t ARHITEKTURA ORADEVINSKU, UKOVNU I PRIMEN3ENU UMETNOST i STAVBNO. LIKOVNO IN UPORABNO UMETNOST Mesečna rev4)a za gradevtnsku, Kkovnu I primenjenu umetnost. • Pretplata godlnje Din 120*—, la Inozemstvo Din 150*—, pojedini broj Din 15*—. ■ Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch» Dragutln Fatur). • Odgovorni I tehnlčkl urednik arch. Joie Mesar. - Redakdonl odbor Beograd: dr. Ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, Ing. arch. B. KoJIč, Ing. arch. B. Makslmovlč. Redakdonl odbor Zagreb: arch. M. Vldakovlč, arch. J. Plčman, Ing. arch. Zemljak. • Redakdonl odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, Ing. arch. 3. Omahen, Ing. arch. G. Ogrln. - Grafičkl radovl Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). Mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. • Naročnina letno Din 120*—, za Inozemstvo Din 150'—, posamezna itevllka Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragotla Fatur). • Odgovorni In tehnični urednik arch. Joie Mesar. • Redakcijski odbor Beograd: dr. Ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, Ing. arch.B. KoJIč, Ing. arch. B. Maksimovlč. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovlč, arch. J. Plčman, Ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor Ljubljana: Ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, Ing. arch. G. Ogrln. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč). Mčslčm revue pro stavebni, vVtvarn6 a uiltkov6 um&nf. • Predplatnč celoročnd Din 120*—, do dzlny Din 150*—, Jednotllvč čislo Din 15*—. - Admlnlstrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. • Vydžvi Konsordum »Arhltektury« (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Odpovfedny redaktor arch. Jos. Mesar. • Graflckou pr£d proved) Jugoslovanski tlsk&rna Ljubljana (K. čeč). Revue mensuelle de 1'archltecture et de 1'art. • Prix de I'abonnement annuel Din 120*— pour l'6tranger Din 150*—, le numčro Din 15*—. • Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. • Publlče par 1'assodatlon »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotln Fatur). • Rčdacteur responsable: arch. Joie Mesar. Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). Monatllche Zeltschrlft fiir Baukunst, blldende und angewandte Kunst. - Bezugsprels JMhrllch Din 120*—, flir das Ausland 150*—, Elnzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortlum »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotln Fatur). • Verantwortlicher Redakteur: arch. Joie Mesar. - Graphlsche Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). lfCEDIN A • Sl*ls: Spomenik kralja Patra v Ljubljani 209 217 KoJId: ttramljanja modama arhllaklura 218 Hlgljenskl zavod u V^EDIIIH, s-u 21» Fatur: Komproml«, Skica 219 Mattanovch: Svetloba In arhltaktura 220/222 Ehrllch: Stambene kule nad-arblna nadblskuplle zagrebafke 222/223 Baltc (tembana igrada 224 Fatur: Estetika v stavbarstvu 924 22S Slmlč VoJIn: Oaija odolonje dri. bolnica u Baogradu 22S Fatur: Enodrullnska hišica, Predpriprave xa gradnjo 226 Gaber-Omahen-Seralnik: Zastave 227 Fatur, Pajnli: Keramika 228 Kos: Spalnica xa g. V. H, (alon 229 Mesar: Soba gospoda 230 Omahen-Serajnlk: Preproga 2S1 Čipke 232 Martelanc: čipke In njene stvariteljlce 232 PARKETE hrastove i bukove sa i bez polaganja uz konkurenčne cijene I Narodno d. d. Parketunion Zagreb, Trg kralja Tomlslava Telefon br, 85-25 Beograd, Vllzonov trg 1 Telefon br. 28-029 Brzojavke: Parketunion, Zagreb-Beograd STAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR OJSKA ALENTIN LJUBLJANA CERKVENA UL* 11 Četverokatnica K. Ebenspangera, Zagreb, llica broj 15 Osnovao: Arch. Vladimir Šterk, Zagreb Izvedba: Gradevno poduzeče D. Dubsky i drug, Zagreb Na 17.20 m uskoj i 47 m dubokoj parceli trebalo je u llici, dakle u najstrožem trgovačkom centru grada, podiči trgovačku i stam-benu zgradu. Prizemlje i mezanin trebalo je izrabiti za poslovne prostorije. Osobito trebalo je uzeti u obzir veliku dubljinu parcele. S toga razloga projektovana su u prizemlju tri lokala I to dva ulična i jedan dvorišni na dnu uvoza. Uvoz projekto-van je širok i to s razloga da se bolje ističu izlozi uličnih a i dvorišnih lokala u njemu. Na taj način dobiven je na razmjerno uskoj parceli, gdje bi se normalno moglo smjestiti tek dva prodajna lokala, još |edan prodajni lokal sa efektnim izlozima. Stubište je tako smješteno, da uza svu prostranost i reprezentativnost svoju ne uzimlje mnogo prostora uličnim lokalima. U katovima ima svega osam stanova po četiri sobe sa halom i svim nusprostorijama. Razdjelne stijene izradene su od He-raklita. Osobito treba istaknuti izradu izba. Kod četiri stana morale su se izbe smjestiti prema jugu i to tako da su im dvije stranice slobodne t. j. izložene suncu. Ove su stijene bile izradene od Heraklitha i postignuta je vrlo dobra izolacija protiv topline. Konstrukcijski crteži, preporuke, kao i ostale tiskanice dobivaju se kod ovlaštenih Heraklit-zastupnika: »Material« trg. dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 56 Julio Deutsch, Zagreb, Miramarska c. 20 Schomann & Bauer, Novi Sad »Ogrev«, Beograd, Karadjordjeva 4 M. Bettiza i sin, Split K L I T H laka gradjevna ploča, tehnički savršena, za potpunu izolaciju i zaštitu protiv vatre JOSIP JUG LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA C. 13 (dvorišče) Sobni slikar, pleskar • I * V in hear za stavbe, mostove in pohištvo. Nizke cene! Točna postrežba in jamstvo za vsa izgotovljena dela PARKET D R U 2 B A Z O. Z. LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 10/1 TELEFON 22-90 DOBAVLJA HRASTOVE IN BUKOVE PARKETE PO NA3UGODN. POGOJIH Splošno mizarstvo Fr.Velkavrh Vižmarje 37 p. Št. Vid nad Ljubljano Patentni zložljivi fotelj posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah I. KLOBČAVER Ljubljana, Poljanska 17 (dvorišče) Gradbeno podjetje Saksida in drug družba z o. z. Ljubljana, Poljanska c. 91 Telef. 33-30 Most čez Krko ob Krki je železobetonska konstrukcija. Po načrtih in vodstvu tehničnega oddelka banske uprave ga je zgradilo podjetje SAKSIDA IN DRUG, družba z o. z., Ljubljana. Z delom se je pričelo v pozni jesenski sezoni a je bil most stavljen v promet še pred novim letom kljub večkratnimpoplavam. Podjetje izvršuje vsa vodna in nadtalna dela gradbene stroke solidno in strokovnjaško. Izdeluje tudi načrte in proračune. Za cenj. naročila se priporoča Stuermanova premična okna, državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, vile, šole, sanatorlje 1.1, d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vinastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 UNOLEJ v veliki izbiri priporoča tvrdka A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA » DUN AV « ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU ZAVAROVALNI ODDELKI: Požar, življenje, vlomska tatvina, transport, steklo, nezgode, jamstvo, strojelom in avto-kasko. POSEBNI ODDELKI: Zivljenska zavarovanja brez zdravniške preiskave od Din 25"— po ugodnih cenah. Vsa pojasnila daje brezplačno PODRUŽNICA ZA DRAVSKO BANOVINO V LDUBLDANI ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 6 TELEFON 2405 Produktivna zadruga KLEPARJEV INSTALATERJEV IN SORODNIH STROK r. z. z o. z. Ljubljana Gregorčičeva ul. 11 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela STALNA ZALOGA PRI AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10 TELEFON 24-78 TONE MALGA3 o o > > 4-» —' w> m ro (O c/> — (D — _ to a o ot C >u > .E 6 -C n o o Q. to O C (D -Q (1) C <0 (D — .E DRUŽBA Z O. Z. LDUBL3ANA KOLODVORSKA UL. 6 Soboslikarski vzorci od najmodernejše do najpreprostejše izdelave vedno na razpolago. — Pred oddajo soboslikarskega in pleskarskega dela zahtevajte našo ponudbo. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. Cene konkurenčne Pohištvo se izdeluje po lastnih in arhitekt-skih načrtih — Kvalitetna izvršitev vseh mizarskih del — Stalna zaloga navadnega in umetn. pohištva ANDREJ KREGAR IN SINOVA tovarna pohištva ŠT. VID VIŽMARJE n. Ljubljano Telet. št. 12 IVAN ČEH umetno trgovsko vrtnarstvo Ljubljana VII, Gasilska 14 priporoča CVETICE lončnice, nizke in visoke vrtnice i. t. d. Izdeluje poročnešopkein pogrebne vence » » Krona Vašega stanovanja je lepo ogledalo I ARHITEKTU, ki Vam dela osnutek za Vaše pohištvo ali Vaš dom, veljajo naslednje besede: brušena stekla v vseh vrstah, v poljubnih oblikah in kakovosti za notranje in zunanje arhitektonske efekte marmornato steklo za oblaganje sten v poslovalnicah po kopalnicah kuhin ah, hodnikih, stopniščih in drugod ogledala, zbrušena po naročilu, kakor zahteva umetniški čut arhitekta Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe od TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA Kristal D. D. MARIBOR Koroška it. 32 Tel. 21-32 LJUBLJANA Medvedova 38 Tel. 30-75 SPLIT Zrlnjska 6 Tel. 368 Pollak Jurij in drug v*« Kranj, Dravska banovina Prvovrstna izdelava po izbranih načrtih Arhitekt Hugon F. V. Schell (Ohmann-ov učenec), kon-cesionirani mestni graditelj, sodni zapriseženi izvedenec in cenilec izvršuje razen novih zgradb, prizidav in nazidav vse vrste adaptacijskih del, kakor prezidave starinskih poslopij, preureditev trgovskih lokalov in fasad po lastnih osnutkih in načrtih. Razpiše in nadzira vsa druga obrtniška dela vestno in skrbi za solidno in strok, izvršitev. Ljubljana VII., Maurerjeva ulica št. 29 — telefon 2129 KEIM -OVIM MINERALNIM BOJAMA jer one su nerazorive, one odolijevaju svakom ne-vremenu, one su nepromjenljive na sunčanom svjetlu, a dadu se stalno prati vodom. Iskušane kroz 50 go-dina! Boja se s Ijepkom kemijski spaja i tvori s pod-logom jedinstveni kremen. Kvalitativno najsavršenlji nallč za crkve, škole, bolnice, kupališta, kuhinje, pivo-vare, mljekarne, tvornlčke dvorane, nastambe i t. d. Jedina tvornica: INDUSTRIEWERKE LOHWALD A G- Lohwald b.Augsburg Zastupstvo za Jugosiaviju: ING. MILAN BOJAN, ZAGREB, PETRINJ5KA ULICA 5 Telefon broj 41-03 ALBERT ŠPELETIČ LJUBLJANA EMONSKA C. 25 O Z --- VZORCI NA VPOGLED O CENE KONKURENČNE CO Stalna zaloga navadnega in umetnega pohištva -Izvršuje vsa tapetniška dela - Izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po lastnih in arhitektskih načrtih - Vsa gradbena in stavbna dela ter proračune - Vse informacije in nasveti brezplačno Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani r. z. z o. z. Vegova ul. 6 poleg realke Kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra Osvoboditelja konkurenčni osnutek Vhod v Tivolski park Ing. arch. Dragutin Fatur in kipar Lojze Dolinar Stranski pogled Ko je pred leti ljubljanska sekcija Udruženja rezervnih oficirjev začela akcijo za spomenik kralja Petra v Ljubljani, so najprej poskusili priti do cilja, to se pravi idealnega načrta, z razpisom tekme med umetniki. Ta tekma naj bi rešila tako vprašanje najprimernejšega prostora za spomenik kakor njegovo obliko. Ta naloga je bila za enkratno tekmo vsekakor prevelika. Mislimo, da bi bil rezultat boljši, če bi se bil odbor že prej zedinil glede prostora in zahteval načrt že za določen prostor. Tako tekma kakor razbor mnenj, izraženih po časopisih in razgovorih o prostorih bodočega spomenika, je pokazal, da Ljubljana ne razpolaga s preobiljem arhitektonsko harmoničnih trgov, SPOMENIK KRAL1A PETRA V LJUBLJANI Ing. arch. Dragutin Fatur in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - perspektiva kjer bi se mogel tak spomenik postaviti brez večjih sredstev za prireditev okoliškega prostora samega. Predlagali so Kongresni trg, Novi trg (Turjaški trg), Kralja Petra trg, prostor pred Narodnim domom, vhod z Aleksandrove ceste v Tivoli in druge. Rezultat konkurence je nakazal v prvi vrsti dva prostora in dokazal, da stoji našim umetnikom kot ideal pred očmi spomenik velikih dimenzij, ki zahteva tudi velikih perspektiv. Te pa nudi v Ljubljani samo Aleksandrova cesta z vhodom v Tivoli. Če iščemo že znanih primerov bi bil ta ideal skladen z duhom, ki je Ing. arch. D. Fatur in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - perspektiva Spomenik kralja Petra Autor nepoznan Vhod v Tivolski park ustvaril milenijski spomenik pred vhodom v mestni log v Budapešti. Trije izmed tu pri-občenih predlogov so ga reševali v ti smeri. Arhitekt Fa-tur v zvezi s kiparjem Doli-narjem je predlagal kralja na konju pred ozadjem v obliki zaokrožene grede, ki jo nosijo kariatide. Neimenovan arhitekt je predlagal osmero-koten podstavek s prehodi, iz katerega raste visok stolp s konjeniško soho kralja Petra. Arhitekt VI. šubic je v zvezi s kiparjem Dolinarjem predlagal dvojen triumfalni lok strogih oblik, pred katerega sredo bi vzporedno steni stala konjeniška soha. Dva tu priobčena predloga sta se zavzemala za Trg kralja Petra, arch. Vladimir Šubic in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - Stransko lice Kralja Petra trg Ing. arch. Vladimir Šubic in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - perspektiva Kralja Petra trg z enim in drugim bi bila zvezana popolna preureditev tamošnjega nasada, posebno Šubica je mikal tamošnji precej zaključeni prostor. V zvezi z Dolinarjem je predlagal konjeniški kip na visokem podstavku. Arhitekt R. Kregar pa je predlagal spomenik stoječega kralja na visokem stebru, ob katerega podstavku bi se nahajale alegorične figure, obdajal pa bi ga na stebrih sloneč krožni arhitrav v obliki krone. Tekma ni dala takega predloga, da bi bil vžgal in s tem je bil njen praktični rezultat ničev. Po dolgih posvetovanjih je v odboru končno zmagalo pametno mnenje, da ni 0 ESL 0 v OBODA- Ing. arch. Rado Kregar in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - perspektiva Kralja Petra trg Ing. arch. Rado Kregar in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - Frontalni pogled Kralja Petra trg treba, da je spomenik ogromen in kričav, ker skušnja uči, da so ravno dinastični spomeniki pogosto umetniško revni, ker bahavost skoraj redno ubija umetniško iskrenost. Kakor je sicer težavno in riskirano postavljati spomenike sodobnosti v starih mestih, se je nazadnje pozornost vseeno osredotočila na staro Ljubljano in prevladalo prepričanje, da bi bilo v nji prej mogoče postaviti učinkovit spomenik kakor v novi. Italija uči, da so taki intimni spomeniki umetniško bogatejši in v svojem obstoju trajnejši kakor pa velike geste sodobne bogatije. Arhitekt J. Plečnik je končno izdelal predlog za prostor pred magistratom, kipar L. Dolinar, ki je bil zmagovalec tudi v tekmi, pa je za ta okvir Ing. atch. Rado Kregar in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - Stranski pogled Kralja Petra trg začel izdelovati konjeniški kip. Spomenik naj bi bil čisto arhitektonski, zato tudi sestavljen iz več kosov; prislonjen naj bi bil k monumentalni fasadi magistrata, zato tudi izvršen v kamenu, ki se bo prilegal svoji okolici. Predno je bil končno izvršen, je prešel spomenik več stopenj razvoja. Ko je prvič v osnutku dozorel, je bil izdelan model v nameravani velikosti in postavljen na bodoče mesto. Posledica je bila, da so se mere nekoliko spremenile; med to in poznejšo izvršitev pa se je vrinil še poskus obliko kipa spremeniti tako, da bi bil njegov obris bolj živahen ter bi se s kontrastom do mirne statičnosti svojega ozadja tem bolj uveljavil. Plečnik sam je izdelal v zanimivi risbi ta poskus, na m&i Ing. arch. Vladimir Šubic in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra Vhod v Tivolski park perspektiva katerem