.(2 WlON"'*4


^VTWwvss i»*
^KÜÜNV»
;wvk<JM»VH<
Izjave našega novega odpravnika po- Amnestija v Nemčiji slov dr. A. Mišetica "Novemu listu"
Naš novi odpravnik poslov g" dr. Avguštin Mišetič, ki je prispel, kakor smo že javili, prejšnji ponedeljek v Buenos Aires, je takoj prevzel posle od dr. Zorana Dragutinoviča, kateri je že naslednjo soboto, 3. t. m., odpotoval na "Neptuniji" proti Evropi; v Beogradu bo nastopil svojo nove službo v ministrstvu za zunanje zadeve.
Dr. Mišetič je doma iz Dubrovnika, pozna pa prav dobro tudi Slovence, ker je živel celih enajst let med njimi, in sicer v Trstu, kjer je imel priliko seznaniti se z najvidnejšimi predstavniki naših tamošnjih rojakov: s pok. dr. Rybarem, dr. Slavikom, dr. Wilfanom in drugimi. Svojo diplomatsko karije-ro je dr Mišetič začel po vojni; Služboval je kot konzul na Dunaju, v Madridu, Bratislavi, Bruslju in Vatikanu. Prišel je sedaj kot odpravnik poslov v Buenos Aires v času, ki je za naše izšeljenstvo poln težav in preizkušenj.
Rade volje in z ljubeznivostjo, ki je vidna poteza njegovega značaja, je g. dr. Mišetič odgovoril našemu uredniku na naslednja vprašanja'.
— Videli smo, g. odpravnik poslov, iz izjav, ki ste jih dali beograjskemu zastopniku agencijo "Havas", da ste o položaju, v katerem se nahajajo naši 111-kakšnji izseljenci,dobro poučeni ter da imate najboljšo voljo pomagati našim ljudem. Ali smemo vprašati, kakšni so Vaši načrti z' tem pogledu?
Smem Vam zagotoviti, da prihajam sem z najboljšo voljo. Obveščen sem bil, da me tu čaka mnogo dela; in to j» točno. Eno izmed najbolj perečih vprašanj je seveda problem pomaganja onim bednim izseljencem, ki so tu brez zaslužka in brez sred stev. Imam najboljši namen storiti vse, kar je v moji moči, da se olajša položaj tem žrtvam sedanje gospodarske krize. Kjerkoli bo mogoče, si bom prizadeval da naši ljudje dobe možnost vsaj takšnega zaslužka, ki bi jim o-snogočil vzdržati do nastopa boljših časov.
Mnogo je med izseljenci takšnih, ki bi se radi vrnili v domače kraje. Imamo tu preko dvesto prošenj za repatriiranje, ki jih doslej še ni bilo mogoče rešiti, vsak dan se oglašajo novi prosilci. Stopil sem v stike z našimi in s tujimi pomorskoplovnimi družbami, da bi se repatriiranje čim bolj pospešilo. Da bi se docela izrabile vse možnosti, ki jih nu dijo naši parniki, sem predla Kal, naj bi se zgradila v Las Pal-nías posebna baraka, kjer bi izae-ijenci-povratniki dobili za nekaj dni brezplačno prenočišče in hrano. Iz tukajšnjih pristanišč ne 8*®do namreč vsi naši pamiki vselej v naše kraje, marveč so namenjeni drugam: na Angleško, v Antwerpen, Rotterdam itd. Takšni parniki bi naše repatrii-rance izkrcali v Las Palmas in tam bi povratniki počakali par dni, da bode ugodno zvezo za nadaljnje potovanje v domovino. V Las Palmas bi zanje skrbel naš tamošnji častni konzul.
Kar se repatrijacij in sploh celokupnega poslovanja našega tukajšnjega poslaništva tiče, bom vestno skrbel Za popolno nepri-stranost. Ni moj namen, da bi razglabljal o onem, kar je bilo in kar ni bilo; s preteklostjo ne bomo izgubljali časa, ker i-mamo itak v sedanjosti in za bodočnost mnogo nujnega dela. — Skrbel bom, da ne bo nihče imel povoda pritoževati se radi poslovanja poslaništva in konzularnega oddelka, razumljivo pa je, da vsem ni mogoče vselej Ugoditi. Upoštevati treba tudi, da je človek, ako se mu »labo godi, za vsako stvar zelo občutljiv in raz-dražljiv; stara resnica je, da mnogo nezadovoljnosti izvira iz... želodca. In danes časi niso dobri.
Kar se posebno repatrijacij tiče, bodi podčrtano, da so možnosti omenjene, prosilcev pa je mnogo. Izseljenci morajo to upoštevati. Naša dolžnost pa je, da v tem pogledu vse možnosti izkoristimo ter da povsem nepristran sko postopamo.
Vem, da je mnogo naših ljudi, ki žive v mestih, a jih je sedanja kriza prepričala, da jim mesto ne nudi sigurne bodočnosti, pa bi prav radi šli obdelovat zemljo, ako bi se jim nudile potrebne o-lajšave za naselitev m nakup zemlje. Znano mi je, da pripravljajo argentinske oblasti velikopotezen načrt za kolonizacijo obširnih zemljišč, ki naj se razdele na mala posestva, na katerih bi naseljene družine našle delo in jelo. Zanimal se bom za to stvar ter skrbel, da se zaščitijo intere si naših ljudi, ki bi hoteli v kme tijstvu iskati boljšo in sigurnej-šo bodočnost.
—	Mnogokrat so se tu cule pritožbe, da se naše domovinske .oblasti skoro nič ne zanimajo za naše izseljenstio v Južni Ameriki. Kje so "vzroki tega nc-zanimanja?
Tu moram odločno odgovoriti, da so takšni očitki neutemeljeni. Naše oblasti izvršujejo v tem pogledu svojo dolžnost v polni meri, seveda pa v okviru danes
—	radi krize — močno omejenih gmotnih možnosti. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdra vje ima tu že velo vrsto let svojega odposlanca, čigar dolžnost je pomagati izseljencu. Ako bi se za izseljenčevo usodo ne zanimalo, bi takšnega odposlanca tu ne imelo. Kako so pa posamezne o-sebo to dolžnost vršile — to je seveda drugo vprašanje.
Naš novi minister za socialno politiko g. dr. Fran Novak, ki je Slovenec, je mož, ki pozna izseljenske probleme in na čigar zanimanje in pomoč sme naš narod v izseljenstvu v polni meri računati.
—	Kakšne so, gospod doktor, gospodarske prilike v Jugoslaviji? To vprašanje zanima marsikaterega našega človeka, ki vidi, da se tu položaj noče izboljšati, pa misli na povratek v domovino, da bi tam investiral svoje prihranke v zemljo ali v trovino.
O gospodarskih prilikah v domovini ne morem reči, da so rožnate. Kriza je zajela ves svet. Ne imelo bi smisla, raziskovati sedaj, ali je v drugih evropskih državah položaj boljši ali slabši nego v Jugoslaviji. Dejstvo je, da imamo tudi mi svoje težave.
Nikomur ne morem svetovati, naj gre od tod v Jugoslavijo is-
kat službe. Pač pa z mirno vestjo lahko izjavim, da se nudijo v domovini lepe možnosti takšnim izseljencem, ki imajo nekaj prihrankov, s katerimi si nameravajo tam kupiti zemljo, posestvo, da bodo na njem delali in živeli. Kdor ima denar v gotovini, lahko poceni in dobro kupi in more najti mnogo lepjih prilik za investiranje.
— Kakšen vtis imate dospod doktor, o Argentini j i?
To je dežela, ki ima zagotovo še veliko bodočnost. Na tujca, ki pride prvi krat v Buenos Aires, naredi to velemesto vtis le deloma slutene veličine. Evropejca, naj pride iz katerekoli države, pa iznenadi velika svoboda, ki jo ta dežela širokogrudno deli, in prijetno ga preseneti tudi velika gostoljubnost tukajšnjega ljudstva.
Prvi čin, ki ga je Hitler izvršil kot vodja države, je bil, da je proglasil amnestijo za vse one, ki so bili obsojeni, ker so žalili Hitlerja ali pa vlado, ker šo s svojimi dejanji škodili ugledu države, ali ja, ker so v prevelikem racijevskem navdušenju izvršili kazniva dejanja. Amnestija je tako, prikrojena, da so od nje izvzeti prestopki resnejših nasprotnikov sedanjega režima.
NOV PREKOOCEANSKI POLET
Kanadska letalca Reid in Ayling sta se odpravila na polet iz Toron-ta, v Kanadi, do Bagdada. Svojega cilja pa nista dosegla, pač pa sta srečno preletela ocean. Pristala sta na Angleškem.
Nova devalu-acija dolarja
Predsednik Roosevelt je proglasil srobro za državno iast, kot je bil to storil svoj čas gled<. zlata. Tekom 90 dni se mora vse srebro izročiti ' državi., ki ga plača po 50.01 centov za\unčo. Ker je ta cena znatno višja nego je cen¿ srebra na svetovnem trgu, pomeni ta operacija novo razvrednotenje dolarja. Posledice Rooseveltove naredbe so se takoj, čutile na vseh borzah, kjer je vrednost dolarja znatno padla. V finančni politiki držav utegne to izzvati nove zapletijajo; ker bodo najbrž Angleži sledili ameriškemu zgledu ter znižali vrednost funta šterlinga, kar bi pa vplivalo tudi na francoski frank, na liro in druge evropske valute.
NOVI ZAPLETLJA-JI ZARADI CHACA
Spor med Chile-jem in Paragvajem
V chacovskem spor.u sc nastopili novi zapletljaji. Paragvaj se je že več krat pritoževal, da chilska vlada krši nevtralnost, kei dovoljuje, da se po njenem ozemlju in njenih železnicah prevaža, po znižanem tarifa, vojni materijal, namenjen Boliviji, in ker je tudi dopustila, da se na njenem ozemlju nabirajo bojevniki in delavci za Bolivijo.
Vlada v Asuncionu je bila že par krat naročila svojemu poslaniku v Santiagu, naj radi teh stvari intervenira pri chilskem zunanjem ministru; ta je pa izjavil, da Chile s svojo "blagohotno nevtralnostjo" nikakor ne krši predpisov mednarodnega prava ter da so radi tega paragvajski protesti neutemeljeni.
Spoi pa se je poostril, ker so paragvajski listi začeli voditi h;udo kampanijo proti Chileju ter brezobzirno napadali tudi chilskega predsednika Alessandrija in njegovo vlado. Chile 'je radi tega protes-
tiral v Asuncionu, a kei paragvaj-ska vlada ni hotela posredovati ter dati zadoščenja, je bil chilski posla- j nik pri paragvajski vladi odpokli-1
Da bi se vojna zaradi Chaca ne razširila še na druge države, je cela vrsta ameriških vlad, med njimi one Združenih držav^ Argentinije
can, nakar je tudi paragvajska vlada naročila svojemu poslniku v San tiagu, naj se pripravi na odhod.
S tem so se diplomatični odnošaji med obema državama dejanski prekinili.
in Brazila, ponudila svoje posredovanje, da se spor mirnim potom reši.
Sedaj se vodijo zadevna pogajanja.
s?
^ T
Pozorišče zadnjih krvavih bojev v Chacu. Ob reki Pilkomayo, skoro fv sredini slike, je videti utrdbo ¡Balli-. .. vian, proti kateri je bila paragvajska vojska spro tila več dni trajajočo ofenzivo.
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.	31
M
Retiro 5839
Leto I.
