Uredništvo ZARJI' je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t. 8 'tiHkania i. nadstr.). Liadns ure aa stranke bo od 10. do lt
dopoldne in -od 5. do 6. noroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo	:	:	:
jNAROOiNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ta Avstio-Oei sko in Rnsno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna !K 5-40. niishečn-'1 K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; ta ostpki inozemstvo in Ameriko celoletno K 36*—.
Posamezne številke po 8 vin.
Slev. 776.
a
V Ljubljani, v četrtek dne 8. januarja 1914
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov'
•* •’ •’	ob	poJ	11.	dopoldne.	\ \ .
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbargovi ulici žtov. 6, n., ir nradnje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od a do 7. zveiei Inserati: enostopna petiivistica 80 vin., podojen prostor, poklana
s:	in tel«Inn e 40 v;p. — Inserale sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo Jfrankirana pisma se ne sprejemal« ■Ml *	Reklamacije	lista	so poStnine proste.	..
Leto IV,
Gosposka zbornica in rudarji.
Davčno vprašanje dela gosposki zbornici preglavice. Prisiliti Jtcfte poslansko zbornico, da mora sprejeti njene sklepe — ne iz stvarnih razlogov, ampak zato, da obvelja volja knezov in grofov. Oni. ki imajo člane te visoke zbornice na vrvici, priznavajo sami, da jim ne gre toliko za vsebino sklepov, kolikor za to, da sc pokaže »enakopravnost« gosposke zbornice s poslansko. Beseda enakopravnost, ki se sama Po sebi prav lepo glasi, pa pomeni tukaj predpravico gosposke zbornice pred poslansko; gospodje se bojujejo za privilegij in za poveljnico. ne pa za enakost.
Kjer je parlament sestavljen iz dveh zbornic, je enakopravnost obeli gola fikcija. Če ima dvoje korporacij različno mnenje, ne moreta zmagati oba. In kdor propade, ne more biti enakopraven. Institucija gosposke zbornice ji|ma niti namena enakopravnosti. Nasprotja, 141 obstojajo med prebivalstvom, se izražajo že v izvoljenem parlamentu, kjer zastopajo stranke najraznovrstnejše interese, v Avstriji z njenimi S Številnimi narodi še raznovrstnejše kakor v drugih državah. Za to torej ni treba gosposke zbornice, da bi uveljavljala kakšne posebne 'tadske interese, ki ne bi imeli svojega zastopstva v izvoljenem delu državnega zbora. *sak sklep poslanske zbornice je posledica 0neKa razmerja sil, ki ga je prebivalstvo samo ^Pravilo s svojimi volitvami. Vsaka skupina Jttia v njej toliko pravice, kolikor ima moči. Tak ’e Pač zmisel politike.
Gosposka zbornica, ki ne izhaja iz ljudstva, ’a ima namen, da premakne dejansko razmerje
Ce bi hotela ustrezati volji prebivalstva, ki jj® ne more izražati drugače kakor z volitvami, 1 morala enostavno pritrditi vsakemu sklepu i)0Slanske zbornice. Jasno Je, da bi bila tedaj »■epotrebna. Torej obstaja za to, da presoja vse reči z drugačnega stališča kakor izvoljeni poslanci in sicer očividno ne z ljudskega stališča. N|en naravni namen je oviranje dela poslanske zbornice, in to nima z enakopravnostjo nič opraviti.
Dokler obstoja gosposka zbornica, ne more br i drugače, kakor da bo vedno hotela biti več oti poslanske. To je pravi zmisel njenega seda-iijt ga boja, ki bi bil sicer enostavno smešen. V tej kampanji pa je zbornica knezov in grofov nekoliko prezrla, da Je tudi ona del parlamenta, ki ima — vsaj med drugimi — socialne dolžnosti. Na zadnji seji pred novim letom je poslanska zbornica soglasno sklenila zavarovanje rudarjev zoper nezgode. Medtem pa, ko uprizar-
jajo gosposki gospodje zaradi svojih sklepov o osebni dohodarini vsakovrstne deloma skoraj burkaste akcije, se zdi, da so na ta zavarovalni zakon popolnoma pozabili. Seveda ni nobeden izmed gospodov grofov in škofov rudar, pa menda nobeden ni izkušal življenja v jami. Ker pa sc včasi radi postavljajo s svojim znanjem in s svojo inteligenco, bi se lahko malo pozaba-vili s statistiko, ki bi jim povedala, da je v rudniku drugače kakor v fevdalnem salonu, kjer se pač pri makao ali pri bakaratu lahko pripeti kakšna nezgoda, kjer se pa vendar ne udirajo podzemeljske stene, ne vžigajo strupeni plini, ne more eksplozije ljudi na stotine.
Ponosno gledajo gospodje na plebejce v nižjem državnem zboru, zavedajoči se svoje noblese. Plemenitost pa nalaga po starem pregovoru dolžnosti. Kar je sklenila poslanska zbornica za rudarje, ni nič več kakor odplačilo starega dolga. Petindvajset let že čakajo rudniški delavci na to zavarovanje; sedaj ko Je sklenjeno v poslanski zbornici, bi bilo vsako zavlačevanje neodpusten greh.
Sklep je bil soglasen. To bi moralo zadostovati najkonservativnejšim aristokratom. Zakaj tudi v poslanski zbornici so zastopani podjetniki in njeni večini se sploh ne more očitati, da se preveč peha s socialno reformo. Zgodovina starostnega zavarovanja najbolje dokazuje, da je med meščanskimi strankami velikanska coklja, ki zadržuje socialni voz. Ce so torej poslanci od prvega do zadnjega priznali, da je zavarovanje rudarjev zoper nezgode, ki so po jamah vsakdanji dogodki, nujna zadeva in če jo je zbornica nujno rešila, bi morala tudi gosposka zbornica upoštevati to nujnost.
O stvari, ki je bila toliko let na dnevnem redu in ki je tako enostavna, ni treba veliko razmišljanja. Ce plemeniti gospodje hočejo, je zadeva lahko na eni seji rešena. Marsikatero veliko bolj komplicirano reč so znali še veliko hitreje rešiti. In gospodom bi bilo priporočati, da bi topot res hiteli. Zakaj med ljudstvom niso zadnje čase nič pomnožili simpatij do svoje korporacije, pa ne bi bilo pametno, če bi Jih izkušali še bolj zapravljati. Marsikatero socialno reformo, marsikateri političen napredek so Že zavlekli ali pa zatrli. Sedaj jim ne bi bilo svetovati takih poizkusov, ker je zavarovanje rudarjev preresno ža trmaste igre. Vsak dan Je več rudniških invalidov, vsak dan do uzakonitve zavarovanja prinaša novo bedo. če so gospodje pametni, bodo gledali, da jo čimprej okrajšajo.
Za žezlo in krono.
  	Sofija,	5.	januarja.
Radoslavov je zopet imenovan za ministrskega predsednika. Njegova stranka nima večine v sobranju, kljub temu si car Ferdinand m znal pomagati drugače, kakor da mu Je vnovič izročil vodstvo političnih poslov. Radoslavov, ki ni pričakoval nič drugega, ker ni en trenotek resno nrslil na demisijo, je sprejel Poziv in upa, da se mu vladanje posreči.