je tudi kipar delj časa delal, končno pa se je odbor odločil za prvotni osnutek in naročil izvršitev jezdeca v mirni, dostojanstveni stoji. Tako je dobila Ljubljana spomenik kralja Petra Osvoboditelja. Svoje stališče do njegove problematike na današnjem mestu sem razložil že v Mladiki I. 1931. Tu poudarjam samo, da smatram sedanjo rešitev za srečno in dostojno tako za tistega, ki ga spomenik proslavlja, kakor za mesto, ki ga je postavilo. Formula, na katero je bil reduciran problem tega spome- M • nika, je taka, da je o njeni boljši ali slabši rešitvi mogla odločevati samo še umetniška kvaliteta dela kot takega in nič drugega več. Tudi tu je bila dosežena nedvomno vsaj nadpovprečna stopnja. Prerekati se o več ali manj v ti kategoriji bi bilo odveč, ker o tem odločuje samo še kapaciteta ustvarjajoče osebnosti, s katero pa nihče izven nje ne more razpolagati. Dr. Fran Stele Ing. arch. Vladimir Šubic in kipar Lojze Dolinar Spomenik kralja Petra - talni načrt Vhod v Tivolski park STREMLJENJA MODERNE ARHITEKTURE Arh. Branislav Kojič, Beograd: Moderna arhitektura nosi jedno značajno obeležje. Ona je socijalna. Rešenja koja joj se danes nameču su eminentno opšta. Arhitektura današnjice ne rešava pojedinačke objekte več stvara nova naselja. Razvoj urbanizma joj daje osnovne principe, a ona stvara. Samo u torn stvaranju širokog zamaha moderna arhitektura može, da dodje do pravog izražanja. Ideje koje nosi moderna arhitektura ne mogu, da se razviju u po-jedinačnim objektima. Dubina i širina pogleda, kojima ona obuhvata zadatke sadašnjice, može se razbiti u velikom zajedničkom društvenom stvaranju, i tada če se pokazati sva vrednost i korisnost njena. Stanovanje je osnovna potreba u organizovanom društvu. Danas ovo stoji na niskom nivou. Prvi uslov za egzistenciju čoveka je organizacija snabdevanja hranom i stano-vima. Ozbiljnost i razumevanje značaja ove organizacije po ceo društveni život, — odlika modernih arhitektonskih shvatanja — zadužiče u mnogome čovečanstvo. Ovo se danas nalazi na jednom sudbonosnom trenutku svog razvoja, i u koliko močni posednici sredstava za stvaranje budu uvideli upravdanost ideja modernih arhitekta i urbanista u toliko če brže i lakše civilizacija poči daljim putem progresa, reda i rada. Savremena civilizacija očigledno teži ka sve večoj organizovanosti u kojoj se jedinka gubi a zajednica preuzima sve veču ulogu. Svakidašnje pojave ove vrste u privrednom i političkom životu celoga sveta su jasan dokaz ovoga razvoja. Arhitekti su na vreme osetili važnost ovoga nastojanja i aktivno obradjuju svoje zadatke u odgovarajučem pravcu, postavljajuči na taj način arhitekturu, kao izraz materijalne i duhovne kulture svoga doba, na pravi put. Predbacivanje modernoj arhitekturi, da je ona samo moderna, te prema tome pro-lazna moda znači nepoznavanje ovih osnovnih uslova koji su je izazvali. Moderna arhitektura če proči, jer je sve prolazno u pravcu progresa, ali posle nje ne treba očekivati povratak renesansa ili čega sličnog. Stilovi su najzad došli na svoje pravo mesto: u istoriju. Savremeni pokret moderne arhitekture biče zna-čajniji u razvoju arhitekture i od renesansa, jer pretstavlja, ne preporodjaj, več radjanje njeno posle dugog i fatalnog mrtvila u kome leži još od srednjeg veka. Moderni arhitekti su danas shvatanjem arhitekture kao značajnog socijalnog problema, za-uzeli jedno od najodgovornijih mesta medju stvaraocima uslova za pravilan dalji razvoj društva. No kao takvi, oni ne smeju više, da se igraju oblicima, niti, da stvaraju arhitekturu za arhitekturu. Problem starog i novog ne postoji više. Ali iz novog treba na vreme i odlučno proskribovati sve što ne odgovara njegovom duhu. Jedan deo naših arhitekta ne obzire se na ovu potrebu, te time smanjuje ubedljivost principa moderne arhitekture, što je svakako za osudu. Ing. arch. Branislav Kojič Skica za higijenski zavod u S .. u Osnova prizemlja Ing. arch. Branislav Kojič HIGIJENSKI ZAVOD U S .. U Zgrada je postavljena na placu, koji leži na tri ulice, od kojih se dve krilne pri-bližuju, što je diktovalo ovaj oblik osnove. U prizemlju leže: Dečja ambulanta sa kujnom za izdavanje higijenskog mleka i dve ambulante za odrasle. U suterenu je predvidjena pučka banja i prostori za desinfekciju i za cen- —_—_-___ tralno grejanje. U spratu su stanovi za osoblje. Svaki odio mora imati svoj zasebni ulaz. JT O zgrada je imala biti jednostavna a prvenstveno I higijenska. Radi velikog prometa na glavnoj ulici zgrada je povučena i postavljena u vrtu. U istaknutim polukružnim prostorima sa naročito velikim osvetljenjem postavljene su ordinacije. KOMPROMIS Mnogotere težave zavirajo razvoj sodobnega stavbarstva. Obstoječa borba nam izkazuje celo vrsto stavb, ki značijo kompromisne rešitve z ozirom na življenjske potrebe sedanjosti in estetične zahteve polpretekle dobe. Arhitekt, ki naj pri nasvetih in projektiranju upošteva sodobne zahteve zdravega, zračnega in svetlega stanovanja, naleti često na odpor stavbnega gospodarja, ki zaradi svoje vzgoje običajno zahteva projekt v duhu tradicije in konservativnosti, kar opravičuje s svojim finančnim stanjem in položajem. Dualizem nazora je pre-očiten in kot rezultat obeležja nastane nehar-monična stavba, ki ne zadovoljuje stavbnega gospodarja, a še manj arhitekta. Ing. arch. Dragutin Fatur: Ing. arch. Dragutin Fatur Skica •CKW4A- Nočna razsvetljava Ljubljanski grad SVETLOBA IN ARHITEKTURA ln9" Dra9° Mattanovich, Ljubljana: V zadnji dobi je svetloba nov dekorativen element v arhitekturi. Primerna udobnost v stanovanju zahteva zadostno razsvetljavo, kar dosežemo z električno žarnico, ki daje močno svetlobo, a pri tem porabi razmeroma malo toka. Na ta način dobimo ceneni in bogati vir svetlobe ter se štednja v tem pravcu ne izplača. Glede razsvetljave interjerjev imamo sorazmerno velike zahteve. Opustili smo doslej običajno razsvetljavo, pri kateri prihaja vsa svetloba direktno od vira svetlobe do razsvetljenega predmeta. Sence so radi tega ostro začrtane in globoke. Vir svetlobe je bila navadno gola žarnica z reflektorjem, nameščenim nad njo. Velika napaka take razsvetljave je, da vidljiva žarnica slepi, kar povzroča, da se nam zdi manj močna. To je fiziološko utemeljeno. Čim zadene oko žarek iz blestečega se vira svetlobe, se očesna zenica zoži in propušča manj svetlobe, slično kakor zaslon fotografskega aparata. V notranjih prostorih se zato uporablja danes skoro izključno polindirektna ali tudi popolnoma indirektna razsvetljava. V indirektno razsvetljenem prostoru običajno ne vidimo svetilnih teles, ker je svetlobni tok skrito nameščenih žarnic usmerjen navzgor na strop, ki potem ves sveti. Na ta način arhitekt lahko doseže velike efekte s primernim oblikovanjem svetlih ploskev. Tudi uporaba transparentov eventuelno v zvezi z indirektno razsvetljavo daje prav ugodno luč. Pri indirektni razsvetljavi skoro nimamo senc, ker prihaja svetloba, razpršena od vseh strani. Razen tega nikakor ne slepi, ker je intenziteta svetlih ploskev majhna, v čemur je velika prednost indirektne razsvetljave. V Ljubljani na primer je razsvetljen kino Matica in je že vsak obiskovalec gotovo občutil, kako primerno in prijetno je dvorana razsvetljena. Pri pol indirektni razsvetljavi je del svetlobe usmerjen direktno navzdol, del pa navzgor in se od stropa difuzno odbija. Sence so tedaj zabrisane in ne preveč temne. Pri indirektni kakor tudi pri polindirektni razsvetljavi je seveda pogoj, da je strop svetlo barvan, ker sicer ne bi reflektiral svetlobnih žarhov. Svetlobna armatura pa mora biti vedno tako urejena, da ne slepi. Dosežemo to najbolje z uporabo svetiljk, ki imajo vsaj spodaj opalno steklo. Gola žarnica pa v nobenem