BUENOS AIRES, 11- AVGUSTA 1934
štev. 45
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH
SCHOENHERR - SKRBINŠEK
"ZEMLJA"
Starace in Arpinati
Šele sedaj se je izvedelo, zakaj je fašističnega mogotca Arpinatija zadela Mlussolinijeva nemilost. Mož namreč ni bil prevelik prijatelj sedanjega generalnega tajnika fašistične stranke Staraceja, pa je začel delati na to, da bi ga zvrnil s stolčka. Starace pa se ni pustil. Več krat sta imela hude besedne boje, nekega dne pa sta se v Rimu celo dejanski spopadla. Posledica tega Je bila, da je Starace, z Mussolini-jevim dovoljenjem, izključil Arpinatija iz stranke. Bivši fašistični ve ljak se pa ni hotel pokoriti zlepa, posebno še, ko je v Bologniji mnogo njegovih pristašev potegnilo z njim. Stranka pa je odiočno nastopila. Arpinatija in nekatere njegove prijatelje so poslali z\ več let na Liparske otoke, iz stranke so izključili še dvajset drugih veljakov, kakšnih 300 črnosrajčnikov pa so aretirali.
BLAGAJNO SO NESLI S SABO
Potrtost, ki je zavladala v vrstah avstrijskih nacijevcev radi izjalovi-tve zadnje vstaje, se je le še povečala, ko so ljudje izvedeli, da so ne kateri nacijevski voditelji pobegnili v tujino ter nesli s seboj tudi denar iz strankine blagajne.
V Celovcu je vojno sodišče obsodilo na smrt radi veleizdaje naci-jevskoga upornika Kostelniga. Še istega dne so ga obesili. To je četrti nacijevec, ki je prišel na vešala radi zadnjega upora.
AVSTRIJA IN NEMČIJA
Izgleda, da se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo pologoma boljšajo. Avstrijska vlada je pristala na imenovanje von Papena za nemškega poslanika na Dunaju, Nemci pa so odredili razpust akcijskega odbora avstrijskih nacionalnih socialistov v Monakovem, ki je v zadnjih 18 mesecih vodil močno propagando proti Dollfussovemu režimu ter bil glavni povzročitelj ne-sporazumljenj med Avstrijo in Nem čijo.
SLABO PLAČANA GOSTOLJUBNOST
Beograjska "Pravda" poroča, da je neki nacijevec, ki je bil pribežal iz Avstrije na jugoslovansko ozemlje, umoril v bližini Dravograda dve ženski, izmed katerih je bil eno zlorabil, nakar je pa še zažgal hišo, v kateri sta prebivali, ker je mislil, da bo s tem izbrisal sledove. Užival je šele štiri dni jugoslovansko gostoljubnost. Zločin pa so le izsledili ter spravili človeško zver pod ključ-Z Dunaja je policija izvedela, da je zločinec v Avstriji že 6C krat pred-kaznovan. Z lepimi elementi so avstrijski nacijevci uganjali revolucijo !
KRVAVI BOJI MED ARABCI IN ŽIDI
V	mestu Constantine, v Alžiru, so izbruhnili krvavi spopadi med tamošmjimi Arabci in židi. Izzval jih je neki vojak židovske veroizpovedi s tem da je baje onečastil mo-šejo. Po ulicah so se bili pravcati boji in je bilo kakšnih SO oseb ubitih. Vojaštvo in orožniki so morali posredovati, da so vpostavili red.
BOJI NA KITAJSKEM
V	južnem delu Kitajske so čete komunistične vojske začele v preteklem tednu ofenzivo ter se v krat kem času polastile cele vrste mest v notranjosti »bile so že na tem, da prodrejo do važnega pristanišča Fučova, ko jim je kuomingtang, kitajska vlada, poslala svoje čete naproti. Po kratkih bojih so se komunisti spet umaknili v notranjost pokrajine Fukjen.
Schoenherrjeva trodejf.nka — ži' vljenska komedija, kakor jo sam nazivlje — "Zemlja", ki jo uprizori Izseljensko društvo "Tabor" v nedeljo, 19. t. m., je zelo posrečeno delo, ki je v Skrbinškovcm prevodu ohranilo vse svoje vrednote. "Zemlja" je pravo življenje, presajeno na oder, z vsemi svojimi solnčnimi in senčnatimi stranmi, s svojimi strastmi in čednostmi, z vsem svojim veseljem in svojo žalostjo.
K nedeljski uprizoritvi "Zemlje"
Osrednja postava v tej igri je Kre men, stari vrag", ki jih ima že črez sedemdeset, a je krepak in žilav ter oblasten na svoji zemlji, na katero je prikovan z dušo in telesom. Kmetova ljubezen do grunta in hiše, do polj in njiv, do živine in vsega, kar si je z napornim delom ustvaril tekom dolgih let, prihaja v Kremenu do mogočnega izraza. Pravo nasprotje njegovo je Kremenov sin Janez, ki "ni kmet, marveč je ustvarjen hlapca". "Kakor kepa testa si", očita oče Janeza, ki je zadovoljen, da ima svoje delo in svoje jelo, pa da gre s kokošmi spat, ter je prepričan, da "več človek ne potrebuje". Zgodi se pa rekaj, kar spravi polentastega Janeza iz njegove otopelosti. Ledeni gruntar, žilav kmetič, ki ima svojo domačijo tik pod ledenikom, je postal vdovec ter je prišel h Kremenovim snubit Rezo, postavno deklo, pa je s sabo pripeljal tudi svoje tri sinčke. Janez se je v otroke zagledal, pa se je v njem vzbudilo mogočno hrepenenje: oče bi rad postal, da bi v otrokih naprej živel ter bi njegova kri ne izumrla.
"Otroci in ženske pa niso za hlapca" in Janez je Mapec na očetovem posestvu. Stari Kremen noče dati posestva iz rok. A neposredno po trenutku, ko je podal zgovoren dokaz svoje trdne žilavosti, ga za dene nesreča: konj ga brcne v prsa
$
tako hudo, da se začne Kremen pripravljati na poslednjo pot: na pot v krtovo deželo. A tudi tedaj, ko je sam prepričan, "da ne sodi več med ljudi", prihaja njegova ljubezen do zemlje do svojega popolnega izraza. Z eno nogo v grobu, še zmerom misli na plot in na kjuse, na njive in na travnike. Smrti se re boji, ker ga bo le še bolj združila z zemljo, na kateri je delal in živel in ki jo je zvesto ljubil ves čas svojega živ-
: Milka Bambiča "Kmetova smrt"
ljenja. "Mene ni treba tolažiti", razlaga Kremen potrtemu Janezu, "saj jaz ne bom umrl. Vse svoje žive dni sem tičal do kolen v zemlji, zdaj pojdem par pedi globlje; to je vse".
Ker se "stari vrag" odpravlja na drugi svet, se v Rezi vzbudi nada, da bo postala Kremenovka. Njej ni za Janeza, za grunt ji je; mogočno hrepenenje po koščeku lastne zemlje je v njej, Janez pa je Kremenov edini sin. Ker je bolj postavna in mlajša, se ji posreči izpodriniti Katro, Kremenovo deklo, ki je že celih deset let čakala na Janeza, in to vprav tedaj, ko je Katra prepričana, da je prišel dan, ko bo končno tudi ona oblekla praznično obleko.
Reza si hoče zagotoviti Kremenov grunt, pa se tako zgodi, da začne Janez že pripravljati zibelko... Kremen pa se je zaril v svo/kožuh in v svojo kamro, kamor si je, dal prinesti tudi krsto — "popotno obleko" za v krtovo deželo. Vsi čakajo, da ga pobere smrt.	•
Pomlad pride v deželo in narava se probuja k novemu življenju. S Kremenom se je zgodi čudež. Njegov krepki organizem je sledil zgledu narave: probudil se je k novemu življenju. Naspal se je zdravja pri svoji "mecesnovi stari" — pri krsti — in na Kremenovem spet za-gospodari "stari vrag" ..
Kaj pa Reza itf Janez in Katra?...
Z usodo te trojice naj si prijazni čitatelj nikar ne beli glave! Prihodnjo nedeljo bo imel priliko videti, kaj čaka Rezo, kako je z Janezom, kaj pravijo hlapci, kako žalostna usoda zadene ubogega hlap-četa, kako priden je Peterček itd.
V "Zemlji" nastopi šestnajst oseb in že to povzroča, da je na odru ves čas živahno. Dramatičnih momentov in napetih prizorov v igri ne manjka, vsa dejanja pa so tudi prepletena z zdravim humorjem. — Kakor smo že v začetku rekli, je "Zemlja", v pravem pomenu besede, na oder presajeno življenje.
Režija je poskibela, da bo uprizoritev kolikor se da dovršena in zato sme biti vsak, ki se prireditve udeleži, že sedaj prepričan, da bo na tej prvi prireditvi "Tabora" poskrbljeno ne samo za razvedrilo in zabavo, marveč tudi za pristen u-metniški užitek.
Naj še omenimo, da nastopijo v "Zemlji" tudi nekateri igralci, ki jih naše tukajšnje občinstvo še ni imelo prilike videti na odru, dočim so se v starih krajih, v Trstu in drugod Julijske krajine, marljivo u-dejstvovali v tamošnjih dramatič" nih krožkih.
Prireditev prične ob 4. uri popoldne in se bo vršila, kakor smo že javili, v dvorani "XX Setiembre", ul. Alsina 2832.
Vsem rojakinjam in rojakom kličemo: Nasvidenje v nedeljo, 19. t. m.!
STRAŠNE POSLEDICE SUŠE V ZDRUŽENIH DRŽA VAH
Strašna vročina, ki je v zadn'jih dveh mesecih, odkar traja, povzročila že preko tisoč človečkih žrtev, se še vedno nadaljuje; najnižja temperatura je bila te dni na zapa-du in je znašala 27 stopenj Celzija, najvišja pa v Kansasu, kjer je toplomer kazal 48 stopenj. Dolgotrajna suša je opustošila cele krajine; vse je požgano in rastlin so samo kakteje vzdržale. Z njimi pitajo živinorejci svojo najboljšo živino, ki trpi strahovite muke. Pravijo, da ie nekaj srce pretresujočega, kar se tam dogaja. Kaktejam odstranijo živinorejci trnje s tem, da jih ožga-jo; žalostno mukajoča živina stoji okoli njih is nestrpno čaka na nenavadno krmo. .
OSEM MILIJONOV BREZ POSELNIH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Predsednik severnoameriške delovne zveze Green je imel pretekle dni govor, v katerem je razpravljal o vprašanju brezposelnosti. Na-glasil je, da je to vprašanje še vedno nerešeno in pereče, ker je v Združenih državah še osem milijonov brezposelnih.
Beležke
Po dolgem pklevanju se je parlament končno vendarle lotil vprašanja revizije zakona o upokojitvi in penzijah civilnih javnih nameščencev, ki se je bil porodil bolj iz volilnih špekulacij nego iz skrbnih računov, ki so pri takšnih zadev ah edino merodajni. Senat je že odobril načrt za reformo omenjenega zakona: povišajo se prispevki, ki jih morajo plačevhti nameščenci v pokojninski sklad, in znižajo se pokojnine. To je e-dino možna rešitev iz stisk, v katere je bila zašla civilna pen-zijska blagajna.
Kako "sijajna" so bila načela, na katerih se je bila ta blagajna zgradila, nas poučijo naslednje štez'ilkes z mesečno pokojnino od ioo do 500 pesov je bilo vpokojenih 7594 oseb, ki so prejemele vkupno 1 milijon 860 tisoč pesov; en milijon 190 tisoč pesov pa je prejemalo vsak mesec 1643 oseb, s pokojnino od 500 do 3.200 mesečnih pesič-kov- Neki neimenovani "ciudadano", o katerem pa se ve, da je senator dr. Matienzo, ki je bil vplačal v pokojninsko blagajno vsega skupaj 45.052 pesov, je bil "potegnil" iz nje do 31. decembra 1930 nič manj ko 347-342 pesov — torej okroglih tristo tisoč pesov več!