Z ozirom na razmerje strank v sobranju t0 nemogoče, število vseh poslancev je ’ od teh Jih ima vladna stranka le 95. Tako
Swin'ri)rin?,no scveda ne more vladati Zato je oupria vlada že pred sestankom sobranja veli-ho trgovino in iskala podpore pri opozicionalnih strankah, tudi pri socialistih. Tukaj je dobila '^koj jasen odgovor; obe socialistični stranki kategorično odklonili vsako paktiranje. Tu-“* kmečka zveza trdi, da je trkala vlada zaman njena vrata, če je to popolnoma resnično, 5°, a^e. Pa šele bodočnost. Nikakor namreč no-Hik- Peniti glasovi, da so kmečki poslanci ob-hn* Radoslavovu na. tihem nekakšno dobro-.°mo nevtralnost, tako da ga pač ne bodo podpirali^ pa tudi ne ovirali.
„• Ce Je na tem kaj resnice, tedaj Je načrt mi-vStrskega predsednika razumljiv. Predsednici v so.branJu Se vlada dobila, ker se za to str^ „j . »osrečila zveza opozicionalnih
- 7ln‘St/sivu za t0- »e bo VeiManpI Iieko,,ko tcdnov nad vodo. Najtrša npXar.Ilost mu grozS v začetku- Rešiti bo Pr v in itre manjše predloge, posebno pa tin0r.a<Ll- ,io r° ostane opozicija opozicionalna,
t *r.	ui**" za grajan 1' *W>>.
,1! nfj? Radoslavov Se enkrat de-
K^r^iT nririp ita!o’ Ferdinand Pa naj tedaj kni	,	• ,,.z®gate. Če pa pomagajo
vlad I)0S,anC,1’	.da glasujejo, tedaj je
bntIZa enk M wJ!fikDOtem se odg°di so-*®jo v Ht0SV°3	pa	C|mprej razpi-
lam upa vlada na kakšnih dvajset mandatov, s katerimi bi dobila v sobranju večino. Mogoče, da se vjema ta račun. Pridobljeni kraji so bili doslej pod turško upravo. Četudi Je Turčija dobila ustavo, se vendar ondotno prebivalstvo nikakor ni privadilo ustavnemu življenju, ker ga niso mladoturki politično prav nič vzgajali, ampak so le nadomestili Abdul Hami-dov absolutizem z absolutizmom svoje stranke. Naše politične in parlamentarne razmere so temu prebivalstvu, ki je tudi narodnostno zelo pomešano, popolnoma tuje. V kratkem času, odkar pripada Bolgarski, se med njim ni moglo razviti novo strankino življenje. Kakor so ga pod Turčijo mladoturki gonili k volitvam, tako se bo sedaj dalo gnati od bolgarske vlade.
Za opozicijo bi bilo torej vprašanje, če zna izrabiti sedanjo dobo, preden pride vlada do sape. Ako dobi iz onih krajev večino, je korupcija rešena. Zdaj jo Je še mogoče pozvati na edgovornost; ako se zamudi ta čas, tedaj si ne oddahne le Radoslavov, ampak še bolj Ferdinand. Zakaj tedaj lahko potlači procese proti Oešovu, Savovu in tovarišem, ki bi bili obenem procesi zoper kralja. In tedaj sme upati Ferdinand, da se bo nadaljevala politika, katero je vpeljal na Dunaju, ko se je objemal z avstrijskim grofom Berchtoldom.
endar pa so vsi ti upi slabo utemeljeni. V najboljšem slučaju se reši ta politika za nekaj časa. Veliki socialistični uspehi zadnjih volitev niso bili slučajni. On so pravi izraz ljudskega mišljenja, če bi se danes volitve ponovile, bi bile socialistične zmage še večje. Klic »Dol z monarhijoI Živela republika!« ki je v sobranju zadonel iz socialističnih vrst, Je našel odmev po vsej deželi. Ferdinand sam dobro sluti, da igra za krono in žezlo. Zato išče podpore v tujini. Kakor jo je nekdaj iskal pri peterburškem carju, tako berači zdaj zanjo pri Berchtoldu. Ali kadar zapiha ljudski vihar, ga ne reši nobena tujina.
Še ni minilo ,etQ dnj 0(Jkar je m Enver ar« n*e j »ajbesnejšega sovraštva v turški in ,la?V^re- fa‘a>džo so ležale turške čete KnČ. •*e bilo iz njihovih vrst mo-K iVI(!e. bolgarske predstraže, za katerimi -	, °ne vsak ^'5. pripravljene, da na-
cirii i0 turšice P?zic)e- Turški generali in ofi-Pa so žugali, da popeljejo svojo armado
Enver beg.
da maščujejo umorjenega Sili8 vojnega ministra. Morilca pa so imenovali — Enver bega. In zdaj je Enver beg vojni minister.	*
Zelo neenaka je usoda tega moža, okrog katerega se spletajo že romantične legende. Nekaj avanturističnega je vsekakor v njegovem življenju. Kot mlad častnik je bil začetnik
mladoturške revolucije. Dolgo je bil duša upornega gibanja zoper Abdul Hamida, svojega sultana in vrhovnega poveljnika. Potem je organiziral mladoturško stranko, bolj s strastnim temperamentom kakor s preudarjajočim razumom in za njene politične grehe je zelo soodgovoren. Ko je Italija napadla Tripolitanijo, je pohitel tja organizirat arabski upor. Njegova vlada je sklenila mir z Italijo in ji prepustila svojo afriško posest, ali Enver beg se ni zmenil za to, temveč je nadaljeval neregularno vojno. In kdove, kaj bi se bilo izleglo iz tega, da ni zadela Turčijo večja nesreča — balkanska vojna. Enver beg se je vrnil v Evropo. Nekaj časa ni bilo slišati nič posebnega od njega, le tupatam kakšen fanatičen govor, kakšna izjava, kakšen protest. Naenkrat pa Je bil zopet v prvi vrsti, ko je hotel Kjamil pod pritiskom velesil skleniti mir, izročiti Odrin Bolgarom in prepustiti odločitev o Egejskih otokih Evropi. Preko noči je Enver beg improviziral revolto, naskočil Porto, pri čemur je bil ubit vojni minister Nazim, pridobil Kjamila za demisijo in izsilil od sultana imenovanje mladoturške vlade.
Tedaj so prišli zanj slabi časi. Njegovo življenje je bilo v večni nevarnosti. Skrivati se je moral, pa vendar ni ušel vsem atentatom. Enkrat je bil baje ranjen — še danes se ne ve natančno, kako je bilo s tisto epizodo. Ko se Je obnovila balkanska vojna, se je udeležil vojnih operacij, brez sreče. Nadaljevanje vojne sploh ni prineslo Turčiji uspeha*, Ko je morala naposled vendar sklepati mir, so bile njene izgube še večje kakor pred padcem Odrina. Enverjeva zvezda Je popolnoma pobledela.
Naenkrat Je prišel veliki preobrat. Balkanski zavezniki so se spopadli med sabo, Rutnu-nija se Je vmešala, Bolgarska Je morala tako-rekoč zadnjega vojaka dirigirati na novo bojišče. Tracija je ostala skoraj brez vsakega voja-
škega^varstva, v Odrinu je bil neznaten oddelek, ki se ne bi bil mogel menda niti enemu polku uspešno upirati. Tedaj je zaplamtelo En-verju v žilah. Ne da bi vprašal vlado, ne da bi se brigal za višje poveljništvo, je zbral kakor, kakšen condottičre iz srednjega veka, toliko vojaštva, kolikor je mogel, pa odkorakal čez mejo, v Trakijo, v Odrin.