slučaju ni priporočljiva radi njene prevelike intenzitete. V novejšem času se dobijo tudi cevaste žarnice in sicer v približni dolžini 35 cm pod imenom sofitne žarnice in v 100 cm dolžini pod imenom volfram cevi. Steklo je opalno in radi večje površine je intenziteta teh žarnic manjša. Uporabljajo se lahko v primernih lestencih Nunska cerkev v umetni razsvetljavi ali pa v zidnih armaturah. Prav moderna je tudi cevna razsvetljava.Do 40 m dolge cevi svetijo enakomerno belo-rumenkasti barvi, sllčni solnčni svetlobi. Cevi so pritrjene običajno na stropu in se lahko poljubno oblikujejo in prilagode oblikam dotičnega prostora. Tudi v eksterijerju se moramo vedno ozirati na vse zahteve pravilne razsvetljave, ki naj bo dovolj močna, enakomerna, a predvsem ne blesteča. Prav v tem oziru se preveč greši in celo pri novih napravah se ta zahteva le rekdokdaj upošteva. Veliki ulični promet in vrvenje na javnih prostorih vsekakor zahtevata vsestransko in naj-intenzivnejšo pozornost občinstva. Blesteča razsvetljava pa utruja oko, katero ne more več pravilno dojemati posameznih vtisov. Na mestu posameznih žarnic vidimo samo še svetle točke, sve ostalo pa izginja. Z osvetljevanjem stavb dosežemo izredno lepe optične efekte. Vsi poznamo ljubljanski grad, ki se včasih prikazuje Kombinirana nočna razsvetljava Karstadt v baJni luči in Pravljič- nem čaru. Osvetgljeva-nje stavb je v slavnostnih prilikah priljubljeno sredstvo za dosego večjega učinka. Slike kažejo razsvetljene stavbe v Ljubljani. Učinek je posebno mogočen, ako je okolica osvetljene stavbe temna. Prav čedni so tudi osvetljeni vodometi. Svetloba je postala tudi reklamno sredstvo. Svetlobna reklama je gotovo najbolj učinkovita in ona daje poleg močno razsvetljenih izložbenih oken modernim mestom njihovo nočno lice. Posebno učinkovita in elegantna je neonova svetlobna reklama, pri kateri svetijo plini v ceveh po celi svoji dolžini v prav intenzivnih barvah, ki se med seboj lepo izpopolnjujejo in ujemajo. Neprimerno lepša je od reklam sestavljenih iz skupin običajnih žarnic, ki porabijo vrhu tega še mnogo več toka. Obratni stroški neonove reklame so brezdvoma najnižji. Brez neonove reklame si danes ne moremo misliti prometne ceste večjega mesta. Ta vrsta svetlobne reklame tudi pri nas ni več neznana. Največja neonova reklama se v Ljubljani nahaja na novi palači zavarovalnice Dunav, katera sveti v modri barvi. Svetlobno reklamnih naprav ne smemo namestiti brez reda in sistema, ker oko ne bi moglo radi prevelikega števila žarnic razlikovati posameznih oblik, ki se v svojih učinkih medsebojno uničujejo. Zelo učinkovito reklamno sredstvo so tudi transparenti, ki morajo biti zelo močno razsvetljeni. Služijo predvsem za ornamentalno podčrtavanje posameznih mest, na primer vhoda v trgovino, kavarno itd. Reklamni napis iz neonovih cevi na palači zavarov. „Dunav" 10 m IN ,t m m * * • • " ■■■ 4i jill Projektiranje svetlobnih naprav zahteva poseben čut za svetlobo. Arhitekt ne sme oblikovati svetlobnih teles samo iz arhitektonskega vidika, temveč se mora ozirati vedno na zahteve dobre in primerne razsvetljave. Pozabiti ne sme, da je svetlobno telo samo sredstvo, katero mora biti tako oblikovano, da svojemu namenu zares popolnoma in pravilno odgovarja. Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich: STAMBENE KUČE NADARBINE NADBISKUPIJE ZAGREBAČKE Ponešto komplikovana glavna dispozicija tlocrta čitavoga kompleksa danas nije više razumljiva ni opravdana, ako se ne zna historijat postanka osnove. Kompleks leži izmedju Vlaške, Klaoničke i Martičeve ulice te Ratkajevog prolaza. Prvobitni program bio je: u Ratkajevom prolazu i Klaoničkoj ulici sagraditi serije stambenih kuča, dok je na srednjem dijelu (na kojem se sada grade takodjer stambene kuče) sa strane Martičeve ulice bila projektirana velika koncertna dvorana, a sa strane Vlaške ulice imali su biti uredi za Nadarbinu te razna katolička društva. Ovaj program zahtjevao je u jednoj i drugoj od navedenih ulica prostrana, a sa ulice otvorena dvorišta, od kojih je ono u Martičevoj ulici imalo služiti za dovoz i odvoz posjetnika koncertne dvorane, a ono sa Vlaške ulice za skupštine pod vedrim nebom itd. Uslijed promijenjenih ekonomskih prilika, program je naknadno izmijenjen, tako da čitavi kompleks sadržaje samo stanove. Namjesto dvorane nastalo je veliko stambeno dvorište. Stanova je sagradjeno ukupno 227 (od toga 26 stanova za pazikuče), a dučanskih lokala imade 19. Projekt je nastao u god. 1926. Formalni arhitektonski oblici donašaju — i ako u modemom shvačanju — reminiscence na jednu veliku epoku katoličke crkve. Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich Stambena kuča Nadarbine Nadbiskupije zagrebačke Pogled iz Martičeve ulice Arch. Iso Reiss Stambena zgrada u Sarajevu Izgled ESTETIKA V STAVBARSTVU. arch' Dr"Utin Fa,Un Ako dosledno premislimo dano nalogo in uvažu-jemo v dosegljivem obsegu možno razporeditev prostorov v talnem načrtu, nastane brez kakega umetni-čenja prijetno razgibano stavbno telo. Plitva streha povdari trdno in jasno telesnost. Stena in odprtina, izzidki in vpadi, vodoravno in navpično je odtehtano v dobrem sorazmerju. Povsem iz funkcije in potrebe predmeta izvirajoča oblika je nadvladala subjektivni formalizem ter je preobrazila pojm lepote v taki meji, da občutimo lik predmeta, ki ga ne izvajamo direktno iz dane uporabe kot neokusen in estetsko nezadosten. Izgled Mnogo sodobnih stvariteljev je množinske stavbe ali njih dele konstruiralo tako, da povsem odgovarjajo osnovni funkciji in zahtevani uporabi. Take stavbe zadoščajo porabniku v materjalnem pogledu ter v sestavi osnovnih elementov izločajo duševno svojstvenost posameznika. Vse okolje je več ali manj jasno podana psihična podzavest stvaritelja, ki naj na sorodno psiho izvaja blagodejno estetsko ugodje. i U 1 Li1^ Atch. Iso Reiss Stambena zgrada u Sarajevu Tlocrt Množinske stavbe, grajene na principu stroja, vzbujajo v individualno mislečem opazovalcu občutek estetskega neugodja, ker v stavbah ne obstoja likovna vez med uporabnim in lepim. Ako spojitev uporabnosti z estetskim občutjem učinkuje blagodejno na psiho posameznika, ni to prevladovanje materijelnega pojmovanja temveč le učinek ugodnega oblikovanja v mejah uporabnosti. II. sprat I. sprat Prizemlje DEČJE ODELJENJE DRŽAVNE BOLNICE U BEOGRADU Presek A-B Presek C-D flHtei', -J2MF Xm^ >*" ------------- * * Ing. arch. Dragutin Fatur — Risar D. Čuk Skica enodružinske hišice — Perspektiva PREDPRIPRAVE ZA GRADNJO Zelja po ceneni nabavi male hišice zavaja stavbne gospodarje v napačne postopke. Zidanje začenjajo običajno brez dovršenih detajlnih načrtov, zanašajoč se na različne vesti, iz katerih posnemajo, da je veljala hiša soseda baje malenkostni znesek, katerega si je v celoti izposodil, ter da zadostuje izdelava po enakem načrtu, ker je brezdvomno dober, če ne najboljši itd. Površna skica se jim dozdeva kot popolnoma zadostna, ne zavedajo se pa pri tem, da je na pr. projektiranje velike stavbe pri zadostnih sredstvih, za izvežbanega praktika-arhitekta, primeroma mnogo lažje, kot projektiranje male hišice, ki naj nudi vse ugodnosti pri najnižjih stavbnih stroških. Potrebno je zato, da pred odločitvijo upoštevamo nekatera osnovna načela. 1. ne zidajte, ako ni zajamčeno polno kritje stavbnih stroškov že v naprej z lastnimi likvidnimi sredstvi ali pa s krediti, odobrenimi na podlagi detajlnih stavbnih načrtov. 2. ne zidajte, ako niso v načrtih vsestransko ™ upoštevani življenski pogoji, da ne bo naknadno izdatkov izven proračuna. 3. ne kalkulirajte brez točnih načrtov in strokovno sestavljenih proračunskih podlog, da ne bo naknadnega razočaranja. 