75 77119 Ljubim te. valček; kvartet*— Bleščeče oči, polka; banda .75 771(>5 Za domovino in brate, marš — Adelajda. polka;'banda.....75 77166 Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš: bar.da .75 77336 Zakaj premišljaš, pr.lka — Rajža v tujino, polka; banda .75 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.....75 77491 Raznoloženje, valček — MariČka. valček: banda................75 77492 O Izabeia, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet.........75 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda............................75 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda ^75 77600 Perzijski marš — Egiptovski marš; banda.............................75 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester.......Z !75 77635 Kmečka polka — Brez nade, polka: vaška godba.............75 77310 Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester 75 77811 Pesem smeha — Poljub, valček......-......__..............................75 77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkester!....... ^75 77915 Na poskok, polka — Taniska, valček; instrura. tercet.........75 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet....................75 78142 Čebelica, polka — Marica, polka: klarinet in harmonika !75 78177 Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75 78179....Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester............ .75 78198 Sladke vijolice, valček — Poročna nolka; kvartet ..............75 78490 Ach, du lieber Augustin, valček — Šnicel, polka; orkester 75 78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika...........75 78532 Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet ~ .75 78576 - Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester......... .75 Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino, umetno godbo. 19758 Kresnica — Nola, orkester......................................................75 19776 Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka__________ .75 19869 Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje .75 19892 Divji rožici — Poetični spomini, violina ................................75 19894 Vse mine, valček— Poslušaj ptičke, žvižganje z orkestrom .75 20011 Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75 20026 Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa .. .75 20027 Koahal March — Honolulu March, havajske kitare_______ .75 20028 Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare..........75 20051 Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano_ .75 20104 Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello ..................... .75 20172 La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester_____ ,75 20201 Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol., flavta, harfa, zvončki .75 20248 O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa______ .75 20264 Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle_____________ .75 20265 Barcelona — Hello, Aloha, orgle...............................75 20266 Čolnar na Volgi—V malem Span, mestecu, ork. s petjem .75 20271 Bela hišica — Ljubim te, dragi, petje, piano, orkester.___.75 20278 Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol., flavta, harfa .75 20311 Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda ____________________75 20380 Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem____ .75 20382 Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom ___________________ .75 20458 V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75 79,326 Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75 7859S Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara ___________________ .75 78750 Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko^ .75 78751 Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio _ .75 78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio _______ .75 Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.