Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
Lisi rfovensilib delavce* v Ameriki-
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 103. — ŠTEV. 103.	NLW YORK, WEDNESDAY, MAY 3, 1922. — SREDA, 3. MAJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
OBRAVNAVA V WEST VIRGINIJI
PRIŠLO JE DO PRVIH VEČJIH SPOPADOV MED ZAGOVORNIKI OBTOŽENIH TER DRŽAVNIM PRAVDNISTVOM. ZA-COVORNIK JE BAJE ZAP RET IL Z BOJEM. PREDSEDNIK HAKDING SE JE POSVETOV AL S KONGRESNIKI O PRE-MOGARSKI STAVKI. „
Chailes Town, W\ Va.. 1. maja IM prv«><ra r< snejra spopada med /i.irovorniknm in (lr/a\nim pravilnik« m v obravnavi proti pre-iiM.-jii j« m rax1; vcleizdaj«' j«* prišlo dan«*s, ko je Harold Houston. n.-K-c-lnik zbora zagovornikov, vr-j*« | biseilo 'laž" v l:e«» državnega pravnika tekom živahnega besedilna dvoboja plode pripustitve pričevanja. tikajoeoca delavnosti šerifa Dull fhafina in njegovih pomo/nih «»rifov v neunij-skilt premojrarskih poljih J»^an okraja.
lit st iht j«* padla, ko je državni pravdnik. Beleher, namignil, da j«- linijskemu zagovorniku znano il> jhtvo. «la s. je William Petry, jW.pr«-<ls«'dnik okraja 17 1'nited M in«' Workt is. s« stal v unijskem •i1';; v n«m stanu v Charleston!! pr« d nekako dvenii leti s šerifom < hefinom v namenu. <lu <ra ustreli.
V dvorani je zavladal velik r.< mir in If hitremu nastopu k odviha Woodsa se je posreeilo lia-praviti konec sovražnostim, ki ko i/> lim b*, ko je TIelly Smith, eden izmed j> »možnih šerifov Cha-fina nastopil kot priča proti Willi;,mu Blizzardii. prvemu iz sku-p;in* nnij.-kh uradnikov, katere
dol/.i veleizdaje.
Houston se j«* opravičil pred «-odiš"em za prizor, katerega je pnvgroeil. a napetost, ni izginila tekoin zusliiiaviinja številnih na-d.-.ijnih pri*.
F.dina ti a daljna spnzaeija dneva je bilo pričevanje John Brink-in,ina, nek epa potujočega pluma-ča. da je Rev. Wilburn, baptistov-vki duhovnik iz Blair. vod 1 ljudi, ki s" ubili pomožnega šerifa Go-rer. in dva nadaljna pomožna še-r fa na Blair Mountain. Brink-man j»- pričal, da je bil priča umora »'iiefra izmed pr»možnih šerifov, ko je slednji prosil za svoje življenje.
Wintordale, 1. mini. — šerif Keller iz Cambria okraja je riant s ukazal skupini mož na pohodu na zunanjem robu tepra kraja naj razpršijo ter cd Idejo domov. Ko se ljudje niso hoteli pokoriti njetrovim poveljem, je dr-žr.vna policija razpršila ljudsko množico. Več ljudi je bilo ranjenih in dva sta bila aretirana.
Približno ob istem času je bila ncn.jša skupina ljudi, prihajajoča i/ neke drujre smeri. razpršena od državne po lie i je. a pri tem ni bil nikdo poškodovan.
R<>vi Wintondale premogarske družbe so obratovali na neunijski poiilairi iza izbruha premoprarske stavke, čeprav se nahaja v bližini vič neunijskih rovov. Glasilo se j., včeraj, da nameravajo priti m»i>ki premoga rji jutri semkaj ter pozvati neunijske premojrarje m.j ra pusti jo rove ter se jim pridružijo.
Washington. D. C.. 1. maja, — Preds4»dnik Harding' se je danes posvetoval z načelnikom delavskega komiteju, Nolanom ter kon-pit snikom Blandom glede položa-
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. arfrila odpluti ▼ Trst, je preklican. "jO. maja pa bo odplul v Trsi pArnik
"Preeident Wil«o1l,,.
Iti. razred do Trata $102.50: It razred $160.00 in f5 00 voj nesra davka.
V«a pojasnila daje tvrdka Frank gilnnr fltotc Bank, i l£2 Oorttand* 81» Wtm Tort, *. T
i«- v prcniOfrarski stavki. Administracija ne namerava za enkrat vprizoriti nikake definitivne akcije. v kolikor j«* Iti'o mogoče Izvedeti. vendar pa s.- sestavlja piogram. s pomočjo katerega se namrniva »iose?t uravnavo stavke.
Air. Bland je vloži! v zbornici predlo«r za imenovanje posebne agencije, ki naj bi preiskala polo-/.;.j v preniogai-ski indust rnji in ki bi imela pnlnomo", da prej)reči meddržavne posl«atve premoga v slu«*ajri. da bi delodajalci nc In teli «I t i informacij gl«»d«» razmerja med plačami in produkeij-skimi stroški ali katerekoli druge informacije. katere bi liot*-! imeti dotični urad. O tej predlogi bo
jutri razpravljal delavski konvoj.
Voditelji v poslanski zbornici trdijo, da je važno dobiti vsa dejstva, tikajoča se premogarske industrije, da bo mogoče prit' do nepristranskih sklepov glede plač in delavnih pogojev. Kot se glasi | nima zvezna trgovinska komisija ; polnomoči. da bi mogla zahtevat/ | predložiti v vseh potrebnih po-: dalkov.
A d minis* rac i jsk i voditelji pra-vijo. da je njih želja popolnom: reorganizirat/ premogarsko industrijo, ako b^ se enkrat uravnalo sedanjo stavko.
WLSONU SE JE ORBNILO NA BOLJŠE.
Washington, Vi. O., 1. maja. — Mrs. Wood row Wilson je danes z največjim ogorčenjem zavrnila govorice, da je "njen mož z eno nogo v grobu".	*
Časnikarski m poročevalcem ie rekla : — Res še ni popolnoma zdrav, toda veliko boljši j«* kot je bil lansk o leto ob tem času.
HČI POSLANIKA ZBOLELA.
Berlin, NVmčija. 2. maja. — A la n son R. Houghton, ameriški poslanik v Nemčiji, se je danes vrnil v Berlin iz Genove, ker se 1" hčerki zdrav, stanje izboljšalo odkar se je podvrgla operaciji.
4MERIKANCI NAJ IZGINEJO S HAITI.
New York, 2. maja. — Senator Do rah je imel v ponedeljek zvečer v New Vorku nagovor, v katerem je zahteval, naj se takoj odpokliee ameriško čete z otokov Haiti ;n Santo Domingo.
POZOR POTNIKI!
ŽENSKA JE MORILA ZA ZAVAROVALNINO
N:*ka ženska je osumljena, da je i i-rrršila pet umorov v namenu, da dobi zavarovalnino.
POINCARE POJDE NAJBRŽ V GENOVO
ZA CPROŠČENJE POLITIČNIH ZLGCINCEV.
lvakor jx>vsod, ^o začeli tudi v Združi nib državah <1> izbruhu vojne zapirat i kar na «b belo razne jtolitične osumljene^*. Po končani vojiu >o druge države izpustile ljudi na prosto, dočim so Združene uržave za njimi zaostale ter nočejo tega storiti. Po eeli 1'niji ><• jt* začela vel ka agitaeija. kat ere namen je izsilili od Združ"nih držav oj>roščenje. Po X«*w Vorku-" pii:u!'r;ili pn-d kratkim štiri in petletni otro©:. nos-č razne zna "-i lne napise N*a sliki \idite malo (ieklieo. ki ju-iča sv 'tu. da ni š< nikdar videla svoj^g i hm ta.
IRSKA PRIČAKUJE USPEHA POGAJANJ
Pet irskih voditeljev se je dogo-vcrilo z načelniki rednih čet, da se ne bodo vmešavili v volitve.
Izletniški parnik "BELVEDERE "
(Cosulich Line)
odpluje 12 New Yorka v Trst
dne 14. junija
naše potnike bo spremljal naš za 5topnik Bkoa i* New Yorka do Ljubljane oziroma Zagreba,
ter bo vse potrebno poskrbljeno: da bodo potovali kolikor mogoče udobno, da bodo sami zase, ter da bodo imeli posebno hrano, ako bo le mogoče, ter posebni vlak iz Trsta, ako se jih bo priglasilo za dostno število.
Za natančnejša pojasnila pišite na
PRANK SAKSER STATE BANS
82 Cortlandt Street, New York ^—■■
Dublin, Trska, 2. maja. — .luž-na Irska je danes čakala na prve uspehe definitivnega gibanja, da -e združi nasprotujoče si vojaško fakcije. Tozadevno gibanje se je pričelo včeraj tukaj na konferenci, ki je prišla povsem nepričakovano.
Deset armadnili častnikov, med Katerimi jih je pripadalo pet upornim četam in pet redni irski republikanski armadi, je podpisalo dogovor, da bodo vzdržali enotnost armade v namenu, da se bodo mogle vršiti volitve, ki bodo dale deželi vlado, ki bo uživala splošno zaupanje naroda. Obenem pa se je tudi priznalo dejstvo, da ie večina irskega naroda pripravljena sprejeti mirovno pogodbo.
.Med onimi, ki so podpisali za rrdno armado, je bil tudi Mihael Collins, načelnik proste irske države iu obrambni minister Mul-ealn. Glasilo se je. da je bila pe-čoriea dosedanjih upornikov proti mirovni pogodbi.
Rorv O'Connor, načelnik uporne irske armade, je izjavil, da so bilr-oni. ki so podpirali ta dogovor, manjši častniki, a z druge si lani se je glasilo, da zavzema eden njih čin generala. O' Connor ni zjavil, če je zadovoljen z dokumentom ali ne, vendar pa je rekel. da bo pojasnil svoje stališče v posebnem ugotovilu. ko se bo seznanil s posameznostmi.
Pričakovati je. nadaljnih konferenc danes v naporih, da se tira vna Status armade ter dosež? edinost, kateri pripisujejo tukaj veliko važnost.
VEDNO LEPŠE.
Nw York, 2. maja. — Proliibi-eijske oblasti nameravajo zapreti vsa velika plesišča na Broadwayu v Nev,- Vorku," ker se baje tam očito in nesramno krši prohibicij-sko postavo ter prodaja pijačo vseke vriste povsem odkrito.
j Cleveland, O.. 2. maja. — Na j P -vel je okraj, pravdnik a Stan-j tona bo coroner Hammond naj-j lu/. še danes ekshumiral truplo ne-, I?« ra :noža. zakopanega tukaj ter j preiskal v namenu, da najde s Vdove s-trnpa. O se bo našlo 1 - up. je pričakovati, da se bo ka-j ženski zasledovalo neko žensko I r-!<li eele serije umorov, storjenih v namenu,, <1ji se jK>l;isti zavarovalnim- v znesku -ti 1.000.
I'ost morlem pre skava je bila odrejena po zaslišanju dotične /i »iske, ki s - nahaja, v ječi na temelju obdolžitev, ki nimajo no-b< nega st ika z umori.
Coroner Hammond je rekel, da bo trajala preiskava " najbrž več dni.
C/ ženski, ki je osumljena, je znjino. d;i je bila petkrat poročena in da je pred kratkim vzela ovčjega šestega moža. Trije njeni možje, je izjavil^Mr. Stanton, so umrli vspričo zagonetnih okoliščin. Poleg- tega pa sta tudi umrla njena dva otroka iz prvega i kona na posledicah bolezni, katero se je ob onem času označilo kot slučajno zastrupi jen je.
Ženska je bila ločena od svojih prvih dveh mož. Njen tretj: Tivož- je timrr v" Pittsburgh« leta 1!*17, njen četrti v istem mestu leta 1919 in tam sta umrla tudi o-ba otroka.
Xjen tretji mož. — je reke' Stanton — je bil zavarovan za tisoč dolarjev in njen četrti za pet tisoč dolarjev.
Njen peti mož je bi prejšnji vojak. Poročila se je z njim v Pitts-burghu sedem mesecev po smrti svojega četrtega moža ter prišla semkaj. Umrl je menadno prekl približno enim letom ter pustil vladno zavarovalnino v znesku pet tisoč dolarjev. Napori, da se poveča to zavarovalnino na deset tisoč dolarjev, so se izjalovili.
Ženska trdi. da je bilo smrt moža v tem slučaju pripisovati dejstvu, da je bil izpostavljen plinom v Franciji in da ni bil poklican nol ?en zdrav^;k, ko je zbolel, — pravi Stanton.
Pravdnika Stantona so opozorili na sumljive okoliščine uradniki Rdečega križa, ki so skrbeli za dva nadaljna otroka te ženske iz njenega drugega zakona medtem, ko je bila ona v ječi.
j
BALFOUR JE BIL ODLIKOVAN
London, Anglija, 1. maja. — Angleški kralj je podelil diplomatu Balfour ju častni naslov. Za-naprej se bo imenoval Earl of Balfour.
DIJAKI IN DELAVCI SO SE SPOPRIJELI.
Berlin, Nemčija, 2. maja. — Tekom izgredov ob prilki prazno vanja prvega maja. ki so se zavr šili v Lipskem med socijalisti in njih nasprotniki, je bilo soglasno z najnovejšimi poročili iz tega mesta več ljudi ranjenih.
Socijalisti so vprizorili demonstracije pred lipskim. vseučiliščem. ko jih je napadla neka skupina dijakov. Dijaki so odstranili republikansko zastavo ter razobesili vseučirtško. Delavci so prijeli to zastavo, jo vrgli na cesto ter pomandrali.
Medtem ko je vprizorila policija poskus, da prime povzročitelje neredov, je bilo oddanih več strelov.
BARTHOU JE ODPOTOVAL V PARIZ, DA SE POSVETUJE S 3VOJIM ŠEFOM. — KONEČNA AKCIJA GLEDE RUSKIH GOSPODARSKIH PREDLOGOV BO NAJBRŽE VPRIZORJENA ŠE DANES. — POINCARE NAJBRŽE NE BO HOTEL RAZPRAVLJATI GLEDE VOJNE ODŠKODNINE.
ZVITI KITAJO' SL„
ZNAJO POMAGATI
____
i	~	X
f
Kako so napravili premeteni Kitajci strojne puške iz starih petrolej skih posod.
j ' -
Glavni stan Vu-Pcj-Fuja, 2.
maja. — V temn h in skrivnostnih načinih in zvijačah, katere je j zelo težko pogrutati, je poganski Kitajec velik. — pravi kakor znano Bret Tla rte in to se je zopet pokazalo pri strategiji, katero se uporablja v sedanjih bojih med ! nasprotujočimi si kitajskimi silami.
Pno vojne jetnike, tisoč mož
y	.
generala Cang-Tso-Lina so ujele čete generala Vu-Pej-Fua s pomočjo zvijače, ki je stopila na me-modernih lwijnih sredstev. Ta oddelek Cangove armade so zapazili na prvi dan bojev.
Na dotični točki ni bilo na razpolago nikakih strojnih pušk, s katerimi bi se uvedlo napad, a to ni delalo strategom generala Vo-ja nikakih preglavic. Preskrbeli so si večje število praznih petro-lejskih kan. ki so vsebovale po pet 'galon petroleja ter nosile znamko neke zane ameriške tvrd-fce. Iz teh kau so nato izpustili na stotine raket, kojih pokanje je bilo na las slično močnemu streljanju s strojnimi puškami. Ta ropov je popolnoma zadostoval ,|i-naškim vojakom Cangove armade • in udali so se brez vsakega na-dtil.mega prelivanja dragocene . krvi.
» . ■ 1
ČIČERIN IN KOMUNISTI IZ CHILE.
Santiago, Chile, 2. maja. — I Delavska federacija je sprejela kabelsko sporočilo od Jurija Ci-čerina. sovjetskega ministra za i zunanje zadeve, v katerem čestita komunistom v Chile ter izjavlja, da deluje Rusija za blagobit de-
-	laveev po celem svetu.
i Prvi maj jie potekel tukaj po-i vsem mirno in pet tisoč ljudi je i vprizorilo pohod z rdečimi zasta-
-	vami. Delo v mestu je skoro po ) eivalo, a na deželi ni bilo opaziti
praznovanja.
Genova, Itabja, 2. marca. — Francoski ministrski predsednik Poineare bo mogoče prišel v (io-'iovo na naključne sej" ekonomske konference. Po vrat ek francoskega predsednika Milleranda z njegovega afriškega potovanja bo omogočil ministrskemu predsedniku,-da zapusti glavno mesto in vprašanje. če se bo pridružil ostalim tukajšnjim ministrskim predsednikom bo eden izmed predmetov, o katerih bo razpravljal z Bar-thou-jem, načelnikom tukajšnje francoske delegacije, ki je odpotoval danes zjutraj v Pariz, da se posvetuje z ministrskim predsednikom ter ostalimi, člani kabineta.
Kraneoski vojni minister se bo najbrž vrnil s. mkaj v nedeljo ali ponedeljek zjutraj. Predno je odpotoval, Jise je posvetoval z Llovd G-eorge-om.
Pogovor angleškim ministrskim predsednikom ?c je za vršil v vili Albertis, eno tiro pred potovanjem Ba?thou-ja. Glasi se, da je bila atmosfera sestanka zelo kordijalna.
Llovod Geofge je baje na tem sesjanku zopet dal izraza svoji želji. da se eimprteje sestanejo v kakem mestu ob Sredozemskem morju sile. ki so podpisale Ver-saillsko mirovno pogodbo.
Sklep Barthou-ja. da še ne vrne semkaj pred nedeljo, ali ponedeljkom je v zvezi s stanjem ruskega pobi eni a. kajti ni pričakovati. da bi prišel pred ponedeljkom ruski odgovor na zadnji zavezniški memorandum.
Najbolj važno vprašanje, o katerem bosta razpravljala Bar-tlicu in Poineare je baje ono stališče Francije napram ne-a*_rresij-skemu dogovoru, z a katerega se zavzema angleški ministrski predsednik. Različni delegati so sestavili številne osnutke takega dogovora in te osnutke se je vrglo skupaj "v en lonec ter jih skuhalo", — kot se je izrazil neki angleški delegat.
Ce bo Poineare privolil v sestanek sil, ki si podpisale Versaill-sko mirovno pogodbo, da razprav-
ljajo o nemški reparaciji Še pred 3. majem, je nadaljni predmet posvetovanj, ki se bodo vršila v Parizu. Francozi c.» prepričani, da Poineare najbrž ne bo hotel razpravljati v t;, novi glede vojne odškodnine.
Pokoinitej za ruske zadeve se bo sestal danes popoldne, d;i sklepa glede konečnega odobrenja memoranduma.
OD RUSIJE JE ODVISNO, ČF, JO BODO ZDRUŽENE DRŽAVE PRIZNALE.
Washington, 1). ('., 1. maja. — Daii'-s je rekel ameriški državni tajnik llugh.es: Od Rusije same je odvisno, če jo bodo jZdruženo države priznale ali ne. Ustanovi naj sposobno vlado, s katero se ho mog< če pogovoriti. 1'ela zadeva je v kontroli onih. ki vodijo za-devc liusije.
PRISEGEL. DA SE NE MO VO ZIL NIKDAR Z VLAKOM.
Lexington, Ky.. 2. maja. Pred številnimi leti. ko so bile železnice v južnem^ Kentuekv-jii še v razvojnem stadiju, si je prisegel" James J. Johnson iz Allen Springs Simpson okraj, ki j;> star sedaj eno in devetdeset let, da se ne bo nikdar vozil z vlakom.
To svojo obljubo je tudi držal. Pietekli teden je hotel odpotovati k nekemu svojemu unuku v Frankfurtu. Čeprav znaša razda-j Ija več kot sto milj, se je stari go-spod podal na potovanje, a ne z železnico, temveč z avtomobilom. ! da ostane zvest svoji prisegi.
ANGLEŽI NE MOREJO PLAČATI VOJNIH DOLGOV.
1 London, Anglija, '2. maja. — Angleški zakladnica r je imel go-■ vor glede finančnega položaja dežele ter izjavil, da ne more Anglija v tem letu plačati nikakih dol-i gov. Edinol.* obresti znašajo -llbG Uiiljonov dolarjev.
Denaraa izplačila v jugoslovanskih kronah, lirab in avstrijskih kronah
m potom sata bank« bnioje}« po alxld Mri, ued'41?« bi ki trt fienj m bOe mJL-^e cen« aleM«:
Jugoslavija:
Rax#ošUJs trn mmOn^t poM« ta Liplatuj« "Rr. pMtol iekmri mT h "Jmdnndu bairita" w L^iMJmL
300 kron____$ 1.30	1,000 kron-____$ 4.00
400 kron____$ 1.70	10,000 kron____$39.00
500 kron____9 2.10
tllainm uredbe ministrstva it pu&to ln bnojar ¥ Jugoslaviji j« sedal nofoic tam uluuoml ntake potem po&te edinole t dinarjih; sa vsake itiri krene be izplačan en dinar; razmerje med dinarjem In krene mtane terej aeixpremuOene.
Italija in xuedeno ozemlje:
»aipefltlje na snAsJe pedtte h bplainje "4adran*a banka" v
50 lir .. .. $ 350	500 lir .. .. $28.00
100 lir .. .. $ 6.00	1000 lir .. .. $56.00
300 lir .. .. $17.10	' v
Nemška Avrtrija:
■■■peinjs aa sadtaje pette h> kpii^ "Adrtmtteebe Bank na Pnnajn.