Da bi s takšnimi operacijami blagajna ne imela zagotovljenega dolgega življenja, to je razumljivo pa je tudi, do ni vsak "ciudadano" zadovoljen ¿r refor mami, ki naj blagajni podaljšajo življenje, a njemu prikrajšajo pokojnino.
* •
Eden izmed zelo dobičkonosnih poslov v Argentiniji mora biti tihotapstvo, ako so izračunali, da je fiskus v zadnjih dveh letih izgubil preko 20 milijonov pesov, ker se ni zacarinilo blago, ki je nedovoljenim potoni prišlo v deželo. Yerba, tobak in alkohol so priljubljeni predmeti tihotapcev; prav posebne čudeže pa delajo z japonsko svilo. Škodo ne trpi samo državna blagajna, marveč imajo jo tudi oni trgovci, ki kupujejo rednim
potom dobavljeno blago
*
Gospodarski ievedenci so si mnoqo belili glave, kako bi u-blažili poljedelsko krizo, ki so jo povzročale nizke cene žita. Mnoae konference,niso nič pomagale; ena sama slaba letina pa je, kakor izaleda rešila ta problem v 'pravkratkem ¿asu. Cene žita rastejo v zadnjem času, da je veselje — če že ne za poljedelca, pa vsaj za veletrgov-ca, ki je žito pokupil po pet
ga sedaj prodaja po osem..
*
V listih smo čitali, da bo Švedska dala tiskati znamke s podobo filmske igralke Grete Garbo. Ta sklep se je gotovo porodil iz tehtnega radona; izmed vseh otrok, kar so jih kdai rodile švedske matere, je Greta Garbo gotovo najbolj popularna oseba na svetu. Če bodo ta zaled posnemali tudi drugje, dobimo iz Združenih držav najbrž znamke z Maxom fíaerorn, od tod pa bomo na pisemskih ovojih pošiljali v svet sliko kak-.
snega, imenitnega nogometaša—
# * # * # *
PRIPOROČAJTE
Novi list!
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.	.
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo Jugoslovanske Jezike ln sprejemamo od tO. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro — 1619


ARGENTINSKE VESTI
Vrednost pesa raste
Ker bo letošnja žetev v mnogih deželah zelo slaba, so začele cene vseh vrst žita močno rasti. V zvezi s tem se je tudi vrednost argentinskega denarja začela nekoliko boljšati. Položaj Argentinije kot izvoznice žita se je namreč močno izboljšal radi slabih letin drugod, posebno v Združenih državah, in je zato pričakovati, da bo letos eks-port pšenice, koruze in lanu prav močan	* <■

kV/\Vy
Argentinsko meso za italijansko vojsko
Kakor sporoča tukajšnje ministrstvo ¡ra poljedelstvo, je Italija sklenila kupiti v Argentiniji za svojo vojsko 10.000 ton mesa. Zadevni dogovor se je že sklenil.
Sveže meso in občinski' možje
Prejšnji teden je buenosaireški mestni svet sklenil prepovedati do-važanje svežega mesa v glavno mesto. Namen tega sklepa je bil dati posla moderno urejeni občinski klavnici, v katero je občina investirala že mnogo denarja. Sklep mestnih očetov je pa izzval velike proteste s strani prizadetih družb, ki imajo klavnice v Avellanedi in drugod okoli Buenos Airesa in tem lastnikom so se pridružili seveda tudi pri njih zaposleni delavci, ki sé boje, da bi jih "frigoroficos" vrgli na cesto, ako bi se delo zmanjšalo. Protestov je toliko, da bo najbrž intendant izrekel svoj "veto" glede naredbe občinskega sveta.
Izid volitev v San Juan
Radi znanih dogodkov, ki so izzvali intervencijo 3 strani osrednjih državnih oblastev in o katerih srno svoj čas poročali, je bilo mnogo zanimanja za izid volitev v pokrajini San Juan, dasi je bilo predvidevati, da bodo skoro gotovo odnesli večino glasov konservativci, povzročitelji zadnje revolucije. Glasov so dobili: nacionalni demokrati, to je konservativci 23.662, blokisti 14.774, radikali 9.431, "por-tisti" 3.517, socialisti pa nekaj več ko 2.000.
Prihod posebnega belgijskega odposlanstva
Danes se pripelje v Buenos Aires posebno belgijsko odposlanstvo, da sporoči argentinski vladi, da je kralj Albert I. umrl ter da je belgijski prestol zasedel Leopold III.
Občinski obračun
Buenosaireška občinska uprava je objavila obračun za leto 1933, kateri ne le da ni deficiten, marveč izkazuje prebitek od skoro pol bilijona pesov. Kaj takšnega se že celih osem let ni zgodilo, marveč je bila občina zmerom pasivna. Inten-danca naglasa v svojem poročilu, da se je ta prebitek doregel z veli-kimi štednjami na vseh koncih in krajih.
Za trgovino med Argentinijo in Združenimi državami
V sredo je prispela v Buenos Aires skupina severoamerlških trgovinskih izvedencev, ki so prišli sem z namenom, da se s tukajšnjimi oblastmi porazgovorijo glede nave-zanja tesnejših trgovinskih stikov med obema državama. Argentinski trgovski krogi polagajo velike upe v to delegacijo in nekateri se nadejajo, da bo Argentinija morda izvažala letos celo žito v Združene države, ker je tam suša uničila velik del pridelka.
Tiskovni zakon
Senatna komisija je že proučila osnutek zakona o tisku ki ga ,,e predložil senator Sánchez Sorondb, ter ga je tudi v glavnem odobrila. O novih predpisih glede časnikarstva bo senat razpravljal v prvih dneh septembra.
Reforma pokojninskega zakona za javne nameščence
Sen2t je odobril razne spremembe v pokojninskem zakonu za javne nameščence. Storil je to z namenom, da reši penzijsko blagajno pred sicer neizogibnim polomom. Prispevke, ki jih morajo plačevati nameščenci od svojih plač, je določil na 8 od sto za takšne, ki imajo po 30 letih službe in v 55. letu starosti pravico do upokojitve, na 10 od sto pa za nameščence, ki imajo pravico do pokojnine že po 25 letih službovanja. Znižale so se pokojnine in uvedle še razne druge podrobne spremembe. Ta reforma je le začasna; velja namreč samo za dve leti. Tekom tega časa bo morala vlada izdelati za penzijske blagajno končnoveljavni načrt, M bo v finančnem pogledu nudil popolno jamstvo za njeno uspešno poslovanje.
Kdo ve za naslov?
Rojak Mihael Gerjevič bi rad izvedel za naslov Karla Nikoliča, doma iz Krškega v Jugoslaviji, ki je svoj čas delal v Tuquegniexu na Francoskem, dokler ni prišel 1929. leta v Južno Ameriko. Kdor ve za njegov naslov, naj bi ga sporočil gori imenovanemu rojaku na: Za-mudio 2734, Buenos Aires.
Štorklja
Naša rojaka Viktorijo in Antona Milost je pred kratkim v tretje 0" biskala štorklja ter jima prinesla krepkega in zdravega dečka. Čestitamo!
# * # * # *
Slovenski starši!
Izvršite sveto dolžnost, ki jo imate do sebe, do svojih otrok in do svojega naroda! Združite se v Izseljenskem društvu "Tabor", ki je namenjeno za vse naše izseljence! S tem boste v najbolj izdatni meri pomaga li naši izseljenski šoli, obenem pa boste mogli tudi sami in neposredno nadzorovati vzgojno delo, ki se vrši v korist Vaših otrok! \
mu	mu
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak Je dobrodošel -
DRUŠTVENEVESTNIK
SLOVENSKA ŠOLA TUDI NA PATERNALU
Šolski odsek Izseljenskega društva "Tabor" poziva vse slovenske starše iz okraja La Paternal, naj čim prej prijavijo ,na spodaj navedeni naslov svoje otroke, ki so že šoloobvezni, a bi radi zahajali tudi v slovensko osnovno šolo na Pa-ternalu.
Ako starši pošljejo prijavo po pošti, naj ne pozabijo navesti bivališča, ker namerava šolski odsek "Tabora" najeti šolo tam, kjer bo najbolj blizu za večino otrok.
Prijave se sprejemajo vsak dan in ob vsaki uri v drštvenih prostorih, ul. Luís Viale 1746 (vogal Donato Alvarez).
Vodstvo šolskega odseka.
BIVŠIM ČLANOM SOKOLA "LA PATERNAL"
Vsi bivši člani Sokola "La Paternal" so naprošeni, da čim prej vrnejo izkaznice in znake, ki jih je treba odposlati na pristojno mesto. V to svrho,.kakor tudi za vsako informacijo v zvezi z navedenim društvom naj se prizadeti obračajo izključno le na člana, ki sta bila pooblaščena, da dajata pojasnila, in ki poslujeta vsako sredo in soboto zvečer od 21. do 23. ure v ul. Luís Viale 1746.
Pooblaščenca.
MNOGI POPOLNOMA NOVI OBRAZI
nastopilo v trodejanki "Zemlja", ki jo uprizori Izseljensko društvo "Tabor" na svoji prvi prireditvi, katera se bo vršila v nedeljo, 19. avgusta, v dvorani "XX Setembre", na ulici Alsina 2832. Ne samo to, marveč tudi od potrpežljivega režiserja skrbno izpiljene vloge bodo pomenile prijetno presenečenje za naše občinstvo. Prireditev prične ob 4. uri popoldne.
...........................Ik
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghuist 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Louis Barthou, 72 Iletni zunanji minister francoske republike*,' kateri — vkljub svoji starosti >— očituje veliko diplomatsko delavnost in mnoge
lepe uspehe
HINDENBURGA SO POKOPALI
Zemeljske ostanke maršala Hin-denburga, predsednika nemške republike, so položili k večnemu počitku v enega izmed osrnero stolpov orjaškega vojnega spomenika pri Tannenbergu^ ki so ga Nemci zgradili v spomin na zmago, s katero je Hindenburgova vojska zadržala ruski vpad. Pogrebnih svečanosti, ki so se izvršile na izredno slovesen način, se je udeležila ogromna množica ljudstva iz vseh krajev Nemčije. pa tudi izredno mnogo vojaštva. Hitler je imel govor, v katerem je poveličeval zasluge pokojnika med vojno in po vojni.
Posobna žalna svečanost se je izvršila tudi v parlamentu, ki je bil v to svrho sklican na posebno sejo.
Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Nemčiji plebiscit; Hitler je namreč odredil, da se mora nemški narod "popolnoma svobodno" izreči, ali pristaja na to, da se funkcije državnega kancelarja in državnega predsednika združijo v eni sami o-sebi, v "državnemvodji", in ali naj bo ta# oseba Hitler.
Radi terorja, ki vlada v Nemčiji, je že v naprej gotovo, kako bo ta "plebiscit" izpadel.
k«
Izseljensko društvo "Tabor"
vabi vse naše izseljenke in izseljence na svojo
PRVO PRIREDITEV
ki se bo vr sila v nedeljo, 19. avgusta t. 1., v dvorani "XX Setiembre", ul. Alsina štev. 2832.
SPORED:
1.	Smetana: Potpuri iz opere "Poljub", za orkester.
2.	Nagovor.
3.	Deklamacija.
4.	Železnik: "Jutro", mešan zbor.