Int opot je bil uspeh spet na njegovi strani. Pomagal mu je ugodni položaj, zmagal je brez količkaj resnega boja, Turčija je dobila velik kos izgubljenega ozemlja nazaj, sveti Odrin je ostal v njeni oblasti, osmansko cesarstvo je zopet evropska država.
In zdaj je Enver beg njen vojni minister. Tupatam, zlasti v Parizu, gledajo pisano na ta preobrat. Turčija se trudi na vso roo\ da bi reorganizirala svojo vojaško silo. Pozvala je cel trop nemških generalov in častnikov ter Jim izročila veliko večjo oblast nego so jo nekoč imeli nemški Inštruktorji v njeni armadi z generalom Goltzem. Celo zborniško poveljništvo v Carigradu je izročeno nemškemu generalu. Vlada je od Brazilije kupila naddrednot in pripravlja splošno obnovitev svoje mornarice. Ali vse te vojaške reforme ne bi zbudile (oliko nemira kolikor imenovanje Enver bega.
Njegovi impulzivni naturi je mir zopern in kakor hudiču kadilo. Misel, da je Turčija premagana, je tej glavi neznosna, in v njej živi gotovo misel na revanšo. Mogoče da gledajo Črnogledi prečrno. Tako hitro kakor se marsikomu zdi, ne pride do nove vojne na Balkanu, kjer je vse tako izčrpano — in Turčija ne nai-manjc — da je vsem počitek potrebnejši od vsega drugega. Utajiti pa se ne da nikakor, da imenovanje Enver bega ni najboljše znamenje za balkanski mir, zlasti ker je razbita balkanska zveza, ki bi že s svojim obstankom ztuani-sala nevarnost nove vojne.
Dnevne beležke.
— Oj, Albanija! Medtem, ko princ Wied, od grofa Berchtolda priporočeni in od velesil v božjem imenu potrjeni kandidat za prestol albanske kneževine še vedno čaka, kaj da bo z njegovim osemdesetmiljonskim posojilom, brez katerega ne nese svojega življenja v Valono, so arnavtska plemena pokazala Evropi osle, pa so si izbrali svojega posebnega kneza. Da bi dežela, ki je po veliki večini mahomedanska, dobila krščanskega kneza, je za islamsko-ar-navtski ponos prehudo. Gospodje Albanci imajo radi Avstrijo, imajo radi Italijo, kadar jim dajeta denarja, njih princev pa nočejo jemati kristijanom, ampak si že rajši izposodijo kneza iz Carigrada. Nemara so Arnavti nekaj zamudili Ce hočejo na vsak način mohamedanca na svojem tronu, bi bili lahko vprašali gospoda wieda, če ne bi nemara on prestopil na prerokovo vero. Kaj se vse ne stori za^krono! Koliko ver se je že zamenjalo za tako ceno! In
velesilam bi bili Škipetari prihranili sitnost. Posebno pa ne bi bili spravili našega ljubega grofa Berchtolda v zadrego. Zakaj princ Wied Je bil pravzaprav njegov pretendent, in če mu odmaknejo v Valoni stolček izpod previšnjega sedala, je blamiran naš grof. In kadar ima on blamažo, takrat plačajo avstrijski narodi. Lani smo mobilizirali zaradi Skadra zoper črno goro. Kaj bo šele, Če pojde vsa Albanija rakom žvižgat? Nam je sicer vseeno, naj bo albanski knez Peter ali Pavel, naj bo mohamedanske katoliške ali pravoslavne vere ali pa vseh treh skupaj tudi vemo, da se bo trkljal avstrijski denar tjadol, na naj katerekoli visokost v Valoni nastavlja malho. Ampak po Berchtoldo-vih blamažah ne hrepenimo, dokler smo namesto njega sami udarjeni z njimi.
— Posledice Bercbtoldove politike nosi delavstvo. Avstrijska železarska industrija nima dela. Ravno največji podjetniki železarske industrije so morali odpustiti pred prazniki na tisoče delavcev, kar pa jih je ostalo po plavžih in delavnicah, delajo le par dni na teden. In če v eni industriji ni dela, prične počivati kmalu tudi druga, tretja industrijska panoga. Ko ie bila ravno največja stagnacija v železarski industriji, je razpisala srbska vlada dobavo 1650 vagonov železniških tračnic v vrednosti nad dva in pol iniljonov kron. Avstrijska železarska industrija se je seveda takoj pobrigala za dobavo in nastavila za tračnice n a j n i ž j e cene izmed vseh ponudnikov. Kljub temu je dobila dobavo neka francoska tvrdka. Zakaj? Po zaslugi Berchtoldove zunanje politike smo v Srbiji tako priljubljeni, da izroča srbska vlada svoja naročila raje dražjim ponudnikom, samo da prezre avstrijsko industrijo. In po Berclitoldovi zaslugi bodo delavci železarske industrije še nadalje brezposelni, njihove družine bodo v hudi zimi še nadalje stradale. Podjetniki, ki imajo miljone v svojih blagajnah, ne občutijo prav nič hudo, če plavži počivajo nekaj mesecev. Delavec si lehko že drugi dan, ko je brez posla, postelje za plotom na cesti.
— Na delo za »Svobodo«! Po razpustu naše izobraževalne organizacije »Vzajemnosti« se je lotilo deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke za Kranjsko nemudoma pripravljalnega dela za novo. izobraževalno organizacijo. Po dolgem zavlačevanju naših prijaznih oblasti smo dobili vendar pred nekaj meseci potrjena pravila »Svobode«. Centralni odbor nove izobraževalne organizacije
deluje že nekaj časa in tudi precej podružnic se je že osnovalo. Delo je zopet v tiru in naša najsvetejša naloga mora biti sedaj, da razširimo »Svobodo« tako, da se bo v njej zrcalila res nična moč socialno demokratičnega delavstva na Kranjskem. Olavni namen »Svobode« je izobraževalno delo, ki ga hoče uresničiti na ta način, da bo prirejala predavanja in skrbela za dobro urejene knjižnice in čitalnice. Izobrazba v socialističnem duhu mora postati našemu delavstvu tako trden temelj, da ga ne omaja noben, še tako besen protivnik socialne demokracije. Da pa bo »Svoboda« v polnem obsegu izvrševala to vzvišeno nalogo, za to je treba, da bo imela čim več članov. Zadnje deželnozbor-ske volitve so pokazale, da je na Kraniskem skoro 5000 oseb, ki so se odločno priznale socialni demokraciji. Če pridobimo v enem letu Ie polovico teh volilcev za člane »Svobodi«, potem sodrugi bomo lehko ponosni. Vsak zaveden sodrug naj bo agitator za »Svobodo« in vsak agitator naj bo na delu neumoren kakor čebela. Če je v kakšnem kritju število sodrugov tako majhno, da si ne morejo ustanoviti lastne podružnice, tedaj se ne smejo izgovarjati s tem majhnim številom, temveč naj se včlanijo nri centralnem odboru v Ljubljani. Vsa pojasnila v tem oziru daje tainik centralnega m^ora aSvobode« sodrug Štefan Lehpamer. Ljubljana. Učiteljska tiskarna.
— Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem. S. L. S. kandidira na Notranjskem za deželni zbor namesto rajnega drja. Žitnika državnega poslanca Jožefa Gostinčar ja iz Ljubljane.