Radi velikanskih raellk v tečaja lsplatajeme sedaj r Avstriji «rs« ameriLanske dolarje. Naia pristojbina za vsake possaienio nakazilo de ti«.— znaša M eeniov; od	da $5«.— pe $L—; In m veija aa-
kazila pe t eenta ed dolarja.
Ped istimi pegoji izstavljamo tudi dolar-čeke in pošljemo ame-riike dolarje v Jugoslavijo in v Italije.
Vrednoel Araarja sedaj nI s^hm, menja se vettrai neprfttake-vano; Iz tega razloga nam nI mogoie podati natančne eene vnaprej. ID računamo pe eeni Istega Am kot nam poslani denar dsepe v roke.
Kot iiiisslul taetopnfkl "Jadranske Banke" in njenih podrai-ele Imamo sajserfene bvanredoo ngnfce pogoje, U bode veHks ko-iMI zn ene, ki ee ie aH se bode peohiievali aafte banke.
Denar nam Je peelntt najbolj po Demestfts Meney Order. aH pa pe Nev Ink Bank Draft	C
nil! »Aim STATS MAUK, tl Corttandt Wl* Hew York
f ■mllsemmei
•TLA!-' NARODA. 3. MAJA 1922
"GLAS NARODA"
_CLOVEN I AN DAILY)_
Own«« and Publish«« by SloTcnio Publishing Company
(A Corporation)
FRANK «AK»CII. Pwldwl_LOUIS BENEPIK. Trmurw
Pltct of Buitncn of th* Corporation and Addreaaca of Abova OffletW M CoctUndt (tract, Borough of Manhattan, Naw York City, N. Y,
_"Gin Narodi" Uhaja waKI dan Izvzemtl nedelj In praznikov._
Za ealo lato valja list za Ameriko Za New York za celo leto	17.OC
In Canado .....................06.00	za pol leta	03.5«
Za pol lata ........................ 93.00 Za Inozemstvo za celo leta	97.00
Za C«trt lata	........ 91.50 1	za pol .ata ......... 93.50
OLAS NARODA
(Vola« of th« People)	,
faatJa« Zva.y Day Except Sunday« and BoHda?* Subscription Yearly *6.eo
Advertisements on Agreement.
Doplal brer podplaa in oeebnoetl ae ne prlobCuJeJo. Denar naj ee blagovoli po-BUJatl po lfon«y Order. Pri »premembl kraja naročnikov prosimo, da nam tudl prejinjo blratlMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
OLAS NARODA ■I Cortland! Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2870_
storiti, bodisi pri nas ali pa drugod, še manj pa v sedanjih razmerah, kar bi nam skoraj ne bilo potrebno posebej poudarjati.
Nadalje, kakar je razvidno ir. njihovih dopisov, imajo še tu in tam po par'hlapov', ki še nadalje robi jo, česar pa pri nas ti i in tudi ne bo f Odložili smo orodje vsi. ko jo prišla vrsta Tia nas in primemo zan.i zopet tedaj, ko pride <"as z h to! Tako mislimo je vsako eiv-kar.je proti nam radi te«ra brez potrebe ter bi bilo najboljše, da bi so za sedaj opustilo. Kn pa mine sedanja kriza, pa bomo seveda zopet na razpolago.
K sklepu pozdravljamo vse stavkujoee premoga rje, v nad i. da bo skoraj napočil čas. ko spet primemo za r.a naše pike in lopate!
Stavkar.
Forest City, Pa.
Kakor razvidno iz slovenskih časopisov, poročajo naši slovenski delavci iz raznih našel Vn o šlrajku in njega razvoju, le'Iz na-s- naselbine se malo sliši.
Tudi tukaj so dne 1. aprila za pustili delo ter zastavkali. Ali tukaj se nič ne pozna, da je štrajk, ker skebov tukaj ni. tako da je naša naselbina lako mirna kot kaka gorska vasica v stari domovini. kjer ie nepoznan kn pit;;! i-
ztm in njegove dobrote. Nekateri možje delajo okoli svojih domov, drugi pa hodijo nabirat #regrat, katerega je sedaj že toliko, tla si lahko zobe nasmetimo ž njim. — Poročam naj tudi. tla sta si v cerkvi sv. Jožefa obljubila zakonsko zvestobo Mi*. Frank Telban in gospodična Marv Slapničar. Mlademu paril prav dolge medene tedne in obilo sreče!
Pozdravljam vse naročnike lista "Glas Naroda", pa tudi Petra Zgago, ki norce brije!
Naročnica.
New Florence, Pa.
Prosim, da priobčite dopis i r. naše male pečlarske naselbine. Z dtloin se ne .moremo mnogo hvaliti. ker gre bolj počasi v tej gorati vzhodni Pennsvlvaniji. — Kakor čitam iz drugih krajev, se premogarji še dokaj vztrajno bo-; re za skupno stvar, za naše de-j lavstoe pravice. Teh imamo mi. ■ trpini, itak malo, ker moramo le j garati za naše barone. V naši na-jselbini je premog zelo nizek, še pri čevlje ni visok. V listu Glasu Naroda smo čitali dopis od nasekana. ki hodi nekje po Clevelan-jdu. Želimo mu obilo uspeha, in v cievelandskem vrtu naj utrga tudi za nas kako rožico! J Glasu Naroda veliko uspeha!
Anton Kordan.
POSLANIK JUSSERAND.
<	V bo potrjeno poročilo, da bo francoski poslanik .jiisscraiul kmalu zapustil svoje mesto v Washiiigtoiiu, boil o to poročilo brez dvoma sprejeli Amerikanei z obžalovanjem.	I
Ne bodo pa povpraševali pregloboko, kaj jt* resni-«-«• na pororilili. »la ni Iram-oski zunanji urail ver zadovoljen z njim.
Lahko je razumeli, da jiostanejo diplomat i«* ni bierar-iii vznemirjeni ob pogledu na moža, ki je predolgo v eni in isti deželi, da I>i prijalo njih okusu in preveč priljubljen.
<	V je francoska vlada mnenja, da je bila razočarana na washin^tonski konferenci in ee skuša sedaj najti rloveka. kateremu bi naprtila krivdo za to razočaranje,j
to seveda izključno !<• njena lastna zadeva. Amerikan-' «i poenostavilo mnenja, da so napravili napako ter izbra-j'i najiaeno žrtev, čeprav priznava vsakdo, da ima fraji-eoski zunanji urad p<duo pravieo, <la p<> svojem lastnem j okusu uredi svojo diplomatično službo,
Pre<lno nas poslanik Jusserand zapusti, bi se bilo treba ]i«»služiti vsake prilike, da se mu zagotovi, kako visoko »-a ceni jo v Združenih državah Njegov sloves kot poznavalec angleške literature je šel pred njim in njegovi le preveč redki nastopi pri akademienih funkcijah so jasno kazali tyegovo simpatetično poznavanje naše zgodovini1 ter našega narodnega značaja.
Prav posebno občudovanje vredno je bilo obnašanje poslanika tekom prvih let vojne.
Počim je bil grof Bernstorff neprestano v ustih vseli ter vsaki dan v listih ter si prizadeval biti tako "smart", k«>t le mogoče, j«1 vzdržal poslanik Jusserand dostojanstveno in reservirano stališče. Pokazal je, da boljše pozna ameriško dušo ter način mišljenja kot nemški poslanik.
Ne <la bi vedeli, kakšna je bila vsebina njegovih poročil na domačo vlado, ne dvomimo niti za trenutek, da je bil poslanik Jusserand toliko razborit in razsoden, da je spoznal, na kateri strani se nahajajo ameriške simpatije in ameriška upanja.
Ko pa je bil dopolnjen čas ter so so Združene države konečno odločil«1 stati brezpogojno na strani Francije v velikem boju. je pokazal francoski poslanik takoj svoje velike usposobljenosti pri utrjenju onih vezi prijateljstva, ki še vedno spajajo ameriški in francoski narod, kljub nezadovoljstvu, katero jc bilo v zadnjem času opaziti radi najnovejše francoske politike v (i eno vi.
Kobopišel resnični trenutek ločitve, bo poslanik Jusserand brez dvoma vedel, da nosi s seboj preko morja hvaležnost ameriškega naroda.
Njegova služba je bila v vsakem oziru odlična in sprejemljiva. Ločili se bomo od njega ne le kot vrednega zastopnika Francije, temveč kot od preiskušenega prijatelja Združenih držav.
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
Lahko je čakati, da se ti bo holjše godilo. Seveda, če imaš dovolj denarja, da lahko čakaš. * * *
Neka laška komisija je stikala po naših primorskih krajih za o-režjem. Prišli so tudi v hišo uboge vdove.
Na' vprašanje, če ima kaj orožja, jim je pokazala sliko svojega v vojni padlega sina rekoč:
— Da. imela sem orožje, vidite
ga! Pa so mi ga že vzeli. * * 4
Z ozirom na priznanje sovjetske Rusije sta državni tajnik Hughes in Samuel Gompers ene
misli in enega srca.
* * #
Clevelandu se vrši konvencija socijalistične stranke. Sprejeta j> bila resolucija, naj >;e vse delovanje vrši po znanem Moltkeje-vem geslu: Narazen marširati. skupaj udariti.
Ne\vvorški rojaki že zdavnaj izvajajo to geslo.
jZadnjič sta šla dva narazen pred Zidovo kletjo na Prvi Ave. Narazen sla marširala celih pet-najsi Mokov, dokler nista skupaj udarila pred znano hišo na štiri najsi i eestai.
* * *
V	Ameriki se je začela velika agitacija za oproščen je političnih zločincev.
Vlada se ne ho mogla dolgo ča-
upirati javnemu mnenju. Mo j svet je ta : ko bo vlada izpustila politične zločince, naj politike zapre.	|
Potem bo mir v deželi.	|
* * *
Iz Jugoslavije poročajo, da jc ta mveliko spolne bolezni.
Ni čuda. Saj se nikjer na svetu 1 v dejanju toliko ne greši, kot se tam doli pri nas samo v besedi.
*	j. »
*
Cital sem droban izrezek iz nekega lanskega časopisa. Poročilo je obstajalo iz besed : Prišli so primorski Slovenci ter se poklonili1 kralju-osvobodibel ju.
Kdo je zanje ta kralj-osvobodi-tf-.Ij? Iraški ni in jugoslovanski
menda tudi ne.
•	* *
Te dni je bila v New Yorku oproščena neka ženska, ki je ustrelila svojega moža z mirno vestjo.
Revolver ni pred sodiščem sploh
prišel v pošte v.
* * *
Ko se je bil Noe že vsega naveličal. je spustil iz barke goloba. Golob je begal okoli ter prišel slednjič na suho mesto.
V	sedanjem času bi v Ameriki golobu slaba predla. Presnef© dolgo bi moral letati, predno bi
na.suho mesto zadel.
* * *
Rev. Trunk pridiguje že dva meseca v "Edinosti''. Svojim prilikam je dal naslov: Verujem v Slovanstvo!
Kdor veruje v Slovanstvo. ne more verjeti v Vatikan.
Kdor veruje v oboje, je .slab
Slovan in malovreden Vatikanee. * * »
Opomba.
Tem potom izjavljam, da ni Mr. D< rcani iz Johnstown, Pa. v nobeni zvezi z onim domžalskim D«'-reanijem, o katerem sem pred kratkim poročal.
Sugnalxitrattaka
Ustanovljena 1. 1898
1
ICatuL Hlebturta <
Inkorporirana L 1900 \
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glara! aftwiftl,
Predsednik: RUDOLF PEHDAN, »33 5. 185tb Bt., OlCvelasO, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10«. Peari At«., Lcnda, O, Tajnik: JOSEPH PISBLER. Ely. M'-n. Blagajnik: GEO. BROSECH, Ely, Mton.
Blagajnik neizplačanih smrtniii: JOH N MOVERN, 624 N. 2nd Arv W. Dnlutk, lilna.
VrhoraJ s4r»ra<fe>
Dr. JOS. V. GEAHEK, 843 E. Ohio bUeet, N. S., Pittsburgh, Pa.
N*ds*rnl «A«r:
MOHOR MLADIČ, 2008 So. Law^aale Ay, Chicago, BL FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, Denvar, Cola
Porotni odbor,
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elf. Mlna.
GREGOR J. POIIEXTA, 2912 Beacon Ave., Seattle, Wash. FRANK ZGRICa. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Zdmievainl odbor:
VALENTIN PIBC, 816 ileadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENO, 539 — 3rd Street, La Salle, HL JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC 706 Market Street Waukegan, DLL
r L-- Jednotino cradno plusllo: "Glai Naroda". i—a—=—
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poMlja-tvo naj se počiljajo ca glavega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniSka spričevala naj se p^Silja na vrhov iegu zdravnika.
Jugoslovanska KatollSka Je'Jnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieli postati Pan te organizacije, naj se zglasi tajnika bljlfciega druživa J. S., F. A. Za ustanovitev novih društev ■e pa cbralte n* gL tajnika. Nove drudtvo se lahko vstanovl a 8 člani ari Sanlcanl.
Iz Jugoslavije.

Dopisi.
Claridg-e, Pa.
Tudi pri na^ počivajo vsi pre-mo<rovi rovi. ker so pri'ino«rarji odhtžili svoie orodje dne 21). in 2*J. aprila T»*r se tako pridružili starki Sedaj ni tu v bližnji okolici niti ene m;tjne. ki lii obratovala. \a stavki je namreč-	in tako
tudi «l»*lo v pri'ino^ovih rovih
JMM-iVil.
so družbe izprevidele. na /.n rr-s. niso T)ilc lene; že prve dn: so namrtv izdale nalosr. za izpraznitev kompani isUih hiš. Toda dosedaj, kot se sliši, se jih je le malo preselilo, kar kaže, da je družba postala popustljiva. Nadalje so štrajkujoeim odvzeli kredit |m» prlavnih prodajalnah, tako da se brez denarja pri niih prav malo dobi. Nekatere so tudi izplavali. minlee. da jim bodo zelo pogodili, pa jim j«» ravno prav prišlo, ker jim vsaj pozneje ne l»o treba stikati za svojim denarjem okrojr kompanijskeca urada.
V. obratovanjem rovov s pomoe-:>o skebov se do sedaj še ni poskusilo in so tudi morda ne bo. ker čeprav do tega pride, uspehov ne
bo. Splošno smo pa mnenja, da bo prej stavka koneana, posebno r*e se bo pričel predsednik Har-cl.ntr zanimati za štrajk ter spravil k mizi obe stranki r.a pogovor. .A ko se to res zjrotli. bo nekaj ne-privakovaaefra od predsednika, kajti sliši se. <la baje ni prevelik prijatelj delavcev.
Tako seda j štrajkamo tudi mi, kako je |>a jx> <lru«rili delih tega okraja, ki ^o znani kot nepristop-ni za organiziranje in tudi premo-prarji večinoma topi in brezbrižni, nam ni znano. Povesti, ki dohajajo k nam, so navadno dvovrstne in katera je prava, se ne ve. — Zadnje ease opazujemo tudi, da se nekateri dopisniki, posebno naši sosedje, v <;Prosveti" radi spr»d tika io na nas. Mari mislijo, da je pri nas zmerom predpust, ali kaj? In ee to. ko je napočil 1. april, je bilo morda od nas pričakovati, da napravimo nekak pojrrom po okolici in vlačimo drupre premo-garje r.a pete iz prem o go vili rovov ? M5 smo storili svoje, ko je prišla vrsta na nas, in več v takih slučajih tudi ni nikjer mogoče
Smrtna kosa.	i
V Caribrodu, ob srbsko-bol^ar- ; ssi ir.eji, je umrl v cvetu svoje; mladosti carinik Pavel Grabnar I iz Št. Ožbolta pri Trojanaih. Po-1 kojuik je !>il kot srednješolce .lia-i vdušen propagator jugoslovanske ideje med dijaštvom in je bil tudi i v stikih z G a vri lom Principom terj pri njem celo 'parkrat prenočil. j j Dne -jO. marca zjutraj je umrl! j v mariborski bolnici bivši štabni zdravnik dr. Ivan Tunšič. Podlegel je srčni bolezni. Pogreb se je vršil 1. aprila. Dr. Turšič je bil kot polkovni zdravnik o<b izbruhu vojne v preiskavi radi ovadbe, da je pri novačenju nagovarjal re-krute, naj ne gredo v vojno. Ko se je ovadba izkazala kot neresnična, je bil nastavljen v taborišču Str niše e, kjer je ostal preko vojne. Ob prevratu je bil sanitetni referent pri obmejnem poveljstvu ter je organiziral sanitetno službo v vojaških bolnišnicah, za kar pa je žel le nezahvalo. Začet-! kom leta 1920. je prevzel privat-! no prakso kot strokovnjak za notranje bolezni. liil je izvrsten zdravnik, poštenjak od nog do glave. Zapušča žalujočo soprogo in tri nepreskrbljene otroke.
i
Razne nezgode.
Oskar Majer, mizarski x>omoč-nik v tovarni konzerv na Vrhniki. se je pri delu na cirkularrii žagi vžagal v levo roko.
Frida Baguza, ."iletnu hčerka čevljarja na Poljanski cesti v Ljubljani, se je pri igranju tako nesrečno zbodla v desno roko, da je nastalo zastrupljen je. i Josipu Skerlju, kurjaču ti a gl. |kolodvoru v Ljubljani, je med vožnjo padla iskra v levo oko.
Tihotapci s saharinom.
Mariborska policija je aretirala dva moža, ki jih je zalotila z velikimi množinami vtihotapljenega saharina. Oba sta imela tudi precej denarja. Blago jima je bilo za-[plenjeno, sama pa sta bila v svrho jkazni izročena carinski oblasti.
Sokolski dom na Bledu.
Poroča se, da je pričel Sokol na Bledu s pripravo gradbe svojega doma, ki naj bo že letos dograjen, »i. Kenda je podaril Sokolu 5(MR) kvadratnih metrov prostora na lepem kraju, ud k oder bo razgled na Triglav in blejski grad. Poleg stavbe bo prostorno telovadile, pripravno za velike prireditve in župne izlete. Stavba b'o imela vso moderno opremo, ki bo odgovarjala v»em sokoLskim in prosvetnim potrebam. Napredni Blejčaui požrtvovalno delajo za izvršitev načrta, premožnejši med njimi so že prispevali v denarju, lesni trgovci pa z dajatvami v materialu. Zelo je zaposlen tajnik Sokola, zavedni naš rojak iz Koroške, zobozdravnik dr. Janežič/ Sokolski dom mora biti Bledu v ponos!
Električna razsvetljava v Litiji.
Poroča se: Pred dvema letoma je dobil trg Litija javno električ-,
• ' /
no razsvetljavo. Instalacijo je o- ; skrbel v popolno zadovoljnost vseh tržanov g. Mihelčič iz Ljub- , ljane. Petrolejke so izginile. Vse se je radovalo praktične električne razsvetljave. Ravnatelj topilnice g. Grol je dal i/, svoje elektrarne tok na razpolago in to po zelo nizki c-eiii. Javna poslopja so jra dobivala celo brezplačno. Sedaj smo zopet brez elektrike. Topilnica je svoj obrat popolnoma ustavila. Ker počivajo itudi električni stroji, vlada zopet tema. Nadejamo se, da čimpreje začne topilnica s svojim delom, da dobimo zopet električni tok. Zelo podjetni in delavni trgovec z lesom Frane Kunstler. ki obratuje s parno žago, je omislil za svoje veliko podjetje, električno luč ter je v svoji dobrosrčnosti odstopil tok tudi svoj:m sosedom, ki so mu zelo hvaležni. Upamo, da tudi o-' stal i tržani dobe čimpreje tako mečno pogrešano električno luč.
Župljani se pritožujejo.
[z Tomaičevega se j>oroča: Pri-morani smo obvestiti javnost o početju našega župnika, g. Petri-ča, ki je bil tako blagohoten "ter dobrosrčen, da nam je prodal še jedin zvon iz našega zvonika. Pro-Ulal ga je namreč v Štepanjo vas :za 60,000 ali 64,000 kron. Tako bomo sedaj vaščani prisiljeni, pokopavati svoje mrliče brez zvo-"j*jnja, kakor da hi bili samomorilci in razbojniki. fTudi na pokopališču pri sv. Križu ni namreč nobenega zvona!) Ko je šla zaradi tega k župniku deputacija va-rščanov ter ga vprašala, na pod-!stavi kakšnega zakona je prodal zvon, jo jc ozmerjal, da to nikogar nič ne br.iga, kar je on storil, češ, da jt* to njegova zasebna zadeva. Odgovor župnika je seveda silno ogLiivil vse vaščane, ker take nasilnosti ni pač nihče pričakoval. Xa tak način nam utrjuje žuipnik Petrič spoštovanje do katoliške duhovščine in tako nam vli,va v srce ljubezen do Kristusovega nauka. Župnik nam je s tem pokazal, da je njemu tisočak več kakor pa Kristusov nauk.