5. Deklamacija: Učenka Slov. osnovne šole v Bs. As.
6.	Ipavec: "Milada", mešan zbor.
Odmor
7.	Schoenherr: "Zemlja", življenjska komedija v treh dejanjih.
Po sporedu prosta zabava in ples. Začetek ob 16 uri Vstopnina: $ 1.—; za člane društva "Tabor": $ 0.50.
KUGA V BOMBAYU
V užnih krajih Indije izbruhne vsako leto kuga, ki pobira ljudi. Letos pa se je ta bolezen v Bombayu in okolici razširila z nenavadno brzino. V nekaj dneh ji je podleglo kakšnih 800 oseb.
SILNA EKSPLOZIJA
Vročina je povzročila, da je v ka-menolomih družbe Hirošima, na Japonskenii predčasno eksplodiralo tristo dinamitnih nabojev. Eksplozija je razmesarila 36 delavcev ter jih sedem težke rar.ila.
lir * i* * & *
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
NAROČITE SE NA
"Novi list"
DIPLOMIRANA
Krojačnica
Leopold Ušaj
Calle GARMENDIA štev 4973
Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene.
Prvovrstno delo
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
¡MS

VESTI IZ DOMOVIN
JUGOSLOVANI V PALESTINI
V Sarajevo so se vrnili člani židovskega pevskega društva "Lire," ki so napravili turnejo po Palestini. Vodja turneje je izjavil, da ima društvo velike zasluge, ker je afirmiralo v Palestini našo narodno pesem.
Člani turneje so polni hvale o veliki delavnosti v Palestin'. Palestina je, kakor pravijo, ne samo dežela dela, "marveč tudi dobrega zaslužka. Spoznali so nekega beograjskega rojaka, absolventa trgovske akademije, ki dela kot zidar in zasluži po 80 pijastrov na dan, to je okrog 200 Din. Neki bolgarski diplomiran pravnik pa zas'uzi kot mizar dnevno po 70 pijastrov. Pevci pripovedujejo tudi o velesejmu v Tel-Avivu, kjer je bila prijavljena tudi jugoslovenska razstava. Razstavni predmeti pa niso bili pravočasno odposlani in je bil tako zamujen dober uspeh.
GROZNO POSTOPANJE ROPARJEV
V Veliki Plani pri Smetterevem se je dogodil roparski napad, pri katerem so roparji, da bi izsilili od napadencev priznanje, lrje hranijo denar, ravnali na tako grozen, tako nečloveški način, kakor se pač ne pomni v naši krimina'istiki.
Hiša posestnika Lazarja Petroviča v Veliki Plani leži precej na samem. To in pa dejstvo, da smatrajo starega Lazarja za precej i-movitega, je pač privabilo neznane roparje, ki so se pozno zvečer pojavili na vratih Lazarjeve hiše. V za-grajeno dvorišče so se splazili, ne da bi jih bil kdo ooazil ko so pa z orožjem v rokah vdrli 7 hišo, se ja zgodilo to tako iznenada in tako hitro, da nihče med domačimi ni u" tegnil niti pomisliti, da bi se jim postavil v bran. Pograbili so staro-ga Lazarja, ga zvezali in ga začeli pretepati, češ, naj jim pove, kje ima skrit denar Ker ni hotel povedati, so ga začeli pretepati še huje. V tistem je priskočil na pcmoč očetu Lazarjev sin krepak možak, toda roparji so pretepli tudi njega. Pretepanje je trajalo vse dotlej, dokler jim Lazar ni povedal, kje najdejo denar. Tako so pobrali 1,000 dinarjev in osem zlatnikov, s čimer pa niso bili zadovoljni, češ, da mora imeti Lazar več denarja v hiši. Da bi prisilili njega, njegovega sina, ali pa vsaj ženske, da bi povedale, kje je denar skrit, so pograbili štiriletnega Lazarjovega vnuč" ka in ga položili na žerjavico, ki je še tlela na ognjišču, ter jih prav nič ni ganil vrisk ubogega otroka, ki se je pekel na žerjavici. Ker 30 pa videli, da tudi to grozno div-jaštvo ne pomaga in so se tako prepričali, da res ni več denarja pri hiši, so se drug za drugim izmu-izali na dvorišče in izginili potem v noči. Poznal jih ni nihče, ker so bili zakrinkani.
Ženske so seveda naprej rešile otročiča strahovite muke, potem so išele ražvezale gospodarja in sina, <ki sta bila oba težko poškodovana. Potem so o napadu obvestili orož-, ništvo, ki je takoj začelo zasledovati roparje, ki pač niso daleč od Velike Plane, za kar je najboljši dokaz njihovo dobro poznavanje razmer v Petrovičevi hiši. Ali se pa bo varnostni oblasti posrečilo zaseči to nečloveško roparsko druhal,
je pa seveda drugo vprašanje. Ta kraj je pač tak, da ljudstvo živi v stalnem strahu za svoje življenje in imetje. Smederevsko sodišče se skoraj nikdar ne baivi z drugimi večjimi zločini, temveč vedno le z ropi in roparskimi umori. Šele ne-,davno je bila končana razprava proti taki roparski tolpi. In v tem okolišu se je dogodil tudi še danes nerazjasnjeni umor geómetra Ve-šoviča. Ker se ljudstvo v strahu pred maščevanjem ne upa izdajati zločincev ter jih celo še zamolčuje in skriva, je delo varnostnih oblasti seveda še težje.
DIVJI LOVEC UBIL LOVSKEGA ČUVAJA
V noči na 27. junij so našli v potoku Lomščici pri Tržiču hudo poškodovanega 37 letnega čuvaja Janeza Megliča, uslužbenega pri tr-ziškem lastniku predilnice Gassn-r rju. Bil je nezavesten, po vsem telesu je imel strašne rane, prizade '1 jane z nožem. Odnesli so ga domov, a je kmalu podlegl ranam, ne da bi še kaj zavedel.
Orožniki so takoj našli morilca v osebi Valentina Megliča ki ni z u" morjenim v nikakršnem sorodstvu.
Ta je dejanje takoj priznal. Izpovedal je: Janez Meglič se je vračal 23. junija zvečer iz Tržiča v Lom, kjer je bil doma. Spotoma se je ustavil v Krvinovi gostilni na Slapu. Tamkaj se mu je pridružil Valentin Meglič, znani divji lovec, kateri je zelo sovražil Janeza Megliča, ki ga je pogosto zasačil na lovu. Ko je Meglič odšel iz gostilne je odšel z njim tudi Valentin. Prepirala sta se, nenadoma pa je Valentin potegnil nož ter ga zasadil Janezu v bok pod srce. Janez je omahnil na tla, hotel se je dvigniti, toda Valentin je začel zabadati vanj nož ter mu zadal 23 ran, med njimi več smrtnih. Nato se je lotil žrtae še s kolom. Ko je videl, da se lovski čuvaj ne gane več, je zavlekel truplo v potok. Tam kaj so ga našli v zadnjih izdihlja-/jih.
Aretiranega Megliča so izročili sodišču.
SMRTNA NESREČA OTROKA.
Že diuga podobna nesreča se je pripetila v Levcu pri Celju. Otroci so se igrali okrog truge za pesek, pa se je truga nenadoma zvrnila ter pokopala pod sabo ¿letno dni-narjevo hčerko Pavlo Vtrbičevo. — Počila ji je lobanja ter je nekaj ur zatem v celjski bolnišnici umrla. Pred dvema mesecema je podob'na nesreča zahtevala življenje nekega fantiča.
VESTI S PRIMORSKEGA
Pismo iz Vipave
Prejeli smo vaše pismo. Veseli nas, da ste vsi zdravi, in da se imate še dobro pri današnjih razmerah. Tukaj pri nas se je veliko spremenilo, odkar ste šli v Ameriko. Vsak dan težje izhajamo. Italija nam želi popolno propast. Davki so vsak dan večji. Meseca junija nam je prinesel davčni sluga davek povišan za 50 o I o. Prej smo plačevali 300 lir, sedaj pa še nadal-'njih 150 lir, tako, da bomo morali letos plačati 450 lir. Pa ne mislite, da so povišali samo nam; ne, vsem tako po naših krajih. Vsak voz, ki sc ga rabi za domača rabo mora, imeti napisno tablo, ki stane 10 lir, drugi pa 25 do 100 lir. Višina davka je odvisna od teže voza. Terjajo nas stare davke, vinski in druge.
Kdor je bil član posolnice, katero so nam Italijani vzeli, mora plačati 150 lir v posojilnično , blagajno. Od vsakega prašiča, i ki se zakolje, je treba plačati 50
V Bruslju, glavnem mestu Religije, se je pred nedavnnim vršil velik katoliški kongres. Na prostranem trgu se je zbralo 50.000 dckiic, ki jih vidimo na sliki.	/
I mmmm z mirnim srcem se lahko zatečete I
lir daca. Od vina, preden gre iz kleti, se mora plačati 25 lir za vsak hI, po 50 cent. smo ga pa prodali!
Po vsem tem ni čuda, če se vidi vsak dan na občinski deski v Vipavi nabito, koliko je premoženj na dražbi. Po navadi, ga komu prodajo, potem dotični vzame isto posestvo nazaj v najem, in tako postane iz gospodarja kolon. Prehajamo popolnoma v razmere nižje Italije.
Tudi grajščaku Mayerju iz Lož, pred nekaj leti še dobro stoječemu, saj je bila cela vas Lože, in še druge, odvisna od njega, so skoro vse prodali. O-stal mu je samo grad in nekaj zemljišča okoli njega, nadalje 6 krav in nekaj telet ter dva konja. Prodali pa so mu na Nanosu "Lipe in Ravne", pod Ložami vse travnike in mlin.
Pri mlinu ob Slapenski cesti bodo zidali hiše za kolone, ki imajo dospeti iz Italije. Vsem zadolženim posestnikom, ki ne bodo mogli svojega dolga plačati, bodo prodali posestva ter na njih naselili itali janske .kolone.
Naznanjamo vam tudi, da je Dogorela v Ložah hiša Švage-ljeva, tistih, ki so imeli gostilno in trgovino. Pepetu Naberšgo-jevemu iz Lož bodo tudi, kakor pravijo, vse prodali. Tako vidite, kako se je vse spremenilo. Vse propada.
Mi še za silo izhajamo. Daj Bog, da bi šlo vsaj še tako naprej. Toda vedno se bojim, da se bo tudi nam obrnile na slabše. Bog s nami, v strahu čakamo, kaj nam bo usoda prinesla! Dobrega se nam ne obeta. Srečni vi, ki ste se rešili od tukaj!
H ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANÚVIC
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
iuiiiiiHiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii................ ........................................................................................................
DENAR ZA FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE
Mnogokrat čitamo ▼ italijanskih listih iz Julijske Krajine o ogromnih vsotah, ki presegajo sto tisoč lir, ki jih centralna posojilnica, po domače Mónt iz Gorice. "poklanja" goriški "Balili" in razn'm drugim fašističnim organizacijam, kjer jih razni dobro rejeni gospodje s črno srajco in prav tako vestjo, zelo hvaležno sprejemajo. To bi nas prav za prav nič ne brigalo, če bi ne bili ti — le denarji iztisnjeni iz naših ubogih kmetov. Lo predobro poznamo današnje razmere v katerih živijo slovenski kmetje v Italiji. Po zaslugi najrazličnejših pustolovcev, ki so pod zaščito fašističnih oblasti sleparili naše ljudstvo skozi dolgo vrsto let, je skoro vsak kmet zadolžen preko mere. Radi naglega padanja vrednonti posestev in pridelkov, se večkrat zgodi, da dolg presega celotno vrednost. V takem slučaju pride večkrat nedolžen kmet s celo družino re samo na cesto, ampak celo v ječo — radi goljufije. Obresti na svoje dolgove plačuje kmet po 10 in celo 25 od sto oderuškim bankam, ki potem se veda lahko poklanjajo velike vsote I! fašističnim organizacijam, ali bolje 1 j rečeno njih oblastnikom. Roka ro-I ko umiva. A med tem naše ljudstvo 1' propada in posestva prehajajo v
tuje roke.
- SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * I
23482353234823532348234853534853482353485348532323535353484823235323534823535348232348232323484823235323532348320201022323234848484800010223482348234848532353535348232323535353535353
535348534823482348234853485348232353234823482353235353532353535348482353235323534848234823482323485301020148232348482323485348484853534848232353532348232353532348235323484848234801
48232348532323534848532353234823484848482348234848535348484848484853484848485323534848484848485348530000010153480100000023234848484823484853232348485348234848484848
K uprizoritvi »Hlapca Jerneja"
Oblaki nad Krnom
V	juniju 1915 so italijanske alpin-ske čete zavzele Krn, ki so ga morale kasneje pa zapustiti. Vendar pa je bil to vojaški čin, ki ga je bilo treba po vojni svečano proslaviti. Dne 15. junija 1922 so odkrili tem alpincem na čast in na čast vsem tam padlim velik spomenik. Toda v noči med 19. in 20. junijem je bil ta spomenik porušen; v silni nevihti je vdarila vanj strela. Bilo je to v času, ko so fašistom najbolj rasli grebeni in ko so izvajali nad našim narodom najbolj krut teror. Treba je bilo storilca kaznovati in ker dru gače ni šlo so morali dejanje nekomu podtakniti. Ves divji bes so znesli nad našim nedolžnim slovenskim človekom, ki naj bi bil edini krivec, edini povzročitelj vsega.
Kakor hitro je prispela vest o dogodku na Krnu v Trst, se je razburilo vse mesto. Bivši "kombatenti" so imeli takoj shod. Že na tem shodu je njih vodja v svojem govoru povdaril, da je zagrešil zločin "un ingnoto Slavo".
Prvi bes so znesli nad uslužbenci pri železnici in so prisilili ravnatelja, da so morali zapustiti vsi slovenski uradniki urade.
Fašjo pa je zagrozil, da "si pridržuje izvajati represalije proti osebam in premoženju hujskačev, ki tu taborijo, kot večni sovražniki in pozabljajo, da so divjaško, brezimeno pleme premagancev".
Med tem pa so se razvijali dogodki v vaseh pod Krnom. V četrtek 22. junija so našli v kobariš-kem parku porušen Volaričev spomenik z lističem: "In reppresalia per il Monte Nero". Bilo je to še
v	času, ko ni nihče vede1, kaj se je zgodilo na Krnu. Iz Čedada so pridrveli fašisti in odbili Volaričeve-mu spomeniku glavo z vzkliki: "Nočemo te svinske glave!" Nato 30 sneli vse slovenske napise, jih znašli pod staro lipo, polili z bencinom in zažgali ter okrog grmade vlačili oprsje Volaričevega spomenika.
Ta večer je bil za Kobarid strašen. Fašisti so divljali po vasi, streljali, metali petarde in končno navalili na župnišče. Ko je hotelo nato okoli 150 fašistov poncvno navalili in vdreli v župnišče, so jim to zabranili kobariški orožniki. O teh nasiljih je še' dolgo govorilo izogle-nelo deblo stare lipe. Naval pa še ni bil končan.
Na vrsto je prišla Drežnica. Ljudje *> se tu že poskrili in zato niso nikogar dobili doma, zlasti onih ne, katere so iskali. Zgorelo pa je župnišče in senik nekega kmeta. Na povratku so še polili z bencinom cerkvena vrata v Kobaridu in jih zažgali.
V	soboto so pustošili v Starem selu, razpodili vernike od maše, razdejali župnišče, ukradli župniku 2.200 lir, iz cerkvene škrabice pa do 30 lir. Društvu "Svobodi" so tu uničili knjižnico, razbili harmonij in zanetili v društvenih prostorih ogenj, nato pa odšli. Ljudje se še več dni niso upali vrniti v domove.
V	Kobaridu je bilo tedaj vojaštvo, ki je vse to divjanje in uničevanje mirno gledalo. Aretirali so ob tej Priliki več pastirjev s krnske plani-ne. tako 12 letnega Perdika, 13 letnega Korena in 16 letnega Smrekama. Te otroke iz Drežnice so držali delj časa v zaporih.
Že ti dnevi so ostali v dušah na-sih ljudi nepozabni. Toda da bi bito sramota še večja so zahtevali od nJih še zadoščenja. Na mestu, kjer 3e stal prej Volaričev spomenik, je morala kobariška občina postaviti na svoje stroške visok drog in vsi 80 morali prisostvovati blagoslovit-
vi	italijanske zastave. Na krnu pa 80 morale vse okoliške cbčine, tudi na svoje stroške, popravili razruše-
ni spomenik. Spomenik je moral prevzeti v varstvo župan občine Li-bušnje. Vršila se je ob tej priliki posebna zadostilna slovesnost. Toda Krn je tudi tedaj, pokrit z oblaki pošiljal nad slavnost sneg, dež, točo in strele.
Strokovnjaki so raziskovali ta primer, ki je vzbudil zanimanje tudi v svetu. Ugotovili so, da je povzročila razrušenje spemenika strela. Krn sam je znan kot vrh, na katerem divjajo zelo pogosto nevihte in viharji, in ki je tudi zahteval radi tega že mnogo človeških žrtev. Tudi so fašisti sami spoznali, da ni nihče drugi povzročitelj kot stiela. Leto kasneje je bil spomenik ponovno poškodovan v nevihti, tako da so ga morali končno primerno zavarovati.
Svojega krivičnega postopanja nad Slovenci pa fašisti niso hoteli spoznati. Nad njimi leži to kot ena mnogih krivic, za katere bo zgodovina zahtevala računa.
(Agis v "Istri")
KAKO UNIČUJEJO MALE TRGOVCE
Italijanski oblasti v Julijski krajini izrabljajo vsako priliko, da škodujejo našim malim trgovcem, ki so še kolikortoliko samostojni. Za vsako najmanjšo stvar jim nalagajo hude kazni, da bi jih gospodarsko uničili.
Pred nedavnim se je dogodila v Šapjanih, da so prišli financarji vohunit k tamošnji trgovki Pepi Juri-ševič, po domače Lovričevi, ki ima gostilno in mesnico. Ko j?m je prinesla v četrtliterski steklenici vina, so si začeli steklenico ogledovati ter so izjavili, da ni pravilno žigosana s strani finance. Naložili so ji radi te stekleničice 350 lir globe ter jo še tožili na sodniji, da bo i-mela še večje stroške in bo morala morda še v zapor.
Z RAZNARODOVANJEM BODO NADALJEVALI
V septembru se bodo začele ot-varjati po Julijski krajini posebne šole, ki bodo baje gospodarskega značaja in za katere bo skrbel "Ente Faina". V Trst so že prispela učna sredstva. Kakor poročajo italijanski tržaški listi, bo vsaka šola imela svoj projekcijski aparat ter kabinete za fizične in kemične eksperimente. Za projekcijske aparate so prispeli diapozitivi, ki se nanašajo na geografijo Italije ter njenih kolonij in pa na rimsko in italijansko zgodovino. Šole bodo razpolagale z zemljevidi in drugimi učnimi pripomočki, učenci bodo dobili vse potrebščine brezplačno, za šolska poslopja pa se bodo brigale občine.
Letos bodo vpisovali samo deco, ki je dovršila peti razred ljudske šole. Po pisanju fašističnih listov, bo glavni učni predmet "izpopolnjevanje v italijanskem jeziku".
Tržaški "Piccolo" je priobčil članek, iz katerega se jasno vidi, da je namen šol ustanove "Faina" nadaljevati raznarodovanje slovenskih otrok, ki ga je bila začela že italijanska ljudska šola.
ITALIJANSKI FINANCARJI IN JUGOSLOVANSKI TOBAK
Na Reki se je ubil neki italijanski f i nanear, ki se je vozil z motornim kolesom. Padel je tako nesrečno, da je na licu mesta obležal mrtev. Komisija, ki je prišla, da ga pregleda, je našla pri r.jem jugoslovanske cigarete.Temu odkritju je komisija pripisala večjo važnost nego financarjevi smrti snmi. Posledica je bila, da so oblasti odredile strogo preiskavo pri vseh obmejnih financarjih ter poskrbele tudi za stalno nadzorstvo.
Naša pamet in naša društva
Ker sem v Argentiniji že več ko deset let, pritiče tudi meni nekoliko pravice, da napišem par besed o naših društvih. V teh letih sem imel priliko neštetokrat govoriti z raznimi člani naših slovenskih organizacij, vsaj v Buenos Airesu, pa sem imel tudi priliko ugotoviti, da so vsi ene in iste pameti: vsi so prepričani, da ni prav, da se društva ne razumejo med eebdj.
Vsi smo za ljubezen in slogo med nami, pa se vkljub temu dogaja čudež da imamo mržnjo in neslogo že ves čas, odkar se je ■začela množiti naša tukajšnja naselbina in se še do danes v naših organizacijah niso našli doslej še pametni možje, ki bi enkrat za vse-venim prepirom.
Vsa slovenska društva v Buenos Airesu so ustanovljena na isti podlagi: skrbeti hočejo za prosveto, za izobrazbo. Jasno pa je, da s prepiri ne širimo niti prosvete niti izobrazbe.
Mislim, da je prav malo takšnih ro jakov, ki niso že kdaj bili vpisani v eno ali d^ugo izmed naših društev; danes pa slišimo, da je v vsakem društvu le malo članov.
Ako srečaš našega človeka, pa ga vprašaš: "Ali si član katerega društva?" — dobiš v večini slučajev naslednji odgovor:
"Bil sem član, pa nisen. več!"
— Zakaj pa nisi več član?
"Saj ni drugega «a>jti v društvih, nego samo prepire!"
Ne samo ona ponižna domoča žival marveč tudi človek gre samo en krat na led. Šel je v društvo, da bi dobil tam dobre prijatelje, pa si je nakopal sovražnike.In zato noče ničesar več slišati o društvih.
Vsa naša društva imajo dobra pravila, ki pravijo, da je društvo kulturno in določajo, kako mora delovati, da bo tudi v resnici kulturno. In če so društva postala radi prepirov legla nekulture, je vsa krivica na strani voditeljev, ki niso znali skrbeti, da se pravila spoštujejo.
Rojaki! Naj nas vendar enkrdt pamet sreča!Vsi smo šli v Argetinijo s trebuhom za kruhom. Vsi si moramo s svojim delom služiti svoj kruh m v tem pogledu smo si vsi enaki, delavec in uradnik. Nihče izmed nas ni prinesel iz svojega rojstnega kraja milijonov; vsi smo prišli sem iskat dela in miru — zakaj bi se torej prepirali med sabo za prazen nič?
Cas bi menda že bil, da začnejo na-
PO 20 LETIH SE JE VRNIL
Nedavno se je vrnil i.z Rusije v Subotico bivši ujetnik Paja Bešlin, doma iz Ade. V ujetništvo je bil zašel takoj v začetku vojne. Pred 14 leti se je oženil z rusko učiteljico, s katero ima dvoje otrok. Svojo družinico je pripeljal s seboj. Svidenje na domačiji v Adi je bilo silno prisrčno, drug drugega pa so komaj spoznali.. Paja je HI odšel na fronto kot mladenič, zdaj pa ima že dvanajstletno hčerko. Pri zdravju je našel še starše in sestro.
