— 120 —
Orjaška igrača.
(Iz nemškega Chamissona prevel Jov. Koseski, *)
Nidek je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaSki neki dan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Kdor vpraša po orjacih, jih več ne najde zdaj.
Enkrat iz grada pride orjaška deklica, Igravši se sprehaja, brez pesterne je b'la, Polagoma po hribu v dolino se spusti, Ogledati je žčljna, kaj doli se godi. —
Z nekoliko stopinic pveteče gozd in log, Ia proti Aslarn umo v človeški pride krog, Tam sela, naesta, njive, poljaa nebrojni cvet, So bili njenem vidu neznano čuden svet.
*   To prekrasno pesem smo vzeli iz Koseskijevih poezij, da bi se jo naša slovenska dladina uaučila ua pamet, in jo o kakej priložaosti deklaaiovala.
— 121 —     •
Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do tal,      ' r.ftir* i:f'rri>fi*»
Opazi enga kmeta, ki pridno je oral;
Ta mala stvar gomazi tak' čudno shm ter tje,
Tak svitlo v solncu pluga čertalo bliska se.
„0 joj igrača zala! domii jo nesem koj", — Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar pred-njo vse se giblje, in stisne vogle skup.
Veselo spet skakaje — otrok je tak se ve, — V grajščino gor po hribu, iskat očeta gre; ,,Moj oče, ljubi oče, igračico imam, Tak' lepe še na naših višavah ne poznam!
Prehladno vino pivši pri mizi star sedf, Prijazno hčerko gleda in tako govori: „ ,,Bercljivo stvar prineseš in nepokojno zlo, Ti pleieš od veselja, pokaži, kaj je to?""
Zdaj ona razgernivši kernir pazljiva vsa Postavi v rajdo kmeta, drevo, ia vola dva, Kjer, kakor gre po redu, na mizi vse stoji, Berluzgne v roke pridno in skače v radosti.
Temnivšega obraza pa glavo ziblje star:
„ ,,Si lepo naredila, to ni igrača mar!
Kjer si ratarja vzela, tje nesi ga nazaj,
Kaj pade ti na inisel?   Igrača kmet? — aj aj!
In urno brez mermranja dopolni, kar sem djal! Če kmeta bi ne bilo, kdo kruha bi ti dal? Orjaško steblo raste iz kmečkih korenin, Kmet ni igrača za-te! to bodi ti v spomin." "
Nidek je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški neki dan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Kdor vpraša po orjacih, jih več ne najde zdaj.