Z Blok se poroča: Naš g. župniki Viktor Svigclj je imel velikonoč-ino izpraševanje za matere. Pri tej priliki je. predibacival javnim u-službcneem visoko plačo ter jo primerjal s svojo "revščino"; O-glejmo si torej njegovo ''revščino" od !>lizu! Po lastni napovedi ima župnik TOO K mesečne j>lače ter dobi vsak dan 40 K za sv. mašo; koliko zasluži pri krstih in poročnih listih, porokah itd., pa ve sam najbolje. Najlepši dokaz njegove "revščine" je pač dejstvo, da ie imel pred dvema letoma eno kravieo in eno "kljuse". danes — po dveh letih — pa ima enega konja, par volov, koliko krav in te-Iic, ne vemo. sploh vse živine 12 glav. Vsak drugi zemljan pač nikakor ni v stanu, si v dveh letih s poštenim delom toliko pridobiti. Kaj ne, kako velik siromak je naš £T. župnik! Te gospod ne more izhajati s svojimi dohodki, pa naj odpusti dekle, hlapca in brata, ki
se redi na stroške občanov. ,.,mj
i.
Kraljičino Marija študira srbo hrvaščino.
Belgrajska "P< litika" prinaša vest rumu us k i h listov, da jugoslovanska bodoča kraljiea .Marija i/, velikim uspehom napreduje v I učenju našega jezika. Kralj Ale-jivisander pa je pričel miri jivo študirati angleški j»'/ik, ki je mater-! ;«t jezik i<rin<-e-o Marije.
Zagrebška banka ogoljufana za 750.000 K.
V Trstu je bil te dni aretiran neki Milan lioljaik, ki je osi epa ril ! neko zagre;»5Uo bank-> za 7.">0,()imi t kr»:-Ji. "L Kra Nuova " poroča o jdo«;«.dku sledeče: Dne l.">. februarja se zglasil |>ri blaga jni neke zagrebškt* batike neki Milan Beljak. Izjavi! je, da je slučajno brez denarja in prosil, da se mu izplača 750.000 K. češ. da ima pri .-plitski podružnici banke pob.ženo svojo glavnico v znesku •'{ mi-ljone kron. Fradjiik se je takoj telefonično informiral o i^rinito-sti Boljakovih navedb. Na vprašanje, ali Bolja-ka poziiajo. je « !-govorila splitska jiodružniea pritrdilno. V tem trenutku je bila telefonslca zveza nenadoma pretrgana. Fradnik je prosil potem Poljaka, ki je brezskrbno pušil cigareto. še za nekatere informacije in mu je končno v resnici i'-plačal zahtevano svoto. Ko je po-zi'"je centrala v Zagrebu obvestila svojo podružnico v Splitu o izplačilu 7">0.000 K na račun polog i Milana Boljaka, sc jc izkazalo, da gre za golpifijo. Krivda leči na prekinjenju telefonske zveze. Bi-relitor splitske podružnice je reko). da pozna Boljaka. a je zaključil z besedami: "Ne dajte mu ,iič. Boljak je znan zločinec 'n slepar.** Teh besed pa zagrebški u-
radnik ni \ * slišal. Zagrebška )> i-
licija je izdala takoj tiralieo /a
Boljak .-n. ki ie bil začetkom siiš-
ca aretira . \ Trstu, a se mu je še
1 !mh noč posrečilo pobegniti. Se-
juaj je )ijl ponovno aretiran v ne-
I: javni hiši v Trstu. t
Juficslovansko akademsko društvo v Varšavi.
i V Varšavi je bilo pred kratkim ustanovljeno jugoslovansko akademsko društvo "Jugoslavija", (katerega namen je, nastopati reprezentativno za vso jugoslovansko oinladino pred poljsko javnostjo in delati na p: 1 jsko-jugoslovanskem zbli/,attju.
Sladkor hočejo podražiti.
Kakor poročajo listi, so tvorni-i ee sladkorja v Jugoslaviji ' pred i kratkim povsem ustavile prodajo sladkorja v nadi. da bodo cene znatno narast-le. Vest se čuje sicer i; neverjetno in pomeni gotovo to, da hočejo tvorniee zopet navili j cone. Didžn st meroda.iii'ii činite-ijev je. da se vsako povišanje (sladkornih cen pn-pr« i. ker je i'popolnoma neupra\iče.io. ka.jti idividende sladkornih tvornie iz-i kazujejo. da delajo sladkorne
-	tvorniee dovolj velike dobičke.
Dva boljševiška agitatorja pod ključem.
" j Kakor javljajo beograjski listi, j -1 a bila te dni aretirana dva iie-11 vania bi>l j še visiva agitatf>rja. na 1 katera -o bile ju'gos]ovanr;ke ob-L!lasti ze davno opozorjene. To sta "dr. Šaj, eden naj spretne j šili bol j-št-vi škib agitatorjev, in Rudolf
'Selinšek. uradni bf>!jševiŠki ku-U	.	"...
.'iir. nba sfa prišla v specialni ta.i
-	ni misiji v Jugoslavijo.
1TAI711 SLOV. "JUGOSLAVIA" \\ 11V r, PIANO-R OLE
X 1 Vr ? JLi 7 PESMI Z BESEDAMI, 3 POLKE,
3 VALČKA, 3 KORAČNICE itd.
PIŠITE TAKOJ PO CENIK, KATEREGA DOBITE eOlNO PRI:
N A v INŠEK-POTOKA R
331 GREEVE ST.	CONEMAUCH, PA.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
r*
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPELJI
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira sa to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako sme toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno po-stavko naSih izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje reSeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo	^ Cortlandt street--New York, 3T. Y.
Jadranske Banke
GT.AS NARODA. 3. MA-TA
Leon Burgeois o razoroženju,
Leon Burgeois, znani francoski apostol miru, pravi, da je Francija pripravljena na razoroženje, kak orhitro bo njena narodna varnost
zagot ovij ena.
Poroča Štef an Lauzane.
Kaj je vse Rusija pretrpela?


Zadnja pisma.
"l ilija" očetov in mater Francije. katerih sinovi so padli za domovino, je nedavno i/.dal a zanimivo knjigo, v kateri no zbrana zrdnja pisma francoskih vojakov ki so v svetovni vojni žrtvovali svoje življenje za Franci.;'. To knjiga obsega sto pisem.
Morebiti najginljivejše e pisni« korporala Pavsana ž dne IS. avgusta 1914. ko so Francozi pre-koiačili lorensko mejo. — l'mr-j< 111. da naši otroci ne bodo več poznali strahot1 vojne. — Xaj-denček. ki je bil vzgojen v pariškem zavodu iavno dobrodelnosti, piše na bojnem polju nekaj tre-notkov preti svojo smrtjo : — Sporočite ravnatelju, da je (J. . . umrl pri Vcrdunu. da se j > izgu-b l na velikem bojišču. kjer so ga nekega dne bili našli na cesti. —
V	naslednjih vrstieali pod a jemo nekoliko drugih g'nljivih primerov iz te 4'vojne knjige". Med njimi je pismo jvulporočnika Laurent a Pa t ena. ki je padel v Notre, dame <le Lorette dne 15. junija 1915. Pismo je bilo pisano dne 1. novembra 1914: — Draga žena. ljubi moji otroci! Ko prejmete to pismo, me ni več med živimi. Xe jokajte za menoj! V času. ko otroci Frane:je prelivajo svojo kri. ni moja bolj rdeča kakor ona mojih sobojevnikov. Smrt svojega oiVta h<iste najlažje prenašali, če pomislite, da sem plačal 9.voj dolg najlepši vseh domovin in dn seir zanjo umrl. Glave pokonci, naj se vam someščani globoko odkrivajo! Pri slovesu si m' rekla, draga žciiii. naj bom pogumen. Imel >i'in pogum, svojega in onega, ka-teie«ga si mi podarila ti. Vračam " oba. da ti rtoma gam prenašat1 tvoio žalost. Xo zapuščam ti ni-Vsjir drugega kot sjinnni name •n mirno grem v smrt. ker vem la boš varovala ta sponrn kakor svoje življenje. Končam, četud' <e nisem povedal vsega. kar m; kip! iz srca ! Liubim tebe in naii-•ia otroka, ljubim vas iz vsegn sr-•a. ki tie bije vee v taktu strobd-->e l ';o rvi v vašem spominu Zi-v( la Francija !
V	žepu oficirskega a<;jjiranta Henry Šimonsa so našli pismo tlr.e 14. junija 1915., pisano dva
dir pred njegovo smrtjo: — Moji ljubi' Xe jokajte! <Vlo svoje življenje sem bil tako srečen kakor je mogoče i<» sanjati o sreči. A vi ste bili oni. ki strk mi dali vse. Ljubil sem vas iz ceh ga srca. z vso svojo dušo. T'mrjem za naj-'« pše : da bomo v Franciji še imeli pravico ljub'ti. 1'pam. da umrlem. zroč zmagi v oči. Potem je vse dobro! R'*cite vsem prijate-1 jem. vsem. ki so me vsaj nekoliko poznali, in vsaj nekoliko radi im«li, da se jim zahvaljujem ker ^o mi omogočili, da zapuščam svet z vzklikom : — Pil sem srečen ! —
Pismo, ki ga je pisal oficirski aspirant Laporte dne 2S. marca 1918. se glasi: — Dragi papa draga mama ! Pošljem vam ta nežni •zvonček, ki sem ga na vrtu naše bolnice utrgal danes, na svoj Ivajseti rojstir dan. Dvajset let! Vse. kar človek tako težke> pričakuje in čemer pozneje žaluje. \r tem trenotku si ne u pa m pozdraviti vaju s smehljajem. Kaj '*>o še z mojimi dvajsetimi leti? Dvajset let. pa vojak! Xe skrbite, dragi starši, če morebiti, vršeč ^vojo dolžnost, padem na bojišču. Se v zadnjem trenutku bom vz-•viiknil /. srca ; Mojo dušo P.ogT. mojih dvajset let Franciji! Ljubim vas! —
Podporočnik Georges Levy je padel dne 17. marca 1917 in je pisal svoji materi: — Draga mama ! Ko prejmeš to pismo, me ni več. Zadnjič ti klicem: z bogom! Kes ie žalostno, umreti z dvaindvajsetimi leti, vendar si lahko ponosna name. kakor sem ponosen tudi jaz. St.-ril sem svojo dol žnost in za časten mir je to dvojno potrebno. Rad bi Se živel, da hi ti mogel biti v oporo na stara leta. Bog je sklenil drugače. Xjo-gcva volja naj so zgodi! Ljubim te — s to misli ;o grem v boj. —
Kaznovana banka.
Podružnica ljubljanske Zadruž-ie banke v Velikem Beekereku ie bila je bila od generalnega in-• pek t r »rata finančnega in*nšstr«tva \a/.n« vana z globo 50.000 dinarjev. ker ni postopala po pravil-liku o prometu z devizami in vn-utami in ni ponudila Narodni Janki 1 tretjine kupljenih deviz.
Slovenska politika v srbski luči.
Posledice koroškega, plebiscita. — Slovenci in Hrvati niso računali 7. možnostjo Wilsonovega padca — Italjanska ponudba, da bi bila Postojna, Idrija, Snežnik in proga Sv.\Peter naša, — To ponudbo so odbili dr. Trumbic in slovenski ministri. — Izgubili bi bili tudi Bled in Bohinj, ako bi bil v Rapallu tudi slovenski delegat.
\
Kako se je bivša cesarica blamirala,
ry koroškim plebiscitom z grešno lahkomiselnostjo pripravljenim inf izvedenim, je morala popolnoma naravno pr'.ti rapalls.'.va togodlta. Slovensko iavno mnenj -je za ta splošni neuspeli enostavno obdolžilo Srbe in srbsko diplomacijo. Pri tej priliki je zlasti slabo naletel starina PašiČ.
stvarnem oz'rn pa jc 1st i na. ta so za rapallsko nesrečo krivi •t-:no Ilrvati in Slovenci in sicer i i zadnji morda še v večji meri nego prvi. Nočem govoriti o p javili na Hrvatskem in v gotovi meri tudi v Slov« dji, ki so v It;i-Ijanih vzbujali na de na razpad lugoslavije. Dotaknil se bom tu >amo neposrednih vzrokov.
Xesporno je. da je bila Wilso-nova pomoč v naših računih najvažnejša. In res. kaj bi mogli 'postaviti nasproti londonskemu p:ik-tuV Morda borbe Hrvatov in Slovencev na Soči Te so izkoriščali Italjane haš v to, da ]M>dpro ta pakt ! Kamorkoli smo obračali oči. povsod i smo razen junaških naporov srbskega naroda .rasli samo negativna fakta. Kdina naša aktivna postavka j<* bila prijateljstvo velikega predsednika Združenih držav amerišk:h z n ■.•■-govimi štirinajstimi točkami — zlasti pa njegova razmejitvena črta nasproti Italiji.
Politiki, ki ne mislijo samo od dams na jutri, so s;e morali zavedati tega in uvaževati vse posledice, ki izhajajo iz tega dejstva. Ii:ljani se tega prav dobro zavedali in še kako! Zato so zavlačevali končni dogovor r. Jugoslav jo, čakajoč, tla izgine ameriška aktivna postavka iz jugoslovanskih političnih kylkilov.
Med Slovenci in Hrvati pa mrn-d;. ni n hče ni mislil na ameriške volitve in na spremenjeno situacijo. ki lahko nastane po teli volitvah.
Zato so sprejemali še z zadovoljstvom italjansko zavlačevanj;-končne rešitve, tolažeč se naivno s tem. da dela — čas za nas.
Edini, ki je imel vse te okol-nr.sti preti očmi, bil — Xikola PašiČ . . .
Ta diplomat torej, — ki ima nesporno največje zasluge, da v* dvignil Srbijo, čiji vladi je bil na čelu polne tri decen'je. na stopnjo iugoslovenskega tMemonta. ir. katerega nam je končno vznikni-b osvobojenje in ujedinjenje. — spoznavši opasnost. ki nam preti, ■iko Wilson ne bo več predsednik Združenih držav, je jel fors;rati vprašanje dogovora z It al jati i.
Pod njegovim vplivom sta navalila Lloyd George in Clemen -ceati na Xittija tako, da je zadetkoma leta 1920 predložil naši vladi sporazum na temelju "Wilsonovega načrta, ki je vseboval samostalnost Reke pod nadzorstvom Lige narodov, odstop vseli otokov razen Lošinja, Visa. in Pc-lagruža in tudi desmteresement glede Skadra. Zahteval je samo koridor do Reke ob istrski obali. Toda vse je kazalo na to, da bi vspričo takratnega Xittijevega razpoloženja lahko tekom pogajanj odpadla tudi ta zahteva. Po Nittijevem predlogu ostali bi nam Idi ija. Postojna. Snežnik in železniška proga Sv. Peter-Gorda-ni. ako ne vsa proga Sv. Peter-Rfka. Pašič je tako v Parizu, kakor tudi v Belgradu priporočal, da s^ sprejme ta prilika za pogajanje 7. Italijo iti da se brez vsakega k'debanja vstopi v pregovore. Toda komu je ta izkušeni diplomat zaman govoril Bil je to Trum-hič. bili so to Hrvati in Slovenci teko v Parizu, kakor doma — a tu zlasti vsi slovenski člani centralne vlade — ki ga niso hoteli niti poslušati. Tako je za vedno izginila nada za po voljno rešitev tega, za nas najvažnejšega vprašanja. Xitti je" padel, padel je tn-I di Wilson, popolnoma po pričakovanju italjanske diplomacije, podlegel je pri volitvah ter postal zenjo padla veličina: izid plebLs-l cita na Koroškem je bil za nas ne-'
— Glasi se. da obstaja nesporazum med Francijo in njenimi za-verniki glede razoroženja. Xaši zavezniki so mino prepričani, da s« Kiniieijat noeF razorožiti. Fran-cHh j«' jKkšteno prepričana, da ne more odb»/iti orožja t< r prosi za jjijustva. Francija misli, da za-\c/niki ne brigajo za njeno varnost. V tem tiči celi nesporazum.
Tako je govoril Leon Burgeois. predsednik francoskega w nata tej prvi delegat Francije pri Ligi narodov. Ifiirgeois je bil celo t-v« je življenje apostol razorižen-ja ter sprave med narodi. Bil je zastopnik Francije na prvi kon-fi renči v Haagu, ki se je s< stala na jtovabilo ruskega carja ter tudi na drugi haa.ški konferenci, ki je bila sklicana na poziv Vheo-dorja Roosevelta. Bil je zast< pnik Francije na mirovni konfe -enci gh*le razoroženja.
<><l pričetka svojeg i življenja pa do konea bo verjel v mir in delal zanj. deloval ra skrčenje o-boroževanja, ki je zanj pro klet a stvar. Njegova izvajanja so vsled t«'ga v tej dehati poselmo rauimi-
Vil,
To vprašanj*- razoroi-nja. j«, rekel z resnim glasom, — bi bilo skoro rešeno leta 1M10. ti i pariški konferenci. Ob onem času snii vprizoril največji najHU- svo-jt ga življenja, tla zagotovim tej stvari usp«-h, a imel sem proti s»--hi dva nutža. ki sta prav tako odkrito kot jaz posvečena ide, i ra-zorozenja, — namreč predsednika Wilsona ter lorda R »bert C -cila. Edino to kaže, da ne zadostuj" vedno tukaj na zemlji želeti isto stvar. Treba je želeti tudi iu isti način. Prav izza prve se*e. ki se je vršila dne 11. februarja 1919. ^i tn izjavil, tla je Francija pripravljena s polnim srcem pr stati na omejitev oboroževanja, pod I >o go jem. da ne bo ptistaia ta omejil« v vatla za nelojalne narode in m varnost za lojalna.
Trdil sem. da je potrebno iz-p»va dovesti do resnične omejitve, in drugie strogo kaznovati vsako kršenje, (*e hoče biti ome-jite.v obtiroževanja resnična, mora biti kontrolirana. Vsled tega sem stavil naslednji predlog:
Visoke obvezujoče se sile, trdne v sklepu, da se odkrito meti sebojno obvestijo glede svojega j oboroževanja in programa, tako vojaškega kot mornariškega in tudi glede industrij, "katere je mogoče prilagod"ti vojnim svr-Itam, hočejr takoj stvoriti komi-sijt», kateri se lt<t nudilo vs-1 ugodnosti. da si pridobi potrebno znali jo.
—	Takoi sem zadel na soglasen I odpor od strani skoraj vseh delegatov. Predsednik Wilson je ta-( ko j izjavil, da ur bo noben narod , nikdar privolil v kontrolo svoje-1 ga oboroževanja. — Kar se tiče1 nas Amevikancev, ne moremo pri-voliti v to radi naše ustave.
Lord Cecil je rekel: — Angleški parlament ne bo nikdar dovo-. lil. da bi kdo pregledal naši* vojaške in mornariške načrte v glav nem stanu.
Nekateri nadaljnl pa so šli celo tako daleč, da so izjavili, da <-e je sila vzrok rešpektiranja <»d 1 strani narodov, da je potem vpra- J šanje le ono nadomeščenja medna-r rodnega militarizma r. narodnim militarizmom.
—	-Ta z nisem vztrajal pri nobe-j ni formuli, katere bi so ne dalo t izpremenrti ali pogajati glede nje. temveč le pri svoji ideji, ki se mi je zdela tako logična kot smiselna — namreč*pri potrebi kontrole in' potrebnosti sankcij. Debata je trajala nekako tri mesece. Končno se je glasovalo o mojem predlogu, a je bil zavrnjen z 12. glasovi proti dvema. Le en narod. — Češkoslovaška. — je glasoval s j Francijo za kontrolo ohoroževa-, n.H ter za sankcije proti slabi ve-' ri tega ali onega naroda. Vsi drugi narodi so glasovali proti predlogu. ne da bi stavili drugih pred ? lopov, kajti nikdo ni hotel priznati principa, katerega sem jaz za- j govarjal. Bil sem grdo pora len.'
Predsednik Burgeois je mo'čal*i ra trenutek. Nato pa je nadaljeval z istm mirnim glasom;
—	Btl sem grdo poražen od naših angleških zaveznikov ter naših ameriških prijateljev, a jaz jih ne karam raditega. Jaz nikdar'
ne karam nobene dežele, ee vzdržuje to. kar smatra za posvečeno tradicijo ali če ljubosumna brani suverenost svr.j,»ga naroda. Ce pa stavlja Amerika svoj rešpekt do ustave nad vse drugo, ali nima Feaneija pravice, staviti svojo varnost nad \se druge pomisleke? Lahko je norčevati se iz ognja, če prebiva človek v jeklenem ali ka-m en i tem j>oslopju. a ni tako lahko smejati se. če živi v leseni hiši. ki je v preteklosti že trikrat ali štirikrat gorela! Ce se 1km"c dospeti do mednarodne sprave, mora vsakdo vprizoriti napore, da privoli v žrtve. Noben narod ne more biti prepričan, da je filozofska resnica le \ njegovih rokah. Sporazum se doseže na svetu le tedaj, kadar ljudje razumejo drug drugega.
Tako je govoril predsednik — Burgeois, francoski apostol razoroženja.
Od mrtvih vstala.
-
Iz Londona poročajo, da se je, v neki mali vasi blizu Londona zgodil sledeči nenavadni slučaj: Neka žena jc povila zdravo moško dete. Tretji dan po porodu pa se je njeno zdravje nenadoma obrnilo na slaba, tako, da so morali j poklicati zdravnika. Pri prihodu j zdravnika je bila žena že nezavestna. Preiskal jo je in lconsta-, tiral, da je mrtva. Odšel je domov, da izpoini mrtvaški list. Kavno ko je hotel list izročiti javnemu funkcionarju v podpis, te prihitel za njim neki član družine umrle žene ter mu povedal, dn je mrtva zopet oživela. Od-bitel je nazaj in res našel ženo živo. Poročal je o tem slučaju zdravniškemu društvu v Londonu ter pripomnil, da v svoji tride-selletni praksi še ni doživel take-j ga slučaja letargije.
i*. ~ •
Hazardno igranje v Grian-
I sku.