IZ IDRIJSKEGA OKRAJA
Ni je več vasi na Primorskem, da ne bi imela kakšnega vaščana v ječi, v preiskovalnem zaporu, ali pa pod policijskim nadzorstvom. V Črnem vrhu se je potem, ko so odvedli župnika Kavčiča, že marsikaj zgodilo. Pred dnevi se je razširila vest, da je krojač Pivk, doma iz Lomov pri črnem vrhu, ki se je moral zadnje čase večkrat zagovarjati pred oblastvom zaradi raznih su-mničenj, postavljen pod policijsko nadzorstvo. Istočasno je dobil poli-I cijsko nadzorstvo tudi Janez Hlad-nik, oče gostilničarja v črnem vrhu.
ša društva delovati tako, kakor pamet zahteva, namreč: složno! Zahtevati moramo od svojih društvenih voditeljev, da morajo gojiti prijateljske in bratske stike z vsemi ostalimi našimi organizacijami. Mi, kar nas je članov, pa pokažimo tudi s svoje strani dobro voljo s tem, da začnemo o-biskovati vse slovenske prireditve, pa naj jih priredi eno ali drugo društvo! Odbor vsakega društva naj pošlje vabila na prireditve vsem ostalim bratskim' organizacijam, od časa do časa pa naj se društva domenijo za skupne prireditve! Ali je potrebno, da se na primer za Silvestr. večer razcepi mo 'na tri dvorane ali pa še na več krajev?! Ako bi to našo tradicionalno prireditev organizirala vsa društva skupno — kateri izmed naših rojakov bi se ne udeležil Silvestrovcga večera? Vsi bi prišli, ker bi vsak ve-
del, da bo tam našel vse svoje znance in prijatellje.
Nadalje: en krat na leto bi se mogel organizirati en skupen pik-nik. — Vse bi se ga udeležilo, staro in mlado.
Glejte, rojaki! Na prav enostaven način bi pozabili na vse ono, kar je bilo in kar nam nikakor ni v čast, pa tudi ne v veselje.
Ako te vrstice objavite, Vas prosim, g. urednik, da odstopite nekoliko prostora tudi društvom in posameznikom, ako bi se kateri oglasil z odgovorom na predloge, ki sem si jih dovolil postaviti.
Rojaki! Podajmo si v ljubezni roke drug drugemu in stari grehi naj se za vedno pokopljejo! Naše srce in naša pamet bosta tega vesela.
Pošiljam pozdrave vsem čitateljcm Novega lista!
Vipavec.
POZOR! ^g
KROJAČNICA NA PATERNALU
(nasproti postaje)
ŠAURIN in NANUT
KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti.
WARNES 2191	BUENOS AIRES
U. T. 59 (Paternal) 4271

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.


f/S

ZA POUK IN ZABAVO
f • | •	p I TELEVIZIJSKI
Jeziki v ev-!
ropi in drugod
Letno poročilo pariškega Muzeja za kolonije in prekomorske dežele vsebuje zanimive podatke o razširjenosti posameznih jezikov na zemlji. Naj jih nekaj navedemo!
Med vsemi jeziki govori največ ljudi kitajščino, namreč približno 400 milijonov. Za njo pride angleščina, ki jo govori 170 milijonov o-seb; na tretjem mestu je ruščina s 132 milijoni. Njej sledijo nemščina z 80, španščina s 65, japonščina s 63, bengalščina s 60 in francoščina s 46 milijoni.
Prebivalstvo Evrope * govori 120 jezikov. Glavni del tega števila tvorijo govorice indo-evropske jezikovne skupine. Romanske govorice tvorijo 25 odstotkov tega števila, slo-vanské 23 in nemške tudi 23. Razen omenjenih treh največjih družin se govorijo v Evropi še naslednji samostojni jeziki istega indoevrop-skega izvora: grški 7 mil., litavski 2 milj.t armenski 1.5 milj., albanski 1.5 milj., litavskemu soroden latiški 1.4 milj., keltski ostanki nekdanje jezikovne skupine v Walesu in na Bretonskem po 1 milijon.
Poleg indoevropskih jezikov srečamo v Evropi vzhodne: turško-ta-tarske in ogrsko-finske (med slednje spadajo madjarščina. finščina, estonščina, baškirščina v volških stepah in dr.) Semitske jezike na evropskem področju zastopajo A-rabci na otoku Malti in povsod razkroljeni Židje (v kolikor rabijo pod vplivom cionstičnih gesel staro hebrejščino). Jezik Basjtov v Pirenejskem gorovju je popolnoma o-samljen. V zadnjem -času ga primerjajo jezikoslovci s kavkaškimi narečji, ker iščejo v najvišjem go-vorju ostanke evropskega prapre-bivalstva.
Številke razširjenosti posamaznih jezikov v Evropi kažejo drugačno razmerje kakor na širnem svetovnem področju. Najbolj razširjen evropski jezik je ruščina s 120 milj. ljudi. Potem sledijo nemščina z SO milj., angleščina 47 milj., italijanščina 40 milj. in francoščina 39 milj.
****************************
3!	*
i
*
* *
i *
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trolles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1T2I
i *
*
*
i ž
****************************
KINEMATOGRAF
Iz Londona so sporočili vest, ki po svojem pomenu ne zaostaja za vestjo o otvoritvi prvega nemega ali pozneje zvočneiga kinematografa na svetu. V dvorani v Blackpalu, ki ima prostora za 3000 ljudi, otvorijo te dni televizijsko gledališče, ki bo predvajalo na normalnem projekcijskem platnu zanimive dogodke na Angleškem in Irskem. Tehnična sanja, ki sta jo pred desetletji sanjala Jules Verne in Bellamy, je postala s tem resnica.
Jules Verne pripoveduje v nekem svojem romanu, kako zasledujejo ljudje v podmornici na platnu istočasno dogodke, ki so se dogajali na površju, Bellamy je opisoval kako bodo ljudje v letu 2000 v udobnem fotelju ali v spalnici na podoben način prisostvovali n. pr. boksarskemu matchu, ki se bo vršil morda nekje 500 km daleč. Bellamy je imel prav in se je malo zmoti!: ta velika reč se ni izpolnila šele leta 2000, temveč sedem desetletij prej.
Bila pa je dolga pot od prvih poskusov s telegrafskim ppenosom slik do tega pomembnega mejnika v zgodovini filma in gledališča. Razvoj te ideje je tesno zvezan z odkritjem skrivnostne sposobnosti prvine selena in pozneje tako zvane fotoelektrične stanice, da sta v večji ali manjši meri prevodnika za električni tok, čim več ali čim manj svetlobe pade na njiju. Ttnak svetlobni žarek "otipava" sliko, ki naj se brzojavno ali brezžično prenese v daljavo. Temne točke na sliki zadržijo več svetlobe nego svetle, tipajoči žarek, ki se od slike odbija na fotoelektrično stanico, pa povzroči tu v skladu s svetlobno stopnjo posameznih slikovnih točk moč" nejši ali šibkejši tok. Te različne električne impulze sprejema brzojavno ali bre^ično na oddaljenem mestu poseben sprejemni aparat, ki jih na obratni način spreminja spet | v svetlobne impulze ter ustvarja i tem sliko. To vse je ¡slišati zelo preprosto, a koliko podrobnih odkritij in izumov je bilo treta, da se je polagoma razvilo brzojavno oddajanje negibnih in sedaj tudi že brez žično oddajanje živih slik! Francoz Bellin, Nemca Nipkow in Caro-lus ter Anglež Baird imajo glavno zaslugo za dovršitev te razvojne poti (Baird je poleg tega izumil tudi noktovizor, aparat, s katerim je mogoče fotografirati v temi). Na Angleškem in v Ameriki so 'zgradili prve uporabne televizijske aparate, a sedaj se je na Angleškem uresničila tudi praktična televizija v podobi prvega televizijskega kinematografa.
SINTETIČNI SLADKOR
Prof. Bayly z vseučilišča v Liver-poolu je napravil odkritje, ki bo i-melo še ogromen pomen za človeško industrijo in poljedelstvo.
šest let je proučeval kemična dogajanja, pri katerih si rastline iz vode in zraka izdelujejo sladkor in škrob. Po dolgem opazovanju je zgradil pripravo, s katero lahko posnema ta dognanja. Uporabljal je vodo, ogljikov dvokis in nekatere druge snovi ter jih izpostavil v aparatu soncu ali umetni svetlobi. Že po kratkem času mu je uspelo pridobiti majhne količine sladkorja. — Ko se je tako prepričal, da je na pravi poti, je začel s pripravami, da bi svoj poskus izvedel na veliko. Sladkor iz pese ali trsta sicer ni drag, toda ta izum daje možnost, da se še dosti bolj poceni. Bayly se istočasno bavi tudi s poskusi za sintetično pridobivanje drugih živil.
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACION
Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko 'za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju:
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACION
CORRIENTES 562	CORRIENTES 562
' BUENOS AIRES
ZA KRATEK ČAS
Oporoka
Mož na smrtni postelji ženi: "Posteljo dobi najstarejša hčerka."
Žena: "Ne, posteljo dobi najmlajša."
Mož: "Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu."
"Žena: "Ne uro dobi najstarejši."
Mož: "Knjige zapuščam srednjemu."
Žena: "Ne, knjige si otroci raz-dele."
Mož: "Tristo vragov kdo pa umira, jaz, ali ti?"
Med vožnjo
"Sprevodnik, gospod sprevodnik, nekdo je padel z avtobusa."
"Že dobro, že dobro, saj je že plačal voznino."
Na svetovni razstavi v Chicagu ise kažeta tudi največji in najmanjši
človek na svetu
Potrpežljivost
A: "Za svoje blagostanje se moram zahvaliti samo svoji izredni potrpežljivosti."
B: "Saj si vendar podtloval svoje imetje po stricu."
A: "Da, toda čakati sem moral 30 let; da je stric umrl."
Snubec
Čujte, vi! Vas bom že naučil dvoriti moji hčeri!
Prav hvaležen bi vam bil; nimam namreč nikakega uspeha.
Primerna služba
"Mama, berem, da za gledališče iščejo statiste. Kaj pa je to statist?"
"To so možje, ki okrog stoje in ne smejo nič govoriti."	•
"Ali bi ne bila to dobra služba za našega očeta?"
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
/ARMIENTO 1017
ORDIMIRAodIO t>pl2 i IV:20 SATI


ŽENSKI KOTIČEK
r/SS

ŽENSKA NE-ČIMERNOST
Pariški medicinski glasnik 'Guerir' prinaša razpravo o ženski nečimerr.o-sti. Po podatkih gospodarskega urada Zveze narodov so najbolj lahkomiselne in zapravljive ženske na svetu — ženske Zed. držav. Na drugem mestu so Francozinje. Potem sledijo Italijanke, Angležinje, Španke, Japonke itd. Na z a dni j eni mestu so, kot vzgled čednosti in štedljivosti, Nemke iti Nizozemke. Ti podatki se nanašajo na povprečno celoletno porabo lepotil pri ženah posameznih narodnosti. Pariš in Chicago prednjačita na tem področju med vsemi ostalimi velemesti.