— Sedaj pa bo po socializmu. Gotovo se naši Čitatelji še spominjajo na vest v »Zarji«, da je znani vojaški list »Danzers Armeezeitung« razpisal 800 K nagrade za najboljši spis o predmetu: »Zmote in škodljvosti socialističnega nauka.« 1. januarja 1914 je potekel rok za vlaganje spisov. Razsodišče, ki bo presojalo spise, pa tvorijo naslednji »slavni učenjaki«:	Grof Otokar Czernin, tajni svetnik, c. kr. poslanik, dosmrtni član gosposke zbornice; princ Friderik Schaumburg-Lippe, polkovnik itd.; grof Franc Silva-Tarouca, tajni svetnik itd.; princ Ludovik Windischgr..'itz, ogrski magnat. Ti gospodje se vsekakor izvrstno razumejo na konje in pse, o tem ne dvomimo; pa tudi prav nič ne dvomimo o tem, da vedo o socializmu toliko kolikor predpotopni 11u<He.
Tiskarsko mezdno pogodbo je doslej podpisalo domala 300 tiskarn, ki Štejejo okolo 3000 pomočnikov. Poleg tega pa ne stavkaio po nekaterih krajih tiskarji pri časopisih, ki imajo boljši cenik nego je ta, ki ga Zveza avstrijskih tiskarnarjev sedaj noče podpisati. V delu je torej nad 5000 pomočnikov, v stavki, oziroma izprtih pa okolo 10.000 in okolo 3000 oseb pomožnega delavstva.
— Snovi za pridige. Izpft tiskaruiški pomočnik nam piše: Ko sem bral danes v Zarji«, da je postal tiskarski »štraik« (?) predmet za cerkvene pridfge, sem se globoko zamislil. Ubogi gospodič! V zadregi so in ne vedo. kako hi pobožne kristjane pridržali v svoiein jarmu. Najbrže poslušalci preveč zdehajo, če »norajo leto za letom poslušati ene in iste storiit, zato so pa brihtne glavice šentjakobski!i dušnili pastirjev »pogruntale«. da se današnii svet vse boli /anima za dnevne dogodke kakor za tisto, kar je bilo pred tisoč in tisoč leti. Ker oa teh
požrešnih tiskarjev menda gospodje ne bodo premlevali še nekaj nedelj pri svojih pridigah, zato sem zbral nekaj času primernih snovi za nedeljske pridige: Kako je ljubljanski škof povzdignil Johanco v svetnico — Čudežno napolnjevanje steklenice s krvjo — Duše v vicah se odpravljajo v Vodice — Vsaka reč le en cajt trpi. — Če gospodje te snovi dobro obdelajo, resnično in pravično, tedaj bodo^ storili v resnici Bogu dopadljivo delo.
— Nepošteno orožje rabijo gospodje tiskar-narjl v mezdnem boju, ki so ga naprtili tiskarskemu delavstvu. Prošli teden so pisali po svojih listih (v Ljubljani »Laibacher Zeitung«), da pomočniki odklanjajo pogajanja. To je prav debela laž, a gospodje se nič ne sramujejo takega orožja. Višji obrtni nadzornik na Dunaju, Tauss, je sam zavrnil te ostudne laži gospodov tiskar-narjev.
— Posvečeno laž je prinesel včerajšnji »Slovenec«, ko trdi, da je nastal konflikt med osobjem in vodstvom v Učiteljski tiskarni.
— Prošnja. »Slovenca« prosimo, da preneha s svojimi lažmi, ker nam ni mogoče zavračati vseh zlaganih in potvorjenih vesti, ki jih prinaša glede mezdnega gibanja tiskarjev.
— Pri »Slovencu« je postala laž čednost — resnica pa smrtni greh. Ali imate še kaj poštenja?!
— Zdravniška preiskava Vodiške johance.
.Vodiško Johanco sta preiskala dva zdravnika, dr. Sozi na Reki in dr. Doljšak v Ljubljani. Pri obravnavi je bilo pa prebrano le zdravniško mnenje Sozijevo. Kaj da je konstatiral dr. Doljšak pri Johanci, to je ostala tajnost Da bi bil dr. Doljšak ne našel pri preiskavi Johance nič drugega kakor samo to, da si Je porezala nohte na nogi preveč globoko, to skoraj ni verjetno. Za obravnavo je preskrbelo sodišče vse polno izpovedb, mnogo takih, ki so bile brezpomembne. A na dr. Doljšaka je sodišče popolnoma pozabilo, ni ga bilo k obravnavi, niti zaslišan ni bil. Ker je dr. Doljšak baje tudi izjavil, da je Johanca histerična, bi bilo vendar za Jasnost razprave nad vse potrebno, da bi bil povedal dr. Doljšak javno kako je prišel do tega sklepa. In menda se histeričnega človeka ;tudi ne meri. ne pri njegovih dejanjih in ne pri sodbi teh dejanj tako kakor zdravega. Na vsak način je bila razprava proti Johanci tako nejasna. da je nejasnost zbujala sum«!o, <3a ]C namenoma preprezala vso razpravo.
— Če Je človek preveč ČastiJakoinea. Ideal nekega dunajskega peka je bil, da bi postal c. in kr. dvorni založnik. Dolgo časa je prenašal to svojo tajno željo sam s seboj, nekoč pa jo Je izrazil v gostilniški družbi, kamor je zahajal vsak večer. Že nasleduji dan se je zglasil pri njem eleganten gospod, doktor, ki je obljubil peku, da mu preskrbi v najkrajšem času naslov c. kr. dvornega založnika. Pek je bil presrečen in je dobro »mazal« doktorju. 1500 K je plačal polagoma, ko mu je naznanil doktor nekega dne, da je dosežen cilj njegovih srčnih želja. In ko se je blestel na pekovem vozu napis c. in kr, dvorni založnik, je prišla radovedna policija, izpraševala od kdaj, kdo, kako itd. in slednjič se je izkazalo, da je bil doktor velik slepar.
— Umrli so v Ljubljani: Pravhar Šimen, mestni ubožec, 88 let. — Lovro Malin, mestni ubožec, 52 let. — Josip Goršič, rejenec, 2 meseca. — Fr. Željkovič, miner, 20 let. — Ivan Jenškovič, sin pekovskega pomočnika, pol leta.
— Marija Kerrnelj, zasebnica-hiralka, 80 let.
— Franc Oblak, hlapec, 41 let.
— Ljubljanski društveni orkester priredi »Valčkov večer« v soboto 17. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Opozarjamo, da naj ne zamudi nihče tega zabavnega večera. Za obilno udeležbo se priporočajo godbenjki.
— V mestni klavnici so zaklali od 21. do 28. decembra 59 volov, 3 bike, 4 krave, 201 pre-šičev, 131 telet, 12 koštrunov in 24 kozličev; vpeljali so 595 kg mesa, 3 prešiče In 2? telet.
— Mark Anton in Kleopatra ali »Vladarica Nila« se predvaja v kinematografu »Ideal« nepreklicno te še danes ob 3., 5., 7. in 9. Kdor si še ni ogledal te krasne slike, naj ne zamudi danes prilike. Dijakom, katerim se obisk te predstave toplo priporoča, se dovolijo danes znižane cene. Jutri, v petek, specialni večer z Nordisk-dramo »Žrtev visokorodne gospe«, prizor iz balkanske vojne. V soboto »Senzacijska obravnava«, kriminalni roman v treh dejanjih.
Za resnico.
Roman.
Spisal J o ž e f L a i c h t e r.
(Dalle.)
XV.