—
V nemškem časopisju se vedno bolj nmože napadi na Zop-pot. severo-evropski Monte Carlo, j Kazino v Zoppotu, ki se nahaja I v ozemlju proste gdanske države, j je baje uničil številne ljudi tc-kom svojega obstoja in lastnike I tega kazina smatrajo odgovorne /.n cinično ozračje, v katerem skubijo in runirajo obiskovalce. J— V poslopju je najti celo za-'stavnico, kjer lahko zastavijo žr-jtve svoje tlragulje in vrednostne •predmete, če jili že preje pri ru-jleti osušili. Večina obiskovalcev | obstoja iz Nemcev, za katerimi pridejo na vrsto Rusi in Poljaki. — Le malo pa se vidi Amerikan-cev, Angležev iu Francozov. — tV dokaz, kakšne velike svote de-rarja najdejo svojo pot v blagajno kazina, navaja slučaj nekega nemškega grofa, ki je izgubil pred kratkim dva miljona mark. Neki nadaljni človek, pa je bil I izročen skrajnemu pomanjkanju, 'kajti v teku treh tednov je iz-igubil pet miljonov mart.
Neki Berlinča*1 je priigral en jmiljon mark. a se vrnil v kazino lin jih zopet zgubil, polega vsega .svojega premoženja.
Zakladnica države Gdansk dobiva velike svote od lastnikov ka-! zina in delničarji podjetja dobi-' \ajo svoje žrtve predvesm iz vrst j tekom vojne obogatelih, katerim( se zdi njih navzočnost v Zoppotu višek elegance.
Strast za ples ne vzbuja prav j i.ič manj kritike kot pa igralska' j strast. Razen tega pa niso te stra-1 . sti proste političnega izrabljanja, j I Soglasno z berlinskimi listi se deli prebivalstva Porenske bridko pri-j tozuje nad dejstvom, da je najti i ženski del prebivalstva pogosto na1 j plesiščih v rokah članov zavezniških okupacijskih sil. Kljub vsem 1 protestom moralistov po je ples' tukaj bolj priljubljen kot katera-1 koli druga zabava.	'
ROJAKI. NABOGAJTK SB j WA "GLAS NARODA" NAJ- | VEfiJI SLOVENSKI DNXV-j HH V SDR. DElAVAB-
Ruski filozof in pisatelj grof Lev TuLstoj jc napisal nekolko Ipisem. ki sti — doslej nepoznana — prišla v javnost.
V enem teh pisem pripoveduje, !kako se je pogovarjal z nekim 95 let starim možem in ga poslušal. ko mu je pripovedoval o ča-s h. ko st> v Rusiji še retlno pretepali vojake. To poročilo mu je dalo temelj za povest "Nikolaj 1 retepač" iir pravi: ! *'V svojih mislili sem začel pre._ t resa vat i slučaje človeške brutalnosti. o katerih sem čital v ruski 'zgodovini — krutosti, katere je zakrival Rus. dasi je kristjan in 'dober človek. Na srečo ali nesrečo zame — spominjam se le preveč takih slučajev.
Ivan < i rožni je sežigal. utapljal in obglavljal ljudi kot d'vja zver. Bilo je strašno. Toda kruto-|sti Ivana Groznega so zame oddaljene vizije, legende. Teh grozodejstev nisem videl z lastnimi
' očmi.
i
! Isto velja za grozodejstva, ki | so se dogodila v času med \ bulami Mihaela in Aleksija. Sele ko j pridemo do časa Petra Velikega, [začnejo postajati te stvari resnične in živeče zame. [ Ko čitam grozovite čine teblazne [/.veri tega nebrzdanega krvo-jioka — se mi zdi. kakor da ti i strahoti) i čini prizadevajo mene ■osebno, da so dejanski izvršene (nad menoj.
I Moj prvi nagib jc nagib sovraštva, potem zaničevanje iu žc-! Ija. da bi zločinca raztrgal in po-i lomil. Toda to ni, kar zahtevajo slučaji. Moja čustva me silijo, da ; bi storil nekaj takega, kar bi moral storiti . če bi se moje drage zlorabilo in mučilo v moji navzočnosti — alt pa tudi če bi ne bili ravno moji dragi, nego katerikoli človek.
Toda v začetku nisem bil v stanu odkriti, nisem mogel razumeti. kaj zahtevajo ti občutki od mene in zakaj imajo taki dogodki tako silovito privlačnost zame.
Moja čuvstva revolte in .-tuda '<.' naraščala vselej, kadar sem čital o krutostih Petra Velikega ali Katarina Velike; in še bolj, kadar sem čital zgodbe zločinov, katere je izvršil? Ana lvanovna in <*a-rin.ja Elizabeta Petrovna.
Toda moje ogorčenje je do;eg!o višek, ko sem študiral življen je Ti-Me nemoralne zveri Katarine II. in ko sem spoznal vso bestjalnost in vso podlost listih, ki so sestavljali njen dvor, nizkoten in hudodelski. ki je 'karakteriziral vse njene naslednike. Potem pride Pavel — jaz ne vem, kako to, da mi ta ni vzbudil takih občutkov jeze v srcu — kateremu je sledil morilec staršev Aleks« nder I. in njegov ljubljenec Arakčev. pretepač — ki je pretepal povsod ob vsaki priliki.
Živeči ljudje, ki so bili pretepam in mučeni po drugih živih ljudeh. Kristjani, izdani od svojih lastnih voditeljev, pretepam do smrti. Potem pride Nikolaj Pre icpač. katerega grozodejstva so lako številna, jih jih moj razum
ne more obdržati."
« *
*
Tal \U gleda Tolstoj, noseč v svojem mišljenju in spominu zgodbe ruske zgodovine, preko povesti groze.
To zgodbo bi si morali zapomnit vsi tisti, ki kritizirajo sedanjo vlado v Rusiji. Današnja vlada je morda slaba, ne vemo še. Toda nohtna stvar ne more biti tako slaba, tako grozovita, kot so bile strahote, skozi katere je moralo iti rusko ljudstvo poti carji, ka-J tere smo priznavali mi in ves civilizirani svet, kot vladarje, ki vladajo Rusijo pravilno "po mi-' losti božji".
Mi vemo da je Peter Veliki. ' blazna zver in nebrzdan krvo-lok", kot ga naziva Tolstoj —' postavil temelje ruske moči in1 velikosti. In Katarina II. "nemo-' talna zver"', kot jo Tolstoj pravilno naziva, je nadaljevala z delom Petra.	,
Mi vemo, tla je brutalnost neizogibna V brutalnih časih med brutalnimi ljudmi.	,
In kar so ostudn vladarji Rusije vršili v nedavnih časih nad brezinočnim ruskim ljudstvom, to so vršili drugi taki vladarji v pre jim ih časih v vseh drugih de-, želah.	|
Kadar mučeno in zlorabljeno ljudstvo ne more več prenašati muk in se upre kot se je zgodilo! v francoski revoluciji ali nedavno! v ruski revoluciji, pride do preli-l
\ ;uija krvi in pokaže st- brutalnost, katero obsoja civilizirani svet, ki pozablja ali ne ve, kakšne j strahote je moralo ljudstvo prestati prej.
Kar nam pripoveduje Tolstoj, nam živo predstavlja, kaj jc bilo v spoiuinn Rusov tedaj, k« j-1 ljudstvo postalo gospodar iu je imelo v svojiji rokah carja in plemenitaše. ki so jh do tedaj mučili in pretepali do smrti.
Francoska \yvolueija je bila grozna, toda upravičena. Ruska revolucija je bila tudi grozna iu še bolj upravičena.
Iu hinavski ali ignorantni svet ki je stremel groze, ko so bili Lu-lovik XVI.. Marija Antonieta in njun sin postavljeni na morišče. se ni spomnil, koliko življenj revnega naroda 'e uničil prej on m koliko življenj so uničili njegovi predniki.
j 1st ot ako se ni hinavski svet
4
spomnil grozodejstev ruskih ear-Ijev in caric nego je obsojal ru sko ljudstvo, ki je s kratkim pro-Vesom spravilo zločinsko druži-(sko ljudstvo k je s kratkim pro_
no š sveta, j--
j Kako dolgo moremo živeti?
Kako si je mogoče podaljšati j življenje? -Tean Finot. daje v Rc-, vne Mondial«" odgovor na to vpra-; sanje r. nekega povsem novega vi-J dika. Predvsem — pravi on — i je treba opustiti običajne p »jme giede potrebne krat kost i življenja. Človek lahko živi stop« t 1. set let. in sicer kot duševno in telesno zdrav človek. On pravi glede tega :
j — Eden glavnih vzroKov za | smrt človeka pred stotimi leti je obstajal v napačni ideji, tla znači osemdeset ali devetdeset let skrajno mejo njegovega zemeljskega potovanja. Ta avtosugestija pro-Jdira kot hud strup v zavest človeka ter razdira njegovo telo. Ka-kei hitro pa se stavi na mesto te avtosugestije resnico, da lahko do seže človek starost stotih let hi petdeset, se bližajo številni ljudje tej starosti povsem znravv dušev-, no in telesno.
—	Zdravniki, ki niso hoteli pre-' je zdraviti na običajni način ljudi, ki so dosegli gotovo starost, ker so pripisovali bolezni posledicam takozvane starosti, so pričeli sedaj zdraviti stare ljudi kot vse druge bolnike ter dosegli presenetljive uspehe.
j Grof Creppi, ki je umrl prdek-j lega leta v starosti stointreh let. nudi zanimiv vzgl.-d stoletnih ljudi, katerih bo najbrž v »dno več. Prejšnji italijanski poslanik i i i senator je ohranil prav do poslednjega trenutka vse svoji" te-lesne in duševne sile. Brez dvorna bi bil še vedno med živimi, če se ne bi ozirali vsi drugi osnj s skrajnim začudenjem spričo njegove visoke starosti. Tako zelo sn ga mučili radi njegovih stotih let da se ga je lotila bojazen, ki je izpodkopala njegovo zdravje ter ga kor.Čno umorila.
M. Finot je dobil iz vseh delov j sveta neštevilna pisma, ki bi *a-I hko napolnila celo knjigo. Navesti hočem vsebino nekega pisma, katero mu je poslal odlični čilen-ski odvetnik, M. Amando Morago Droguett, poročevalni član druž-'be za primerjajočo zakonodajo v Parizu :
| — V Temuco, kjer je izvajal pošlo protektorja domačinov, je (med 40.000 prebivalci več kot 20 oseb, ki so dosegle starost sto in petdesetih let,
—	Avtor tega dokumenta jam-I či za absolutno avtentičnost svojih ugotovil in sicer na temelju
I najbolj natančne preiskave, katero je poročevalec vprizoril.
—	Odkar sem spravil na dan (svojo teorijo o dolgosti človeškega življenja. — je nadaljeval Fi-not. — j h je nastopilo dosti dru-.g:h, ki so ir skušali prekos;ti v 'tem oz i iti. Dr. Eugene Fisk. predsednik Life Extension zavoda v Xe\v Vorku. je izjavil, da bo mo goče podaljšati človeško življenje ra t soč devetsto let. Svojo tnli-
jtev je podprl z dejstvom, da se nam je posrečilo podaljšati za de-vetstokrat življenjsko dobo reka-, terih črvov. „ I Kol'ko > esniee na tem, bo po,-I kazala bodočnost.	v
ugoden ter je strašno oslabil naš položaj napram ententi; Clemen-ccau in Lloyd George sta izgu-bda radi trdovratnosti naših mc-rcdajuih krogov vsako voljo, tla , In še kdaj na kakršenkoli način posredovala za nas. To situacijo je izkoristil Sforza. povabivši naše delegate na konferenco v Santo .Marglierito-Rajiallsko. obve-st.vši istočasno našo vlado, da bo v slučaju, ako ona odbije to ponudbo. enostavno izvedel londonski pakt, za kar j«» dobil ž«- odo-}>rt nje tako Fraiieij *, kakor An-trbje.
Nikola Pašič je dobro vedel, ka.i to pomen ja. Zat«« j«> odločno otlklonil. da bi š«-l v Santo Maighi rito. Protivila so je vsa njegova notranjost, da bi on, ki .!•• pripravljal in pripravljal za (lane razmere svuječasno najpovol,>-nejšo rešitev, ki j«' bila za nas v*'bee mogoča, jtodpisal svoje ime po«| ]>ogodl.<i. o kateri j«- slutil, da mna pod silo oklnosti biti za nas katast nd'tlxia.
Evo. tako j«' tlošlo do rapallske pogodbe, g lis le kater«- so ne pri
nas radi nej>oznavanju tu razloženih okolnosti. delali tako napačni komentarji in zaključki. Hratje Slovenci sr. bili. to ^e razume prvi s svojimi obdolžitvami in pritožbami. poleg tega. da so enostavno obremenili Pašiča za ta neuspeh v Santi M irghei iti, so navalili na vlado, ker ni poslala tjakaj, tla s«> pogaja z Italjani tudi kakega Slovenca. Rlagor naivnim; Po nesrečnem koroškem plebiscitu je prišla v nevarnost tudi železniška proga .lesenice-Podbr-do. Ako bi pri št-1 v^Santo Marghe-i l it«) z Vtsničetn in Trumbičem še j kak zastopnik Italjaimm tako ; omraženega slovenskega naroda, bi lahko Slovenci in žnjimi tudi m; pob ir « stalega izgubili š.- tudi acs radovljiški okraj' in s tem njim najmilejše in najsvetejše I kraje okrog Iileškeg.i in Kuhinjskega jezera. Poleg rodnega kraja pesnika Gregorčiča bi torej izgubili še rodni kraj največjega slovenskega ptsnik.i dr. Prešerna!
| Koso izgnali cesarja in kralja I Karla Habsburškega in njegovo prefrigano družico Žito na rajsko lepi otok Madeiro, somu prideli-ii mnogobrojno spremstvo. Bivša |cesarica se je šopirila v krogu I svojih visokih dvornih dam. Te so j hotele položaj izkoriščati in so I potom plačanega agenta trobile • po vsem svetu, kako hudo trpi jluvši cesarski in kraljevski dvor j na zapuščeni Madciri in zlasti, ka-iko slabo oskrbovanje so mu od-I/iierili. Toda tlamice so se uštele. Zakaj za stvar je izvedel tudi lastnik hotela, v katerem je bilo od-kazano bivališče bivšega cesarja in njegove »lične družbe. Ta pa je | brzojavil ssttjemu bratu, ki živi na ;r.Hinp;u in ki j«> pozval pisca na odgovor ter mu pošteno navil nše. !>a. Tu Dunaj se je smejal, ko je habsburški plačanec moral prekli-' eevati vse, kar je pisal o bedi biv-jŠe cesarske družine, ki jo je baje ;morala trpeti na Madciri.
Prijava orožja.'
1/. Beograda «e poroča: Ministrstvo not ran j "h zadev je vsem pokrajinskim oblastem in političnim načelnik« m naročilo., da ima-»o lastniki orožja prijaviti to tlo dne L maja. Politične oblasti in policijska ravnateljstva imajo voditi točne seznamke o orožju in
0	njega vrsti.
Grozna nesreča v Maksimiru.
Na v-eučil iškem p«»s«*stvu v Makstnihu ]>ri Zagrebu se je do-■jrod la grozna nesri*ca. Transmisi-ja parne žage je zgrabila mladega delavca Ju rja Trspoloviča ter ga na kose raztrgala. Prizor je bil grozen. Posamezne dele trupla
1	so zbrali ter jih prepeljali v za. grelJŠko mrtvašnico.	J
CT\< \ARAT>A 1 M A-T A W>2
| knjige [j Knjigarna "Glas Naroda" | knjige |
Molitveniki:	!
Ksi meti nami. v platno vezano -M Pdsiia pa«a. I j l.iti;u vezano .. 1-5 ihi-a popoliu. - < *tLio vezano	L— . Hoja za KrUtaMNB. v platnu vezal ..............................................1 —
Marija \ arhinja:
v Ida ti. » vezano ............ .90
V	II sli VOZaHO ............ 1KU
laj>lki gla-uvi;
v plat m* v.zano...........
v k •»! V. / < .. ............ 1.7« !
v UM."- v ..................
Sveta I ra. > i«aimi detidluu
v platno v.•«!).. .............«H» J
v usnje vfstan« ............ IJJO 1
f*'»rbi za du*e:
v platno iituio .......... .9fi I
V	Uslij- vexauo .......... 1.8«
]
Poučne knjige:
Ahreduik si >vriiski .............
Aiu iriln k luafeki ............ J3
Aijsl^Miiia brez uritrlja.........46
slov a"
(l»r K« t li i .............. 5*0
Ane«*! j ska ^lu/ha ali nauk kako
»aj se »% »v. ina>i »tr»*ii-.....!U
( irilii a. \a\ <lili xa «'-itanje in pisanja »rlrV-iii«' v < iriio-i .... J{® I loma« i zd*a\otk po Kueippu .. 1 IH' 1 Pek letom. Kpi-ul A. It Je;rli£- .. .50 <<<>>podtndvo. Praktb m knjiga za ■
Trd.*	............. 1.50 1
........................... 1-2«
Govedoreja .....................7,j 1
Hitri raft mar ................ .lit
4u^o>la\iia. Z* uii.i» i>i*-ni pregled 1,1.» * Iviji^a o It-p« m vedenju,
Tr.lo ....................... 1.00 i
luirki/tiB, \elikl i Kalirrt t .....4«
Knjiga o dostojnem vedenju .. Ji« A Mladritirt-iu. Spi-al A. I?. Jeglič. r
1.	zvez. k ................G«
zvezek .................G« >
MHirMvo - <rii«iiiu za živi- >
ni »rej o .....................»J
Na* veli za h m* in dom. k<>ri>iua ?
knjig* za v.-HJk«. hišo	3
liro-Iran.....................8« 3
Veza.k......r.............. 1.INI J
Nemške angleški tohnar .........G« J
Naša zdravila ................ >
Največji spi*ovuik ljubavnih p mil JMI NraiArint lw</ m itelja
1 del ...................50
tl.-l ........................"»« >
Pravila za oliko .................♦>."»
I'.Wnituu'.
L letnik ..................KO	^
2.	letu.t....................6«	^
:i. l. uiik ...................;
Praktični rWimar ............ .7."»
Kotni sl*\Pti^ko in slovensko an- >
Kletki sl«var ...............fill
Mnt eiisko nt m^ki slovar
(JaneSie Ha rt«'l' .......... 4.—
SploMio knjictrf otlsfvo. 1 iti 'J del
Siovensko-mngSe-diJt slovniea ____ 1.5«
S Mi«, roško-angle>k| in angleško
slovenski slovar, trdo vezan 1."»«
Spletna Kuhane* .............. 1.53 -
Movetisna kuharica, trtic v platno
vezano	i—
hltvenski sadjar, -sik zvezek po .10 Slovenska Narodna mladina —. 1.— \ arena kuharica- ti do vezano . 1.—
\u>ilna knjižic,® ............. .50 j
Veliki slovenski spisov nik razo i"
razulli pisem, trdo vt-zlno 130 Z^odoviiH Nrbov. Ilrvalov in SLo-
V	HMCf
1. zvezek ....................65
J. zvezek .. ..............85
Razne povesti in romani:
Amerika »a Auierik:u»ii\ trd. vez. 2.50
. Andrej llufer ................................'
Ik-neska v ede/evalka ......... JU
I Vihraj-k i liiiu ............
Iturke in |>orediio*li...........40
lieli rojaki, trdo vezan« ........ 1.00
lk»v, rounui, t rilo vezano.......71
Cvetku ...................... .25
Ciganov a <4.*eta .............. -25
je .tal« ...................HO
Cveti na lSorograjska .......... .5C
I Mi z orožjem .............. .50
Ihr sliki	Njiva, Starka — i
aii-k.ii ..................4«
Ikdga --oka ...................GO
Devica Orleanska.............. Ji«
I K: sel i bral, tJurfiei ...........75
Ileteljira ..................... JJ0
tlom in svet. I.etuik 1!«08 .... 2.00
Duhovni Kuj ................ J»0
KI iza liela .................... .33
I ran Baron Trenk.............35
I ra Dlavolo .................. 5«
4«ur.dovnik i 2 zvezka» ........ 1-50;
Grešnik l/cuard. < Ivan Cankar > .75
Gofevski katekizem .......... J!5
Gruda umira .................. JO
Hedvika ...................... .35
Humoreske. Groteske in Satire .G« Izbrani spini. Oolenc.)
Spomini o Cerkniškem jezeru.
! O gozdu. — O burji ........ -G«
Ji«". -I urne »pui; i i.v. Cvet in sid. Hči nustnega
-.^luika. lir« i rano ........ .75
J r . v < zaJiw .............. 1.00
r. r.v. NiSfduv »in. Sin kmečkega
r. -^irja itd. IIr<i~iraiio ...... -75
f; v. zali.. .............. 1.WJ
•J. z l>r. Zober, roman. Tugom-. r. tra^e<iija v 7t. dejanjih.
lir.<~iraii" ..................75
Trti o vezano .............. 1.IW
Krt salo duhov ................ I.««
Kralj Alatjaž .................G«
Kmečke pove&ii, trd« vezano. Vse-
Injie T !«>VCstl .............................H«
Kralji« a Mučeni« a. tr«lo vezano -8«
Krijii^t za I-hkomiselne ljudi,
• 1 Cankar................... XJ»0
LjmUke povesti, « Ml hL^e do lii-
>n .................. j60
I jiidska knjižnica:
i	Ziiameitje štirih ...... J>«
zv. Da*otaiui.	>doviiiska
.-t .........................50
■/,. Jernač Zmagov ar. — Med
Plazovi.....................50
*. '/.' Malo življenje ........ .«»-'»
Zatbija kmeeka vujflu .75
». /v. t.o/dari.-v siu .........3«
7	1'rih tjač ...............