Številke ugotavljajo, da je najmanj prizadeta lepotilna industrija po svetovni krizi. Poraba pudra, rdečila in sličnih predmetov stalno narašča, Jo-čim pada poraba važnih življenjskih potrebščin. Ženske počejo biti lepše, kakor jih je ustvarila narava. Tn vendar pomenijo lepotila stalno nevarnost za njihovo zdravje. Samo najdražji rižev puder vsebuje riževo moko. Navadno se izdeluje iz škroba, fosfatov umetno gnoljilo), bele ilovice (kaolin), loja in sličnih snovi, ki zamašijo in pokvarijo polt. Marsikatere vrste pudra vsebujejo celo ogleno svinčeno sol (belilo), ki pri stalni rabi povzroči zastrupljenje. Pisane barve za veka in trepalnice vsebujejo milo, ki je škodlljivo za oči. Povzročijo srbečico, solze in naposled kronično vnetje veznic ali vek. Zdaj moderno britje in puljenje obrvi tudi odvzame očem naraven prag, s katerim so zavarovane pred jedkim potom. Razdražena koža trpi in se pokriva z zoprnimi mozolji, ki postanejo na stara leta lelo roženi. Med temi razvadami pomeni najnevarnejšo atropin, kapljice, ki razširijo zenice. Na ta način pridobljen "globok in skrivnosten" pogled povzroči nevarne bolezni oči. A kaj bi govorili! Sladke besede imajo veliko moč. Ženske ne morejo kljubovati brezvestni reklami mednarodnih "zavodov za varstvo lepote." Neka pariška tvrdka je izdala oglas, ki priporoča posebna sredstva, za vsako staiost-no bodo s sledečim besedilom: no starostno dobo v pesniškem jeziku.
! 20 let. Jutro življenja! Polt mladega dekleta je nežna kakor vrtnica.
(Toda tudi cvetke rabijo mazila)...30 let. Sijajoč solnčni dan. Žena v tej starosti je neodoljiva itd.—40 let. Poldan življenja. V tej starosti je žena na višku svoje očarljivosti. Njihče ne more kljubovati povelju njenih oči...50 tel. Somrak življenja. Prava lepota je v tej dobi najbolj zmagovalna. (Mazila so vedno bolj številna in bolj draga!) 60 let. Večer. A zahajajoče solnce je najlepše. Nikoli poprej ni le-¡pota toliko mogočna. (Seznani mazil za to starost zavizema že dve strani oglasa).
Čudno je bilo to, da a 70 letni cvetlici ni bilo nič omenjeno. Najbrž je le pekla duhovitega reklamnega pesnika vest in mu ustavila pero.
ga na belo podlago in potegnemo preko njega z vročim Iskalnikom. Ako ostane podlaga čista, je blago po barvi trpežno.
Migljali za hišne gospodinje
Pristnost blaga. Preden gospodinja kupi ali vsaj preden uporablja blago, se mora prepričati, ali je pristno. Kdor skrbno prej preišče ali se blago pri pranju ne usko-či, ali ne pušča barve in ali ne oble-di, si prihrani marsikako neljubo presenečenje. — Pristnost barve trelba preizkusiti pred pianjetn. To se zgodi najlažje na sledeči način: košček dotičnega blaga zavijemo v belo platneno krpico, povežemo in pomočimo ta klopič opetovano v toplo vodo. Po drugem ali tretjem poizkusu ktopčiČ še nekoliko namilimo in ga iznova potop'mo v vodo. Ako estañe klopčič čist, brez barvastih madežev, je barva" pristna. Lahko pa tudi samo pomakamo košček blaga, ki ga hočemc preizkusiti, v gorko vodo in drgnemo ž njim po beli krpi. — Ali blago ne obledi preizkusimo na ta način, da odrežemo dva enaka koščka istega blaga. Enega pokrijemo, drugega pa izpostavimo solncu. Po preteku vsaj ene ure primerjajmo oba koščka. — Da spoznamo, koliko se blago pri pranju vskoči, zopet odrežemo dva popolnoma enaka koščka; enega operemo, oz. ga pomakamo v toplo vodo; oprani in posušeni košček položimo na novega natančno drug na drugega in primerjajmo. — Pri občutljivem blagu je dobro, da ga tudi preizkusimo, kako reagira na človeški pot. Zato položimo krpico blaga v skledico z jesihovo kislo glino, ki ima približno isti u-činek kakor znoj. — Ker nekatero blago tudi pri likanju izpremeni barvo, ga preizkusimo tudi v tem pogledu. Zato položimo košček bla-
ZA NASE KUHARICE
VANILIJEVI KIFEJCI Z MASTJO.
21 dek moke, 12 dek dobre svin-ske masti, 7 dek sladkorja, 1 jajce in 7 dek olupljenih zmletih mandljev zgneti na deski v testo. Obli kuj kifelčke, ki jih speci svetloru-meno in jih povaljaj še gorke v va-nilijevem sladkorju.
Buenosaireška kronika
Prometne nesreče
V	zadnjem času beleži 'kronika izvanredno mnogo nesreč, ki jih povzroča veliki promet tega velemesta. Tudi ta teden je več ljudi prišlo pod kolesa.
V	nedeljo; okrog 8.45 zvečer, je tramvaj družbe Federico Lacroze povozil 20 letno Otelijo Martinez, stanujočo v ul. 14 de Julio 126, ko je hotela črez tračnice na ulici, kjer je stanovala. Voz jo je zgrabil in jo vrgel pod kolesa. Na mesto nesreče so morali priti ognjegasci, da so voz dvignili ter izvlekli truplo nesrečne mladenke, ki je na tako žalosten način zgubila življenje. Naključje je naneslo, da je tudi naš kronist videl ta pretresljivi prizor.
Naslednjega dne je umrl v bolnišnici Fernandéz Francisco Muso, ki ga je bil povozil tramvaj Anglo-Argentine na ulici Rivera, pred hišo 1204. Neki drugi voz iste družbe je istega dne do smrti povozil na ulici Victoria 3336 7 letnega dečka, ki ga niso mogli identificirati.
Pod vlak južne železnice pa je prišel prejšnji petek 45 letni Viljem Geham, angleški državljan, stanujoč v Temperleyu, ko je hotel prekoračiti železniško progo.
Vratar zabodel najemnika
V hiši štev. 2487 na ul. Canning se je izvršil torek krvav dogodek. Najemnik Ferropanello, star 47 let se je bil pri gospodarju pritožil radi obnašanja hišnega vra tarja Luisa Otella, starega 31 let. Ker je gospodar radi najemnikove pritožbe oštel svojega nameščenca, se je ta razhudil, da je šel k Ferro-panellu ter se z njim začel prepirati. Ostalo pa ni samo pri besedah,
Nadebudne plesalke v Bois de Boulogne pri Parizu
DARUJEM
povečano slike v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. NaS
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
jugoslovanski fotografski zavod "sava"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
Francoska filmska igralka Claudette Colbert
marveč je nasilni vratar potegnil tudi nož, ki ga je imel pri sebi, ter je z rjim planil na najemnika. Zadal mu je tri tako globoke rane, da je Ferropanello črez eno uro umrl v bolnišnici Fernandez kamor s>o ga brz prepeljali. Po izvršenem zločinu se je Otello zaprl v svojo sobo: policija je morala vdreti vrata, da je prišla do njega.
Dvoje samomorov
V	svoji sobi, v ulici Marcos Paz, si je v torek vzel življenje 22 letni Eleazar Echeverría. Kroglo si je pognal v glavo. Kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt, ni znano.
V	ulici Santa Fe 760 je služila kot kuharica 18 letna Nelly Castro. V sredo zjutraj je eden domačih o-pazil, da prihaja iz kuhinje smrad po plinu. Misleč, da je kuharica po zabila zapreti plin, je odprl kuhinjska vrata, a je tedaj uzv! kuharico, ki je ležala mrtva na tleh. Samomor je izvršila menda radi nesrečne ljubezni.
Z lestve je padel
V fotografskem ateljeju v ul. Cam pichuelo 553 je padel v torek z lestve 35 letni Enrique Pinas tako nesrečno, da je črez nekaj časa umrl, v bolnišnici Durand.
Smrtna padca
Prejšnji teden 3e je bil vrnil E. Prosefio, star 58 let, precej kasno in precej napit domov, v ul. Montenegro 380. Vino, ki ga je imel preveč v glavi, je povzročilo, da se je spotaknil in padel pred hišo tako, da je zadobil težke poškodbe, katerim j«; naslednjega dne podlegel.
Angel Giacoponi, stat 72 let, je stopal v ponedeljek po ul. Cowien-tes, ko ga je na višini ulice Carlos Pellegrini popadla nenadna slabost. Zvrnil se je na tlak in se močno pobil. Črez dva dni je umfl v bolnišnici Rawson. Ves čas po nesrečnem padcu ni prišsl več k zavesti.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
GORICA
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Oelo in postrežba
prvostna. •
Priporoča se
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. 59-3102	Buenos Aire»
dock sud
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Praeri ln Ba. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, S kvadre od Pla«a Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
ROJAKI!!
pri 2ivcu
v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se
pLeše
Le^ i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC paternal Osorio 5085
Todo el mundo debe conocer al
sastre del sotano
donde un peso vale dos Trajes, sobretodos y perramus desde $ 45. Hechuras desde $ 27
TUCUMAN 449
Descuento del 5 o|o presentando este aviso.
xx>o<x>ooo<x>o<xxxxx> 1
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
SREČANJE Z LEVOM
Dr. Lutz Heck, znani zoolog in ravnatelj berlinskega živalskega vrta, pripoveduje napete stvari o svojih doživljajih pri lovu na zveri v Afriki.
Dokler se nisem srečal s temi zvermi, pravi dr. Lutz Heck, sem podcenjeval njih nevarnost. V resnici pa so zelo nevarni trenutki, če trčiš v goščavi na nosoroga ali bivola in n? moreš uporabiti orožja, ali če se napadena žival bliskovito postavi v bran in si zamudil u!o-mek sekunde^ da bi jo zadel smrtno. Najmočnejši vtis o nevarnosti takšnih živali pa sem dobil, ko sem se nekoč ponoči srečal z levi.
Podnevi so levi v splošnem nedolžni. Večina se jih niti ponoči ne loti človeka. So pa med njimi tudi pravi ljudožeri, ki so na nekakšen način dognali, da je človek, zlasti koliko kratkih taktov, da si prežene-ponoči, brez obrambe in da ga je lahko upleniti. V enem samem o-okrožju, ki sem ga obiskal, so ti levi v nekoliko tednih raztrgali 43 domačinov.
Često sem ležal na svoji slamnja-či v polsnu in sem zaslišal iz daljave nepozabni temni in globoki grom. Tedaj so se zbudili tudi zaspanci ob ognjih in so se primaknili tako blizu k visokim plamenom, da so 3i žgali skoraj podplate. Z napetostjo so prisluškovali v noč, v stepo, je krožila smrt, ali pa so zapeji nejo strah.
Nekoč so prišli levi v sredino taborišča. Vzklik je planil v noč, smrt ni krik naše udomačene antilope gnu. Lev je preteče rohnel ob njenem telesu. Pograbil sem puško< ki je ležala vedno nabita poleg mene in skočil proti naši živalski staji. Črnci z gorečimi vejami v rokah so mi sledili. Videl sem, kako je tem-nočrn grivasti lev z velikanskim skokom izginil v temo. Sedel sem zavit v dejo in s puško v roki pod trnast grm. Ni trajalo dolgo, ko sem zaslišal v temi pokanje lomečih se kosti. Moja žepna svetiljka je zagorela in v svoje začudenje sem o-pazil, kako sta sedaj dva leva sko-
čila od gnuja in izginila. Čakal sem dalje. Rjovenje v stepi je bilo že davno prenahalo, tem bolj pa so vpili črnci in vihteli svoje goreče veje v strahu pred zverinami.