Ivan je spremljal Soumarja. Soumar je bil nevarno shujšal in pokašljeval. Hrbtne kosti so mu ostro izstopile. Sel le molče. Zaman ga je Ivan silil z govorico in nerad je odgovarjal na vprašanja. Govorila sta o Borih, o amnestiji, pravzaprav je Ivan več govoril. Ivan ga je ne-kolikokrat tudi vprašal, kaj misli početi, kako sedaj misli zopet nadaljevati delo. Tu se je Soumar trpko nasmehnil in nazadnje odgovoril:
»Vi mislite, če bom zopet pridigal delavcem o bogoljubnem malikovanju? Ne, v tem oziru sem se k sreči ozdravil že popolnoma.«
Potem je zopet molčal in Ivan ga je zaman silil z govorico, naj mu kaj pove. šele na opazko da pravzaprav samo pridiganje domoljubja ni bilo namen tega delovanja, da je bil cilj Sir ji, ie obširneje izpregovoril. Ivan je namreč dejal:
»Jaz tudi nisem več tako za politiko, kakor sem bil. Saj človek i drugače lahko koristi iti morda še bolj. Zato sem začel z žensko re-/ formo. Baš pred vašim prihodom sem se prepiral z Mikyško. Ta vidi precej nedoslednost, Če se človek iznebiva nekih dvomov in zmot. Seveda v svojem površnem domoljubju je lahko dosleden.« In za trenotek je umolknil, nato pa pstdnljevab
— Shod konsutnentov v Rožni dolini bo
v nedeljo pop. ob 3. uri v gostilni pri Čehu. Poroča s. Ant. Kristan. Kdor ne bi dobil vabila, naj se oglasi pri s. Celarcu v Rožni dolini. — Dnevni red bo: Otvoritev filiale kons. društva za Ljubljano in okolico ter pomen zadružništva za delavsko ljudstvo.
— Vič-Glince. Zadnje deželnozborske volitve so pokazale nekaj — nazadovanja za nas. To nazadovanje je pa povzročila taktika neodvisnih in pa takih, ki se štulijo zaradi lepšega med socialne demokrate. Ti so agitirali: Vse eno je, kar volite, le da bo protiklerikalno! In tako je bilo, da smo za 66 glasov manj dobili kot pri državnozborskih volitvah. To bo treba popraviti. Organizacijo moramo utrditi! Sedaj imamo podružnico »Svobode«. Kdor je socialni demokrat, ta biti član »Svobode«, ki pa mora tudi bolj intenzivno začeti delovati. Shodi, predavanja, zabavne priredbe itd. se morajo vrstiti, da se zbudi malo več življenja! Klerikalci rujejo pri nas na vse načine, ali — lahko delo bo našim sodrugom pokazati njihovo pro-tidelavsko stališče. Le krepko na delo!
— Železniški voz v ognju. Ko je 27. decembra pripeljal vlak št. 2654 na postajo Mirna, so uslužbenci opazili, da se kadi prav močno iz voza, ki je bil poln oglja. Ker je pihal močan veter, je ogenj postal večji. Voz so hitro odpeli in pogasili ogenj. Polovica naloženega oglja je zgorela. Voz je ostal nepoškodovan.
— Nesreča pri streljanju. Ključavničarski yajenec iz Jurke vasi Jože Horvat, ki dela pri Zibertu v Žabji vasi, je na sv. večer s svojo enocevko streljal. Staro puško je preveč s smodnikom nabil in se mu je razletela. Odneslo je fantu levo roko v prstih, še isto noč so mu jo v bolnišnici amputirali v členku.
— Alkohol podivja ljudi. Na Trebelnem so na novega leta dan pili v gostilni Antona Pera, Franc Pungerčar, Anton Florijančič m drugi. Ko jim je vino glave razgrelo, so se začeli kregati. V prepir se je umešal tudi oženjeni Janez Gorenc iz Trebelnega, ki ga je napadel France Pungerčar. Vsled tega zgrabi za motiko in oplazi Pungerčarja z motiko po glavi, da mu je prav veliko in nevarno rano priza-djal.
Nedeljski železničarski shod.
Kako« zc včeraj Kratico poročali, so sklicali ljubljanski železničarji v nedeljo dopoldne javen shod, na katerega so povabili tudi svojega osrednjega tajnika, državnozborskega poslanca sodr. Tomschika.
Shod je bil prav dobro obiskan in prišli so popolnoma napolnili veliko dvorano Mestnega doma ter željno pričakovali otvoritve. Ob pol 11. je sodr. Petrič v imenu sklicateljev otvoril po običajnem nagovoru shod, naznanil dnevni red, ter prosil zborovalce, da predlagajo predsedstvo shoda. Soglasno so bili na to izvoljeni v predsedstvo sodrugi Petrič, Škerjanec in Čeč.
Sodr. Petrič se je v imenu izvoljenih zahvalil za izkazano zaupanje, pozdravil je posl. sodruga Tomschika ter mu podal besedo k dnevnemu redu: 38miljonski predlog in njegova izvršitev. Drž. poslanec sodr. Tomschik, ob nastopu burno pozdravljen, je izvajal približno sledeče:
Pred vsem moram popraviti, da 38miljon-ski predlog pravzaprav ni moj predlog, temveč da je plod kompromisa, katerega so sklenile stranke v državnem zboru. Leta 1911., ko so namreč postale železničarske zahteve pereče, je bilo vloženih več predlogov z zahtevo, da se takoj rešijo. Krščanski socialci so zahtevali v pokritje predlaganih zahtev 65 miljonov kron in naš predlog se je glasil na 69 miljonov kron, ker je bil posledica natančnega proračuna in smo potom tega dognali, da je ta svota neob-hodno potrebna, če nal se rešilo le najmanjše zahteve železničarjev in če naj potem nastane vsai »H teh uslužbencih države za nekaj let mir. Vlada pa je seveda takoj vložila svoj veto in njeni zastopniki so bili zaradi visoke svote vsi iz sebe, češ, da država ne bi mogla utrpeti takih bremen. Kakor pri vsaki priliki, so tudi sedaj meščanski poslanci takoj pritrdili vladnim argumentom in pozabili na svoje obljube železničarjem.
Predlogi so bili izročeni finančnemu odseku in tu smo se morali pogajati z meščanskimi poslanci, da vsaj nekaj rešimo za železničarje. Plod teh pogajanj je znani 38miljonski predlog, ki je bil soglasno sprejet, ki pa še do
»Toda nekaj vendar, Soumare! Cesto sedaj premišljam o tem in uvidevam, da smo res hoteli nekaj boljšega, zlasti vi — dasi smo iz-grešili cilj. Samo toliko je gotovo, da tako naj-brže ni bilo prav, kakor smo se lotili. Človek časih stiska pest — in drugič ...«
»Meni se pest že ne stiska več,« je zagodrnjal Soumar.
»Vam... ne?« je rekel Ivan obotavljajoč.
Soumar je skomizgnil z rameni.
»Jaz si le sedaj toliko mislim,« je pristavil Ivan, »da vsega tega nismo smeli in ne smemo hoteti na tak način, kakor smo hoteli. To je bilo napačno.«
»Vse je bilo napačno,« je kratko dejal Soumar.
Ivan se je zamislil. Potem je rekel:
»Mislite li torej, da je imel Kačerovsky bolj prav?«
»Meni je vse eno,« je odgovoril Soumar. »Vidim le, da nisem imel prav — in konec. In če si sestavite kar najboljšo družbo, pojavijo se v nji zopet taki frazisti, kakor je ta, ki je govoril na postaji, in ti vas bodo križali na mesto drugih. Človeka ne obrnete narobe in jaz sem hotel obračati. Obračati je hotel Kačerov-sky, seveda po drugi metodi, in zato niti on ni imel prav. Nihče izmed nas.«
Ivan se je zopet zamislil. Nekaj časa je molčal.