* / v. 1'asjegiavci ............ L««
/i. Kako sem se jaz likal.
. !'.r»ufelj > ................................l.«0
K t zv. Kako sem se jaz likal,
lit., n. t ij t ................ 1.0«
m xv. Kak« sem sr jaz lika^,
l:.... i j. ................ l.o«
z v. I/ dnevnika malega po-
it-dne/a. into \e/ano ........ 1.01
I I y\ J.joMjansi-e sii^e.
...........................75
1" /v. .luan Miseria. P.ne<t iz
F|«i.sk>--'.i /i\lj«-nirt ........ .73
i';.	\e v AnM-riku. I*<i resni-
. 1..It .Jkili ............. . .73
.Mali ljudje. Vsebuje |wivesti.
Iiniiiran.i .................. .75
Trdo vezat................... 1.25
Mimo življenja 'Ivan Cankar! .8«
Mri v i Godar ..................35
Materina uter ................ J!"
MiwiTIno .......................40
M i klora Zala ................ J>0
MaW Klatel ...................7«
Mirko Poštenjakovič .......... -3«
Mitva srca. lN.\e^ti, <1. Tavr-ari 1.50 Nasa \ as. 1. del vselnije 14 j.ovosti. tNavaFan • —
Vera:! ■ ...................... 1.30
................................. 1.00
Na^a \as. '2. <1<1 wehuje !» ixivesti
Vezan........................ 1-30
I.roširaiup .................... 1.00
Na Indijskih otokih............ .G0
Naseljene! .....................<J0
Na Preriji ...................30
Nihilist ................... .. .40
\;uodiu Biblioteka:
Amerika in povsod dobro, doiua
icijiitiljše ................... .4*
Iterae .......................45 .
I>oj s prirodo ...............45
Božja kazen .................45
Babica ...................... 1.60!
Narodna Biblioteka:
Beat in dnevnik ..............80
Črt ice iz življenja na kmetih .45
Kinandi. lovcev sin ........ -45
I »eneral Lavdou .............80 J
t>r>ka Mytologija, - knjigi .. 2.4« Kranjska čebelica. Poezije .. .45!
Iv. v na osveta ...............45
Nekaj iz ruske zgodovine.....45
Na|M»Ieou prvi ............... 1.20
Nesrečnica .............. • • »80 j
Kimska Mytologija...........80
Spisje. Vsebuje 11 povesti.....45
Sv itoslav .................. .431
SpUi Andrejčkovega Jožeta, — l'ltuotni listi, noeiii prehotl itd. .45
\ Gorskem zakotlu ...........45
/aroka ob pol not"I...........43
Z ogujein in mečem .......... 5.00
Za kruhom...................45
Žahtst in veselje ............. 1.2«
Narodna knjižnica:
Bilke .......................20
liele uoči, — mali junak	JiO
Catlje Gnezdo ...............40
Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Kuhinja pri kratici gosji nožici .G0
Malenkosti ...................30
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
Pikov a dama.................2«
Pa berk i in Koža ........... .20
Ob M) letnici l>r. Janeza K. Kreka .25 1'ove.stire, liauizidranatu Tag ore,
% sel »nje 3 I »uvest i ........ .40
Petelinov Janez, (Alešovec) —
Trdo vezauo ......................75
ltroširauo ..........................60
Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.««
Pariški zlatar ................ JJ5
Posljedni Mehikanec .......... Ji«
Povesti Maksima Gorkega.....75
ICu svobodnim solncem, '2 knjigi 2JS0
rrtvlji« H. Majar...........30
Požigalec .................... .23
1'ovesti slovenskemu ljudstvu t
' iHiuk in zabavo ............. 35
Tatria, jKjvesti iz irske junaške i dol»e ...................... .30
(Peter Zgaga .................. .50 i
, Pet tednov v zrakoplovu, trd. v z. 1J»0 ICazkrinkani Hale-burzanl. — M ja
11 i r»-t» k —t ................. J>«
i Kumarica .....................G»
kinaldo Kinaldini ............ 3«
i Sveta Notburga .............. Ji3
•	Skozi -irno Indijo .............60
Stric Tomova koča .......... .5«
Slovanska knjižnica. Zbrani s;.i-
i,	v-.-l.uje 1« i>..ve-ti .....60
1 Skrivnost najdenke .......... .35
, SaueškI invalid ................ J»0
Spake, satire in humoreske____ JO
Sanjska knjiga ...............30
S.tnj^ka knjiga, velika ........ l.OO
Sonek samotarke, trtl.i vezano .. .50
Strelec ........................30
Stezosledec ...................3f .
Sosedov sin. (Jureie> ..........3«
Sveta new"' .................... Jj
^Sislo Šesto, jw.v.-^t iz Abru<*S>v .30
sbiven-ki pisatelji:
zv. s. Jurčič "hrani spisi.
( Vsel.uje povesti ......... 1301
zv. J os. Jurčič /tiran spisi. \ M-!iuje 7 | k »vest i .......... 1.20 j
0	7.v.	Ivan Tavčar zbrani spisi. ;
Cvetje v jeseui N i^.-Ua knmika 2.«0 i I	i
N;iliujioii' p.>ip«ivedke: _ zv. Alaroii. krx'anski tleCek iz
I.ibamina ........................55
zv. .Marijina otrol^a, j h.vest iz |
i ka vkašklh ^'..ra .............25 f
4. zv. Praški judek ...........25 j
s zv. Tri Indijanske povesti .. .30 !>. zv. Kraljičin nečak. Z^odovin-I -ka iM.ve.~i iz .1 a i »ouskega .... JiOi lt zv. Zvesti sin. 1'ovest iz vlade
A i: I »a rja Velikegm............ .25 i
11	Kdeca m beia vrtni«a. »•«»-
v.^l ........................30
1. v. Kttrejska brala, t'rti« a iz
mi sj« »in <\ \ lv<»reji .......... ...30
1';. zv. Boj in Zmaga, povest .. .30 j
1	i. zv. Prisega lluronskega gla-
varja. 1'. .vest iz zgodovine ka-
nadske ....................30
»Ti 7.y. Angel j suinjev. Braziljste*
ftftvest ...................... .25
!<;. zv. Zlat«ikopi. Povest ...... JiO
17. zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaraguo.........30;
"s jsv. Preganjanje Indijskih mis-
jonarjer .....................30
1!». zv. Mlada mornarja. Povest .30 waljivi Sltivenec ...............60
•	trenutki oddiha .............. .4«
A Kujeva Kepatica. Satiri«"en r.e
luaij. - k; ji^'i .............. 1 J;3 j
Vera. roman ................ Ji3
Zvonarjev« tei.................65 1
Z:dni dnevi nesrečnega kralja .61^
Zaklad na kozjem ost rovu.....30 ;
Zadna pravda ................ -50.
Zbirka slovenskih povesti:
1. 7v Vojnomir ali p«>gaustvo .. Jt5
' zv. Hudo brezdno...........35 i
zv. \es**le povesti...........351
I zv. 1'ovesti in slike.........33 j
,"». zv. Student naj ho. Naš vsakdanji kruh .................35 j
Zabavna knjižnica:
, -. zv. IVgan in Lambergar ..	.60
'.'"■. zv. Črna smrt ..................-50 j
j -1, zv. Zločinci ............................J»0j
Razne povesti in za-i bavne knjige za mladino:
Boh za mladi teh, pesmice .... .30
Ikdek je pravil, pravljice.....40
' .Martin Krpan z Vrha. Povest s
1 >iikami. trdo vezano ........ .601
1 Mladim srcem	.25
1 Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .401 Narodne pripovedke, 4. svesek.. 30 1 Pravljice in pripovedke za mladino:
» 1. zvezek ...................30
1	zvezek .................. .29 j
1 »Slavček, zl.irka solškili jH-sini .25 ' Zvončeki. Zbirka pesmi za mladino:
1 trdo vezano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zr., trdo vezano. Vaebuje 25
'	t »uvest i ...................... J>6
i
'	. zv., trilo vezano. Pripovedke in
t	*
'	l*esmi .............................................50
i
'	7\\ trdo vezano. Vsebuje 12 po-
'	vesti ............................................30
'	zv. trdo vezano. Vsebuje S po-
1	vesti ............................................30
•	zv., rr.lo vezano. Vinski brat	J»0 '	. zv'.. rrdo vezano. Vsebuje 10 j»o-
>	v«>ti ............................................3®
1'metniške knjige s slikami: " Mlada greda; pravljica s slikami Ji« Pepelka; pravljica s slikami 1.00 J I bdeča kapica: prsivljica s slika-
9 mi ......................... 1.00
® Sneguljčica; pravljica s slikami 1.00 5 Trnoljčfc*. pravljica s slikami 1.00 ® Knjige za slikanj«:
5 TI lad i slika. .................71
® Slike iz pravljic.............75
2	njige za slikanje dopisnic popol-5 na z barvami in navodilom:
Mladi uaietnik ............................1.2«
5 Otroški vrtec	1JJC
1 Za kratet ras	1.2«
0; Zaklad za otroke ........................1.2«
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo knjigo:
'NASVETI ZA HIŠO IN DOM'
Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: -Živinoreja Živinozdraviiik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domaČe pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Stane 80 centov. ^S SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
igre:
Benoki trgovec, dramska slika v
dejanj iti .................. 1.0«
Če >ta dva. šala v 1 dejanju .. JiO IS* ktor Kobiu. lu'ra v 1 dejanju .30 l*o!:na Solz. :: en.-leTaiike: Dva
rvetova, dediščina, trpini ____ 1.00
»ivji lovec. Narodna i^rra s i^t-
j-ni \ 4 dejanjih ............ 30
Pneviiik. Veseloigra v - dtjanjili .30 F.ndodejanke. Vsebuje G i^er .... 3« Kaudeamus. Koiuedija v 4 dejanjih ........................ -25
Oo>pa ki je bila v Parizu. Veseloigra % -t dejanjih .......... -30
Išče be odgojuik. lj:ra v 2 dejanjih .30 Krivoprisežaik. Igra s petjem v
"t ilejaitjih ................ 35
Kovarstvo in ljub*'zeu. Žalui^ra iz ix:eš«"-a:i-ki *.a življenja v G _!vjaa-
jili .......................... ^0
Mati. 1 »rama v ;; dejanjih.......75
Martin Krpan. 1 »rama v 5 dej-in-
jili .........................60
.V;: 'teseda. I^r-'kaz v 5 dejanjih .30 Medved snubač. Veseloigra v 1 dejanju ...................... 30
Naša kri. lgmkaz v 4 dejanjih .60 Nič otrok. \eseb»igra v 1 dejanju .25 t>!i vojski, lirrukaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. 1'urka < ]K*ijem v 2 <le-
jaiijili .......................30
Pokojni mož. šaluigra v 1 dejanju .30 Ki^hdjub iz Amerike. Veelt.i^ra s
jiet jem v treh dejanjih .......30
lCa/valina življenja. Ljudska drama v dejanjih .............75
Kt-vizur. Komedija v ."» dejanjih 1.00 S«tiir sarnee. I'.kJoI.u iz življenja
v J dejalijill .................30
Starinarica. Vi-selnigra v 1 dejanju .30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladiitska i^ra s petji m v
dejanjih ...................60
Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30
Žila. Veseloigra v 1 dejanju.....3«
Za križ hi svobodo. Igrokas v 3 dejanjih ...................... .23
Zbirka ljutbi-ifi iger.
snopič. Kmet Herod, Vedeže-v alka. Župan, Sardamski, Jeza
nad petelinom in kes ........ JiO
. snopič-. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje ................ 30
7 in suonitL Sinovo maščevac^o. Za l^tov išče, Občinsk tepček, l»ve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. .60
. Miupic. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev. l'ašica kave ____ 30
1>». Miopj. Ferdinajiiio ali spreobr-
nenje roparja, rdeči nosov i .. .30 JI. Mii>!>i('-. Večna mladost in lepo-ia. Kepoštev, Prcperljiva soseda .30
snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirici in kralji, Ljudmila, —
Pianšarica .................. 30
13 snopu-. Vestalka, Smrt Mary®
Device. Marijin otrok ...... 30
14. snopič. Junaška deklica, Sv.
Boštjan. Materin blagoa&av .. .30 le. snopič. Turki pred Dunajem,
iabjola in Neža ........ 30
IG. snopič. Mojstra Križnika, — Božični večei ; Svojeglavna Min-
ka ...........................30
17. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen
stan je zaničevan ...........30
1A in 10. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Btžja; Junaške
^Sejke .................... .60
2o snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...............30
Razglednice:
Zabavne. Različne, du.-at ...... .25
' Nc.v lorške. Različne, du. at .. .23 1 Velikonočne, božične in novoletne
» ducat ...................... .ta
i lz raznih slovenskih krajev, du.at .40
I	Posamezne |k> ...............«5
Panorama mesta New Vork.....15
||
II	Zemljevidi:
| Združenih držav. Veliki ...... 3«
Združenih držav. Mali.........15
| Slovenija .................... J5
N'«va Evropa ................ J»0
i Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in j Tennessee. Oklahoma. Ohio, Indiana, Montana. Mississippi, New I Vork, Washington, \Ycoming —
I v&uki .................... 35
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Si:rtnes#» la, Michigan, Wisconsin, West ! irgtnia —-	'
vsaki i*> ...................4«
jVeiika stenska mapa £.vr£pe .. 2.0«
Pesmi in poezije:
I Coder; poleg narodnih pravljic o j Vrhskeni jezeru, t A. Funtek)
J Trdo vezauo .................73
Moje obzorje. Eng. < .'angel. Poezije
Trdo vezano ................ 1J55
Balade in romance. (A. Aškerc)
! Trdo vezano ................ 1.25
'j Kioširano .................. .75
Pesmi. «Simon .lenkoi .........45
'Poezije. 1 Siinoii liregorčiči —
1 trdo vezano ...........-.....9«
i Vijolica. Pesnil za mladost.....C0
> Slovenska Narodna lirika. P. tezi je 30 Sto ugank. <4 ktou Zujtaučič). —
I I". >ezi je .................... JJ0
1!
1 Pesmi z notami:
I>\e božičniei: Svet.»nočno zvone-nje. «'iij premila. Za ilvoglasna
t ženska zlw>ra s klavirjem ...... 36
'Curske rvetlke. (I^iharnar). Za
1 čveter«t in jK-'teru mešanih glasov ...........................40
Naša zvezda. Za saajosjiev s kla-
I virjem. « Foerster) .............25
; NaAi himni: Lepa naša domovina.
I I'ože pravde ...................15
tiorski otlmevi. (Uiharnar.) Zbir-
Vri ni. >^kih zborov in čvetero
s|M'V«.v. 1. zvezek...............4«
_J, zvezek .....................40
Planinke. Pesmi za sopran, alt
i: ba-. 1. zvezek ...............40
j - zvezek .......................40
1 Pomladanski odmevi. Pesmi za so-
I ran. alt in iuts
I 1. zvezek .....................40
i 2. zve* k .................... .401
• Slovenska zemlja. Me£*ni zbor. —
• 1 Aljaž 1 .................... .15 j
Sloveuske zdravice. (Fleisehman)	1
j J zvez«'!?.......................50
( .zvezek .....................50
: Venček narodnih pesmi za čvetero-
^.iasui moški zbor. iGrum.i — ' 1. zvezek ...................... .3«
I
Zdravice. za petje in klavir —
j 1 Parma; ..................... .75
^ Narodne pesmj. '^.Irovnik.) 1. zv. .15
j l\ zvezek .......................15
Male pesmance:
p Na planine ...................10
j Pod oknom .................. .1«
j I Pogled v nedolžno oko .......10
Pri oknu =vo molče slonela.....10
i Jadransko morje ...............10
Slovo ..........................13
r Slabo sveča je brlela .......... .1«
^ sladkih sanjah .............1«
Zrinsko Frankopanka .........10
VAŽNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
knjiga je trdo vezana, - stane $1. -
Slovenic Publishing Co. New York
SLOVENSKO-ANGLE-ŠKA SLOVNICA
PRIREJENA ZA SLOVENSKI NAROD.
Izdala Slovenic Publishing Company
- 01>«$e'_ra sledeče: -
Prvi del: Glasoslovje Drugi del: Oblikoslovje Tretji del: Vaje Četrti del: Pogovori iz vsakdanjega živi j ena. Peti del: Besede, ki se največ rabijo v navadnem 1 pogovoru. Šesti del: Vprašanja in odgovori za drugi ali glavni državljanski papir.
Ivnjiga je tnlo vezana, stane $1.50.
Ako se želite priueiti an^ries-eino ali postati ameriški državljan, naročite to ponelji-vo knjigo.
Cerkvene pesmi:
»j 12 slovenskih i-esmi za razne pri-i uk«..- t.-k«':n ivrkvenega, leta. —
t Foerst-c • .................. -*»«
; 1*2 Tantum Erjo. (F.^rster» .....60
j lt Tantum Erjjo. Premeri» ____ .">0
; Missa in Honorem Caerilia« —
; iFoer-ter» ...................€0
>Ia>ne pesmi za me^an zbor. —
I Sattner ■ ...................
Slovenska sv. ma>a. za mešan zls r . spremljavo oru'e!. (I^iiiarnar) .50
I
I Note za tamburice:
)
I Som šel na planince. IVipurl
>'ov. liar, fw'-ini.	.... 1.00
Na Gorenskem je fletno. t I'.ajuk » 1.0«
I
Note za citre:
' Sarafan. Ruska i>esem .......... .4«
Siitvensk! citrar. O najbolj priljubljenih ->lor i^'sini prirejenih za eitre z beseilami ...............50
Note za klavir:
Totovanj« po Kranj*!. N'aro.lni na-
vi. . tak!> ................ 1.00
K«t nekdaj \ maju. V-iOdu <JakI t .73 , I juiiavno blebetali je. Polka ma-
znrka. t.laki' .................r»«
; Ljubavne življenje. Valček. (JakT i .75 Na>im malčkom. Za klavir in i-et-je. V-.-i mje	priljubljenih
skladb. t.Iakll .............. 1.30
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki t .50 • Ob morski obali. Valček. iJakli .00 Pu-drav z Itleda. KoraCniea. —
i Jaki« ...........i........ 50
'pozdrav iz Dolenjske. Koračnica.
"-Iakl> ........................ J»0
t Pripoznan je. Polka mazurka. —
l Jaki ► .................... JiO
Primorski odmevi. Fantazija. —
* I* rezu i k » ..................
Ke^imenr po cesti gre. Koračnica. i Jaki» ...................50
Slovenski biseri. Skladba iz 2S slovenskih narodnih pesmi. —
(.laki» . .......................75
Srčno veselje. Polka .............50
Vesela plesalka. Polka ............"»0
Ziniraj zvesta. Polka ...........50
V zalogi imamo še nekaj iztisov poučne in zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska spi j ona ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev
Kako bo izglrdala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest u
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v 3tarem veku
Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o j etiki TTzof Sherlock Holmesa Pot na Gaurisanjcar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
PRATIKE!
Gitateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tisoč iztisov
"Družinskih Pratik''
t^ En iztis stane 20 centov ^ei
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Corčlandt Street	New York City
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino,, rekomandirajte pismo.
"Glas Naroda"
(Slovenic Publishing Company)
82 Cortlandt St-, New Vorlc
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
GLAS NARODA. 3. MA-JA 1922
Dr Ivan Tavčar:
VIS OJŠ K A KRONIKA.
1695.
Inozemski mornarji kot priseljenci,
Foreign Luiisuage Information Servict — Jugoslav iUireau. >
(Nadaljevanje.)
111.
1'reikoslej mi j«' bil oče hud r;ip<»ve*hiik. T<«ko so pretekla štiri leta. V tem '-asu sem opazil. da se j:;-.i p..bogoma pridobival zaupanj* o««eta in njegovo zadovoljstvo. Vzlie visoki starosti s«» pa vendar ni /manjšala njegova divji,st. česar bi N:eer otrok o svojem ■ i ditelju ne sm»l zapisati. Kadai >e j.- napil vina. je bilo pametno, i i r nr.i s ] o1a. kakor se gre s pota razdraženemu živinčetu na paši Ali resnica je. da se je prevečkrat pr'p t lo. da je visoški gospodar pil či z mero.
Ko se je približal sedemdesetemu letu življenja, je pričel Poli karp Khallan tovoriti vino z Vi pavskega in <'d drugod ier kup-č" vati v. njim. ker je ljudstvo v list'h dneh, ko se je bila dežela že nekoliko okrepčala «»«1 nemške vojne, rado popival«); bilo je v vsakem selišču pivnie, da jih je kar ostajalo. Muogokrat je ««če odtovoril v Vipavo — takrat sino imeli na Visokem tri pare močnih in dobro rejenih tuvomili konj - ter \selej prt vlekel nazaj mno go posode, napolnjene z vinom
Slišali srno in zved"Io se je. da
stari ...... tii opravil tovora, da
bi s,- m bil kje v vinskih goricah Spri iu sit pel. Govorilo se je ee]n
0	ttžkih | ohabljenjih in nekoli-kokrat bj bil skoraj padel v rok«3 «! rajnkemu glavarju Lantheriju da se ni o pravem času poravnal / rodbjno (viškodovanega lev ji r,>l'»/il težko dškodnino, glavarju pa izdatno odkupnino. Take pora, nav. pri nas v navadi: r«»-\e/, ki nima denarja, pride v za-
1	'. lw>gsitin pa se pri graSeaku in rodbini odkupi, nakar ;> pravna, ki bi morala biti za vse e-i;.<l:a. jx»tolažena. Dozdeva se mi. da tak** reči no bi smele biti na s w t n; ker so pa koristi.!«' mojemu o -, tu. ne bom več pisal o njih.