Tedaj sem zaslišal v svoji bližini hipoma neznano šelestenje, plazenje in renčanje. Spet je zablisnila žepna svetiljka. V njenem svitu sem zagledal samo nekoliko metrov pred seboj velikega, temnega leva, ki je gledal nepremično v mojo luč. Ta čudoviti pogled me je tako prevzel, da sprva sploh nisem mislil na to, da bi streljal. Kraljevska žival — nikoli nisem njene lepote občutil bolj razločno nego v tem trenutku. A ni mi ostalo drugega, moral sem streljati, kajti ona ali jaz sva morala stopiti v delo, da si rešiva življenje. Tako sem se zganil jaz in z rjovenjem, ki je šlo skozi mozeg> se je lev zrušil v ognju.
S tem nisem napravil nobene luknje v afriški živalski paradiž, kajti premnogi drugi levi so v mnogih naslednjih nočeh obkrožali naše taborišče.
MALI OGLASI
POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers).
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah
Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!.
Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere.
giaaaaasjMiaaaMasiaifflaBiaajaiaasajaa
albert beli
priporoča cenj. rojake trgovino črevljev, šol trebščin in tobakarno. liko izbero copat in r bolj ugodne cene.
Dto. Alvarez 2288, esq.
vrednost denarja
100	dinarjev	8.65	Proti Evropi odplovejo
			V avgustu:
100	lir	32.25	14. Augustus
100	šilingov	65.50	16. Flandria
			17. Gral. Artigas
100	mark	144.90	19. Cabo San Agustín
1	funt št.	18.70	22. Alcantara
			23. Highland Patriot
100	fr. frankov	24.50	24. Sierra Salvada in
100	čsl. kron	14.70	25. Cabo Palos
			28. Conté Grande
100	dolarjev	367.10	29. Avila Star
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
SASTRERIA "DANTE" Corte Moderno Rivadavia 3556	Buenos Aires
U. T. 62, Mitre 4280
POSESTVO v Gornji Lokvici pri Metliki, v Sloveniji, je na prodaj. Kdor bi se zanimal, naj piše na naše upravništvo. Prosimo znamko za odgovor.
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
V avgustu:
11. Flandria, High. Patriot in Cabo San Augustin 14. Sierra Salvada 16. Alcantara 18. Formose 21. Monte Sarmiento
23.	Pssa. Maria
24.	Cte, Grande, High. Monarch ¡n Avila Star
27.	Alsina
28.	Gral. San Martin
Vi se morate zdraviti!
Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno----
"CLINICA CANALE", LAVALLE 410,
zdravi z najbolj ^modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice.
SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova aH zastarela, po sistemu prof Zanderja. REVMATlZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne boleznk Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. ,
KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika.
ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok,.šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—Ugodni popusti za daljše zdravljenje.
■ Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih
od 9. do 12, GOVORIMO SLOVENSKO
"CLINICA CANALE"
LAVALLE 410	BUENOS AIRES
MULJAVSKI:
Višnjegorski janičar
Zgodovinska povest.
(Nadaljevanje)
Helena ga ne sliši. Kakor srna ods-kaklja po hodniku in dol po stopnicah. Ko je dospela na dvorišče, je bila no-silnica z janičarjem že tam. Hlapci so jo postavili na tla in mahoma je bilo vse grajsko osobje zbrano okoli ranjenega age. Toda ko služabniki zapazijo gospo Višnjegorskor se naglo razkro-pe, le par hlapcev ostane pri nosilni-ci. Helena se naglo približa in radovedno pogleda v lepi bledi obraz mladega age. Zdajci se Helena zdrzne, njene oči strastno vzplamtijo. Neko čudno čuvstvo ji prešine telo. Srce ji je začelo utripati s močjo in močno je zardela. Njene oči se ne morejo odtrgati od obraza nezavestnega janičarja. Zdajci se ji izvije vzdih iz ust. Čutila je mlada žena, da bo postal lepi Turek usodepolen za njo.
Tedaj se je približal nosilnici mladi Višnjegorski, velik, lep in junaški. Ponosno je pozdravil svojo mačeho. Gospa Helena se je obrnila k njemu ter rekla hlastno: "Gospod, ta Turek ne sme priti v ječo. Zelo je ranjen. Zato naj dobi sobo in postelj kakor se spodobi. Prepovem vam grdo ravnati s tem ubogim mladeničem!"
Friderik skomigne z rameni in odvrne mrzlo: „V ječo ta Osman ne pri-
de, dokler ne okreva, a v posebno u-dobnost in luksus tudi ne."
"'Bomo videli!" zakliče Helena strastno. "Prosim, dovolite mi, da vzamem ranjenega Turka v svojo oskrbo. Dovolite, da mu obvežem rane, da ga lečim in skrbim zanj, dokler ne okreva!"
Vitez Zigismund namrši obrvi in reče nejevoljno: "To vendar ni delo za vas, gospa. Žena viteza Višnjegor-skega naj bi stregla in lečila rane ujetemu Turčinu? To bi vendar bilo v sramoto vam in meni."
"Storite mi uslugo, gospod moj. Prepustite tega Turka mojim rokam!" je prosila lepa žena ter tako prisrčno pogledala viteza Zigismunda, da se ji starec ni mogel več ustavljati.
"Naj bo torej", je rekel slednjič. "Vzemite janičarja v svoje varstvo ter skrbite, da kmalu okreva. Dečko se zdaj ne bo mogel pritoževati."
"Mladenič se mi smili, zato sem se toliko zavzela zanj. A še neki drug namen imam," odvrne gospa Helena in hrabro laže dalje: "Sklenila sem namreč da moram iz tega Turčina napraviti dobrega kristjana", i Stari vitez se nasmeje in vzklikne: "Tožko se vam to posreči, gospa, kajti mohamedanci so vražje trdoglavi. Proj bi železo izpremenil v sir, kakor Turčina odvrnil od korana. Poskusite! — Želim vam, da bi imeli mnogo uspeha. Toda varujte se, da vi ne postanete Turkinja, kajti naš aga je lep dečko." ! Gospa Helena se je naredila, kakor da ni slišala zadnjih besed. Obrnila se je proti hlapcem in velela glasno: — "Odnesite Turka v mojo spalnico ter
ga položite na mojo postelj!"
Friderik se je glasno zasmejal, krepko pljunil in odšel. Vitez Zigismund je zardel od jeze in kriknil: "Gospa, fkaj mislite? Turku vendar ne boste prepustili svoje spalnice."
Helena ga je prezirljivo pogledala in skomignila z rameni. Stari Višnjegorski je zaklel in odšel. Odpravil se je v svojo sobo, 6i velel prinesti vina ter jel piti, a srce se mu je krčilo v kruti bolesti. "Sramota, grozna sramota! Celo prokletemu Turku je do-ivolila vstop v svojo spalnico, kamor on sam, njen mož, ni smel1 nikdar stopiti."
1 Tisti dan gospe Helene ni bilo več videti. Hlapci so si šepetali, da umiva in obvezuje janičarjeve rane. Nobene dekle ni poklicala* vse je opravila sama. Smeha in zabavljanja ni bilo ne konca ne kraja. Večerjala sta mladi in stari Višnjegorski sama. Helene ni bilo, čeprav jo je šla služabnica klicat. Molče sta jedla oče in sin, Šele proti koncu je izpregovoril Friderik s porogljivim naglasom: "Čudim se, kako da je postala tvoja gospa soproga nenadoma tako usmiljena in blaga, da se celo za pasljeglavca tako briga. Prepustila mu je svojo postelj, mu lastnoročno slekla obleko in ga spravila pod odejo, mu sama izmila rane ter jih obvezala. Ko si ležal ti ranjen, je ni bilo niti blizu. Morda se je zaljubila v lepega ago ter jo bo potem, ko mu zakrpa ranjeno kožo, popihala z nljim tla dol globoko v Turčijo, kjer bo postala njegova žena in mu rodila par lepih sinov, ki bodo, ko dorastajo, gotovo prišli obiskat mene in tebe."
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige:
Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........1.60
Jug: Izseljenec,.......1-50
Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1-50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, po-
"Molči!" je zarjul stari Višnjegorski in tako silno udaril s pestjo po mizi, da so poskočili vrči in krožniki. "Rečem pa," je nadaljeval s hripavim glasom, "ako bi se Helena zaljubila v tega Turka in zbežala z njim, grem takoj za rijo, četudi v zadnji kotiček A-zije ter jo zakolijem na tistem mestu, kjer jo najdem. Tako Krista in krvi njegove!"
III. poglavje, i V spalnici gospe Helene.
| Danilo se je. V spalnici gospe Viš-njegorske je bil prižgan velik svečnik.
1 Na mehki postelji z baldahinom je ležal mladi, lepi aga, še vedno v nezavesti. Rane njegove so bile skrbno iz-mite in obvezane. Ob postelji sedi v naslanjaču gospa Helena, si s polno, do rame golo roko podpira svojo krasno glavo ter nepremično zre v obraz mladega Turka. Kako krasen je ta mladič še zdaj, ko je bled in brez zavesti, kako lop mora biti šele, kadar nima zaprtih oči, ko hodi in se smeje. Bog ve, kakšne so njegove oči; Gotovo take, katerih pogled seže ženski v dno srca. Hrepeneče je čakala, kdaj bo odprl oči. Kdo ve, ali se bo mogla sporazumeti z njim. Govorila je hrvatsko in tudi nekoliko madžarsko, morda je bo Turek razumel. ! V njej se je izvršil čpden preobrat. Hipoma je začutila, da ljubi tega jani-čarskega vodjo z vsem ognjem svojega mladega srca, a starega svojega soproga da sovraži in zaničuje. I Položila je roko na svoje grudi, na divje utripajoče srce ter šepnila: "Ti-
vest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero,
vez...........4.—
Sič: Narodne noše.....2.—
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. . 2.—
Zoreč: Pomenki:......1.20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- •
venik........1.50
Marija kraljica src, molitve-
nik..........2.—
OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40.
ho, tiho srce, umiri se! Nihče ne sme zvedeti za tvrtjo tajnost!"
Tedaj je aka rahlo zastokal in mahnil z roko. Vstala je ter se sklonila čezenj. Popravila mu je odejo iti mu obrisala potni obraz. Hipoma jo je zgrabila neka sila. Sklonila se je čisto k njegovi glavi ter ga strastno poljubila na ustnice.
"Ljubim te, čeprav si pogan!" je šepnila. "Drag si mi postal takoj, ko sem te videla. S teboj zbežim na Turško in ostanem v tvojem haremu. Lepa sem, gotovo me boš ljubil."
Sedla je nazaj v naslanjač ter se zagledala nekam v kot. Mahoma je začela govoriti sanjavo: "Že neštetokrat seni slišala govoriti, da ljubezen vzplamti v stotinki sekunde — da ljubezen, ki hipoma zagori, nikdar več ne ugasne. A tega nisem verjela do včeraj, ko sem uzrla obraz tega mladca."
Zunaj se čujejo koraki. Vstopila je služabnica noseča zajtrk. Ker je bila lačna, se gospa Helena ni branila jodi. Naglo jo povžila jed in služabnica je odnesla posodo. Kmalu nato je prišel mladi Višnjegorski. Promotril je ago in zopet odšel, ne da bi spregovoril 6 svojo mačeho. Ko so so vrata zaprla za njim, se je gospa Helena oddahnila. 1 Minilo je ve£ časa. Zunanj je nastal žo velik dan. Helena se je dvignila ter ugasnila sveče na lestencu 1 Ko se je vrnila k postelji,je opazila,da se mladi aga zaveda. Začel urnoje sopsti in bledi obraz mu je jel polagoma rdeti. Zdajci se je zganil in odprl oči, začel je gledati okoli sebe. dokler se niso njegove plave oči srečalo s črnimi očmi Helene.	(Dalje)
"Spremiti vas hočem!" odvrne vitez Zigismund.
IZDAJA: Konsorcij "Novega li.U"
1 UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.