4. izogibajte se posnemanja, ker kopija ni nikoli enakovredna originalu, osmeši ponarejevalca ter ga poleg tega zavaja v zmoto. Pritličje Nadstropje v zadnjih desetletjih, zlasti pa po prevratu smo dobili ogromno novih zastav, vendar pa njih projektanti navadno še vedno pozabljajo, da so zastave heraldična znamenja. Kakor grbi so bile tudi zastave v dobi viteštva čim najbolj stilizirane, kar je popolnoma naravno, saj so prapori morali s svojimi simboli delovati predvsem na daljavo. Skoro vse naše zastave so pa le nekaki bolj ali manj bogato vezeni prti, ki se morajo ogledati od blizu, če se hoče razločiti njih znamenja. Gotovo pod vplivom cerkvenih bander jim vdelujemo celo oljnate slike tako, da je njih prvotni značaj skoro popolnoma izginil, kakor smo se tudi drugače popolnoma izgubili v drobnem detajlu. Šele preporod umetnostne Ing. arch. Omahen-Serajnik Prapor Sokola I. obrti Je 1udi zastave izboljšal, ker Izdelal: J. Hafner, Ljubljana J'e med Projektante poklical umet- nike. Tako smo tudi mi že pred prevratom namesto bander dobili nekaj pravih zastav. Med najboljšimi je bila gotovo na široko stilizirana zastava škofjeloškega Sokola, po prevratu smo pa dobili tudi odlična dela drugih strokovnjakov, tako da se tudi ta stran naše umetnostne obrti vidno boljša. Seveda vplivajo silno mnogo naročniki, a vendar napredujemo. Predvsem je izdelal Državni zavod za ženski obrt že več prav dobrih zastav in tudi drugi zavodi za ženska ročna dela kličejo že umetnike k sodelovanju. Objavljamo eno zadnjih vzornih del, namreč prapor naraščaja Sokola I v Ljubljani. Na svilnatem belem polju je na ščitu v državnih barvah lipov venec s sokolskim monogramom v zlatu in enakim napisom, za borduro pa na cikcakastem rdečem, z lahkim zlatim ornamentom izvezenem robu, bel cikcak, na zgornji in spodnji strani pa zlate rese. Na drugi strani je na rdeči podlagi sti-liziran srebrnkastosivo nijansiran sokol z zlatim geslom in bela cikcakasta bordura z zlato linijo in resami. Gladek drog ima srebrn zaključek s sokolom. Barve obeh strani si torej dosledno odgovarjajo kakor pri dvobarvnih tkaninah, da pojačuje tako igra menjajočih se dveh barv živahnost zastave v vihranju. S pregledno in mirno razdelitvijo ploskve je projektant dosegel dostojanstven efekt, ki ga vsaka zastava kot najčastitljivejši simbol tudi vzbujati mora. Ante Gaber. Ing. arch. Omahen-Serajnik Prapor Sokola I. Izdelal: D.Hafner, Ljubljana KERAMIKA Ing. arch. Dragutin Fatur: Glinica, glina, ilovica — besede, ki vzbujajo v nepoznavalcu snovi neprijetne občutke in spomine na deževne dni in blatne čevlje. Snov v pravilni preosnovi — keramika — iztrga gledalca iz morečih prisilnih opravil, ko se opaja na pestrosti barv in živahnosti linij izoblikovane surovine. Umetna keramika je najdelikatnejši izum človeštva, ki ga zasledimo v prvih preostankih prestalih kultur. Neizrecno nežna mora biti obdelava surovine. Plastika izraža pri vsej svoji stili-zaciji ljubkost mladostne razigranosti, ko so barve v vsej svoji sitosti plemenite in decentne. Keramika brez barve je le žgana glina — a glazura zada mrtvi snovi življenje, ki kipi in žubori v pretakajočih se barvah in njih odtenkih. Barve so živahne a ne pestre, jake a ne kričeče ter se spajajo z lučjo v pravljični lesk in prosojnost. Ob pregledu keramične zbirke in razstavljanju posameznih predmetov nas obda barvitost mladega življenja, ustvarjenega po gibkih prstih, mehkih čopičih in sluzasto peneči se glazuri, kar vse je moralo v dosego svojega sijaja prestati dah žgočega ognja. V svetlikanju in iskrenju barv spojenih s fantastičnimi liki spoznamo polnost in sitost bohotnega življenja, ki izvaja svoj v pradavnini določen učinek ter stvarja keramiko za najveselejšo, živahno in svečano umetnost, ki nam je po občutku poznana. Samo z deli, ki so stvorjeni z občutkom, ki izražajo resnično plemenitost umetnostnega hotenja, ki izžarevajo ne-utešeno ljubezen stvarjalca, lahko oblikujemo dekor stanovanja, ki je poln duševne vrednote esteta. Keramika — čeravno najnaivnejša stvoritev nam nudi nešteto možnosti grupacije ko zablešči v luči harmonija barv v vseh svojih odtenkih. Oduševljena keramika v največji skromnosti lepote pridobi plodno polje, da v vsej svoji nedolžnosti učinkovitejše vpliva na sorodno psiho ustvarjalca, ker drugače ne bi bila vredna truda ljubezni. Umetna keramika v svojem dekorativnem namenu izpolnjuje praznine prostora. Slika zahteva ravnovesje in je plastika iz žlahtnejšega gradiva kakor kamna ali brona pretežka ali preokorna ter mnogokrat v polmračnosti ozadja brezbarvna. Potreben je okrasni predmet, ki s svojo barvitostjo oživlja neposredno okolje ter se skromno prila-godeva celoti. Izrabno hotenje sodobnika zavaja zasnove estetite — jih razkraja in uničuje ter nastane zahteva, Dana Pajnič, Ljubljana da služi predmet samovolji človeka. G. A. Kos, spalnica za g. V. H. Mizar: Fran Vreček, Podgora-Št. Vid. Tapetnik: 3ože Sluga G. A. Kos, salon, lastno stanovanje Les: oreh, leska politura Mizar: ]ože Tabor, Rožna dolina. Tapetnik: Jože Sluga, Ljubljana Arch. Dože Mesar, Ljubljana Soba gospoda Mizarsko delo: DožeŽagar.Dravlje Devetnajsto stoletje je v stanovanjski kulturi pozabilo na estetsko potrebo stanovališča in ni bilo v stanu ustvariti neprisiljenega učinka domačnosti doma. Iz Anglije je zavel ozdravljujoči val, ki je delno zameglil razkošaten patos namišljene lepote. Ozdravljenje jedra pa ni mogla doprinesti umetnostna obrt, ki je ljubimkala z vsemi slogi in jih pri tem utapljala v dekorativi. Obvladanje formalizma je bilo možno le po novi tehnični obliki, ki ni produkt samovolje posameznika, temveč estetske potrebe novega pokoljenja. V dnevnem življenju je povzročila uporaba raznolikih strojev estetski pre-okret in zgolj tehničnim potrebam pri-lagodena oblika je s časom vzbudila tudi estetsko ugodje. Važnejša od oblike posamezne stavbe je nje celotna oprema, to je način razvrstitve posameznih prostorov in pohištva v njih. Sodobno, v zraku in luči plavajočo stavbo, lahko z modernim pohištvom uredimo povsem nemoderno. V splošnem se sicer med opremo polpretekle dobe počutimo bolje — mislimo si pa lahko tudi stanovanje, sestavljeno iz starega pohištva, ki bolj odgovarja sodobnim zahtevam stanovanjske kulture kakor marsikaka tako zvana popolna oprema, dobavljena sicer po domačih obrtnikih, toda izdelana po časopisnih vzorcih inozemstva, po želji gospodarja. mimmwrnmam timimummi mmmmtrnfimm mmmmmim Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana Preproga v sobi g. Miroslava Ambrožiča Vezena na tehnični srednji šoli v Splitu mm tel Milka Martelanc: ČIPKE IN N1ENE STVARITELJICE Nežnost, ljubkost, estetičen okus, ne-izrecno marljivost ter potrpežljivost žene izkazujejo prozorne v motnih barvnih odtenkih valujoče, okna zastirajoče čipkaste zavese. — Blagodejno uravnovešena prostornost, skladna oprema ter valujoče tkanine učinkujejo blagodejno na razdraženo živčevje sodobnika. Tkanina izvedena iz niti, vozlov in zank, ni samo ornamentalna sestava snovnosti, temveč razodeva tajne, zastrte psihe žene — a samo onemu, ki se je povzpel preko osnovne hotnosti v krog čuvstvenega dovzemanja. S čipkasto zaveso zastrti prostori propuščajo in branijo obenem zlohotni misli viden izraz ter kličejo posetniku v pozdrav nežno dobrodošlico, izražujočo upanje utešenja neizraže-nega užitka. Mrtvi predmet obdan s čipkami oživi v privlačni sili domišljije, ki ni samo optična prevara za okrasek prostora ter ljudi. Čipke so obstojale v človeški misli mnogo preje, nego je človeška roka uresničila Ing. arch. Omahen-Serajnik Kosec Izvršitev: Drž. osr. zav. za žen. dom. obrt, Ljubljana dalnji sen z iglo in nitjo. Spo-četki temelje v bistvu žene, koprneče po udejstvovanju