Ali nikdar nis-ni povpraševal očetn. kake <logodke j.- doživel na Vipavskem, in vem tudi. da bi n.i ne bil o t«'m ničesar povedal. P.ob'lo me j,, p«, • |<) j,» jemal s s,-.ho brata Jurija, in prav močno s. m se prestrašil, ko sem opazil, da s«, j,, fantalin v slabi družbi privadil vina. da ga je pil kakor vodo. ki j«' vendar najboljša pijača na svetu.
Tako j.« tekel čas «>d b-ta do 1* ta. in živeli smo. kakor živi kmet na svojem posestvu, kjer malokdaj kaj posebnega doživi.
Štelo se je leto IG?*)., v kate. r« m se j,,, šestindvajseti«' ponovil g"d sv. Izidorja. Dobro s,ni bil zr;.st«J in tudi na duši nisem pe-S il. Vsa.i '/.spod Karel Ignacij v I* »ljanah me je često pohvalil ter me stavil za vzgled drugim mladeničem.
Neko nedeljo j K) poldne, ko je počival;, hiša in družina, mi je u.cazal oče. da naj hodim ž njim.
Peljal me j«, na kraj. kateremu pravimo "Osojnik" in ki de|i p '.l gozdom nad Visokim. Ravno isto h-to so bili posekali bukve na Osojni k n, štore pa smo z ognWn pokončali. «la se je n: pravila rodovitna njiva ra rž in jwentoo. k» - človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa čedno živi od zlatega klasja.
N "\--tino tik nove njive je 7e-g«l stari mož, pograbil z roko s«.p trave ter ga zasukal, meni pa dejal:
Prinesi skalo, da zavijeva hudiču rep, «Ia se ne ponesreči, kai U>va i mehi v govoric? *
I 'rili1 sem precej težak kamen ž njive in {»olo/Pa svsi ga n*l zavito travo, da V bil peklensk*«'-] mu satanu zasukani rep obložen, j <la nama ni mogel napraviti škode. in naj.si bi jo bil tudi hotel.
Ker mi o-e ni ukazal. <La bi tudi jaz legel., ni.tem imel poguma, d« bi legel k njemu. Stal sem to- j rci pred njim in sicer na mestu.) odkoder se prijetno gleda na vi« .-oške oaprave. Prav živo se še opominjam, kako sva <e razenvar-jula. ker bil je to jako pomenljiv razgovor, ker se mi !e takrat prvič odkrilo, da oče občuti težko breme svoje starosti in da je določil m«»rie za svojega naslednika na Visokem,
Takale je pričal:
— Dnne<? ponoči bo imela črna
ADVERTISEMENTS.
Raela bi izvedela za naslov mojega brata PKTKA MKDVED iu sestre ANE Mili KI Je', r »jene Medved. Doma >ta «J>a iz P.hI-gore. fara Stari trg. okra.i Crn*»-melj. Brat je 1 >i 1 v So. Range,
M teb, sestra pa v Pueblo, Colo. I rosiui. če kdo ve, via m: javi. ali naj s.» pa .sama oglasita. — Mrs. Margareta Anžlovar rr.j. Medved .	Wilson Avenue
Brooklyn. New Vork.
O POTOVANJU.
Za potov^n.ie epom-adi, poleti in začetkom jeseni je drugi raz-i red na prekoeeanskih parrikih že vee mesecev : eprej i-arproaan. Že j sedaj je težko dobiti piostore drugega razreda za junij In dru^e mesece. Le ma^ prostorov je na razpolago. Kdor rji tedaj hote\ ! potovati prihodnje meseca v drugem razredu, naj nam thkoj naznani, da mu preskrbimo prostor.
Frank Saksrr State 3ank.
Pozor potniki!
Izletniški parnik 'BELVEDERE'
(.Losulich Line) odpluje iz New \ oi ka v Trst dne 14 junija, ter bo spremljal naše potnike naš zastopnik skozi do Ljubljane oziroma do Zagreba, ter bo skrbel, da bodo vsi naši potniki kolikor mogoče udobno nastanjeni in postrežem", tla bodo sami za se v i posebnem oddelku in ako mogoče, j da bodo imeli tudi posebno li rajno itd. Tudi radi prtljage bo vse j preskrbljeno, tako da potniki ne j bodo imeli nikakih sitnosti in skr-|bi na celem potovanju do Ljub-jl.tane, oziroma do Zagreba; ako se bo prijavilo zadostno število nabili potnikov, jih bo pričakal v Trstu poseben vlak. da se bodo r.otniki takoj lahko odpeljali naprej v Ljubljano, oziroma kamor j bo kdo namenjen. Cena za tretji j »azred do T-s t je $90.00 m $5.00 i ojnt davek: vožnja tja in nazaj j/a nedržavljane .ie $201 .f»0. držav-ll/ani plačajo pa s-.lK) manj: otro-..-l «lo enega b-ta prosti, do petega (leta plača io četrtino in vl.OO voj-|nega davka, do desetega leta pa ^olovieo in š?,.00 vojnega davka. P'ožil j.-: drugi razred stane $150. do Trsta: 7*i tja In nazaj static ; rug.i razi.-d zn ne«lržavljane $300. /a državi i-ine	manj.
Parnik <l Belvedere" vozi do Tr-st.j približno od IS do 20 dni. odvisno od vremena in kolikor se na potu vstavi.
Kdor /<■!• natančnejša pojasni-ali kdor- se odloči potovati s ,tem izletivšlnm pnmikom. naj se 4-d:oi nri'.i'i *n r>ošl "c aro.
FRANK SAKSFR STATE BANK
S? Ccrtland* Street. New York.
to je pričalo, da .je bila materina trditev o "luteranu" dobro utemeljena.
Spoštuj očeta!" s» glasi božja zapoved.. Ali sveti Izidor naj mi odpusti, da sem očetu nasproti molčal in tiho prenesel najhujše gorje, ki more zadeti nesrečnega človeka : da nisem branil svete katoliške vere. kateri sem vdan z dušo in telesom, z vsako kapljico svoje krvi!
Nerad s«- je pomir i. Iz daljše njc»ove govorice pa se mi j«» odkrilo. da ga preganja strah pred smrtjo.
—	< e smo jahali na«l Šveda, kaj mi j«* bila smrt ? Ali v starosti človek nerad umira! — Po-*<-ni je še pristavil: — Ko bi le vedel, ostane li to posestvo pri moj h l. udeli! To j«\ kar me skrbi'
< 'mo je gledal predse, končno pa se mu je le izvila besedo iz ust da mi hoče izročiti posestvo. Zahteval je cd mene obljube, da Vi-s«ikega ne zapravim, ne zadolžim in ne zajem.
Vse sem mu obljubil.
Nato je izpregovoril:
—	Nekaj ti rečem: Tajčarjev s«- boj! — Tajčarje smo imenovali takrat tist<\ ki s«» s«, bili privlekli z Nemškega v naše kraje ter nam odvzel j najboljše- kmetije.
Zopet je pričel: — Ta zarod poznam. je požrešen, misli, da je več ke> smo mi. in naše zemlje je lačen. Kdor ž njimi ne laja. ga raztrgajo. Da jim goltanee zamašim. t«1 (»ženim in Tajčarko boš vzel. da ne bo imela nemških ot-rok. Res je. zemlje> v«*do najbolje obdelovati. Tudi tvoja mati je b;-la nemškega rojstva in gospodinja tudi ni bila slaba, dasi me j«* ra«la jezila.
PET MILJONOV LJUDI STRADA V UKRAJINI.
Ženeva, Švica, 1. maja. — Dr. Fridjof Nanson. načelnik mednarodne pomožne organizacije za Rusije., je dobil danes od svojega zastopnika v Ukrajini jvsmo, v katerem ga jnosi. naj takoj po-dje kolikor mogoče veliko živil, cajti v rkrajini strada nad i*lt miljon««' ljudi. Vsak dan jih umre za.lakoto nad deset tisoč.
Pozor, potniki!
, "»t:
BODITE ZDRAVI
Vedao aporabljajlr
^JULS^
KATAR MEHURJA
(Šarit "r Kit » PREPRLČHVALEC
Sestavina moderne preiskave. Pafiulao prepreči. Vii lekarnarji aii
»1 e O. Uox 199. New York
Z ozirom na poseben značaj mornarskega pokliea vse pomorske tiržavc so pučutile potrebo po posebnih zakonih, ki naj regulirajo to obrt. Združene Države k«)t ena iy.med največjih pomor- ( škili sil tia svetu ni izjema k te-. n»u pravilu. V enem pogledu pa'1 zavzemaj«« Združene Države pe>-sebno stal išče. na mre«"- s tem. «la . so vzakomle posebno postavo v korist najetim mornarjem, tako-zvani Serfmeit's .Vet od 4. marca 1S15. poznan tudi pod imenom "La Folleite Act."
Ta zjikon določa med drugim <«a inozemski mornarji sm«*je> za-)1 pustiti svojo hniijo v ameriških' lokah, n«* da bi bili podvrženi za-}; poru radi dczcrtaeije. Kilina ka-( zen. ki je predpisana za dezer-j taeijo. j<; izguba plače in osebne lastnin«', ki s0 jo pustili na brodil. V drugih pomorskih državah! se dezerte ji še vedno podvrženi J aretaciji. Ta okolnost ima svoj, l»e«sebni vpliv na priseljevanje v Združene Države. | Ameriški priseljeniški zakoni in| regulaeije ]>redpisujejo. «la oni j uiozemski mornarji, ki želijo sto-1 niti na ameriška tla z namenom. «la se Inka.) nastanijo, morajo to i .storiti peni istimi pogoji, kakor f j vsi «lrugi priseljenei. Z drugimi! , besedami, podvržen s«> inšpekciji, s strani priseljeniških oblasti, ki, postopajo z njimi, ravno tako. ka_' kov da se» prišli v Ameriko kot i j-otniki — bodisi \ pogledu sple>-! sne sposctbnosti. ali pismenost i. J triproeentne kvot«*, "hea«l-ta\" i
!,<1- .	. I
Ako inozemski mornar, prišed-ši v ameriško pristanišče, konča s\ojo službo na brodil in se hoče' izkrcati v namenu, da tukaj ostane. on preneha biti mornar v očeh . zakona in postane pot 11 i k-prise- j lienee.
Vsem inozemskim mornarjem.
ki prihajajo v ameriško pristaniška. dajejo ameriške oblasti posebno izkaznico, zvano "Seamen's
Identification Card — Alien." iz-' j vzeti so oni mornarji, ki so po-' sodbi zdravnikov priseljeniške ob-' , lasti tako bolni, da potrebujejo I olniščnično oskrbo. TeJe pošilja-' •jo v bolniščnieo, in ne izdaje se njim mornarska izkaznica. Ta izkaznica služi ne le kot pričevalo o službi, marveč vsebuje tudi dovoljenje, da se sme mornar iz-krcavati tekom bivanja njegove 1 adije r ameriškem pristanišču, i fini je mornar ost a vil svojo službo 11a brodil in i.š»'e dela na'1 kopnem, zakon zahteva, da se mo-!1" ra takoj prijavili najbližji pri-;r .seljeniški postaji, izročiti svojo', j mornariško izkaznico in po<l vreči *' I s<- inšpekciji kot priseljenec. Ako ' (tega n«> stori, podvržen je aretaci-i' i.|i tekom naslednjih treh let, iz .razloga la je prišel v Združene' Države v prekršitev priseljeniških . zakonov.	|'
Ceni se ela je jire<l vojno okolet . 25.000 mornarjev elezertiralo vsa-' ( ko leto v ameriških pristaniščih J' Celo I. 1921 je njihovo število zna-' šalo približno 21.000. Mnogi izineel njih se gotovo zopet vkrca vajo" kot mornarji na tujih ladijah. ali ' jako veliko število onih, ki osta-' .nejo v Združenih Državah in se' tukaj nastanijo. Le malo izmed! njih se sploh kedaj prijavlja pri-! I seljeniškim oblastim. Po treh le-' jtih bivanja v Združenih Državah} niso več podvrženi aretaciji radi protizakonitega prihoda v Anic-'; riko. Ali tudi poprej so priselje- \ niške ob las i t brezmočne, da bi ]
•	aretirale tako veliko število ljudi. 11 j Mornarski dezertirji, kakor dni-1
ge osebe, ki so prišle v Združene1 j Države brez dovoljenja pris.elnj-' j škili oblasti, prieb'jo pač v škri]>- j ,ee. ka zaprosijo za ameriško dr-' j žavljanstvo. Tedaj mora prosilec j i]»redložiti spričevalo o svojem pri-' i hodu (Certificate of Arrival), ki i ga iz«la jejo priseljeniške e>blasti |vsle<l prošnje za državljanstvo. [ Kdor ne more pre«llo»iti tega J spričevala, se mora prijaviti priseljeniškim oblastim za inšpekcijo. predno ga more dobiti. ,l Zanimiva je razlika, ki jo za-,kon napravlja glede mornarjev j in običajnih priseljencev, ki so se
•	vtihotapili v Združene Države brez dovoljenja priseljeniških ob-b.sti. Inozemski mornarji, kakor rečeno, ne morejo biti deportira-
1 ni raeli tega vzroka po treh le-^tih. ali ostali priseljenei so pod-• vrženi aretaciji in ileportaeiji te-- kom naslednjih petih let. ) Ako jp mnriiar OStai'il SV0jo-
NAZNANILO IN VABILO.
New York, N. Y.
Po dolgem presledku uidi M;'-1 ijina družba prijeten vxit' k z ve-iezaniiiiivo i gr* • •• I Visela m", ka-lero ])r;renii v eerkv«-ni dvorani iia <J2 St. Mark's Pijice v nedeljo 7. ninja. ol> 5. nn popohine s prijaznim sotbdovau jeit "Slovenski godbe m. pevski-ga društva Done, vinu". Ljubitel ji pošt etie '»le-tlališkc zabave eb hrodošli! K* r .ste <b"iio čakali prireditve v naši dvorani, zato bost«- v :e;n vei-.j«*:n številu prišli n pokazali, da znate ceniti trud iu prž.rt vovabiost igralk, jc i marljivo pripravljajo na ljubko igro.
Tem ff-tom se tudi naznanja, da letni cerkveni piknik zadnjo nedeljo junija v znanem Emerald parku, na kar naj blagovolijo ozirati slovenska društva v <ireat«'r New Vorku. ;_T2x :i-l—5)
C^ ROJAKI, NASDCAJTE SE I NA "GLAS NARODA", NAJ-| VEČJI SLOVENSKI DNEV-| NIK V ZDR. DRŽAVAH
Po slovenskih naselbinah.
ua ttuli hlapec in dekla ne sineta ft zaspati' Sam Bog vedi. ela tako t radi spite, ke» je vendar sleherna j noč tako «lolga!
Ko s^m mu obljubil, da ne bom j zaspal, j«* globoko zastokal:	jj
—	Star sem in hiram. Kar sem : t živel, sem grabil, dokler nisem j prist rada 1 te zemlje. katera Je , dan.*< moja in katero tako nerad { d i jeni Iz i «k.	i -j
Nisem odgovoril; on pa je še
i v
tarnal:
—	<Vmu mora človek star p«- j ^tati! ("«■ se j palaš skrhal, sem j ga nabrusil. in sekalo s,, j,, ž njim v kakor bi s«- ne bil nikdar skrhal. Kako «la s«» življenje ne more na- ^ brusiti, kakor s.- t abrusi palaš. la b človek živel dvr-sto let. po- . sebno če jt- stradal in trpel ko y žival v .iainiu. samo da bi si pri- , b»bd ruš •. na katero bi v star<»sti j mirno pokladal svojo glavo"! — Res i«'! V ta namen sem ti-pel I11 <e cel" m«.r. . .
\'» »lel s,.-ni. da mi je hotel reči. j la j«- tudi ni "»ril. Ali grozne bese-le ni iziro^'oril «L» konca. Z njo { bi mi tudi ne bil povedal ničesar novega, ker sem že prej slutil, la mu prelita človeška kri krati spanje \ elolgih nočeh.
Ječ al je-.
—	Prekratko ie človeško žrv- . •jeiije' To j«* zakrivil ta. ki sva •nu zavila r- p. ker je zapeljal pr- ' va človeka v pregreho. Da bi mu »tekel rep in da bi se š«' globe>eje pogr^zni! \ peklensko morje! — Zaklel je v tujem jeziku, katere
ra nisem ume!.	'
Ponižno s« m pripomnil, da je klet»*v pregr' na in ]-repovedana 1 po naši sveti katoliški veri. O- 1 »abno me jc pe»gledal. in že sem ' se bal. de. se št bolj razsrdi. In še 1 »šabnejš-' ni "e odgovoril:
—	Človek, ki je služil v armadi. kat«*ri j«^ »,>0 vedo val Custa-vus Adolphus. ki j«' bil navz.e>č. ko <o v nekem rristu — hudič naj vf.amc itne tega mesta, ker mi 1 ni ostalo v soon; nu' — ničvre^elni '•.ficirji rabodli našega Wallen-steina, kneza in ^oi- odo v Fried-lan«lti. tak cloy k sam najbolje ve. kaj .i«' gi«h in kaj ni greb. — Zasmejal se je: — Sveta katoliška vera! Takega človeka, mlečni moj otročaj, ne boš učil. katera vera je prava ! To jaz sam vem! — Zopet jc preklinjal, s p^tjo pa tolkel po tratini poleg sebe.
Dragi Jezus! Tudi sedaj ni izgovoril ničesar, kar bi ne vedel že poprej. Da ga je beseda "sveta katoliška vera** tako razjorila.-
so šli gledat, so našli na koncu fetopnie Klasinca. ki je bil pa že mrtev. Pokojni je bil doma iz fare Ccrkovee. vas Jablan je, ptujski okraj. Star je bil 4s« let. •.V
Joliet, 111. — Druga žrtev avtomobilske nezgode je postal 1S-b tni Bogumil F. Skole. sin rojaka Franka Skoleta. Mladi Skole se je devet dni boril s smrtjo, ki ga je končno rešila groznega tr-pljtnja in mu prekinila nif mladega življenja. V nezgodi je dobil prebitje lobanj«*.
Umrl .je po trimesečni bolezni r« jak Frank Legan. Doma ie bil iz Kota pri Fužinah, ne ela leč od Žužemberka na Kranjskem. V Jolietu je bival do 35 let.
Ely, Minn. — Gdč. Frančiška North Western bolnišnice v Princeton, Minn., je obiskala za velikonočne praznike rodbine Pe-shel in Graliek ter druge prijatelj«'. le žal. da nas je nagloma zapustila vsled svoje službe.
Malh Sikpnija «e bil pred par ttdni operiran na slepiču ter se mu zdravje hitro vrača na bolje.
Biwabik, Minn. — Komaj 21 let stari Frank Nose je izvršil roparski umor. Zavratno je ustrelil rojaka Viljema Ružiea. ki je bil doma iz Hreljan pri Reki.
Port Washington, Wis. —Peter "Gibbs" ustrelil svojo ljubico Kate Watri in nato izvršil samomor. Kaj ga je privedlo do tega čina. bo pač ostalo nepojasnjene za vedno. Gibbs je bil Slovenec njegovo pravo ime je Peter Petrin; doma je bil v Nazarjah. — Zfiornja SavLuj&ka dolina.
Potniki, ki prihajajo v New Vork, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih >e v New Vorku vse p.dno. K pride pot nil c iz \"aka. ga obs.ijej-iaki agenti in vsak ga hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče, da je I namenjen k 11:1111, b > agent reke!, .da je on r.aš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik Šele spozna, ua n: prišel na pravo mesto. (V ima pri nas že **ro in agentu to pove, mu jo agent takoj povrne. V tak« m slučaju bi na-^ agent seveda moral o tem obvestiti, da mu povrnem«^ izphn'ano aro; toda tega ne stori. Kako si ,tedaj tak agent povrne tak izdaji ek? Potnik 11111 ga plača na ta ali oni način in največ pri izmeni denarja.
i Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že 50. Potniki s». prišli v I New Vork v namenu, da <jred<' j k nam, pa so bili zapeljani v drn-! go pisarno. Agent jim je aro. katero so nam poslali, povrnil, pa jih je na drug način prevaril se za večjo svoto.
Vsakdo naj tedaj pri prihodu v New York pripne nas gumb n«i vidnem mestu, da ga bo naš za istopnik spoznal. Ako našega za stopnika ne ni bilo na postaji, na-jpokličite na telefon, ali pa prosit« 1 železniškega uradnika ali polica ja, de. nas pokliče. Naš telefon je •Jortlandt 4687. Pred svojim odho el"tn vedno pišitf. po kateri žele.: niči in vlakori pridete in naš za Vstopnik vas bo gotovo pričakova :-ia postaji.
Frank Sakser State Snnk.
|\r.Richter ^ f'PA IN-n
1	EXPELLED I
3	Pri prvih znamenjih prehldcJa, pr- ft
4	vih pojsvih revmatlzma; r.ev.-alf-je ^
2	se poslužite tega zanesljivega oo- J} 2 ma£eqa linimenta.