»Kaj pa z manifestom?« je izpregovoril naposled. »Saj ste ga vendar čitali v Borih?«
Soumar je potrdil.
»Jaz vidim v nlein,« ie dejal Ivan, »temelj,
danes ni rešen, kajti tudi to soglasno izraženo voljo parlamenta ni upoštevala vlada, pač pa je izjavila, da bo izplačla 21 miljonov kron in to vsoto porabila za najnujnejše zahteve. S to izjavo seveda nismo mogli biti nikakor zadovoljni in gotovo vam je iz časopisja znano, da smo ponovno zahtevali, da se primankljaj 17 miljonov vpostavi v državni proračun. Naš trud pa je bil brezuspešen, kajti meščanski demagogi so naše predloge konsekventno odklanjali in s tem dajali vladi potuho. Vlada je med tem baje porazdelila dovoljenih 21 miljonov, vsaj tako so trobili v svet tisti meščanski listi, ki se maste iz dispozicijskih jasli. Nam se objavljena porazdelitev ni zdela posebno verjetna, tem manj, ker so nam iz vseh krajev in koncev prihajale pritožbe o vnebovpijočih krivicah, ki se gode državnim železničarjem. Pozvali smo torej vlado na odgovor in zahtevali v podod-seku odseka za državne nastavljence, da vlada predloži natančen račun o izdatkih, ki so baje zboljšali gmotni položaj železniških delavcev in nastavi jencev. Ker se je vlada temu proti vila, ji je bila izrečena v pododseku soglasno graja in člani pododseka so odložili svoje mandate. Med tein pa je vlada spoznala nevarno igro, ki jo je igrala in zapustila je svoje principijelno stališče ter izjavila, da bo vso zadevo še enkrat študirala. Odločila se je tudi, da bo izdala še 15 miljonov kron, toda v obrokih, porazdeljenih na tri leta. Tudi od zboljševanja na obroke ne pričakujemo več pravičnosti, kakor smo jo občudovali pri razdelitvi 21 miljonov in gledali bomo tudi v bodoče vse delovanje vlade s tistim nezaupanjem, ki se nam zdi povsem utemeljeno.
Eno je pri vsem tem gotovo in sicer, da bi si vlada nikdar ne dovoljevala takega izzivalnega početja, če bi ji vedno ne stali ob strani meščanski poslanci, pripravljeni jo ščititi in zagovarjati. Vlada si pa tudi ne bi dovoljevala takega norčevanja, če bi ji železničarji sami ne dajali povoda zato s tem, da se trgajo in cepijo na vse konce. Saj imamo vendar dan na dan prilko opazovati razne deputacije, ki pritiskajo .djuke po rninstrstvu, in ušesa nas že bole vsiet. lepih poročil, ki jih potem vse te deputacije trosijo v svet. v resnici se pa s takimi deputa-cijami ne doseže nič drugega, kakor da se kaže vladi needinost in nesloga, ki vlada med železničarji in ta-notem izrablja vlada sebi v korist in na škodo železničarjev. Mnenje posameznih kategorij, da bodo preje kaj zase dosegle, če se odcepijo od celote, je povsem napačno in skrajni čas je, da železničarji brez razlike narodnosti, vere in kategorije spoznajo potrebo skupnega nastopa napram skupnemu in dobro organiziranemu nasprotniku.
Končno je še sodr. Tomschik omenil nekatera izboljšanja, ki jih namerava uveljaviti za prvi hip ministrstvo in dodal, da W organizacija to izboljšanje natančno zasledovala, pred vsem pa pravi, je dolžnost organizacije, preprečiti vsa nadaljna poslabšanja, katerih je itak že preveč, kajti nikakor ne gre z eno roko dajati in z drugo v dvojni meri jemati, kakor je vlada to doslei prakticirala.
Živahno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem.
Sodrug Kopač je na to, z ozirom na pozno uro, v kratkih potezah prestavil referat sodr. Tomschika na slovenski jezik, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje.
Pri drugi točki dnevnega reda je dal sodr. Petrič že včeraj objavljeno resolucijo na glasovanje in je bila le ta soglasno sprejeta. Predsednik je nato zaključil lepi, nad vse pričakovanje uspeli shod s pozivom, da navzoči ne pozabijo lepih naukov poročevalcev in da z vztrajno agitacijo poskrbe za čim močnejše oja-čenje svoje Strokovne organizacije, ki je edina zaščltnica njih koristi. Ker so bili na shodu poleg ljubljanskih železničarjev prisotni tudi železničarji vseh kranjskih prog in postaj, je pričakovati, da bo ta shod obrodil obilo sadu v korist železničarjem.
P.
Idrija.
— Kdor ni naročnik »Zarje« in član svoje strokovne organizacije, ta se ne zaveda, da je delavec, ampak je suženj svoje brezmejne nevednosti ali svojih političnih nasprotnikov. Zato pa delavci, bodite naročniki in razširjevalci »Zarje«! Bodite prepričani, da vinarji, ki jih dajete za delavski list, niso proč vrženi in jih
na katerem bi se sedaj morda dalo skupno delovati. Kaj mislite?«
»To je vaša stvar. Ce ste za sladke besede, tedaj delajte!«
»Toda pomislite — nekaj moramo vendar delati! Kaj pravite na primer o ženski reformi? Lotil sem se vsaj tega, ko že ni drugega. Zedinil sem se s Kačerovskym.«
Po teh besedah je Ivan pomolčal. Nehote je precej premislil tehtnost svojega izreka. Kakor da bi se hotel opravičiti, je dostavil:
»Zedinil sem se, a vendar še vedno omahujem. Ko vendar le premišljam o tem, Soumar, kar smo hoteli, o naših sanjarijah o državi, v kateri bi ne bito bede in demoralizacije. Ko pomislim, kako bi bilo krasno, ko bi mi mogli svetu dati zgled; da hočemo res nekaj boljšega, da moremo streti razmere in se povzdigniti nad tir dobe, ko pomislim in vidhn, da to ni tako lahko, — mi postaja vedno tesno in kar nekako težko nad življenjem. Človek bi rad razbil te verige, ki ga oklepajo, med tem pa spoznava vsak dan zanesljivejše, da jih ne raztrga.«
Soumar je zamahnil z roko.
»To se pravi, tolčem ob mreže s krili,« je nadaljeval Ivan. »Ne morem si pomagati, hotel bi se pomiriti, rad bi gledal tako harmonično kakor Kačerovsky... pa zopet in zopet se me polašča skoro vrtoglavost. Odločiti se pa to sedaj že mora. To se mora odločiti i za celo stranko, od katerega principa moramo izhajati. Ta poizkus, ki smo ga storili, se ne da več ponavljati — to vidim in vi torej tudi, A kaj pa?.
brez »/.arje« tudi ne boste imeli. Nasprotno, čim nevednejši je človek, tem bolj je podvržen alkoholu in drugim škodljivim slabostim, k? človeka duševno in telesno uničujejo/Zato pa glejmo, da bo v novem letu med nami delavci vsaj to novo, da bo »Zarja« v vsaki delavski družini.