in oblikovanju. Šele doba renesanse je v svojem prerojenem — umetniškem zaletu izoblikovala najfinejša ženska dražila in čutila, kojih viden izraz se je ohranil v mnogoterih vzorcih čipk. V dragocenih zbirkah vidimo in občutimo na tisoče domislic izoblikovanih valovito in gladko, razgibano in mirno, čuvstveno do obupa, elegično svetlikajočih se v prosojnosti tkanine ter podanih v skrbno premišljenih izvedbah. Čipka preteklosti in sedanjosti je v svojem bistvu umetnina in istočasno — mrtva — dnevni rabi služeča tkanina, skromna in brez zahtev, je uvezena ljubezen, prijateljstvo ali telesna hot-nost pri tem pa umetnostno sa-morazodetje žene, vedno dona-šajoč veselje in mnogoteri užitek kot prisrčno ročno delo. Ing. arch. Omahen-Serajnik Žanjica Izvršitev: Drž. osr. zavod za žen. dom. obrt, Ljubljana KAKO OPREMI STANOVANJE ARHITEKT je v slikah, načrtih in popisih obrazloženo v knjigi »Oprema«, ki obsega 120 strani velikega formata. Cena knjige v predplačilu je 120 Din, plačljivo po izidu 150 Din. Naroča se v upravi revije »Arhitektura«. Grupa arhitekta modernog pravca, Beograd. Meseca jula 1932 g. održala je Grupa arhitekta modernog pravca u Beogradu van-rednu skupštinu, na kojoj su podrobno bili ispitani prošli i buduči rad Grupe. Grupa je osnovana pre četiri godine od nekoliko arhitekta, koji su želeli da udruženim snagama, pokušaju da pobude interes prestolnice za savremena shvatanja u arhitekturi. Sve dotle beogradski arhitekti su tražili neko ovapločenje nacionalnog stila na bazi bizantinske arhitekture, ili tapkali u mestu prevrču-či postoječe stilove sad več relegirane u isto-riji. — Medjutim za relativno kratko vreme Grupa je postigla potpuni uspeh. Ne samo da danas postoji interes za modemu arhitekturu, več je ona jedino sredstvo arhitekta koji izlaze na javne konkurse, da ostvaraju svoje zamisli. U privatnoj arhitekturi takodje jasno se pokazuje tendencija da se nove stvari iz-gradjuju slobodno bez ikakvih reminiscencija ni oslanjanja na stilove. Ovime je i glavni cilj Grupe ostvaren. Propagiranje moderne arhitekture više nije potrebno. U diskusiji članova medjutim uspo-stavljeno je da nisu sva dela nove arhitekture u Beogradu nadahnuta pravim principima njenim, da ih ima koja su samo površinski izraz tendencije za novim a da ne potiču iz jednog ubedjenja o značaju i vrednosti načela koja diriguju modemom arhitekturom. S toga je odlučeno da Grupa nastavi svoj aktivni rad i dalje tražeči da pomogne razvoju prave moderne arhitekture. Od četiri člana osnivača, Grupa je do kraja prošle godine narasla do 17 članova arhitekta projektanata iz Beograda. Baza do-sadašnjeg uspešnog rada Grupe bio je uvek tesan kontakt izmedju članova, velika revnost i požrtvovanje svih na radu za ostvarenje cilja. Medjutim izvestan broj članova nije u poslednje vreme pokazivao dovoljan interes za rad Grupe i pored nekoliko opomena. Da ne bi ovo štetno uticalo na organizaciju društva odlučeno je da se šestorici članova zahvali na sudelovanju u Grupi. Na taj način u Grupi je ostalo 11 aktivnih članova i to: gg. Babič, Brašovan, Dubovy, Jovanovič, Kojič, Krstič Branko, Krstič Petar, Maksimovič, Seku-lič, Simič i Zlokovič. Kao novi član primljen je G. Belobrk, arhitekt iz Beograda. Izkušen specijalist dolgo in natančno preizkuša preden poda svoje mnenje, ker se zaveda velike odgovornosti. Tudi novi Vaillantov avtomat AG T 13 se je preizkusil na jnatančne je preden smo ga oddali v prodajo. Pa ne samo enkrat temveč stokrat! On izpolnjuje vse kar smo si od njega tudi obetali. Vsak strokovnjak, ki je preizkusil novi Vaillantov avtomat AG T 13 z vraticami je navdušen nad brezhibno konstrukcijo. Prižigalni plamenček se avtomatsko premika, armatura je vsa v notranjosti, oblika peči je okusna, plašč je emajliran, za po-slugo sta potrebna le dva prijema oziroma obrata. Zahtevajte novi prospekt od plinarne v Ljubljani, Mariboru in v Zagrebu. Vaillant. Neon-napis drogerije »Kane«, Ljubljana izdelava edinega domačega podjetja za svetlobne napise z »Neon«-cevmi Tone Poljšak Tel. 30-66 Ljubljana, Aleksandrova c. 5 Izvršuje tudi najkompliciranejše svetlobne in druge elektrotehnične instalacije. Neon-reklama je priznano najefektnejša in rabi manj toka kot vsaka druga sveti, reklama »RUDE IN KOVINE« d. d. LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE D. D. CELJE En gros: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina: surovi in rafinirani cink, cinkov prah, »Cinkopon«, žveple-na kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in paiicah, kositer za spajanje, v palicah, antimon, aluminij, baker, zvono-vina, razne barve, kovine i. t. d., šamotni materijal Kupuje : star cink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin i. t. d. Brzojavke: Rude Ljubljana. Telef. int. 2727, 2827 Dalje je odlučeno da Grupa nastavi odr-žavanje veza sa arhitektima iz Zagreba i Ljubljane, u cilju ispitivanja potrebe i mogučnosti osnivanja jedne organizacije arhitekata pro-jektanata za celu zemlju. U toku zime Grupa če prirediti jednu ko-lektivnu izložbu svojih radova u Umetničkom Paviljonu u Beogradu. Ing. arch. Branislav Kojič. Stolica za javne gradjevine u Beogradu. Na Tehničkoj visokoj školi u Beogradu bilo je raspisano mesto profesora za javne gradjevine, koji je predmet predavao ranije prof. arh. Drag. Djordjevič, a je zatim stavljen u penziju. Za to mesto najavili su se sledeči kompetenti: arh. Dimitrije Leko, savetnik Mi-nistarstva gradjevina, arh. Milan Zlokovič, asistent raspisane stolice, arh. Dragiša Brašovan, civ. arhitekt, arh. Branko Krstič, profesor Srednje tehničke škole, i arh. Bogdan Nestorovič, asistent Tehničke visoke škole. Prema mišljenju referenata najbolji je kandidat bio arh. D. Leko, kojega je izabralo Tehničko veče, i dotični predlog biče predložen u jesen Uni-verzitetskom plenumu na definitivnu odluku. Nova uprava »Udruženja likovnih umetnika u Beogradu«. Udruženje likovnih umetnika u Beogradu zaključilo je, da poživi svoj rad i da zainteresira za nj što širiji krug suradnika. Na osnovu razgovora udružile su se: grupa slikara i va-jara »Oblik« i grupa »Arhitekta modernog pravca« te postavile zajedničku kandidatsku listu sa arh. Brašovanom na čelu. Na glavnoj skupštini izabrana je nova Uprava i to: predsednik g. Drag. Brašovan, arhitekt; sekretar g. Rista Stijovič, vajar; blagajnik g. Svetislav Strala, slikar. Upravni odbor sačinjavaju gg. Branko Po-povič, slikar, Dovan Bijelič, slikar, Sreten Sto-janovič, vajar, Mih. S. Petrovič, slikar, Dan Dybovi, arhitekt, i Mladen Dosič, slikar. Nadzorni odbor: gg. Radmila Milojkovič, slikar, Milica Beševič, slikar, i Branislav Kojič, arhitekt. Za delegata pri »Udruženju 2 Cvijeta Zuzorič« izabran je g. Sreten Stojanovič, vajar. Nova je Uprava donela odluku, da če se iskoristiti par strana revije »Arhitektura« za objavljivanje kiparskih i slikarskih radova kao i za pretres opštih pitanja o likovnoj umetnosti. MIZAR, KI DELA PO NAČRTIH ima v knjigi »Oprema«, ki obsega 120 strani velikega formata, pregled arhitektskih načrtov, slik, popisov itd. Cena knjige »Oprema« je v predplačilu 120 Din, plačljivo po izidu 150 Din. Naroča se v upravi revije »Arhitektura«. Fenster uus Holz und Metali (A. Schneck) Zuložništvo Hoffmann v Stuttgartu, ki je izdal« že raz-lične zbirke knjig tehnične stroke, je pričelo z izdajanjem nove zbirke »Die Bauelementec, v katerih gradbenih elementih bodo obdelovale posamezne knjige okna, vratu, strehe, stopnice, stropove, stene, dvigala in druge posamezne gradbene konstrukcije in to do vseli podrobnosti z vpoštevanjeni današnjega razvoja in napredka tehnične in življenske potrebe. Prof. Schneck z drž. obrtne šole v Stuttgartu je obdelal prvi