2 PripriCajte se, da ii.jii vsaka ste-' Q kter.itri I'ain-Expellerja. ki jo ku-. ® pite, tvorniško znamko"Si«lr »' . ti 35 in 70 centov v lekarnah ali pri
' O F. AD- RICHTER &. CO. - }Ql - 104-114 So. 4th St.
^Wsk Srooklyn, N. Y. ffiS^ j
M ^TP JK 1 REGAlije, trobojnice, ftjk^^ I MM Iff" KAPE, PREK0RAMNICE.
I fl W HH m vse potrebščine za. društva.
VICTOR MVINŠEK L3LGS S„T GARANTIRANO DELO.
- — _______CONfMAU6H, PA. ZMERNE CENE.
EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA
ŠČITITE SAMI SEBE IN SVOJ DOM.1 ■<W|a>«S»o, importiraM
—:- —------------- - -. nemškoariomatično pištolo.
PRISTNA NEMŠKA AVTOMATIČNA PIŠTOLA 4ORTGIES-'
je ena najbolj slu-v-nih in j»rvo vrstnih avtomatičnih pištol na svetu, ki je p<>-
»»ijtiri znan a. posvoji hitri streljani zmotnosti, popolnoma zanesljiva in varna, s hitrm izrn«-tal< t-m patron, tako prirejenim, da po vsakem strelu izvrže patron»» tet* vstavi novo. To je popoien prvovrsten* samoliasaln, avtom a Uk z.i 32 kaJihrske Colt l", S. patrene, katere je dobiti povsod. Izstreli devet izstrelkov, mot-no .n natančno: iz višnjevega jekla s kostanj«--.m ročajem. V ročaju mi varnostno zaponko, lahko &e rio.si, narazen se vzame l>rcz orodja: Prvovstno «I«*Io. lep nazunanje, N'ajbolj .^a. nemška i»ištol.L. kar jih je na tr^ti. 1'ovsod pO flo.
Naša cena za 32-kalibrski pristni Ortqies je samo ta.75, vštevši oošiljalne stroške, doker zaloga traja.
Pošljite svoj»» ime in naslov ter 25 centov ar«-, plačajte ostanek ?S. .%•». ko
vam bo dostavljena: Zadovljstvo garantirano, ali denar naz,-..1. Pilite danes, IN ION SAL.ES COMPANY Dept. 134, 11-17 SHesplaities St. Ctiirago, III.
i Zastopniki ||
i ^^
Zji>:«il«aiki "tllas Nur«nla" kateri so
I »iblaSCvni i»cl»iratl uarocniuo za defalk	Niir.*ia",
zastopuik iz;!a potnlilo zh svoto, k.-'teru je prejel in jiti rojakom j>ripo-rovamo-
.Naročnlua "flla- Naro<la" je: Za «.-eto l«'t<> ?«;oii; -/.n ]»»t l«'ta
štiri ni«-se<* $'J<K>; za «!-etrt let*
c-au tVaniiMU, lal.: Jakob I.autin. Denver, C't»!o.: Frank .sktulte«-'. A'utLlo, Colo.: l'eter t uli«, John Genu, t iu 1 rti..« Jditehb. t alida, l olo.: I.juis C\»^t«llo. r<dianapolis, Ittd.: Alois ltudiuaxu "laiton, lnd.: I.a-.il>ert li«>lskiir. A u rot a. III.: J. Verbic. Caiiafio, 111.: Joseph Bli?*J in Jo«. Bevi'iC.
'-.Jlitt, 111.: Fr. P.ami.iJ, John Zalet«?. I .a Sall_\ lii., .]•>«. Si»elivli. i lase out ah. 111.: Frank Augtistin. N^rlh Chicago, III.: Ant«»u Koi>ul la j Math Ogrin.	•
Springfield, lil.: Matija Burborich. Waukegau, 111.: Frank Petkovšek. Franklin, Ka«is. in okolico: JoLm Kopov š.
Ivit-miller, Md.: Fr. Vodopivee. Chisholm, .Minn.: Frank GovŽe. Fly, Muin.; Jos. J. Pesbel. j -iveleth, >»Inn.: I^uts Govže. [ ;tl!>ert, Minn.: Louis Vesel. IliMiiniC, Minn.: J«»h^ I'ovSe. ! Virginia. Minn.: Frank lJroratlch. Jt. Louis, iUo.: 31 ike Grabrian 1'iist I'elena, Mont.: Fr. HrelU. Klein, Mont.: Gregor Zol>ec. ftowanda, N. V.: Karl Sternisba. L-ttle Falls, N. Y.: F.jmk Masle. I iarbertor) 0.: A. Okolisb. Cleveland, O.: Janko Fleškc, Jakob
Kesnik hi Chas. Knrltnger. 'CoULnwuod, O.: Math Slapnik. ! I.i.iain, O.: I.«»uls P.aluut in J. Kinnfie. jNiles, O.: Fr&nk Kogovsek. I\oungstowuiv, O.: Anton Kikelj. [Ainbridge, Pa.; Fr.nk JakSe. i|»essemer, Pa.: Loals Hrmar. jltro^glit^a, Pa.: Anton Ipaveo. !»urdine. Pa.: John I»einshftr. Coneiriaugk. Pa.: J. Brezovec In Vl# j KuvajSek.
jClaridfic, Pj.: Anton Kozogif.v in J«'rina.
j )unIo, Pa.: Atnon Osiial>en. I 'Ixport, Pa.: lx»uls Supančič. •'orest City, Pa.: M«th Kau.lr-. F'arrell, Pa.: Jerry Ovorn. Imperial, Pa.: Valentin Peterne'. "ir«'ensbtirg. Fa.: Frank I--jv»k. Iovir, Pa.: Mike I'avsek. »Johnstonn, Ta.: John Polanc. I uzernc, Fa.: Antoi. Osolnik. j'Joydell. Pa.t Anton Malovrh.
jSIinor. Pa.: Frank Moon Run, Pa.: FiitnL liaOc-k, SVat.k
Poflni iis«'k.
Pittsburgh.	D. JaKobhh. Z. Jak-
slio, V iie. Arh in Ig. Magister. ^Ratphton. Pa.: Martin Koroaheta. /Heading, Pa.: J. Pezolr«-. Uorkvood. Pa.: A. fiVx-hevar. Steel t on. Pa.: Anton Hren. Tir-tie Creek, Pa. in okolico: Frank Sfbifrer,
West Newton, Pa.: Jo^ph .Tovan. White Valley. Pa.: Jurlj PreviC. \V»I.ock, Pa.: ,T. P-temel. CoKeton, W. Va.: Frank Ko«Man. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. F vet lin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tauchar
in A. Jr.jjfin. Poleg KOli navedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi talnffcf J. S. K. J.
Cleveland, O. — Dne 23. aprila
unitla Amies Kotli'i«"* v starosti oit let za iloljro boleznijo — j*'ti-ko. Zaibiji dve leti ni niujrla /.«' skoraj ni«; i/, postelje tor j«* mno-o«> ti*pela. Doma .i«' bila iz liošta na Štajerskem. Zapušča soprojra h«"er 111 dva sina.
rinila je družini Penko. ki .T«* pred kratkim vodila irroeerijo na E. 1-Wl St. 131 etna In'-erka Mary P« iiko. in sicer na «>j>eraeiji na uš«-*;u.
Sheboygan, Wis. — Umrl je Anton Suša. znani slovenski mesar. V p«-tek 21. se je naliajal v Milwaukee, kjer je obiskal v«V-svojih starih znancev in prijateljev. V Milwaukee je prišel iz riiicajro, kjer se y? mudil nekaj di.i. Tukaj je bil še ]>opolnoina zdrav in dobre volje, kakor v«-«l-n«», toda v nedelj« je ti«jšl<> sjxiro-- il«• o njf<»ovi smrti iz Sheboy«ma.
Anton Suša j«« bil roj«'ii pred 140 leti v vasi Ceravee. fara Tr^-jboljno na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred kakimi dvajse-Jtimi leti. Vev let je cl«-laT v us-j njarnah v Shebnvjranti. potem pa I • stopil v tjostilrr; ko obi*t. ka.sne-l je pa je otvori! v tej naselbini mesarijo.
1'mrl je v tukajšnji bolnišnici rjbrtni Pavel Mahkovee. Ril je bolan le dva tedna za vročinsko boleznijo. V Ameriki je bival nekaj nad leto dni.
j Milwaukee, Wis. — Tukaj se i jr smrtno ponesrečil rojak Martin Klasinc. Prišel je zvečer l»olj i pozno domov v hišo r»42 South Pieree Rt. Gospodar in drujri sta-.	neki rojvit i« ko
latlijo. sine ostati nekoliko časa v pristaniš«"-u. da --i poiši ■ službo \ ilftioi ii ozemski la«iiji. Zakon ne tloloča nikakejra roka. Cim pa tak mornar išče dela na kopnem, iiuii ako le začasno, se mota prijaviti priseljeniški oblasti, ln-< z«Mnski mornarji, ki se hočejo vkrcati na ameriške ladij«', mora jo bili pripitščeni v /.«>mljo \ /mislu prisf'lj»Miiških -akojinv. >ioruarji ne potrel>uj«g«> potnega j lista, ali ameriški konzul \ za«l ' rjem inostranskem pristanišču' mora vizirati -.oznani moštva li ! sti'io vojske, crew list vsake la-' tlije. ki je namenjena v Z»lr;i/«< ! ne Države. Cim ladija <l< s; \ ameriško luko. pri>«'lj«»niške oblasti pregledajo listino \«iti jireštejajo moštvo. Ak<» ()»• nrii-<;ejo ua brodu nikakih ■"stowaways"" nil "workaways" in ni resne bolezni ine«l m«»rinn'j!. iz-<lajejo v toke ka pet a na dotično število mornarskih izkaznic za vse momarje. ki so izjavili. <la In jo uad;il.i«*vat i v svojem p«»kli«-u vsak mornar se mora raztin tea;;; izkazati «_r-»><|e ^vojejra državljan siva. predno dobi izkaznieo.
Dostikrat najdejo med trio-štv«»m i.:koz\ani " workawa vs". 'i o so (»st-lii', [<i so	najele le
za eno pot ii. opravljaj«i neka <le-la na brodu v pokrit j«- potnih stroškov. Priseljeniške oblati iih smatrajo kot običajne potnike. \ saka ladija ima p«>seben seznam «■ "workaways", ki >o na brodu.
"Stowaways" pa sU os« be. ki so s«1 poskrile v la«liio nredod-hodom v svrho. da se prevozijo zastonj ali radi «lrn«rih i-azlo«rov. Ako jih ulovijo sredi vožnje, se / njimi jako »trojro postopa: l<a-i■■••tan in moštvo, posebno pa la_ dijski častniki imajo navadno le zaničevanje za te vrste tihotapcev. Kar se tiče priseljeniškega postopanja, .vsi "stowaways" so odvedeni na priseljeniško postajo, pruležani z;: posebno preiskavo in skoraj vedno »lejjortirani.
<,LAŠ NARODA. 3. MAJA 1922
Požigalec-
rV^rCOSKI DETEKTIVSKI ROKAH.
8pia*l Emil« G&borl&m,
X* "OUs Narodm" *rev*l O P.
in:}
Nadaljevanje.
Kdo J t ne jmmiloval ubojr.* deklu-e v tem trenutku? Bila je bleda k«>t v.id t« r u)o«-n<» tresla. K<>t hišniki debele solz«' so ji tekle po licih in ]»ri vsaki besedi je zaihtela.
Ali v«. tt. kje j«« bil Žuk v pretekli noči? — je vprašala. -- I)a.
v
Obinil.i j. jr)av«» nek<»lik>» na stran ter nadaljevala, s komaj slišnim glasom:
—	Sel j..^ da \idi še enkrat oseb««, ki ima nad vs.- nioprmVn upliv nanj. je, da ^a je spravila ob um. Ali ni moijoee. da <ra je ;»< yovorila. n; j j)<>Ih-imi<* ter se izogne s t.-ni sramoti, da nastopi pred sodiš«--ni
—	Ne, •rfspiwliena. ne. Ti o.-.eba .•«■ h»la vedno zli duli Žalca. Ona «ra ljubi, to je ;ro-
lovo. Mura leti o^on'-t na vsprieo. da I to postili moj tuoz. Mojroče je j'obe<jr,jj|;. / njim. da ^a napoti ♦eni potom k bejru.
N. '».tjte s.-. «rosj>.tdieiia. (Jrofiea Klodijez ni zmožna take udunosti
1) oni/ija je vl«>j>i];» nazaj, >kr;« ;n<> presi-m -«"•<*»v. Nato p:i je u[ i';« svi.j.' i,a sir<.l:< odprte oei naravnost v odvetnika ter rekla z (rlusom, ki je kazal skiajno presents" t nje '
(Jrot'iea Klo.lijez' Foljrat j« leda,; spoznal svojo iiiiliskreeijo. Živel >• pod utisom, tla je povoda! Zal: svoji zaruViiki sb-bino stvar. Narin, kako je — jrovorda, je potrjeval v tej domnevi.
Da, to ;» ^rofiia Klodijez. — je nadaljeval*. — prospa. katero vi sp«,š1 ujejo, kot svetnieo. Iti jaz s.m se šele j:.ir dni nazaj eudila nejni iskreni poho/Jiost i. l< r jo iskreno obzalo%~a!<i. Sedaj vidim. kaj s«» skrivali pred menoj
v z.'»dreyi v.-.di napake, katero je napravil, rekel mladi odvetnik :
Nikdar m tu (.oni (>di>hst i!, da sem izgovoril njeno ime v vaši navzoenost i
Ona sr jo žalostno nasmehnila.
Mo-.ro. V ste aii napravili veliko uslugo, gospod. Prosim pa vos. da • s♦♦ ter s<. preprieat-. ee j<- kaj resnice na rem poročilu.
< »ospod I-', lyrat ni še prišel dalje kot za par hiš, ko je videl, da se jc- moralo pi ip« t li nt kn > iz van rodnega. Celo mesto je bilo pokon-ei. Ljudje ><> >t;ilt jn-i svojih vratih ter jrovorili. Skupine tukaj in i un so bile zaloplj.no v živahne razgovore.
1'ospi i 1 jo .'V( je •;«■!ake t<r ravno zavil v Narodna eosto, ko <ra " ustavila -1: u j iua lreh ali štirih ^os-potiov. s katerimi se je moral mi ia ali oni narin se-t^ti v Sovterju.
No. - -pod. — je rekel eden 'eh ljubeznjiv'Ji prijateljev. — Vv' kaze >e v»v .V l i je nt Ifp«. izprrhaja naokrog.
.faz vas ne razumem jo odvrnil Folgat z ledeni*.« prlasom.
Kaj, vi ne veste da j<' vaš klijent p«d»ejrnil
Ali mp pieprie.mi o tem?
Žena n ke-a lelavea. ki j.- y •• men: v službi, jo pri-i.'slj prv.. .o-st .. njegovem i»e-u Odšla je na stare nas pe. da na-b« i c nekaj krme za svojo kozo Ko j.- prišla do zitlu jetnižnice. je zapazi.'« v ndti veliko luknjo. Takoj j . dala alarm. Straža je prišla in stvar so naznanil' oblastim.
Za poseda Folyat ni bilo to prie* vanje še zadostno. Vprašal jo - No. in gospod do Roaskoran
v 1 Z* «»•»"<»'«- najti. Keeem vam. da je prav tako kol som vam !aI To vrni ...1 utke-ra prijatelja, ki je izvedel to od pisarja ziipmia. 1'iavijo. da je .it ear Pdanžen resno zapleten v celo stvar.
I pai... <!.-» v;.> kmalu z..|m-t v-tlim, - je rekel Fol^rnt ter od-
intel.
kiovpod bil v tleti užaljen vspi ieo jrostopanja mladega odvetnica. n sli tliiji se ni In -«ral zt to ter odhitel naprej i>o ccsti.
I i'\h !o ya jo skrbeti. Ni se bal lu»a. vendar pa je domneval, da c jo iim rnla piipeiiii kaka sirarna katastrofa. Najmanj sto ljudi jelido /T.nniiirkfo- vrat Vin Šnioo. v o<lpr1imi ustmi in poželjivimi oem-. Straže so imele do-ti opravka, da so zadržale to ijndi. iiosp .d F« Ipnt - i J• pribiti ii jmt skozi množico ter vstopil. Na dvonšeiiit j,, n,-^,-! >ktijMiio. obstoje«"o iz policijskega načelnika. povi Ijnika »rožnikov. ^o>j>otla Sonešala ter koiie -no Galpina. Stali so pr» d slaiiov.uijeni >-earja v živalinem pomenku. Sodnik je •/•»h dal lib*« it jsi k. t k«.laj poprej ter j,- bil x.e!<» slabe volje. Imel
pa jo tudi «|.-ti vzroka I. ti slabo volje.
I'»il itlloihtiian oli ist-m i-asu kot -osjhmI Fol^at ter pohitel r isto na-lieo v jo.-o. Po celi	p;, j, z;„j(.| ,„.^,1,,,,u. dokaze.
•lani javno mm nje o-_-nore. no lo na obtnžeiirjra. tomve«* tudi na
n je«a.
' ».I v-.j, ,t,; ni -o -a poz.lravljidi z iroi-nimi pozdravi ter celo izrazi Ho;'..,lj« v .-»j- ri •-«# iz-ube drajroeene»a jetnika. Dva možka. o
M- domneval. <Ia sla ,orfH!nika «lr. Sejnhoja, >ta zamrmrala jm'Vs; m slišno, ko je Šel mimo:
Osl 'pai jen. ;ros[K>d krvni p^s. K a k o rh ii i o je zapazil mbd.-a odvetnika, mu je takoj rekel:
Ste p,," priši po novice?
Fohrat pa ni hil mož. katen-jra l-.i so mo^lo premotiti dvakrat -te-a dne. >kni jo svoje bojazni ter odvrnil;
^ ful sem vsakovrstno poročila, a ta me ne zadeneio. Gospod de Boa>kran ima pnvee zaupr.nja v pravičnost svojo stvari ter v pravie«. svo.,. d. zete, da bi nv^el misliti na be-. Prišel sem jo. da -e posvetijj't m x njim. ,
^	In prav minte. — je vzkliknil -ospod Dobižon. — Gospod de
IoavLo.au je v svoji eeliei ter n«. ve ničesar o povoricn. k: krožijo. Jr r»ni'»><«*. ki .1»' p< bi -nil. ta lahkotni Trumence. Držali .so fa v U' ,adl ,hllko J" opravljal službo ječarjevc-a pomočnika On je napravil luknjo v z du ter pobe-rnil, kajti oroz dvoma je mislil, da je nebo šo vedno boljša streha kot pa najfinejša ječa."
Nekoliko za skupino je stal ječa. Pdanžen tor so delal potrtc-a ;n vznemiri i i ve-a.
Odv, lite za-overnika k jetniki. Br«jskoranj. — jo rekel (»alpin. kaJt, l!;,l se je da ho Dobižon povor l preveč Jočar se je priklonil sk-.oo dc. tn! ter izpolni! povelje. Kakoritro pa jo bil sam z l o!«ratoni. Je vzkliknil:
•— Pošteno smo i i h osleparili.
Pučel se je krohotati. Mladi odvetnik s© je delal kot da jra no .ažurne. Bilo je zelc previdno, da so je delal nevednega -lede vsega,
kar so je pripetilo v prejšnji noči. kajti s tem se jo t. nil Vsakemu sumu sokrivdo, ki v resnici ni obstajala.
—	In vendar, — je nadaljeval Blanžen. — ni še vsepra konec. Orožniki s«, zunaj in kaj. «"-e izslede mojega Trumenea ? Ta človek je :ak bedak, tla bi najbolj zabiti sodnik izvabil iz. nje—a skrivnost v manj kot jx-til-. minufah. In kdo bi prišel v takem slučaju v za-dre—e 1
Gospod FoI—at št vetlno ni ničesar odgovoril. Blanžen pn se oči-vidno ni brigal za to ter nadaljeval:
—	Jaz hočem le eno stvar in sicer, da izročim ki biče-čimpreje
0-oče.	Sit stm toga življenja v ječi. Razvente-a pa bom mo-el več dol —o ostati tukaj. Ta bo- je opoz<«-ril oblasti in dali mi bodo ik>-močrPka. prejšnjo-a policijskega seržanta. ki je tako nud kot jn-i-klonjen pes. Dobri luevi za gospoda do Boaskorana so končani. Nič več tajnih obiskov, nič vc-č nočih pmmenad. Opazovali bodo noč in dan.
Blanžen so jo ustavil ob vznožju stopnjie. da ila vsa ta pojasnila.
—	Pojdiv ; navzgor. — jo rekel konečno. ko je "zapazil, da postaja Folgat nestrpen.
Našel jji Zaka lože«"o-a na postelji, popolnoma oblečenega. Na pivi pogled jo videl, tla ga jo zadela velika nrsreofl.
(Dalje prihodnjič.)
Začetek vzpostavitve Evrope.