— Vabilo. »Občno konsumno društvo« v Idriji vljudno vabi vse cenjene somišljenike in prijatelje, ki še niso Člani društva, da pristopijo sedaj ob novem letu. Članarina je samo 2.40 K s knjižico vred. Delež pa 40 K, ki se v obrokih ali pa z dividendo plačuje. Pristopite vsi, kajti nikomur ne bo žal. Cim več nas bo gospodarsko organiziranih, tem ponosnejši bomo na svoje podjetje, ki šteje sedanje vrednosti nad 200.000 K. Da boste s kakovostjo blaga in cenami zadovoljni, vprašujte Vaše tovariše, ki so že člani. V svoji prodajalni imate htdi Vi pravico govoriti, če Vam ni kaj prav. Drugod pa morate molčati. Ne odlašajte torej s pristopom, zlasti sedaj, ko imate še filijalko, kar je nad vse pripravno. Načelstvo.
—Zelo lep »Silvestrov« večer so letos uživali člani naših organizacij v pivarni pri »Črnem orlu««, kjer je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Naši vrli sodrugui tamburaši so igrali v splošno zadovoljnost občinstva. Tudi deklamaciji, ki sta jih recitirala sodr. E. Gantar in sodružica J. Štrempflova, sta bili lepi. Mnogo smeha pa so izvabili navzočim sodrugi igralci naše »Splošne mlad. zveze«, ki so igrali v dveh prizorih »Izgubljena stava« in »Kmet in fotograf«. Tudi nekaj lepih novoletnih daril se je razdelilo med one, ki so posegali po srečo-lovu. Le sodrug Štraus je bil ob novoletnem voščilu letos nenavadno resen. Spominja! se je v precej dolgem in lepem voščilnem govoru tudi v letu 1913. umrlih sodrugov Schuhmeierja in Bebla. Zaklicat jima ie »Slava« in zemlja naj Jima bo lehka, kar so navzoči hrupno ponavljali. Dalje se je spominja! tudi v kruti lahkomisel-selni vojni uničenih socialistov, njih vdov in sirot ter končno pozval	m sodružice, da
naj si v treno**«*' KO stopamo v novo, za delavstvo zopet usodepolno leto, delavstvo priseže zvestobo, ljubezen in bratstvo ter gre s krepko samozavestjo po poti socializma do končne zmage. Nato je mogočno zaorilo iz stotin grl mladih in starih sodrugov in sodružic: »Živela socialna demokracija!« Nato se Je pričelo gin-ljivo, bratsko voščilo med navzočimi. Potem je sledil ples do jutra. Ta krasna zabava nam bo ostala do prihodnjega leta v živem spominu.
Stalersko.
— Smrtna nezgoda. Iz Spodnje Polskave poročajo: Mlinarja Simona Schlachtlerja, ki je služil v Potočnikovem mlinu, je zgrabil traus-misijski jermen in fant je dobil take poškodbe, da jčumri. F*os«o>i( j« vodo zapreti, preden je snemal transmisijo.
— Zaradi nesrečne ljubezni. Pri Sv. Jur ju ob Pesnici se je zastrupila 171etna trgovčeva hčerka Jožefa Gaube, ker so ji starši prepovedali razmerje z nekim, tudi 17 let starim fantom. Dekle ie vzelo arsenika toliko, da je umrlo.
Koroško.
— Utopljenka. Iz Celovca poročajo: V nedeljo so potegnili iz kanala Lend pri Loretu truplo 34 letne gostilničarke Cecilije Mullerjeve od sv. Martina pri Celovcu.
Trst.
— Dvojni kruiuir. Včeraj smo poročali v
»Zarji« med dmRim ttiJi Un. ur-a-duiL: gospod
Brozovič ne krumiri več. Toda motili smo se. Zato moramo to danes preklicati, kajti g. Brozovič še nadalje prav pridno »vleče« vrste za »Edinost«. Pa ne da opravlja samo to eno kru-mirsko delo, ampak pokazal se je, da je tudi kaj druzega »zmožen«. Njegovi gospodarji, ki igrajo vloge voditeljev slovenskega naroda (ubogi narod, ki ima take voditelje!), so prišli v svoji zblaznelosti že tako daleč, da izrabljajo svoje podložnike v prav sramotne in umazane namene. To velja tudi v slučaju gospoda Brozoviča. Tega človeka so namreč postavili tudi na stroj, da igra vlogo — ženske, vlogo vlagateljice, pri čemer se je pokazal prav pridnega. Medtem ko za generalnega krumirja Ekarja vemo, da se je sam iz lastne volje lotil krumir-'
Ali naj se ženemo za mandati in po ti poti zidamo sanje o nekem novem boljšem svetu?«
Soumar je zrl v zemljo. Nekako zlobno se Je nasmejal rekoč:
»V tem tiči vsa tragikomika našega ponesrečenega poizkusa. Hoteli smo zidati, preden smo podrli staro. Uničevati in podirati vse vprek, kakor to stoji in leži pred mano}, zarav-navatf z zemljo — k večjemu to bi si človek naredil za življensko nalogp, ft&i i"1« Sploh še kakšno nalogo. Po«mfti 1 taki manifest i tako vašo reformo, uničevati vsak poizkus kakršnekoli poprave — podirati:	zaravnavati
vse; to bi sedaj imelo k večjemu v mojih očeh še zmisel.«
»Toda to je že anarhizem«, je dihnil Ivan. »Naj bo tedaj anarhizem,« mu je segel v besedo Soumar, »če hočete. Podirati v sebi
 — pa tudi v drugih! In mene —
mene bi celo jako veselilo, ko bi mogel v takih svetlih, od zadovoljnosti žarečih dušah« — pri tem je pokazal s pogledom na mimogredoče — »vse uničiti, kar Je vzrastlo v njih, kar je vzgojil v njih neumni svet, ko bi jih mogel iztrgati iz te zemlje, na kateri stoje, zježiti jim lase in z grozo izbuliti njih oči — — — Zakaj naj milijoni žive v pomanjkanju in ti tisoči izvoljenih naj se smehljajo? Jaz bi po drugi poti učil ljubezni do bližnjega, nego s
sladkimi prepovedmi «
Ni dovršil. V očeh se mn je zasvetilo, čelo so mu pokrile gube. Sele za hip Je dodal*;
(Dalle.)
Turško stališče.
Carigrad, 8. Turčija vztraja brezpogojno na tem, da ostaneta otoka Kios in Mitilene turška. Sploh zahteva Turčija Kios, Mitilene, Kos in Rod ter Dardar.elske otoke; Samotrake naj postane bolgarski, ostali otoki pa grški.
Zadnje vesti.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 8. Na snočnji seji gosposke zbornice je baron Brass predlagal, da naj se sprejmejo sklepi poslanske zbornice o osebni dohodarlnL Za ta predlog so vstali samo člani knez Thun, Hlava, Začek. Križčik, grof Pace, Vohanka, Brass, Gruber in grof Stiirgkh. Vsled tega Je predlog padel. Potem Je Plener poročal o predlogu komisije, da naj se poslanska zbornica, oziroma finančni odsek povabi na skupno sejo z davčno komisijo gosposke zbornice. Ta predlog je bil sprejet.
IZET — ALBANSKI KNEZ.
Carigrad, 8. »La Turquie« potrjuje, da je bil bivši vojni minister Izet paša v Draču izvoljen za albanskega kneza.
Trije gospodje Iz Drača.