zvezek te zbirke to so »okna« in pripravlja drugi zvezek »vrata«. Ta prva knjiga, ki je sedaj izšla, je gotovo dosedaj najpopolnejše delo. ki se na 122-tili straneh bavi izključno samo z najrazličnejšimi lesenimi in železnimi okni za vse mogoče svrlie in na raznovrstne načine; celo okna zu vagone in ladje niso pozabljena. Knjiga je opremljena s številnimi slikami po fotografskih posnetkhi in konstruktivnih detajlih, zri-sanih v pravilnih merilih, ki pojasnjujejo ne le konstrukcijo oken, temveč tudi njih pravilno vzidavo. kateri se navadno posveča vse premalo pozornosti. Uvodoma ima zbrane zelo pregledno in večinoma s skicami ponazorjene potrebne tehnične termine, ki pridejo \ poštev pri raznih vrstah oken. To zelo olajša hitro razumevanje nadaljnje vsebine knjige, ki obdeluje okna od najnavudnejših vrtilnih do kompliciranih sinučnih oken. Tudi posamezno pripadajoče okensko okovje in zapirice je pri vsaki vrsti oken temeljilo obdelano in ponazorjeno. Knjiga, katere cena je korloniruna R. M. 14. bo izvrstno služila arhitektu, gradbenemu konstrukterju odnosno vsakemu gradbenemu praktiku, stavbeniku, mizarskemu mojstru in pa tudi kot dober šolski pripomoček, ki bo omogočil hiter pregled in presojo posameznih vrst oken. Ing. O. W. Hermann, Deutsche Haukanst (les XIX. u. XX. Jahr-hunderts. 1. (1770—1840). Založil F. Hirt, Brcslau, 1932. Prva knjiga tega delu je iz zbirke »Jedcrmanns Biiclie-reic, oddelek: Likovna umetnost, katerega urejuje s spretno roko priznali W. VVaetzoldt. Za umetnost arhitekture 19. stoletju je skrbno sestavljen, pregleden vodič. Pičle slike (0.50) so tehtno odhruilc zu ponazoritev stilnega razvoja. Važnejšim stavbam pa bi bilo vsekakor treba dodati talni načrt za boljše umevanje in lažjo orijentucijo. Prva knjiga obsega razdobje 1770—1840. V 19. stol. nastaja nov družabni red, fevdalni razred se umika meščanskemu in delavskemu. Stroj in kapital oblikujeta dobo. Arhitekturi se prožijo nove naloge: kolodvor, biblioteka, muzej, gledališče, borza, bolnica, tehnične zgradbe, športni in razstavijalni prostori. Seveda to stoletje še ne reši vseh zastavljenih nalog, mnogo del se rešuje še danes. Nekatere zgradbe od 1. 1770., grad Worlitz, Museum Fri-dericianum, Blazeva cerkev, prelomijo tradicijo. Pomembna arhitekta v tej dobi sta Erdmannsdorf in Langhaus. Naslednjo fazo imenuje avtor »arhitektura revolucije«, njem nosilci so Gillv, Geutz, Speeth, Največjega razvojnega pomena med temi je osnutek Gillyevega monumenta Frideriku Velikemu. Je to idealni projekt grandiozne zasnove. Tej generaciji se pridruži mladi Sehinkel, ki se razvije v najvišji vrli »revolucionarne arhitekture« in jo zaključi o. 1800. leta. Osnutek za gledališče v Berlinu prikazuje nove misli, njegovo delo se razraste v tip gledališča, ki je v širokih potezah v veljavi še danes. Poleg Berlina dobiva pomen za klasicistično arhitekturo MUnchen in Karlsruhe. V prvem centru deluje uspešno Klenze (Glipoteka, Stara pinakoteka i. dr.). Pinakoteka postane odločujoča kot tip galerije vsled smo-trenega razvrščenju prostorov in pravilne razsvetljave. Klen-zejev sodobnik je Weinbrenner (Karlsruhe), katerega delo je manjše važnosti v tem razvoju. Klasicistični generaciji sledi o. 1800. leta nova, ki zrevolucioitira gibanje arhitektov, elekticizem in klasicizem se zavrže. To gibanje dobro osvetljuje brošura lliibscha: »In welchem Style sollen wir bauen?«. Poudarja se potreba časa. resničnost, pristnost materijala in priznavanje h konstrukciji. Semper se povzpne do trditve: Nur einen llerrn kennt die Kunst, das Bediirfniss.« Klasicizem se proglaša za »lažni stil«. Sodobna arhitektura je v marsičem povezana z materialističnim pojmovanjem tedanje arhitekture. Po I. 1840. se prične uvajati železo kot stavbni materija], dejstvo, ki je poleg drugih faktorjev polagoma pre-vrglo tradicijo. To generacijo tvorijo arhitekti: lliibsch, Gaert-ner, Moller in Sehinkel v večeru svojega življenju, lliibsch (Karlsruhe) zgradi Finančno Ministrstvo in Politehniko. Gaert-ner (Miinchen) Ludovikovo cerkev. Državno biblioteko, katera postane arhitektonski tip za knjižnice. Moller (Mainz) izoblikuje v gledališču krožni avditorij, kur se prevzame kot najprikladnejšc rešenje za moderno gledališče. Njegova povsem mojstrska delu (Dvorec Glicnicke in Charlottenhof) se namenoma oddaljujejo oil klasicizmu; Sehinkel išče novo smer v izrazu za novo vsebino. Asimetrija se poudarja, dosežejo se intimnojši učinki, dvorec dobi zasebni značaj, zu najpriklad-nejše življenje stanovalcev, katerih življenje se nagiblje k meščanskemu. Smotreno disponirane sobe postanejo manjše, udobne in stunovulsko toplejše — zučetek nove meščanske sla- »KORSIKA« LJUBLJANA c2 o u > fO Cl <0 > d) C >u ~ o (D uis ■ ■ vO fo f 5 fO O >u "D — c (D >0 Xero-ton«, »Aresit kit« itd. A tudi pri tem načinu kritja se dosežejo zanesljivi uspehi le tedaj, ako se namesti tak izolacijski premaz med dve legi asfaltne lej>enke ter se izolacijska plast še posebej zavaruje pred izhlapevanjem eteričnih sestavnih snovi kakor tudi pred eventualnim mehaničnim poškodovanjem. V tak namen se posipa po izolacijski plasti nekaj centimetrov na debelo mivka in po vrhu iste se položijo betonske plošče kot tlak. Najsigurnejšo zaščito pred propuščanjem meteorne vlage pri ravni strehi dosežemo pač tedaj, ako uporabljamo namesto bitumenske izolacijske plasti eno lego svinčene pločevine. Svinčena pločevina se lahko polaga v debelini pol milimetra med dve legi dobre asfaltne lepenke in se pločevina kakor tudi lepenki na stikih enostavno prelepijo z bitumenom. Lahko se pa pločevina polaga pravilno po kleparskem načinu s pokončnimi zgibi, a mora imeti tedaj debelino vsaj enega milimetra, kar je dražji način kritja vodoravne pohodne strehe. Povsem ugoden vodoraven krov se doseže z uporabo valovitih azbestno-cementnih plošč. Te plošče se polagajo na že v naklonu 2% do 3% zabetonirano ž. b. konstrukcijo, in sicer na eno do dve legi dobre, plastične asfaltne lepenke, ali pa na dva centimetra visoko plast mivke, kar naj prepreči okru-šitev azbestno-cementnih plošč ob trdi betonski podlagi. Preko valovitih plošč se zabetonira cementna prevleka povprečne debeline 5 do 6 cm, ki naj varuje valovite plošče pred mehaničnim poškodovanjem. (Glej risbo!) Cementna prevleka mora biti predeljena s pravilnimi dilatacijskimi regami in to predvsem nad stiki valovitih plošč. Pod valovitimi ploščami ostane zaprt zračni prostor, ki tvori toplotno zavarovanje krova. V splošnem prevladuje liaziranje, da je ploha streha najdražji krov, kar pa ni povsem točno. V dokaz so v nadaljevanju navedene analize cen raznih načinov strešnega kritja, vpoštevajoč današnje tržne razmere v Ljubljani. Iz teh analiz lahko razvidiino, da stane dobro toplotno izolirani vodoravni krov 90 do 195 Din za in2 tlorisa. V navedeni analizi ni vsebovana cena za ž. b. konstrukcije iz razloga, ker je ista potrebna že itak kot strop nad najvišjim nadstropjem. Popraviti bi bilo morda treba to ceno le z razliko cene za ž. b. in lesen strop in pa še za stroške, ki bi jih povzročila pri strešni terasi potrebna ograja. Za poševne, torej nedostopne strehe izkazujejo analize pri pločevinastem krovu 120 do 295 Din in pri ostalih načinih kritja 80 do 180 Din za m2 tlorisa. V teh analizah so zapo-padeni tudi stroški za leseno strešno konstrukcijo, ki je potrebna za streho poleg stropa nad najvišjim nadstropjem. Nekatere cene poševnih streh, kot 11. pr. kritja z vkladniki. se zdijo nizke. Uvaževati pa je treba velike letne vzdrževalne stroške, ki so pri opečnem kritju izredno visoki, medtem ko jih pri solidni ravni strehi skoraj ni. Ugodnost pa, ki jo nudi poševna streha s podstrešnim prostorom, je gotovo v mnogem odtehtuna z ugodnostmi, ki jih nudi pohodna ravna streha. A. Vodoravne (ravne, plohe) strehe Vrsta krova Analiza dela in gradiva reducirano na 1 m horizontalne površine strehe Cena iela odn. dobave skupno Din 1) Nasuti (lesocementni) krov na ž. b. konstrukciji 1 a) Nasuti krov na leseni strešni konstrukciji 1 b) Nasuti krov na ž. b. konstrukciji s posebno toplotno izolacijo 2) Ne p oh od 110 Conco kritje 11a ž. b. podlagi Izolacija s tremi plastmi lepenke odnosno papirja, prepleskanega s smolnato (»lesocementno«) maso........ Doplačilo za pločevinasto obrobnico itd. za odtok vode ca. 20% . . Nasip iz mivke odnosno cestnega blata in po vrhu iz prodca, skupno 10 cm 11a debelo ........... Skupno . . . Ta način kritja še ne zavaruje spodnjih prostorov pred toplotnimi izgubami. Vse kakor pod 1 . . Lesena strešna konstrukcija z lesenim ve-lianim, na površini oblanim opažem . . . . Skupno . . . Pred toplotnimi izgubami ščiti v tem slučaju le vmesni podstrešni prostor. Vse kakor pod 1 . . Toplotna izolacija iz lesobetona (pesek + žaganje + cement = 1+3 + 1) ali pa plu-tovina, heraklit, insu-lite itd.......... Skupno . . . (01100 - rafined - tar-paint, Conco liquid, gaza ali pa juta . . . Conco liquid..... Skupno . . . 50-60 10-12 74-86 74—86 134-156 104-136 50— 60 Ne sme služiti za reden dostop Ne sme služiti za reden dostop Ne sme služiti za reden dostop Ne sme služiti za reden dostop. Zanesljivo uporabno le za manjše ž. b. ploskve, ta naein kritja toplote ne izolira Vrsta krova 3) Conco krov s tlakom na ž. b. podlugi 4) Krov z asfaltno lepenko ter izolacijo z valovitimi azbestno ceni. ploščami ter cementno prevleko kot tlak na ž. b. podlagi. (Glej risbo) Analiza dela in gradiva reducirano na 1 m horizontalne površine strehe posameznega delaodu dobave 5) Krov s svinčeno pločevino s tlakom na ž. b. podlagi Povprečno 10 cm debela plast lesobetona (= žaganje + pesek + cement) na površini zglajena s cementno malto (kot toplotna izolacija), namesto tega tudi lahko kak drug način .......... 2 legi asfaltne lepenke s presegajočimi stiki, prelepljenimi z gazo in plastikoin. Vines premazani s plastikoin in zgornja lega na površini napojena z li- quidom ....... 5 cm nasipa iz mivke Betonske plošče, debele 4 do 5 cm, z re-ganii, zalitimi spodaj liquidom, nato z bi-tumenom in pri vrhu s cementno malto .... Skupno . . . Odnosno brez toplotne izolacijske plasti . . Dve legi dobre asfaltne lepenke (aresit, ruberoid) z zlepljenimi in zamazanimi stiki z gazo in plastikoin . Dobava in polaganje azbestno-cementnih valovitih plošč (super-valovite plošče Salonit) vštevši 15% kalo .... Povprečno 6 cm debela betonska prevleka na površju zglajena, z regami, zalitimi z liquidom in plastikoin, ter na vrhu zglajenimi s cementno malto . . Skupno . . Toplotna izolacija (le-sobeton, heraklit, plu-tovina, insulite ali podobno) ......... Dve legi asfaltne le penke (aresit ali ruberoid) z zalepljenimi stiki vštevši 15% kalo Ena lega svinčene 0.5 nun debele pločevine s polaganjem med asfaltne lepenke, za-lepljenjem z bitume- 110111 ...... . . . 5 cm nasipa iz mivke 4 do 5 cm debele betonske plošče z zalivanjem reg itd..... Skupno . . . Odnosno brez toplotne izolacije..... Cena skupno Din 30—40 55-65 5 40-50 18— 25 44- 46 28- 35 30— 40 18— 25 60— 75 40— 50 130-100 100—120 90-106 148—195 118—145 Tak krov je dobro uporaben za reden dostop Tak krov je dobro uporaben za reden dostop B. Malo poševni (uepohodni) pločevinasti krovi 1) Krov iz bakrene pločevine uu lesenem ostrešju Bakrena 0.6 mm debela pločevina vštevši 10% kalo reduc. na m2 tlorisa (po strmini strehe) ............ Lesen opaž reduc. na m2 tlorisa........ Strešna konstrukcija na m2 tlorisa...... Skupno . . . Pri miročilu se sklicuj na oglas v reviji 150-200 20— 50 50- b5 220-295 v reviji Vrsta krova 2) Krov iz bakrene pločevine na ž. b. podlagi 3) Krov iz pocinkane železne pločevine na lesenem ostrešju 4) Krov iz cin-kove pločevine na leseni podlagi Analiza dela in gradiva reducirano na 1 m2 horizontalne površine strehe Bakrena pločevina 0.6 iDiii debela . . . . . Toplotna izolacija (plutovina, insulite, heraklit ali podobno) . . Skupno . . . Pocinkana železna pločevina št. 16 ali 18 vštevši 10% kalo, reduc. na m2 tlorisa (po strmini strehe)..... Lesen opaž reduc. na m2 tlorisa........ Strešna konstrukcija reduc. na m2 tlorisa . . Skupno . . . Cinkova pločevina št. 12 reducirano na m2 tlorisa........ Ostalo kakor prej . . Skupno . . . Cena posa meznegu dela odn. dobave skupno Din 170-190 30- 40 200—230 50- 75 20- 30 50- 65 90-120 70— 95 120—170 160 215 Za reden dostop neuporaben krov C. Razni poševni krovi 1) Krov iz vkladnikov 2) Krov iz bobrovcev 3) Krov iz azbestno ce in elitnih šablonskih plošč (enojno kritje za str-mejšo streho) 4) Krov iz azbestno cementnih šablonskih plošč (dvojno kritje za malo nagnj. streho) 5) Krov iz valovitih azbestno cementn. plošč Kritje z vkladniki (reduc. na m2 tlorisa) Doplačilo za kleparska dela za obrobke, globeli itd., ter za korita na grebenih, slemenih itd........ Strešna konstrukcija s poletvanjcm vred (reduc. na m2 tlorisa) Skupno . . . Kritje z bobrovci (reduc. na ni2 tlorisa). Doplačilo za kleparska dela za obrobke, globeli itd., ter za korita na grebenih, slemenih itd., okroglo 15Vo od krilja......... Strešna konstrukcija s poletvanjem vred . . Skupno . . . Kritje s šablonami reduc. na m2 tlorisa Doplačilo za obrobe, slemena ter kleparsko delo v globelih itd., ca. 15%......... Strešna konstrukcija Skupno . . . Kritje s šablonami reduc. na m2 tlorisa . . Doplačilo za obrobe, slemena ter kleparska dela v globelih ca. 10% od kritja..... Strešna konstrukcija Skupno . . . Kritje z valovitimi ploščami reduc. na ni2 tlorisa .......... Doplačilo za obrobe in kleparsko delo v globelih 15% od kritja Strešna konstrukcija Skupno . 30 - 40 5- 7 55— 70 40- 50 6- 8 55- 70 62- 70 10 11 55 - 70 90—100 9- 10 55— 70 48— 53 7 -50- 65 80-117 101-128 127-151 154-180 105—120 6efons£a prev/e&a fjihhc. rega (plastika *cQm.mot h J gpsf- STR03N0 IN POHIŠTVENO MIZARSTVO FRANC BERGANT DRAVUE ŠT. 108 v p. St. Vid nad Lj. Precizna izvršitev stavbn. mizarstva Moderno pohištvo po spec, načrtih UGODNOSTI SLIKANJA V STANOVANJU * VATI NUDI LE TVRDKA * NASLEDNIK TVRDKI FR.X. STARE P R 5 NO IN DEKORATIVNO SLIKARSTVO IVAN MARTINC SLIKAR ZELENA POT 10 STROKOVNI NASLOVI STEKLO JULIJ KLEIN LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 4 — TEL. 33-80 slikarin IVAN KOŠAK PLESKAR Ljubljana, Rimska c. 25 Sploino kleparstvo In Instalacije strelovodov vseh vrst JAN|(OVl£ MATIJA LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ST. 19 Tvornlca cementnih izdelkov, umetnega kamna, te-razza, terazzo peska l.t.d. ČRKOSLIKARJA SPECIJALISTA JOS. CIHLAR Ljubljana, Dunajska c.<9 m Telefon 27-35 Pristov & Bricel) LJubljana, Resljeva cesta 39 — Tel. 29-08 VISOKE IN TALNE ZGRADBE BATTELINO stavbna družba z o. z. Rožna dolina - LJubljana. Tel. 33-35 CELULOIDNE ŠČITNIKE ZA VRATA dobavlja v vseh barvah In fasonah ZRNEC FRAN JO, LJUBLJANA, Cankarjevo nabr.5 PETER ŽITNIK • LJUBLJANA splošno kleparstvo, instalacija strelovodov, Conco izolacije — Ambrožev trg 9, tel. $146 »BAKULA« JosipR.Puh,Ljubljana Prva jugoslovanska »o- Gradaška ulica 22. telef. 2513 varna xa lesno pletlvo Stavbni maUrlJal sedanjosti I ^mmmmmmmm^m Nasprotnik pomanjkanja stanovanji »ALPEKO« LJubljana, Masarykova 23, tel. 2930 Generalno zastopstvo »SPLIT«, a. d. za cement portland »SALONIT« GOSPODINJA NAJ SI UREDI STANOVANJE po navodilih knjige »Oprem a«, ki obsega 120 strani velikega formata. Cena knjige v predplačilu 120 Din, po Izidu 150 Din. Naroča se v upravi revije »Arhitektura«. JUGOSLOVANSKA TISkARNAVUUBLjANI