Odkar j<* prenehal« bojno divjanje, se jo mnogo razpravljalo potfebi vzpostavitve Evrojio. Delalo pa so jo v primeri z razgovori in ugibanji z«-lo malo. šole takrat ko so zavezMiKl-zmagovalci začeli občutiti vojr.t posledice na svoji lastni koži. se je pričelo v njihovih vi stali iiagla^ati. da se mora postaviti gospodarski temelj povojni Evropi. Veliki zmagovalci so pričeli* gledati na premaganec z milejšimi očmi in Majala so j«« njihova trdost. Nove razmeri* na vzhodu so trkale vetlno silnejš«* na zavezniška vrata m k tlom pri-tisnjeiia Nenn'ija se je dvigala in « l lašala vedno kroplcejo. Zavel jo nov duh in Lloyn George je bil on;. ki je okronil po!it:ko zmagovalcev na pot sprave in miru med o\rojiskiini narodi. Danes niti no znamo prav coi.it i velikanskega Lloyd Gcorgevega dola. Poznejši rodovi v pomirjeni in poravnani Evropi bodo izgovarjali njegovo no z največjim spoštovanjem. Z neomajno zavestjo, ki jo dana lo d je ncem ni*«I •■]( i veš k i m rodom, jc korakal Lloyd George, pozoren in t-u joe j»i i vsaki stopinji, naprej, pre«" est« krat preko križpotja m «>vir. ki so se z.d« le Irenotno nepremagljive. Po dolgt borbi je zasvetila Genova Živahno j<» danes po svečano opremljenem impozant-nem mostu ir. oii njegovi razsežni obali polje mednarodno vrvenje. Pogledi vsega sveta, no le Evrope, so obračajo na Genovo in nestrpno so povsoiii pričakujejo prva poročila s konference, ki ima pomeniti pričet« k vzpostavitve Evrope,
V svojem velikem govoru v angleški spodnji zbornici, ki volja za prolog h genovski konferenci. j<- povdaril Llovd noor-e. kako jo Evropa obubožala vsled vojne in njenih posledic. Kaj takega š«* i bilo. Zato je po loža i silno težak. Ali ljt^ smemo se prepustiti razočaranju. marveč hraniti si mor?rao potrpežljivost in Kazati moramo ■Inost. Tak o je vzkliknil v zbornic Llovd (Jeorgo s ]>ovzdignjenim glasom. Ako se doseže napredek na potu lešovimja obstoječih težkoč. jo *o dokaz, da je obstoj konferenco opravičen. Prvič svetovni vojni s«, se sršli zastopniki vseh evropskih držav na posvetovanje o sv< tovno-gospodarskl krizi in o odstranitot to krizo. Pr v č se bo govoiilo pri skupni mizi s sovjetskimi odposlanci o vpra šanju obnove ogromne Rusije. Ker pa jo baš rešitev rrtssoga problema eno najvažnejših, kar jih ima dognati konferenca v Genovi, be stala ruska delegacija vedno v ospredju splošnega interesa. Boljšo Mki so bili zadn;o dni zelo zgovorni in obljubljali so. <:a bo njihov nastop v Genovi spravljiv tako. da bo lahko mogoče privabiti Rusiji v krog obnoviteljev Evrope. Nemci so manj govorili in tik pred od hodom iz Berlina, .i« chin nemške dt legacije rekel novinarjem na Kratko: Genovski uspeh je odvisen od Lloyd OconrVK. Ako on po
1—«-e.	da jo potrebna načelna izprememba dosedanje politike v svrho da s Evropa ne razkosa in no propade, potem bo imeta lettnferenea uspeh. Ako bi Lloyd George govoril v Genovi manj energično in akt bi vodil tam manj energično politiko, bi konferenca ne dala nika koga pomembnega rezirltata. V francoski poslanski zbornici se j< isti dan. ko jo gi vcril Lloyd George v Londonu, s socialistične strani zahtevalo, da mora iti Francija v Genovo z namenom, da m- da .- vetu in Franciji nw\ Otlnošaji z Rusi;o se morajo obnoviti in dose-danja politina napram Nemčiji se ruora opustiti, ker to je politika i z eno roko predlaga Nemčiji račune, v /.ru-i jia drži meč. Prava politika je politika gospodarskega sporazuma me«' vsemi narodi
Taka trditev zvoni dosledno tu-/
mm
ADVERTISEMENTS.
H A M B U RG
Direktna vožnja z čudovitimi norimi "O" parnikL Potovanje za vse kraje Evrope.
ORBITA 13 maja; 24 junija; 5 avgusta VESTRIS 20 maja
CITY of VALENCIA 25 maja — Naravnost v Hamburg. 3RDUNA 27 maja; 8 julija; 12 avgusta OROPESA 10 junija; 22 julija; 26 avg.
/AN DYCK ....... 17 Junija; 29 julija
V AU BAN ..................... 15 julija
Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg.
/se zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SON INC. AGENTS
26 Broadway	New York
— ali katerikoli parobrodni agent. —
<ii iz besed Llovd Georgea. Poin-eare je trd in pozoren, toda to je umevno, ker obračun z Nemčijo je vendar težak in francosko stališče napram Nemčiji j«* docela različnejše otl an—leške—a. Plodo-viti obnovi Evroj>e v smislu pogodb in preudarnih sklopov, ki omogočajo tudi Nemčiji vstajenj,* m proovit, pa Francija no nasprotuje. Da bi ne prišlo tu vmes do kakih nevšečnosti, jo baje, kakor prroča "Echo National", nazna-n 1 Lloyd George francoskemu ministrskemu predsedniku* svt»jo t'.plo željo, da bi so nifigol na po-t o vanju v Genovo z jim pogovarjati o vsem, kar bi smatrala za po-t robno za pri če tek in razvoj kon-f< renee. Tudi sta so Llovd Georgj? in Sehanzer dogovorila za pred-posvetovanje ententnih ministrov v Genovi.
Polog angleškega in francoskega glasu prihaja vsporedno v postov čoh osi o vaški glas. Dr. Bonoš jo govoril v parlamentarnem odseku za zunanje zadeve o nalogah genovske konference. Narodi Evrope in Amerike so so utrudili \slod vojne in obupnega boja za vzpostavitev gospodarskega in soeijalnega življenja. Iz tega sta-nja se je razvila atmosfera, v kater; iščejo politiki izhodišče za obnovo svojih držav in Evrope. Ideja genovsko konference je izraz tega iskan ta prave poti. Izmed -lavnih problemov Evrope
o.»sega prvi rekonstrukcijo Rusije in obnovitev odnošajev žnjo. i ru-i -lavni problem konference je problem vspostavitve gospo darskega in družabnega življenj;: v Evropi in v Srednji Evropi posebej. Konferenca se ima zaveda ti tega. da j.* vojna porušila \ vsej Evropi gospodarstvo vseli dežel, uničila kreditni sistem in p.jstavila ogromne oviro na ivol blagovni izmenjavi. Glede valutnega jn-oblema je že doseženo enotno pojmovanje. Tretja velika naloga ie poskus, da so postavijo med nekdaj sovražnimi državam' in nevtralci dirjoktne zveze, da se zi'j»ot zbudi evropska interesna skupnost in prežene s sveta še sella.- obstoječa vajna psihoza. '-(V hoslovaška delegacija gre v Genovo bi-oz bojazni pa tudi brez vsake pretirane nade. Konferenčna ideja jo postala last. vsega javnega mnenja v Evropi in stavljali so se na njo največji upi. Sčasoma pa je nastopilo streznenje. Oni ki so pričakovali revizije mirovnih pogodb, vidijo, da bi načet je tega vprašanja pomenilo izjalov Ijt-iijo konference. Oni. ki upajo na rešitev Rusije s strani konf«>-rence. najbrž no bodo zadovoljni z rezultatom. Oni. ki konferenco preklinjajo, pretiravajo gotovo izvanredno. Mi presojamo konfo-roneo povsem mirno. Ako ostanemo skromni v svojem pričakovanju, dosežemo najbrže določene
pozitivne uspehe rrospodarskega n finančnega značaja, ii bodo morda v blagor vsem". V nastali lehati je označil dr. Kramar pro-^ram genovsko konference za ne-sr«'čen in rekel je. da priča o raz-tvidu Evrop-. <la s«» vsedejo ov->I>ski državniki k skupni mizi z judmi. ki imajo roko polno krvi. Ali konferenca so otvori in zbrani so na njo.i zastopniki tridesetih na rod rtv.
Lloyd George jo vprašal v zborne!: "Zakaj jc potrebno to ve-'ikti zborovanj«'? — iti odgovoril ->i j«»; "Ker je bila Evropa vsled vojne od Atlantske—a. oceana do ' Vala opusio.šena **.
Za nas .Jugoslovane veljajo šo •X'Mt'bej Lloyd Gcor-eova izvajanja. da so na tleh Avstro-Ogrske vzrastlc nove države in kakor nih-"o ne žrli. ila bi Alza.ško-Lotrinška nripndla zopt t Nemčiji, tako ne "« Ji nihče, da bi kaka slovanska država izgubila svojo samostojnost. Prej enotno avst ro-ogrsko rospodarsko <.ze.ril.jc je raztrgano. Zato jc treba krepko prijeti 'a izpodkopano gospodarstvo in ra znova urediti.
Jugoslovansk odjKi-i'anci so od-:i v Genovo dobro pripravljeni n tam bodo v dobri družbi. Ne pričakujmo od konference ne :oso ne za drugo kdo ve kakih 'litrih uspehov, ali pesimizmu fi;dl n«1 udajamn. Mislimo namreč, la je potreba dobra učiteljica, ki c izkaže tudi v Genovi ter spra-*i zborovalce do začetka vsposta-nlvo Evropo.
"Slovenski Narod".
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Sedaj približno odplujejo is New YorkJL
YORK	10	maja	— Bremer		AMERICA	24 Jun. — Bremen
FRANCE	10	maj«		- havr«	RYN DAM	24 Jun. — Boulogne
CHICAGO	11	maja		- Havre	FRANCE	28 Jun. — Havre
LAPLAND	13	maja		Cherbourg	MAURETANIA	27 Jun. — Cherbourg
ORBITA	13	maja		Cherbourg	MINNEKAHDA	28 Jun. — Hamburg
OLYMPIC	13	maja.		Cherbourg	LA TOURAINE	29 jun- — Havre
HUDSON	13	maja ■—		Cherbourg	HOMEH'C	1 Jull.'a — Cherbourg
ROTTERDAM	13	maja	—	Boulognt	SAXONIA	1 Julija — Hamburg
CARONIA	13	maja		Cherbourg	PR. MATOIKA	1 julija — Bremen
ANDANIA	13	maja		Cherbourg	ANTONIA	1 julija — Bremen
MAURETANIA	16	maja	—	Cherbourg	FINLAND	1 Julija — Cherbourg
MONGOLIA	17	maja	—	Hamburg	AQUITANIA	4 JullJ» — u.ierbourg
MAJESTIC	tt	maja	—	Cherbourg	TUSCAMA	• 5 julija — Genoa
AYNDAM	20	maja	—	Boulogne	SEYDLIT2	.5 Julija — Bremen
AMERICA	20	maja		Cherbourt	PARIS	5 Julija — Havre
'Res, WILSON	eo	maja		— "*"rai	ROCHAMBEAU	6 Julija — Havre
VESTRIS	20	maja	—	Hamburg	FINLAND	1 Julija — Cherbourg
4UUITANIA	23	maja	—	Cherbourt	MANCHURIA	5 Julija — Hamburg
SEYDL1TZ	24	maja		- Bremen	ARABIC	8 J-itlja — Genoa
.MINNEKAHDA	24	maia	—	Hamburg	MAJESTIC	8 julija — Cherbourg
PARIS	24	maja		— Havrt	ORDUNA	8 julija — Che-bouri
SAXOM1A	25	maja	—	Hamburg	LONE STAR ST.	8 julija — Cherbourg
wAFA KETTE	20	maja		— Havre	N. AMSTERDAM	8 julija — Boulogne
MANCHURIA	24	maja	—	Hamburg	PRES. WILSON	8 Julija — Trst
LA TOURAINE	25	maja		— Havre	2EELAND	8 julija — Cherbourg
JRDUNA	27	maja	—	Cherbourg	OROPESA	10 Jun. — Hamburg
ANTONIA	27	maja	—	Cherbourg	ST. ->AUL	12 Julija — Hamburg
FINLAND	27	maja	—	Cherbourg	BERENGARIA	11 Julija — Cherbourg
PR. MATOIKA	27	maja	—	Cherbourg	/A L'BAN	12 Julija — Hamburg
wrengaria	30	maja	—	creruourt	OLYMPIC	15 Julija — Cherbourg
MINNEKAHDA	41	maja	—	Hamburg	NOORDAM	15 Julija — Boulogne
FRANCE	31	maja		— H avre	LA SAVOIE	15 JulIJa — Havre
POTOMAC	31	maja		Bremen	G. WASH'GTON	15 JulIJa — Cherbourg
MANCHURIA	31	maja	—	Hamburg	MAURETANIA	18 JulIJa — Cherbourg
HANOVER	7	junija		— Bremen	ARGENTINA	15 JulIJa — Trst
ROCHAMBEAU	1	Jun.		Havre	KROONLAND	15 julija — Cherbourg
3LYMPIC	3	JunlJ*.		Routcgn*	HANOVER	"»9 julija — Bremen
N. AMSTERDAM	3	Jun.		Cherbourg	LAPLAND	22 Julija — Cherbourg
DROPESA	9	junija		Ha"bur{	ANDANIA	72 julija — Cherbourg
LONE STAR ST.	3	maja	—	Hamburg	ROTTERDAM	22 julija — Boulggne
ZELLAND	3	junija	—	Cherbourg	HOMERIC	22 julija — Cherbourg
MAURETANIA	b	jun.		Cherbourg	LAFAYETTE	22 JulIJa — Havre
ST. PAUL	7	junija		Hamhi"-g	OROPESA	22 JulIJa — Hamburg
LA SAVOIE	10	jun.		— Havre	HUDSON	22 JulIJa — Bremen
G. WASH'GTON	10	jun.		Cherbourg	MONGOLIA	26 Julija — Hamburg
HOMERIC	10	lun.		Cherbourg	FRANCE	26 Julija — H avre
KROONLAND	10	lun.		Cherbourg	CARONIA	29 JulIJa — Cherbourg
MOORDAM	10	jun.	—	Boulogne	MAJESTIC	29 JjlIJa — Cherbourg
AQUITANIA	13	lun.		Cherbourg	RVNDAM	JulIJa — Boulogne
°ARIS	14	]unl)a		— Havrp	VANDVCK	29 Jtiilia — Hamburg
BELVEDERE	14	Junija		— Trst	AMERICA	29 Julija — Cherbourg
CHICAGO		lun.		— Havre	AQUITANIA	1 avg. — Cherbourg
ROTTERDAM	17	iunt ia		B"ulogn»	PARIS	2 avg. — H.ivr«
MAJESTIC	17	luni Ja	—	Cherbourj	YOFCK	2 avo. —. Bremen
LAPLAND	17	lun.	—-	Cherbourg	SAXONIA	3 avg. — Hamburg
HUDSON	17	Jun.		- Bremer	CRETIC	8 avg. — Genoa
CARONIA	•T	lun.	—	Chfbnurg	RI?lVE'JERE	10 ?vg. — Trst
VANDYCK	17	lunlja		- Hamburg	LA SAVOIE	12 avg. — Havre
CARONIA	17	lun.	—	Hamburp	SEVDLITZ	16 avg. — Bremen
BERENGARIA	9C	lunlja	—	Cherbourg	LAFAYETTE	19 avg. — Havre
MONGOLIA	21	|un.	—	Hamburc	PARIS	23 avg. — Havre
VORCK	?1	I unija		— Bremen	PRES. WILSON	28 avg. — Tret
OLYMPIC	24	Jun.	—	CL^rbolirc	A ■=> ABIC	<9 avo. — Genoa
LAFAYETTE	94	lun.		— Havre	HANOVER	30 avg. — Bremen
ORBITA	24	lun.	—	Cherbon"-		
A DVERTISEMEN TS
►	Dospelo je novo;; l suho grozdje.
•	► Mnsktttel zelo sladke debele Ja- '
1 gode, boksa 60 funtov .. $6J>0 Cirar grozdje največje in naj-pladkejse Jagode, boksa 50 funtov ......................$730 -
►	Malo Črno {rrško groždje, zelo l tladko, boksa 50 funtov .. $6.50 «'
►	Cesplje fant po 10 centov. Za < večja naročila poseLi.ae cene.
» PoilJ't* It r.m rafun Tnk« boka«
*	U naročit« In ooalaM borno trkoj ' BALKAN IMPORTING CO.
S1-5S Cherry Street	<
New York, N. Y.	i
HPVCN3K.i BANKA
Zakrajšek & Ceš&rek
TO — tt:t Avr*.. NEW YORK. N V
(med IS. In IS. CMto) pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo
Itd; — prodaja vozne listka za vu
važnejše Črte; — Uvriuje notarska
»v«'«, klcovzvezl a C»i-lm krajam.
— Cen« vedno med najnl^JI-nl. —
Telefon Watkta« TC29
M
Hit-n not v Evrnpo. Tesne zveze z
JUGOSLAVIJO
°"ciosto odpluti veliMh oarnlkov
RLi® STAR iiiCE
V	Cherbourg in Antwerpen Krconiand — 6 maja; 10 juni. 15 Jul. Lapland — 13 maja; 17 Junija; 22 jul. Finland — 27 maj;i; 1 jnllj:t; avj? Zeeland — junija; S julija: 12 a.vjr.
AKEIUCAN i-TNS
V	Cherbourg in Hamhurg Minnekahda (samo 3. razred) 24 maj .;
2S junija.
Manchuria — 31 maja: 5 julija; 0 a v™. St. Paul — 7 junija: 12 ju'.ija: 16 avg. Mongolia -— 21 junija; 2t> julija
^tWKISE STAK
V	Chtrbourg in Southampton Homeric (34.000 ton) c, maja; 10 juni Olympic (4C.000 ton) 13 maja: 3 junija. Majestic <;>t>,"0«» ton) 20 maja; 17 juni.
NajveC-ji [larnk sveta.
JAKO VABLJIVE UDOBNUTI ZA POTNIKE TRETJEGA RAZREDA.
Dobite svoje pr:jatelje In sorodnike iz Evrope z udobnimi parniki naSilr p rug
Dobra in obilna, hrana . Veliko zti-prtih prestorov. LMobna clružal.na zbirališča.. Uljurlnl služabniki, ki po-vore vaš jezik. Vprašajte nas gle.!«> ugodnih vnaprej plačanih voženj
PASSENGER DEPARTMEM1 No: 1 Broadway, New York
all pri lokalnih ti 11 h
Najhitrejši "lodernl parnlkl na avetu. Izborna poa*rečin potnikom.
V	va>m mestu aH bliž»"l Je lokal-
ni agent.
V	Jugcs^ar^jo , BoI<?atalco, Rumtinsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trsi
ITALIA - - - 10 juniji
Parcbr^dnl listki $90. Oavel $5. Železnica do LJubljane $1.65 Freko Cherbourga:
MAURETANIA 16 maja; 6 juni. AQUITANIA - 23 m»ja; 13 juni. ' BERENGARIA 30 maja; 20 juni.
Parobrodni listki $100. Davak $5. Železnica do Ljubljane $10-
fiad Li izvedel, kje se nahaja JOHN SLAT I XšK K, ]>odomaiV ^Iih<?ev pri Nazarjili pošta ^Io-zirje. Tšeom jra jaz Matevž Ža-gar, Box 5. Ilavtlon, Utah. (2-8—5)
jft N 5li vas bomo naučili brivske obrti in manlkuriranja. mana-r:, da ste liromi. da imate na
vsaki roki samo tri prste ter
^ ste brez ene ali obeh nog. Ml poučujemo tudi ženske. Nossokoffs international Barber School, 1202 Penn
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imata sorodniki v Avstriji iii Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. Ni-ialje zamv/rejo sedaj amo.iški državljani iobiti žene u otroke izpod 18. leta is Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej firi ameriškem konzulu / amerikanskim denarjem in ravno take morajo na Eriia IslanJn Hvoto $25.00 pokazati v ameriških dola-jih.
Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila gled«. potovanja, potrebnih listin (affidaritov^ in voznih listkov se obra^njte na najstarejšo slovensko *vrdkr:
Prank 3-ikser State Bank, 99 HortlanHt fit	York. N. Y.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler je najstarejši elovens'ii zdravnik specialist v Pittsburghu ki ima 24-!etno prakso v zdravljenju Vseh moškib bolezni.
Zastrupi jen je krvi zdrav', s glaso-vltem 606, ki ga. je izumel dr. prof. Eciich. Če imate mc-olje ali mehur-čke po telesu, v grlu. izpadtnje las, bolečine v kosteh, pridito ia izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse moPke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temvi>j pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hyrosolo all vodno kilo ozdravim tr 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmat'zem. trganje, bolečine, o-teklne, srbeč-ice. škrofle in dru&e kožne bolezfil, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležati.
Xekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam «e iz starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do 5.
Ob nedeljah od 9. do 2.
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
.. iTa.,"tka Vam	pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako
0,a*n°' da ,«a ■«lšlt« "a milje dal eč, v zalogi jih Imamo auu in da Jih čimpreje razprodamo, d»mo vsakemu kupcu, ki narodi tak gramofon, čisto zato zavratno Iglr all par manSetnih Bumbov za »5 00-ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za »5.00 In sicer zastonj* earantlrcmo, da Je vaak oramofon Pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu .ia eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je $35.
V zalogi Imamo prava slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na obe strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, Pa.
OPOMINI
Znano nam je, da Vam nekate'1 ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi giaani, čisto nov gramo'on in čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemauph. Pz. 24 M2ln St.
SO JAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS KASOCl tfAJVSCJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZBBUtKNIH DSŽAVAJL
aftakj ■ in.'-i^ J