Rim, 8. »Agenzia Stefani« poroča iz Brin-dizija: V hotelu »International« so trije gospodje iz Drača, ki so popolnoma neznani. Tara sodijo, da so odposlani od Esad-paše in da Čakajo na odposlance Izet paše, ki naj pridejo nocoj iz Carigrada. V luki ni nobene ladje s kakšnim sumljivim blagom.
Turki v Albaniji.
Valona, 8. Dognano je, da vodijo turški odposlanci že več tednov po Albaniji živahno agitacijo ža izvolitev mohamedanskega kneza.
Wied ne mara?
London, 8. V poučenih angleških krogih mislijo, da princ Wled ne sprelme albanske kne-ževske časti. Zadnji čas je princ zelo rezerviran in tudi še nikakor ni gotovo, kdaj da naj odpotuje albanska deputacija, ki naj ga povabi, da nastopi vlado. Za vzrok navajajo to. da se mednarodna kontrolna komisija doslej še nikakor ni mogla zediniti zaradi posojila, brez katerega princ Wied ne gre v Albanijo.
Turki v Valonl.
Rim, 8. »Agenzia Stefani« poroča v včerajšnji izdaji iz Valone: S no čl se je pripeljalo z nekim parnikom šest turških častnikov In 200 tojakov,ki sosehoteliponočllzkrcatiinspun-tatl prebivalstvo ter razglasiti Izet pašo za kneza. Sporazumno s kontrolno komisijo in s holandskimi žandarskimi častniki je dala provizorična vlada aretirati Turke.
Berchtold je hud.
Dunaj, 8. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so zaradi početja Izet paše zelo razburjeni in naglašajo. da njegova intriga ne bi bila mogoča brez podpore turške vlade. Izetovi načrti so bili Porti baje že davno znani in bila je nanje tudi opozorjena. Grof Berchtold misli sicer, da Izetovo početje ne bo imelo uspeha, češ da se i ■' ~*”** “lhanskega naroda izrekla za princa vvieda (?). vendar seTrartfcmo ve. kako nastopi Esad paša. Razna znamenja namreč kažšio, da je morda Izet paša v zvezi z Esadom. (Morda?)
GRKI KUPUJEJO LADJE.
Pariz, 7. Iz Londona poročajo, da se Grška pogaja zaradi nakupa neke oklopnice, ki se na Angleškem gradi za Argentinijo. Prvotno je Grška nameravala kupiti eno izmed onih dveh ladij, ki se grade na Angleškem za čilen-sko vlado. Opustila je pa ta načrt, ker bosta obe šele koncem leta gotovi.
RAVF POVELJNIK »SULTANA OSMANA«.
Carigrad, 7. Poveljnik znane križarke »Ha-midije«, ki je napravila tekom balkanske vojne Grkom s svojim presenečenjem veliko škode, Ravf beg, je imenovan za poveljnika naddrid-nota »Rio de Janeiro«, katerega je Turčija kupila od Brazilije in prekrstila za »Sultana Osmana.«
Se več ladl).
Carigrad, 7. Turško časopisje zahteva, da naj Turčija ohrani na morju svojo premoč nad Grško in naj zato nakupi še več dridnotov.
ENVER BEG BO VARČEVAL.
Pariz, 7. Vojni minister Enver beg Je dejal dopisniku »Matina«, da hoče v sedanjem vojnem proračunu prihraniti najmanje šestdeset miljonov. Reorganizacija armade se mora izvesti z ozirom na finančne vire države. S paketno porabo razpoložljivh kreditov se lahko k« st°*7 za zbolšanje atmade in za obram-,r,on k” cnih ta,‘	to	res Enver begov na-
men, m se nemara Izplačalo poslati naše vojne mimstie . Carigrad, da se pri Enverju kaj na-uče.)
VPRAŠANJE OTOKOV.
Rim, 8. Trozveza se je postavila na stališče, da naj pripadata otoka Kios in Mitilene Orški, toda pod pogojem, da se vojaško nevtralizirata. Orška ne sme imeti tam nobene posadke, ne trdnjav, ne vojnih luk.
Izjava.
S tem prekličem vsako govorico zoper g. T. Korbar-ja, gostilničarja v Kopališki ulici.
Ivan Puch.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. T?'kn "1’čjteljska tiskarna« v Ljubljani,
0NV9H3CI 'HJ
h -vom Y3HM3NawoM • VNVTHBnTH
------------?^^S^3PNVaiCtSlYZ
•iNzsnoa- a<)isunaiMNi- aPNVHimvz
YN0W3 • WniH01VNVS
ki ga potrjujejo na y tisoče priznanj.
40 letni uspeh
Želodčna = = tinktura
Dobi se fino kranjsko
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
po 10 K100 kg |>ri tvrdki!. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani.
SfSCO.PiCCOli,Ljttbljaaa,
Okrajna bolniška blagajna v Laškem trgu.
Uradne ure so od 8. zjutraj do 12. doj>ofdne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne. — Ob nedeljah in praznikih je Magajna zaprta.
j Žepni |
koledar
Ordiirtra
Stanovanje.
Zdravniki blagajne.
Dr. Zangger,
za elane v Laškem In
okolicL
Laško.
za delavce sploh in prometne uslužbence
zS navadno leto 1914.
Dr. Homan,
ca člane Zidanmost in Loka.
8-12 2-8 S Radeče.
Dr. Baumgarten, n-isl 2-3
za člane v Trbovljah.
Ttbov^e.
Dr. Marcius,	1
za člane v Hrastniku In *•-*» I Dolu.	|	I
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč se »ck rajo izkazati z nakaznico, za zdravnika (bolniško zglasnico) brez te ordiuirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Bolniščina se izplačuje vsako soboto1, če je ta dan praznik, pa en dan prej.
Načelstva
strokovni zdravnik za ženske bolezni
= Ljubljana =
poleg magistrata
zopet ordinira.
nova hiša
v Vodmatu pod ugodnimi pogoji. Cena nizka. Več pove županstvo občine Moste.
lavija
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vc*ijo sed«) le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-Neftjork, Buenos Alres-Rlo de Janeirt
■tjnoveJilBl bnop»mtkl z drnu rrOntcaina, tMctrttao rumtljn«, krczliCnlM brzojavom, m katerih j« im vaškega potnika prcakrblicao, da dobi dovolj domate braao z vino«, mrd kruh, postelje, kop«) Itd
5 z
s
z
6
s
0
' Odhod parnikov: —»-■
? sev. Ameriko mko soboto, ? južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. TrsWužna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroiko:
SIMON KMETETZ* Ljubljana,
—  Kolodvorska ulica štev. 26.-----------------—
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 8. 'svečana 1913 sklenilo, da ae hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti pro*!. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo refuncii obresti po 6 odstotkov =	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	'£i
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med nradnimi nrami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. 2večer. — - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira jremoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
avoje prihranke svojemu zavodn.
Načelstvo.
Družinski kruh i
r. z. z o. z.
■
i
iz pekarne »Konsumncga društva za Ljubljano in okolico44
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1"Z5 kg vetjHjo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico-. — Člani, segajte po njem!
m s
m i
18» a
ES
i
*
m 35
m m m m
m
s
H
e
e
Z
TB
. m % u s ■
e
K
m
m
! lii
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.
••
••
Priporoča se tudi za vs« druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo \e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
Konsumno društvo za Ljubljano
n
co
registrovaiia zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
0
2
od dne vloge 0 do dne dviga.
n
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
hranilne vloge članov po
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: V Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	. Načelstvo.
sem casu.
Ufe
•>, p- 4
m
u
H
m
El